roStnina piacana v giaovim Leto LXXL, št. 174 a Lpabljana, petek 5. avgusta lajs Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ae ne vračajo. LJUBLJANA, KnaOjov* aflea Me*, f Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 81-26 in tM6 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tsisfca st. 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st_ 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Japonska poj Ponudba premirja Rusiji Po japonskih predlogih naj bi posebna komisija Mandžurijo, Korejo in znova določila mejo mod MOSKVA, 5. avg. d. Japonski poslanik Sigemicu je včeraj sporočil komisarju za zunanje zadeve Ldtvinovu predlog svojje Vade, naj bi se ustavile sovražnosti na mandžursko-ruski meji, ker obstoja po nj-mem mnenju možnost za mirno ureditev r-pora. Litvinov je pri tej priliki zahteval, naj se pred pričetkom pogajanj umaknejo japonske čete za črto, določe-nc kot m o sklepih izdano nobeno uradno poročilo. Sofijski finančni krogi so zelo zadovoljni s potekom pogajanj s francoskimi bančniki. Gre baje za posojilo 300 milijonov frankov. V sofijskih finančnih krogih trdijo, da je po podpisu solunske pogodbe med Balkansko zvezo in Bolgarijo tudi londonski City pripravljen dati Bolgariji posojilo in sicer 10 milijonov funtov šterlingov, vendar pa se mero- dajni činitelji v Sofiji še niso bavili s tem vprašanjem. Kulturno sodelovanje Atene, 5. avg. e. Po podpisu sporazuma med Balkansko zvezo in Bolgarijo je predsednik vlade Metaxas naročil direktorju umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu Bastiasu, ki je tudi direktor kr. gledališča v Atenah, naj odpotuje v Sofijo in Beograd, da prouči možnosti kulturnega in intelektualnega zbližanja med Grčijo m Bolgarijo na eni strani ter Grčijo in Jugoslavijo na drugi strani. Danilu« bo prihodnji ponedeljek odpotoval v Sofijo, kjer bo ostal deset dni. Svečanosti v Grčiji Atene, 5. avg. d. Za včerajšnjo proslavo dveletniee obstoja novega režima v Grčiji je imel min. predsednik Metaxas v torek zvečer po radiu govor, v katerem je med drugim poudaril, da obeležujeta odkritosrčno veselje grškega naroda ob dveletnem jubileju avtoritarnega režima dva značilna dogodka, v prvi vrsti solunska pogodba z Bolgarijo, ki je potrdila jakost Balkanske zveze, nato pa udušitev na Kreti. Oba dogodka sta nvtfflna za položaj Grčije in za njene odnosa je na zunaj in znotraj. Min. predsednik je zagotavljal dalje, da Grčije ne bo ntdaoar motilo, da se ne bi vrnila na prejšnje delo. Brez navdušenega pristanka grškega naroda bi ne bilo mogoče najti rešitve za toliko težavnih problemov. Mi ne bomo samo faođffi po tani poti, temveč bomo še z večjo odločnostjo zatrli vsak zločinski naklep, ki bi škodoval delu za srečo grškega naroda. Atene so bile vso noč bajno razsvetljene, po ulicah pa so manifestirale ogromne množice prebivalstva. Vsa poslopja so bila okrašena z zastavami. Včeraj so bile na atenskem stadionu velike prireditve grške mladine in delavskih bataljonov, ki se jih je udeležilo okoli 40.000 grških mladeničev in deklet. Ob 10. dopoldne so bile v vseh grških cerkvah zahvalne službe božje, ob 11.30 pa so člani narodnega odbora mesta Aten na čem z ministrom za tisk in turizem Nikoludisom v predsedni-štvu vlade izrekli Metaxasu svoje čestitke ter mu izrazili vdanost vsega grškega naroda. Popoldne so na atenskem stadionu predvajali narodne igre ter peh narodne pesmi, ob 21. pa je imel minister za tisk in turizem Nikolu dis po radiu predavanje o uspe Hth dela Metaxasove narodne vlade.. Večje proslave so bile v vseh grških mestih. Nov sporazum med Anglijo in Egiptom LONDON, 5. avg. w. Angleško estetska pogajanja ao bBa zaključena a podpisom dodatnega protokola k pogodbi iz 1. 1936 in sicer med lordom Hahfasosn in egipt-sktm min. predsednikom Mamut-Mohame. dom pašo. Novi dogovor ureja predvsem vprašanje gradnje vojašnic ob Sueškem prekopu za angleške čete, ki so bile po. slane tjakaj. v Newyorku 5. avg. d. Dne 22. t m. bo pričel v Nev/ Yorku proces proti svojčas aretiranim članom posadke >Bremena«, ki so bili osumljeni vohunstva. zadeve v Rumuni ji Bukarešta, 5. avg. AA. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je imenovan za generalnega komisarja za manjšin jaka vprašanja univ. prof. Silvio Dragomir. bivši minister brez portfelja, ki bo v kratkem prevzel svojo funkcijo v zunanjem ministrstvu. 9Una vročina v Ameriki New Yerk. 5. avg. AA. Zadnje dni je zavladala v New Torku ter v vsem vzhodnem delu Zedmjenm drŽav neznosna vročina. Včeraj je dosegla temperatura mak. "^■tn 51.5° C, kar &e pomnijo že mnogo )et. Zaradi somčaric« je pomrlo že moogo ljudi, javna dela, pri katerih je bilo zaposlen&t mnogo btezpozahdfc delav-r, pa zo morali ustaviti. Povratek patriarha Gavrila Peč, 5. vag. e. Po končanih svečanostih ustoličenja je patriarh Gavrilo odpotoval v Pećko banjo, kamor Je tudi prejšnja leta homl na zdravljenje. Včeraj ob 17.20 je odpotoval is Peči v Beograd v spremstvu zagrebškega metropolita Dostteja, skopijan-skaga Josipa in prizrenskega Serafina. Pred odhodom so se poslovili od njega zastopniki ter nmocostevOno Vse za otroka Razstava »Pedagoške centrale" v Mariboru na razstavišču »Mariborskega tedna44 Maribor, 5. avgusta. Borba za obstoj in napredek zahteva človeka, polnega inicijativnosti in zaupanja v lastne tvorne sile. Zato so tudi vzgojna vprašanja stopala vso dobo po vojni v ospredje vsega javnega življenja v vseh kulturnih deželah sveta. Vzgojne ustanove so si nadele nalogo, ki se dokaj razlikuje od vzgojnih »norm« predvojne dobe: »Vzgojiti je treba človeka, ki je uravnotežen v sebi, ki ni »dober« samo, dokler čuti nad sabo silo, marveč mu je čut odgovornosti napram samemu sebi, bližnjiku in celoti živo ukoreninjen.« Tudi šoli je z novim življenjskim razvojem dana nova naloga, ki se bistveno razlikuje od prejšnje in je tudi neprimerno težja! Prej je zadostovalo, da je poučevala, za vzgojo osebnosti se ji ni bilo treba brigati, saj je mladina živela v sferi »norm«, ki so vodile vse njeno hotenje. Tudi poučevanje v starem smislu ni delalo brige: šola je mehanično podajala določeno količino znanja, ki ga je mladina istotako morala sprejeti kot nujnost. Danes mora biti šola življenjsko občestvo, kjer se mladina ob realnosti vzgaja in uči — z lastno uvidevnostjo in s polnim doživljanjem. »Življenjska šola« vpo-števa otroško duševno in telesno rast, skratka: otrok je postavljen v središče, učitelj in profesor raziskujeta njegovo zmogljivost in po njej sodita njegove uspehe. Veselje do dela, tehnika šolskega dela (»strnjeni pouk«), ročno delo, domača vzgoja — vse to so problemi, ki zaposlujejo pedagoški svet danes bolj kot prej kedaj. Tudi v Mariboru »Pedagoška centrala« vrši svoje poslanstvo — kratko očrtano v uvodu — že od leta 1921. Pod vodstvom prof. Gustava Si liha (nekaj let dr. Fr. Zgeča in A. Osterca) neumorno stremi za uresničenjem modernih pedagoških načel tudi pri nas. Reci moramo, da prizadevanja niso ostala brez uspehov. Dokaze o svojem s trudom prepojenem snovanju razstavlja letos na kulturni razstavi ob 20 letnici Jugoslavije. Nad 20 krasnih, svojstveno v narodnih motivih izdelanih grafikonov (delo Jul. Kontlerja, šol. uprav, v Studencih) kaže vse razvojne faze celotne 171etne dobe: Spoznamo namen delovanja, ki je važno tudi za roditelje, saj ima P. c. poleg pedagoških ciljev v programu tudi ustvarjanje stikov med šolo in domom, pred vsem zato, da tudi starši spoznajo važnost novodobnih vzgojnih problemov. Sedem pedagoških tednov za roditelje z naslovi »Reforma naše šole« (1925), »Duševna rast otroka« (1926), »Domača vzgoja« (1932), »Aktualna vprašanja domače vzgoje« (1934), »Težkoče domače vzgoje« (1935), »Problemi srednje šole« (1937) in »Problemi mestnega in predmestnega otroka« (1938) so lepi dokazi o intenzivnem delu za izboljšanje naših vzgojnih prilik doma in v šoli. »Roditeljski list«. ki izhaja v uredništvu prof. Siliha v 5200 izvodih, se je roditeljem vseh plasti priljubil tako, da sme pričakovati še večji razmah in napredek. Ce pomislimo, da je to edina revija za vzgojna vprašanja za širšo javnost, zasluži list vso pozornost in podporo. Grafikon nazorno kaže razširjenost po srezih v Sloveniji. Knjižnica Pedagoške centrale je največja strokovna knjižnica v Sloveniji. Šteje 2162 knjig in revij, ki jih izposoja širom Slovenije. S članarino 12 din letno je plačana tudi nizka izposojnina (tudi za starše!). Tudi učiteljstvo ljudskih, meščanskih in strokovnih šol se »Pedagoške centrale« z vnemo oklepa. V zadnjem času so pričeli pristopati tudi profesorji srednjih šol, kar pomenja velik korak naprej za enotno izgraditev pogledov na naše šolstvo. Za učiteljstvo ljudskih šol je P. c. organizirala doslej 5 počitniških pedagoških tečajev (deloma tedenskih. deloma 14-dnevnih), katerih se je udeležilo vsakikrat nad 100 tečajnikov. Sedaj se tečaji vršijo izmenoma med Ljubljano in Mariborom vsako leto. Mnogo je storila P. c. z organizacijo študijskih ekskurzij v inozemstvo. Oplaja-nje ob kulturnih virih v svetu je pač najučinkovitejša pot k preobrazbi v novo smer. Ne za brezmiselno kopiranje tujih metod, marveč za razgledanje v širšem svetovnem obzorju, ki je danes po Evropi zelo razgibano. Diagram v razstavi kaže, da skoraj ni svetovnega žarišča, ki bi ne imelo pri kongresih tudi zastopnike mariborske P. c. Prof. Šilih. dr. Zgeč. zlasti pa učitelji Vrane. Bračičeva in Mlačnikova so obiskovali skoraj vse povojne pedagoške kongrese na lastne stroške. Večje skupine so se podale na Dunaj (trikrat) in v bratsko Češkoslovaško leta 1936, kjer so se navezali ozki stiki s češkimi pedagogi. Pedagoška centrala je s svojimi idejami odločilno vplivala tudi na pedagoško publicistiko v Sloveniji. Saj je ustanovni član P. c. g. obl. nadz. v pok. Matija Seri-kovič urednik vodilne slovenske pedagoške revije »Popotnik«, pri katerem so člani P. c. sodelovali po vojni z deležem 52%, kar je značilno za severno Slovenijo, posebno za Maribor kot »žarišče šolske reform e.* Svoj vpliv pa je pedagoška centrala znala uveljaviti tudi s tem, da so njeni člani izdali po vojni največ pedagoških knjig, ki so tudi razstavljene v razstavi. Gg. Senkovič, Vrane, Fink, Žerjav so s svojimi deli mnogo pripomogli k renomeju Pedagoške cenrale, ki tudi z vzgojo naraščaja vrši važno funkcijo v obmejnem Mariboru. Razstava »Pedagoške centrale« v sklopu splošne kulturne razstave na letošnjem mariborskem tednu ob 20-letnici Jugoslavije kaže, da je Maribor tudi za otroka, ki je bodočnost naroda, vse storil, kar mu je bilo pod včasih težkimi okol-nostmi mogoče storiti. Taka ustanova zasluži tudi v bodoče vso pozornost in podporo javnosti! —t. Mariborske in okoliške novice — Hišnim posestnIKom! Na poziv odbora za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru sporočamo hišnim posestnikom: Maribor mora v slavnostnih dn^h p: kazati tudi na zunaj, da s? zaveda velike važnosti svoje pripadnosti kraljevini Jugoslaviji in mora goste, ki bodo prišli iz vseh krajev nade države, posebno slovesno sprejeti. Prosimo vse hišne posestnike v mestu Mariboru ter v bližnji in daljnji okolici, da okrase v slavnostnih dneh, to je v soboto 13. in v nedeljo 14. avgu. ta svoje hiše z državnimi zastavami in tudi drugače. V vseh uhcah, koder poj de povorka in še v Slovenski in Gosposki ulici naj se hiše, okna in poslovni prostori po možnosti okrasijo z zelenjem, cvetjem, zastavami in preprogami in morda tudi s olikami kraljevske rodbine in naših velmpž- Tudi hdšni posestniki v ulicah, po katerih se bodo zbirali taborjani za povorko, to so vse ulice severno od Aleksandrove in zapadno od Trubarjeve ulice, naj ee hiše in okna po možnosti okrase. Isto se posebno priporoča prebivalstvu na de. snem bregu Drave, kjer se bodo taborjani dne 14. avgusta zadržavah. Pri tej prUflti opozarjamo, da se ob slavnostnih dneh ne izo besa jo stare, grde, raztrgane in obledele ali prekratke državne zastave. Priporočamo pravočasno nabavo za to potrebnega blaga. HSsni posestniki! Po. kazite, da znate ceniti pripadnost nnšrpi lepega Maribora k jugoslovanski državi! T. č. tatoik: dr. Marin, L r, t. č. predSed-nflc Megttč, L r. — Kaj pa to pa—it Niarodna javnost ▼ Maribora je s veseljem zaznala vest, da Se bodo StndeflSani korporativno z vae-mi svojimi 17 društvi udeležili narodnega tabora v Mariboru ▼ »kupni povorki. Vendar se je ta soglasni sklep društev pričel krhati tam, kjer bi najmanj pričakovali: Fantovski odsek t Stodencsh je poslal namreč ptipzavrjalnenai odbom ki aa glasi: »P0 I 29. julija 1938 št. 547 38 se prepove Članom fantovskega odseka v Studencih pri Mariboru skupen pohod z drugimi organizacijami iz Studencev na zbirališče v Mariboru ob priliki narodnega tabora dn« 14. avgusta 1938.« Brez komentarja ! — Nova aferica . .. Afera glede odpravljanja telesnega plodu, o kateri do. sr?j namenoma nismo poročali, zavzema vse večji obseg. V središču afere je neka L. Z. in je doslej ugotovljenih 8 primerov odprave plodu. Pr Lskava sse je raz. tegnila na vso okolico. — Skandal! Pod tsm naslovom smo priobči h v št. z dne 3. t. m. notico, glede katere smo prejeli sled če pojasnilo: »Na. bavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru je naročila za -Koledar gostil-nicarske zadruge« celostranski oglas za 250 din. Omenjni koledar se tiska v Mariborski tiskarni in je omenjeni oglas po krivdi uradnice pomotoma prišel v -Mari borer Zeitung«. Res je le to, da ne daje zadruga načelno v noben liLst nobenega inserata in je morala Mariborska tiskarna za predmetni oglas sama nositi stroške. Tudi ni pri vsej stvari niti najmanj kriv noben Maistrov borec«. — K letalskemu mitingu bodo vozili avtobusi v soboto 6. avgusta od 17. dalje, v nedeljo 7. avgusta pa od 7. do 11. in popoldne od 13.30 dalje. — Poroka! Poročila sta «e gdč. Vera Herfe, hčerka ravnatelja državne realne gimnazije t Mariboru in profesor Josip Ijpsaflesj sx Zagreba. Po starokatoUakem obradu sta se poročila Ljudevit Gasperat rn Ana TaJCrasji te Pobrežja. Bilo srečno! Mlado žMJPnje v sfamoreznftcl V Mežici je staj 18 letni pastir Kristjan Grabnar ▼ hHBhii slamo resnice. Nenadno je stroj zagrabil za pastirčkov desni rokav, ga parlaa* aavilrtel in ga treščil pa tleh, da Je i*>Qgi fantek obletel o strto deonšeo. Fantka so morah prepeljati ▼ bolnico, oosestiuVa bo pa imela sitnosti Prt ■nm Sokolstvo izpolnjuje___ svoje visoko poslanstvo MaiHMM lika sokolskaiupaitefe6499članov, 1916ekuric in 4427 Maribor, 5. avgusta Ob pwiatu * ji od vsega početka pojavilo pomembno vprašanje: Ali bomo dorasli te&kn nalogam, ki dss čakajo? Ali smo nacionalno dovolj zreli, da bomo lahko kljubovali verjetnim pene traci jam od onstran meje? Bilo je to vprašanje nacionalne zrelosti, samozavesti ter izrazitega samoobrambnega nagona. MeCut dolžnosti, ko nas Kliče domovina, ohranitev in čttvanje navdušenja, ki j© veaaao Maistrove borce pred 20 leti tetr vcepi jen je istega naši rnladrini. Potem sO še spregovorili LL pus, Petrovič in tov. Murdec Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik marljivi organizator tov. Anton Gojkovič, tajnik Tone Plohi, blagajnik Fric čelofiga. Ohranimo Maistrov duh! Pred VH. Mariborskim tednom Maribor, 5. avgusta. Obmejni geografski položaj in narodni, kulturni ter gospodarski pomen daje Mariboru kot drugemu največjemu središču svobodne Slovenije poseben položaj ne samo v naši banovini, ampak tudi v vsej državi. Svoje odgovorno poslanstvo skuša Maribor izpolnjevati v polni meri in izrabljajoč vse razpoložljive sile. VeHko je narodno, kulturno in gospodarsko delo, ki ga je opravil v dvajsetih povojnih letih. Da bi uspehe svojega dela pokazal tudi na zunaj in v pregledni obliki vsako leto sproti, je ustanovil pred sedmimi leti svojo stalno institucijo Mariborski teden. Ta institucija je postala pomembna kulturna to gospodarska revija, brez katere si sedanje ga Maribora sploh ne bi mogli predstavljati. Vendar bo letošnji VII- Mariborski teden, združen z veUčastninri proslavami dvajsetletnice osvobojenja, ki bo slavnostno otvorjen v soboto 6. t. m- dopoldne, daleč prekosil vse dosedanje svoje priredit-ve. Prostor, ki je določen za razstave, se je letos skoraj podvojil, povečano je tu* zabavišče in v okrilju Mariborskega tedna bo toliko velikih javnih prireditev, dte bodo v potni meri zadovoljile v*e domače in tuje obiskovalce, katerih se obeta na tisoče. Dela so ▼ polnem teku in bodo kmalu *e popolnoma dovršena. Središče letošnjega tedna bodo v prvi vrsti rnnogo#tevihae razstave mariborske industrije, trgovine, obrta, gostinstva, tujskega prometa, te« je, fotoarnaterstva itd, na drugI strani pa razstave, katerih namen je prikazati ves razvoj Maribora po osvobojen jo. Razstave bodo otvorjene skupno z začetkom tedna v soboto 6, t. m. in bodo odprte do zaključka dne ». t. m. Na vseh državnih železnicah in ladjah je dovoljena polovična vožnja. Legitimacije se dobe pri In vsi Jagaateveni! Jugoslavenski Maribor, steber to trdnjava nase severne meje Vas kliče vse brez izjeme, da ga posetite v času letošnjega VII. Mariborskega tedna in velikih proslav dvajsetletnice osvobojen j a od 6. do 15. t m. Pokažite, da ima Maribor krepko zaslombo v vsem našem narodu in v vsej naši državi! Enkrat sam krat v letu postane Maribor vetfkomeaten, ob času vsakega Mariborskega tedna, ki privabi v središče slovenskega Podravja na tisoče in tisoče ljudi iz vse Jugoslavije in tudi z one strani meja. Letos, ko bo od 6. do 15. tm. slavil obenem s VTL Mariborskim tednom tudi dvajsetletnico osvo bo jenja, bo pa privabil k sebi gotovo desettisoče ljudi. Vsem bo pa s svojimi razstavami in prireditvami pokazal s ponosom, kaj vse je storil in zmogel kljub krizi in neštetim težkočam težkih povojnih let Visoki gostje bodo letos obiskali Maribor, mariborske proslave in VII. Mariborski teden od 6. do 15. t. m. Najavljeni so že nekateri ministri, načelniki, senatorji, narodni poslanci, tuji odličniki itd. Naj bi vsi odnesli iz našega lepega Maribora najlepše vtise! Obmejni plačilni promet Maribor, 5. avgusta. Našim državljanom, ki prebivajo v obmejnem pasu. je bilo do sedaj na podlagi odloka finančnega ministrstva od 5. I. 1931 odobreno, da pri vsakem prehodu meje vzamejo s seboj za svoje osebne potrebe do 200 dinarjev v našem efektivnem denarju. Posebno po priključitvi Avstrije k Nemčiji je bilo naše obmejno prebivalstvo s tem predpisom hudo oškodovano, ker je moralo menjati efektivne dinarje onstran meje po zlati pariteti marke, torej eno marko za 18 dinarjev, medtem ko notira marka na naših borzah približno 15, srebrni drobiž pa še manj. Na prošnjo obmejnega prebivalstva se je Tujskoprometna zveza (»Putnik«) v Mariboru, ki je potom svojih ekspozitur v Gornji Radgoni, Sent Ilju in Dravogradu v stalnem kontaktu z obmejnim prebivalstvom, obrnila na finančno ministrstvo in na Narodno banko s prošnjo, da se v tozadevnem obmejnem plačilnem prometu odobri tudi izvoz protivrednosti v nemških markah. Tudi je Zveza na mestu samem prepričala delegata finančnega ministrstva o utemeljenosti spremembe dosedanjih predpisov. Ta akcija je bila uspešna ter je finančno ministrstvo prošnji v celoti ugodilo, kakor je »Jutro« že včeraj poročalo. Po novem predpisu smejo obmejni prebivalci vzdolž bivše avstrijske meje pri vsakem prestopu meje vzeti s seboj nemške marke v srebru v protivrednosti do 200 din. Prodaja mark mora biti brezpogojno vpisana v ob me ini h legitimacijah, na katere tudi carinske oblasti potrdijo izvoz. Putnik-ove ekspoziture V Sent ITjU, Gornji Radsoni, na glavnem kolodvoru v Mariboru, v Dravogradu rn na Jesenicah bodo skrbele za zadostno zalogo srebrnih mark, Id jih bodo stavile na razpolago obmejnemu prebivalstvu po najugodnejših dnevnih cenah. Maribor M. T 1988«. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS v Zagrebu. Združeni mariborski lahkoatietski klubi. Samomor in nesreče Maribor, 5. avgusta Na Prevaljah so našh na domače m podstrešju obešenega 71 letnega rudarja. Fr. LeofcL Ker je bilo njegovo truplo še toplo, bo ga hoteli z umetnini ddhanjean obudila k življenju, vsa prizadevanja ao pa bila zaman. Starček si je končal življenje zaradi neoadravrjive bolesni. 31. julija je pil namreč odpuščen iz tolnioe, kjer se Je zdrajvil rta iekxičnean raku. Znancem je večkrat dejal, da pojde v amrt, ker ne more več prenašati groznih bolečin. Na banorvinski cesti Maribor—Ruse je zavozrl tovorni avtomobil, ki ga je sofi-rai Alojzarj Lah iz Marsbora, v drevo. Pri karambolu je bil Lah poškodovan na glavi in tudi avtomobil je bil precej razbit. Nesreča se je pripetila zato, ker se je Lah hotel izogniti gonjaču, M je gnal kravo proti Mariboru in je zavosdl preveč na desno stran ceste, tako da je treščil V drevo. Druga prometna nsreca se je pripetila na državni cesti pri Selnici. Trena sta Sikarpaj dva kolesarja in je obležal nezavesten preglednik finančne kontrole Henrik V*dov5S. PoSkodoval se je na obrazu, desnem kolenu in po rokah. Drugemu kolesarju se pa ni nič zgodilo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. V Partinju v Slovenskih goricah se je pripetila precej težka nesreča. Konj je kremi lOletnega poseetnikovega sina Janeza Kocjana v glavo. Nesrečni fant je obležal nezavesten s počeno lobanjo. Prepeljali so ga v bolnico; njegovo stanje je precej resno. PROPAGANDNEGA ŠTATETNEGA TEKA ZA PREHODNI POKAL MARIBORSKEGA TEDNA M ga prirejajo združeni mariborski lah-koatletski klufbi v sredo 10. t. m. na tra-fidonatai progi: Korosceva ulica (Ljud- g$Q vrt)—Maistrova ulica.—Sarinjskti trg —Kolodvorska uHca—Aleksandrova cesta —cilj Trg" svobode. Skupna dolžina proge je 1.810 m, teče 7 atletov na običajnih progah. Start točno Ob 19. na Korošce vi ulici (pred bivšim igriščem ISSK Maribora. Kapetani moštev s svojimi tekači se morajo najkasneje Ob 18.40 javita vodji tekmovanja g. Staratoi Gustavu, da JDi z avtobusom peljejo ^ predaje. Za ^la-čitoioo poskrbi vsak khJb sam. Nagrade: zmagovalno moštvo prejme za leto 1938 v prehodno last prehodni pokal Mariborskega tedna m v stalno posest spominsko plaketo. Pokal brani moštvo SK Rapida, Maribor. Drugo in tretje plasirani mofttvi prejmeta spominske plakete. Razdelitev nagrad je takoj po končanem teka na na Trgu svobode. Pravico tekmovanja imajo vsi verfflcrrani m neverificirani atleti, člani mariborskih klubov, nogometni kkmt dijaška, sokolska in vojaška moštva. Prijave brez prijavnine, ki morajo vsebovati točno vrstni red tekačev tn hne kapetana moštva, je poslati najkasneje do 8. avgusta <*> 18- ure zvečer na naslov: Bvgen Bergant, uradnik Putnika, Maribor — Trg svobode, grad v zapečateni kuverti m sftn»: ittafetsi tek skozi Uniformirani cestni delavci Ljubljana, 5. avgusta Delu čast! je treba soglašati z gospodi, ki ao sprevideli, da je treba poudarit: Ze na zunaj dostojanstvo mestnih cestnih delavcev. Ni vseeno, kdo te zaposluje, zasebno podjetje ah slavna mestna občina. In če ti mestna občina reže kruh, naj javnost občuduje, kako velikodušno ti ga reže- Redi in napaja te — čeprav mestna voda ni zastonj — razen tega te pa tudi oblači. Sama telesna dela usmiljenja. Sedaj so pa delavci, zaposleni pri mastnem cestnem nadzorstvu in pri mestni pristavi dobili Se posebne čepice kot znak svojega dostojanstva. Mimogrede rečeno, čepice so lepe, podobne nekoliko policaj-skim, a se od njih razlikujejo po sivi barvi. Vsako čepico krasi številka. Bog ne prizadeni — nikakor ne gojimo črnih misli proti mestni občini in manifestacijam njenega, napredka. Nikakor nočemo omalovaževati novih čepic mestnih delavcev. S popolnim razumevanjem pozdravljamo novo uniformo; zakaj bi se mestni delavci že na zunaj ne ločili od >navadnih« delavcev? Od dobrega vtisa, ki ga napravi taksna čepica n. pr. na tujca, zavisi sodba o našem slavnem m -stu. Razen tega pa številke na čepicah niso brez pomena, če bi n. pr. zažejalo delavca in bi protezi ral cviček namestu mestne vode j bd mu postalo toplo pri dusi, ko bi ga/zasledili po številki na prepovedanih potih. Uvedba čepic torej posega zelo globoko. Zato moramo pokazati razumevanje tudi za stroge predpise, kako je treba čepico nositi. Samo po sebi je umevno, da moraš imeti čepico pravilno posajeno na glavo. Težje pa bi marsikdo razumel, da delavec mora biti vedno pokrit, sicer čepica izgubi svoj pomen. Izšla je okrožnica, da morajo biti delavci vedno pokriti s Čepico, sicer bo uvedena disciplinska preiskava proti kršiteljem. Kdor se bo pregrešil večkrat, ga bodo odpustili. Seveda, grešiti je pa lahko. Poleti je tudi v Ljubljani vroče, zlasti človeku pri težkem delu. čepice so iz dobrega sukna in delavci se pod njimi pošteno moje. Da jim ne bo preveč vroče, ne bodo pač smeli preveč urno vihteti rovnic in lopat. Zato so še tem bolj zadovoljni z novimi čepicami. V dobrih starih časih so nosili mestni cestni delavci, zlasti pometači, cilindre. Kmalu so se pa ^^proletarizirah« tudi v tem pogledu. Sčasom so začVli nositi navadna, oguljene klobuke. Vidite, že v tem je dovolj razloga za uvedbo novih čepic. SOKOL Jubilej Sokola Ljubljana—Moste Kakor smo že objavili, praznuje Sokol v Mostah v nedeljo 7. t. m. 301etnico svojega delovanja. Ob tej priliki razvije narašča jski prapor, ki mu bo kumoval naš kraljevič Tomislav. S tem odlokom je bilo društvo ponovno počaščeno z najvišjega mesta. Društvenemu praporju je namreč kumoval L 1929. prestolonaslednik Peter, sedanji naš sokolski kralj. To je bilo prvo kumovanje naših kraljevičev Sokolu. Razume se, da se društvo prav pridno pripravlja na praznik. Na telovadišču, ki bo tudi ta dan otvorjeno, kar mrgoli, posebno v predvečernih urah. Stari in mladi, vsak po svoji moči, kar tekmujejo, kdo bo več žrtvoval za čim lepšo proslavo. Pričetek proslave bo v soboto 6. t. m. zvečer. Naši naraščajniki prižgo na grobovih umrlih članov pri Sv Križu, v Polju in Štepanji vasi baklje ter pohite v izmenskem teku na letno telovadišče v Vodmatu, kjer zažgejo kres. Tukaj se zbere vse članstvo, naraščaj in deca ob 20. ter jim bo br. Deretič podal nekaj zgodovine iz društva in sokolstva. Tudi pri tej priliki, kakor naslednji dan, sodeluje godba Sokola I. V nedeljo se prične proslava na telovadišču ob 3. popoldne. Izvrši se razvitje naraščajskega prapora, dar naših vrlih sester odbornic - Kolašic. Prapor je izdelal Zavod za domačo obrt, krasno delo, ki si ga oglejte v izložbi Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici V Ljubljani. Nadalje bo izročeno letno telovadišče svojemu namenu. Uredili so si ga člani sami s pomočjo vojske in s prostovoljnimi prispevki. Tako imamo po dolgem času svoj prostor, kjer vsaj v poletnem času lahko neovirano vršimo svoje delo za domovino in kralja. Naša bratska sosednja društva, napredne in nacionalne organizacije in sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo na obisk. V nedeljo 7. t. m na svidenje v Mostah! Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Sokolska župa Ljubljana 9poroča vsemu članstvu, odn. vsem udeležnrkom proslave V Mariboru, da odide posebni vlak za^ ude-ležnike sokolstva v Mariboru v nedeljo 14. t, m. ob 3.50 zj. iz Ljubljane gl. k. s prihodom v Maribor ob 7.10. Povratek bo isti dan ob 21.50 s prihodom \ Ljubljano ob 1.30 ponoči. Vsak, ki se namerava udeležiti proslave V Mariboru, SC mora prijaviti v svojem društvu čimpreje- Prijave bodo v župi zaključene s ponedeljkom 8. t m., nakar se bodo naslednji dan javi.e sokoteki župi Maribor neposredno. — Zupna uprava. Ali ni to sramota? Desettisoči bodo prihiteli na narodne svečanosti v Maribor. Starejši se bodo spominjali, kako smo se pred 20 leti skupno s Čehi borih" za svojo svobodo. In sedaj? Cehi se zopet bore za svojo svobodo in nje ohranitev. Kako nas imajo radi, so pokazale telovadne prireditve v Pragi in Ljubljani. V nas je malo hvaležnosti za pomoč, ki so nam jo nudili pred 20 leti. -Samo en primer, da že ne govorimo o dobavah avtomobilov naših mest itd. Najmanj čeških fftmov, ki ao prevratni, se predvaja pri nas. Celo mnogo mnogo manj, kakor v Italiji in AuglijiJ Ali jih tam lažje tazumejo? Ni res, da jih ljudje radi ne gledajo. Le opozoriti jrh je treba pravočasno nanje po šaeopieju » po J^aaialov.CcflBoai^ KgiJ Fikn »Pater Vojteh* je dokaz m to. Slišal sem tedaj v nabito polni dvorani priproste ljudi, da so bolje rajamneii česčmo kot slab arbaki prevod. In kako bi vsa dvorana jokala, če ga ne »i razumela? Ali bo zaradi nekofiko nemškvtaiakih meačanov ka zal Maribor ob največjih letošnjih narodnih alavnoatih tuje filme in tako vabujal sum v manjvrednost slovanske kulture? Potem nas mora biti arami Prof. Sedivy KOLEDAR Danes: Petek. 5. avgusta katoličani: Marija Snežnica DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: šepetanje ljubezni Kino Sloga: CharMe Chan v cirkusu Kino Union: Nepoznana Kino Moste: 3>Usodno sorodstvo« iStan-lio in Olio) in »Izdajalci« DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. SuSn:k, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Ce-^ sta 29. oktobra 31. Pod to rubriko bi bilo treba objavljati pogosto slovenske lekcije, posvećene predvsem gospodom, ki se kljub vsem svojim sposobnostim in \Ttinam ne morejo naučiti slovenščine. Slovenščina je nedvomno zelo težak jezik in prav zaradi tega bi bile potrebne sJo\>enske lekcije, posebej za imenitne učence. Splošno je znano, da se slovenščine tem težje naučiš, čim imenitnejši gospod si; rc cimo, pri velikem podjetju, ki cvete na plodnih slovenskih tleh. znajo skoraj vsi slovensko (podjetje je seveda domače), od dela\*ca do pisarniškega uradnika. Gospo du ravnatelju s« pa ni treba posluže\\tti tega »barbarskega* jezika. Gospod ravnatelj je pač dovolj imeniten gospod, da se mnogo težje nauči slovenščine, zlasti ie, ker je bil avstrijski oficir. Sploh pa gospod ravnatelj slovenščine ne potrebuje: v pisarni zapo^duje v gospodovalni nemščini, z delavci pa nikdar ne govori neposred-no, saj bi to bilo pod njegovo častjo. V 20 letih tudi ne morete zahtevati od tako mu nitnega gospoda, naj bi se naučil slovenščine. Sploh pa, ali kdo pri nas od »imenitnih« gospodov zahteva znanje slovenščine? In kaj sploh zahtevamo od njih? Tako rekoč ničesar. dajemo jim pa vse. Smo pač še vedno hlapčevski. Kljub temu naslavljamo to lekcijo na naslov gospoda ravnatelja Razne učne pripomočke pa lahko dobi v vsaki knjigarni ali pa na starini, da ne bodo režijski stroški previsoki. I (Petttieni o6$otni& Ne lazi! Razna znamenja kažejo, da je moral organ Kopitarjeve ulice poklicati na pomoč pri svojem blatenju naših najvišjih nacionalnih organizacij iz zadnjih strani svoje veleugledne so t rudnike Frtaučkuga G listina, Kurenčkuva }Ježka in pa slovitatgit vzgojitelja slovenske mladine — Kotičko-vega strička. Odkaidl jim je svojo kurzivno rubriko* kjer sedaj v potu svojega obraza obrekujejo in lažejo, da se kar bliska. Tako smo imeli priliko čitati zadnje tedne pod zaglavjem »Slovenca* »Kaj pravite« celo vrsto izmišljotin, katerim nasedajo med čitatelji »Slovenca* tudi ljudje, ki hočejo biti resni ter prodajajo dobremu slovenskemu ljuds-tvu kot čisto zlato celo po patriotičnih taborih te grde laži. Tako so> izšle pod tem zaglavjem lažnive zgodbe m razgovori spoštovanih »Slovenčevih« dopisnikov z naprednimi ljudmi, ki so »viteško označevali udeležence mladinskega tabora s samim kmečkim poflom.« Kdor zasleduje izrazoslovje Frtaučku«a Gustlna in Kurenčkuve Neže. ta je moral ugotoviti, da je mogel zrasli izraz »kmečki pofel« samo na zetjniku enega izmed teh dveh cenjenih »Slovenčevih* sotrudnikov* Prav tako pa vse zgodbe, ki se pojavljajo od časa do časa pod »Kaj pravite«: s prav nič prikritimi napadi na organi zaci jo. ki je Kopitarjevi ulici tako pri srcu, kakor hudiču blagoslovljena voda. Gospode pri Katoliškem tiskovnem društvu, ki so po svojem vzvišenem duhovniškem poklicu prvi poklicani služiti resnici,, pozivamo, naj v bodoče rtaroče svojim, ki zalagajo rubriko »Kaj pravite« ne samo z zlaganimi stori jami. nego z dejstvi, imeni, kraji in časom, ko so se te storije godile. Dokler pa tega ne bodo storili, moramo žal samo pribiti, da so vse storije pod tem slovitim zaglavjem najbolj ordinarne laži in plod zelene zavisti ter grenkega spoznanja, da se jeklo med nakovalom in kladivom samo se bolj kali. O borbi proti Zidom »Slovencev«: opoldanski privesek je zazvonil plat zvona za borbo proti Židom in mogočno vzklika »Med nami ni prostora za Jude*, Z Ogorčenjem, ki mu moramo tudi mi pritrditi, pravi, »da je judovsko poslovanje za naše pojme o poslovni morali odvratno in nesprejemljivo. Judovska nevarnost se obeta tudi nam v Ljubljani. O škodljivosti in nevarnosti, ki nam jo pripravljajo Judje, ni vredno izgubljati besed. Povedati pa moramo odtočno, da med nami ni prostora in mesta za tujce z ju-dovsko krvjo, pa naj prihajajo pod katerokoli krinko-* »Slovenskemu domu* resno svetujemo, naj se v judovski problem preveč ne vtikaj ker bo sicer doživel zeio neprijetna prese-neČenja. Mi se sicer strinjamo z njegovim strahom pred judovsko nevarnostjo v Ljubljani, bojimo se pa le, da je ves njegov strah samo pesek v oči nepoučeni fmmotHf ker le predobro vemo, kdo je v Ljubljani eden glavnih zaščitnikov Židov in judovskih privandrancev. Gospodje pri »Slovenskem domu* naj se samo ozro malo okoli sebe, pa bodo morda naleteli v svoji najbližji okolici na ljudi, ki se »ne premislijo ravno desetkrat prej, ko dopuste vsiljivemu tujcu, da se vtihotapi v Ljubljano im ae zaje za dolge čeme kot parazit v nase te-