54. številka. Trst, v srnin 20. aprila IS<)S. I Večeru« Izdanje) Tečaj X\lir.\q£ Naročnina /utiša : Obe izdan ji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in nn mesec rnzmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine se uprava ne^igjj^ - TU drobno «e prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 9 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. IL— ■ - „Edinoit" izhaja dvakrat na (lan, razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri. večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob l uri pop. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Stane 4 nvč. Telefon itv. 870. V edinosti Je moč! Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G od ni k. Lastnik konsorcij lipM „Edinosti". Natisnila Novejše vesti. Pari K 10. »Agenee Havas« javlja iz Hnvtinc: Jeden polkovnik, trije čnstniki in 22 mož kuban-skik ustnšev ho so ndali generalu Aquirre ter so izjavili, da v taboril ustanov vlada splošno ogorčenje zoper vlado in zoper zbornici Zjedinjenili držav. .Madrid 10. Sklep obeh amerikanskih zbornic, katerim seje črtal odstavek o neodvisnosti Kuhe, utegne provzročiti, da se udajo mnogi ustaši, ki so sovražni vsaki intervenciji od strani Zjedinjenih držav. Pomisliti treba, da so mnogi uplivni voditelji v stranki ustnšev izjavili že večkrat, da bi jim hilo ljubše tiranstvo Španjske, nego pa svoboda pod gospodstvom Zjedinjenih držav. Mildrld 13. Med odposlanci kubanske kolonijalne vlade in odličnimi voditelji ustašev se vrše pogajanja v ta namen, da bi se poslednji ndali na podlagi novih koncesij od strani ttpaajske glede avtonomije. Madrid 19. Kakor javlja »Imponal«, poreče prestolni govor, da je Španjska poskusila vse, da bi se ohranil mir. Prestolni govor apeluje na španj-ski narod, da se reši domovina in obvarujeta čast in eelokupnost naroda. Vasliingtoil 10. Seja senata ne je zaključila ob 1. uri 50 m., ona liiše raprezentantantov ob 2. uri 45 m. zjutraj. Ko se je seja hiše raprezen-tantov pretrgala ob H. uri zvečer, zbrali so se členi v sprehoditi veži in so prepevali patrijotiške pesmi. Resolucija, vsprejeta sedaj od obeh zbornic kongresa, se odpošlje danes predsedniku Mac Kinlevu. IVasliiiigtmi 10. Predsednik Mac Kinlev podpiše od kongresa vsprejeto resolucijo še le potem, ko dobi odgovor na ultimatum, ki se dopo-šlje Španjski. Predsednik je za to, da se Španjski dovoli rok dveh «!<» treh dni, da se podvrže ultimatumu. Čim bode resolucija podpisana, ostavi španjski poslanik Uornab<5 "NVashington. Madrid 10. V prestolnem govoru, kakor ga je vsprejel ministerski svet, je rečeno: 0e tudi je PODLISTEK. PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. »Ho, vi se ne bratite?«, je dejal, potresaje pest. »Mar te nisem videl, kako si dirjal k njim kakor pes čez vodo, da so ti dali steklenico piva? Mar nisem videl, kako sta tvoj oče in mati molila na griču ob enem z Švabi? K zlodju ho molili t... Uog vas je že kaznoval, ker je nekaj doletelo Stan k u. Toda počakaj, temu še ni konec... Zataje-valec ! pasja vera!...« Po teh besedah se je obrnil ter šel proti vasi, proklinjnje Polževo rodbino. Andrej ček se je privlekel domov začuden in žalosten. V koči jo našel bolnega Stanka in strah ga je prijel za srce. Takoj je povedal očetu, da se je srečal z Gobarjem. »Tako bedast je, kakor jo star«, jo odvrnil Polž. »Kaj, mar naj človek ostane v krčmi kakor živina, kadar molijo, bodisi tudi Švabi?« »A Stanku je že škodovala njihova pobožnost«, je omenil Andrejček. bila Španjska vsikdar za pomirjenje, ali, ona se ne odreče nikdar vrhnemu vladarstvu nad otokom Kuba. V premirje je privolila le zato, da ugodi želji papeža in vlasti. IViihIiI Iiurton 10. Splotino premikanje vojaštva proti središčem mobilizacije se je že pričelo pov-sodi na jugu. Vojno ministerstvo je sklenilo poklicati pod zastavo prvih HO.OOO mož milice, t - Atene 10. Turško vojaštvo je začelo ostavljati Tesni i j o. Cetlllje 10. Na brzojavko kneza Nikolaja povodom velikonočnih praznikov, v kateri se je isti zajedno zahvalil za podarjene puške in streljivo, je odgovoril ruski car: »Čestitam Vaši visokosti o teh visokih praznikih in zaupani v to, da dopo-slano darilo še bolj utrdi bratstvo obeh narodov naših.« Carigrad 10. Tajnik palače, ki odpotuje dne 21. t. m. v Petrograd, ponese seboj lastnoročno pismo sultana za carja Nikolaja. Od ruske strani zagotovljajo, da to potovanje nima niknkega poli-tiškega pomena. DllliaJ 10. l)a-si se je oporekalo temu, je vendar gotovo, da bode vojni minister zahteval od delegacij , znatnih kreditov za nabavo pušk z malim kalibrom in za uvođenje večerje vojakom. Novi sodni opravilni red in novi civilni nravi red u. (Zvršetek tega članka). V začetku svojega članka smo povdarjali s zadovoljstvom, da jo novi način pravdanja mnogo boljši in krajši od starega. Da pa stranke tudi občutijo prednosti novo proceduro, za to je potrebno pred vsem, da se sodniki uglobijo v njeni duh in da se tudi ravnajo po njenih določbah. V tem oziru pa smo čuli že mnogo pritožeb. Polža je prevzela resnoba. »Kaj mu je škodovalo?«, jo odvrnil čez nekaj časa. »Stanko je žo tak zmejenec, če le baba zapoje na polju, pa ga jame takoj tresti«, Na to je umolknil. Andrejček so je nekaj časa potikal po koči, toda ker mu je bilo v njej pretesno, je odšel ven med jarke. Hodil je sem ter tjo brez pravega namena. V časih se jo skobacal na grič, od koder je mogel videti Nemce, kako so tolpoma kopali temelj, včasih pa so skril v globol, ali lezel skozi bodečo grmičje. Toda, kjerkoli je bil, povsodi ga jo spremljala senca učiteljeve hčerke, njeno zagorelo lice, sive oči in mično njeno gibanje. Včasih mu je do-letavalo na ušesa, kakor iz kake globeli, njeno močno in ganljivo petje, ali pa star, hripav glas starega Gobarja izhruhajoši kletve. »Nemara me jo ona začarala«, je šepetal prestrašeno ter — znovič mislil na njo. VII. Nikdar se Polž še ni čutil tako zadovoljenega, kakor to pomlad. Da, tudi počil si je za vse čase in denar mu je tekel v škrinjo; pa tudi novega je videl marsikaj. Nekdaj mu je s težavo mineval dan. Komaj tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Sodnik, ki hoče voditi osobno vso pravdo (in po novi proceduri je prisiljen v to), mora gotovo tudi znati, zakaj se pravdajo stranke. V nas se pa dogaja mnogokrat, da začenja sodnik z razpravo, ne da bi bil prej niti površno prebral tožbo. Ako je tožba malko obširneja, ako se v nji razlagajo zapletene razmere, ne more jih sodnik takoj razumeti o hitrem čitanju in postaja vsled tega nervozen; stranke mu hočejo, vsaka na svoj način, pojasniti stanje stvari iu posledica tega je, da se začenjajo mej seboj prepirati in da se je torej začela pravda prej, nego si je sodnik prisvojil njeni predmet. Tak sodnik jo potem strankam izročen na milost in nemilost. Priznati hočemo, da so nekateri sodniki morda preobloženi z delom. To opravičuje sicer do neko moje dotično osebo, nikakor pa so to ne more odpustiti justični upravi, ki nastavlja na važna mesta ljudij, ki niso kos svoji nalogi. Gorinavedeni nedostatek pa se seveda še povečuje, ako je na jedno jutro razpisanih po 15 do 20 prepirnih razprav. Stranko se prepirajo in kričijo, sodnik študira še le tožbe z velikim trudom in odvetniki se ta čas pogovarjajo o dnevnih novostih: to gotovo ni vzor nove sodnice, kakor jo je imel v mislih zakonodajalec. Iz takih sodnic, pa se tudi redkokedaj dobiva razsodba, kajti, ako jo sodnik le količkaj vesten, noče soditi o stvari, ki je, seveda vsled lastne krivde, ni razumel. Za to pa skuša poravnati stranke z lepa ali po sili. Sodnica se spreminja v semenj, na katerem nastopajo sodnik in odvetniki kakor mešetarji; včasih se posvečuje po vso uro trajajočem se pogajanju priti do neke spravo; mnogokrat pa jo to nemogoče in potem si pomaga sodnik s tem, da je preložil razpravo. Takih prizorov videti je na mnogih naših sodiščih in se bodo ponavljali, dokler no bo justična uprava dobro pre-tehtovala vsakogar, komur hoče poveriti važni in odgovorni posel sodnika za prepirno stvari. Novota, ki je pripravila nepri jetno iznenađenje jo, vtrujen od dela, legal na postelj ter zaspal trdo kakor kamen, že je potegnila žena z njega odejo ter klicala : »Vstani, Jožef, dan jo...« >lvnj jo dan?...«, jo pomislil začuden, »saj sem šo le legel ravnokar«. Navzlic temu je pobiral svoje kosti, od katerih si; je vsaka za-se držala postelje, ne boteča šo vstati, mencal si oči, zeval, da mu je kar v vratu hreščalotor se rad ali ne rad dvignil s postelje. liilo m ti je tako težko, da je včasih z zado-voljnostjo sanjaril o večnem snu v zemlji. A tu pa žena neprestano priganja: >Vstani... uinij se!... obleci se..., kajti zapozniš se in prikrajšajo ti zaslužek ...« Tedaj se je oblekel, pognal iz hleva konja, istotako utrujena kakor on ter odrinil na delo v grajščino, ali v trg, kjer je razvažal Žide posvetu. Večkrat ga je premagovalo tako, da je šepetal na pragu: »danes ostanem doma!... Toda bal seje žene, sicer pa mu je bilo žal tudi za zaslužkom, brez katerega ne bi zvezal konca s koncem v gospodarstvu. (Pride še.) že marsikomu, je popolna o|rtistitcv takozvane bora legalis to je ure čakanja po določeni uri; toda ta novota je jako dobra, ker je hora legalis« koristila le nemarnim strankam, (ločim sr t«»one stranke morale (likati zastonj eelo uro. Kavno i/ te dobre določbe, v /vezi z neko drugo določbo, izeimila se je na nekaterih sodiščih za stranke eelo škodljiva praksa. Zakon pravi namreč, da ima počivati pravd.i tri meseee, če ni prišla nobena stranka na določeni dan. Na katerih sodiščih se je zgodilo, da sta prišli obe stranki nekoliko minut po določeni uri na sodišče in, akoravno sta hoteli obč razpravljati, izjavil jima j«' sodnik, da je minol določeni čas in da morati pustiti pravdo mirovati tl i meseee. A eelo to se je zgodilo že, da so stranke čakale pred določeno uro na sodišču in da jih je vendar zadela omenjena posledica. Pred določeno uro namreč jih ni pustil sodnik v svojo sobo, o določeni uri jih ni nikdo klical; in če so pasli po določeni uri vprašat, smejo-li vstopiti, izjavil jim je sodnik, da so zakasnili. Želeti Iti bilo, da bi se splošno uvela praksa, ki je uvedena na e. Ur. okrajnem sodišču v Trstu, da kliče namreč sodni sluga na glas o določeni uri stranke, ki so povabljene za isto uro. Od vseh novih zakonov dvignilo se je največ pritožeb, in ne samo pri nas, proti izvršilnemu redu. Namen zakonodajalcev je bil očevidno ta, da se pomaga zadolženemu delu prebivalstva in zlasti kmetskomu ljudstvu; no, kakor navadno v takih slučajih, se ni dosegel ta namen, temveč se bo — do sedaj ui mogoče še pregledati vseh posledic — sicer škodilo kapitalistom in trgovcem, a isto tako in morda še v veči meri tudi dolžnikom. Določba na pr., da se zemljišča na javni dražbi ne smejo prodati izpod dveh tretjin eenitne vrednosti, imela je preprečiti, da se posestva ne bi prodajale pod vrednostjo; v resnici pa doseže le to, da bo vsaki kapitalist jako dobro premišljeval, predao da posojilo na zemljišča in da torej kmet ne najde več potrebnega kredita. Istotako škodljive za dolžnika so tudi določbe, da ne sme upnik ponoviti dražbe pred šestimi meseci, če jo je ustavil dobrovoljno, in da izgubi popolnoma zastavno pravico na premične HtV ari, če ne prosi za dražbo v enem letu po izvršeni rubežni. Po novih zakonih torej upnik ne sme imeti potrpljenja z svojim dolžnikom, temveč mu mora vse prodati v najkrajšem času, ako noče riskirati, da ga drugi prehitd in da izgubi torej svojo tirjatcN. DOPISI. Z Dunaja 1(5. aprila t. 1. [Izv. dop.] (Beseda Slovanskega pevskega društva« dne 31. marca t. 1., zabava v slovo od pe-vovodje in častnega člena, gosp. Mateja II ubada 14. aprila t. 1.) Ker mi je v prvem svojem dopisu govoriti o »Slovanskem pevskem društvu« in njega pevovodji, dovolite, tla Vam, če prav zakasnelo, podam tudi kratko poročilo o zadnji besedi tega društva v Ronaeherjovi dvorani. Na programu ho bile za društvo in občinstvo tri novitete in sicer: Ouvertura k operi »Purin« V. Li-sinsUega, Dve rozy«, ruski mešan zbor Kjuj-evljev, in pa »Iz stare Srbije in Makedonije«, starosrbske in makedonske pesni, katere je za mešani zbor har-monizoval Mokranjac. O Lisinskega ouverturi rečemo lahko, da je to stara italijanska godba, brez posebnih vrlin in krasot, po vsebini ne posebno globoka in muzika-kalično duhovita, a vsakako dobra, solidna glasba, da, po mojem meuenju mnogo solidnejša, nego glasba poznejših tolikanj slavljenih in hvaljenih hrvatskih maestrov«. Zdi se mi, da je stari Lisinski imel pred glasho večji respekt, nego pa hrvatski glasbeniki za njim, ki se nikakor ne morejo povzdigniti nad navadno »liedertafclmusik« — in to je velika škoda za hrvatsko in sploh za jugoslovansko glasbeno literaturo! Čudim se le, daje razmerno tako dobra, morda najboljša hrvatska opera tako dolgo trolmela v prahu kacega arhiva, dokler je ni dr. Miletid zopet spravil na dan ter tako pokazal svojim sodobnikom, kako so stari gojili glasbo! »Dve rozv ■ je proizvod glasbene moderne« ruske, med katero se šteje njen skladatelj Kjuj. Ta mešani zbor je povsem originalen, glasba takorekoč impresionistična, vzbuja v poslušalčevi duši ono razpoloženje, katero je pesnik hotel vzbuditi v nas, kar se je pa glasbeniku z dovršenejšimi, finejsimi sredstvi tudi bolje posrečilo. Skladatelj je v harmonijah in glasih podal verno sliko vseh onih neizmerno nežnih senzacij in duševnih razpoloženj, katere čutiš pač, a jih ne moreš izraziti z besedo. Y tem pogledu je ta skladba v resnici v vsakem obziru čisto svoja irt zanimiva. Krasoto narodnih pesmi, posebno starih narodnih, pozna in priznava pač vsakdo, u v Mo-kranjčevi harmonizaciji, po Huhadu naučene in pete pod njegovim vodstvom, uplivajo na poslušalca s podvojeno močjo, da se ne mere odtegniti njihovemu čaru. Posebno lepi sta »More izvor voda izvirala« in pa kolo •> Varaj dankn, gizdava devojko«. Boljšim pevskim društvom po deželi in v provincijalnih mestih, katera ozbiljno gojd godbo, priporočamo Mokranjčcve Rukoveti« srbskih in makedonskih narodnih pesmi, kajti lahko rečemo, da se dajo po vsebini in harmonizaciji primerjati s Hubadovimi narodnimi. Kazven teh novitet peli so Bendlov moški zbor s spromljevanjem klavirja: »Tatranska fija-ločka«, v kateri se je odlikoval kakor solist g. .1. Maeifk s svojim krepkim, a vendar mehkim in dobro izvežbanim tenorjem. Nadalje Fibichov mešani zbor: »Pomladna romanca« s spremljevanjcm orkestra ; sole sta pela konservatorista gč. (Jottlichova (sopran) in A. Nosaljc\vicz (bas), oba vrlo dobra, sigurna in briljantna pevca, (flasba obeh teh skla-deb je skozi koncertna. Gosp. Nosaljevvicz je zapel tudi še kakor posebno točko jedno malorusko Ni-žanUouskega ili jedno poljsko Moniuszkovo. Poleg tega je svirala klavfrna virtuozinja g.čna Dragica Kovačevieeva Liszt-Mcndelssohnov »Svatebno koračnico« in »Kej vil« ter se izkazala izborno pia-nistinjo, katere čaka še morda lepa pribodnjost. Kedor je poznal Slov. pevsko društvo« še izza dobe pred Hubadoin in je slišal njega zadnji koncert pred tremi leti, in je morda prišel sedaj iznenada na koncert pod Hubadovim vodstvom, bi pač ne verjel sam svojim očem in ušesom, da je to koncert istega društva, katero smo mi, bolj skeptični ljudje, šteli že davno mej mrtve ter napravili nad njim kakor resnim pevskim društvom — križ. Kedor jo slišal zadnje koncerte pred tremi štirimi leti, ne bi bil mogel verjeti nikdar, da bode to siuno »Slovansko pevsko društvo« moglo še ke-daj nastopiti v koncertni dvorani pred strogo dunajsko glasbeno kritiko. In vendar je to danes resnica. Hubad je v to do konca oslabelo in le se z gole navade živeče telo vdahnil novo, krepko dušo ter je probudit v lepše in častnejšo šivljenjc. To se je pokazalo že na prvem statutarnem koncertu pod njegovim vodstvom dne 8. decembra 1896. 1. v Konacherjevi dvorani, kjer so mej drugim peli že DvoMkov »Psalm 144)« Op. 74) in o katerem koncertu se je vsa merodajna dunajska kritika izrekla jako laskavo. Od te dobe je društvo naglo naprodovalo in je na drugem koncertu dne 7. maja 1897. v veliki dvorani »MusiUveroin-a« izvajalo DvoraUovo impozantno skozi in skozi klasično skladbo: Stabat mater op. f)8., s sodelovanjem E. Straussovega orkestra, dvome oporne pevke gč. Edit NValker-jeve (alt), dvornih opernih pevcev gg. Heš-a (bas) in Paeal-a (tenor). Pohvala o tem koncertu bila je v tukajšnjih listih (izvzemši nemškonacijo-nalne zagrižence) še veča, vspeh na vseh straneh še popolnejši. V društvenem letu 1897—98 so peli na prvem koncertu Dvorifkov veličastni »Te Deum« op. 103. s sodelovanjem voj. orkestra, gč. G o 11-lieb-ove in g. A. N o s a 1 j e \v i c z-a ter je tudi to pot Hubad s svojim zborom dosegel popolen in neoporečen vspeh. Ta lepa a silno težavna skladba se je pela pod njegovim vodstvom sploh p r v i č v Evropi, kajti skladatelj jo je bil zložil za svojega bivanja v Ameriki ter jo tudi izvajal samo onstran oceana. Ti kratki podatki dokazujejo jasno dovolj, kakov dtdi veje pod Hubadovim kapolništvom v »Slov. pevsUcm društvu«, da je to društvo na najboljši poti, da pod njegovim vodstvom postane v najkrajši dobi jedno najboljših elitnih pevskih društev na Dunaju in v Avstriji sploh. No, Huhadu ui samo do tega, hotel 1 >i marveč napraviti iz njega to, kar bi moralo biti po svojem imenu, t. j. nekako središče slovanske vokalne glasbe. V slov. pevskem društvu naj bi se proizvajalo najboljše, kar so vstvarili in vstvarjajo umetniki raznih slovanskih plemen ter tako upoznavalo dunajsko slovansko in nemško občinstvo in kritiko s slovansko glasbeno produkcijo. Hubad je stavil nadalje predlog, ki je bil tudi sprejet na občnem zboru, naj se društvena pravila prenove tako, da bode smelo društvo zalagati in izdajati muzikalije, v prvi vrsti se vč da vse one novitete, katere je njega zbor izvajal na koncertih in so obstale pred resno- kritiko. — Tako bi postalo »Slov. pevsko društvo« nekaka glasbena matica, središče vseh slovanskih skladateljev in pevskih društev, posredovalec med društvi in skladatelji. Vsako pevsko društvo postalo bi potem lakho člen »Slov. pevskega društva« na Dunaju ter dobivalo od njega partiture in posamične glasove za nizko ceno ter si tako prihranilo mnogo truda, skrbij in 'dela, ki ga daje sestavljanje programov in pa prepisovanje in naročanje muzikalij. To lepo idejo je sprožil Hubad ter jo, ako ostane na Dunaju, tudi izvedo gotovo v korist društva in glasbene vzajemnosti slovanske. Vse to, kar je v »Slov. pevskem društvu« Hubad z vrši l in še namerava zvršiti, priča o nenavadni oneržiji, neumorni delavnosti in ide« jnlnem navdušenji za ta v resnici vzvišeni in za vzajemni razvoj glasbe vseh zapadnih slovanskih plemen velevažni namen. Kedor pozna Huhada in njegovo temeljito muzikalično naobrazbo in pa njegovo neupogljivo voljo, ve, da tudi doseže postavljeno si svrho. Ni čuda torej, da je »Slov. pevsko društvo« dne 14. t. m. napravilo svojemu probuditelju posebno »zabavo v slovo«. Sedaj, ko odhaja, kakor upamo samo za nekaj časa, študirat poljsko in rusko glasbo v kulturna središča naših severnih bratov, zbrali so se njegovi pevci in prijatelji iz društva v dvorani pri »Zlatem križu«, da se poslove od njega. Ženski zbor mu je poklonil o tej priliki popolno (orkestralno) partituro Dvofifkove »Sv. Ludmilo«. Možki in mešani zbor sta pela pod Hubadoin naučene skladbe pod vodstvom podka-pelnikov gg. H. Jeraj-a in J. Macitk-a. Med drugim tudi zadnje, po Hubadu harmonizovane slovenske narodne pesmi: Rožmarin, Sem slovenska deklica in po poljsko Moniuszkovo Sloveczko. V svojem govoru jo slavil predsednik društvu, g. dr. Murko, Hubadove zasluge za društvo, za slovansko glasbo sploh in za slovensko še posebej ter ga konečno reklamoval za Dunaj, kjer je potreben vsem slovanskim narodom, da, neobhodno potreben, da izvrši, kar jo tako lepo in mnogo obetajoče začel v prilog kulturni vzajemnosti slovanski. Ob tej priliki naj mi bo dozvoljeno omeniti, da je »Slov. pevsko društvo« dobilo v dr. M u r-ko-tu predsednika, ki kakor Hubad stoji na jedino pravem stališču, tla treba dela, resnega, vstrajnega dela in discipline med pevci in členi, da se društvo povzdigne in vzdrži ter občinstvo odgoji. V imenu akad. društva »Slovenije« se je poslovil stud. j ur. g. S u Ulje v kratkem a lepem in primernem govoru od Huhada, ki je s svojim zborom bil društvu na razpolaganje, kadar je bilo tega treba. G. Macttk je zapel dve »Večerni pesmi« in »Ne kamenjajte prorokov« od Smetano. Za smeh in dobro voljo je skrbel g. M a to u še k s svojimi kupleti. Tako je hitro minut večer. Konečno izrekamo že večUrat izraženo nado, da se nam vrli umetnik in neumorni delavec na glasbenem polju, g. Matej Hubad, lemalo zopet povrne ter nadaljuje tukaj začeto delo kulturne vzajemnosti slovanske! Politični pregled. TrŽaSko vprašanje. Najnoveja zmaga terorizma nad avtoriteto ima vendar nekaj dobrega na sebi! To namreč, da je svet zopet jedenkrat opozorjen na naše gnile oduošaje. Danes nam je zabeležiti dve znameniti izjavi v dunajskem novinstvu o našem — tržaškem vprašanju, In ne le dva znamenita, ampak tudi dva dijametralno nasprotna si glasa: nasprotna v svojih namenih. Jeden glas bi hotel prikrivati gnilobo in bi morda — ako bi šlo — dovolil šo nagrado veleizdajstvu, drugi imenuje stvari po njih pravem imenu. Ne treba praviti, da prvi glas prihaja iz predal stare grcšniee in zaveznice vsega slabega, »nove svobodne« Židinje, ali kakor jej pravijo po nemški: »Neue Kreie Presno«. Ta svobodna — izvestne damieo so jako »svoln»dne« — Židinja hoje v svojem uvodnem članku jednostavno po taji t i vos pravi značaj zadnjih tržaških izgredov. Hvali na vse protege tržaško prebivalstvo, da se je toli energično uprlo luegerjanstvu ! Sicer pa da ni bilo čuti ni-jodnega državi ali cerkvi sovražnega vsklika! Res, prav zares?! Komu sovražni pa so 1 »ili vskliki: »Doli s škofom!« Smrt škofu!« »Živela Italija?!« Mar so hoteli kazati svoj avstrijski patrijotizem ljudje, ki so se gromadili pred — italijanskim konzulatom?! Kaj ima opraviti italijanski konzulat s propovedmi v avstrijskih cerkvah?! < Vsa so iskali torej ti ljudje pred Italijanskim konzulatom! Jeli treha vsklikati »evviva« pred italijanskim konzulatom, ako so hoče kdo boriti proti avstrijskemu Lliegerju ?! Zastonj ti trud, židovska »svobodna«: vse tvoje figovo pero ne more pokriti vsega tega, kar je žalostnega in noavstrijskega v Trstu! Vse drugače, pošten oje in bolj avstrijsko zveni drugi dunajski glas. List »Reichs\vehr« prinaša dolg uvoden članek o zadnjih dogodkih v Trstu. Na nemškem jeziku že dolgo nismo čitali tako poštenega. Žal nam jo, da nam 110 dopušča prostor, da bi ponatisnili že danes ves ta članek v njega polnem obsegu. Storimo pa to čim prej. V glavnih potezah je vsebina istemu nastopna: (■lanek pričenja vprašanjem: »Ali lož i Trst v Avstriji ali v združeni Italiji? Ali veje h kaštela, ki se vspenja na »gradu«, savojski križ ali pa črno-rumeni prapor?« Potem izvaja članek, da v Trstu za Slovane ni avstrijske državljansko pravico. »Tam je le poti avstrijske* znamko neko rudeČo-belo-zeleno pobarvano državljansko pravo za — Italijane. Dozdeva se nam, da je zadnji čas, da ho pokaže z energijo in, ako treba, tudi železno brezobzirnostjo, da Trst leži še v Avstriji, in da bode, ako Bog hoče, ležal vsikdar v Avstriji! Tu ima grof Tliun najboljšo priložnost, da pokaže svojo zmožnost kakor avstrijski državnik, ne da bi ga moglo motiti ali ovirati parlamentarno položenje. No, tako no moremo dalje. »V Trstu in na Primorskem sploh — tako zaključuje članek v »Roiohs-wehr« — treha s koreniko izruti protiavstrijski duh. Zadnji čas je, ali ni še prekasno. Država mora čuvati državi in cesarju zvesto prebivalstvo pred atentati italianissimov; napredku in razvoju istega ni smeti stavljati nikakih ovir. Irrodentovci so postali tako predrzni le zato, ker se jim jo dopuščalo. Naj se jim le pokaže enkrat, da gre zares, temeljito zares! Avstrija je menda vendar še dorasla taki družbi! Vlada posezi vmes dejansko odločnostjo! Avstrija ne prebije več nijednoga greha zamude doli ob Adriji. To naj si zapomni grof Thun!« Parlamentarna kriza vsled dogodkov V Trstu. Danes došla »Reiehspost« naznanja, da dogodki v Trstu utegnejo imeti jako usodnih in dalekosežnih posledic za parlamentarno konstelacijo in za vlado. Večini preti nova nevarnost, ker se slovanska krščanska narodna zveza kakor člen večine čuti žaljeno po zaustavljneju slovenskih propo-vedi v Trstu in bodo z a h t o v a 1 a o d gro f a T h una pojasnila in zadoščenja. In ako ne dobi tega, hoče izvesti primerno posledice. Omenjeni dunajski list dostavlja, da se jo v Trstu sicer izvršila sprememba osebe na čelu vlade, da pa ostalo uredništvo preveva šo vedno stari duh, zbok česar je ostal Italijanom prejšnji vsemožni upliv. Zato da je zahteva jugoslovanskih zastopnikov po pojasnilu in zadoščenju opravičena in simpatična. Češka deputacija na Dunaju pod vodstvom župana praškega dra. Podlipnega, so je predstavila včeraj ttuli ministroma pravosodja in železnic, katerima je izrazila svoje željo. Župan Pod-lipny je hotel obiskat župana dunajskegn dra. Luegerja, a ga ni našel doma. Potem pa je dr. Lueger hotel obiskati dra. Podlipnega in ga tudi ni našel doma. Državni zbor. — Danes se je sešel zopet naš državni zbor. Da ne z dobrimi mulami, kaže že dejstvo, damu žo danes prerokujejo jako kratko življenje, namreč le do 20. maja. Potem da se snide zopet meseca novembra, toda le v proslavo jubileja cesarjevega, in se mu ne predloži nobena stvar v razpravo. Časnikarska svoboda v Srbiji. V Belem-gradu je izhajal časopis »Pogled«. Lastnik in izdajatelj toga časopisa, Radoje Radojlovič, mudil se je nekaj časa pri svojem rojaku Milutinu Garaša-ninu v Parizu, ki je ležal na smrtni postelji. V tem času je zabranila srbska vlada izdavanje tega časopisa. Ko se je vrnil Raziv od vojaške oblasti, da mora odpotovati nemudoma v vojaški oddelek v Zajčar. Drugi in tretji urednik lista sta dobila istotako povelje ter sta morala oditi na vaje. V Belemgradu se je govorilo celo, da je redar, ki je spremljal jenega gornjih urednikov v čolnu preko Timoka, skušal utopiti ga, prevrni vši čoln. Tako se razvijajo politiški odnošaji v Srbiji, odkar deluje zopet tam doli pogulioiiosni vpliv nesrečnega Milana! Kdor ne ugaja, ta mora v zapor! Zapirajo se državniki, zapirajo se voditelji strank, zapirajo se časnikarji!! Kdor je prijatelj tej sicer ohlagodarjeni zemlji, kdor je Slovan, kdor čuti z narodom srbskim, ta se mora vpraševati v žgoči skrbi: Kakov bode zaključek tej nesrečni fazi male slovanske državice? Ali ima sploh kako bodočnost država, v kateri si vlada ne ve pomagati drugače, nego takimi sredstvi? A tema vprašanjema so žo po logiki stvari sami pridružuje še tretje vprašanje : koliko takih grehov bode mogla prebiti še — dinastija Obrenovičev ?! Ako pojdejo stvari tako dalje, morajo se zgostiti v to vprašanje! Domače vesti. Mestni svčt tržaški hode imel jutri zvečer svojo VIII. sejo. Na dnevnem redu je tudi točka o poljskih čuvajih v Skednju in drugod po okolici. Na proslavi petdesetletnice hrvatskega uradnega Jeziku, ki se je vršila v Pragi, sta govorila navdušeno tudi češka poslanca dr. Grogr in Hofica. Poslednji je povdarjal, da Dunaj mora postati središče slovanstva. Zvečer jo bila slavnostna predstava v gledališču. Danes prinašamo prvi dopis našega novo-pridohljenega dunajskega dopisnika, ki bode odslej sodeloval redno v našem listu. Svarilo In priporočilo. Čujemo, da neki človek lazi okolo in nabira — sklicevaje se na urednika »Edinosti« — prispevke za rodbine zaprtih okoličanov. Posvarjeno bodi torej naše občinstvo, da naj poverja take denarje le takim osebam, katere pozna, ali pa naj jih dopošilja upravi našega lista. Nesrečno in mnogobrojne rodbine zaprtih okoličanov priporočamo vnovič in naj-topleje usmiljenim srcem naših rojakov in sicer po pregovoru: kdor je hitro dal, jo dvakrat dal! V čegovem imenu!! — »Indipendente« jo pozival oblasti, naj zaustavijo propovedi patra Pa-vissicha v imenu osobne svobode, in je v imenu te svobode grajal tudi postopanje redarjev in uporabo vojaštva povodom zadnjih izgredov. Ali pa so javno organi res nastopali proti osebni svobodi?! To je pač najdrzniša laž! Ne, proti osebni svobodi niso nastopali redarji, ampak za osebno svo-codo! Kajti nastopali so proti onim, ki uprav besno kratijo osebno svobodo vsakomur, ki jim ne služi slepo in po suženjski! Proti onim, ki kratijo nnj-svetejo svobodo, ki je zagotovljena vsakomur po državnih zakonih: svobodo v zadoščevanju svojemu verskemu čutu!! Prav dobro jo pisal »Mat ti no« minole nedelje na adreso sooijalistov: »Ali hočejo res dušiti svobodi) delovanja in svobodo besede? Mi nismo klerikalci, marveč vprašujemo v imenu pravega in dobni razumevanega liberalizma: AH oni, ki bi hoteli, da vidimo v njih liberalec, spoštujejo svobodo v misli in svobodo v besedi? Uprizarjanjem demonstracij po ulicah in nasilstev se le jemlje stranki na njo ugledu ter kaže, da ista hoče iskati drugih potij, ker ne more pobijati nasprotnika na jasnem torišču razgovorov« ! Tako jo! Zato pa se vsi izgredi niso vršili v imenu osebne svobode, ampak v imenu ubijanja iste! Slučaj ali...? — Pišejo nam: »Ne hodi v ono tobakarno«, rekel sem nedavno temu prijatelju, ki je hotel vztopiti v neko tobakarno, kjer ne znajo slovenski. »Pojdiva rajše k Lavrenčieu, ker ta je dober Slovenec«. — Ko sva prišla na prag Lavrončičeve tobakarno, zapazila sva nekega la-hončka, ki so je držal kakor polita kokoš, nad njim pa je rohnel g. Lavrenčič. Kar ostrmel sem, videči mirnega g. Lavrenčiča tako razkačenega. Pogleda-, val sem Laha, pogledaval Lavrenčiča, a raztolma-čiti si nisem mogel, kaj bi moglo biti to? Morda se je Lah zhal mene, da jo je popihal. Ko se je tobakarnar potolažil nekoliko, je začel pripovedovati : »Se nikdar ga nisem videl. Danes je prišel sem ter mi je začel razsajati in žaliti, zagledavši tu slovenske liste. ; Koša teni kua šti porki di folji, koša vemlč kua kuešte porkarije, porki di ščavi, perke 110 gave nisun »Picolo« ? { Po naše bi se reklo: čemu držite tu te svinjske liste, čemu prodajate tu te svinjarije, prasci Slovenci, zakaj nimate »Piccola ?! —)« A Lahon je zadel na pravega ! (t. Lavrenčič ga je obrisal tako pošteno, da se mi je kar srce smejalo v prsih. Zamolčati ne sinem tudi, da je bil imenovani Lah zelo elegantno oblečen; bilo nuije kakih .">0 let. Vsi v tobakarni navzoči so se zgražali na vedenju tega sina avite kulture«. — Morda nam je bral na obrazu lahonček kakih mislij smo, da jo je popihal kakor obli ta ko-košt. Da, da, dokler se jim ne pokaže zob, čutijo se junake, kadar pa se jim je prišlo do živega, tedaj, — nu, kaj tedaj? — naredijo tako, kakor so naredili slavni junaki v Afriki po receptu njih še slavnejšega vojskovodje Haratieri-ja ! Ko sva odšla s prijateljem, vprašal sem ga medpotoma : Si-li videl, dn-li je Lavrenčič dober Slovenec ?« »Da, da«, vzkliknil je 011, »samo od Lavrenčiča hočem kupovati odslej«. »Jaz tudi« — sem 11111 odvrnil jaz. „(»ospodnrsko društvo*4 v Skednju je imelo dne 151. t. m. svoj redni občni zbor. Iz poročila blagajnikovoga posnamemo, »laso znašala aktiva.....(>HW> ghl. JIH nč. pasiva pa.......1HH0 „ — torej znaša dobiček in prmuM-žimjc do konec leta 1H07.....5010 gl. '.»H kr V upravnem letu IHD7je imelo društvo 52l0gl. 47 kr. prometa. Občni zbor je vsprejel predlog predsednika gosp. Sancin Antona, da se v spomin jubileja cesarjevega napravi jubilejski vrt. Nasadi naj se tri do štiristo sadnih dreves na društveno posest v Sv. M. M. Magdaleni spodnji. Tako se to sedaj pusto in trnjem (»braščeno zemljišče, premeni v vrt, ki bode društvu v korist ter v izgled in poduk drugim posestnikom. Za »Narodni dom« v Trstu soje nabralojv krčmi Frana Valetiča gl., in sicer sta jih nabrala Fran Valetič in Justin Grhee. Progrnm koncertni veselici, ki jo priredi pevsko društvo »Zarja« v Rojanu v nedeljo dne 24. aprila 1HDH. v prostorih »Narodnega doma« v Bnrkovljah, s prvim nastopom tamburaškoga zbora Rojanskegn, je nastopni: 1. II. Vogrič: »K viško srca!«, koračnica udara tamburaški zbor. 2. H. Ru-žem : »Himna pevskega društva »Zarja« v Rojanu«, mešani zbor. H. V. G. Brož: »Lepa naša domovina«, tamburaški zbor. 4. II. Vogrič: »Moji spomini«, venec slovenskih narodnih pesmi, tamburaški zbor. 5. Dr. Tolminskij : »Za vasjo«, dvospev za tenor in mezzosopran so spremljovanjem tamburaškoga sbora. ti. J. Aljaž: »Občutki«, moški zbor z bariton solo. 7. G. Farkaš: »Na savskem bregu«, potpouri hrvatskih narodnih pesmi, tamburaški zbor. H. Dr. Tolminskij: »Gorenjski Valček«, tamburaški zbor. i). H. VogriČ: »Večerni glasovi« — Glasbena slika — Velika koncertna idilična fantazija, udara tamburaški zbor: a) »Večerni mrak«, b) »A ve Marija«, o) »Zanjiee so vračajo s polja«, d) Kukavica kuka«, o) »Vasovalci«, f) »Iz gozda šefinje milotinka«. g) »Noč«, h) »Poziv k plesu«, i) Ples mladine«, j) »Slavčevo žvrgolonje«. k) »Otrokov jok«. I) »Vesela vinska družba v krčmi«. 111) Podoknica, vaških mlndoničev«. 11) »V stolpu ura bije polnoči«. 10. J. Bole: »Uskok«, šaloigra v jodnom dejanji. 10. Svobodna zabava. —• Začetek o o. uri popoludne. — Ustopnina za osebo novfi. Ker je čisti dobiček namenjen za pokritje ogromnih stroškov o ustanovljenju tamb. zboru«, se bodo preplačila vsprojemula hvaležno. Nu obilno udeležbo najuludneje vabi Odbor. Izpred sodišča. Deželno sodišče je obsodilo 2Hletnega Mateta Sever na H mesecev ječe, ker je dne (j. marca t. 1. žugal se smrtjo svojoj gospodinji Mariji udovi Martin iz Škorklje hšt. Ho ter njenemu sinil in dvema hčerkama in ker je potem, ko so le-ti zbežali v hišo, lufial kamenje v okna ter pobil 15 šip. Aron Breitseher iz Mendela v Galiciji je bil včeraj kaznovan z mesecem dnij zaporu rudi javnega nasilstva. Pr«>tivil f» je dne 13. avgusta 1W7 nekomu redarju. Pnrrfšajo jo. »HMetua I *ršu Sulčič iz Sv. Križa, kateri se je več easa mešalo v glavi, je ustala danes oh 'J. uri popoln«k-i ter j<* odšla i/ stanovanja. Domači so mislili, na i/ Lju-hljane, rojen leta 1*2*., padel je danes zjutraj ob <>. uri z okna stopnic v IV. nadstropju tukajšnje ubožnice ter je obležal mrtev. Na lice mesta se je podala komisija sestojeea iz pol. oficijala H aseka in zdravnika ubožnice. Vzrok: alkoholizem. Truplo je ostudo v ubožnici. Nesreča na JitderniH. — Italijanska jader-niea ..Sarina" se je pripravljala sinoči za odplov. Iti letni mornar Onofrio Canova j<' dobil nalog, da spleza na jadro radi razpotja jadernio. Nesreča jo hotela, da mu je pri tem spodletel opor in revež je padel kakih 12 m. globoko najprej na neko desko in s te je zdrsnil v morje. Njegovi sodrugi so ga izvlekli iz morja ter odvedli na zdravniško postajo in potem v bolnišnico kjer je ostal. Poškodoval s<> je na več mestih života. Koledar Danes v sredo Jutri v četrtek 20. aprilu : Mnrcelin, 5kof; Sulpicij, muč. 21. „ : Bruno, spo/.; Anzelm, Skof. Šolnini: Izhod oh 4. uri .r>t! min. Zahod 7. „ 4 „ Lunin : Izhod oh3 . nri f>2 min. Zahod .r). „ 58 „ Ta je 17. teden. Dimes je 101). dan tega leta, imamo toruj 5e 2f>(> dni. Danes 20. t. m. mlaj oh 1! nri 2H min. zveč. Različne vesti. Življenje na ruskem dvoru. Čeravno je obdržal sedanji car mnogo običajev na dvoru, ki so bili v navadi za časa carovanja njegovega očeta, vendar so se ti običaji mnogo prcmenili za časa vladanja sedanjega carja. Življenje ined carjem in carico je jako intimno in familijarno. Toliko car, kolikor carica sta jako pristopna družbi. Tu ni zapaziti v razgovarjanju in v drugem one napetosti, kakor je v navadi na drugih dvorih. Večkrat se vozita car in carica skupaj v svoji kočiji po ulicah petrograjskih ter odzdravljata občinstvu smehljajo so in ljubo/njivo. Ob važnih slučajih vsprejema car svoje ministre vsako uro ter jo navadno za pisalno mizo, a poleg njega plete carica. Če bi hotela carica oditi, ko je pnšej kak minister na posvetovanje, jej pravi car: »Le ostani tu, saj nas ti itak nič ne motiš«. V tej visoki družini je družinsko življenje torej srečno. In " kolikih takih družinah je rodbinsko življenje nesrečnejo, nego mej pro-staki ?! Zadnje vesti. Dunaj 20. Zbornica poslancev je jela razpravljati o predlogu za obtožbo grofa Uadenija radi dogodkov v zbornici. Prvi je govoril nem/.ki nnoijonalec Kaiser, ki je bil toli drzen, da je očital cesarju, zakaj da jo vsprejel župana pražkega!! Ta govor je izzval burnih prizorov. Za Kaiscrjem sta govorila (iross iu socijalist liieger. IMliiaJ 20. Danes je vlada predložila zbornici poslancev predloge, nanašajoče se na obnovljenje pogodbe z Ogersko. Iste obsezajo proosnovo davka na užitnine, nadaljevanje proosnovo valuto, spremembo občnega statuta in obnovljenje carinske in trgovinske zveze. Dunaj 20. List »Vatorland« prinaša jalco oster članek radi dogodkov v Trstu. Dunaj 20. Deželnim glavarjem za Uorenjo Avstrijo bode imenovan dr. Ebenhooh. Pariz 20. »Figaru« prinaša vest — ki pa ni potrjena od nobeno druge strani — da je neka evropska vlast predlagala vatikanu, naj bi Spanjskn odstopila Kubo papežu, kateri poslednji bi potom mogel proglasiti neodvisnost Kube. Na ta način bi ostal nedotaknen narodni ponos španjski. Wasliiiigtoii 11». Predsednik Mao Kinlev podpiše jutri zjutraj resolucije in ultimatum. Madrid 20. Na včerajšnjem shodu stranke večino je rekel ministerski' predsednik Saga sta: Mpanjska ne dopusti, da bi se jej odtrgal nekažnjeno nijeden košček zemlje in ne pritrditi nikdar tudi temu, da l>i isti postal predmetom kupčije. >Vasliingtoii 20. Akcija proti Kubi prične tukaj, čim bodo odklonjen ultimatum. Mobilizacija proti jugu se je pričela včeraj. Trgovinske vesti. ltmlinipešta. Psenicm asa sept, 11-flO—11-02. PSenicm za spomlad l SI »s. ia->f». ,|n 13*27. < >ve* za »pomlad 7*4o Ki za spomlad MIH) do h jtf». Koruza za maj-jnni l*t»X. 6*tf4 do fl'Ko. Pienica: ponudite in povpraševanja omejene. — Prodaja lft.ONl nieterskih stotOT. Vreme: oblačno. II »vre. Kava Santo« jrood, uverage za april .'S4\">o za avgust .'I.')-— frankov za 60 kyrr. Ilainliiirir. Santos good average za mesec maj "Js-.'iO za juli 211-— za september za deeemher .'KI1— Dunajska borza 20. aprila 1898. vfieraj ilun«-* Državni dolg v papirju......101*85 101*4f> v srebru......10170 101*40 Avstrijska renta v zlatu ...... 121*— 121*75 „ v ktonah.....101*46 101-45 Kreditne akeije .........;F»*2*4n 3T>l*i>r> London 10 Lsr.........1*J0*90 ldo-Oo Napoleoni........... 9*66 9T><{ 20 mark........... 11*78 11*78 1(X) ital. lir.......... 44*56 4435 Krčma Ribarič, Ulica Conti, za Holtom. V moji krčmi prodajani črno Istrsko in dalmatinsko vino. belo vipavsko. Toči se tudi D re h e rje v o pivo v sodčkih iu buteljkah. Kuhinja J<' dobra. Postrežba točna. Prijateljem Igre na kroglje stoji lep prostor na razpolago. Ker so zanašam, da me bode slavno slovensko občinstvo obiskovalo, so priporočam z udanostjo Mihovil Ribarić, krčmar. CTOOPOOO&CHHHttMMgg Hotel Nazionale" v Trstu v nlici Vieima *t. 4. se nahaja v bližini kolodvora južneže-, leznice, pristanišč, postnega in brzojavnega ,„.„,]„ tev je p0p0in0IJlft pre. novi j en. Hohe se oddajajo po 80 kr. in naprej. Postrežba najtočneja, Govori se slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni oblak se priporoča u,1aui Josip Serdarovlć. Naznanilo!! Podpisani naznanjam, da imam lastno zalogo in delavnico različnega obuvala v hiši ljudske A. Post režam z vso točnostjo iu po najnižjih cenah. Sprejemam in izvršujem vsako naročim na drobno in na debelo. U dani Josip Stantič. ANTON SIRZA v Trstu. ZALOGA OLJA, KAVE i. t. d. PoSIlJatve le o » Java dob. srednja . • » » 1*1H » » blnn, fini . . . . » » 1-4S » » » prima . . . » » 1*52 » Portorieeo fini . . . • » » 1*54 » » deb. zrna . • » » 1 *oS » » loli » » Perl .... . » » 1'5H » Kuba deb. zrna, najt". . t 1'5(> » Perl navad, fini . . . » 1*84 f> Moeea prava arab. . . . * » 1*4<» :xxxxx>0