Ljubljana, sreda, 30. aprila 1947
Poštnina niačana v gotovini
Lelo Vlil., štev. 101 — Posamezna številka 2 đfa
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 55-22 DO 55 26
RUKOPISI SB NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN
PONEDELJKA
★
★
GLASILO OSVO
TRETJE REDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ KONČANO
Ljudska skupščina FLIJ ie sprejeta zakonski predlog o petletnem pianu razvoja narodnega gospodarstva FLRJ v letih 1947—1951
Tako v Zveznem svetu kakor v Svetu narodov so vsi ljudski poslanci glasovali za zakon o petletnem planu
Beograd, 29. apr. Ljudska skupščina FLRJ je včeraj dopoldne izglasovala zakonski predlog o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva FLRJ od leta 1947. do 1951-
Seji Zveznega sveta je prisostvoval predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-lito s člani zvezne vlade. Seji je predsedoval Vladimir Simič, predsednik Zveznega sveta. Ko je sekretar Sveta Stevan Jovičič prebral zapisnik prejšnje seje, ki je bil overjen brez pripomb, so začeli glasovati o posameznih členih predloga. Vseh 46 členov so sprejeli soglasno. Nato so glasovali o predlogu v celoti. Vseh 276 navzočih poslancev je glasovalo za predlog.
Ko je predsednik Simič razglasil, da je predlog o petletnem planu do konca sprejet, so ljudski poslanci stoje z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili ta zgodovinski dogodek.
\ Svetu narodov je predsedoval seji Josip Vidmar, predsednik Sveta narodov. Najprej so bili posamezno sprejeti vsi členi zakonskega predloga, nakar je bil predlog soglasno sprejet tudi v celoti. Vseh 131 poslancev je glasovalo za predlog.
Z včerajšnjima sejama obeh svetov Ljudske skupščine FLRJ je bilo končano III. redno zasedanje.
Ko sprejemata svoje obveznosti po piane, bosta Bosna in Hercegovina pr spevali za okrepitev skupne domovine
Govor predsednika vlade LR Bosne In Hercegovine Rodoljuba čolakovlča
Med načelno razpravo v Ljudski skupščini FLRJ o predlogu zakona o petletnem gospodarskem planu je predsednik vlade LR Bosne in Hercegovine Rodoljub čolakovič po daljšem uvodu, v katerem je razčlenil gospodarske razmere in njihove vzroke v bivši Jugoslaviji in ko je na kratko označil pomen in namen plana, izjavil:
Posebej se hočem zadržati na 21. čl. predlaganega zakona, čigar prvi odstavek se glasi: »Zaradi odstranitve neenakomernosti v gospodarskem razvoju ljudskih republik in izgradnje FLRJ kot gospodarske celote je treba zagotoviti čim naglejši tempo dviga proizvodnje In investicij v gospodarsko zaostalih ljudskih republikah Besni in Hercegovini, Makedoniji in Črni gori in v gospodarsko zaostalih krajih v drugih ljudskih republikah«.
Naša federacija je državnopravni Izraz ustvarjenega bratstva in enotnosti naših narodov, pravilne in dosledno demokratično urejenega narodnostnega vprašanja. Vendar se pa naš demokratizem pri reševanju narodnega vprašanja ni omejil samo na to, da da narodom in ljudskim republikam formalno iste pravice in iste obveznosti do skupnosti. Kakor na ostalih področjih se noš demokratizem tuđi glede nacionalne politike pri zagotavljanju bodočnosti in razvoja j narodov in ljudskih republik naše federacije v temeljih razlikuje od buržoaznega demokratizma. Med tem ko ta v najboljšem primeru samo formalno priznava določene pravice, zagotavlja naš demokratizem tudi materialna sredstva za uresničenje teh pravic.
Zaradi različnega zgodovinskega razvoja so naše ljudske republike različne po stopnji svojega napredka. Naš prvi petletni plan si je postavil kot eno svojih važnih nalog, da to različnost zmanjša in da jo v bližnji bodočnosti popolnoma odstrani. Z drugimi besedami: zvezna vlada in druge razvitejše bratske republike bodo pomagale ekonomsko zaostalim republikam pri njihovem dviganju. V tem je nov dokaz dejanskega bratstva naših narodov in vsebina nacionalne politike, ki jo izvajamo v naši državi la ki hoče zagotoviti vsakemu narodu in vsaki ljudski republiki tudi materialna sredstva za njihov ekonomski ln kulturni obstoj.
Naj na kratko pojasnim, kaj pomeni taka politika za Lit Bosno in Hercegovino in kake perspektive ustvarja pred njenim delovnim ljudstvom. Znano je, da je Bosna in Hercegovina polna prirodnih bogastev, med katerimi so na prvem mestu razne rude in gozdovi. Ta prirodna bogastva so pričeli izkoriščati v precejšnji meri šele v dobi avstrijske okupacije.
Toda to izkoriščanje je bilo tipično kolonialno ropanje prirodnih bogastev in brezsrčno izkoriščanje delovnega ljudstva Bosne in Hercegovine po dunajskih in budimpeštanskih bankirjih in kapitalistih. Stanje se ni v ničemer spremenilo, ko je avstro-ogrsko monarhijo leto 1918. zamenjala bivša Jugoslavija. Ropalo se je to, kar Je
Hercegovine, na podlagi katerih se bodo zgradile nove tovarne in podjetja, ne bodo služile samo za industrializacijo in elektrifikacijo, ampak bovlo obenem tudi vir blagostanja delovnega ljudstva. Milijarde bodo izdane v naši republiki za gradnjo šol od osnovnih do najvišjih, za gradnjo stanovanjskih poslopij, bolnišnic, sanatorijev, porodnišnic in otroških jasli, — vsega, kar bo napravilo življenje našega delovnega človeka bolj veselo in lepše. Razvoj Industrije bo pomenil razvoj našega delovnega razreda, ki bo dal nad 10.000 novih kvalificiranih delavcev in tehnikov. To ne bodo več nepismeni težaki, vprežen! v jarem izkoriščanja, ampak kvalificirani, kulturni in izobraženi graditelji svoje domovine. To bodo ljudje, ki bodo lahko še nadalje razvijali produktivnost dela, ki bodo zvišali norme, zboljšali kakovost proizvodov in ki bodo dali naši skupnosti vedno več in cenejših proizvodov dobre kakovosti.
Naš petletni plan ima v načrtu tudi modernizacijo našega poljedelstva, kar bo doseženo z uvajanjem nove Aleksa '' sodobne tehnike in sodobnimi meto-j dami dela. Naša država je dala kme-Kakšne perspektive pa ustvarja tom zemljo, njena skrb pa s tem še pred delovnim ljudstvom Bosne in « končana. Pomagala mu bo, da bo Hercegovine predlagani zakon o pla- zboljšal svoje gmotno stanje in usmenu? Milijarde dinarjev bodo izdane tüu bo njegovo delo k boljšemu obde-v teh petih letih za obnovo sedanjih »«vanju zemlje, k uvajanju koristnej-in gradnjo novih industrijskih pod- «h kultur, k višjim oblikam poljedel-
B	*	.	_ _	oJra nsntirriulnta tu Ir- ncfiravinnin
bilo mogoče vzeti, ne da bi investirali kakršne koli večje vsote v moderna podjetja, tasta podjetja pa, ki so že obratovala, so pustili na isti tehnični višini kakor pod Avstrijo. Delavski razred, — v glavnem nekvalificirane in polkvaiificirane delavce — so izkoriščali z minimalnimi mezdami in jih pustili brez vsakršnih možnosti, da W se strokovno in kulturno dvignili. Obrt je propadala, poljedelska proizvodnja pa je ostala na isti, zelo nizki stopnji.
Vse delovno ljudstvo, ki Je bilo politično brez pravic, je živelo v bedi in nevednosti, med njim pa so razsajale razne bolezni, ki so zavzele v Bosni in Hercegovini večji obseg kakor pa v kateri koli evropski državi. Ker je bilo ljudstvo neizobraženo, je postalo suženj zablod In predsodkov preteklosti in med njim je bilo lahko sejati šovinistično in versko sovraštvo.
Glejte, tako je bilo dejansko strin Je v deželi, M je polna prirodnih bogastev, iz katere pa je napravil kapitalizem ječo, v kateri je opravljalo delovno ljudstvo težaška dela za peščico »pijane gospode«, kakor se je izrazil v svoji znani pesmi Saretič.
jetij ln električnih central, za «dpi- ske proizvodnje in k ustvarjanju ran je novih rudnikov, za gradnjo že- kmečkih delavskih zadrug, leznic in drugih prometnih sredstev j Tako perspektivo Je bilo mogoče itd. itd. že v teh petih letih se bo ustvariti v Bosni In Hercegovini, Id naša republika spremenila. In ne so jo stoletja zatirali in ropali, samo samo to, prirodna bogastva Bosne ln z zmago ljudske revolucije v naši
državi in samo zato, ker je našla ta
republika svoje mesto ln svojo zgodovinsko pot v bratski skupnosti narodov Jugoslavije.
Znano je, da je dala Bosna in Hercegovina v osvobodilni vojni velike žrtve tako materialne kakor v krvi, toda za tako domovino, kakršna je naša FLRJ, za take pogoje življenja in dela v svobodi in ljudskem dostojanstvu, ki ustvarjajo pred vsemi našimi narodi svetle perspektive, te žrtve niso bile velike. Narodi Bosne in Hercegovine so napravili pravi zgodovinski skok iz srednjeveške džungle na široko pot družbenega razvoja. Z bojem smo si priborili resnični demokratični družbeni red, sedaj pa nas čakajo dela, ki bodo našo republiko tudi ekonomsko dvignila in ki bodo omogočila, da bo občutilo naše delovno ljudstvo že kmalu in v še večji meri politične in materialne prednosti naše revolucije.
Ni dvoma, da bo zahtevalo izvajanje tega plana napore vseh nas, toda ti napori bodo v skladu z našo silo in vztrajnostjo. Prav tako pa ni dvoma, da bomo naleteli pri izvajanju plana na različne težave, toda te težave ne prihajajo ln ne bodo prihajale iz organskih pomanjkljivosti naše družbene ureditve, kakor je to v kapitalistični ureditvi. Naše težave se pojavljajo in se bodo pojavljale pri rasti, razvoju in utrjevanju mladega in za življenje sposobnega družbenega sistema.
To pomeni, da so v naših rokah tudi sredstva za odstranjevanje teh težav in z našo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo jih bomo brez dvoma tudi odstranili. Smo pokolenje, ki se je prekalilo v ognju osvobodilnega boja in ki ga je vodil in vzgajal tovariš Tito, ko nas je učil, da se ne smemo bati težav, da ni težav, ki jih delovni ljudje ne bi mogli premagati, če se zavedajo, da se borijo za svojo boljšo bodočnost.
Na koncu zagotavljam zvezni vladi z maršalom Titom na čelu in vse ki zastopate bratske narode Jugoslavije, da bo storila Bosna in Hercegovina vse ne samo za uresničenje, ampak tudi za prekoračenje tega plana. Bosna ln Hercegovina bo smatrala obveze, ki jih ji nalaga petletni plan in katere sprejema za sveto dolžnost in bo v njih gledala prispevek za utrditev naše skupne domovine.
Izjavljam, da bom glasoval v načelu in podrobnostih za predlagani zakon.
Konec govora predsednika vlade LR Bosne in Hercegovine Rodoljuba Colakoviča so ljudski poslanci pozdravili! z dolgotrajnim in burnim ploskanjem.
Petletni plan bo pripomogel k še večji utrditvi bratstva
in enotnosti naših narodov
Govor predsednika vlade LR Makedonije Lazarja Koliševskega
Predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koliševski je v svojem govoru izjavil:
Tovariši ljudski poslanci!
Naš plan ni zgodovinskega pomena samo za našo skupno domovino FLRJ. ampak tudi za vsak narod posebej^ posebno pa za tiste narode, ki so bili v preteklosti nacionalno zatirani, ki so bili brez pravde in ki so si priborili svojo svobodo in nacionalne pravice šele v tej vojni, v skupnem boju vseh naših narodov proti fašističnim okupatorjem in njihovim domačim
ekonomskega in nacionalnega razvoja. Naš petletni plan odpira nove perspektive in daje za nadaljnji razvoj naših zaostalih republik ve-iike možnosti.
Z izvedbo plana se bo spremenil iz temeljev lik LR Makedonije, ker je v našem petletnem gospodarskem planu dosledno izvedeno načelo bratstva in enotnosti naših narodov, kar je razvidno iz 21. člena tega zakonskega načrta, ki govori o odstranjevanju neenakosti ▼ ekonomskem razvojn ljudskih republik in konkretni pomoči, ki jo je treba dati zaostalim republikam, da bi dcrtiitele naše naprednejše republike.
Konkretno bi se rad zadržal pri nekaterih odstavkih našega zakonskega načrta, ki se tičejo LR Makedonije in iz katerih je mogoče najbolje videti pomen našega petletnega plana za izgradnjo naše LR Makedonije.
Če upoštevamo, da. je odpadlo na Makedonijo do vojne 1 •/• industrijske zmogljivosti Jugoslavije, vidimo preobrat in pomen petletnega plana ravno glede industrijskega razvoja LR Makedonije. Plan ima v načrtu, da se dvigne vrednost industrijske in rudarske proizvodnje od 0.3 milijarde v 1. 1939. na 7.9 milijarde v 1. 1951., t. j. za 26.3 krat, vrednost investicij od 0.7 milijarde v 1. 1939. na 5.6 milijarde v 1. 1951., t. j. za 8 krat. število delavcev, zaposlenih v industriji in rudarstvu pa se mora dvigniti od 2416 v letu
1939.	na 9416 v 1. 1951., če ne raču-
hlapcem. Makedonsko ljudstvo s pa- j namo delavcev, ki so zaposleni in
da med tiste narode, ki so v svojem razvoju najbolj zaostali vsled stanja, v katerem so bili pred to vojno. Naša Ljudska republika Makedonija je dosegla v preteklih dveh letih zelo velike in pomembni uspehe na vseh področjih družbenega,
ki bodo zaposleni v teh petih letih v zveznih industrijskih podjetjih v Makedoniji. Število delavcev v industrijski, rudarski proizvodnji in v proizvodnji elektrike se mora dvigniti od 12.280 v L 1939. na 257.212 v L 1851., t jč za 21 krat
V proizvodnji elektrike določa plan izkoriščanje naše bogate vodne energije in sicer za gradnjo mnogih malih in velikih hidrocen-tral, ki nam bodo dale solidno energetično podlago za nadaljnji razvoj naše industrije. Proizvodnja električne energije je znašala v Makedoniji 1. 1939. vsega 8 milijonov kw. na enega prebivalca je prišlo torej na leto samo 8.2 kw. Petletni plan ima v načrtu dvig proizvodnje električne energije na 215 milijonov kw, t. j. za 27 krat, oziroma, če gre za posameznike, na 178 kw, t j.
22	krat več.
Nič manjši pomen pa nima petletni plan za nadaljnji razvoj kmetij-sU . v Makedoniji. Razvoj industrije in električne energije bo neizbežno vplival tudi na nadaljnji razvoj našega kmetijstva, zlasti glede lažje in hitrejše preusmeritve našega kmetijstva k industrijskim kulturam. Naše kmetijstvo v Makedoniji bo dobilo s petletnim planom 162.000 ha nove, za obdelavo spo-sot e zemlje. Ce primerjamo sedanji pridelek žita na 1 ha, potem bi pridelali na novo obdelani površini 10 krat več žita, kakor pa ga mora naša republika uvažati danes iz ži-torodnih republik, da bi krila svoj primanjkljaj v žitu. Največji del površine, določene v planu, bo mogoče pridobiti z izsuševanjem močvirja. Od 75.000 ha površine, ki jo je trehizsušiti, odpade precejšen del na močvirja. Petletni plan ima v načrtu izsuševanje vseh močvirij, zlasti tistih v bližini reke Crne in Vardarja. Za primer naj navedem, da so izsušili v bivši Jugoslaviji v
23	letih samo 700 ha ali 0.9*/» površine, ki jo je bilo treba izsušiti. Ni dvoma, da je gospodarski pomen teh del velikanski Še večji pomen in neprecenljiva vrednost teh meli-
Mn Makedonijo in za
vso našo državo sploh pa je v tem, rla bodo enkrat za vselej odstranjena velikanska legla malarije. Pomen teh del bo najlažje oceniti, če omenimo, da boleha v Makedoniji na leto 300.000 ljudi na malariji, če ne še več. Ko bo petletni plan uresničen, bo makedonsko ljudstvo rešeno enkrat za vselej bolezni, ki ga je toliko let fizično izmozgavala in desetkala.
V imenu našega makedonskega ljudstva izražam zvezni vladi in tovarišu Titu osebno veliko zahvalo, ker je naletel predlog naše republiške vlade za popolno odstranitev naših velikanskih malaričnih površin na popolno razumevanje in ker je bil sprejet v ta zakonski načrt o petletnem planu.
Zelo pomembna in koristna poteza našega petletnega plana pa je v tem, ker ima plan v načrtu odločno preusmeritev kmetijstva v Makedoniji od žitnih kultur h gojitvi industrijskih rastlin. Čeprav so govorili vsi ekonomski razlogi odločno za to, da bi preusmerili kmetijstvo v Makedoniji k gojitvi industrijskih kultur, niso bili doseženi v bivši Jugoslaviji r tem pogledu nikaki uspehi. Nasprotno, statistični podatki kažejo, da so se zmanjšale še tiste površine, ki so jih zasejali z industrijskimi kulturami že v dobi turškega suženjstva. Politika protiijudskih režimov je hotela iztisniti iz kmetijstva čim več, dati pa mu ni hotela ničesar. Taka politika je morala imeti za posledico nazadovanje kmetijstva v vseh panogah, posebno pa glede industrijskih kultur.
Pomen preusmeritve v kmetijstvu Makedonije je mogoče označiti v glavnem s tem, da bo gojitev industrijskih kultur, posebno tobaka, povečala znatno tudi naš izvozni fond in s tem omogočila naši industriji nabavo strojev iz inozemstva. Glede bombaža pomeni ta preusmeritev prvi odločni korak k težnji, da postane naša država čim bolj neodvisna od inozemstva glede uvoza tega važnega predmeta. Na drugi strani pa bo velikanska količina deviz za bombaž in bombažne proizvode, ki je dosegala pred vojno približno 1.5 milijarde, prihranjena in izkoriščena za hitro industrializacijo naše države. Pri rižu bo na koncu petih let mogoče kriti dve tretjini predvojnih potreb z notranjo proizvodnjo. Ni dvoma, da bomo postali v prvih letih petletnega plana popolnoma neodvisni od inozemstva glede teh dveh in drugih važnih industrijskih ter subtropskih kultur.
Preusmeritev k industrijskim kulturam bo nekolikokrat povečala dohodke naših proizvajalcev in naše podeželje se bo dvignilo v kratkem času iz stoletne ekonomske in kulturne zaostalosti. K temu navajam še to. da je bilo posejanih v 1. 1946. v naši republiki z žitom 60»/» celotne površine orne zemlje, z industrijskimi kulturami pa 6.3°/*. Bruto dobiček pri vseh žitnih kulturah je bil 1.093,622.770 din, pri industrijskih kulturah pa 1.131,912.544 din.
Po navedenem primeru je mogoče oceniti velikanski pomen preusmeritve v gospodarstvu Makedonije k industrijskim kulturam, ker gre to preko okvira naše republike in ima splošen državni pomen. Prav zaradi tega bo treba naporov, da bi razširili na tem področju s planom določeni obseg.
Petletni plan določa ne le ekonomski dvig našega ljudstva, ampak mu daje hkrati tudi možnost, da se dvigne iz. stoletne kulturne zaostalosti in se približa kulturni ravni drugih bratskih narodov.
Število osnovnih šol v 1. 1951. se
bo dvakrat povečalo v primeri z L 1941. Število učencev v osnovnih šolah bo za 70V» večje. Število gimnazij se bo povečalo za več kakor dvakrat, število učencev v njih p« za več kakor tri in pol krat. Število učiteljišč se bo jfbvečalo trikrat, število učencev v njih pa štirikrat v primeri z I. 1941. V bivši Jugoslaviji je bila v Skoplju nepopolna filozofska fakulteta. Danes deluje ▼ Skoplju popolna filozofska fakulteta, v tem letu pa bo pričela delovati tudi medicinska fakulteta. S tem so ustvarjeni temelji za prvo makedonsko vseučilišče, ki se bo v teh 5 letih razširilo. Prav tako bo odprtih v teh petih letih mnogo novih kulturnih ustanov, muzejev, lasbenih šol. gledališč, kulturnih 'fiv, čitalnic itd. Petletni plan imavv načrtu gradnjo 600 poslopij za osnovne šole. 60 poslopij za pro-gimnazije, 17 poslopij za gimnazije, vseučiliška poslopja in institute, študentski dom, knjižnice in drugo.
Petletni plan določa tudi izvedbo tiste velike naloge, ki ima za naše ljudstvo tako velikanski pomen, odstranitev nepismenosti. Ni mogoče govoriti o dejanskem dvigu ljudstva niti v kulturnem niti v .kakršnem koli drugem^ pogledu, če ne odstranimo prej tega velikega zla.
Vse to, kar bomo ustvarili v petih letih na kulturnem polju, nam bo dalo možnost, da. bomo dvignili splošno kulturno raven našega ljudstva na tako višino, ki bo pomenila odstranitev kulturne zaostalosti naše ljudske republike in ki bo za naše ljudstvo resnična kulturna revolucija.
Zakon o petletnem planu pomeni v zgodovini naših .narodov velik dogodek. Petletni plan pa pomeni tudi preobrat v našem ekonomskem razvoju ker predstavlja konec zaostalosti, slučajnosti, počasnosti in stihije v gospodarskem razvoju naše dežele. S samim tem pa pomeni začetek hitrega koordiniranega in planskega razvoja naših proizvajalnih sil.
Petletni plan bo pripomogel k še večji utrditvi bratstva in enotnosti naših narodov, ki je bila skovana v narodno osvobodilnem boju. ker jim daje solidno ekonomsko podlago.
Ta plan prispeva obenem k hitremu napredovanju stoletne zaostalosti LR Makedonije. Naš gospodarski plan je še en dokaz doslednosti v politiki nacionalne enakopravnosti, na kateri se utrjuje brastvo naših narodov. Gospodarski plan je prav tako dokaz, da se v naši državi ne dela razlika med besedami in dejanji in da se nacionalna enakopravnost, proglašena v dneh slavnega narodno osvobodilnega boja, v petletnem gospodarskem planu dosledno izvaja.
Jasno je, da to še ni ves pomen našega plana. Njegov velikanski pomen je tudi v tem, da bo še bolj utrdil nacionalno neodvisnost naše države in še bolj povečal njeno obrambno sposobnost.
Petletni gospodarski plan bo dvignil blagostanje našega delovnega ljudstva, obenem pa bo še bo v pospešil ustvarjalni polet širokih ljudskih množic, ker se odpirajo pred njimi perspektive srečne bodočnosti.
Makedonsko ljudstvo ne bo cenilo sair . pomena petletnega plana, ampak tudi napore za njegovo izvedbo. Skupno z ostalimi narodi Jugoslavije bo izpolnilo pod vodstvom tovariša Tita svoje obveznosti v petletnem planu, ker se zaveda, da bo prispevalo s tem k splošnemu napredku in k napredku vse bratske skupnosti.
Zato izjavljam, da bom glasoval za predlagani zakonski načrt. (Burno odobravanje).
Petletni plan bo Črno goro dvign i na stopnjo naprednega gospodarstva
Iz govora ministra za prosveto v vladi LR črne gore
1 O* AI7 rvl’l 1 X .Q Vi/, X^rillÄoifOilzarr- r-	mi	...._»	■	.
Po govoru Lazarja Koliševskega so nadaljevali razpravo o predlogu petletnega plana. Minister za prosveto vlade LR Črne gore Niko Pavič je v svojem govoru dejal:
Ta petletni plan je zajel vse tiste velike pozitivne pridobitve osvobodilnega boja, katerim je dal polno življenjsko sik). Ta plan pomeni izvajanje programa naše Ljudske fronte in določb naše ustave, da bodo šli naši narodi nezadržno naprej. Bratstvo in enotnost naših narodov je prišla do polnega izraza v posebni skrbi, ki se posveča republikam, ki so gospodarsko zaostale.
Med te republike spada tudi LR prna gora. Crnogorsko ljudstvo je v svoji zgodovini mnogo ta pelo, ker se je Junaško borilo za svojo svobodo,
obenem pa je nenavadno veliko trpel vsled pomanjkanja jn siromaštvi Tega ga ni rešila bivša Jugoslaviji nasprotno, črnogorsko ljudstvo je m< ralo trpeti v protiljudski Jugoslav! še nadalje od časa do časa lakoti vedno pomanjkanje in se je moral neprestano izseljevati.
Petletni plan bo našo republiko I temeljev izpremenil. In prav to, ka je doživelo naše ljudstvo doslej bratski skupnosti z drugimi narodi novi ljudski republiki Jugoslaviji, m daje poroštvo, da bo odstranilo n tej poti zaostalost kot dediščino i bivše Jugoslavije. Ta plan mu daj največjo možnost, da sc ln* za ved:? rešilo stradanja, pomankanja in izs< ljevanja. črnogorski kmet, ki je t< liko trpel, bo dvignjen na stopnjo m
Petletni plan bo okrepil neodvisnost naše države in povečal njeno obrambno moč
Nadaljevanje s 1. «tram
prednega gospodarja. Plan Iirva predvsem v načrtu velika melioracijska dela, povečanje olxlelane površine in izsušitev Skaderskega jezera, kar je bil v bivši Jugoslaviji dolgoletni sen našega naroda. Prav tako bo izvedeno racioniranje kmetijstva. Na naši zemlji je mogoče gojiti na velikem delu napredne južne kulture, investicije pa, ki jih določa petletni plan, bodo pripomogle, da se bodo površine zasadile z južnim sadjem in bombažem ter drugimi industrijskimi rastli-
nami, povečale, znanost in sredstva za obdelovanje pa bodo na razpolago
našemu kmetu. S tem bo storjeno vse, da bo postala naša republika napredna
Naši kraji, kjer gojijo živino, bodo
povečali število glav živine posebno ovac, za katerih gojitev so zelo ugodni pogoji. Na ta način si bomo ustvarili tudi prvo industrijo. Doslej v črni gori industrije sploh ni bilo. Z gojitvijo čim večjega števila ovac in s saditvijo bombaža bo mogoče dvigniti tekstilno industrijo. Petletni
plan ima v načrtu velika raziskovanja na področju gospodarstva.
Naše ijudstvo bo sprejelo te velike naloge z navdušenjem. V ta namen bo dalo vse svoje sile prav kakor jih je dalo tudi v narodnoosvobodilnem boju, da bi opravičilo na fronti dela velikansko zaupanje ln ljubezen, ki si ju je pridobilo pri bratskih narodih Jugoslavije s svojim bojem v zgodovini in v našem narodno-osvobodilnem boju.
Izjavljam, da bom glasovni z navdušenjem za ta petletni plan. (Burno ploskanje.)
Petletni plan pomeni za delavski razred in vse naše ljudstvo pot k novim zmagam za moč in veličino naše domovine
Govor predsednika Enotnih sindikatov Jugoslavije Djura Salaja
Nato je govoril predsednik Enotnih sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, ]d je rekel:
Tovariši ljudski poslanci!
Predlog petletnega plana industrializacije in elektrifikacije naše dežele, ki ga je postavila zvezna vlada pred Ljudsko skupščino, da bi ga proučila in odobrila, je za delavski razred in vse naše ljudstvo zgodovinskega pomena. Delovno ljudstvo ga bo z navdušenjem pozdravilo in ga pričelo izvrševati.
že samo to, da predlagamo petletni plan industrializacije in elektrifikacije, najbolj zgovorno govori, da se ustvarjajo v naši svobodni domovini težnje in cilji delovnega ljudstva enak« na ekonomskem in političnem področju.
Toda petletni plan industrializacije in elektrifikacije postavlja pred delovno ljudstvo in pred sindikalne organizacije nove težke naloge. Plan obvezuje sindikalne organizacije, da izpopolnijo organizacijo tekmovanja tako, da bo postala last ljudskih množic in vsega delavskega razreda. Priznati moram, da zaostajajo doslej doseženi uspehi vsled slabe organizacije za poletom delovnih množic, čeprav so bili zelo pomembni in veliki.
Nezadostna pozornost za zboljšanje tehnološkega procesa proizvodnje, organizacijo delovnih mest, uvajanje delovnih norm in »izravnavanje« plač ter nezadostna skrb za preskrbova-nje so v veliki meri preprečili, da bi se dosegla še večja učinkovitost dela. Sindikalne organizacije so v mnogih primerih smatrale, da to niso problemi, ki jih morajo reševati. Da bi odstranili te pomanjkljivosti, je po-
trebno mnogo tesnejše sodelovanje med sindikalnimi organizacijami in gospodarskimi organi.
lian bo omogočil, da bo tekmovanje čim bolj konkretno, da bodo prevzemali delavci in uslužbenci neposredne obveznosti iz plana v določenih rokih, da pregledajo uspehe, da pi oučujejo svoje sposobnosti in kažejo več iniciative na (»olju nove organizacije dela. Nadalje je potrebno odstraniti stara pojmovanja o deiu in uvesti je treba novo delovno disciplino, da bo izkoristil vsak delavec na svojem delovnem mestu delovni čas do najvišje mere. To moremo in moramo doseči, ker bomo samo na ta način zavarovali izvedbo plana, na ta način bomo tudi znižali stroške proizvodnje in dvignili materialno in kulturno blagostanje našega ljudstva im. višjo stopnjo.
Ni dvoma, da bosta racionalizacija in novatorstvo glavna činitelja, Id bosta povzročila preobrat v naši orga_ nizaciji dela. Ta organizacija bo povzročila, da bo delo lažje, produktivnejše in bo dobival delavski razred večje realne mezde. Temu morajo posvetiti sindikalne organizacije posebno pozornost, da ne bo ostala neizkoriščena niti najmanjša iznajdba in da bodo pričeli predloge izkušenih delavcev za izpopolnjevanje dela pravočasno uporabljati. Iz vrst udarnikov in novatorjev je treba ustvariti nove strokovnjake, ki jih zahtevajo naše nove gradnje, naše nove tovarne in rudniki.
Sindikalne organizacije morajo posvečati pri Izvajanju plana posebno skrb življenju delavcev in uslužbencev in tistim, ki bodo nosili obveznosti plana na svojih ramenih.
Ker ima naš plan v načrtu Izgradnjo raznih sanatorijev in okrevališč za delavce, morajo skrbeti sindikalne organizacije tudi za to, da bo tudi ta dei plana sporedno z gospodarskim pravočasno izveden. Poleg tega določa plan gradnjo delavskih stanovanj, pri čemer morajo dajati simlikalne organizacije vsestransko pomoč.
Zavedamo se, da se bodo pojavile pri uresničevanju petletnega plana industrializacije in elektrifikacije razne težave, leda naučili smo se premagovati take težave. Naši domači sovražniki nas bodo poskušali ovirati na tej poti z lažmi, klevetami in odkrito sabotažo. Zato morajo voditi vsi naši delovni ljudje in delavski razred obenem z izvajanjem plana na gospodarskem poprišču tudi nepretrgan boj proti tem ziočinom. Na vsakem koralni je treba povečati budnost in nadzirati vsakega posameznika, kaj, kako in v čigavo korist dela.
Petletni plan industrializacije m elektrifikacije pomeni za delavski razred in njene sindikate ter za vse naše ljudstvo novo močno vzmet, ki ga bo pognala k novim in veličastnim delovnim podvigom in k novim zmagam za moč in veličino naše domovine. Pod modrim vodstvom našega maršala Tita bomo uresničili naš petletni plan še pred določenim rokom.
Izjavljam, da bom glasoval za ta zakonski predlog. (Burno ln dolgotrajno odobravanje.)
V	načelni razpravi so še govorili Radomir Todorovič, Dobrosav Toma-ševič, dr. Dragoljub Jovanovič, dr. Mir loš Popovič in Milovan Djilas.
V	ponedeljek dopoldne sta oba sveta Ljudske skupščine FLRJ svoje delo na posebnih sejah nadaljevala.
izredno zasedanje generalne skupščine organizacije Združenih narodov
na katerem bodo razpravljali i vzpostavitvi neodvisnosti Palestine
New Yorfc. 29. apr. Včeraj se je začelo izredno zasedanje Generalne skupščine organizacije Združenih narodov, ki je bilo sklicano zaradi razpravljanja o palestinskem vprašanju. Zasedanje je otvoril začasni predsednik. begijski delegat Van Langenlio-ve. nakar je bil izvoljen verifikacijski odbor. V ta odbor so prišli delegati Z6SR, ZDA. Ukrajine. Jugoslavije. Argentinije, Avstralije, Danske, Libanona in Peruja.
Na tej seji so Siam formalno «prejeli v članstvo Združenih narodov.
Izvolitev podpredsednikov zasedanja
New York. 29. npr. (Tass) Generalna skupščina OZN je izvolila na današnji dopoldanski seji predstavnike Sovjetske zveze. ZDA, Vel. Britanije, Francije, Kitajske, Ekvadorja in Libije za podpredsednike izrednega zasedanja Generalne skupščine.
Predsednik zasedanja Aragna je poudaril v svojem govoru, da se v pravilih postopka ne omenjajo izredna zasedanja skupščine, predlagal pa je, naj se skupščina ravna po navadnih pravilih in ne da skuša izdelati posebna pravila, ki bi lahko postala nezaželeni precedenčni primer za bodoča izredna zasedanja,
Aragna je predlagal, da bi ustanovili generalni komite, čigar glavna naloga bi bila proučevanje dopolnilnega dnevnega reda in predla-
fanje poročil Generalni skupščini, a predlog so soglasno sprejeli. Skupščina je uradno sprejela Siam za člana OZN. S tem je bila dopoldanska seja končana.
Na večerni seji je izvolila Generalna skupščina soglasno tele predsednike komiteja: za politična vprašanja in vprašanja varnosti Pearse-na (Kanada), za ekonomska in finančna vprašanja Papaneka (Češkoslovaška), za socialna in humana vprašanja ter kulturna vprašanja Mahmuda Hasana (Egipt), za .7>rašanje skrbništva in nesuvere-nfh ozemelj Ericksona (Švedska), za administrativna in proračunska vprašanja pa Winiewicza (Poljska). Poljski predstavnik Lange začasno ni navzoč zaradi bolezni. Za pravna vprašanja »o izvolili Cariasa (Honduras).
Generalni komite sestavljajo predstavnik Arana, 6 predsednikov komitejev in 7 podpredsednikov. Arana je izjavil, da se bo generalni komite sestal 29. aprila ob 18. Arana je sporočil, da je prejel sekretarijat predloge glede dnevnega reda skupščine. Predlagal je, naj bi jih predložili generalnemu komiteju v proučitev in plenarni seji skupščine. ki bo 29. aprila ob 19.
Iraški delegat Fadul Djamal. ki je zvedel, da je v teh poročilih
prošnja treh sionističnih organizacij. da hi jim dovolili sodelovanje pri delu skupščine brez pravice glasovanja, je vprašal Arano, če lahko predložijo take prošnje tudi druge organizacije. Arana je odgovoril pritrdilno.
Ko je sirijski predstavnik El Huri pripomnil, da se ho skupščina sestala samo eno uro pozneje, kakor pa ho sklican generalni komite, je Arana predlagal, naj bi bila plenarna seja Generalne skupščine 30. aprila ob 18., ne pa 29. aprila, kakor je bilo predlagano prej. Generalni komite bi lahko zasedal 29. aprila ves dan. S tem je bila seja
Nov zavlačevalni delegata v anketni
Ženeva, 29. apr. Grški predstavnik
v anketni komisiji za Grčijo Kiru se poslužuje novih manevrov in spletk, da bi oviral in zavlačeval delo anketne komisije. Tako je te dni poslal predsedniku komisije pismo, v katerem mu sporoča, da mu pošilja seznam jugoslovanskih, bolgarskih in albanskih kvizlingovcev v Grčiji. Se-zinam vsebuje imena 1243 kvizlingov-cev, in sicer 572 jugoslovanskih, 264 bolgarskih in 409 albanskih, baje z oznako kraja, kjer so sedaj. Obenem prosi Kiru v pismu predsednika, naj zahteva od jugoslovanskega, albanskega in bolgarskega predstavnika, da mu izročijo seznam vseh beguncev iz Grčije, ki so v Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji.
Ta korak grškega predstavnika krši najosnovnejša načela pravičnosti in pomeni poizkus, da bi se begunci iz Grčije, ki so bili prisiljeni bežati pred nezaslišanim nasiljem grških mo-narhofašistimih tolp, izenačili s kviz-lingovei. ki so odkrito pomagali fašističnim okupatorjem in ki so pobegnili iz svojih držav pred pravičnim ljudskim sodiščem.
Demokratična armada se bori tildi na Kreti
Atene, 29. apr. Boji v Grčiji zajemajo v zadnjih dneh vedno nova področja. Tako se je v zadnjem času izredno povečala aktivnost demokratične armade na Kreti.
V skrbeh zaradi aktivnosti demokratične armade so momarhofašistična oblastva na Kreti zaprla voditeljede-mokratičnih organizacij in pripadnikov EAM-ove koalicije.
Grški vojni minister je izjavil v Atenah, da bodo vpoklicali novih 30.000 vojakov za boj zoper demokratično armado.
Prepoved praznovanja 1. maja v Grčiji *
Atene, 27. apr. Grška poročevalska agencija javlja, da bo atenska policija prepovedala vsa javna zborova-
končana. Prihodnja plenarna seja Generalne skupščine bo 30. aprila.
•
Kairo. 29. apr. Sekretariat Arabske
lige je izdal uradno objavo, v kateri razlaga stališče arabskih držav do izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN, ki se je začela včeraj v New Yorku iu bo razpravljala o Palestini. V objavi je med. drugim rečeno, da se bodo arabske države uprle predlogu o ustanovitvi anketne komisije za Palestino in da bodo zahtevale, naj prhle na dnevni red zasedanja vprašanje neodvisnosti Palestine in odprave britanskega mandata.
poizkus grškega konusi ji za Grčijo
nja na predvečer in na dan 1. maja — praznika delovnega ljudstva vsega
sveta.
Ameriška pomoč Grčiji in Turčiji
Washington, 28. aprila. (Tass.) Odbor 7.a zunanje zadeve predstavniškega doma je odobril poročilo, ki predlaga sprejetje zakona o enostranskem vmešavanju ZDA v notranje zadeve Grčije in Turčije. Znano je, da je senat že potrdil ta zakonski načrt in da ga bo sedaj obravnaval predstavniški dom.
Zastopniki obrtnikov pri maršalu Titu
Beograd, 29. apr. Predsednik ministrskega sveta maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel včeraj popoldne v navzočnosti predsednika zvezne planske komisije Andrije He-branga predstavnike obrtnikov Jugoslavije.
Seja predsedstva Vseslovanskega komiteja
Moskva, 28. aprila. (Tass.) V soboto je bila v Moskvi širša seja predsedstva Vseslovanskega komiteja.
Predsednik Vseslovanskega komiteja je poročal o delu Vseslovanskega komiteja in njegovih bodočih nalogah. Nato so podali poročila predsedniki slovanskih komitejev o delu komitejev po slovanskem kongresu v Beogradu.
Včeraj je bila zaključna seja predsedstva Vseslovanskega komiteja.
Zamenjava prebivalstva med ČSR in Madžarsko
Praga, 29. aprila. (ćTK.i Včeraj je bilo preseljenih lz Madžarske v Češkoslovaško 3750 Slovakov, medtem ko je bilo istočasno preseljenih 3370 Madžarov lz Slovaške na Madžarsko skupno z vsem premičnim premoženjem.
Sovjetska delegacija se le na moskovski konferenci odločno borila za pravičen mir
Moskva, 28. aprila. (Tass) >Izvest-ja« prinašajo uvodni članek o rezultatih konference zunanjih ministrov v Moskvi, v katerem pišejo med drugim:
Na zasedanju Sveta zunanjih ministrov v Moskvi so bili obravnavani problemi, ki imajo velik zgodovinski pomen. Štiri velesile 6o pričele reševati nemški problem, ki je odločilne važnosti za evropski mir. Varnost bodočih generacij je odvisna od uspeha te velike stvari.
Šef sovjetske delegacije in minister za zunanje zadeve SZ Molotov je v svojem zaključnem govoru na moskovskem zasedanju rekel: Izgubili smo mnogo časa in se zelo trudili pri razpravljanju vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Upamo, da bo delo, ki smo ga opravili tukaj v Moskvi, prispevalo k nadaljnjemu delu za dosego sporazumnih sklepov o še nerešenih vprašanjih. Konferenca je sprejela sporazumne sklepu o nekaterih bistvenih vprašanjih nemškega problema. Med temi je na primer tudi sklep o ukinitvi pruske države, o demilitarizaciji, denacifikaciji in demokratizaciji, pa tudi sklep o tako imenovanih razseljenih osebah in o teritorialni reorganizaciji Nemčije. Znano je, da so bili ti sklepi poslani kontrolnemu Svetu v Nemčijo kot smernice za njegovo delo. Tako je bil [/otožen nadaljnji kamen v temelj zgradbe miroljubne in demokralične nemške države, ki se sedaj gradi.
Zeto je napredovalo delo za določanje postopka za izdelavo mirovne pogodbe z Nemčijo. Tiste toči;e postopka, glede katerih ni prišlo do sporazuma, so navedene v posebni listini, ki so jo poslali namestnikom ministrov v nadaljnjo proučitev. Osnovana je bila tudi komisija, ki naj prouči vrsto členov načrta pogodbe z Avstrijo in določi konkretna dejstva glede morebitnega zbližanja stališč tistih vlad, ki so zastopane v komisiji. Izdan je bil sklep, da se do
31.	decembra leta 1948. repairiirajo nemški vojni ujetniki. Rešena so bila nekatera posebna vprašanja v zvezi s poročilom komiteja strokovnjakov za premog in tudi nekateri drugi problemi. Broz dvoma je bilo precej doseženo.
Po drugi strani pa ni bila končana proučitev določenega števila problemov. Ti problemi se v prvi vrsti nanašajo na gospodarska načela nemškega problema, na povojno raven nemškega gospodarstva in na načrt reparacij. Sovjetska delegacija je izjavila, da smatra, da so gospodarska načela organično povezana s problemom reparacij, ki jtm daje posebno važnost
Sovjetska delegacija je glede raznih problemov, ki so jih podale druge delegacije o gospodarskih načelih,
Dunaj, 29. apr. Ob zaključku konference Sveta zunanjih ministrov v Moskvi je Centralni komite KP Avstrije izdal proglas, v katerem poudarja med drugim:
»Vladni predstavniki so so vrnili na Dunaj brez sklenjene mirovne pogodbe. Jasno jc postalo bankrot-stvo politike enostranske orientacije ki se ozira samo na koristi za-padnega finančnega kapitala. Reakcionarna politična linija hujskanja in izzivanja Sovjetske zveze ni pripeljala Avstrije niti za korak naprej, Dogodilo se jo ravno nasprotno! Zaradi take slabe politike se je naš položaj znatno poslabšal. Nihče ne more danes več dvomiti, da bi svojo suverenost prej dosegli s politiko prijateljskega razumevanja s SZ, deželo socializma.
Ljudje na odgovornem položaju
Beograd, 29. apr. Predstavniki Slovanskega komiteja Sovjetske zveze so včeraj izročili Društvu za kullumo sodelovanze Jugoslavije z ZSSR gradivo, ki je bilo razstavljeno na razstavi »Borba slovanskih narodov«.
Slovesni izročitvi v prostorih društva so prisostvovali predsednik Društva za kullurno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR Boris Ziherl, predsednik komiteja za šolo in znanost, podpredsedniki društva minister zvezne vlade Bane Andrejev, predsednik hrvatskega Sabora dr. Zlatan Sremec in predsednik Zveze književnikov Jugoslavije Ivo Andric, podpredsednik Slovanskega komiteja generallajtnant Savo Oro-vič, predsednik Društva za kullurno sodelovanje Makedonije z ZSSR Pavel Satev, predstavnik Slovanskega komiteja ZSSR Ana Gavrilov-na Nazarova, sekretar sovjetskega veleposlaništva A. Kudinov in A. Agejev, pooblaščenec VOKS-a
N.	A. Kalinin ter predstavniki domačega in tujega tiska.
Boris Ziherl je pozdravil predstavnike Sovjetske zveze in med drugim dejal:
»Dejstvo, da 6e je Slovanski komite v Moskvi odločil izročiti nam sovjetski del razstave »Borba slovanskih naro ov«, ima za nas dvojen pomen: 1. ta del razstave nam bo vedno prikazoval to, kar vsi dobro vemo, namreč, da je Sovjetska zveza nosila v vojni proti fašizmu največje breme in da je v tej borbi imela prvo vlogo; 2. ta del razstave. ki ga prejemamo iz rok predstavnikov Slovanskega komiteja v ZSSR. nam pomeni nov prispevek
pripravljena, da se približa glede določenega števila točk drugim delegacijam, če se bodo odzvale reparacijam. Problem nemških reparacij odlaga tudi rešitev vprašanja Avstrije, ker se nanaša poleg člena, ki se tiče meja, glavni člen pogodbe z Avstrijo, o katerem ni bit dosežen sporazum, na nemško imovino.
Da bi popolnoma ocenili pomen že izdanih sklepov in tudi obseg tistih problemov, ki še niso bili do sedaj rešeni, je potrebno natančno proučiti obseg in pomen nalog, ki so bile izostavljene. Z gotovostjo lahko rečemo, da niso bili do sedaj tako važni in tako zamotani problemi še nikdar rešeni z diplomatskimi pogajanji. Rešitev teh problemov zahteva v prvi vrsti časa. Zato niso mogli biti rešeni na enem samem zasedanju. Morda so oni, ki sedaj govoričijo o »neuspehu« moskovske konference, gojili skrite upe, ki nimajo ničesar skupnega s stvarnimi nalogami za rešitev evropskih problemov v duhu mednarodnega sodelovanja. Če je tako. tedaj naj govorijo o neuspehu svojih lastnih upov, ne pa o »neuspehu« moskovske konference.
Pripomniti moramo, da bi lahko moskovska konferenca dosegla večji uspeh za skupno zavezniško stvar, če se ne bi določene delegacije kar naprej trudile, da bi se povrnile na obdobja, ki so že minula. Zaradi teh naporov je konferenca porabiki preveč časa pri obravnavanju vprašanj, o katerih so bili že pred poldrugim letom izdani sporazumni sklepi.
Odkrito moramo reči, da je Mia glavna borba med raznimi stališči posameznih delegacij na konferenci Sveta zunanjih ministrov okrog vprašanja izpolnitve sklepov o Nemčiji, ki so bili izdani na Krimu in v Potsdamu. Med tem, ko je sovjetska delegacija ves čas zahtevala izpolnitev teh sklepov, so poizkušale druge de-
Varšava, 28. aprila. (Tass.) Sinoči je prispel z vlakom v Varšavo iz Moskve na poti v London britanski minister za. zunanje zadeve Ernest Bevin.
Kakor je objavil ravnatelj oddelka za tisk v ministrstvu za zunanje zadeve Grosz na tiskovni konferenci, je imel Bevin med svojim šUriurnim postankom v Varšavi razgovore z ministrom za zunanje zadeve Modze-lewskim in predsednikom vlade Cy-rankiewiczem.
V	uradnem obvestilu j« rečeno, da
so se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe strani, in da so potekli v prijateljskem ozračju.
V	odgovoru na vprašanj«, ki ra je
nočejo prijateljstva s SZ; tudi niso navezali prijateljskih stikov z našimi demokratičnimi sosedi. Na vse kripljc so delali za politiko, ki bo Avstrijo spremenila v kolonijo zapadnoga kapitala in predstražo v boju proti socialistični izgraditvi na vzhodu. Vseeno jim je, če bo Avstrija na ta način propadla.
Potrebno je sedaj, nadaljuje proglas, boriti se za resnično svobodno in demokratično Avstrijo, za Avstrijo, ki bo rešena razscljeneev in uprave ter diktatorske volje inozemskega finančnega kapitala.
Samo skupaj z naprednimi silami 'bo Avstrija v boju zoper reakcionarne sile dosegla tako mirovno pogodbo, s katero bo zavarovana naša suverenost, neodvisnost in miren gospodarski razvoj.
k krepitvi kulturnega sodelovanja naših narodov z narodi bratske Sovjetske zveze.«
Predstavnica Slovanskega komiteja v Moskvi Ana Nazarova je ob izročitvi gradiva razstave jxmdari-la, da predstavlja ta razstava, ki jo je obiskalo 200.000 ljudi in ki je potovala po vseh večjih meslih Jugoslavije, bratsko sodelovanje slovanskih narodov in njihovo borbo proti skupnemu sovražniku — fašizmu.
Izročitev dveh motornih ribiških ladij Unre
Split, 29. aprila. Včeraj popoldne ao v pomorski agenciji Unre v Splitu slovesno izročili dve motorni ribiški ladji, ki ju je dobavila' Unra naši državi
Motorni ladji sta najmoderneje opremljeni ln imata posebne mreže in naprave, hladilnike za prevoz blaga, prostore za Izdelovanje ledu itd. Na ladjah so montirani radijski telefoni, s katerimi se pri ugodnem vremenu lahko govori na razdaljo 1000 milj.
Navigacijske naprave so najmodernejšega tipa z radiofonometrom za plovbo v megli.
Fašistične himne v rimskih cerkvah
Rim, 29. aprila. (Ass. Pr.) Ob dve-letnici Mussolinijeve smrti so fašisti priredili tajne komemoracije v več rimskih cerkvah. Aretirali so 11 oseb, ki so med mašo v cerkvi Santa Marija del Popolo prepevale fašistične himne.
VREMENSKA NAPOVED za sredo 30. aprila fo ve&nl jasno, čem dan tople}«.
legacije — na prvem mestu ameriška, pa tudi britanska — sistematično omajati sklepe o nemškem problemu, ki so bili soglasno izdani na Krimu in v Potsdamu. Sovjetska delegacija je vztrajala na izpolnitvi teh sklepov. Semkaj spadajo še poskusi iek delegacij, da bi se opustile metode izdajanja sporazumnih sklepov, ki so j h do nedavnega prakticirali v posvetu ministrov in na drugih konferencah štirih velesil in poskusi, da bi se zopet povrnilo na že propadle metode reševanja mednarodnih problemov z vsiljevanjem volje nekaterih držav drugim državam, metode, ki so značilne za splošno znano prakso imperialističnih . sil, ki jih je Sovjetska zveza, kar je naravno, odločno odklanjala.
Popolnoma naravno j«, da so mogli taki poizkusi samo ustvariti resne težave pri delu Sveta ministrov in da vplivajo na uskeh njihovega dela. V vsakem primeru pa je sovjetska delegacija napravila vse, kar je bito v njeni moči, da bi zagotovila pozitivni uspeh dela moskovske konference v danih pogojih ter je vsekakor pripomogla, da se je pokazalo pravo stališče vsake države.
Jugoslovanska delegacija se vrača Iz Moskve
Bukarešta, 29. apr. Davi ob 7. ja potovala skozi Bukarešto iz Moskve jugoslovanska delegacija s podpredsednikom jugoslovanske vlade Edvardom Kardeljem na čelu.
Jugoslovansko delegacijo bo na podaji sprejeli romunski minister za narodno gospodarstvo Georgiu Dej, minister za zunanje zadeve Tatare-scu, minister za pravosodje Patrasea-nu, minister za notranje zadeve Gior-gescu, in druge uradne osebnosti.
Jugoslovanska delegacija je nadaljevala pot v Beograd s posebnim vlakom.
bilo postavljeno na tiskovni konferenci, je ravnatelj Grosz izjavil, da so obravnavali vsa vprašanja, ki se tičejo poljsko-britanskih odnosov.
Na tiskovni konferenci je bilo tudi objavljeno, da so se v Londonu uspešno končala trgovinska pogaja-nja med Poljsko ln Veliko Britanijo. Pogodba, ki bo podpisana meseca maja, določa, da bo Poljska izvozila v Veliko Britanijo blaga v vrednosti 23 milijonov funtov sterlingov, medtem ko bo Velika Britanija izvozila na Poljsko blaga letno v vrednosti 35 milijonov funtov sterlingov. Razlika bo delno krita s premogom, delno z zlatom, pa tudi s poljskim kapitalom v Veliki Britaniju
Vladna kriza na Finskem
Vlada Mauna Pokale, ki je odstopila. je prišla na oblast po zmagi demokratičnih elementov pri volitvah
1945.	V programu je imela nekatere demokratične reforme, toda izvedbi teh reform se niso upirali samo reakcionarni poslanci skrajne desnice (.koalicijska stranka, ki jo podpirato desničarski elementi tkzv. napredne stranke), ampak tudi dve stranki iz vladne koalicije in sicer kmečka zveza iu socialni demokrati.
Odpor teh reakcionarnih elementov se je še povečal v jeseni 1945, ko so demokratični krogi predvsem zahtevali agrarno reformo ter nacionalizacijo bank in monopolov in ko se je pokazala potreba, da bi bito treba čim hitreje spraviti s sveta afero tajnih skladišč orožia, ki so jo zavlačevali in katere krivci bi morali priti pred sodišče.
Približno v tem času so se začeli ostri napadi reakcije na kabinet Pe-kale v namenu, da bi razbili vladno koalicijo. V tej protivladni ofenzivi sta igrali pomembno vlogo koalicijska stranka in desno krilo socialnodemokratske stranke. Toda pobudo za vladno krizo je dala kmečka zveza, ki je povzročila tudi vladin odstop.
Razvoj vladne krize pa ni opravičil optimizma tistih krogov, ki so krizo povzročili. Ko sta zahtevali ostavko vlade, sla kmečka zveza iu desno krito socialnodemokratske stranke računali z možnostjo sestave nove vlade, v katero bi vstopilo nekaj predstavnikov desničarskih strank. Mnogoštevilna protestna zborovanja po vsej državi zoper spletke reakcije, ki je odgovorna za ostavko vlade, so pokazala, da finske ljudske množice ne bodo dovolile, da bi se ponavljale stare reakcionarne epletke. Pod vtisom takega razpoloženja ljudskih množic je socialnodemokratski tisk že prenehal kampanjo za razširjenje vladne koalicije.
Ne samo socialnodemokratska stranka in kmečka zveza, ampak tudi druge politične stranke v državi uvide-vajo, da ne bo mogoče odpraviti vladne krize, če se ne bo upoštevalo mnenje demokratične zveze finskega naroda. V nasprotnem primeru bi bilo treba skupščino razpustiti in razpisati nove volitve. Čeprav so v zadnjih mesecih desni socialni demokrati ne-kolikokrat grozili z novimi volitvami, iim vendar ta možnost manj ugaja kakor ostalim strankam. Že pred nekaj meseci se je organ kmečke zvez« rogal prepričanju nekaterih prvakov socialnodemokratske stranke in poudarjal, da nimajo razloga zahtevati predčasnih občinskih volitev, ker so pri občinskih volitvah socialni demokrati v nekaterih krajih izgubili mandate v korist demokratične zveze.
Kmalu se bo videlo, kako bo rešena vladna kriza. Važno je to, da so se v Finski demokratične množice raz-gibale in da ne bodo dopustile, da bi zmagala reakcija, ki sanja o obnovi bivše ureditve. (Po »Izvestijihc.)
Bevln-cm razgovori v Varšavi
Samo sodelovanje z naprednimi demokratičnimi sflamj lahko zagotovi bodočnost Avstrije
Proglas CK KP Avstrije ob zaključku moskovske konference
Izročitev gradiva z razstave »Borba slovanskih narodov« Društvu za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR
Besedilo konvencije o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško
Beograd, 27. aprila. (Tanjug) Vlada FLR Jugoslavije in vlada Češkoslovaške republike sta v želji, da bi v smislu 5. člena sporazuma o prijateljstvu in vzajemni pomoči med obema državama, ki je bil podpisan dne
9.	maja 1946, sklenili konvencijo o kulturnem sodelovanju zaradi pospeševanja in olajševanja prijateljskega sodelovanja na znanstvenem, šolskem, umetniškem in fizkulturnem področju, imenovali v ta namen pooblaščenca, in sicer:
Vlada FLRJ Borisa Ziherla, predsednika komiteja za šole in znanost pri vladi FLRJ;
vlada Češkoslovaške republike pa dr. Vladimira Klementisa, državnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve, ki sta se potem, ko sta izmenjala 6voja pooblastila in jih našla v dobri in pravilni obliki, sporazumela v naslednjem:
1.	člen:
Visoki pogodbni stranki si bosta čim bolj prizadevali, da bi na svojih univerzah in drugih ustanovah za višjo izobrazbo zagotovili ustanavljanje profesorskih, stolic in postavljanje lektorjev za jezik, literaturo, zgodovino in druge predmete, ki bi pripomogli k spoznavanju druge visoke pogodbene stranka.
2.	člen:
Visoki pogodbeni stranki lahko ustanavljata kulturne ustanove na ozemlju druge visoke pogodbene stranke pod pogojem, da se bodo spoštovali splošni zakonski predpisi o ustanavljanju takih ustanov, ki veljajo na tem ozemlju. Pod takimi ustanovami se razumejo: trajne razstave, knjižnice, čitalnice in arhivi, namenjeni’ študiju in strokam, na katere se nanaša ta sporazum.
3.	člen:
Visoki pogodbeni stranki bosta pospeševali izmenjavo raziskovalcev, profesorjev, učiteljev, prosvetnih delavcev, študentov, dijakov, umetnikov in predstavnikov ostalih kulturnih poklicev in strok.
4.	člen:
Visoki pogodbeni stranki bosta, zavedajoč se svojega slovanskega bratstva, ravnali s študenti in dijaki — pripadniki druge visoke pogodbene stranke kot s svojimi domačimi pripadniku
Pogoji pod katerimi bi bili izpiti, izpričevala in diplome vseh vrst, ki veljajo na ozemlju ene izmed visokih pogodbenih strank, lahko priznani za sprejem v službo s strani druge visoke stranke, bodo proučeni in določeni.
5.	člen:
Visoki pogodbeni stranki bosta dajali po svojih možnostih štipendije, da bi omogočili pripadnikom obeh držav, da študirajo, da se strokovno izpopolnjujejo ali da delujejo kot raziskovalci na ozemlju druge visoke pogodbene stranke.
6.	člen:
Visoki pogodbeni stranki bosta pospeševali najtesnejše sodelovanje med znanstvenimi, kulturnimi prosvetnimi fizkidtumiimi umetniškimi in podobnimi društvi in organizacijami svojih držav ter na ta način nudili vzajemno pomoč za njihovo delovanje.
Visoki pogodbeni stranki bosta zagotovili v tem smislu znanstvenim delavcem druge stranke svobodo znanstvenega raziskovanja v knjižnicah, arhivih Sn na terenu, ob spoštovanju splošnih predpisov, ki veljajo v državi, kjer bi se ta znanstvena raziskovanja vršila.
7.	člen:
Visoki pogodbeni stranki bosta delali na odstranjevanju škodljivih posledic nemško - fašistične in vsake druge fašistične propagande proti FLRJ in Češkoslovaški republiki na področju znanosti in kulture.
8.	člen:
Visoki pogodbeni stranki bosta pospeševali organiziranje 'tečajev med šolskimi počitnicami za predavatelje visokih šol in drugih šol vseh. stopenj in vrst, kakor tudi za kulturne in prosvetne delavce an umetnike druge visoke pogodbene stranke. To se nanaša tudi na izmenjavo prakse v podjetjih, na izmenjavo udeležencev tečajev med počitnicami in vzgojna letovišča vseh vrst,
9.	člen:
Visoki pogodbeni stranki bosta podpirali — in morebitno dajali za to tudi "motna sredstva — vzajemne obiske posameznikov in izbranih skupen znanstvenih, prosvetnih in fiz-kulturnih delavcev, književnikov in umetnikov, da bi se razvijalo znanstveno, prosvetno, kul-iurno, fizkul-tumo in drugo sodelovanje.
10.	člen:
Visoki pogodbeni stranki bosta pospeševali sodelovanje med priznanimi mladinskimi organizacijami, med strokovnimi organizacijami prosvetnih delavcev ter med drugimi znanstvenimi in kulturnimi organizacijami ter združenji obeh držav.
11.	člen:
Visoki pogodbeni stranki se bosta vzajemno podpirali v prizadevanjih za razširjanje kulturnega in vsestranskega medsebojnega spoznavanja, zlasti:
a)	z organiziranjem izmenjave knjig in revij, dnevnega in periodičnega tiska in drugih publikacij med sorodnimi ustanovami in društvi obeh držav;
b)	s kulturnim zanimanjem za državljane druge visoke pogodbene stranke na svojem ozemlju, kakor tudi kulturnim zanimanjem za svoje državljane na ozemlju druge visoke pogodbene stranke v sporazumu z njenimi pristojnimi ustanovami;
c)	z olajšanjem in izvajanjem izmenjave muzejskega gradiva;
d)	z olajševanjem delovanja časopisnih agencij in dopisnikov in podpiranjem novinarskih obiskov in iz-fetov j
e) s predavanji in jezikovnimi tečaji;
e) z izmenjavo šolskega gradiva;
g)	s koncerta;
h)	z razstavami in vsakovrstnimi
prireditvami;
i)	z gledališkimi predstavami, izmenjavo igralcev, oziroma gledaliških ansamblov;
j)	z radiom, filmi, gramofonskimi
ploščami in podobno;
k)	z razvijanjem športnih odnosov preko športnih in fizkultumih organizacij, s pospeševanjem turističnih potovanj in organiziranjem počitniških bivanj;
l)	vsaka visoko pogodbena stranka bo na ustrezajoč način skrbela za zaščito avtorskih pravic in za to. da se bodo izdajala predvsem kvalitetna literarna dela druge visoke pogodbene stranke, in to v dobrih prevodih.
12. člen:
Visoki pogodbeni stranki bosia ustanovili 6talno mešano komisijo, ki bo štela 14 članov. Ta komisi ja bo delovala kot svetodajno, iniciativno in kontrolno telo.
Mešana komisija se bo delila v dve sekciji Ena bo imela sedež v Pragi, druga pa v Beogradu. Vsaka sekcija bo imela po 7 članov.
Člane češkoslovaške sekcije bo imenovalo češkoslovaško ministrstvo za šole in prosveto v sporazumu z ministrstvom za zunanje zadeve in ministrstvom za informacije. Člane jugoslovanske sekcije bo imenoval komite za šole im znanost v sporazumu s komitejem za kulturo in umetnost in z jugoslovanskim ministrstvom za zunanje zadeve.
V praški sekciji mešane komisije bodo imeli svoje predstavnike češkoslovaško ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za šolo in prosveto, ministrstvo za informacije, kulturni, prosvetni in umetniški delavci ter mladina. V beograjski sekciji mešane komisije bodo imeli predstavnike jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve, komite za šole in znaost, komite za kulturo in umetnost, zveza prosvetnih delavcev in Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije.
Zasedanj obeh 6ekeij se lahko udeležujejo tiskovni ataše in kulturni ataše druge diržave, predstavnik domačega društva za kulturno sodelovanje med Češkoslovaško in Jugoslavijo in strokovni svetovalci.
Seznam imenovanih članov sekcij bosta visoki pogodbeni stranki predložili druga drugi v odobritev po diplomatski poti.
Plenum stalne mešane komisije se bo sestajal po potrebi, najmanj pa
Beograd. 29. aprila. Državni sekretar zunanjega ministrstva ČSR dr. Vladimir Klementis je sprejel včeraj sodelavca Tanjuga in mu odgovoril na vrsto vprašanj.
Na vprašanje, kakšne so perspektive jugoslovansko - češkoslovaškega bratskega sodelovanja, predvsem na kulturnem področju, je državni sekretar dr. Klementis podčrtal pomen tesnega prijateljstva dveh bratskih držav. Nadaljeval je:
»Kadar se govori o kulturnih stikih, se to nie sme tolmačiti preozko, n. pr. z izmenjavo študentov ali tiskanih knjig in podobno. Misliti je treba na izmenjavo v širšem pomenu besede.
Čeprav gradita Jugoslavija in Češkoslovaška novo družbo, mora vendar vse, kar se dogaja tu ali kar se dogaja na Češkoslovaškem, koristiti razširjenju izmenjave izkušenj, ki smo si jih pridobili pri izgrajevanju naših držav ter njihovega gospodarskega in upravnega tipa vodstva države.«
Kako gleda Češkoslovaška na vlogo Jugoslavije v mednarodni politiki sploh, zlasti pa na sodelovanje s slovanskimi državami?
Mislim, da je vloga Češkoslovaške in Jugoslavije, kakor tudi vloga katere koli druge miroljubne države, usmerjena na to, da se stvarno zagotovi mir. Mislim, da lahko rečem, da vse slovanske države iskreno izpolnjujejo to svoje poslanstvo. Jugoslavija, Češkoslovaška in druge slovanske države so se zavzele za izgraditev miru. Vse slovanske države imajo napredne sisteme socialnega življenja in so znale mobilizirati vse duhovne in materialne sile za izgraditev svojih držav. Zato v naših državah ni mogoča nikaka pustolovska težnja.
Kakšno je stališče Češkoslovaške glade mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo, zlasti pa glede na zahteve Jugoslavije?
Stališče Češkoslovaške je bilo jasno definirano na londonski konferenci in ga lahko ponovno izrazim takole:	organizacija nemške države
mora biti takšna, da bo onemogočila vsako koncentracijo materialnih sil, da bo za naprej onemogočila vsako gibanje, kakršno je bilo Bismarckovo gibanje, ki je omogočilo, da je prišlo do znanih poznejših gibanj in zatiranja naprednih sil v Nemčiji. Naravno je, da je potrebno dosledno nadzorstvo nad oblikami nemške vladavine.
0 Avstriji lahko rečem, da hi jo radi videli dejansko popolnoma samostojno. Kakor sem rekel že v svojem govoru v Bratislavi, je naša želja. da hi se Avstrija sporazumela z Jugoslavijo o pravičnih zahtevah Jugoslavije.
Kakšno mnenje iima češkoslovaška javnost o Trumanovem načrtu za posojila Grčiji in Turčiji?
Češkoslovaška in njeno javno mnenje gledata na vsako akcijo take vrste predvsem s stališča, ali ustreza duhu ustanovne Iist&ie OZN, ali taka
enkrat na leto in sicer izmenoma v Češkoslovaški republiki in FLR Jugoslaviji. Tem sejam bo predsedoval 15. član, ki ga bo imenovalo češkoslovaško ministrstvo za šole in prosveto na predlog praške sekcije, ako bo mešana komisija zasedala v Češkoslovaški, oziroma komite za šole in znanost FLRJ na predlog beograjske sekcije, ako bo komisija zasedala v Jugoslaviji.
Naloge mešane komisije bodo, da ho na plenarnih zasedanjih sprejemala sklepe in predlagala ukrepe za dejansko izvajanje te konvencije. Prvi ukrep bo izdelava dopolnilnega pro-lokola, ki bo sestavni del konvencije, kakor hitro ga bosta odobrili obe visoki pogodbeni stranki. Mešana komisija bo pazila na izvajanje konvencije in na sporazumno sprejete sklepe in ukrepe ter bo visokima pogodbenima strankama predlagala vse izpremembe, ki jih bo smatrala za potrebne.
13.	člen:
To konvencijo bodo v praksi izvajali pristojni centralni organi na temelju napotkov in predlogov mešane komisije.
14.	člen:
Obe visoki pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta podvzeli potrebne upravne in finančne ukrepe za praktično izvajanje te konvencije.
15.	člen:
Odredbe te konvencije v ničemer ne izpreminjajo polne veljavnosti zakonov in predpisov visokih pogodbenih strank, ki se nanašajo na vse tujce, kolikor se tičejo prihoda v državo in bivanja v njej.
16.	člen:
Ta konvencija bo ratificirana. Izmenjava ratifikacijskih listin bo izvedena v Pragi.
Konvencija bo stopila v veljavo z dnem izmenjave ratifikacijskih listin.
17.	člen:
Ta konvencija bo ostala v veljavi najmanj 5 let. Ako nobena izmed visokih pogodbenih strank ne bo 6 mesecev pred potekom tega roka sporočila želje, da bi veljavnost konvencije prenehala, bo ostala konvencija v veljavi do poteka šestmesečnega roka od dneva, ko bi ena izmed visokih pogodbenih strank sporočila željo, da veljavnost konvencije preneha.
V potrditev tega eta podpisana pooblaščenca to konvencijo podpisala in postavila nanjo svoja pečata.
Izdelano v dveh izvodih v Beogradu dne 27. aprila 1947 v češkem in srbskohrvatskem jeziku. Obe besedili sta avtentični.
akcija dejansko podpira obnovo v vojni opustošenih zavezniških držav kakor tudi, ali vodi taka akcija k razumevanju med narodi in k miru.
Ali bi nam lahko nekaj povedali glede vesti o oživljanju katoliške reakcije na Češkoslovaškem?
Mislim, da niso resnične vesti o koncentraciji reakcionarnega katoliškega bloka na Češkoslovaškem. Ni dvoma, da je bila Šramekova katoliška stranka na Češkem lojalna nasproti češkoslovaški narodni fronti. Na Slovaškem je položaj drugačen.
Ljudska oblast polaga veliko važnost na telesno, kulturno, prosvetno in politično vzgojo našega naraščaja, na izgradnjo — novega človeka, brez katerega si ne moremo zamisliti izgradnje socialistične družbe. Ustava LRS govori na šestih mestih o zaščiti otrok in mladine (čl. 19., 23., 25., 34., 35., 37J. Pri izgradnji človeka sodelujejo organi ljudske oblasti za socialno skrbstvo, prosveto in zdravstvo. Kakor na vseh drugih, tako bi tudi na tem področju delo oblastvenih organov ne moglo obroditi pravega uspčiia, ako bi jih ne podpiralo zavedno delovno ljudstvo.
Da bi zavest socialne odgovornosti do otrok m zlasti do otrok padlih borcev čim globlje prodrla v najširše sloje, bo letos od 1. do 8. junija po vsej državi »Teden matere in otroka« z namenom, da se široko popularizira in izpopolni socialna in zdravstvena zaščita mater in otrok ter vzgoja otrok in da se v te svrhe zbere čim več denarnih sredstev. Komitet za socialno skrbstvo pri vladi FLRJ, ki bo to akcijo organiziral za vso državo, je izdal okvirna navodila za organizacijo in izvedbo tega tedna v posameznih republikah. V smislu teh navodil je socialno zdravstveni svet pri ministrstvu za socialno skrbstvo LRS izdelal načrt za organizacijo in izvedbo »Tedna matere in otroka« v Ljubljani, kakor tudi načrt in navodila za prireditev tega tedna po okrajih in krajih v vsej Sloveniji.
Kakor smo že poročali, je bil 14. aprila na konferenci Socialno-zdrav-stvenega sveta pri MSS formiran glavni odbor, ki bo organizacijsko vodil vse delo v zvezi s »Tednom matere in otroka«. V glavnem odboru so zastopniki ministrstev za socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveto in delo, predstavniki glavnih odborov vseh množičnih organizacij ter zastopniki tiska, radia in filma. Ta odbor je imel 18. aprila prvo sejo, na kateri so bile sestavljene delovne sekcije (pododbori),' ki so jim poverjene konkretne naloge, in sicer za propagando, tisk, razstave in prireditve ter finančna sekcija.
Na drugi seji glavnega odbora, ki
je bila 22. aprila na MSS, so sekcije podale prva poročila o započetem del-u
Res je, da sn nekatere katoliške osebnosti zastopale in da še zastopajo reakcionarno politično hlinkorsko-tisov-sko koncepcijo, toda tudi v tem primeru se ne da govoriti o koncentraciji reakcionarnega katoliškega bloka ali o tendenčnih ilegalnih reakcionarnih skupinah.
Ali nam lahko kaj poveste o pomenu vašega dveletnega iu našega petletnega gospodarskega načrta?
0 tem bi bilo treba govoriti zelo mnogo, vendar je skupna načelna karakteristika ta, da prehajata obe državi dokončno v razdobje načrtnega gospodarstva. Važno pa je predvsem, da je z gospodarskimi pogodbami med našima državama ustvarjena osnova za vzporeditev gospodarskih načrtov naših dveh držav. Mislim, da presega to okvir mej Češkoslovaške in Jugoslavije in da ho imelo vpliv na razvoj gospodarskih odnosov v vsej Srednji Evropi. Dokaz za to je tudi nova gospodarska pogodba med Češkoslovaško in Bolgarijo in razgovori, ki se pravkar vodijo med predstavniki Poljske in Češkoslovaške. Ti razgovori se gibljejo v okviru želo širokega gospodarskega sodelovanja.
Razgovori o preselitvi Čehov in Slovakov iz Jugoslavije
Beograd. 29. apr. Med svojim bivanjem v Beogradu je imel državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Češkoslovaške republike dr. Vladimir Klementis s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve FLRJ razgovore o preselitvi Čehov in Slovakov iz Hrvatske in Vojvodine na Češkoslovaško.
Pri razgovorih so sodelovali veleposlanik dr. Jose! Korbel, pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, jugoslovanski veleposlanik v Pragi dr. Darko Cern e j in načelnik ministrstva za zunanje zadeve Ivo Vejvoda.
V razgovorih so se dotaknili tudi raznih drugih tekočih vprašanj.
Sprejem v češkoslovaškem poslaništvu
Beograd, 29. aprila. Češkoslovaški veleposlanik dr. Josef KOrbel je priredil snoči na čast dr. Vladimirju Klementisu svečan sprejem v prostorih češkoslovaškega veleposlaništva.
Predstavniki češkoslovaške manjšine pri dr. Klementisu
Beograd, 29. apr. Državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Češkoslovaške republike dr. Vladimir Klementi« je sprejel včeraj popoldne v češkoslovaškem veleposlaništvu predstavnike češke, kakor tudi slovaške manjšine v Jugoslaviji. Dr. Klementisa je pozdravil predsednik Matice Slovaške v Jugoslaviji ljudski poslanec Sveta narodov inž. Pavel Vrbovški. Dr. Klementis se je zahvalil za pozdrave in obvestil predstavnike slovaške manjšine o razmerah v ČSR.
Kosilo na Avali
Kulturno društvo Jugoslavija— Češkoslovaška je priredilo včeraj ob 13.30 uri v hotelu na Avali kosilo na čast državnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve ČSR dr. Vladimirja Klementisa.
Propagandna sekcija bo skrbela za popularizacijo socialne in zdravstvene zaščite otrok in mater ter vzgoje otrok s pomočjo gesel, člankov, lepakov, letakov, reportaž in propagandnih predavanj, pri čemer se bo posluževala poleg časopisa in tiska sploh tudi radia, on filma. Naloga propagande 'do predvsem pripraviti javnost in njeno pozornost usmeriti na mladinski teden.
Razstavna sekcija bo zbrala material za razstavo, ki bo prirejena med tednom samim in ki bo predvsem v slikah in grafikonih nudila pregled razvoja in stanja zdravstvene in socialne zaščite ter predšolske in šolske vzgoje otrok. Pokazala bo tudi delo otrok v fizkultuii in pionirski organizaciji.
Prireditvena sekcija bo v tem tednu organizirala koncerte, nastope in dmge prireditve ter skrbela za predvajanje filmov. Čisti dobiček prireditev, razstav, prodaje enotnih značk, razglednic in sličnega, bo šel deloma v fond za zidavo zveznega sanatorija za tuberkulozno mladino, deloma pa se bo uporabil v socialno skrbstvene svrhe, zlasti za počitniške kolonije.
Tiskovna sekcija bo v strokovnih člankih, predavanjih in brošurah obravnavala najvažnejše panoge s področja socialne in zdravstvene zaščite otrok in mater ter vzgoje otrok. Naloga tiskovne sekcije bo zlasti popularizacija zdravstvene prosvete za zaščito mater in dojenčkov in za pobijanje otroških bolezni.
Finančna sekcija bo skrbela za denarna sredstva, dobavljala material, ki ga bodo pri delu potrebovale ostale sekcije, vodila vse računsko poslovanje in na koncu sestavila proračun.
Tako v organizacijsko kakor v stvarno delo za »Teden matere in otroka« je zajeto sodelovanje organov ljudske oblasti za socialno skrbstvo, prosveto in zdravstvo, vseh množičnih organizacij, časopisja, radia in filma. Ker so naloge vseh sodelujočih sektorjev ne le težke in mnogoštevilne, ampak se tudi med seboj prepletajo, bo treba posvetiti vso skrb koordinaciji njihovega dela.
D. L
Pazite pri zažiganju kresov, da ne nastanejo gozdni požsl
Izjave dr. Klementisa o sodelovanju Češkoslovaške in Jugoslavije
Teden matere in otroka
tPexdravlienip (corcšici pevci t
Danes ob 16.25 prispe v Ljubljano pevski zbor iz Slovenske Koroške na svoj že davno napovedani obisk, ki pa se je zakadi izigravanja avstrijskih in angleških okupacijskih oblasti zavlekel. Slovenija z veliko ljubeznijo in navdušenjem sprejema in pozdravlja glasnike Slovenske Koroške, ker se zaveda, da pozdravlja v koroških pevcih vse koroške Slovence, ki še vedno ječijo pod nasiljem ostankov nemškega in avstrijskega fašizma. ■
Ves slovenski narod in z njim vred vsi narodi Jugoslavije čutijo skupno z njimi vso bol in trpljenje tistega dela slovenskega naroda, ki mu kljub vsej požrtvovalnosti, kljub junaški borbi in krvavim žrtvam še vse do danes ni dano, da bi svobodno zadihal v svobodni Sloveniji ter zaživel človeka vredno življenje v Titovi Jugoslaviji.
Ista slovenska koroška pesem, ki je bodrila koroške Slovence v najtežjih trenutkih njihovega trpljenja ter jim vlivala moč in pogum, da so vzdržali kljub najhujšemu nasilju, je tudi danes živa priča odpora in žilavosti koroških Slovencev, ki niso klonili pod nasiljem fašistov in ki kljubujejo tudi vsem tistim silam, ki bi še danes hotele preprečiti, da se združi vse slovensko ozemlje v skupni domovini Jugoslaviji.
Pozdrav in sprejem koroških pevcev velja ne samo njim, marveč vsemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem in naj mu bo dokaz, da je z njim ves slovenski narod in vsa Jugoslavija ter da ne bomo mirovali poprej, preden ne bo, kakor je zagotovil naš maršal Tito, osvobojena in združena v skupni domovini poslednja ped slovenskega ozemlja. Vroča želja koroških Slovencev po združitvi v skupni domovini je enako vroča želja, ki jo gojijo vsi jugoslovanski narodi, prav posebno pa še slovenski narod.
Turneja po Sloveniji
Pevski zbor Slovenske Koroške bo na svoji turneji po Sloveniji obiskal ta. priredil koncerte v naslednjih krajih:
Kranj 29. aprila, Ljubljana 30. apr,-in 1. maja, Tržič 2. maja, Trbovlje 3. maja, Postojna 4. maja, Črnomelj
6.	maja, Novo mesto 7. maja, Celje
8.	maja, Maribor 9. maja, Ptuj 10. maja, Gušlanj 11. maja.
Pevski zbor Slovenske Koroške, sestavljen iz pevskih društev, včlanjenih v Prosvetni zvezi za Slovensko Koroško, šteje 88 članov. Delegacija 14 članov bo od pota vala v Beograd, kjer bo prisostvovala proslavi 1. maja in tako tudi v prestolnici Jugoslavije manifestirala voljo koroških Slovencev po združitvi v 6kupni domovini.
Pozivamo vse množične organizacije 0F. zlasti pa vse sindikalne organizacije, da čim bolj manifestativno
sprejmejo in pozdravijo v svoji sredini predstavnike koroških Slovencev, da tudi na ta način manifestirajo neomajno voljo vse svobodne Slovenije po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
Spored koncerta
Na svojih koncertih po Sloveniji bo pevski zbor koroških Slovencev izvajal. naslednji spored:
I.	del: partizanske in koroške narodne pesmi: 1. Hej, tovariši! 2. Na juriš! 3. Od Urala do Triglava. A N mav čez «žaro. 5. Jaz sem an buren pau r. 6. Mam to mline pod kvancem.
7.	Oj te mlinar. 8. Pojdem v Škufce.
II.	del: koroške narodne in dve partizanski: 1. V Šmihelu eno kajžeo mam. 2. Tam, kjer teče bistra Žila. 3. Čej so tiste stezice. 4 Je na Dravci meglica. 5. Poldam u Rute. 6. Sem se rajtal ženiti. 7. Hej brigade 8. Svobodna Slovenija.
LJUBLJANČANI!
Pevski zbor iz Slovenske Koroške pride v Ljubljano danes popoldne ob 16.25 — ne pa ob 12.20, kakor smo včeraj javLUL
Mestni odbor Osvobodilne fronte poziva vse prebivalstvo, da se v čim večjem števila udeleži sprejema na giavnem kolodvoru, ki bo ob 16.25.
Ljubljančani! Pokažimo našim bratom iz Slovenske Koroške, da smo z njimi v njihovih zahtevah, in manifestirajmo našo odločno zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji!
Slovenska Koroška se pripravlja za proslavo 1. maja v znamenju borbe za svobodo In demokracijo
Proglas Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte
Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je izdal naslednji proglas za proslavo 1. maja:
Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške!
Letošnji 1.” maj slavimo v odločilni borbi za narodno in socialno osvoboditev, v borbi proti zločinom novega fašizma, v borbi proti temnim načrtom mednarodnega imperializma. Slovenski narod se že stoletja zavestno bori za svobodo in združitev, proti zatiranju, proti zasužnjevalnim težnjam madžarskih, italijanskih in nemških fevdalcev ter kapitalistične gospode.
Večina slovenskega naroda je skupno z ostalimi narodi Jugoslavije dosegla v junaški narodnoosvobodilni 1 torbi svobodo v FLR Jugoslaviji. Narodnoosvobodilna borba je premagala fašistične okupatorje, domače izdajalce in hlapce okupatorjev. Narodnoosvobodilna borba je naredila iz jugoslovanskih ljudi nov tip borcev za svobodo — ponosne državljane svobodne domovine. — Narodnoosvobodilna borba je obračunala s suženjskim položajem preteklosti. Največja pridobitev narodnoosvobodilne borbe pa je ljudska oblast — in to pomeni, da so množice narodov Jugoslavije sami gospodarji svoje usode, svoje zemlje, tovarn in proizvajalnih sredstev. FLR Jugoslavija je država, v kateri vlada delovno ljudstvo, v kateri delavci, kmetje in delovna inteligenca z gospodarsko izgraditvijo, elektrifikacijo in industrializacijo v okviru petletke uresničujejo pod vodstvom maršala Tita svojo srečnejšo bodočnost.
Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške!
Mi, koroški Slovenci, smo dri slovenskega naroda. Skupno z njim smo se borili za združitev in osvoboditev. Z njim smo se borili v narodnoosvobodilni borbi zaradi tega. da bi skupno z njim uživali svobodo. Zaradi načrtov mednarodnega imperializma smo koroški Slovenci prisiljeni, da tudi danes n laljujemo borbo za združitev s slovenskim narodom v FLR Jugoslaviji.
Nova Jugoslavija nam daje močno zunanjepolitično podporo v naši borbi za osvoboditev, še več — koroški Slovenci občutimo, da nas narodi Jugoslavije podpirajo z vso svojo odločnostjo. z isto odločnostjo, s katero so se borili tudi med vojno proti fa-
šizmu. Nasilje novega fašizma in mednarodnega imperializma nad našim narodnoosvobodilnim gibanjem in vsemi zavednimi antifašističnimi borci stalno narašča.
Okupacijska in avstrijska oblastva nam nasilno jemljejo najosnovnejše nacionalne in demokratične pravice. Na vsa ta nasilja odgovarjamo in bomo vedno odgovarjali s še odločnejšo borbo. Borlia proti novemu fašizmu in mednarodnemu imperializmu vzpostavlja skupno fronto z vsemi naprednimi narodi in državami, z vsemi napredinii. svobodoljubnimi in miroljubnimi silami, gibanji in ljudmi
Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške!
V borbi proti novemu fašizmu, proti hujskačem nove vojne, proti mednarodnemu imperializmu je prvobor-ka Sovjetska zveza, država delavcev in kmetov, država socializma, ki je uresničila načelo bratstva narodov in ki je za vedno odstranila izkoriščanje človeka po človeku, država, v kateri uživajo tako delavec in kmet kot delovni intelektualec sadove svojega dela. Sovjetska zveza je najmočnejša zaščitnica zatiranih narodov in naprednih svetovnih sil. Borbo proti mednarodnemu imperializmu in za pravičen mir vodijo vse slovanske države in države vzhodne Evrope. Id so vzpostavile resnično demokratično oblast
Proti zatiranja s strani mednarodnega imperializma in za pravičen mir se borijo tudi kolonialni in vsi podjarmljeni narodi sveta.
Slovenci!' V naši antifašistični an-f imperialistični narndno-osvobodilni borbi stojijo na naši strani delavci in delovni ljudje vsega sveta, ki se borijo proti socialnemu izkoriščanju, ki se borijo za svoje pravice.
Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške!
Na dan 1. maja visoko dvignimo zastavo borbe za svobodo in priključitev k FLR Jugoslaviji!
Delovno ljudstvo Slovenske Koroške!
Borba za priključitev k Jugoslaviji je borba za socialne pravice delovnega ljudstva. Praznujmo 1. maj skupno z naprednimi silami in delovnim ljudstvom vsega sveta! Na Tsak zločin novega fašizma in na vsako nasilje bomo odgovorili z okrepitvijo naše pravične borbe!
Prvomajski proglas Kmečke zveze za Slovensko Koroško
Celovec, 19. apr. Kmečka zveza za Slovensko Koroško je izdala v zvezi s pripravami za proslavo praznika dela 1. maja naslednji proglas:
Za praznik dela In enotnosti delovnega ljudstva poziva Kmečka zveza za Slovensko Koroško kmečkega človeka, naj dostojno praznuje 1. maj 1947. leta. Stoletja zatirani in zasužnjeni delovni človek, kmet, delavec
in delovni izobraženec bo 1. maja svečano proslavil žuljevo dlan ustvarjalca. Stoletja tlačanstva so sile na-zadnjaštva rušile zvezo delovnih ljudi, razdirale prirodno povezanost delavca, kmeta in delovnega izobraženca. Jemale so delavcu kruh, kmetu zemljo in delovnega izbraženca ovirale v razvoju ter ga duhovno in gospodarsko zasužnjevale.
Delovne knjižice - častne izkaznice
V	nežnem Uradnem li*tu ]e' dne 15. marca t 1. izšla uredil o delovnih knjižicah. V uredbi je določeno, da se mora vsakemu delavcu ali nameščencu, ki dela, izdali delovna knjižica, ki naj »luži najprej kot dokaz, da nekdo dela. obenem pa vsebuje pregled vseh sprememb v službenem razmerju. Z izdajo te uredbe bo mogoče uredili vrsto važnih vprašanj tako s področja delovnih odnosov in pogojev, kakor zlasti tudi e področja evidence o delovni sili, njeni razporedbi po poklicih, po dobi zaposlitve, njeni večji ali manjši stalnosti iid.
V	ljudski državi pomeni delo čast in ponos vsakega državljana. Zato že sam novi odnos do dela zahteva, da dobi vsak. ki kakor koli slopi v delovni proces in s tem izpolni častno dolžnost do svoje skupnosti, tudi neko formalno potrdilo, neko častno izkaznico o tem, da dela. in tudi o tem. kako dela.
Izdaja novih enotnih delovnih knjižic za vse delavce in nameščence bo odpravila dokajšen nered, ki je vladal v tem pogledu spričo najrazličnejših a.!i celo nikakršnih delovnih Izkazov v bivši Jugoslaviji, ki se je z okupacijo sprevrgel v pravo zmedo. Z izdajo novih delovnih knjižic postanejo neveljavne vse prejšnje delovne kniižire in druge začasne delovne izkaznice. torej tudi one, ki jim je bila veljavnost podaljšana ali so bile izdane na podlagi uredbe ministrstva za socialno skrbstvo LRS. (Ur. list
4.	julije 1945.)
Z uredbo o delovnih knjižicah je napravljen nov tehten korak v načrtnost našega gospodarstva. Delovne knjižice bodo vsebovale marsikatere podatke, ki nam bodo koristno služili pri planiranju noše delovne sile in pri njenem pravilnem razporejanju. Iz podatkov, ki se bodo zbrali ob izdaji, bo zlasti točno razvidno, v katerih strokah nam priman iku j« strokovnega kadra in v katere poklice naj v bodoče usmerjamo našo mladino.
Delovna knjižica ho za našega delavca in nameščenca tudi velikega vzgojnega pomene. Utrdila bo delovno disciplino in bo nedvomno v znatni meri preprečila škodljivo prehajanje z enega dela na drugo. Saj se bodo v delovno knjižico#vnašali prav vsi podatki, ki bodo mogli koristno vplivati na zaposlitev. Iz knjižice bo razvidna strokovna usposobljenost delavca in nameščenca, doba zaposlitve in s tem stalnost v službi, udarništvo, inovatorstvo, pohvale, nagrade, dopusti, podpore ob brezposelnosti itd. Skratka, delovna knjižica bo ogledalo vsakega delavca ali nameščenca. Vsakomur bo lahko služila kot najboljše priporočilo ln vodilo pri oceni njegovega dela.
Kdo bo dobil delovno kniižieo? Delovno knjižico mora v smislu zgoraj omenjene uredbe dobiti vsak delavec ali nameščenec razen onih, ki jih je r smislu tozadevnih zakonitih določil
smatrati aa državne ujluibenee. Državni uradniki Imajo v dokaz, da »o
zaposleni in kje so zaposleni, svoje usiužbenske knjižice. Pri tem zaradi jasnosti pripominjamo, da je smatrati za državne uradnike vse administrativno osebje, ki je razporejeno po zakonu o državnih uslužbencih, kakor tudi vse strokovno administrativno osebje, in «cer višje in nižje, ki je zaposleno v državnih gospodarskih ix>djetjih, ustanovah in organizacijah. V okvir tega osebja spadajo n. pr. ravnatelji, upravniki, inženirji, tehniki. tehnični vodje, komercialisti, pravniki. statistiki, knjigovodje, tajniki, arhivarji, tipkarice in tudi vse pomožno pisarniško ospbie. To osebje v državnih gospodarskih podiptiih torej ne dobi delovnih kniižic, temveč usiužbenske knjižice. Poč, pa dobe delovne knjižice tako v državnih oblastnih ustanovah kakor tudi v državnih gospodarskih podjetjih, n. pr. šoferji, snažilke, snažilci, kurirji, služite!ji. garderoberji, čuvaji, kuharji, prodajno in postrežno osebje itd„ in to ne glede na to, kako so jim regulirani prejemki. Poleg teh pa dobe delovne knjižice seveda tudi vsi nameščenci, torej vse administrativno osebje privatnega sektorja-
V delovno knjižico «e poleg običajnih osebnih podatkov vpišejo še podatki o naivišji stopnji izobrazbe, specializaciji, o strokovni izobrazbi, delu, izua jditel jstvu, novatorstvu, udarništvu, odlikovanjih, nagradah, pohvalah itd.
Pri tem se razpredelki, ki 'vsebujejo podatke o rojstvu in izobrazb' (če gro za srednješolsko ali višjo izobrazim) vpisujejo na podlagi listin (rojstnega lista, izpričeval). Osnovnošolska izobrazba se sme vpisati tudi po ustni iziavi delavca ali nameščenca. Podatki o strokovni izobrazbi se vpišejo z nazivom dovršene strokovne šole (tečaja) in z dobo trajanja šole. vse to pa samo na podlagi listin odnosno izpričeval, iz katerih sta točno razvidna usposobi ienost in čas šolanja (trajanja tečajev). Podatke o delu vpiše podjetje, ustanova ali tovarna, kjer je delavec odnosno nameščenec uslužben. Tu je poudariti, da se cb izdaji delovne knjižice vpiše v ta razpredelek tudi čas vseh prejšnjih zaposlitev, in to le na podlagi listin (prejšnje delavske knjižice, potrdila socialnega zavarovanja in podobno).
Vse podatke je vpisati s črnilom točno in čitljivo. Morebitne napake sme popraviti le odgovorna oseba. Kjer se zahtevajo listine, se brez njihove predložitve podatki ne smejo vpisati.
Delovno knjižico hrani podjetje, kol dokaz, da je bila knjižica dana v hrambo, pa izda podjetje delavcu ali nameščencu »Potrdilo o zaposlitvi« na enotnem obrazcu, ki ga bo imela na zalogi Državna založba Slovenije. Delovna knjižic« stane 5 din iu jo plača delavec ali nameščenec. Knjižica vsa-
kega delavca ali nameščenca bo Imela svojo stalno številko. Izgubljen« ali
sicer uničene knjižice bo treba v Uradnem listu proglasiti za neveljavne.
Delovne knjižice se morajo Izdati do 31. maja
Pi> pravilniku o izvajanju uredbe o delovnih knjižicah (zvezni Ur. list 11. apr. 1947) izdajajo delovne knjižice okrajni (mestni, četrtni) izvršilni odbori vsem delavcem in nameščencem v svojem območju, ki bodo na delu na dan 1. maja 1957, in sieer najpozneje do 31. maja 1917. Za izdajo kniižic je terei pristojen okraj, kjer se nahaia delovno mesto, obrat, podjetje delavca ali nameščenca. To ie važno poudariti zlasti za razne sezonske, predvsem stavbinske delavce, ki bodo dobili knjižice tam, kjer bodo ob izdaji zaposleni.
Za delavce in nameščence, ki bodo stopili na delo po 1. maju 1947. izdajo okrajni (mestni, četrtni) izvršilni odbori delovne knjižice v 10 dneh po preteku poskusnega časa zaposlitve. Poskusni čas zaposlitve znaša pri delavcih 14 dni, pri nameščencih pa 30 dni. s
Glede tehničnih ukrepov ob Izdajanju je treba poudariti, da morajo delodajalci za vse svoje delavce in nameščence, ki bodo na delu 1. maja
1947.	poslati najkasneje do 5. maja 1947 okrajnemu (mestnemu, četrtnemu) izvršilnemu odboru seznam delavcev iu nameščencev z vsemi potrebnimi podatki in listinami in nato dvigniti izpolnjene delovne knjižice. Za delavce in nameščence, ki bodo stopili na delo po 1. maju 1947. pa ie treba to storiti vselej v 5 dneh po preteku poskusnega časa zaposlitve.
Ce delavec ali nameščenec ne more takoj predložiti vseh potrebnih listin, vpiše pristojni organ v knjižico samo liste podatke, za katere so priložene listine. Za vpis drugih podatkov mora delavec oziroma nameščenec preskrbeti listine v roku, ki ga določi pristojni organ za izdajo knjižice. 0 izdanih delovnih knjižicah vodijo okrajni izvršilni odbori poseben register.
Ker predstavi!« delovna knjižica važen dokument se kršitelji v slučaju neupoštevanja predpisov o delovnih knjižicah kaznujejo z denarno kaznijo od 100 do 5000 din. Kdor pa porabi delovno knjižico v nasprotju s predpisi ali jo ponaredi, se kaznuje po predpisih kazenskega zakonika. Za pravilno izvajanje določb o delovnih knjižicah skrbe organi inspekcije dela. Ker je rok enega meseca, v katerem morajo biti Izdane delovne knjižice, razmeroma kratek, opozarjamo vse delavce in nameščence, da si takoj preskrbe vse listine, ki iih bodo rabili zaradi zgoraj navedenih vpisov.
Dr. F. K.
Sklepi kongresa delavcev In nameščencev tobačne industrije Jugoslavije
V Skoplju je bil te dni zaključen
I.	svobodni kongres Zveze delavcev in nameščencev tobačne industrije Jugoslavije. Na kongTesu so razpravljali o vseh vprašanjih, ki zanimajo sindikalne organizacije tobačnih delavcev. Ugotovljeno je bilo, da se je število tobačn h delavcev v zvezi s povečano proizvodnjo znatno dvignilo. Sindikalne organizacije so pomagale tudi ljudski oblasti v prizadevanju za povečanje proizvodnje tobaka. Tako bo letos v Makedoniji načrt saditve tobaka prekoračen za 15 do 20%, v ostalih pridelovalnih področjih pa Ho v celoti izpolnjen in deloma prekoračen. Po uvedbi delovnih norm se je zelo razvrio tekmovanje. Pri tem se je zlasti odlikoval delovni kolektiv tobačne tovarne v Zadru, ki je v februarju prekoračil proizvodnji načrt za 18.4% in znižal proizvodne stroške za 10%.
Resolucija, ki so jo sprejeli na tem kongresu, poudarja, da so delavci in nameščenci tobačne industrije v veliki meri prispevali k hitri obnovi podjetij in k povečanju proizvodnje. Kongres pa poziva vse delavce in nameščence tobačne stroke, da se še bolj zavzamejo za izpopolnitev podjetij in za povečanje proizvodnje in da z vsemi silami pomagajo pri uresničenju splošnega državnega plana industrializacije in elektrifikacije. Predvsem se morajo zavzeti za to. da bo načrt proizvodnje tobaka v letošnjem letu uresničen in prekoračen. Zato morajo podpirati pridelovalce pri go-jivi tobaka in pri pripravljanju za odkup.
Sindikalne organizacije morajo posvetiti posebno pozornost kakovosti
tobaka in tobačnih izdelkov. V tej zvezi je kongres ugotovil, da so nekatere uprave podjetij s svojim delom prizadejale škodo ljudskemu premoženju, ker so dopustile, da so se precejšnje količine tobaka pokvarile. Krivda pade tudi na sindikalne organizacije, ki niso ničesar storže, da Hi se to preprečilo. Kongres najostreje obsoja tako delo in zahteva, da se krivci kaznujejo kakor zaslužijo. Obenem poziva vse članstvo k čuječnosti. da se ne bodo ponovile take škodljive napake.
Nadalje zahteva resolucija, da se izvede revizija sedanjih delovnih norm, ki niso pravilno postavljene, in da se uvede akordni sistem plačevanja. pri katerem bo prizadevanje delavcev najbolj pravično nagrajeno. Uprave podjetij morajo posvetiti pozornost tudi pravilnemu preskrbova-nju delavstva ter izboljšanju tehnične in higienske zaščite ob sodelovanju s sindikalnimi podružnicami. Glede na okolnost, da so v tobačni indu-striji zaposlene številne žene-matere, naj bi se pri podjetjih čim prej odprla otroška zavetišča. Prav tako je treba posvetiti pozorno«! dvigu strokovnih kadrov. Kulturno - prosvetno delo sindikalnih organizacij se mora predvsem boriti proti nepismenosti, kajti število nepismenih delavcev je ie vedno veliko, ker je večina podjetij na področjih, kjer je največji odstotek nepismenosti. Poleg tega morajo sindikalne organizacije poglobiti ideološko politično vzgojo delavcev in skrbeti za razširjenje fizkulturnega dela.
Sirite tisk ofi
Promet na progi Brčko— Banoviči se naglo dviga
Na mladinski progi Brčko-Banoviči z vsakim dnem narašča tovorni in potniški promet. Po progi prevažajo vedno večje količine premoga, soli iz Kreke, sode iz Lukovca, lesa in ostalih proizvodov. Na progo Brčko— Banoviči se usmerja zlasti promet z ozkotirne proge Doboj—Tuzla, ki križa norinalnotirno mladinsko progo Brčko—Banoviči. Zato bodo še letos poleg obstoječe ozkotirne proge zgradili 15 km dolgo normalnotirno progo od Siniiu Hana, ki je končna postaja sedanje ozkotirne proge, preko Tuzle in Kreke do postaje Poljane na progi Brčko—Banoviči. Kako nujno potrebna je povezava TuzJe po nor-maLnotirni progi z železnico Brčko— Banoviči, nam potrjuje že obseg sedanjega prometa. Pri Sičkem brodu, kjer ozkotirna proga križa mladinsko progo, so morali rgradiiti posebne lire za prekladanje iz normalnotirnih na ozkotirne vagone in obratno. Skozi križišče pri Sičkem brodu gre vsak dan okrog 60 vlakov. Tako je mladinska proga Brčko—Banoviči prevzela
Z novimi deli v novo turistično sezono
Star« moje, ki «o tesno obkrožale po vencih Julijskih Alp ve* gorenjski kot, so se umaknile s Triglava daleč za Sočo na Mangart in Kanin, talko da bo Gorenjska kot izhodiščna točka k divnim Julijskim Alpam postala v bližnji bodočnosti veliko središč« alpinizma in turizma z naravnim središčem Bledom.
Že pozimi je bilo vse pripravljeno, da vstane letos nov Bled, lepši in ve-ličastnejši. Na obali med hotelom »Toplice« in kavarno »Kazino« je nastalo veliko gradiilišče, kjer bodo zgradili novo kavarno »Toplice« in veliko jezersko teraso za množične obiske in prireditve. Na tej terasi bo zgrajena velika restavracija in dvorana hotela »Toplice«, ki bo prav tako ves prenovljen in deloma preurejen. Nova enonadstropna kavarna kot zaključni trakt, terasa in hotel »Toplice« bodo poslej tvorili enoto, a terasa sima nekak zaključni trg s hotelom »Trstom« v ozadju in divnim razgledom na jezero, grad. planine in Triglav. Vsi prostori bodo zgrajeni za letno in zimsko sez,ono. Seveda bodo dvorane in dragi prostori najsodobneje opremljeni, tako da b-odo nudili oh vsaki priložnosti in vremenu gostom dovolj udobja, razvedrila in prijetnega počitka. Vsa ta dela bodo povsem končana do pričetka letošnje turistične sezone. Vzporedno s tem so v teku tudi adaptacijska in drenažna dela pri kavarni »Kazino«, katera bodo že povsem opravljena do pričetka glavne sezone 1. junija t 1. Za množične obiske gradijo istočasno stavbe za množična prenočišča, kjer bo zadosti prostora za večje skupine, ki le za dan ali dva poselijo središče naše Gorenjske.
Smučarje in turiste bo pos-ebno razveselila vest. da bodo še letos odprli vrata novodograjenega hotela na Pokljuki, ki bo za nadstropje višji od starega in bo nudil gostom vse udobnosti sodobnih hotelskih obratov. Vsi prostori bodo centralno ogrevani, solle bodo imele topilo in mrzlo vodo in bodo opremljene v prijetnem gorenjskem slogu. Električni daljnovod, ki je že v gradnji, bo izpolnil zadnjo željo obiskovalcev. Pod Karavankami bodo še letos obnovili hotel »Pod Golico« pri Sv. Križu nad Jesenicami, ki je v letošnji zimi pogorel.
Enako kot letoviški Gorenjski je uprava državnih podjetij Slovenije
posvetil* pažujo številnim zdraviliščem o* Dolenjskem in Štajerskem. Že letos bodo adaptacijska dela v Rogaški Slatini v marsičem spremenila notranje in zunanje lice obstoječih objektov in zdraviliških naprav. Priljubljeno termalno zdravilišče Dobrna pri Celju bo že letos usposobljeno tudi za zimsko sezono z novo instalacijo centralne kurjave, kar pa je šele uvod v novogradnje in izgradnjo vsega zdravilišča v prihodnjih letih. Dela v dolenjskih toplicah so v tem letu le lokalnega obsega, ker je predvidena v petih letih nova izgradnja celotnega kopališča Čatež na obronkih Gorjancev in s tem dokončna rešitev vedno perečega vprašanja poplav. Zaradi izredne topline vrelcev, ki dosežejo 54n C. bo dvokilometrski toplovod do vzpetin brez problemov izved-
ljiv, saj s* bo prav na tej poti yoda toliko «hladil*, kolikor s« to sedaj
umetno vrši. Slednjič imajo tudi Dolenjske Toplice pri Novem mestu ve-lik program, ki se bo realiziral v nekaj letih in z gradnjami po novem regulacijskem načrtu spremenil priljubljeno zdravilišče v arhitektonsko celoto, kjer bodo zdravja in počitka potrebni v najmoderneje urejenem kopališču (termalnem) in hotelih našli novih moči in vzponov.
Taka so naša nova dela in izgledi za bližnjo bodočnost na turističnem polju. Ne glede na težkoče pri obstoječih starih napakah, bodisi načelnih, urbanističnih, gradbenih ali estetskih, se načrtno ustvarjajo nova dela za ljudski prospeh po načelih socialističnega gledanja na turizem iu njega široki razvoj.
Kategorizacija privatnih In zadružnih gostišč
Ministrstvo za trgovino in pre;krl>o LRS je objavilo dodatna navodila glede kaegorizacije privatnih in zadružnih gostišč z ozirom na to; ker so se pojavila vprašanja, kako je postopati z obrati, ki ne ustrezajo predpisom o kategorizaciji privatnih in zadružnih gostinskih podjetij (Uradni list št. 9-1947).
Vodilna misel pri postavljanju pogojev za to kategorizacijo je bila težnja, dvigniti raven našega gostinstva in izboljšati kakovost gostinskih uslug. Ker so osnova za razvit turizem dobra gostišča s sodobno postrežbo, je ‘reba odpraviti gostišča, v katerih je dejavnost lastnikov usmerjena zgolj na izkoriščanje delovnega ljudstva.
Pri kategorizaciji privatnih in zadružnih gostišč se je ugotovilo, da mnogo gostinskih obratov ne ustreza nredpisanim pogojem uredbe in da je posebno v mestih in industrijskih krajih preveč gojišč, zlasti onih slabše vrsie. Zato so sedaj dolžni okrajni in mestni ljudski odbori pozvati vse lastnike gostišč, ki ne izpolnjujejo vsaj predpisanih pogojev za uvrstitev v II. kategorijo, 2. skupino, da v mestih do 1. julija, v vseh ostalih krajih do 1. avgusta izpopolnijo svojo obrate tako. da bodo. ustrezali predpisom odredile o kategorizaciji zadružnih in zasebnih gostinskih podjetij (4. člen). V primeru, da gorenji rok ne ustreza
dejanskim potrebam, ga lahko ljudski odbori tudi skrajšajo.
Po izteku obeh določenih rokov bodo ljudski odbori ponovno pregledali vsa doslej pomanjkljivo urejena gostišča. ki 5e niso bila razvrščena. V primeru izpopolnitve iih bodo ljudski odbori uvrstiti v ustrezno skupino, sicer pa bodo lastniki, ki uredbi ne bodo zadostili, prejeli odločim, s katero jim bo prepovedano nadaljnje obratovanje v neustrezajočih prostorih. Prizadeti bodo imeli proti odločbi pravico pritožbe na ministrsko za trgovino in preskrbo LRS (v osmih dneh po prejemu odločbel preko ljudskega odbora, ki je odločbo izdal.
V primerih, kjer se Je izvršila kategorizacija nepravilno, ker so se uvr-stiia v II. kategorijo, 2. skupino tudi zadružna in zasebna gostišča, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v odredbi. morajo ljudski odbori izvesti revizijo kategorizacije in nato uporabiti tu navedena navodila.
Glede gostišč, ki ob kategorizaciji niso izpolnjevala predpisanih pogojev in zaradi tega njih razvrstitev ni bila mogoča ter jim ie bil priznan rok za naknadno izpopolnitev po teh navodilih. je smatrati, da so do poteka roka oziroma temu sledeče končno-veljavne razvrstitve ali prepovedi nadaljnjega obratovanja, začasno uvrščena v II. kategorijo. 2. skupino.
Vsa štajerska Je slovesu® proslavila šest® okletsilca OsvoiHsdllne Srsmte
Maribor, 29. aprila.
Veri kraji na Štajerskem so slovesno praznovali šesto obletnico Osvobodilne fronte. Na predvečer praznika so goreli po pobočjih Pohorja. Boča, Haloz in drugih hribov številni kresovi, po mestih in po večjih vaseh pa so bila slavnostna zborovanja in manifestacijski obhodi Posebno velika proslava je bila v Mariboru.
V	soboto ob 17. se je zbralo nad
10.000	ljudi na Glavnem trgu, kjer je bilo slavnostno zborovanje Otvoril ga je tov. Dolenc, nakar je sekretar M00F tov. Šum radi - Radoš govoril o položaju delavca v stari Jugoslaviji ter o vlogi in nalogah Osvobodilne fronte v petletnem gospodarskem pianu. Po njegovem govoru je ljudstvo poslalo resolucije maršalu Titu, IOOF v Ljubljani ter pokrajinskemu odboru OF za Koroško. Po zborovanju se je množica /.vrstila v sprevod in s pesmijo ter vzklikanjem globoko v noč manifestirala po mariborskih ulicah.
Zvečer je bila v dvorani FD Maribora proslava, na kateri je pel sindikalni pevski zbor »Angel Besednjak« partizanske pesmi.
V	nedeljo so bile proslave ob partizanskih grobovih v Betna\i, kjer so pokopani tudi talci, na Pohorju in v Novi vasi pri Ptuju. Tako se je delovno ljudstvo v Mariboru ob obletnici Osvobodilne fronte oddolžilo junakom, ki so dali življenje za našo svobodo.
Maribor je znova dokazal svojo pripadnost Osvobodilni fronti iu pri-
precejšnjj del prometa in razbreme nila glavno ozkotirno progo Bosanski pravljenost, da pod njenim vodstvom brod—Sarajevo, ki je danes fnjj)0 častno izvrši svoje naloge prve pet-potrebna za prevoz ogromnih količin jeyje
materiala za gradnjo proge Šamac— Sarajevo.
= Obnovljena tovarna za terpentinom olje in smolo pri Višegradu. Tovarna za terpontinsko olje in smolo »Višegrad« v Dobrunu pri Višegradu ie bila med vojno zažgana. Po petih mesecih dela ie sedaj popolnoma obnovljena in ie te dni začela obratovati. Ta tovarna proizvaja terpentinovo olje za medicinske svrhe, kolofoniio in borovo olie. Kmalu pa bo pričela izdelovati tudi pivarsko smolo
V Gornji Radgoni
V radgonskem okraju smo v sleherni vasici hoteli najdostojueje proslaviti šesto obletnico Osvobodilne fronte. V Radgoni je bila na predvečer po mestu baklada. Izložbena okna so bila okrašena z zastavami, s pomladnim cvetjem, s slikami naših voditeljev ter z gesii. Pri proslavi so sodelovali sindikati ter ostale množične organizacije. Proslave so bile po večini že dopoldne.
Zelo pestra ln dobro izvedena proslava je bila v Radencih v kinodvorani. 0 nastanku in delu OF je govoril delavec tov. Vuk Alojz, nato pa je bil. kulturni nastop. Posebno učinkovita je bila točka »Ljudje brez imen im brez besed«, simbolična slika trpljenja zatiranih. Prva slika je prestavljala »Tlačane«.' druga »Taborišče«, tretja »Talce« im četrta »Svobodo«. S pesmijo »Hej Slovani!« je bila svečana proslava zaključena.
Prav teko so lepo uspele tudi proslave na Kapeli, v Očeslavcih. Jan-ževem vrhu, Kohilščaku itd. Povsod je mladina na predvečer zažgala kresove. ob katerih se je zbrala in prepevala narodne ter partizanske pesmi.
V Šoštanju
Tudi mesto Šoštanj je svečano proslavilo šesto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Na predvečer proslave se je uvrstilo nad 1500 ljudi ljudi v sprevod. Na čelu sprevoda je korakal novi mestni odbor Osvobodilne fronte s slovenskimi in delavskimi zastavami, za njimi pa so mladinci nosili veliko sliko maršala Tita. Sprevod je šel po vseh glavnih ulicah mesta. Zatem je ljudstvo do zadnjega kotička napolnilo fizkulturni dom, kjer je bila svečana akademija. 0 nalogah in ciljih Osvobodilne fronte je govoril prof. Jože Pihler, nak3r je godba tovarne usnja zaigrala skladbo »Komandant Stane«. Sledile so še pevske in igralske točke.
Naslednjega dne so vse množične organizacije že v zgodnjih jutranjih urah pohitele v partizanske vasi obiskat domove, kjer so se nekdaj zadrževali, hranili in zdravili naši borci. Ob tej priliki so nekatere sindikalne podružnice in množične organizacije obdarovale partizanske vdove in sirote z raznimi potrebščinami. Obiskali so tudi grobove padlih borcev.
Pazite pri zažiganju kresov, da ne nastanejo gozdni požari
Kosmati cvetožer napada cvetje
Skoraj po vsej Sloveniji se je letos pojavil kosmat hrošč, ki objeda cvetje sadnemu drevju in rastlinam na polju. Ta črni hrošč, ki ga imenujemo kosmati cvetožer (latinski: tropinota hir-ta). ker je posut z dolgimi rumenkastimi ali sivimi dlakami, je 8 do 10 mm dolg in ima na prednjih krilili ali pokrovkah navadno po nekaj belih drobnih iis. Škodo dela hrošč s tem, ker izgrize v cvetih prašnike in pestiče in se zato cvetje posuši. Občutno so sedaj prizadete jablane in hruške, pozneje pa se je bati večie škode tudi na renici in rži. Škodo dela še grahu in bobu. pesi, lupmi in špargbu. Vinski trti objeda popje in poganjke.
Za zatiranje zajedavca nimamo mnogo načinov na izbiro. Najenostavneje in trenutno najuspešneje ga zatremo. če zjutraj drevje stresamo in hrošče pobiramo. Tudi na polju ga ie treba pričeti takoj zbira-r in pobijati. Najbolje bo »o akcijo izvedla mladina, ki si naj postavi zbiranje hrošča v tekmovalni načrt. — Kmetijski znanstveni zavod. Institut za zaščito rastlin.
DNEVNE NOVICE
Smrtna nesreča na Triglavu
V nedeljo zjutraj okoli S. se je pri izstopu zimske poti na sedlo med Malim in Velikem Triglavom ponesrečil dijak Gorazd Peterlin iz Ljubljane. Na snežišču mu je spodrsnilo, da je padel čez steno, se nekajkrat odbil od skalovja in nezavesten obležal 60 m niže na ledeniku. Reševalci so šli takoj ponesrečencu na pomoč. Zdravniki, ki so bili nedaleč od kraja nesreče za pomoč eventualno ponesrečenim tekmovalcem na triglavskem smuku, so poleg dragih poškodb ugotovili hudo notranjo krvavitev in odre&li • takojšen prevoz v bolnišnico. Peterlina so požrtvova’ni reševalci takoj spravili v dolino, od koder ga je reševalni avto prepeljal v Ljubljano, tola ponesrečenec je hudim poškodbam že naslednji dan podlegel.
Kot vzrok nesreče navajajo poznavalci Peterlinovo nezadostno izvežba-nost pri premagovanju težav v zasneženi gorski prirodi.
KULTURNI PREGLED
Pred krstno predstavo naše Akademije
Gostovanje dveh čeških epermh pevcev
izvrstno izdelal. Še bolj kot pevsko Je izstonil igralsko:	v tem pogledu je
Pred mesecem dni je dopolnila naša Akademija za igralsko umetnost svoje prvo delovno leto. Kratka, zelo kratka doba za velike uspehe. Doslej smo mogli le tiho spremljati delo te naše nove kulturne ustanove, ki smo jo mogli odpreti šele v novi državi in ki naj bi bila hkrati šola, gledališče in znanstveni institut, nocoj pa bomo lahko pregledali uspehe njenih gojencev na prvi javni predstavi. Delovni načrt Akademije namreč določa ob zaključku vsakega šolskega leta skupne javne nastope študentskega ansambla in to v obliki celovečernih prireditev. Naša Akademija ni sestavila sporeda iz deklamacij in drobnih odlomkov odrskih del, kot ie to navada, ampak si je postavila zarnev-no, morda celo prezahtevno nalogo: za svoj prvi nastop so si izbrali gojenci vedro, življenja polno renesančno komedijo »Mnogo hrupa za niči. ki jo je napisal Shakespeare v času
svojega najsrečnejšega ustvarjanja, hkrati s komedijama »Kakor vam drago« in »Kar hočete«. Ta komedija se začne v razigrani veselosti, pa se kmalu zaplete v resnobno, skoraj tragično preizkušnjo in vendar srečno in veselo konča. Osnovno dejanje ie prigoda. kako čeilnostno dekle zaradi hudobne spletke izgubi dobro ime. Kako jo ženin tik pred poroko zavrže in osramoti, končno pa sjjozna svojo zmoto in io popravi. Vsebina in slog te komedije sta zares, kot beremo v Gledališkem listu, »delo vesele ure, kov pesniku ni bilo teže, niti sence življenjske mračnosti; zgodba in njena rešitev sta enako lahkotni, vse je ubogljivo njegovi dušni uglašenosti«.
Ce pa govorimo o Shakespearovem »Hrupu« kot o lahkotni renesančni komediji, to Se ne pomeni, da je njena odrska ponazoritev lahka in preprosta reč. Nasprotno: ujeti na odru pravi ton renesančne lahkotnosti in
shakespearskega humorja in resnobe hkrati, .je kaj zahtevna stvar in postavlja mladim igralcem, od katerih nekateri to pot prvič stopajo na oder. veliko nalogo. To bo treba upoštevati, ko bomo iskali po premieri pravilnih meril za presojo njihovega dela. In še sodimo tako, moremo in moramo ugotoviti že po prvih vtisih, ki jih dajejo vaje. dobre začetke.
V komediji nastoraio skoraj vsi mlajši igralci naše Drame, ki jih poznamo po mnogih nastopih v zadnjih letih, nekatere tudi že iz večjih vlog. pa so hkrati- goienei akademije: S. Cesnik kot Don Pedro. M. Bitenc in
o.	Vrtačnik kot don Juan. T. Mežano-va kot Hera, dalie D. Ahačiceva, M. Kačičeva. B. Miklavc. D. Škedl, P. Polenc in B. Starič, poteg niih pa ie vrsta novih, ki so zrasli iz Akademije in od katerih bodo nekateri io pot prvič nastopili, nekatere pa poznamo iz manjših vlog: V. Grilova. V. Detelova. S. Glavinova, R. Lavrač, M. Cigoj.
S.	Starešinič, F. Presetnik. J. Roha-ček in še nekateri. Posamezne vloge so z gojenci akademije naštudirali profesorji in predavatelji, z'asti Ivan Levar, Marija Vera. Slavko Jan in Janez Cesar, režiio celotne predstave pa vodi Slavko Jan. Pri ponovitvah
bodo vse večje vloge igrali gojenci izmenoma, po dva, pa tudi po trije isto vlogo. Uprizoritev bo spremljala scenska glasba L. M. Škerjanca, plesne vložke je «komponiral P. Mlakar, inscenacija pa ie delo V. Molke, slušatelja scenografskega oddelka na Akademiji.
Čeprav bo morala kritika, ko bo hotela po premieri oceniti predstavo, poiskati tudi šibke točke — in teh kažejo vaje še precej — bodo vendar obveljale besede, ki jih je povedal Bratko Kreft na kontrolni vaji:	>V
igralcih in igralkah, ki se nam predstavljajo s prešerno, igrivo in nagajivo komedijo »Mnogo hrupa za nič«, kipi mladostna vihra in silen, drzen zalet. Ene radosti in dejstva ne bo mogel zanikali nihče: z visoko šolo za igralsko umetnost ie dobilo Slovensko gledališče novo in za bodočnost odločilno možnost uspešnega razvoja.«
In to je gotovo napotnica, ki daje tem mlađim ljudem vero v pomen njihovega dela, hkrati pa jim kaže velike naloge, ki so pred njimi. Vo-iia do dela in življenjska vedrina jim bosta prav gotovo pomagali k novim uspehom.
V sredo 23. aprila sta gostovala v ljubljanski Operi člana praškega Narodnega divadia Marija Budikova in Edvard Haken v vlogah Marinke in Kecala popularne Smetanove Prodane neveste. Ta dva lika sta že doživela na ljubljanskem opernem odra vrsto odličnih kreacij mnogih domačih in tujih pevcev in je zato razumljivo, da 6o naši operni poslušalci v svojih zahtevah glede njunih izvajalnih kvalitet precej kritični in občutljivi. Tudi interpretaciji Budikove in Ilakena sta se v primerjavi z omenjenimi izvedbami uvrstili med naše kvalitetne prikaze teh vlog. Budikova je kultivirana pevka, katere ne posebno obsežni glas ie najbolje izoblikovati- in nai-sočneiši v srednji in nižji legi. Marinko je pevsko in igralsko podala prisrčno, s toplim doživetjem, ki je med predstavo vedno bolj raslo in iz katerega so se odražale finese, ki so potrebne vernemu prikazu tega zahtevnega lika. Haken pa je pevec obsežnih glasovnih kvalitet, ki se kažejo zlasti v prijetni in zdravi zvočnosti srednje in višje lege ter mu oniogo-I čajo polno glasovno uveljavljanje tu-I di v velikem prostoru. Svojo vlogo je
nudil vso živahnost, kakršna siedi iz vsebinskega za snu tka tega lika, in je pri tem znal ohraniti potrebno duhovitost in preprosto fineso, ki jo vsebuje Keealova vloga.
Oba gosta, ki bi nas zanimala tudi na koncertnem odru, sta dosegla zelo lep uspeh in sta bile sprejeta z iskrenim navdušenjem, ki je na eni strani izrazilo priznanje kvaliteti njunih kreacij, na drugi strani pa dejstvu, da je tudi njuno gostovanje prispevalo k poglobitvi kulturnih stikov in vsestranskemu medsebojnemu sodelovanju.
od.—
Prvi prevod „Manifesta“
Dne 23. t. m. smo objavili poročilo o novi izdaji »Komunističnega manifesta« in zapisali, da je izšel prvič v slovenščini po prvi svetovni vojni. To pa ni točno. Prva izdaja »K. M.< je izšla leta 19*1)8, v prevodu M. J-č (Milan Jaklič) kot IV. zvezek knjižnice časopisa »Naprej«, ki io ie izdajal in urejal Anton Kristan v Idriji.
F Izhulturu in šport
V vsearmifskem tefcntovassfM vml ljubljanska garnizija
Fizkultnrni koledar Jugoslovanske armade predvideva v letu 1947. udeležbo pripadnikov JA pri vseh nekulturnih manifestacijah v državi in predpisuje še mnogo drugih fizkulturnih prireditev v okviru vojaških edinic. Po tem koledarju so razpisana športna tekumovanja v smučanju, crossu, nogometu, lahki atletiki. odbojki, košarki, plavanju, partizanskem maršu. vojaških tekmovanjih, šesteroboju in streljanju.
športna tekmovanju se začno pri cenovnih edinicah in se končajo s finalnimi tekmovanji za posamezno in ekipno prvenstvo JA. Po rezultatih, ki jih bodo dosegla moštva posameznih garnizij, bo proglašen vsearmi jski fizku! turni zmagovalec za leto 1947. Zmagovita garnizija bo dobila za nagrado prehoden kip
* Zmagovalca«, ki sl ga jo lani na prvem fizkniturnem zletu Jugoslovanske armade priborila garnizija iz Novega Sada.
Pri določanju vsearmljokcga zmagovalca bodo ocenjevali visako fizkulturno panogo z določenim številom točk glede na pomen in vrednost posamezne panoge za «plošno telesno vzgojo in dvig borbene pripravljenosti. Vsearmijski zmagovalec bo tista garnizija, ki si bo v tekmovanjih priborila največ točk v vseh panogah fizkulture in Športnih igrah.
Po končanih tekmovanjih v smučanju in cross country ju za prvenstvo Jugoslovanske armade za leto 1947. je na prvem meetu garnizija Ljubljane z 90,6 točke pred garnizijo Zagreba, ki ima 84,5 točke.
Prvenstvo Jugoslavije v crassu
V Osijeku j« bilo r nedeljo tekmova-nio za prvenstvo Jugoslavije v cros.su, kjer so nastopili tekmovalci iz vseh republik. razen iz Crne gore. Tekmovanje je ovirala huda vročina, ki je na mnoge tekmovalce zelo neugodno vplivala. Oti 62 tekmovalk, kolikor jih je nastopilo. je prispelo na cilj samo 4S in prav toliko mladincev izmed 72 nastopajočih. Tudi 15 «Manov izmed 73. kolikor jih je tekmovalo, ni prispelo na cilj. Moštveno prvenstvo si je priboril Partizan, prvenstvo posameznikov pa Djordje Stefanovič. Rezultati bili naslednji: mladinci na 2001 m: 1. Prelog Vinko (Kladivar. Celje) 8:10, 2. Grujič Dušan (Beograd) S:12. 3. Ko« Marijan (Polet. ?«lar;bor) 8:13: v tekmovanju moštev si
na
je osvojilo prvenstvo FD Zagreb, drugem m e« tu pa je Kladlvar;
člani na 400# m: 1. Pavlovič (Partizan)
16:01, 2. Pjurič (Zagreb) 16:09. 3. Segedin (JA) 16:13; moštveni prvak je Partizan, Kladi var pa je v tej skupini na četrtem mestu;
člani na lf.ttf m: 1. Djordje Stefanovič (Partizan) 34:35.4, 2. Mihalič (Mladost) 35:14, 3- Ceraj (Partizan); moštveno prvenstvo si je osvojil Partizan;
članice na 2080 m: 1. Ivanovič Terezija (Sloboda, Subotica) 6:58.4, 2. Dujmušič Lucija (Slaven. Borovo) 6:59, 8. Zamuda Marija (Kladivar) 7:02; ekipno prvenstvo si je osvojil Spartak iz Subotice, Kladivar pa je zasedel drugo mesto.
Fizkulturna zveza Jugoslavije
mednarodni nogometni federaciji
Centralni odbor FZJ je poslal pismo mednarodni nogometni federaciji ob bližnji nogometni tekmi, ki naj bi se odigrala 10. maja med reprezentancama Veliko Britanije in evropskega kontinenta. Pismo izraža obžalovanje, da ni bilo mogoče ugoditi predlogom federacije za sodelovanje jugoslovanskih nogometašev pri tej tekmi. Vnjem je poudarjeno, da je FZJ zelo žal. da izvršni komite FIF-a (mednarodne nogometno federacije) ni obvestil naše zveze, da se namerava odigrati ta tekma, predem je bil sklenjen dogovor.
FZ.T je mnenja, da bi se glede omenjene tekme lahko slavili številni stvarni in načelni ugovori. Predvsem se poudarja. da je angleški nogomet doživel po vojni resne poraze od kontinentalnih ekip. Navedenih je več srečanj, v katerih so močna angleška nogometna moštva »Chelsea«, »Derby County«. »Arsenal« itd. doživela občutne poraze od evropskih skupin, n. pr. od >Sparte« in »Slavlje« vr. Češkoslovaške, »Dinama« iz Moskve. 'Hnrambi« in »Malmö« iz Švedske itd. Nato je rejeno, da je tudi sama reprezentanca Anglije doživela neposredno pred vojno poraz od jugoslovanske nogometne reprezentance z rezultatom 2:1.
V	pismu je dalje rečeno: »Ti primeri porazov angleških nogometašev jasno Kažejo, da ni logično srečanje, pri katerem hi danes reprezentanca \elike Britanije igrala z reprezentanco Evrope, torej z moštvom, ki naj bi po svojem nazivu reprezentiralo okrog 2‘* članic FIF-a. Razen re£ra ho rkipa Evrope sestavljena iz igralcev različnih držav, ki se med seboj ne razumejo, ki imajo različen stil in sistem igro. ki nimajo sknpne tradicije in ne čutijo kolektivno ter nimajo vf>!jp do zmage. Vse to ko elementi, ki so zelo potrebni moštvu pri igri. V vseh teh ozirih bo imelo prednost angleško ii' š t vo. K a z «m tega je možnost skupnega tri riinga evrop. moštva očitno majhna in povAATi! nezadostna.«
Prvenstvo Slovenije v sabljanju
V	nedeljo 27. t. m. je bilo v Marilx>ru tekmovanje za prvenstvo Slovenije v sah’ anju. Najboljše uspehe so dosegli:
mladinke !n članice v floretu: 1. Šlibar Ljudmila, 2. Lon.'-nr Danica (obe Enot-n -t), 3. 21ahtič Irena (FD Polet, Maribor):
miadinc! v floretu: 1. Sancin Nasto. 2. Lokar Vladimir, 3- Grahor Andrej (vsi
Enotno!'?'i;
republiški razred v floretu: 1. Poznik
Aleksander, 2. Ciglič Dušan, 3. Berce Marko (vsi Enotnost);
zvezni razred v floretu:	1. Pengov
Mar.jan. 3. Koršič Marijan (oba Enot* aost), 3. ing. Jurko Uto (Krim).
Oti 8. da 11. maja bo
v Beogradu medmestni turnir v odbojki
Fjzk-ulturaa zveza Jugoslavije Je razpisala turner v ođb' j ki. ki bo v Beogradu 8.. 9., 10. t-n 11. maja.
Turnirja se bodo udeležde reprezentance mest. in sicer pri moških Beograd, Zagreb . Ljubljana, Maribor. Subotica. Skoplje. Sarajevo in ekipa CDJA »Partizan«, pri žensk;Ji ekipah pa Beograd, ZagreD, Ljubljana. Maribor in Subotica.
Žrebanje parov t»;- 7. maja ob 18 v pro-stcr.h FZJ v Eeogradu. Potre strešice trpr me tni fizkulturm odbor čigar repre-zccvranca sodeluje pri tekmah, stroške prehrane in. stanovanja pa FZJ pričenši Od 7. maja do zaključno 12. maja.
Držav, prvenstva v streljanju bo cd 24. do 31. avgusta
Glavni odbor Fiskulturre zveze Jug:--6lavije je izdal tekmovalni program za prvenstvo t streljanju v L 1947. Tekme bodo od 24. do 31. avgusta v Beogradu. Pravico do nastopa bode- imeli strelci, k,: so se kvalificirali ra prvenstvenih tekmah v svojih ljudskih renubl:kah za prvi in zvezni razred, pa tud. oni, ki so se kvalificirali r>a prvenstvih JA.
Tekme za prvenstvo FLRJ v streljanju za leto 1947. bodo imele dva dela: obvezni in neobvezni. V cbve^ em delu bodo udeleženci tekmovali v preciznem in hitrem streljanju. V precizrem streljanju bodo tekmovali .posamezniki: m skupine z vo-
jaško puško, ▼tsjafitoo plÄtolo. ■ malo.
kal/ibersSoo pniAko in Bračno puAko. V hitrem streljanju bodo tekmovali šemo posamezniki z vojaško puško in vojaško pištolo. V neobveznem delu bodo tekmovali v preciznem streljanju in v hitrem streljanju samo posamezniki. V preciznem streljanju bodo streljali samo z vojaško puško, v hitrem pa s vojaško puško In vojaško pištolo.
Propagandni nastop boksarjev v Murski Soboti
Dne 19. t. m. zvečer je bil v Murski Soboti v fizkulturnem domu propagandni boksarski nastop. Kot gostje so nastopili boksarji Poleta in sindikalnih podružnic iz Maribora. Kljub temu, da je ta panoga fizkulture v Murski Soboti še v povojih, se je za njo pokazalo veliko zanimanje. Pred nabito polno dvorano so nastopili tudi boksarji FD Sobote in želi priznanje. Nastop sta otvorila dva pionirja iz Sobote, tako da je občinstvo videlo tudi najmlajše pri fizkulturnem udejstvovanju. Potek programa je dokazal, da je napačno smatrati boksarski šport surov, treba m je !e disciplinirano boriti.
Razpis strelskih tekem
Okrajni fizkulturni odbor v Celja priredi 10. In 11. maja meddruštvene tekme v streljanju v malokalibrsko puško na razdaljo 50 m.
Strelja se ekipne in poeameano. Članska ekipa šteje pet, ženska in znladinaka
pa 3 člane. Pravico do tekmovanja imajo vea fizkulturna društva in aktivi FZS. Prijave sprejema Okrajni fizkul-turnl odbor Celje in okolica do vključno 3. maja. Poleg prijavnine, ki znaša 2 dinarja za posameznika in 5 din za ekipo, je treba priložiti za vsakega tekmovalca 30 din za porabo tarč in municjje.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Mednarodna tekma v košarki v Beogradu. V petek je bila na stadionu »Crvene zvezde« na Kalemegdanu mednarodna tekma ženskih ekip »Železničarja« iz Češkoslovaške in »Crvene zvezde« iz Beograda. Po lepi igri je tekma končala z zinago »Žeelzničarja« z rezultatom 26:12 (8:1).
Bukarešta : Sofija 8:1 (2:9). V mednarodni nogometni tekmi pred 20.000 gledalci je Bukarešta premagala Sofijo z rezultatom 2:0.
V	nogometnem prvenstvu ljubljansko
univerze je Tehnika II. premagala Likovno akademijo 2:0 (0:0), Medicina Gospodarsko fakulteto 3:2 (1:0. Tehnika L pa Filozofijo 3:0 (1:0).
Igralci splitskega Hajduka so odpotovali v Trst, kjer bodo v okviru prvomajske proslave igrali z moštvi sindikalnih organizacij Trsta in Milana. Hajduk bo nastopil kot sindikalna reprezentanca Splita, okrepljen z igralcema zagrebškega Metalca Gruškovnjakom in Dubravčieom.
Udeležencem planinskega tabora v Martuljku
Obveščamo vse mladinske organizacije, fizkulturna društva in aktive, ki se bodo udeležili planinskega tabora v Martuljku, da bo v dneh 2., 3. in 4. maja 50V« popust na železnici. Popust velja brez prekinjanja vožnje od odhodnih postaj do postaje Gozd-Martuljek in obratno.
V	zvezi s tem opozarjamo Šolske mladinske aktive, ki se bodo mladinskega planinskega tabora v Martuljku udeležili v okviru šole. da prijavijo skupine, ki štejejo preko 20 udeležencev, pet dni pred odhodom in sicer na osnovi 66*/« popusta za šolske majniške izlete.
*
Zbor nogometnih sodnikov pri GO FZS.
V nedeljo 4- maja so določeni za vodstvo izbirnih tekem JA: I. tekma Kos, mejna sodnika Pucihar-Stupica; — II. tekma Gvardjančič, mejna sodnika Kos-Goli.^
Zbor nogometnih sodnikov okrožja Ljubljana. V sredo 30. t. m. ob 18. igrišče Triglava, Gospodarska fakulteta : Medicinska* fakulteta. Pucihar; na Stadionu, Fizkulturni institut : moštvo JA, Glu-šič. V nedeljo 4. maja so določeni za vodstvo tekem Duplica : Mengeš — Logar, Kamnik : Domžale — Potočnik, Litija : Rdeča zvezda — Zore, Krim T. : Triglav I. — Janežič, Krim rez. : Triglav rez. — Jenko. Krim ml. : Domžale ml. — Vesnaver, Triglav ml. : Enotnost ml. — Dorčec.
Organizatorji tihotapstva In nedovoljenega prehajanja čez meJo pred sodiščem
Danes so je «a Sela pred okrožnim sodiščem v Mariboru razprava proti organizatorjem in podpornikom nedovoljenega prehajanja čez mejo. Med sedemnajstimi obtoženci se zagovarjajo odvetniški pripravnik dr. Pestev-šelv Rudolf, mesar Filipančič Boštjan, duhovnik in novinar Januš Goleč, sodnik Derenčin Franjo, vsi Iz Maribora ter Hlade, Ploč in drugi iz obmejnih krajev.
Organizator in >piritus agense cele lolpe, kakor se je izrazil javni tožilec v svojem govoru, je dr. Pestevšek iz Pobrežja pri Mariboru. Kot kul-turbundovec iz leta 1934. ima za seboj ostudno preteklost narodnega izdajalca; bil je petokolonaški špijon v stari Jugoslaviji in zasačen pri fotografiranju vojnah objektov. Kot znan hitlerjevec sovraži vse slovensko in ob prihodu Nemcev leta 1941. je streljal v množico, ki je skušala na železnici rešiiti živila pred okupatorjem. Štiri leta vojne je bil vnet gestapovski agent. Po osvoboditvi se je znal zamaskirati in po kratkem zaporu je bil izpuščen. Postal je agent inozemske reakcije, organizator izdajalske in tihotapske tolpe. Vanjo je povezal znanega špekulanta Filipančiča Boštjana, solnika Franja Derenčina, ki je bil med vojno član »Štaba za utrditev nemštva na Spodnjem Štajerskem« — to se pravi, da je pomagal izseljevati Slovence, dalje ilegalca Ploča Ivana, Hladeta Ivana, sina znanega izkoriščevalca svojih delavcev iz Št. Jurja ob Pesnici, in da je bila družina popolna, še duhovnika Januša Golca, ki je zadnje leto živel v konkubinatu. Našteti so ljudje najnižjih moralnih kvalitet, ki so bili pripravljeni za tisočake spravljati preko meje bivše ustaške funkcionarje, črnoborzijance, pripadnike ilegalnimi pro-tidržavnih organizacij in slične temne elemente. Značilno je, da je prav bivši kulturbundovec kot orodje v rokah inozemske reakcije postal glava te tolpe.
Prvi je bil zaslišan dr. Pestevšek Rudolf. V dvorano so ga pripeljali vklenjenega, saj je še v zaporu skušal organizirati uboj paznikov, oboroženo vstajo in pobeg. Trdovratno taji svojo krivdo in -vali odgovornost predvsem na Filipančiča. Toda razprava razkriva njegovo zločinsko de-
lovanje, njegova potovanja v Zagreb, kamor je šel vzpostavljat zveze s Kaptolom. Razpredel je niti celo do Beograda, odkoder so mu sestre na otroški kliniki pošiljal® begunce, da jih spravi preko meje. Preko Filipančiča in drugih je organiziral vodiče ob meji in šel sam preko meje, da je organiziral pobegle kulturbundovske tipe na drugi strani. Do svojih sodelavcev je bil zelo n ©zaupen in je zahteval od vsakega vodiča potrdilo, da je zaupano mu oselvo res prepeljal preko meje. Šele potem mu je izplačal določeno nagrado. Pri organiziranju je hi! rafiniran, redkokdaj 6topa v ospredje, temveč 6e krije za pomagači. Ljudi ni spravljal samo zaradi denarja preko meje, temveč je zavestno izti h utapljal ljudske škodljivce, tako Mačkovega sodelavca dr. Hundri-ča, ustaškega majorja Širogo in Kralja, ki sta pobegnila iz ujetništva, ustaškega poročnika Kufrina, klerofa-šističnega agenta Polaka Zvonka itd. vse to v neprekinjenem stiku s pobeglimi vojnimi zločinci v inozemstvu, ki so nato ubegle žopet oborožene po svojih kanalih vračali v Jugoslavijo. V zagovoru se dr. Pestevšek zapleta v protislovja, laže, cinično in nesramno zavija dejstva, a mora pod težo dokazov glavna dejanja priznati.
Kot drugi je bil zaslišan mesar Filipančič Boštjan, ki je poleg dr. Pe-stevška igral največjo vlogo v organizaciji. Vso krivdo vali seveda na dr. Pestevška. Pri soočenju pride do razburljivih scen, ko dr. Pestevšek razkrinkuje Filipančičevo tihotapsko delovanje. Filipančič skuša samega sebe predstaviti samo kot »kočijaža« pri spravljanju do meje, toda iz medsebojnih obdolžitev in razkrinkavanj obtožencev je jasno razvidno, da je bil Fiiliiipanč^č najožji sodelavec dr. Pestevška. Vršila 6e je celo tiha borba med obema za prvenstvo v grupi — pač zato, kdo bo vtaknil večji delež v svoj žep.
Prvi dan razprave je v veliki meri
razkril delo gestapovskega agenta in n jegovih klerofašisličnih in špekulantskih pomagačev. Kljub temu, da se je vsa izdajalska organizacija izredno spretno pritajila, je bila vendar z izredno požrtvovalnostjo organov naše javne varnosti v celoti zajeta.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Srta». n. a(>rU»: Kataris». eetrUdr, 1. maja: FJip im Jafa*, kr» rnU».
SPOMINSKI DNEVI
30. aprila 1671. — V Dunajskem, Novem mestu obglavljen» Peter Zrinjski In Pran Krsto Franke®«!, upore 1)l» proti Habsburžanom.
30. aprila 1885. — ITmrt J. Peter JoeoCaan.
danski kni.ž&vnUt.
30. aprila 1945. — Ulita* borb* IX. kor-pne* v Trstu.
DEŽURNE LEKARNE DoB**t Lekarna Leustek, Resljeva ee*» 1;
lekarna Komotar. Vid, TržoSka cest».
VAZNI TELEFONI Oddelek m notranje zadeve —
Uprava Narodne milice: dežurna
služba...................31-00.	21-00
Gasilska milica ln Reže val. postaja 44-44 Ministrstvo s»	notranje zadeve 53-41—13
Bolnišnica , .	, ...............  53-S1
Kolodvor, slavni..................27-68
Putnik.................... 24-72,	20-32
Turisthotel.......................24-36
Gledališče, Narodno, uprava . . . 45-26 drama	, 34-02
opera	J4-S1,	25-24
RAZSTAV« IN MUZEJ)
V proslavo II. obletnice ustanovnem kongresa Komunistične partije Slovenije je v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani odprta razstava tiska ln drugega eradiva o delovanju KPS.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	LJUBLJANI Drama
Sreda SO., ob 2«: Shakespeare: Mnogo hrupa za nič. Premiera. Izven. Uprizoritev AkadeniiJ« za igralsko anetntet
v Ljubljani.
Četrtek, 1., ob 20: Shakespeare: Mnogo hrupa za nič. Red N. (V prodaji 59 partemth ln ložnlih ter 184 balkonskih ln galerijskih sedežev).
O P e r a
Sreda, 30.. Ob 19.30: I. Glinka: Irma Bu-
sanln. Red Sreda.
četrtek. 1., ob 19.30: Dvofak: Rusalk*. Red četrtek. (V prodaji 25 par tornih ln ložnih ter 154 balkonskih in galerijskih •edežev).
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČA
Sobota, 3., ob 20: J. Jurčič: »Deseta brate. Nedelja. 4., ob 20: J. Jurčič: »Deseti brat*.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE četrtek, 1. maja ob 20: Leonoy: »Vdor«.
Seškov doan, premiera.
Nedelja, 4. maja ob 16: Leooov: »Vdor«, Seškov doan, repriza.	931-n
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, Z., cb 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« Jubilejna predstava ob 40 letnici gledališkega delovanja režiserja in igralca Fed or j a Gradišnika.
Nedelja, 4., ob 16: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. — Okoličane opozarjamo, da bo ta predstava zadnja pc<poldan.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Sreda. 30., ob 20.30: Bill-Belccerkovoki: »Življenje kliče«. Izven, četrtek, 1., ob 20: Gabbet »Meato mojstrov«. Izvem.
Petek, 2., cb 20: Ostrovski: »Gozd«. Red A. (217 sedežev ▼ prodaji aca ostalo ob-činstvo).
9
Opozarjamo na otvoritev letnega kina »TIVOLI«, kj bo s premierno predstavo sovjetskega filma »Sin polka« pričel 1, maja redno obratovati.
Primorke In Istranke, k£ taiajo narodne noše se naprošajo, da se v njih udeleže sprevoda 1. maja. Zbirališče ob 3. zjutraj na Masarykovi cesti, kjer bo tudi skupina koroških narodnih noš. — Odbor z& primorske povratnike.
Rentgen je v fiziki tu tehniki važno raziskovalno sredstvo. To vprašanje bo s poskus^ obravnaval tov. Anton Moljk na poljudno znanstvenem predavanju Prirodoslovnega društva v petek ob 20. url v mineraloški predavalnici na univerzi. — Zaradi majhnega števila sedežev so vstopnice v prodaji pri vratarju na univerzi.
Ministrstvo za gradnje Javlja, da Je Izšla knjiga »Priručnik za iskolčavanje krivina u obliki klotoide«. Cena J® 134 din. Dobi se v knjlžnii zaKžbi »Naša Žena«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16.
PUTNIK Ljubljana priredi 25. maja skupinski Izlet s posebnim vlakom v Postojnsko Jamo. Cerna za prevoz z vlakom, vstopnico za ogled Jame in kosilo v Jamski restavraciji Je 100 din za osebo. Prijave zbirajo Putnik Ljubljana. Putnik Celje jn Putnik Maribor najkasneje do 12. mn Ja zvečer.	*	943-n
Sekretariat LŠM obvešča vse študente, da Je zbor za 1. majsko parado v četrtek,
1.	maja ob pol 8. uri pred univerz:’.
Planinska skupina pri Fizkuitumem okrožju Ljubljana prlredL v nedeljo, 4. maja skupinski izlet iz Kresnic preko Moravč na Limbarsko goTo. Odhod z vlakom ob 5. uri zjutraj, povratek cb 17.57 url s postaje Laze. Hrano vzemite s seboj 1 — Cena za vožnjo tja im nazaj 35 din. Prijave do petka, 2. maja do 18. ure v pisarni planinske skupine. Masarykova 14/11.
Sindikalna podružnica lesne industrije v Cerknici razvije 1. maja svoj prapor. Pričetek sporeda cb. 9. uri, slavnostno razvitje prapora ob 10. url, popoldne v parku veliko ljudsko rajanje. V primeru slabega vremena bo slovesnost v Domu. Vsi sindikalisti ln delavci vabljeni. 93-9-n
pozlv inštruktorjem za odkup žita na terenu
Zaradi važnih navodil sklloujemo konferenco vseh Inštruktorjev ministrstva za trgovino in preskrbo, ki na terenu planirajo odkup žita. Konferenca bo na sedežu okrajnega ljud skega odbora v Ljutomeru danes, v sredo 30. aprila ob 16. uri. Pozivamo okrajne LO Ljutomer, Lendava. Ptuj Radgona in Murska Sobota, da po najkrajši pot.i obveste naše inštruktorje, da se morajo te konference brezpogojno udeležiti, ker dobe nova navodila za delo.
Pomočnik ministra za trgovino in preskrbo LRS.
a» pek. Er. Faturja Aleksandr»
ob p*ri obletnic: am rij bo v poteh. 2. maj» ob 7. zjutraj T cerkvi »v. Jakoba.
Zdravniška strokovno-znanstvena sekcij» ZUZSUS vabi vse tov. zdravnike na strokovni »eetanek. ki bo v petek, 2. maja ob 20. uri v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Predaval bo tov. decent dr. Jože Jakša, o Dermatitis-eczema.	936-n
Preložitev občnega zbora. Nabavna la prodajna zadruga za Mežiško dolino z o. J. na Prevaljah sporoča vsem svojim čla nom, da Je za 11. maja t. 1. določena redna letoa skupščina preložena n» 18. maja ob totem času ln na že določenem kraju. — Upravni odbor.	934-n
Vabimo vse gospodinjske pomočnice, da se udeleže proslave našega praznika 1. maja. Zberemo sa pred Glavnim kolodvorom ob pol 8. uri. »Pevski zbor« se zbere na Istem mestu. Skupno bomo šli v povorki z našim praporom I	940-n
Gospodinjske pomočnice Bežigrad-šiSka! Potrjevanje dodatnih kart bo od petka dalje od 16. do 18.30. Medvedov» 28. šiška.	944-n
Gasilska milic» T Ljubljani Je poklonila namesto venca za pokojnega Boha Antona 490 din gluhonemim otrokom. Ravnateljstvo gluhonemnice se darovalcem naj-prisrčneje zahvaljuje. Znesek bo porabljen za popravilo zob revnim gluhonemim gojencem.	942-n
KONCERTI
Odbor *a koncertno turnejo pevskega zbora iz Slovenske Koroške sporoča, cla je moral skrčiti serijo koncertov po Sloveniji zaradi tehničnih zaprek. Turneja bo po naslednjem redu: 23, aprila Jesenice, 29. aprila Kranj, 30. aprila Ljubljana, 1. maja Ljubljana, 2. maja TFoovlJe, 3. maja Maribor. 4. maja aa okraj Prevalje, 5. maja Celje. Vse okrajne sindikalne svete prosimo, da se racajo p«o tem Ln ne po razpisu, ki Je bil objavljen v Delavski enotnosti.
Najlepše; kar imajo naši bratje g Koroške, nam hodo dali nocoj ob 20.30 v veliki Unionski dvorani. Prinesli so nam svojo naredno pesem ini svoj ritem ln oboje bodo izvajali tako kakor Je lastno samo njim. 99 Korošcev Je v naši sredi 8 svojo pesmijo pod vodstvena Hartmana. Nceoj. pokažimo svojo ljubezen do brat-ov v Korotanu. Zato vsi na koncert. Vstopnice v Mntični knjigarni.	933-n
Spored komornega koncerta Praškega tria: Plccek, Sadio. Paleniček. v ponedeljek, 5. maja ob pol 21 je naslednji: Ravel:	Trio:	šuštakovlč:	Trlo, cp. 67;
Dvofak: Trio — Dumky. Odlična dela. ki Jih bodo izvajali sijajni umeTinikii. prvaki čeških reproduktivni1 h umetnikov. Vstopnice v Matični knjigarni.	932 n
Drugi del koncerta v petek 2. maja ob poi 21 v Unionu ima sledeč spored: Mozart:	Figarova svatbi, predfgra; Verdi:
Arija Germonta 1z Travlate: Čajkovski: Arija Onjegina, poje baritonist:	Samo
Smerkolj; Rossini: Ariji Rosime lz Seviljskega brivca: Donizetti: Ar‘1a Norine iz oipeire Don Pasquale. poje sopranistka Ott-a On dna;	Verdi: Predigra k operi
Sicilijanske večernice. Izvaja Radijski orkester pod vedstvom dirigenta Jakova Cipclja. Koncert, priredi sindikalro prosvetno društvo Pavel Morgan. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Pogoj! za sprejem v Drž. šolo za umetno olsrt v Ljubljani
Sprejemni pogoji v prr> razrede Tseh oddelkov so: 1. dovršene- 14. leto starosti,
2.	dovršena nižja srednja-šola Oe v izjemam primerih s* sprejmejo učeno! z nižjo šolsko Izobrazbo!, 3. telesno in duševno zdravje in sp:sobnoet, 4. moralna in politična neoporečnost, 5. uspešno opravljen sprejemni Izpit.
Za pripustitev k sprejemnemu Izpitu se morajo dijaki, ki se nameravajo vpisati, prijaviti s kolkovano Frošnjio (10 din!, kateri naj prilože: spričevalo ali overovljeni prepis o uspešno dovršeni nižji srednji šoli, karakteristiko LMS, (dijaki, ki ne prihajajo nep-fired.no iz šole morajo predložiti, še od pristojnega LO potrdilo, kje in kako so prebili čas po šolanju, nad 18 let stari dijaki pa tudi potrdilo o vo-Uvni pravici). Obenem s prcSnJo naj pred. k,že nekaj lastnih del (risb).
Prošnje za pripustitev k izpitu sprejema uprava do 5. Junija v šolski pisarni (Napoleonov trg 7/H.). Pred Izpitom bodo imena pripuščenih objavljena na razglasni deski. Sprejemni izpiti bodo iz naslednjih predmetov: iz slovenščine in m«, tematike (pismeno m ustno), iz fizike ln kemije (samo ustno) ter iz prostoročnega risanja ali modeliranja (na oddelku za žensko umetno obrt Iz praktičnega dela). Sprejemni Izpit bo c-bsega.1 snov, kil se predela v nižji srednji šoli. Izpit se bo pričel v četrtek 12. junija ob 8. url zju traj in. bo trajal do vključno 14. Junija. — Ravnateljstvo.
Prodajne cene raclGniranih živil za maj
Prodajne cene živil, ki jih potrošniki prejmejo na živilske nakaznice za maj so u asi (Hinje:
Mlevskl Izdelki:
moka pšenična bela kg din (11.10) 11.50, moka pšenična enotna (5.95) 6.20. moka ržena in soržična 85#/« meljave (6-44) 7, moka koruzna (5.30) 5.70, zdrob koruzni (6.44) 7, zdro-b pšenični (11.10) 11.50, testenine iz bele moko (19) 21, testenine iz enotne moke (13.58) 15.
Maščobe:
mast Čista kg din (51.50) 58, olje jedilno (razen olivnega) (34.S5) 37-50.
Sol:
»o4 Jedilna kr din (5.65) A
Sladkor:
kristal kg din (31.85) 33.
Marmelada:
Unra jabolčna 1 Lbs—454 g doza din (28.10) 30. Unra jabolčna 1 Lbs 6 oz — 624 gramov doza (38.25) 42. Unra jabolčna 1 Lbs 12 oz — 794 g kozarec (51) 56, Unra Slivna 12 oz — 340 g (27.50) 30, Unra sliv-na 24 oz — 680 g (50.60) 55.50, Unra oranžna 907 g kozarec (70.15) 76.50. Unra iz odprtih doz preko 3 kg: jabolčna in bezgova neto 59. viseh ostalih vrst in jabolčni žele neto 73.
Milo:
pralno 40*/« m- k. din (27-30) 30. toaletno (68.25) 75. za umivanje (40.95) 45.
Mleko:
Unra sladkano: doza 14 oz — 397 g din (6-90) 7.50. doza 15 oz — 425 g (7.35) 8, Unra evaporirano doza 14 oz — 387 g .(5-15) 6. Unra mleko v prahu polnomastno doza 16 oz — 451 g (9) 10.
Cena v oklepaju je prodajna cena na debelo, cena brez oklepajev je prodajna cena na drobno.
0 sffiisčarskeit! slavita na Triglav«
Nad Triglavom je v soboto in nedeljo vdirala velika slovenska trobojnica, zastava svobode. Naši planinci go jo ponesli na vrh in jo pritrdili poleg Aljaževega stolpa. Nebo je bilo jasno, razgledi odprti vse do Šmarne gore in Jadranskega morja. Zastopniki smučarjev in planincev ter Jugoslavanske armade so se zbrali v soboto popoldne na Triglavu — simbolu naše narodne neomainosti v letih vojne — k proslavi 6. obletnice Osvobodilne fronte Slovenije. V imenu smučarjev je govoril predsednik smučarskega odbora pri Fiakulturni zvezi Slovenije Joso Goreč, v imenu planincev Evgen Lovščn in v imenu Jugoslovanske armade kapetan Stane Pišljar. Nato so zadonele v brezmejno ozračje pesmi >Hej Slovani!« in »Hej brigade!« Ko je legal mrak na zemljo, so zagoreli na gorah okrog Triglava številni kresovi in skupaj z raketami razsvetljevali nočno temino. Pugled na mirni svet, na Bohinjske hribe bi Karavanke, kier je bilo največ kresov, je bil pravljično lep.
Staničeva koča in dom na Kreda-
rici sta bila prenatrpana, kajti čez sto tekmovalcev se je prijavilo za triglavski smuk. Fantje so legli k počitku, da bi si nabrali dovolj moči za najtežjo preizkušnjo. Rudi Finžgar se je z letalom pripeljal iz Beograda, da bi bil, čeprav ni imel posebnega treninga, soudeležen na smučarskem slavju. Čez noč je kdaj pa kdaj zaropotalo na vrata. Prihajali so posamezniki, ki so si komaj odtrgali nekaj ur, da so prišli tekmovat. Polda, skakalec s Planice, ki je letos prvič poletel na 100 metrov, se je pojavil okrog štirih zjutraj.
Ko so prvi sončni žarki pozlatili vrhove Julijcev, so bili smučarji spet na nogah. Inž. Janko Janša je nadzoroval tekmovalno progo, Joso Goreč je, kakor navadno, skrbel za vse, tekmovalci pa so mazali smuči in se krepčali za težko preizkušnjo. Čez noč je nastopilo južno vreme in sneg je bil že rano zjutraj mehak. Po mehkem ali gnilem snegu je težko krmariti. Start za ženske je bid pod Ržjo ob pol desetih. Dvanajst krepkih, zagorelih in pogumnih d eklest
se je javilo starter jn Fajdigi. Nato so se spuščale druga za drugo. Drvele so z naglico, v sigurni preži, v elegantnih kristijanijah, ob maksimalnem naponu vsega živčevja in mišičja. Nato so izginjale, boreč se za vsak drobec sekunde.
Progo za moške niso izvedli s Kredarice, temveč z Rži. Potekala je preko Apnence, vodila skozi Medvedek čez plazove pod Draškim vrhom v smeri proti dolini Krme vse do debele bukve. Proga je bila dolga čez C500 metrov, višinska razlika pa je znašala okrog 1150 metrov. Pričakovali smo napeto borbo med predstavniki Jugoslovanske armade, pa med Tržičani in Jeseničani. Pogled na močno ekipo tekmovalcev je bid razveseljiv. Sami postavni, krepki fantje, obrazi od sonca ožgani, kakor da bi bili vliti iz brona. Zbrani so bili do malega vsi, ki so vredni, da se udeležijo preizkušnje najboljših.
Proga je bila težka. Zahtevala je popolno obvladanje tekoče tehnike in polno mero vztrajnosti. Za Pračka in marsikaterega drugega je škoda, da niso mogli biti dalje časa na Triglavu. da bi trenirali. Odločala ni samo tehnika, temveč tudi kondicija.
Odločale pa so v veliki meri tudi maže, ker je bil sneg zelo mehak. \ekalenin pa je dobro drselo in jih mosioma metalo po zraku po več metrov daleč. V težki konkurenci je zmagal Bertoncelj Jože s časom 8 min. 3.8 sek. Rezultat je izvrsten. Lukane Matevž ni nastopil, ker si je dan prej polomil smuči.
Med tekmovalci je bil tudi Tone Pogačnik, ki je lansko leto pri triglavskem smuku padel 83 metrov globoko. — Letos je bil spet čil in zdrav ter je dosegel 13. mesto.
Posebnih nesreč ni bilo. vendar je imel zdravnik dela z majšimi poškodbami. Š*efe se je s lako silo zaletel v čer, da si je presekal čevelj in si zlomil palec, hujšega pa na tekmovanju ni bilo. Posebno zmogljivost je pokazal Jože Bertoncelj, ki smuča pogumno, toda pametno. Ve, kaj zmore. Padel je samo enkrat
Zavidno lepe uspehe so dosegli letos Tržičani Opaziti je bilo, kako jih imajo ljudje radi. Sindikalna podružnica v Tržiču je priredila izlet v Zgornjo Krmo,-kjer so Tržičani delili srečo s svojimi pogumn’mi smučarji Razume se. da so usp-vali pro tvsom Gorenjci, Le Ui pa Lam so se uvrstili
med najboljše tudi Ljubljančani, Celjani in Erman iz Št. Vida Uroš Župančič in Dermelj nista mogla nastopiti. Ob 5. zjutraj sta se podala v soboto iz Mojstrane na Triglav, ob 9. sta bila že na Kreda rici, popila čaj in takoj nadaljevala pot na vrh. Potem sta bila oba dni zaposlena z reševanjem. Nista tekmovala, štorija pa sta delo, pomembnejše od športa: bližnjemu sta nudila jioinoč. Med pose t ni ki triglavskega slavja je bil tudi Franc Smolej. Zjutraj je pohitel s kolesom v Mojstrano, nato s tekalnimi smučmi do starta, oh štirih popoldne pa se je že spustil po dolini nazaj domov.
Ovenčani z žarečim vresjem in belim telehom so se vračali smučarski prvaki v dolino. Gledalcev je bilo mnogo, zlasti v Spodnji Krmi. Pri spodnji lovski koči so bili hudi plazovi, ki so strahotno polomili drevje. Zdaj je tu ločnica, kjer se začenja pomlad. Mimo cvetočega drevja, čež pfisane trate so se vračali udeleženci triglavskega smuka proti kolodvoru. Tam je bil tik pred odhodom vlaka kentek nagovor z razdelitvijo nagrad. Prvi trije so prejeli spominske znake.
a u.
Službene objave
OPOZORILO DRŽAV. GOSPODARSKIM PODJETJEM ZA VLAGANJE DAVČNIH PRIJAV
Ugotorijeci© je, da nekatera državna goapodareka podjetja niso vložila dan&nili prijav v odrejenem roku do 20. aprila t. I. z 'Utemeljitvijo, da n<» morejo sestaviti računskih zaključkov, ker še niso objavljeni r.cvi predpisi z& sestavo bilanc na enotn Ih obraze ih.
Opozarjamo vsa drž-avm* gospodarska podjetja, naj z vlaganjem prijav ne odlašajo ln naj davčnim prijavam priložio bilanc« na dosedanjih obrazcih ali v ob-l'kl, ki ustreza nj:h‘ Tlm v redu vodenim in po stanju 31. decembra 1946 zaključenim poslovnem knjigam.
Ministrstvo za flnanet LRS.
Preskrba
RAZDELJEVANJE MAŠČOB PODALJŠANO DO KONTA APRILA MinUtrstvo zu trgovino in preskrbo LRS podaljšuje izjemoma samo za Ljubljano, razdeljevanje obrokov maščob na odrezke živilskih nakaznic za april do konca aprila s pripombo, da rokov za razdeljevanje racioniranih živil v bodoče ne bo več podaljševalo. — Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.
USTAVITEV PRODAJE KEKSOV
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS naroča vsiera okrajnim in mestnim ljudskim odborom Slovenije vključno cona 13. upravam živilske industrije MIR, Navodu-Koloniale in vsem Navodom in Preradom, da takoj ustavijo vso prosto prodajo keksov vseh vrst.
Do dne 30. t m. naj odredijo popis vseh zalog: keksov vseli vrst pri mr.Ioproda-j&lcik v posameznih okrajih. Popise zaios skupne količine posameznih okrajev naj sporoče ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS do a. maja. Do nadaljnih navodil naj ustavijo prodaj-o keksov.
Zaloke keksov v skladiščih državnih podjetij Navodov in Preradov, naj Navodi in Preradi sporoče naravnost upravi Navoda - Koloniale v zgoraj omenjenem roku. Okrožnica sledi. — Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.
IZDAJANJE POTROŠNIŠKIH POTRDIL Razdeljevanje živilskih nakaznic*za junij bo že v dnevih okrog 10. riaja. zalo pozivamo vse ustanove, podjetja in sindikalne podružnice, da Izstavijo potrošniška potrdila pravočasno. Ta potrdila je treba oddati pristojnim ljudskim odborom najkasneje do 5. maja. — Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS-
NAVOD LJUBL J AN A-OKOLIC A POZIVA
Trgovsko podjetje NAVOD - Ljubljana okolica poziva voa drž. trg. podjetja, Na proze in trgovce iz območja Ljubljana okolica, naj pregledajo razdelilnik racioniranih živil za maj. Obenem naj dostavijo posodo za olje. Sporoče naj potrebe koruznih izdelkov za junij. 945-n
SAMOLASTNO RAVNANJE Z BONI ZA TEKOČE GORIVO
V zadnjem čilsu je kontrolni oddelek pri ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS ugotovil več primerov, da so posamezni ljudski odbori sanmlastno popravljali ali izpreminjaLi bone za tekočo gorivo in mazilo, ki jih izdaja mini str-1 vo za trgovino in preskrbo LRS. Tako so n. pr. izpreminjali bone za strojno olje v bone za o-lje za zavore iu slično, ali pa popravljali veljavnost bonov na kasnejše datume.
S takim ravnanjem so ljudski odbori ne samo onemogočili točen pregled kontingenta, ki ga vodi ministrstvo, temveč so slabo vplivali tudi na disciplino prodajalcev tekočih goriv, ki so bili tako prisiljeni Ir siti navodila prodaje toga blaga. Škodljive posledice takega ravnanja morajo biti vsakomur jasne, posebno v načrtnem gospodarstvu.
Opozarjamo vse okrajno ljudske odbore, da je z okrožnico I. štev. 2754 4S prenesena kontrola prodaje tekočega goriva na ljudsko odbore, zaradi č-enar je njih odgovornost glede pravilne prodaje toliko večja.
Izvajanje predpisov bo kontrolirano, vsi odgovorni"nameščenci, ki bodo kršili predpise, pa bodo klicani na odgovor.
Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.
NOV NAČIN RAZDELJEVANJA TOBAČNIH IZDELKOV
Ker so z ozirom na podatke o dejanski potrošnji tobačnih izdelkov v času proste prodaje podani z dodelitvijo kontingenta tobačnih izdelkov za maj vsi pogoji za ukinitev sedanjega sistema preskrbe s tobačnimi izdelki, obveščamo vse OLO. MLO in KLO na območju LR Slovenije in slovenskega dela cone B. da so s 1. majem ukinja razdeljevanje tobačnih Izdelkov trn sindikalnih podrož-nicah in se ponovno uvaja prosta prodaja tobaka.
1. OLO odnosno MLO razdelijo dodeljeno mesečno količino posameznim KLO ‘m trafikantom po stvarnih krajevnih potrebah. 2. Trafikanti so dolžni dodeljeno količino tobačnih izdelkov razdeliti sorazmerno na vse delovne dni v mesecu,
3.	Od odpadajoče dnevne kvote prodajajo trafikanti % dopoldan, */« pa popoldan. Za popoldansko prodajo je določena večja količina zaradi tega, da bi se s tem omogočil lažji nakup cigaret delovnemu ljudstvu, zaposlenemu v raznih industrijskih podjetjih, tovarnah in ustanovah. 4. Trafikanti sinejo prodati posameznemu potrošniku največ do 15 cigaret dnevno. Delovni čas v trafikah naj bo dopoldne od 7.30 do 12-, popoldne pa od 14.30 do 18. ure. 5. Zaradi kontrole nad poslovanjem trafikantov so obvezani na vidnem mestu izobesiti tablo s sledečimi podatki:
a)	svoj mesečni kontingent tobačnih is-
, del kov,
b)	količino ln vrsto dvignjenih tobačnih izdelkov ter dobo, za katero so jih dvignili,
c)	dnevni kontingent tobačnih izdelkov z navedbo, koliko komadov cigaret je vključenih v dnevni kontingent, koliko komadov cigaret je namenjenih za dopoldansko in koliko komadov za popoldansko prodajo.
Tabla naj bo sestavljena takole: Mesečni kontingent....kg tobačnih izdelkov..........Dvignjeno • . .
. . . kg tobačnih izdelkov za........
dni (od dne..............vključno do
dne................vključno).
Dnevni kontingent: .... kom. cigaret .... kom. cigar . . . . d kg toba ka Dopoldne v prodaji .... kem. cigaret Popoldne v prodaji .... kom. cigaret 6. Nad poslovanjem trafikantov je treba izvajati stalno in strogo kontrolo po organih Narodne milice in organih Zunanje finančne službe. Posebna pozornost naj se posveti tej kontroli v obmejnih krajih.
Kontrolo nad pravilnim razdeljevanjem tobačnih izdelkov naj vršijo predvsem tudi potrošniki sami in naj vsak- primer nepravilnega razdeljevanja takoj prijavijo organom Narodne milice.
Trafikanti morajo poslovati na gornji način od ±. maja naprej.
Iz pisarne ministrstva za trgovino Ln preskrbo LRS.
SVEŽE MESO ZA LJUBLJANO-OKOLICO
Gospodarski odsek okrajnega LO Ljubija ua-okolica obvešča vse krajevne klavnice, pooblaščene mesarje in mesarje razdeljevalce, da delijo potrošnikom konzerve ali sveže meso v kolikor z njim razpolagajo dne 3. In 4. V. na sledeče odrezke:
Težki delavci na odrezek TD 101-maj po 400 gr ali 800 gr ines. konzerv.
Srednji delavci na odrezek SD 201-maj po 309 gr ali 225 gr mesnih konzerv. Lahki delavci na odrezek LD 301-maj po 300 gr ali 225 gr mesnih konzerv, Navadni potrošniki na odrezek Nav. 401-maj po 200 gr ali 150 gr me*, konzerv, Doj. na odrezek Doj. 501-maj po 200 gr ali 150 gr mesnih konzerv,
OM na odrezek OM 601-maj po 200 gr ali 150 gr mesnih konzerv Mesarje, oz. r&adeljevalea mosa, U na bi imeli razpoložljive živino m «ahoi na razpolago, obveščamo, naj dvignejo meo» ne konzerve pri a voj ih poetovminleah Na voda.
KINEMATOGRAF!
LJUBLJANA UNION: sovjetski umetniška f-lm >V goran Jugoslavije«, tednik. — Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. MATICA: sovjetski film >Aleksander Nevski«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 im 20.15.
SLOGA: sovjetski film »Osvobojena zemlja«. tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15.
KODELJEVO: sovjetska filmska opereta »Ljubezen in koprena«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR ESPLANADE:	franocsld film
»Otroci paradiža«. I. del. tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Zvesti Džul-bars«. tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 im 20.15.
CELJE METROPOL: sovjetski film »Nepremagljivi«, tednik. — DOM: sovjetski film äV okrvib mržnje«, tedr.ik.
PTUJ: češki film »Dekle z Beskidov«. tednik.
RADIO LJULJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
569 m/449 m SPORED ZA SREDO 6.30 Koračnica. Iz naš h časopisov. Dnevni spored. 6.45 Zabavna glasba. 7.00 Jutranji koncert. 7.30 Napoved časa. poročila, objave in radijski koledar. 7.45 Pesmi narod-v Jugoslavije. 12.30 Napoved Časa in poročna. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Oddaja za pionirje. 13.30 Pojeta slavna sovjetska pevca tenorist Lemešov in basist M ih aj lov. 14.00 Igra Mali orkester Kadra Ljubljane, pod vodstvom Rudolfa Stariča. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Zoltan Kodaly: Plesi 12 Galante. 18.00 Radijski dnevnik. 18.15 Nastop gojencev Glasbene Akademije v Ljubljani. 13.45 Splošna povojna reorganizacija našega stavbarstva. 19.00 Operne medigre. 19.15 Napoved časa ln poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Zdravstvena ura — dr. Jevrem Nedelj kovic: Cepljenje proti Jetiki s serumom BCG. 20.Ö0 Mar jan Lipovšek: Sonata Za violino in klavir. Izvajata Uroš Prevoršek in skladatelj. 20.15 Zbor: in sell ruskih skladateljev. 20.40 Z. Kozjenko: Spanje ln sanje. 21.00 Kar si kdo želi. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz- Beograda. 22.15 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije • SZ: »Velikodušna sova«. 22.30 Maks Reger: Variacije na Mozartovo temo.
gfCći£l&g£&&C
SLU2BO IACEJO
KLETEN FANT, priden in poštem,_ lšCe stalno zaposlitev sluge, skladiščnega delavca, spremljevalca pri avtomobilu ali delavca v manjšem podjetju. Gre tudi izvem Ljubljane. Kopitar Stanko, Podutik 27, Ljubljana VII.	9526-1
SLUŽBO DOBE
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zanesljivo Ln p:šteno, z večletnimi spričevali, išče tričlanska družina. Zglasiti se Je med 8. in 10. uro pri Stanku Florjančiču. Bleiweisova cesta 4/TE.	9379-2
DOEREGA BRIVSKEGA POMOČNIKA takoj potrebuje Podbevšek, Polje štev. 174.	9431-2
FRIZERKO, dobro izurjeno, sprejme 1.
maja Viktor Babnik. Litija 18.	9529-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO z večletnimi spričevali in znanjem nekaj kuhe, išče za takoj dr. Pintar. Gosposvetska cesta 1. Predstaviti se je od 2. do 3. ure.	9518-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, popolnoma samostojno, takoj sprejme Künstler, Gajeva ulica 8.	9499-2
GOSPODINJO SREDNJIH LET, veščo dobrega kuhanja, ljubiteljico otrok, išče Štiričlanska rodbina. Ponudbe: ZagTeb, Osredak 4. Kaballni.	9477-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO - KUHARICO, srednjih let. iščem. Zglasiti se Je med 14 in 15. uro pri Božiču, Kotnikova 13/1.	9535-2
GOSPODINJO, dobro kuharico, srednjih let, k dvema osebama sprejme Krobat. Mesim trg 13. v trgovini.	9538-2
HLAPCA sprejme h konjem Južnič. Ljubljana. Mivka 23.	9591-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo^ kuhe, sprejme takoj ali pozneje k štiričlanski družini Bizjak Iva, Bohoričeva št. 5.	9554-2
FOSTRE2NTCO z znanjem malo kuhe, iščem za nekaj ur dnevno. Nastop takoj. Predstaviti se Je od 3. do 6. ure. Jutraš, Frankopanska 26.	9544-2
+
Naznanjamo vsem prijate-jem in znancem, da nas je dne 27. t. m. zapustil naä nepozabni sin in bratec
VGL0BJA
Ptuj, dne 29. aprila 1947.
žalujoči: Miroslav Gorše, oče; Marija, mati; Adeta, sestrica in bratec Pavelček.
Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama in tašča
Mavrič Marija
roj. Kobal
Pogreb bo v sredo 30. t. m. ob 14.30 z Žal — kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 28. aprila 1947. žalujoči:
Marica. Anica, hčerki; Lojze, sin; Silva roj. Jeršek, snaha; Lojze in Janezek, vnuka.
rmsnwumsiuimumiiuiiminzEQ
mutfiBtarauimii4iutmmicnuiiiuuii!uuiiiiiiu<iiui:i(uiiiM'
Nabavna In prodajna zadruga z o. j. Morska Sobota
Vse za napredek in blagostanje delovnega ljudstva!
PRESKRBA POTROŠNIKOV,
DOBAVA KMETIJSKIH POTREBŠČIN IN ODKUP DEŽELNIH PRIDELKOV
iKmmnmnminnaimBmnnrmimiaaimimamminnaininmmnmmmiiiiiuimmmwinmilnHnmiwnwin
iiiumimuuiuuiiiMutiii
POSTRE2NICO, pošteno, sprejmem k dvočlanski družini dvakrat tedensko. Kosec, Zrinjskega cesta 7, priti, 9555-2 NATAKARICO, pridno ln pošteno, kj Je pripravljena pomagati v gospodinjstvu, ne :iac: 30 let staro, po možnosti z znanjem šivanja, išče za takoj ali pozneje Marija Pohle, Rajhentourg 13 .	9553-2
ZASLUŽEK
VOLNO PREDEM Pod hribom 60, Zgornla šiška.	9578-4
PRODAM
PUH PERJE prodajamo. Trgovina »Julijana«, Frančiškanska ulica št 3, hotel »Slon«.	15.5
KRATEK KLAVIR, izdelek Stingl, angl. klaviatura, naprodaj v Levstikovi ulici št. 18. Ogled od 14 do 15. ure. 8996-5 MODEREN PHTLIPSOV RADIO, 4+1, z magičnim očesom, 3 valovne dolžine, proda šivic Franc v hiš) trgovine Bata, Jesenice.	9471-5
ZA TVORNICO KAVNIH NADOMESTKOV naprodaj kompletni dobro ohranjeni ta. moderni stroji na električni pegon. kurjavo s koksom ali drvmi. Motorji in Jermena v redu. Cena 240.000 din. Ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske. Zagreb. Trg republike 5. pod št. 3502.	9226-5
»IDEAL« APARAT za trajno ondulacijo, z 32 grelci, proda Viktor Babnik. Litija št. 18.	9528-5
opozorilo:
Vse fc] se pismeno obračajo na nas s prošnjo, maj Jim sporočimo naslove malih oglasov prosimo, da priložilo 4 din za odgovor.
Oglasni o d d e le t
SLOV. POROČEVALCA Selenburgova ulica št. 3
MOŠKO ZLATO URO najboljše znamke ta ženski plašč prodam. Naslov v ogl. oddelku.	9520-5
DBLEKCO belo, lepo. za deklico od 7 do 10 let starosti, za obhajilo ali birmo, prodam. Naslov v oglas, oddelku. 9521-5 KLAVIRSKO HARMONIKO. 80 basov, 2 registra, prodam. Ponudbe oglas, oddelku pod »80«.	9522-5
PETCEVNI RADIO, čist glas, lepa oblika.
prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9530-5 FRIZERJI! Zajamčeno preizkušen aparat za trajno ondulacijo Vam nudi salon »Frank«, Ljubljana, Llngarjeva 1. 9533-5 KLAVIR Stingl Superior, najbolje ohranjen, naprodaj. Ogled medi 10. In 12. Naslov v oglas, oddelku.	9534-5
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Naslov v oglas, oddelku.	9536-5
SPALNI KAVČ, popolnoma nov, moder, z omaricami, volneno blago, ja dva istovrstna fotelja proda gostilna Kaj-fež.	9537-5
KREDENCO, OMARO ZA KNJIGE, plinski reso, pisalno mizico, kozarce za vlaganje in drugo poceni prodam. Zrinjskega cesta 7/H vrata 6.	9498-5
SIVO MOŠKO OBLEKO, popolnoma novo, za srednjo postavo, prodam. Staničeva št. 8/1.	9603-5
ŽIMMNICO prodam na Miklošičevi cest;
št. 16/11.	9583-5
PRODAM: novo krasno svileno Jutranjo haljo, novo belo haljo, 4 m prave črne svile za obleko, siv letni plašček za petletnega dečka in svetlo-moder damastni prt s 6 servieti. Naslov v oglasnem oddelku.	9562-5
KRASNO ČEŠNJEVO SKHJNJO proda Krže, pohištvo, Tyrševa c. 47/b.	9563-5
DVE STENSKI URI NA BITJE, raztegljiv fotelj, razne preproge, železno blagajno, pisalni stroj, garnituro za sprejemnico itd. proda ABC. Ljubljana. Puharjeva ul. 3, telefon 55-49.	9564-5
SPALNICO IN VEČ DELOV POHIŠTVA ugodno proda Smerkolj, Tyrševa cesta
15/n.	9595-5
HARMONIKO, kromatično, na 80 basrv.
prodam za 8000 din. TyrSeva 67. 9566-5 ŽENSKO KOLO »Puch«. skoraj čisto novo, kompletno, proda Novak, Tržaška cesta 47.	9567-5
MOŠKO KOLO, novo. močno, znamke Standard, predam. Naslov v oglasnem oddelku.	9571-5
GLOBOK VOZIČEK, skorat nov. proda Zorič. Rožna ulica 8, priti.	9570-5
DIRO na vzmeteh, novo, nosilnost 3000 kg, proda Marolt Franc, Vodnikova c št. 101.	9569-5
JEDILNICO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Trdinova ulica 7/IV. srednja vrata.	9601-5
LOVSKI VOZ, najbolje ohranjen, prodam.
Marinšek Ivan, Prečna 6.	9599-5
MOŠKO KOLO brez gume. Za 1500 din proda Škerjanc, Gledališka 10.	9600-5
NEPREDENO VOLNO, več kilogramov, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9598-5 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, proda inž. Kaljčemko, Gosposvetska cesta 13. soba 67 (Kolizej).	9605-5
PISALNI STROJ »Kontinental«, prenosljiv, prodam. Moste. Ciglerjev» 20. pritličje.	9588-5
KOSTUM, nov, predvojni, vinskordeč, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9590-5
SVILENO PISARNIŠKO HALJO prodam. Ogled v salonu Schielt, Wollova ulica.
9592-5
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z velikim vrtom v okolici Ljubljane ter polovico hiše v mestu proda Jančar, Sv. Petra cesta 27.	9593-5
GLOBOK VOZIČEK naprodaj V Gerbičevi ulici 14.	9556-5
MOŠKE HLAČE ln rabljeno perilo prodam. Naslov v oglas, oddelku. 9558-5 PRODAM: 3 dvigala (mlinska), kompletno garnituro, železje za mlin. kamen ter leseno opremo. Ivan Garbajs. Zg. Otok 2, pošta Radovljica.	9559-5
HARMONIJ, dobro ohranjen, izdelek Jenko, šest registrov, ugodno proda Helman. uglaševalec klavirjev, Beograd. Vlajkovičeva 30/TV.	9560-5
KRASEN PRIBOR ZA ČRNO KAVO, 6 malih žličk, 6 leipdh servietov, naprodaj v trgovini Mahkota, Gosposvetska cesta.	9561-5
DVE LEPI PALMI ta več oleandrov naprodaj v šiški, Janševa 3.	9541-5
Kruta smrt nam je dne
27. t. m. ugrabila iz naše sredine preljubega tovariša
Vladimira Goršeta
učenca V. razreda državne gimnazije v Ptuju
Ohranili ga borno v večnem spominu,
Ptuj, dne 29. aprila 1947. Njegovi sošolci in sošolke
Za svobodo je daroval svoje mlado življenje
MARKO
KAMENŠRK
komisar čete v zaščitnem bat. XIX. brig. »Kosovela«.
Padel je v borbi na Lažni pri Lokvah 21. IV. 1944, star 24 let. Njegove zemske ostanke smo položili v grobnico v torek, 29. t. m. ob 17. uri na mestnem pokopališču v Mariboru.
Žalujoči: Blaž in Zina Kamen-šek, starši; Pavel in Andrej, brata; Tatjana in Majda, sestri ter ostalo sorodstvo.
Umrla nam Je preljuba mama, stara mama in tašča
Ivanka Vreček
roj. Cankar
vdova po trgovcu in posestnika
Pogreb drage pokojnice bo dne 30. aprila 1947 ob 15.30 iz kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Lukovica,
29. aprila 1947.
Žalujoča rodbina VBEČEK ■■nHOnMHHHI

ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob nenadni smrti ljubljenega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka
inž. ŠRAMLA ANTONA
izkazali sočustvovanje in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti ter mu poklonili v zadnje slovo cvetja, izrekamo najtoplejšo zahvalo!
Ljubljana, Sežana, Celje,
30. aprila 1947.
Žalujoči družini: ŠRAMEL in ŠTOLFA

OSEBNI AVTO, znamke Kat, šltlrlsede-žen. brezhibno ohranjen, z gumam:, prodam za primerno ceno. Naslov pri podružnici SP v Novem mestu. 9552-5 PIANINO, dobro ohranjen, prodam. — Ogled med 3. in 5. Naslov v oglasnem oddelku.	9545-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, proda Rogelj Bogomir, Slapničarjev» štev. 3. Mcste.	9546-5
NOV VOZIČEK (ciza) naprodaj v Krakovski ulici 37.	9572-5
RJAVO KOTEN1NO, zelo dobro, prodam Naslov v oglas, oddelku.	9575-5
VRTNO LESENJAČO (čebelnjak). 2X17» m, prodam. — Rožna dolina. Cesta Vn št. 31.	9577-5
JEDILNI SREBRNI PRIBOR, novejše oblike, naprodaj v Slomškovi 7/H.	9581-5
BLAGO S PODLOGO za moško obleko.
naprodaj na Vodnikovi cesti 143. 9582-5 PORCELANSKI JEDILNI PRIBOR za 12 oseb, naprodaj n» Miklošičevi cesti št. 16/H.	9584-5
BELO SVILENO OBLEKO, komblmežo ta Jopico prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9585-5
KUPIM
BLAGO ZA KOPALNO OBLEKO kupim.
Naslov v oglasnem oddelku.	9586 6
GRADBENI MATERIAL kupim: 30 košev železnih opornikov dolžine nad 5 m. višine 20 do 30 cm, betonsko železo 6 do 8 m,ta. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Gradbeni«.	9458-6
BLAGO ZA PREDPASNIKE kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Za kaj zamenjam«.	9532-6
ZENSKO KOLO tudi brez gum. kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Zensko«.	9439-6
PLAŠČ ZA KOLO kupi Frandolič, Cer-kova 34, Bežigrad.	9565-6
OTROŠKO KOLO za 4 letnega, kupim. Ponudbe ogl. oddelku pod »Otroško kolo«.	9594-6
TOBRALKO za kopalno obleko kupim. Ponudbe oglasnemu oddelku ped »To-bralko«.	9596-6
ZA 1 ALI 2 OBLEKI vzorčaste čiste svile, takoj kupim. Ponudbe ogl. oddelku pod »Primerno za poroko«.	9602-6
SADIKE MAHONTJE. večj« število kupi Pavlin Stane. Celovška 68.	9568-6
cuuiuiimnnmnnminmEmuiniiitiuii
Delu čast in priznanje!
TOVARNA KOVČKOV
in
USNJENIH IZDELKOV
I
DOMŽALE
KRAJEVNA GOSPODARSKA PODJETJA
»NOVZID« HARENBERG
2	kovačnici,
1 katarska delavnica,
3	gostilne,
1 čevljarska delavnica,
1 mesarija,
1 knjigama,
OSEBNI PREVOZ M A REN B E R G—V U H R E D
Zaloga piva.
Z novimi močmi v petletko J
Izid žrebanja Državne razredne loterije
na dan 25. aprila 1947
r« 1000 din so zadele; 10849,
L/07, 13966. 544, 14247, 15257, 16572, 18616, 19370, 20967, 22269, 626, 23924, 25083,	26512,	29408,	33791,	34442,
37358, 40068, 45025, 48595, 53528, 619, 56071,	57000,	58266,	60882,	61476,
60734,	63520,	65186,	66701,	68180,
69286,	73075,	372.
. ., 2330 din; 2302, 4636, 10684, 16744, 20651, 23923, 742, 26658, 940. 29879, 30647, 197, 32616, 41987. 42325, 47645,	50034,	51830,	53737,' 55248,
64254, 66890, 67343, 72397.
, j	4000	din:	1932,	4504 6150,
13283, 19401, 262, 25443. 28398, 57875} 64513, 69229, 71215, 74ÖS0.
lo	5000	din:	663,	1885, 10362,
11434, 25339, 58104, 971, 66218, 74324, 415,
Po	6000	din;	1632,	3051, 9949.
46209, 60549, 65884, 72845.
Po 8000 din; 14682, 25544, 35422. 46609.
Po	10.000 din	in več	so zadele
'’vsota v oklepaju): 4313 (10.000', '5113	(16.000),	13941	(16.000),
15696	(30.000),	24789	(16.000).
24610	(25.000),	26195	(10.000),
32428	(12.000),	35901	(30.000),
41947	(40.000),	42030	(12.000),
premija 42958 je zadela 625.000 din. 44834	(40.000),	- 46696	(20.Q00),
mala premija štev 48137 je zadela 360.000	dinariev,	49167	'(10.000),
53407	(10.000),	69957	(20.000),
74143	(20.000).
Po 600 din so zadele; 483, 980, 995, 1810, 2587, 231, 270, 295, 206, 225, 554, 933, 909, 871, 812, 814, 519, 3799, 747, 763, 580, 548, 519, 588, 155, 614,	108,	612, 4269,	204,	233,	964,	943,
722.	771,	959, 5317,	333,	729,	817,	813,
888,	873,	336, 761,	757,	644,	818.	331,
389, 6718, 868, 723, 514. 744. 634, 611, 816, 819, 862, 513. 698, 7051, 050, 247,	441,	8601, 567,	3^,	374,	618,	517,
693.	308,	389, 136,	176,	684,	164,	581,
n159, 401, 417, 265, 077, 085, 625, 652,
DVA PRAŠIČKA, teža 30 do 40 kg. kupim. Ponudbe z navedbo cene Galjotu Janku, Škofja Loka.	9551-6
VEČ MUL. srednje velikosti ln zdrave, kupim. Informacije v gostilni Janševa ul. 3, šiška.	9549-6
PLAŠČE IN ZRAČNICE za tricikelj. 26/2. kuipi Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 21.	9580-6
PIANINO ALI KLAVIR kupim. Ponudbe s ceno oglasnemu oddelku pod značko »Glasba«.	9604-6
ENODRUŽINSKO VILO ALI HIŠO v Ljubljani ali najbližji okolici kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod: »Novejša z vrtom«.	9589-6
ZAMENJAM
ZLATEGA FAZANA zamenjam za fazan-ko. Naslov v ogl. oddelku.	9525-7
OTROŠKI TRICIKELJ zamenjam za belo svilo ali prodam. Naslcv v oglasnem oddelku.	9587-7
MOŠKO KOLO zamenjam za žensko. Ogled' med 14. in 19. uro. Naslov v ogl. oddelku.	9573-7
BELO PLATNO za moško obleko, zamenjam za športni voziček ali svilo. Prodam pa nove moške čevlje štev. 40. Beethovnova ul. Z/m.	9576-7
NEPREMIČNINE
DVE PARCELI pri novi cerkvi v šiški, skupno alj posamezno, ugodno prodam. Ponudbe ogl. odd. pod »Stavbeni«. 9497-8 HIŠO, enonadstropno, dvodruž insko v Trnovem za 280.000 dta prod» Zajec, Tavčarjeva 10.	9436-8
PRODAM POSESTVO 2 ha In 1 a v lepi sončni legi zraven ceste ln železnice, 15 minut od postaje, z živino, vozovi In vsem gospodarskim orodjem. Naslov pni podružnici SP v Mariboru. 9473-8 POSESTVO: njive, travniki, sadovnjaki, z vsem/ stanovanjskim: in gospod ruskimi poslopji odda v najem Kranjc. Družmirje 48. Šoštanj.	9548-8
NJIVO prikladno za stavbišče, prodam <db šmartinski cesti, v bližini letališč». — Ponudbe oglas, oddelku pod značko »3333«.	»549-8
STAVBNO PARCELO blizu Celovške ceste, 1000 m!, tak' j predam. Ponudbe oglas, oddelku pod >Zg. šiška».	9574-S
V NAJEM
PARCELO pri remizi oddam v obdelavo. Pojasnila daje Dr le, šišenska cesta št. 11.	9527-9
30BE — STANOVANJA
SOBO, preprosto ta skromno. Išče ves dan odsotno dekle. Naslov v oglasnem oddelku.	9524-10
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako ali tudi večje. Kos, Linhartova št. 14.	9597-10
OPREMLJENO SOBO iščem v bllžtai Tabora. ali Vodmatskega trga. — šmartin. ska cesta 6. klet.	9606-10
OPREMLJENO SOBO brez posteljnine, perila, oddam mirni ln solidni osebi. — Ponudbe oglas, oddelku pod značko šiška.	9557-10
GARSONIERO iščem v centru. Pcnudbe oglas, oddelku pod značko »Garsonl-era«.	9547-10
ZAKONSKI PAR BREZ OtROK Išče prazno enosobno stanovanje. Gre tudi za hišnika, kamorkoli v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku.	9542-10
RAZNO
SELITVE ln druge prevoze prevzame avtoprevoznik Jakomin, Križna ulica (pri Sv. Križu). Pojasnil» tel 25-87.	9041-14
OSEBNO IZKAZNICO in TRAMVAJSKO VOZOVNICO na Ime Franjo Polinger, sem izgubil. Najditelja prosim, da mi vrne v HotcjngerJevo 8 (šiška). 9519-14 MOŠKO ROČNO URO znamke »Helios«, sem izgubil od Novega trga do gostilne »Vitez«. Poštenega najditelja prosim, na] Jo proti visoki nagrad: vrne v oficirski zadrugi, Gosposka ulica 1. 9523-14 OSEBO. KI JE POBRALA KOMBINEŽO v Vošnjakovi ulici, prosimo, da Jo vrne v lokalu modlstka. Oseba je pozna* na.	9539-14
IZGUBIL SEM 20. aprila v Ljubljani listnico s 4450 din ter Voj. ln plač. knjižico na ime Mirko Lekovič. Poštenega najditelja prosim, da ml vrne dokumente na oglasni oddelek. Denar pa lahko obdrži za nagrado.	9163-14
RADMAN JOŽE IZ GRADIŠKIH LAZ PRI LITUI se zahvaljujem vsem! gasilcem, oziroma gasilskim četam, v prvi vrsti Litiji, Bregu ter Jablaški dolin* in vsem ostalim tovarišem in tovarišicam, ki so mi kakor koli 27. mara» 1947 pomagali petear omejiti, da se nd razširil š» na ostalo poslopje. Hadman Jože, Gradiške Laze. Idrija.	9550-14
IZGUBIL SEM DENARNICO v centru mesta. Ker so v njej važni, dokumenti, naprošam najditelja, da Jo odda na postaji šiška.	9543-14
ZAPESTNA URA Je bil» izgubljena. 27. aprila 1947 od Podutika — postaja cestne železnice do Kolealje. Pošten najditelj naj Jo proti nagradi vrne n» naslov, ki ga pav» oglas, oddelek.	9579-14
Nabavna in prodajna zadruga r. z. z o. j.
APAČE
Poslovalnici: APAČE, LUTVERCI
tnfinrnnnnfirniinimnmnuinflg
wnminnmnnimnauiinw.iuiimtiurri n
K 1. maju, prazniku dela in svobode,
ft UIT .T
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
MNOGO USPEHOV IN SREČE V USTVARJALNI BORBI ZA GOSPODARSKI NAPREDEK, NEODVISNOST IN LEPŠO BODOČNOST
tNMilUMMMIriUUMUMSMt. 18
i U	I UDI
678, 257. 245, 222, 060, 018, 142, 447, 10427, 770, 11465, 452, 454, 12550, 048, 023,	077,	577,	574,	522, 13443,	483.
14303, 994, 938, 977, 307, 306, 335, 147,	131,	176v	15648, 635,	675,	678.
212, 16592. 581, 531, 501, 17789, 185. 140, 054, 159, 060, 795, 729, 745, 509, 078, 037, 124, 010, 18515, 523, 19960. 20351, 981, 944, 22835, 802, 766, 560. 845,	439,	473,	583,	23985,	948,	516.
501, 334, 574, 519, 590, 526, 971, 983, 909, 24519, 571, 517, 547, 593, 25327 92C, 035, 878, 398, 451, 485, 858, 006, C17,	403,	099,	495,	26275,	269,	280;
660,	27298, 037,	212.	292,	274,	118.
107, 28863, 869, 314, 315, 29911, 934, 923. 113, 30014, 644, 027, 31212, 967, 921,	084, 32767,	775,	465,	464,	718.
33283, 287, 263, 809, 828, 883, 34342, 392,	365. 35266,	254,	240,	380,	334.
33397, 37380, 334, 38279, 901, 920. 39306, 52'. 672,	629,	160,	580,	601.
612,	625,	640,	700,	516,	151,	40727,
41958, 944, 963.'972, 994, 902, 42819, 944, 43484, 449, 374, 243, 394, 44135. 139,	45028,	841,	052,	857,	913,	980,
844, 043, 042, 46326, 342, 210, 215, 888’, 855,	253,	878,	863,	864 , 49332,	161,
165,	202,	260,	835,	50785, 763,	791,
746, 800, 52505, 548, 53413, 813, 897, 186,	252,	425,	440,	475,	180,	54286.
267,	340,	638,	283,	288,	348,	55457.
468,	422,	446,	437,	405,	597,	56202'.
936,	984,	983,	867,	264, 57765,	705,
147, 58210, 286, 276. 758, 795, 59508. 60733, 737, 722, 61971, 947, 078, 057. 972,	G2920,	585,	592,	536,	574,	099,
096.	090, 63481.	489,	474,	491,	487.
858, 64369, 367,' 340, 659S0, 908, 612. 939, 981, 606, 66S91, 812, 516. 67423, 163, 153, 171, 169, 477, 485, 448, 756, 68385, 353,	942,	992,	994,	987,	732,
717,	766,	355,	357,	69067, 097,	043,
510,	540,	519,	036,	835, 70765,	757,
784.	257,	261.	71908, 916, 914,	052.
072, 073; 72403, 417, 459, 73310, 303, 368, 74328, 330.
Vsi dobitki se izplačujejo in nove srečke se dobijo od 5. maja dalje.
Tovarna
★
Lesno-
industrijsko
podjete
Duplica pri Kamnika
Izdelava pisarniškega, šolskega pohištva in stolov
Pridružujemo se za 1 maj manifestaciji delovnega ljudstva
Ui*
Fels „Sasta“
CKUTMK KUŽA
Maribor
Jurčičeva cesta št. 4
Dermastja Ivanka
ssitiSos
ZVEZDA
*
Mat
[ ( Ptujska tiskarna — knjigoveznica
(SULER LOJZE)
PTUJ Telefon 79
p uniiiiinmiiiwilJUWliwiiiHiinittPKHiiiMmuninronBanutmniminmHmnwnmmiHUiii
= Uüuimmmmn
Ii! itofz
Partizanska cesta
mtMumiiimmiiim
wunnnairomrmiiiiniiuriiiiinii
imiiiiiiiimiiuujiKmiumiiiimnumiiitimmiiinHnmmiiiti'
FmvpMza
v. z. z c. j.
»It/
itmtnnmniuumm

štreiek
(šusta¥
i §
I I
Pfclj
pečarsko-keraraično
podjetje
:k
Marlfesr
Tyrseva cesta št. 12
•ajmnunmiunmtunm
frmmnwmmnimirremMiitmnrtiniiiiimmwii»
iiiimiimiiiiiiiiiiuiiiiiiinniii
tj 1 ŽELEZNINA 1 s	
LJUBLJANA	Mežo I
CELJE MARIBOR	Stek!©
ŠT. PETER NA KRASU	Kemikalija |
NOV© MEST©	i
SLOVENSKA BISTRICA	i
PTUJ	1
MOZIRJE	1
SLOVENSKE KONJICE	
.Kemikalija’
prej Medic & Zanki
trgovina z barvami in lakom
★
Maribor
Glavni trg št. 20
Justin
Gustinčič
trgovina z vsemi rabljenimi železnimi predmeti, kakor stroji, orodjem, železom itd.
Maribor
Kneza Koclja ulica št. 14
[uininmuiiniiuimoimuiiiuiiimimiiiiuimuuuiituu
iimiiiiiniiiiimuumiiunuiiuiiiiiniiMiijiniiiiiiiiiuaiiuiiiiiiuuiiiiinmmiiiiiiuimiiiiiiimiiimiiiiiaiiiminninmms
MESTNA
PiiJETJA
saeae
MARIBORU

%
*

GLAVNO RAVNATELJSTVO, OROŽNOVA 2
Mesina obrtna podjetja, Sodna ni. 1 Mastno gradbeno podjetje, Jurčičeva ni. 6 Mestno podjetje »Kristal«, Koroška e. 32 Mestno kamnoseško podjetje, Gregorčičeva 25 Mestna pivovarna, Gregorčičeva ni. 29 Mestna trgovska podjetja, Gosposka ni. 18 Mestna gostinska podjetja, Sodna ul. 1 Mestni vodovod, Frančiškanska ul. 8 Mestna uprava cest, Strina ni. 8 Mestna uprava nepremičnin, Giril" Metodova 1 Mestna papirniška podjetja, Koroška c. 5 Tovarna blagajn, Košaki 1 Mestno podjetje »Oprema«, Partizanska c. 15 Mestne avtomeh. delavnice, Jugoslovanski trg 3 Tovarna branil in pražarna, Košaki 59 Mestno podjetje »živila«, Partizanska c. 6 Mestna kino ^ podjetja, Grajska ul. 5 Mastna plinarna, Plinarniška ul. 5 Mestna klavnica, Oreško nabrežje 1 Mestni pogrebni zavod, Koroška 46, Linhartova 4 Mastna letno kopališče »Mariborski otok«

fQ

DELOVNEGA UOOj^
Vesenjak Stanka
prevozništvo, Spodnji Brey 40, tik postaje Hajdina,
Mar Dragotin
mehanična delavnic»
I !
E =
i i
I i
Rosenfeld Robert
= i	ureuuuucna oeiavnioa	i s	in gin
ji V"* ■*■****"***» H	«*■«•»
PTUJ, Ljutomerska cesta 28
Reich Josip
trgovina	| %
z mešanim blagom	[ j
PtSSj
Srbski trg štev. S I ju rti t»
izdelovanje kemičnih izdelkov
k
MaribOf-Tezts®
Ptujska cesta štev. 42
= i
i i
= I
i 1
i i
,Radiotehtna*
trgovina in specialna radiotehnična delavnica
Maribor
Glavni trg štev. 1
Korošec
Marko
E 2
= i
„KARO”
industrija čevljev
k
Maribor
Cankarjeva ulica št. 6
umetni valjčni mlin — zamenjava bučnega olja
Ptuj
Zgornji breg štev. 10
iNiiiiiuiuinmuiiiimuiiiiiiHiNiiiauaiiitM
uiiimiiHiumniiimiiimwiminnimin!iiiiuimiimimtnmmuim!miunnimr.immmimmiiuuiui =
§ nmnm)iinimmmni»iBTimnia»mnMMmnuimmniro.'U]nntaiwmimitnitnnnwnnimnnint'» =
Pečnik Matilda
špedicija
in avtoprevozništvo
★
Ptuj
Aškerčeva cesta št. 10
gradbeno
podjetje
Maribor
Smetanova ulica št. 1 PREJ ZDRUŽENE DELAV. NICE NARODNE IMOVINE
i 1
i 3
FOTOSTUDIO
V*
Pelikan
••
Gos po sita ulica št. 23 Telefon 29-07
riummimmjmottmnnm
= miiinmumiiimumuui
ananruuuutnumuii ui mu,
I	I
Vinarska zadruga r.z.z.o.j.
Kosi Viktor
trgovina z usnjem in čevljarskim priborom
Maribor
Trg Bdeče armade št. 5

MM1B0R Trg Svobode 3
Praznujemo 1 maj z željo za čim večjim delovnim poletom za popolno obnovo 1
Tovarna lepenke Trne
ittuutiiumiimuuuuiuui
©
ZASAVSKI PREMOGOVNIKI _____TRBOVLJE____
Rudnik:
TRBOVLJE, ZAGORJE, HRASTNIK, LAŠKO
Apnenice:
ZAGORJE IN ZIDANI MOST
#		
j		
okrajna lokalna podjetja kamnik		
	VSA PODJETJA VLAGAJO VSE SILE ZA IZVEDBO PETLETNEGA NAČRTA	a
Gradbeno podjetje Domžale		Mehanične delavnice in prevozništvo, Kamnik
	gradi visoke in nizke stavbe Opekarna Mengeš A izdeluje vseh vrst zidne in strešne A opeke "v	sprejema vsa mehanična popravil«, in vrši tovorni in osebni promet
		Hranilnica Kamnik
X 7 Kremen'Domžale		' sprejema vloge in dodeljuje posojila
oskrbuje kovinsko industrijo z vsemi vrstami livarskega peska in tlačilne		Valjčni mlin Domžale
mase m		izdeluje vse vrste mlevskih izdelkov
OPREMA
m« uiiuiiiuuiuuuuiiu>auuimiuiiiiuiiiniiiuutiiii:iti!MiiuiiiitiimitiimiiiiiiiiiiiiiHiiiitNiin!iiuiiiiiiiiiimiiiiiiMmiiuiimimiiiiiiimiiuiii<mM>iimmiMii:iimiiiiiiiHuinimmiMiiiiMiiiiiimiii>iiiiM!!imiiii
MESTNA PIVOVARNA
MARIBOR
i 'biunuimuim
iUUiuuiiuunuuuuiimiimiMimimmiimi
ininnunninnmiinniiiimmiiiiii
Maribor, Partizanska 15
huuiuui umiumuitmiumuhimuimunu u
iaiai m In prodajna zadruga
m Mežiško dolina
z o. J.
Dravsko gozdno gospodarstvo MARIBOR
PRVOMAJSKA OBLJUBA DELAVCEV IN-NAMEŠČENCEV
DRAVSKEGA GOZDNEGA GOSPODARSTVA
JE:
IZPOLNITEV PROIZVODNEGA NAČRTA?
iKotešes
drž, podjetje za promet s kožami in tekstilijami
s£juMjana
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiinitimii
Ekspoziture: CELJE, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, PTUJ, NOVO MESTO
Zbira surove kože vseh vrst, odpadke in tekstilne surovine.
IMU :m.mABiOMTCpmtTin
iniunit;n[iniimnnnniinniiun:mHHiiHMini;iumiiMni.ifmn.initm.n.nni|ii
UUUJIlllllllMiniltl
nawnnawtaanK^-Tiiiiiiim
[imimmnmiiii:miiimiinniimnimninmnmi(iimimiimimiimimiiininoTnininnilUMiii!Hrmimiimimmiiiimiiiiiiim
PiiVULJi
Napreza
SLOV. BISTRICA
s poslovalnicami
V delu je naša bodočnost!
TOVARNA
ČOKOLADE
in
BONBONOV
Hoče pri Mariboru
uiuuiumimuumiiiiuiuiiiminiiiiiutnnirriufluuiiaiiiuiiimmiiiuiimiimmumim
uuuiuiimitnmfiituii
MM^.ujniagTTrjiiamiiiJuuoiiiiiii
miuiiiimiumuiiuiiiuiiiiiiniiinuiia •pnnnimiiiiiiiiumiiimuuuiiuuiMiiimiimimuuiuuuiiumummii
iiunuiminmuaoiMumummmMiiiiiiiiiiimii

............... mnimmu:uu:u
TISKARNA
DRUŽBE SV. MOHORJA
TISKOVNA IN PRODUKTIVNA ZADRUGA Z O. J.
CELJE, PREŠERNOVA ULICA 17 — TELEFON 175
Tiskarna — Knjigama — Knjigoveznica — Izdelovanje štampiljk — Lastno založništvo knjig
V APRILU SO IZŠLE NASLEDNJE NOVE KNJIGE:
Jani«) Glazer: »Ob jesenskem ekvinokciju (pesmi), vez. 25 din, broš. 13 din.
Prežihov Voranc: »Naši mejniki«, vez. 48 din, broš. 30 din.
V. Mödemdocrfer: »Uvere in verovanja Slovencev«, vez. 70 din, broš. 50 din.
Dr. J. Korošec: »Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji«, vez. 108 din, broš. 90 din.
Franjo Roš: Pesmi iz ječe in pregnanstva, vez. 44 din.
NA ZALOGI IMAMO ŠE IZVEN ZALOŽBE:
Dr. A. Svetina: Metlika, dve razpravi iz pravne zgodovine mesta in okolice, vez. 75 din.
R. Pucelj: 220 kuharskih receptov, broš. 9 din.
Vinogradniška zadruga
KOŠAK!
PRI
MARJ0RU
v
Živel 1 maji
Ril O
TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE

T R Z I C
■ ■ ■ B ■ I
!■■■■■!
BBBBBBBBBBBQBB
IBBBBBBBBBBBB9I
««
)Hfic|ltf«M)inM»aii>iim!Mii»inwwmH»iwBiiMiiiiBR«MBiiiii!iLHiinmMUiiinflimHiuiiiiir.iuili)miiiiiii!iiii::i;::.iiiiiiii!:i;iii!::!ii.iii:imi;:i:imi:iiiii;iii':i:iiiiiiiiiiiiiii:imiiumiuilUI» u!Uimuuiumimumhui:mu(iuimutiuiiuiuiiiiuuuii:nuiuiuunumiiu:umuiiiiumiumuui:i:mmim!iiimi:ii<imiiMiii 'i!imHMiiMiiiiinmiimimi:iimwmiiiMitMiMMliiumu!iumiimiulUUiuuuuiMWUuuwuuuuuuuiUUlUutuuuuuuuuuuuiulilUUUUliiuilllifltQBI!intUElB muHUiUimuimuiiiiMiuiiiuiuwiuiuiui;
Trgovsko podjetje
VINO", Ljubljana
Ravnateljstvo s Ljubljana, Fraitkopaaska 11
TELEFON 52-30, 25-73, 24-56, 35-33
Skladišče: BLED, telefon 315 »	DOMŽALE, telefon 18
*	JESENICE, telefon 233
» KOČEVJE » KRANJ, telefon 324 » LITIJA
» LOGATEC, telefon 20 .» MOKRONOG » NOVO MESTO » TRBOVLJE, telefon 29
ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN SVOJIM ODJEMALCEM ZA PRVI MAJ V PRVEM LETU NAŠE GOSPODARSKE PETLETKE MNOGO DELOVNIH USPEHOV!
ih.,iiiiiimiiiiHinuuimuinrouwimnnimniTTmnifmniinnnnmfn>n»wihni:.»'iiiinniiii!uini»n>HHmnRiMmn!i»uiii)iiiii:':iiiuuim-iii-jJEy^i«/TT^r.j''i.^i)irf-.^-«.^~^rl.i).ai
li.iliiiiiiiiiilnniill.      rum u m.mni
Bombažna predilnica in tkalnica
rv\ v * v'
1 rzic

muimi-ttniua::
IBBBBHBBBBEB
bbbbbbbbbbb:
IBBBBBBBBBBB

BBBBBBSB
BBBBBBSSI
BBBSBBSB
B 8
V.
B B
■X
>€. R A O II
i.m...............
GRADBENO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
SLOVENIJE
★
Pozdravlja za 1. maj
vse delovno ljudstvo,
ki ima trdno voljo,
da izvede operativni
plan za leto 1947.

IB BBOBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI BnBBBBBSBBBBBBBBflBBBBBBflBBBBBBflBBBBBBBBSBflBBBBBBBBaBBaBBBBBBBBBflBSBBBBnB
-r-:-:-:-:-:-:-:-:-:
.■.V.V.V.'AW.V.W.SV.V«
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljev» ulica K. 6/H. Telefon uredništva Ut uprava št, 65-22 do 65-26. ^
»Slovenskega poročevalca«. ^ Glavni urednik Lev Modla