135. številka. Ljnbljana, v sredo 16. junija 1897. XXX. leto. lakaja vsak daxi BVe4«r9 ieimli nedelje in praznike ter velja po poŠt i prejeman za a v ■ t r o-o g e r b k c ie*ele a« vse leto lft gld., ca pol letA 8 gld., za četrt leta 1 pld., za jeden 1 gld. 40 far. — £a Ljubljano brez putiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta '.i g)d. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr Za poSiljanje na dom računa M po 10 kr, na mesec, po '60 kr. za četrt leta. — Za t u j e dežele toliko vrč, kolikor poštnina zoa&a. Za osna ni la plačuje se od fttiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrnt, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole frar.kirati. — Rokopisi <.«• oe vračajo. — Uredništvo iu apratnittvo je na Kongresnem trgu 6t. iS, Dpravnistvn naj se blagovoliio pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika Sv. Rešnjega Telesa izide prihodnji list v petek, dne 18. junija 1897. Nekaj besed v sporazumljenje. Boj proti narodni stranki vihra na celi crti. Povsod se oglašajo veliki in mali nasprotniki, in mali so še nadležnejši od velikih. Kdor le more, pograbi pest prahu ter jo zavihti proti naši stranki, da se kar vse kadi. Oe bi sodili po tem viku in kriku, morali bi dospeti k sklepu, da bo ti stranki šteti dnevi njenega obstanka. In res upijejo na jedni strani klerikalci, na drugi strani pa socijalni demokratje, da smo že na potu proti sv. Krištofu, in da je ondi jama že skopana, v katero se bode zagrebla naša narodna stranka. Taka prorokovanja niso od danes; že leta in leta se raznašajo po svetu, ali vzlic temu stranka še vedno živi. In živela bode nadalje, ker je naravnost nemogoče, da bi slovenska inteligencija, in posebno slovensko meščanstvo ne imelo svoje stranke. Imelo jo bode, in sicer toliko časa, dokler bo ta inteligencija tako važen faktor za razvoj našega naroda, kakor je dandanes. Nikakor pa nočemo trditi, da je sedanji položaj stranke ugoden. Ima veliko sovražnikov, notranjih in zunanjih. Notranji ji utegnejo več škoditi nego zunanji. Kar se tiče prvih, pripadajo mej nje vsi tisti — in žali Bog — prav mnogoštevilni elementi, ki bolehajo na pretirani občutljivosti. Če jim to ali ono ni po godu, pa se oddaljijo iz stranke, ter kakor razljučeni Ahili tičijo ob strani v svojem šot "m, želeč, da bi Trojanci premagali Ahajce! Pri tem pa ne pomislijo, da bodo v slučaju omenjene premage sami isto tako izgubljeni, kakor druge vrste abajske! O tem nočemo pisati, samo nagla-samo, da je v naši stranki premalo solidarnosti, in da se šopiri na mestu solidarnosti prav občut* ljiva osobnost na škodo stranki in na veliko veselje klerikalni gospodi, ki z radostjo opaža, kako teče voda na njene mline, ne da bi morala jarkov kopat i ! Priznati se mora tudi, da je organizacija narodne stranke slabotna in pomanjkljiva. Dostikrat je niti opaziti ni. Kako bi se dala organ zacija po-polniti, o tem bomo objavili prav v kratkem daljšo vrsto Člankov. Za danes le nekaj besed ! Nove organizacije je treba, in izvesti se bole morala. — Bojimo se pa, da se zopet zapoje stara pesem! Kadar prihajajo naši somišljeniki z dežele, čujejo se pogosto pritožbe, da Ljubljana za deželo premalo stori, in da se v tem oziru ne more meriti delovanje narodne stranke z delovanjem klerikalne stranke. Pričakuje se torej vse od Ljubljanu! Istira je, da se naše delovanje po kmetskih vas*h ne more niti iz dalje primerjati z onim du-m'k" stranke. Pozabi pa se popolnoma, da irrajo klerikalci skoro v vsaki večji vasi fanatičnega duhovnika, ki je iskren, požrtovalen in brez pltčen agitator. Le ta se peha in trudi noč in dan, kuje nova društva, nove posojilnice ter z vnemo razširja strankarski časopis.— Kako pa je z nami? Podpirajo nas vrli učitelji. Naj poskusi ubogi učittlj na agitatoričnem polju konkurirati s kapelanom, nad kojim čuje mogočna roka mogočnega šktfa — pa bode kmalu zapleten v disciplinarno preiskavo, da kar dihati ne bode mogel, dočim se kapelanu ničesar ne zgodi, »n naj počenja se take reči! Druge podpore pa je le malo, in skoro bi dejali, da je sramotno, da narodna stranka, dasi se je o tem že mnogo govorilo in prosilo, se dandanes nima niti najmanjšega politično-gospod irskega društva ne na Dolenjskem, ne na gorenjskem in ne na Notranjskem. Upravičene so dostikrat pritožbe proti Ljubljani, ali ravno tako se ne sme prezirati, da je po deželi istotako prevelika letargija v vrstah narodne stranke, in da velja ondi nekako za načelo, da mora Ljubljana vse storiti. Brez navdušenja v Ljubljani se ne bode dalo izhajati, ali tudi po deželi mora vladati navdušenje in ponehati bodo morala mlačnost, katere zatajiti ne moremo in nočemo. To je pogoj boljši organizaciji, in povsod po deželi se mora oživeti prepričanje, da se Ljubljani ne sme vsega prepustiti, in da se bodo moralo tudi po deželi pričeti intenzivnejše sodelovanje vseh naših somišljenikov, kakor smo ga opazili do stdaj. Ljubljana bode le tedaj v stanu, več za deželo storiti, če bode z dežele več podpore dobivala, kakor jo je dobivala do sedaj ! To je, kar smo hoteli za danes povedati I — „Slovensko-nemško liberalna z/oza". i. To „zvezott premleva včerajšnji BS!ovenec" in sicer — kolikor je to pri njem splob mogoče — v nekoliko d; stojne jš< obliki, kakor j« bila to doaed&j njegova navada. Zategadelj mu odgovarjajo, dasi vemo, da je naše občinstvo vedaega pisarjenja o tej „zveziu že do grla sito. Hujšo in tesnejšo pa resnično zvezo imeli bo n ■ -'< i klerikalci dolgo časa v državnem zboru, v znaci koalicijski dr, bi. Takrat ni nikdo kričal o izdajalcih, in „Slovenec' ja dostikrat prav toplo zi-giv rjal omenjeno koaliejo. Sedaj pa je dragica! Modus vivendr, ki se je ustanovil mej nroluo stranko in mej velikim posestvom v deželnem zbora, odstranil je prevladi klerikalne straake v deželnem zberu in v deželr.em odbora. Odtoi ta jeza, oitod ta hrop ! Sploh prouzročuje omerjena „z-jeza" goli vik in dri zega nič. Pri tem bi se pa im*Io vender le dokazati, kake slabe posledice, kake določene neugodne u-p h-> je imel omenjeni modas vivendi za našo narodnost. Dokazati se ima, kje tiči tista neizmerna škoda, o kateri neprestano ki-p' ta „Slovenski List", ki bi izhajati oe mogel, če bi si ccajno te „zveza" ne b lo, in bi več ne ži el dr. 'van Tavčar, ki jo sedaj glavni sotrudntk omenjenega lističa ! To je čntil tudi „Slovence", in bedaj tam je omenjeno škodo te „zvi / -u za našo narodnost dokazal. Neovržno! „Slovenec* piše tako-le: „Iz t »k« izvaja (namreč naš list) kot posle-dico, da tn nemčkc-sluvenika liberalna zveza s'o-venstvu ni nič Škodovala. Da to ni res, mjiasne.e kaže podpora G000 gld. za nemško gledišče, za katero jednako kakor za s'ovensko glasujejo »Narodovi" poslanci. Ako mora vsled te zveze „Naro-dova" stranka glasovati za tako neprimerno veliko podporo za umetno negovunje oemštva v Ljubljani, ttdaj ee vidi, kako so „Narcdovi" zavetniki v narodnih stvareh r» i prostih rok." To je vse! To je cela tista neizmerna škoda, o k: Mi vzdihovanja n bučanja ni konca ne kraja! In tu moramo spominjati našega ^Slovenca", ker LISTEK. Naš prate r. (Spisal Ivan Orlic.) Prijatelj, ali res ne poznaš Latternoanovega drevoreda? Ali Še nim videl tamošnjih zabav ob nedeljah popoladne, v onem časa, ko ti gosto zelenje tivoljskih kostanjev brani pegled v j&suo po* 'n a In j« nebo, razpeto nad Ijabljansko okolico, ob priliki, ko se razprostira po drevoredovi pcltemi omamljivi duh pomladnega cvetja, zibajoč neštete šetali e a teboj vred v A morja in vseh duhov tajno kraljestvo ? No, če je to res, tedaj * odi, da še nisi videl sabavišča, kjer ae ti kaže nižjih slojev našega mesta mišljenje in čutenje, duh in srce v vsej realnosti iu najočitneje. Od meseca sušen naprej tiste dni se izpremeni ob nedo'jah popoluine n«š drevored v pravcati dunajski prate r. In tedaj je naš Lattermanuov drevored vso, karkoli si moreš misliti pod besedo zabavišče. Izprehsjališče gospode ljubljanske, s1 uja liŠče nižjih mestnih stanov, kraj bripavih glu-Haškrh ncuzik, škripanju gugalnic, pokanja in stre- J Ijanja na dobitke. NVj- masi najbolj priliabljeno mesto za pohajkovanje, nastavljanje, zijanja in nagajanja preko mere etketske dostojnosti. In potem vedno pripravno mesto za dogovorjene sestanke, prostor za razkazovanje telesne lepote in prodajanja zijalov . . . Vse to in še mnego več je ljubljanski naš piait r po'etne nedelje popolndne. Ltttermanov drevored! To je kraj, čez vse priljubljen rokodelskim pomngačem, bledim pestunjam, vojakom, delavkam, komijem in mestnim ga-spodičinam, ki bo znabiti Šele pred kratkim /amenile pristno slovensko ruto s pisanim in s cvetkami razntb bo) nakiteciua slamnikom. Ta ee pohajkuje in zabava tt>ks dni po celo popoladne. Tu se draži in emeje vse povprek. Tu te srečavajo obrazi lepi, veseli, zaljubljeni, strastni . . . in poleg teh obledeli, upali, i?ž t! Tu se strelja z očmi, ee pridobivajo zmage in zadajajo rane b:ez jekla in evice v — Skratka: M- .sto vete'ja in zabave je naš Lat • terminov drevored nižjim, iu po nekoliko tudi s ed • njim slojem nanega stolnega mest?. Poletne nedelje popo udje te je zoabiti vabil in vabil Da presto lep, jasen dan. Presed&lo lije nej temnim ozidjem, in napotil si se proti tretji uri po zapuščenih ulicah skozi „Z/ezdo", cdtod po dunajski cesti dalje, in letii, želoč si zabave in razvedril*, zavil jo na levo proti parku. Tedaj pa ti je že od dale? dražila občutljivo uho Littiii mat.ov' ;.m drevoreda kričeča muzika. V kričečih akordih se je produciral tukaj sicer duhoviti Donauvvellen-, svetovnoznani in poskočni E fen-vralzer, Boccaccijev marš itd , kar vse se je podajalo ljudstva v popolnoma skuženi melodiji. Ti pa si spešil kerake, in ko si dospel bližje, zdelo se ti je, da čuješ kakor neko nerazločno drsanje iu drgnjenje po trdem pesku . . . Ia ako te je stvar zanimala in si poslušal nadalje, mogel si čuti od daleč mnogoštevilno govorico in na pol za-držan ameb, ki je pa cd čls i do časa izbruhnil v pravcati krohot, in ee poizgabil polagoma moj ostalim brnščem . . . Vse to si čul lahko še pre-j, nego ui dtspel pod drevoreda gosto obe* je. Sledeč večini šstajoče mase prestopil si kmalu na to železničsi tir. Ted;;j pa, prijate!j, menil ni, da so te objela nenadno višjih duhov t .■ ne moči in te prestavile, da sam cist vedel k'.!aj, maj divnega E izja vooole Btsccvrlci. I Striženja to se t*, š rile oči ca! bujnim m kažj, da ina kratek spomin zi nake posamič ncsti, katere pojasnijo, zakaj da se narodna stranka ne pla&i, storiti slovenstva to „škodo". V ; rejšnjem dež. zbora je narodna stranka hctela cem'ktmu gledališču deželno podpori znižati oziroma popolnoma odvzeti, in ker tega sama ni mogla doseči, obrnila se je na katoliško-narcdno stranko t r ap*dovala na njeni podporo. U-skala je vtliko razočaranje! Tedanji načelnik klerikalnega kluba, knnocik Klun, je ta pred'og narodne stranke \zel v vednost, a ko ae je bil klerikalni klnb o rj«m posvetoval, je dobila narodna stranka obvestilo, da katoliški narodni poslanci ne morejo podpirati predloga, naj se nemškemu gledališča vzame oziroma zniža podpora, in sicer da tega ne morejo storiti iz obzira na Nnmce! Ia takrat so sedeli v klubi klerikalnih poslancev do malega i-it i možje, i f*da]! Ž pri tisti priliki se je videlo, da klerikalcem ni Sisto nič fA r.z/oj našega gledališča, in da te rali njega ne'ejo zameriti Nexcem, a kmalu se je po kasalo, d- eo s !oh sovražniki gledališča in da bi je najr^jS« uničili. Ali ji pS!ovenec" popolnoma pozabil, na k. ko stališče se je klerikalna stranka postavila pred deželnih r?klm; volitvami? H j proti g!ed-vlil d»n na i'ai dolge in stiupene dopise, katerih r-f 61 je b;I: D« j si mesto ljubljansko sf.m i vzdržuje svoje gledališče, kmetski žulji g* re bodo vzdrževali, iz d*ž dne blagajnic-i ae za gleda lišča re sxo žrtvovati noben krajcar. N j ,S!ovepec" pregled* poročila v starejših števi'ka'1 ;n jasr.o mu brde da so klerikalni poslani prišli v deželni zbor z n a r o i lom svojih v o 1 i 1 c e v , uničiti gledališče, kate o naročilo so si s\mi pribcrili z brezmejno | etr.atnn, uprav divje sovraštvo proti gled.Uišša raz-ode/ajcčo agitacijo. V očigled takemu pokžaju je bila narodna stranka v rajvečj h Bkrbeh z% »'ov'nsko g'edališi'e, 7.1 -t k r so se klerikalni poslanci, prišedši v dež. zbor kaz»l' jako bojevite, in 8) grozeč« vihteli briike meče, s kater mi so cpaii potekati narodne poslance tako. d i bo ne bcco mogli ganiti. Z ozi-r ,ra na to fo bili naredni poslanci primorani iskati z'.ve mikov, da rešjo gledališke, in našli si jih. N : iki vtdeprseetnik« so bili pr.pravljeii po^t*p*ti tkapno z narodnimi p -1 noi, ako ae jim zagotovi, da t stane raz.merje gUde po'pore slovenskemu in nemškema gledališča rsizpreraenjem, kakor ja bilo i kra\ ko g\ klerkt'c niso hoteli „iz obzirov na N race" prem?nt in ko to oni preprečili odpravo „n»primerro veliko podpore za um trio negovanje nemfitva v Ljubi,ani". Slovensko gledališče obstoji danes le, ker so se narodni in veleposestniški poslanci zjedinili glede podpore. Ko bi se ne bilo d seglo to zjedin^enje, nastopili bi biH klerikalci proti gledališču t;ko, kakor so jim valed njih agitacije naročili njihovi volile i. Po Ježelnozboraki dvorani bi ne bila zopet razlegala pesem o „kmetskih žuljih", s katerimi se vzdržujeg^eda-IiS*e, e kričečimi barvami bi bili klerikalni gospodje slikali škodljivost glidaliŠča, kikor so to storili prej na slojih shodih in v svojih listih in bres usmiljenja bi b li poteptali v prah to na'e slovensko gledališče, na katero s no po pravici ponosni, in katero je v narodnem in v kulturnem oziru največjega pomena za vse slovenstvo. Jedino „zvezi" z ve'eposestniki se imamo zahvaliti, da klerikalci niso pokončali našega gleda-' i. a da veleposestnikov ni bilo zastonj dobiti 7a podpori našemu gledališču, to je pač n«ravno. Do iT des — to nač'l i vrlja tudi v poliliki kakor v življenju, in prav klerikalna stranka se je it pre-murgokrat po njem ravnala, zato pa mora vsak razsod-n >n preti 'aren človek priznati, d je rnrr d »a stranka ravnala prav, ko se je odlomila za žrtev, in z zagotovitvijo podpore nemškemu gledalištu reši I a eloveniko gledališče smrti, katero so mu namenili klerikalci. V 1 Juliljuial, IG junija. Dr. Kramaf o političnem položaju V H Hou jo poročal b vši podpredsednik drž. zbora, dr. Krarntr, svoj;m volilcem ter dejal, da j<* v sedanjih razojerab sprava mej N-vm-i in mej ('■ hi skoraj neaogoča. Dandai.e* ne vodi Nemcev kaka smerna, zr^la in dilekov dna stranka, ne»o oni, ki no najfauatičnejši rnztaiači. In s temi naj bi se Cehi pcgajaL? Ali naj se ponovi eksperimvnt s punkt icijami, ki je onemogočil Stiročehe? M >j češkimi Nemci inmju sei-ij prvo besedo skrajni na c'-o*ia'ci. In kak j naj s» govori e temi, ki nas kar nič ne spoštujejo? J'»ko mala upanja je torej, da so dožene sprava, zlasti pa še zato, ker je stranka, ki bi jedir;a mogla posredovati, ker je liberalno ve-likoposrstništvo vzbudilo 8 svojm posludnnm nastopom v parlamentu teliko nevolje. Vehki posestniki torej ne morejo več posredivati. S cer pa, je dejal dr. Krambr, ni naše razmerje do vlada tako, k koršno t>mo si želeli, t. j. odkrito in iasuo. Vlada je z jezikovnimi naredb^mi mnogo storila za jed-nakop:avno8t rbeh naredaostij na Češkem in M>-ravskem, a n, ši županje je iz nova izgubila z izvršilnimi odloki Cehi zahtevajo torej od vlade lojalnosti, pa na M savskem, kjer vodijo Nemce ekstremni življi se mora izpremeniti položaj. Sicer bi bo snda češka s'ranka že pridobiti upoHevaoja. A i o hoče vlada, da jo Čnhi podpirajo, mora biti avtonomistična, drugega izhod* ni. Sedanja večm* ne more oinehati, ako ho5e obstojati. Sari sistem poka povsod. Centralistični N^mci hj mu vsekali neozdravljih ran. Zakaj napreduje sloga mij avstrijskimi narodi tako počasi? Na to vprašanje odgovarja dunajski dopisnik „Czasa" jako dobro. Btalisoa, pravi, e katerega Rodijo takozvani napredni Nemci notranjo avstrijsko politiko, jo povsem krivo ter povzroča n: kako optično zmoto, ki se v vaZn:h pclitčnih dogodkih jako maščuje. Nemci trdio. da je sedanj a Avstrija izključno njihovo delo, in vendar niso v poslednjih 20 letih storili za politični napredek ničesar. Inteieklavelno in ra itarijaloo pre-rojenje sfa provzročila na polju kulture gref L°v TLun, na polju financ pa Daaajevvaki Seveda, dokler v svoji zmoti cenijo Nemci svoje Hasnerje, Pre t se ali celo Plenerje višje, mora ee govoriti, da so optično slepi. — Dva meseca sem pa povdar-jajo Nemci, da ee hoče upeljati v Avstriji sloga .na troške" Nemcev, ali da hočejo koncesije Slovanov .izrezati iz života Nemcev". Ako ne torej kak narod normalu svojih pravic samo bliža, tedaj se godi Nemcem krivica? S«j nima noben narod tistih pravic, katere imajo že sedaj Nemci. Nenci nočejo le absolutnih pravic, t. j. katere narod rabi, da more živeti, rasti in ee razvijati, nego zahtevajo tudi relativne pravice, t. j. večje pravica nego drugi narodi. Nemci hočejo privilegijev. Potem seveda ni možno priti do sloge. Dosezanje pravic je Nemcem krivica, vedno pravijo, da bo napadani, a vedno prav oni napadajo, vedno trdijo, da se žrtvujejo, če drugi ne trpe, da bi jih Nemci snedti. Zares, s slepoto so udarjeni ti Nemci I Polof icijozna graja je zadala nacijonalne r ■ u■..'»-, ki so šli v Lipsijo zabavljat in lagat o avstrijskem političnem poležaju. „Prager Tagblatt* je prinesel jako rezko in milo no pisan članek, v katerem obžaljajs, da so se nekateri Nemci tako dalnč spozabili, da so šli navzlic ugovorom resnih in zraeraih nemških strank v Nemčijo tožit o zati-rauju nemškeg« ljudstva v Avstriji. S ponosom se mire ozirati vsak Nemec na vezi umetnosti, vede in literature, ki dražijo avstrijske in velikonemške Nemce. A te duševne vezi, piše oni list, ne pro-vzro(':ajo nikakega državnopravneg) jedinstva vseh nemških rodov. N ni :i morajo biti vedno zvesti svoji narodnosti, a ostati morajo tudi vdani državi, v kateri žive Oficijozni list torej nbžaljnje, da so se \Y.« f Schii ker in Fank« udeležili vienemškega zadružnega zborovanja. „Lahko smo gleie dožnele opozicije v okvira drž. mej različnih mnenj", piše končno nemški časopis, atoda vtem moramo biti vsi jedini, da ni spidobno iznašati notranje politične razmere pred t m.n tnjinstva in da se mora takemu početju upirati ponos lojalnih Avstrijcev.* Veseli nas, da so dob li fauat čđi plavičarji od lastnih rojskov toli velik — nos! Madjari in nadškof dr P silovit': Midjari so oe jako bh.mirali s svojim govoričenjem, da je poklical casar dr. Posilov ća ad audieadum verbam radi volitev, pri katerih je nastopala hr - -k i duhovščina agitatorično. Vsi madjarski lvett so lagali iu se bubarili, da je nadškof, vrl i d . u dobil od cesarja ukore. Sedaj pa se je zvedelo, da je sprejel cesar dr. Posilovič t j^ko prijazno in le v ti namen, da mu škof poroča o položaja dežele S-daj so Madjari zopet divji in oe vedo, kako bi se maš3eva!i nad dahovšJino, ki ima res velikih zaslug, d* je prišla opozicija s tolikerimi poslanji v sabor. Ker potuje sodaj dr. Posilovič po ogerskem okraju Murkaozu, da ondu birmuje, delujejo Madjari na tc, da se nadškef ne bi sprejemal ^nikjer slovesno. (' kov-ski radikalni liati celo hujnkajo inteligenco, naj | ri-ied.1 demonstracije preti nadškcfd, češ, da je treba „pož.ruha" M^djarov ignorirati. Nameravajo se torej nemiri, in že je odšlo v dotične kraje več < r •/.niskih čet, da brzdajo madjarsko razdivjanoit. Dalje v prilogi W prizorem, t.ko ti bogmja oeode dcs'ej še ni privo- | Idila zreti na jedneni prostoru toliko cčarjajoče raznoličnos'i . . . Nanvncst tja po temnem drevoredu, kakor daleč ti je neslo oko in še dalje, vrvela in izgubljala ee je pisaca in prerivajoča se množica. Mastne gisp' divina v šimem beuednem pomenu, sre 'nje lepih obrazov, mnogo bolj vajene peska, nego parket«, vid^l si kok-lo.ati tu uprav »rstokratski. K%ko poareito 8? ti stopale, ponaeajcč se s šrckimi, gubasfiaii roke.vi, rdečimi, mr-io pisanimi, fivileuirni solnčniki, z medno iumenimi črovl)ički in z obleko vaakojak'h boj ia koiikor mrgoče nove modo. — Orevljarski in kovaški pomočaini so zakrivali v ru-nfltn'* r kovic* rokodeintva črna znamenja ter im ponovali z gladkimi, svitliiai palčicami pohlepnim cč*3m w< raino jim s:rodnih tov*rniških delavk. — Razun teh p» sj rrnoiili bojno nijanso vsakojakih bj, etriujajoč jo v n»kifco sedme baiveco celoto ru meni ctfi ob ročajih in ludeče ž loro na prs h avan-z ranih prostakov in pot: m škrlatabtcradeče ovratnice socijalnih civilistov. Pravcata pisaaa raznoličnest! In ko s,' gh dal in Gtrmel po ne nt Žici pred seboj, zašel Bi nevtdoma v jedro glivnega teka. Ko pa si se pridružil na ta način, takor koč zoper veljo, mnogobrojnim šetalesm, vrstil se je mimo tebe par poleg para, in vrsta za vrsto se je preri v.la za teboj, pomilovaje te cd strani, ako si motril filisterski m s krtiknjočim očesom brezskrbno druhal. Prijnte!j ! Zaabitisoti bile rojenice naklonjeno pri rojstvu, in znabiti ti je podelila osjdn* boginja že tod ij neprecenljivo darilo, ki so ima v poznejšem življenj razviti v bujuo in kipečo fantazijo? Če te je toraj spremljala t* „red'ta Jupitrova hčarka" na tvojem današnjem izprehodu, tedaj si menil, da vidiš lokav*ga A^iorja, zibajočega se nad ves:do svo-jitjo ia triuncf ivaje proždčega rezko oetrino ljubezenskih puščic na brezskrbne p-san te . . . Saj so se ravno ta sklop&U nova zuanitva in prijateljstva, kakor malokje drugod ! „ Par don, gospođici na!" „„0 prosim, goepod!"" Ko Bta ee srečala prav poleg teba, primerilo se je, kdo ve če res samo po naključju, da se je zadel nercdntž s komolcem prav rahlo njene raate in jej na vso nesrečo zmedel širokega rokava umetne gube. Da se je spodobilo prositi odpuščanja tolikej predrzio«ti, to ee umeje, Da bi ee pa kij takega odpustilo t?iko naglo in s toli koketnim nasmehom, kakor tukaj, ne da bi imel dobrotni Amor vsaj nekoliko apliva pri tem — to, prijatelj, ki ti je rojstva dar bila živa f nt*-z ja in ž njo nekaj zdrave filoBcflje, z J do se ti je najbrže nenmevno, da, nemogoče . . . Ti pa si bil radoveden menda že od rojstva sem. Ia pazil si dilje in znabiti opazil, da si ja dala drobna ročica, ravnaje si nazaj zmečkani rokav, izvanredno mnogo opraviti mej tolikimi gubami, predno jih je spravila zopet v prejšnje stanje . . . Ne zameri, prijatelj, bil si tudi zloben! In kot tak si menil zapaziti, da njene misli in pa koketni prstki mej tem niso bili, kakor bi se bilo spodobilo, na taistem mestu, in da so radovedne oči, znabiti ne proti volji mlade lastnice, pogledale zdaj pa sdaj izpod gostih trepalnic za odhajajočim. — Ne, tega pa i z vestno ni opezil nihče, — in to Bi upam trditi jaz — da ee je baš v tem trenotka obrnil radovednež nazaj, in da se je ujelo mej toliko množico tako po naključja čvetero oči .... Trenotek potem si jib že videl izprehajtti se, smejati se in radovati se skupno. Saj veselje, ki si ga ne deli človek a človekom, ni pravo veBelje, kajne prijatelj ? . . . i t -s, občudovanja vredna vzajemnost! Sramotno in naravnost v nebi vpijoče je postopanje ogerskih oblaste? proti deiavcem, ki so imeli v Nadudvarju na binkoštno nedeljo shod, na katerem so sa hoteli posvetovati o izvi-ianju dnevne plače pri žetvi. Brez vzroka je zaprla oblast voditelje, ehod pa razpustila. Ko so delavci ogovarjali, začeli so vojaki nanje streljati, kakor gospodski lovci na sknpaj zgsano tolpo zajcev. Okoli sto ljudi j je bilo abitih in raojeaib, več sto pa so jih pozaprli. Ogerski minister notranjih zadev pa de obijnblja kapitalističnim posestnikom, da jim iz nova pomore z vojaki. Zares, sramota! Pogajanja mej Turki in Grki baje dobro napreduiejo. Tnrki se bot* zadovoljiti tudi z manjšo odškodnino, baje s 6 miiiioni fantov šterlingov in z žetvijo v Temliji. Turki imajo 230 ujetnikov, Grki pa 200, m-j t*mi sta dva častnika in jeden major. Pogajanja glede teh so se začela včeraj. PremoŽenje onih Gtkov, ki eo zapustili Tt šalijo iu ki ee tekom 14 dnij no povrnejo, bodo Turki konfiskovali. — Na Kreti s i admirali precthali z marši p> deželi. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V LjahlJAui, IG. junija. Ohfinaki svet ljub'janski iicel je sidOČi izredno sejo, U*t»«re se je udeležilo 24 občinskih svetovalcev. Otvcrivši sejo, nazn&cii j" župan Hribai, da je posebna deputacija t« dui isročtla diplomo častnega meseaohtva deželnemu predsedniku baronu Hemu, ki se je za to odlikovanje topi« zahviii ttr izjavil, da bode vedno rad du>o*a' v ,'-ocvit me^ta ljubljanskega. Po posebni deputaciji izročila se je tudi adresa bivšemu mnogoletuert.a podžnpann i u načelniku fin sočnega cdseka, g. Vuni Petri'' da, ki je »drneo vidno fiinjen vsprejed ter tem povodom daroval zu tuentne »hrgH znepek 100 gld. — Gospnd otipan prečita nadalje dopis, s katerim naznanja c. kr. poštno ravnateljstvo v Tietu, rH ee s da nanuiim dtbVvina oiv-ri v Vorlmatu uov poštni urad. — Povodom pjfrišnjega praznik* povabi go wpcd župan .bonske svetovalo, nej bi i 8 udeležili procesne v stolni cerkvi, oairoms v on»h župnih ceikvab, ki mor prip^^ajo. Koično preči'a 1 je gospod župan dopis, katerega j* Železnico.i naimster posUl južni železnici v zadevi k.j)oit*»tkov glavcrt-ga š?f:cij*>kega poalopji k d V zmieln oroš-jie Občinskega svita ljubljanskega satiteva minister, naj bi te r gradilo novo glavno šta^ij^ko poslopje, a ne na sed&iiject n;estu, tem veo v osi Raaeljeve ceste. Gospod župa* »szl.su;'., da se boote konferenca no Micanih fastoriev, kaUri es bodo baviti z siido statki ta Mikajsnjeru južnem kolodvoru, v kratkem eesia in 6a j« *. |.-.i.i.vit> za uiedtf.v ki i.idvora južnu žele-zn'cs it? alt«.-.a tivne naČfta t«? proti, da ga obcinuki svet no oblasti, d* v i*ra oj-'iu stoti potrebne korak«, k» teli žeiji « bcmski sver ort»i; navora pritrdi. Pvtom «6 je sestopilo nw dnevni ved ter sa je vršita naipr<*j izvolitev dveh člarov v c luestui šor ima mestna občina še nekoliko raspoloživoga denarja, se ta svota morebiti ne bode potrebovala, a treba je vendar poskrbeti sa vsak elačaj, in zatorej poročevalec predlaga, naj se občinski svet izreče za eventnelno začasno posojilo. Občiuski svet pritrdil je soglasno temu predlogo. — Prošnja avstro og^rnkega t omoč-aega društva wAuftriaa v Norimberku za podporo in prošnja uredništva v Budimpešti izhajajočega časnika „La'ogatok Lapja* so odklonita. Obč. evet. Senekovič poročal je o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila za leto 1896. Dohodkov bilo je 80 360 gtd. 73 kr. troškov pa 72 045 gld. 39 kr., torej prebitka 8321 gld. 34 kr. Dejanski napeh jo v primeru s prorećnncm obodne|ši za 3024 gld 99 Va kr. Predložena glavna bilanca iskaanje, d;-, je imelo mostno loterijsko posojilu v dan 31 decembra 1896 pasiv 1 632 514 gld. 631/,, kr., akti* 1 586 678 gld Gl'/.j kr, torej nedostatka 45 836 glJ. 2 kr. Zi izžrebane, a ee še vzdigneu) dobitke je bilo koncem lanskega leta v mestni hranilnici naloženih 84 528 gld. 26 kr. Lo ierijnko posojilo obrestovalo «e je lani e 4 97 °,/0, uočim »rrertizaoiiski načrt zahteva le 4 50°/0 obre štovanja U-»|ieo leta 1896. so sme torej imenovati zslo povoljen. Občinsai svet odobri! je bre* ugo 7or* računski sklep in bilanco ter meetoje izterja. Obč. svet. dr. Požar por< č*l je o ugovoru dra. Ign* c:ja Kotnika proti nodelit i stavbiii»kega dovoljenja Ivana Grajž^rju, ki namerava na voglu Valvasorjevega trga in Vegovih nlio zgraditi novo hišo. K< r G rs j žar ni dokazal lastninske pravice, predh-ga por< č rfileo, na; se podeljeno stavbinsko dovoljenje razveljavi, d-kl^r prnedpi: no dokaže lastninske pravice. Obč. svet. dr. Maj ar on se nor onem vjernu z c đakovim predlogom, slasti ker f'*o ni rešeno vpra*r»njp, Čepav je ondotni me«tn; nasip tet -.j)r»A^ gospoda *upan;<, jeli magistrat ■^e ki j n krepa I glede lastninske pravico na ta nasip. Zupan Hribar pove, da je magistrat v t<-j «»devj is pisal zastopnika knezn Auotsp. pa do Gvdaj š« ni došel odgovor. Ob evef dr Tavčar predlags, naj se pravnemu: nastopni ko mestne občine naroči, da preišče to vpr«*'inje g pravn«ga stališča. Pri glasovanju bii j* odsekof predlog 8 rrirttavkom oho. svef. dra. Tavčarj.-. vtprejet. — Ugovor Andreja Trfikans, hišnega p.'seet«ika v Vod nnf?i, ka'erf'Uiu magistrat zaradi rasnih ned«.statkov ni pod^iil priv-oiiin r)o r-be in stanovanja v novo prirejenem d' lu hiš«, bil j»* bron dtbate cdklonjeu (poročevalec obč e.*';. dr. Bfa j ar on). Obč. fvet Š'.-bin poročal jo o nasveta, da bi s^ ui S^. Potr* cssti, na Rimsk; in Prljai ski cf^ri polotili kablji nameato prostora spetih žic. Po proračuna, k-*t«i*-g.i je sestavil inšener me?t»je elektrarne, provsrootlo bi to ^saj 15 000 gld. tro :^kov, in bi se moralo v to evrho nait-ti posebno posojilo. Nadzorcivalrii odiek v.a e'ek^^ično ra75-veA Ij.tvo j" mnooJH, da iti iz prtimetnih o*»rr»v neoh bodo«« potrebno, df* na S1/. Petra testi položi kabulj. na Ricaski ia Poi; Iri oesti (do «irotišČnice) ter v Florij^j^kio ulicah u» če se zagotovi primarno Stavilo nan čnikov za et-ktrično luč. V ob nirs;i debati, kater" ho ho adelsItK obč. svet. Gro-B 01 j, Kosa k, dr. Gr-igorič, dr. Požar, Trč«k, V-ilkovrh m Pavlin, povd^rja? je obČ. svf,t. Se ue kovic, da ie vedno treb»* misliti na rentabilitsto podietja. Govornik prepričan, da ... ,-Mi;;>ni V - fj- obrestoval, če tudi mo rebtti ne koj prvo leto. Pi Ijetja našlo je precej Postoj I Orvv/ovaie e»a dospela z f»livni^5 tekom vred na krsj izvora vaog:; voailia in 5"»ba\e, kjer 8» je na razširjenem prostoru koncentrirala ae-šana družba v vetje gruče. Od tod so itr/vi valovi Urili d isbarmontđne g.'r-nove glumačko muz>ko na vse etrani. To no ti li-i ns. uho vakojiikr, aitiknlovani in neartiknlovani gJiioovi huj« noi?o kjerkoli. Pri Tri»beir>eveia muzeju j»i r^vnukar proois • hala ponosna nimfa z jednako «eruim taktiranjem in zajedno, kakor ne. dano Knameoje, utibnilr. je glasna godba. To je p* tudi n..jeto*u nhiniaču, ntoj> fioma na vzvit! tecn prostora, tiskako opominovalno zn?, mmije. Poglej, vzMV*al se jo na mestu, hvaleč ti v monotcnskeui, bmpaveoa, skos*o v lajajočem glapu zanimivosti anatomičnega mnzeja in vaboč v p^cnjloti, na izuet priučeni besedi — nemški seveda — „das hochver»hrt4 Publ.cu« den Eintritt in das weltbe liihinte. hojhutinter<-seant», Rtri«n£\vie8on6ch*ftlicbe Mostam nicht zu vei'fa;men." R*8 ee posreči vestnega covorniVa prepričevalni besedi vzbuditi zdaj pa zdaj radovednost: e!o venskega „Pulllcs" v toliko, da ^ost že ta ali oni v žep iu vrže desetico mladi, pibauo nati. kani kafirui, zročej z uekim ironičnim izrazom na obrazu ; a ljudstvo prod seboj. In vidsČ lep srd s oje-a trada, povzdigne kr' čač ob tak'b pdiitah g«i s svoj v še bolj hripave *irri*u!ucije, iu stoječ ob oboda, odgrinja ti neznansko oljadno pisani zastor, klanjajoč se malone do tal vstooai'čemu občiDstva . .. (V:ifs r=no*'c-' ; . ' f! n? mote^ aH no<*e odzvaii se prijaz srna vabila, zij* Kanaj s strastnim ignjeai p*r o- r- lir .r, ."d. V;.:*') v kar mog. če laskavih pozicijah z nt»m.-n)in, »zbujati strast in tgeaj v mladih gledalcih . . . Ti pa si se obrnil v stran ia želeč, videti še frp.j dru *ig^, ni urifr bi podaljšanje teh ulic ne bilo posebnega pomena, stroški pa ji ko visoki (ie za cdknp sveta treba bi bilo 31.000 gld), predlaga poročevalec v imenu regulacijskega od^ka, naj se podaljšanje Komenskega ulic opusti, p»č pa se naj ob severnem zidu fk.fnvega vrta otvori nova cesta, ako se dosežejo primerne cene glede odkupa potrebnega sveta. Ko je še cbč. svet. Trček priporočal podaljšanje Usnjarskih ulic, bil je odsekov predlog predlog brez premumbe vzpr^j t. V imenu policijskega odsaka poročal je ob>. svet. Grošelj o nasvetu mestnega magistrata, da bi «e v proračun za prihodnje leto postavila primerna svota za napravo vo^a za prevažanje jetnikov, odgoncev in primljencev po mestu. Sklenilo ne je, da se v ta namen do.oh ;n<"iek 800 gld. ter da se voz naroči pri kskem domačem obrtniku. Isto tako vzprejel se je po predlo^u poročevalca obč. svet. PI auta ur mestnega magistrata nasvet, da se uneljejo pristojbine za produkcijo, gimnastov in dragih nmetnitkib specijalitet, za cirkuse, zve-riniake, kolovrte in drugo jcdaaks ra; veselje valne naprave. Pred z. ključkom iaviio se;« intorpeliral je obč. svet. Žitnik, z-:baj no se cd>tr. ilc klopi ob novi Tržaški cesti. Zapan Hribar je odgovoril, d* ee je to storilo zategadelj, ker i« občinstvo uprav vandalsko postopalo ter kvaril.« /ivo mejo tamošnjih nasadov. Ko bode rutj.% nekoliko porasla, v štirih uh petih letih, se bodo klopi t»m zopet namestile. Dnevne vesti. V Ljublj >ni, 16. junija. — (Stolna procesija sv. Telesa dan.) Radi izrednih razmer juiri stolna procesija ne more iti po obk-ajai poti, ampak pojds nb ugodnem vremenu tako le: Iz stolne c^rkr« izide ol. »s ve dni nri, ter gre akozi Spitalake ulics Cbz fr;,r;čiSkaaski mest na Marijin trg, kjerbcprtd frant-ifik.-.asko cerkvijo prvi blagoslov; od toii skozi WblfoV( olios mimo kacine k uršulinski cerkvi, kj>r bo drag blago Iv; * d t d v Goap---ske ulice r". Vai-pz^rj^/ trg, kjor b^ "r d križevniško cerkvi;o tretj- blagoslov; potsm gro skozi Kr ževnifcke ulice, po Bregu, skoai Urevljarska ulice, č*z Jarfiičev trg iu HraJeckega motit P d trančo na Mestni trg, kjer bo pred mestno hišo četrti blagoslov, in od k'd?r s- vr-e sprovod zoj:et v stalnico. — (Imenovanja) V sinodni tajni seji obj. sveta ods.p K ur alt »djunktem, Evgen So Sni k in Ivan F.eiih pa asistentoma — Dsž^-lni odbor odd ? j- Ibo provisornsga praktikanta pri deželni blagajnici gosp. Karola 8 o h w s i g i r j u in Č! momlja« — (^Kurat Koblar) ae ji pobuhal v BSlov. Linta", di; rou je rV Tmčar namigni- kanonikat pod pogojem, da bo šel nagajat .v jama skufa, cirng kauonikst pr. !a ma je | onajala gospa baronovka Oođslli, ako bi hotni biti *e:j nekoliko nemško liberalen. Dvomimo, da bi bila g*?p** baronovka Oo-dvd;! Koblarju k i*j p^ nuj Ia kanor.'k , vomo p*- , in se maje umetni napravi (rd«o podnožje. Br. z odmora so astopa n izstepa. Par pri paro ne gngijo in aiblje v pin>mL i^djicab >n pii t:m seveda tndi na ljubezni sladkih perotih . . . P» r»8, ta irrr mali Amor glavni a-citž, in kar je bilo rečeno o drevoreda leda prodajanja sf-jalov, razkazovanja Jept-t;' iu meJH«iJ0;ei. g* seznanila v obče, to velja zlasti i u posebdj fe za probtor pred gog^lnJcami in električnim karusljem. Preje oroepj»ni glavni tok ima oa tem rceetu svojo prvo Btacijo. Tu s? nafiir^ gos'a množica v živ klopčič, z jaj i: oprezovaje gogajoče se pare, deiajo^ si o-ci jih r«zne opomb »in dvi mljive dovtipe. O' tod bo ra/.teka pot«m mssa v dveh mogočnih tokih na nasprotni si strani, ali na desno nazaj, al* pa na nasprotne atrnu v ravni črti nnprej proti znntiemu Korjferjevs.atu vrtu. Dosti! — Posao o mraku som nr.vadno zapuščal ob sličoib prilikrh L^tternofiuov drevored. Ko m-rr ee vtm'^1 me) še vpdno rVito** mnoltco poti domu, bil mi je vsakokrat v mislih Enejev vzkl k : Ter (ju*, cj'.into q ie bvati . . . ! Zdaj na r* c», prijatelj, aki moreš, da Ljub-Kar.č.mi nimamo svojeg« lastnega „p^a^ra", in da ui mesto veselja in znbave naš L ittermauov drevored ! da se je jako indigniraoo izrekla o Koblarjevem prizadevat ju, zagotoviti si ta kanocikat de sa življenja kanonika C rbeimba. Ksr se tiče dr. Tavčarja, ve karat Iv l/ar prav dobro, da dr. Tavčar nikdar ni na to mislil, da pomore Roblarju do kanonikata. Kaj je Koblar že pozabil kako je, tedaj ee državni poslanec in pristaš naredne stranke, zabavljal in se jezil, da narodna etranka njega ne kandiduje ia Klanov kauomkat, pač pa da se merodajai gospodje dogovarjajo z drugimi duhovnik'? Prav jeza, da narodna stranka ni nikdar mislila kandidovati Ko blarja za Klnnov kanonikat, dasi se je slišalo zatrdilo .jaz bi kot kanonik škofa že pokazal kako in kaj", prav to je bil prvi povod Koblarjeverzu nasprotovanju narodni stranki, in je tudi jeden vzrokov, da ja K'blar iz stranko izstopil. — (Meščanski akcijski pivovar) Z* izvršitev predpriprav za napravo meščanskega akcijskega pivovarja se je ustanovil odbor petorics. Člani tega odbora so gg.: župan I. Hribar, 1. Knez, dr. D. Majaron, K. Pollak in F. Zupančič. — (Plin v mestni dvorani.) Naši čestti mestni očetje so včeraj zvečer dobili nekak pojem o tem, kako je človeka pri srci v trenutka, ko spozna, da je v veliki nevarnosti, ko sluti, da nnstane eksplozija plita To se je zgodilo tikole: Mostna dvorana je razsvetljena s plinom Ko so se mestni očetje sinoči ravno najresnejše posvetovali, začtde so uakrBt pl nove loči pojemati in zavladala h v dvorani nekaka tajinstvena polutcma, zajedno pa se je za'elo neko čudno žvižganje in piskanje, prihajajoče iz plinovih cevi, katero je postajalo čedalje močnejše, in bilo naposled tako intenzivno, da kji bilo slistti nobene b sede več. Ž? se je mislilo, da nastane eksploziji. Nekateri strok"vn]aško poučeni gospodje so zaprli cevi, da eo luči ugasnite. Piski n o in žvižganja je na to nekoliko ponehalo, vsled česar so se mestni očetjo pomirili, in zavzeli zopet svoja mesta. Taka je naša plinova razsvetljava ! — (Ljubljanski „Sokol") priredi za svoje člane in njihove družine v soboto, dne 19. junija t. 1. v telovadni dvorani v „Narodnem domu" družbinski večer. Iz prijaznosti sodelujeta: slavni kvartet „Ilirija" in g, Perdan. Vojaška godba c. in kr. pešpolka kralj Belgijski št. 27. Vspored: 1.) Donizetti: Ouver-tura k operi „Hči polkova". 2) Waldteufel: „Moje sanje", valček. 3.) Proch: „Slepi godec". 4.) Čve-terospev, poje si. kvartet „Ilirija" 5.) Parma V.: „PoJ lastno streho", polka mazurka. G.) Smetana: Sekset iz opere „Prodana nevesta". 7.) Čveterospev, poje „Ilirija". 8.) Verdi: Potpouri iz opere „Rigo-letto". 9.) Veteran Matija Korajžar, komičen solo-prizor s petjem, zložil in izvaja g. Perdan s sprem-Ijevanjera orkestra. 10.) Čveterospev, poe „Ilirija". 11) Boildieu: Ouvertura k operi „Bela dama'. 12.) Frisek : Četvorka po slovanskih pesmih. 13.) Čveterospev, poje „Ilirija". 14.) Filigge : ,,Sen Najade", fantazija. 15.) Jovanoviči: , Ribčeva hčerka*', valček. 10 ) Kral J.: ,,Kaj pride zdaj", potpouri. 17.) Rezek: „\Yalter von der Vogehveide", koračnica. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop je dovoljen samo članom Sokola" in članom njihovih družin. — (Št Jakobsko trnovska ženska po družnica družbe sv. Cirila in Metoda) mora svojo na dan 20 junija ua.neravano veselico prelo žiti na dan 11. julija. Prosijo se druga društva, da bi se na ta daa prijazno ozirala, da ne bo nepo trebne konkurence. NatauČni vspored se bude pra vočasuo priobčil. — (Zveza slovenskih kolesarjev) imela bo na sv. Petra m Pavla dan, t. j. 29 t. m , občni zbor v Ljubljani. Ker se člauom zveze ne bodo razpošiljala posebua vabila, jih opozarjamo na va bilo mej icsenti današnje števdke Občni zbor vršil se bo po nastopnem vzporedu: Ob 11 uri dcpo-ludue pozdrav članov iz zunanjih društev v ,Na rodnem don-u". ob 1 uri popoludae skupni obed v B Narodnem dotru", ob 3 uri po peludne občni zbor istot; m Naročila za skupu obed po 1 gld. za ku vert sprejema zvezni tajnik, g F. Barle. — (Barake v „zvezdi".) Tretje letu že teče od potresne katastrofa, ki je velikonočno ne.Jeljo leta 189T). tako osodepolno zad»Ia naše mesto. Presna vijanje in obnavljanje mesta vkljub raznim oviram vendar le lepo napreduje, in barake, ki eo bile zgrajene za prvo silo, izginevajo jedna za drugo. Ob Tržaški cest« so skorai že popolnem izginile in nsmesto njih prireja se sedaj na prostoru pr»d „Narodnim dom«".-." park, ki bode zares v okras temu kraju. Le v „Zvezdi" se število barak nič prav neće zmanjšati, šele letošnjo j« h*n « «1 tri n 1 ■> so boda nekoliko barak, v prvi vrsti Gerberjeva Kunčeva in Gestrinovih dedcev baraka Upati je, dh jina bodo kmalu sledile tudi drugi«, in da Ui 1. ari nazaj. Ž Ider ee še do danes ni vr&il k Zupančiču, kjer je pustil svoje delavske bukvice. Iv : ae osebni popis samomorilcev uj-»ma z oiebnim pop som Andreja Žnidarja, ee domnova, da je Aadrej Zaidar identičen s samomorilcem. — (Čeatilce Drenikovega vrha) olj udno opozarjamo na vojaški koocert, kateri se vrši v četrtek <'ii' 17. t. m. ob 4. uri popoludne. Mnogo brojni obiskovalci te prijazne restavracji bodo go tovo vestlo pozdravili nrečuo ra-s-il, prirediti na tem idiličnem kraju koncert. Vstopnina samo 10 kr. — (Deželni odbor) je v cestni odbor Vipavski pokhc*! Franca Sara ina, posestnika v Vrab čah in Andreja Rovana, posestnika na Pitu. — (Nezgoda). Pri D M Poln je pri zidanji cerkve vsled nt-previdnosti padla z «.-dra (5 //» visoko) 18letna delavka A. 111 d« in se smrtno ranila. Z travnik je prišel t ik j na mesto, a ni je bilo več pomoči. Glava je bila kakor razmesarjena, desna noga na dveh mestih zlomljena in tadi leva roka mcčno poškodo-aaa. Nesr-črnco so prenesli na njen dom, kjer je kmala na to umrla. — (Narodna delniška pivovarna) Is Setc se nam piše: Ustanovite/ narodne pivovarne ua delnice je izvrstna misel, ka'ero pozdravljamo z velikim veseljem. Narodni krčmarji in trgovci, storite svojo dolžaoot in pomagajte ustanoviti pivo varno. To ie pot. da se S'ovenci osamosvojimo! — (Slovstveno zabavni klub akad. dru štva „Slovenije" na Dunaj i) priredi v pete te, 18 t. m., „Jurč'čuv večer", 8 katerim zaključi h >- delovanje v letošnjem šolskem lotu. Vzpored tega več« ra je sledeči: 1.) „Jurčiča v spomin", zložil S. Gregorčič, ueklamuje stud. med. Jarnej D mfctr. 2 ) Tajn«k stud. pbil Makso Pirnat poroča o delovanji slovstveno zabavnega kluba v letošujem šolskem Ltn. 3.) Slavnosten govot:. govori predsednik „Slovenije4, stud. iur. Metod D -lejc. 4.) Petje in zabavni del, pri katerem bere stnd. *ur. Matija Marinšek šaljivo črto: „ K.] so si minili tramvajski konji z* časa štrajka?" — Začetek ob polu 8 ari zvečer. Prostor: „Protivviner Bierhalle", L, \Vallnerof«8f»e. G^stjs dr»bro došli I — (Razpisane službe ) Pri okr. sodišču v Sloveuski Bistrici, eveotuvelno pri knkem dragem okr. sodišču, mesto voditelja zemljiške knjige. Prosu je do dne 25. jun ja predsedstvu okrožnega sodišča v Celji. — Pri davkariji v Bistrici (Kranjsko) mesto davčnega eksekutorjai (starost 24 do 40 let) Pr< ii •■ 1 hI i, do tolike mnogostranosti, da ostane spomin njen večen. Krasna in krepka po zunanjosti, izobražena po duhu in plemenita po srcu je bila najvrlejša interpretinja i klasičnih i modernih ulog. Za svojo nenavadno veliko umetnost je bila čeato odlikovana od našega cesarja in od drugih vladarjev; kiparji so jo klesali v marmor, slikarji so slikali njeno krasno zunanjost in pesniki so jo opevali, kakor malokatero žensko. Jutri po- poldne pa jo bodo pokopali na strani njenega pokojnega soproga, grofa O'Sullivana, z veo častjo, katero zasluži tolik genij, ki se je dvignil sam, slastno energijo in pridnostjo, veliko bolj, kakor marsikatera kronana glava. * Železniški vozovi za otroke.) Kdor se mnogo vozi, tista ve, kolika maka so potnikom mali otroki, vozeči se z železnico. Vsak hip se kaj naravnega pripeti ia pri tem še vedno vpitje in ve kanje. Da ee vtem c žiru pomtvga, začel je patentni biro* J. Piscberja na Danaja graditi vagone za otroke, ki so ee v Ameriki že celo upnljali. Ti vozovi, avani Mirsery w>ggon, so jako dolgi ter obsezajo jedilnico, oblačilnico, kopalnico in spaln co. v kateri stoji — — zibelj polg zibeli. JNastavljsna je v vsakem voza posebna Čavajka, ki mora paziti na otroke. Tla eo pregrnjena z debelim pregrinjalom in vse stene en obite z blazinjaki. Tako da se morejo otroci brez skrbi igrati in skakati brez nevarnosti, da se obtolčejo. — Da bi se vsaj še v Evropi vpeljali taki otroški vozovi 1 * (Modem Edip) Kakor puroča „P. Ll." izpovedala je na smrtni post-lji neka kmetica Bali. .h r a sledeče : V mladih letih se je Balicsk« zaljubila v kmetdkega faata, Ivana Paknczs. Ko je pofltai ta h »m pv j gospodar, oženil se je z lastno deklo. L to po njuni poroki mu je žena povila «i ' a. Ko j- bil deček tr: mesece star, je nakrat nekam izginil in vse iskanje je bilo brezuspešno. Pred tremi 1-ti je prišel v vas 25leten fant, ki js stopil pri P,-kuc -ti v Blužbo. Ko je kraalu za tem gospodar umrl, zaljubila s* je še vedno jedra go-h .nI ulj. i v hlapot in se ž njim poroč Ia Po p-e teku treh let, ko imata novoporočenca že nekaj otrok, pa je povedala kmetica Bilicska, da je ona skrila dtička, in da je sedanji mož Pakuczove vdove ujm pravi sin Mdadi mož je v obupu pobegnil v svet, njegova mati pa se je zastrupila na grobu svojega prvega moža. * (Lona Barrison je poštena žena!) Kdor tega ne veruje ta bo kaznovan, kakor je bil urednik šp. rtskega društva „Artist". Urednik Otto je namreč napis d serijo člankov, v kat*>rih js ožigosal naat'>panJM koonehjušič in „pevk" a la Barrison, ki so brez razuma za umetnost in ki zabavajo občinstvu Id s svojo rafinirano nepokrito nagoto. Trdil je, da take dame odjedajo krub dragim remifinim umetniki na srtistora, m dokazal, da je gospa L ma Barrison, ki jezdari pred občinstvom na pol gola dreaovanega žrebc«, tudi sicer j ko nenravna dama, ki si sluz« d ).a v za kulis^np, in kjerkoli si bodi, ogromne svote denarja. V dokaz tega ie pokazal uredn'k veo nesramnih slik, in navel več prič. Njenemu možu je pa očital, da je meSetar svoje žene mej kavalirji, ki imajo slabe živce pa dobre mošnje. Otto je bil zato obsojen na 500 mark kazni in 10O0 mark odškodnine. Po sodbi so navzoti artisti izročili Ottn lovorjev venec. * (Zopet velik požar v Parizu!) V The-.i International so igrali 13 t. m. veliko zon-začno igCOi „Požar bazarja Rus Jean Goajon." < J:e«.l i- je bdo polno, nakrat je nast -I vsled eksplozija plina požir, ki je povsem upepeljil gledišče. 13 oseb se je hudo ranilo, 12 pa se jih je zelo opeklo. ■ (Grške ženske.) Lepa Grška skoro da ne pozna starih devic. Stariši zaročo svoje hčerke v najzornej.ši mladosti, ker smatrajo samski stan za sramoto. Zeti morajo biti bogati. Dote grški ženini ne zahtevajo. Izobrazba Grkinj pa je jako nedostatna. Vsa vzgoja in odgoja se ozira le na zunanjost. Ako jo ženska ondi lepa, graciiozna, pa elegantna, ako se zna okusno oblačiti in lepotičiti, je večini moških — vzor, dasi je sicer povsem nevedna in duševno sila omejena. (Tudi drugod na svetuje skoraj tako, bajč celo pri n as.) Ker se bogate Grkinje že prav zgodaj pudrajo iu ličkajo, postanejo kmalu grde. Bajč žive najgrše stare žene na Grškem. Glasbe, petja, slikarstva in literaturo bogatim Grkinjam ni potreba; da umejo le gracijozno pbsati, zapeljivo koketirati in Inpo govoriti, zadošča. Da jim ni treba znati kuhati ali šivati, to se umeje. Zares Grki so še vediu* — „ klasičen" narod! * (Morilci otrok.) 0 škandalu v zavetišču za otroke v Neapoljn se čujejo novi glasovi. Pokrajinski svet v Neapolju obesil je stvur na veliki zvon. Dva posln nca sta pa razgrnila vso zadevo pred komoro Posameznosti Že zftdoščajo, da smatra ljudstvo upravitelj« zavoda naravnost morilce. Vlada je ž« razpustila tudi upravni svet zavoda, in postavila na mesto istega svojega komisarja. Od 856 otrok, ki so bili leta 1895 izročeni v varstvo omenjenemu -a vuilo. ostali so živi trije! Iu od vseh gojencev minolih aedm-h let, ostalo jih je samo še dvajset. A najznačlnejše je to, da uprava zavoda niti ne ve povedati, kam so prišli otroci, katere se je radi prenapolnjenja zavod* odposlalo v druge zavede. Vse je bilo popačeno v tem groznem zavetišču. Prostori so bili premajbui, uprava vsa v nereda, zdravstvene razmero cstidn*; dojilke prestare in preobložene, perilo zdravih in bolnih otrok ter od-rasen h pomešana, desinfekc ja in čistenjo sploh neznano. Poleg tega se je ravnalo glede dojilk tako lahkomiselr/O, da so iste z raznimi grdimi bolezni še nadalje opravljale svoj posel. Tajnik ministerstva notranjih stvarij je imel strogo preiskavo. Kum so izginili vsi milijoni, katere dežela neapeljska izda za bolnišnice, sirotišča in dobrodelne zavode, tega Italijanska komora ne izve nikdar. Darila s Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv Cirila in Metoda: (J V. R. v Ljubljani za nabrane razne k*zn> pta ulita „(11. Matice" v Poetojino 3 krone. — Ž v^li rodoljubni darovalci in darovalke in njih naa'edoiki Knjitcvnost, — „Deutsch slovenischea Worterbiioblein zum Gebrauche beim Unterriohte in den vreib liohen Handarb iten an Volkssobulen mit slo venischer Unterrichtsspracbe'', ■■ ^ H Schreiner in dr. J Bezjak. Zi.tt n. v do-kas, da naprt-dnjemo Slovenci vidoo w«h ntrokah! Jaristi imajo svojo zoanatveao terminologijo, katera je izdatno olajšala poslovanje v slovenskem jeziku, tehniki in medicine, ee istotako poganjajo za svojo terminologijo. Krojači in šivilje so si vehko oporne gli s Knnčevimi učnimi knjigami, katir » so tudi izven naše domovine našle veliko priznanja, dnsi tadi nieo še popolne . . . Vsakdo mora priznati, da je novo izišla knjižica zopet precejšen naoredek ter velike vrednosti pri poduku ročnih del. Obč* znano je pač, da so ee do sedaj česte krat ali celo navadno rabdi popačeni nemški termini, kar je bil za nemškatarje nov argument proti nam : očitali so nam, da nimamo nvojih izrazov, zato da se poslu zajemo DJibovih. Da se temu v okona prid«, je prav toplo želeti, da si zlaBti vsa šolska vodstva naba m jo omenjeni besednjaček L t tako je mržno, da se do eedaj še neznani termini čim preje ndocoačijo ter postanejo popularni. Pa ne le učiteljice, temveč Ženstvo sploh nnj bi si dobro ogledalo to knjižico, da se tem hižie otrese pokvarjenega nem čisma . . . Priznati moramc, da je besednjak prav ekrbno sohtavljen, izvzemši precejšno več no tujk, katere bi bilo pač lehko nadomestiti z domačinkami. Ali če to vnikcUr ne, / !. .. bi si j ii rajše ne izpo sodili pri nam sorodnih nvroditt, kateri bi nam izvestno bolj prijah nego francoski ali Utinski? A če tudi pri Rusih, odbib, Hrvatih ni dubiti vseh teh terminov, naj bi jih skovi.li s*-.mi, čo že res absolutno drugače ni n ogoče. Naj omenimo par vzgledov. Mesto bordnra bi vsi-kakor lahko rekli: obšiv, obrob. Mesto porta: prema, pasec Dieta t bi se glasil v slovanskem: narekva, di etier^n: narekovati. Form n kakor ui lik, temveč oblika. Ifesto gatdina: zaslon, zavesa, pregrinjalo. Paramentje po\saia neznan iAttz; bi Ii ne mogli mesto t^ga V porabljati : cerkvena oblačilb? Ia mf*nt;> m a ti h e t a ns-ročka; meeto m a p a : pisemnica. Za T i sc hdt cke je znan izraz : na n i S n i prt, in ne : namizno p i g r i -njalu. Tiskovina vsekakor ni D r u c k, b e d rucktea Zeug, t*m več I) r u c k e o r t e. Todi za V o r d o r t h i i m H i n t e r t h o i 1 pri srajci se nam ne zdita umestna {stasa: spredek in zadek. Ganzleinenjepriatno platno in ne: čisto platno. Maeto žamet bi pač rajše rubili b a r ž u n , mesto tenčica: p a j č o i a n, kajti tenčica ne imeruje vsako fino. prodorno blago. Kakor ju omenji no v predgovora, meni itak gdč. pl. Rencenberg izdati celo u'no knjigo k navajanji ročnih del. Overjeni smo, da izostanejo i ti man nedostatki, ter da se bode gdč. pisateljica vzvdrževala kolikor mnžno na purist'čnena stališču. Vsekakor pa smo prav hv»l»žm gOHpfid-nrna prof. •Schreinerju in dr. J. I '»•••/. . k . za kuj-žico, ka- tera naj bi se ruoj Slovenci čim p^ej^ razširila. Učitelj i c a. Dunaj 16. junija. Konservativni vele posestniki iz Češke so z ozirom na razna na migavanja z vladne strani izjavili, da ne prevzamejo uloge posredovalca mej Cehi in Nemci v dosego sprave. Vlada je trdno upala, da pregovori konserva tivne veleposestnike, da bi se začeli pogajati z Nemci, toda konservativci so spoznali, da bi se s tem oddaljili od mladočeške stranke in se zategadelj vhch niso udali. Dunaj 16. junija. Ker je bilo delegirano zadarsko sodišče, da raspravlja o tožbi kaplana Budina proti goriškemu listu „Corriere d i G o r i z i a", se je toženec pritožil ua naj višje sodišče, katero je pritožbi ugodilo. Najbrž se bo obravnava vršila v Gradci. Dunaj 16. junija. Mestni svet je sklenil, naložiti mestno doklado na mineralne vode. Gradec 16. junija. Uslužbenci tukajšnjega tramwaya se pripravljajo na štrajk. Murni o noč so imeli shod, kateri pa je bil razpuščen. Berolin 16. junija. V ministerstvu se pripravljajo važne prem^mbe. Minister notranjih del, Botticher odstopi. Na njegovo mesto stopi finančni minister, Miquel, kateri bo zajedno namestnik drž. kanclarja. Minister mor narice postane admiral Tjrbitz. Bratjo Sokoli 1 13. J-a.n.ij3, XT eoDCto dne bode Tečer družbinski z vojaško godbo v telovadni dvorani v „Nar. domu" pri knterem sodelujeta iz prijaznosti »lavni kvartet „Ilirija" in g. Perdan. Natančneji vzpored je razviden iz posebnih vahil. Pristop je dovoljen samo članom „Sokola" in članom njihovih družin Začetek ob 8 uri. K obilni udeležbi Vas vabi oilbt>r. občnemu zboru zveze slovenskih kolesarjev kateri bo "V toreli dno SO. Jiaiiijzi 1©S>"7 ob 3. uri popoludne v spodnji kavami »Narodnega doma" v Ljubljani, Dnevni red.: 1. Pozdrav predsednikov, 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo, 4. predlog o pravil h dirk, 5. predlog o relaie-vožnji, 6 razgovor o dirkališču, 7 volitev odbora. (8 9I Člani zv^ze so naprošeni, naj se tega zbora v največjem številu udeleže. Dr. Josip Kudar Pran Barle t. C. predsednik. t. č. tajnik. Za prebivalce most, nradnlke Itd. Proti tet* ketf.m prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja m napornega duševnega dela je njjrav neobhonno potrebno domače zdrav ilo pristni „]foJl*OV Seidlil/.-prašek", ker upliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 ^ld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLU, c in kr. dvorni zalagatelj. na DUNA.JI, Tuchlauben t*. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-tiv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (97—8) Isfcl>«>i"r»o . junija in 2(>. julija v Ilir.ski li i str ci, J uieza Ž n i d c r š i f a posestvo v Podpeoi, cenjeno 20O gld., dne 96. junija in 80. julija v Velikih Lašic-.ah. KoaknrM. Jakob Jerman trgovec iu posestnik v Domžalah; konkursni komisar vjsji dež. sod. svet. g, Alojzij Tachech, upravitelj konkursne maso dr. Karol Ahashizh, odvetnik, ona v Ljubljani, .Shod upnikov bode dno 21 junija, tirjatve jc z glasiti do il. julija, likvidacijski dan bode 12. julija. Umrli so > I Jiil>lj,iiii: Dn6 10. junija: Frančiška Rozina, gostija, 75 let, Florijanake ulice št 46, vodenica, Dne 11. junija: Marija Venedig, uradnikov.i vdova, 85 let. Sv. Petra cesta fit. 8, mrtvoud. Ihie 12. junija: Alojzij Ebcrle, tovarniški poslovodja, <)H let, Karlovska cestu št. 15. vodenica. Dne 13. junija: Matija Muhar, cerkvenik, 57 let, Se-menilke ulice sit. 9, vnetjo prsne mrenice. Dne ' 1 junija: Marija Kaknr, tovarniška delavka, 40 lot, Tržaška cesta št. 20, jetika V deželni bolnici: Dnč 10. junija: Marija F.ržen, delavčeva žena, 39 lot, jetika. — Jakob Skerber, kajiar, 08 let, pljučnica. Dne 11. junija: Janez Černe, delavčov sin, 26 dnij, meliurni spuščaj. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306"2 va. IDuinsaJslcsL "borza dne 16 junija 1897. Skupni državni dolg v notah ..... 102 gld. Skupni državni dolg v srebra .... 102 p Ivatrijaka zlata renta....... 123 , Avstrijska kronska rent« 4«/...... 100 , >geraka zlata renta 4".'0...... . 123 , perska kronska renta •*/»..,, , 99 , Vvstro-ogerske bančne delnic« 9?>H , kreditne delnice......... 370 , ondoo viata........... 119 t verniki dr*, bankovci u MO mark 58 , amway-druit. velj. 170 gld. a. v . , . 422 , ■'apirtiati rnholi......... l a a —» Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 15 9. zvečer 736-2 210 brezvetr. skoro obi. 16. 7. zjutraj 73G 7 211 si. jvzh. jasno 00 n 2. popol. 7;; i ii 26-6 si. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura 20'7°, za 2*9' nad normalom. 20 kr. 25 . 25 . 90 _ 20 m , 60 \ 50 . 65 . 73 , 61'/, , 45 . 66 . 50 kr 80 60 25 25 60 20" Izvod \z voznega reda ■7-m 113.-^1-*.«g-ex odi 1. Jvunl^a, 1697, Ou'i!\J vi» Ampti«iL»Ti. — (il> r.. uri M min. popoM'ie oSOMkj Tl»k t Leaco-lllod, (lo Otl nclclj-ili in j.rA/nikili ) — Ob 7. uri 4B miu. mvDcor oaoluii vlak t ' ri. <■ -lllci Proga v Novo uoito ln v Kodevje. Ob 6. uri l 'i miu. r.jutri»j mnAani vlak. — Oh 13. uri r,r, min. po-peludne moteni vlnk. — Oh (!. url HO min avm-nr m.ti.ml vlftk. Tribo^ v I.}ul»Ijt*M<» »už. kol.). Prora lz Trbiža. Ob A nrl hi iron. sj-itrn) oauhtii vlak a Huii.i;< vU A. •.■'.l.»ii, nolnofrrnil • l.m ■., '.t.-, > .i, «4nnin l.-i.n, Inrnla, Atie.:i":i, l'.irisa, Oouavfl, Curihn , IJroir.-nca , loomuata , /i-ll« ob jM#rS , Li.-nbna ('olovo«, »'•-!;.»•• >. aVnaMUtCeata. —Ob 7. uri aa aStS< zjutraj osoliiii vl.ik i« I..H00, Hloda. — Ob t 1. uri 20 min. dopol>»ii o uaubul vlak % Dunaja via Amatetten, Kurlo.i!. varov, lloba, Marijinib v»r< v, Plnnja, Hudpjovlo, S.ilm i^mla, I. i-i-a Htnyra, Varila, (teneve, Ouiiba, Krojeno«, InumoHta, /ella ob Joioni, I^nd-Oantalna, LJubna. Celovos, l.li ca, Puntabla — Ob 4. uri f»7 min. popoltidno OMHUli vlak a Duiiija, Ijji.h. a, Holrtliala, ll.iljaka, Cnlovoa, Kranznuafeald, Cautuhla. — Ob 9. uri n mir . avecai osebni vlak ■ Ounaja via A mntotion in Ijjtibrio, Iz i.i;-ch< «u, PrSRe, Krancnvlli varov Karlovih vurov, Hcba, Marijinih vamv, Plamja, llmlejavlo, I.inca, Stovrn, Soluotfrails, Hcl|*k*. f)«'(vci, ->nntat>l» —Ob lO. uri Jii minut ivoter u no biti vlak ii Leioc-lHeda (le oh ueileljuh iu ]iru/.iiikih ) Progna Ia Novega mesta ln lz Kočevja. Ob H url 1P miu. njutraj motani vlak. — Ob i. url 33 miu. po-polndua moianl v'.ak. — Ob 8 uri Sli iniu. svocer moinnl vlak. 'i ho-- lx I.)ul»IJtsile (drž. kol.! v Hiunulli. Oh 7. url 33 min. ojatraj, ob i uri f> min popol nlno, ob t. tiri 6u miti. svuicr, iu II). url M mm rvir.T .i'okIi l.iji vUk I« ob n«d«lJaJ> ln prar.nfkili ) 1'k-flis--«! v l.|ulkl |urio dr*, kol.) !■ Uaimi I U»k. Ob 0 t.rl »i6 mi u. 7.jut.i\j, oh II Otl 1 nun duimludn«, ob fl url SU min. rvocer, oh *. uri 1.6 mm »ve.ciir (l'o«lot i' naj i';;l;i>i pri 1 istimi Hitri)! ."Vlerliiar, Pred Hkclijo št. »<» v/ bjnlsljaanl. v890—2) Stanovanje ae oddia m 1. tt.Tg^1iatoni i. I- aua 1'ollnia-**ki eeatl ni 7ti (773—4) in sicer: št. ',Y,\ (soba, kuhinja in tirv;irniča). Naorobnevence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove l vencem z ali brez napisov v vseli barvah (98—43 priporoča Karol Reckoagel. 7478 TiniUkii %'lnalta \rhlis:»\iim prve vrste l&če dobro uvedenega zastopnika pod ugodnimi poboji. — Ponndbe pod »*V- itana*' odpravlja ltu«lol I VIhnho m* I»imii«iI. (8b.t—2 Žiimrova restavracija se p. n. turistom in obisko vidre m te sloveče divjeroman-tiČne soteske pripore^S s «lol»ro iu «•»•110 i»o«ir«**lM». Dobiva H *i'«lin» »»«•*«' pivo, |iri«ln» %iua, mrzlM in K»rkH |«6-8) najboljšo konstrukcijo in najlažji tek. The Premier Cycle Co. Ltu7HillmM HBrlerl & Cooper). Tovarne: Hcli (Eger) Covciifrj MIoon I \ko). (AngleSko). (pri Nori m h ergu). Letna produkcija 60.000 komadov. — Katalogi brezplačna in poštnine prosto. Sj< iuo; ro«lu jo aten I4.r*ni j h !<<» ima v Ljubljani, na Mestnem trgu his. štev. 25. Tarlitom, iaitnlkom, pei-potovaloam se najbolje S_ priporoča gotovo učinkujoči Ilenoit-ov (12) alicyl-obliž za kurja očesa v pismih a. 40) vinarjev proti kurjim očesom, trdi koži itd. Zaloga pri g. J. *flayer-|n, lekarnarju v Ljubljani. ufrr-Mn i"HIi"IIV i ii »i»'i»>^J8isassaavs^»MMMiyM«t«», W najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženski li boleznih, malariji itd. a*lf im /d i-u« lj<- ■■[•- u porabi j ii «e s U oil celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z uiincraluo vodo in lekarnah. Kopališče Rmcip "3sl~ 1' , nre oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, I > it«-IIII lt<»]»« i| |>u j.ulnii /lliil. l,('ll|i ; lin / In \txlu, elektroterapiju, nii»*ažt», z. d rut. lin a t£iiiEii»Ntik.». Višina nad morjem 586 metrov, prekratsna lega, zaSčitena od vetrov, diSefi, snh /rak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. /..Inu il prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, o I n ilovalnice iti bralne sobe, ziiraviski salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, la\vn-tcnnis. senčnata i/.prehajalisća, lepi izleti. Sezona maj - oktober. 1'rospekte in pojasnila dajo k«>]i»IiMko> ritvuatelJmIvo v Roncegnu. (f)75—7) Razglas. Tri ljubljanskem magi.slratu izpraznjeno je mesto megistratnega koncipi: i i h projemla.1 V. Mn»» razreda« Za to alnibo treba jh prosilcem dokazati, da *o dovršili jaridifine studije na kakem tnsemskem vsenSiliSČn, ter z dobrim uspehom prebili teoretične državne izpitu In p;*, praktični izpit v političnem uradovanju. IVšnje za to službo, katere morajo biti opremljene z dokazili o predpisani usposobljenosti, o starosti, o znanju jezikov, ter <> v«eh dragih raerodajnih osobnih rasonerah vložiti je pravilnim potom do JU- jialijta IctOS pri podpisanem magistratu. IvCcstni r».SLgristrsut 13uL"fol3a,aa.s3d dne 10 junija IS',17. (883—2) Najtečnejša umetna hrana otrokom je, kakor splošno pri/.navajo srirsvnikl, popiiliimiiii »krona pro ta Frana Cri&comelli-ja I. dunajska, otroška redilna. moka dobavitelja drnitva c. kr. državnih uradnikov avstrijskih •pvin a3, ZV 1, 3EvloTD»Brt I^amerlin.-grassa 1. Ogromna liiiio/.ina wprle«*v»I iu |»» i/.naluiti platen* adfflf- Velika šk.tlju 80 kr., majhna 4f> kr. '^Baj (S.SO— 2) Zaaloga pri g, lekarnarja M. Jl»r«i*ts«-hi»ei;.-r-jii ,prl zlitem orla'' v L|ubljaul9 Vrtsirs.ov lr(j (št. '£. Daljo v vsi h lekarnah in drogerijah. Itn bi m< Biana. iz loinizn Rudolfa Bayer-ja so bode od dne 9« jiaiai/t \ iii«Etfi'<\j ua debelo in drobno po nizki ceni v začasni filijali prodajala. V zalogi no nal mnogo volnenega blaga zr :,iska krila, perilnih. kaml3rikov in vsake vrste podlog" za obleke. Tuđi «e pro n Wertlilieiiiiova "blagajnica in trgovinska oprava. V Ljubljani, doe" s. junija 1807. jFellKa Urbane« moji ( s;'):;—4 -5 M '2< ' mnnm atittiD » 1'ilijala za Avstrijo: Filijala za Ogorsko: Dunaj, L, Giselastrane Pelta, Franz - Josefsplatz st. 1. v hiAi drnatva. £t. G in •">, v bisi drnitvav DraBtvena aktiva dn6 81. decembra 1M<:>.......... kron M 7,563.080*— Letni dohodki na premijah in obrestih dnfi 81 decembra 1895 . . , 27,12 )..riH5) — Iznlaeitve aravavrovsunin m rent iu zakupnin itd. za obstanka tlru- 1 Biva (1848)................... , 881,644.580-- Mej letom 1895 je društvo ispostavilo 8701 polic z glavnico ... „ 83,98-7*800'— Prospekt« in tarifo, na podlagi katerih izdaja družba polico, kakor tudi obrazce za prcillojre, ilaje brezplačno glavna agantura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, ii. nadstropje pri <3r"^idLon.-o- Siescl^.l-ro-uia- (8196—8) Razglas. Posestvo Čeplje ijofa h Ini «. lica liti\«*c>k>*. sa borle a»i •aiaK . (886—3) S t. 20.69 i. <8tif>—S) Podpisani magistrat naznnna, da velja o«l 1. Julija 1 .H*!»7 naprej v Ljubljani s^tleča prevozniška tarifa: Maksimalna vozna tarifa za prevoznike v Ljubljani. I. Za vožnjo po mestu in predmestjili plača ee : za prvo ćt-trt ure: z jednim konjasi......... 25 kr. z dvema konjema........ 40 „ za vsako daljno Četrt ure: z jedoim konjem..... 25 kr. z dvema konjema..... 30 n II Za vožnjo s kolodvorov od vlakov v mosto iu pred; lliestje brez ozira na dobo vožnje se plača: a) po dnevi: z iednim konjem........... 40 kr. clvem<.) o5i : z |ednim konjem........... 60 „ z dvv-iua >:ijefna........... HO n Za prtljag"0, katere ^ožertre noče ali ne mnr»3 imeti v vosu, katera se torej vor.i ni«, kvzlu, plačati ja 15 kr. §. 2. Ta vozna ndredbina velja jednako za v.se dni, tudi za nedelje in praznike, za vsako vreme in ne glede na to, ne li vozi več ali minj o'ieb. §■ a. Vsaka začeta fetrt nre se Šteje za celo, če tudi že ni pretekla. Pri DaroCenih vožnjah velja vožnja sa pričeto «tistim časom, za kat-ri je voznik naročen in tadi pride na odmenjeni kraj. Ako pride pozneje, kakor je nar ofien, računati je v ozn i no cd časa prihoda. ........§• 4; ( i' )•' pri kaki vožnji plačati mitnino plačati jo mora vozn'!;, toda na račun vožneev. §■ 5. K dneva m Štejejo v mescoib majn, juniju, juliju, avgustu in septembru ure od G zjutraj do 0 zvečer, v dtugi i mesecih pa otl 7. ziutiaj do (>. zvečer. Fđagistrat daželnega stalnega mesta Ljubljane dne <). junija 1807. L. Luser-jev obli ž za turiste. Izkušeno nredstvo /st\,* ^'L* proti \A*iv/ knrjfiu o6*ssona« S?' t- -\ Kit!f •»!»} DR poti plutih,petab in drug i'.ttii.ui^/-^^^ ^ raakatn S * Veliko pri- -. n I t : i J piHem je n;i offled v glavni razpoiijjaiaiei: L, Schwenk-a lekarna in zavrne vso manj vroino ponaroč1. be. n i I.)■«!<< 5a»» j: J. (| pl.TrittOOO 11,L. ^9 (ip"^ol;vHu.ti>ir»vem HB S. pl. NliidoM^, F. Uaika; v JKmitittlhka J M.>cink; WMM \ (oluvtil A. Iv.-/; ., A'. MH 'rinauiwal(l, J. Hirnba- Bn uber; v Krczuii A. Atcb-Ingur; v T»-«n (na Ko-roAkeui) C. Mennor; % ItvIJMku F. Svdioiz, J. M. .Stntller; <.<>i'm'l G, B. Pontoni: v w<»irfe-1-«j A. U i uh ; v Si t.-. »;vliloi A. • v t'eijl K. GeUaj v ('r-n<»»il|ii: F. Haika. 6423 Vzgojiteljica stara 19 let vešča slovenskega in nemškega jezika, katera zna tudi rltre pou« <> » i« t i. I •*»«'•«* služl»e. Ponudbe naj se pošiljajo pod imenom ,Natanč nosi" upravnifitvn „Slovenskoga Naroda". («y^) Spretni stavbeni risar "Vi zna slovenski in nemški, s© tako) w«pr««Jme v .u» in«. HlufciM*. (8»l—8) Več se izve pri Ferdinanda GroIograiM-u v CelJI. Krasno letovišče. V »,llrluJmU**ih4* uvn.ln na Grosupeljski po- ntaji se v najem odda dvojo lepih poletnih stanovanj obstoječih iz 8—5 lepih tneblovanih sob, ako treba tudi konjski hlev. Na razpolage) sta tudi dva lepa senčni vrl.i in kopališče. Kraj zlo prijeten. Z irad nijodne ietesntlke -zvezo z LJubljano tudi za ljubljanske obitolji zlo Ugodno, NajcinS^ina primerna. (849—9) Na pismenu ali ustmena vprašanja odgovarja lastnik farsa« \ i<-» tin*ie v L.jubljnni sv. Petra cesta st. 73. i ~ 1 Lavn-Tenis igre Croquet igre Igre s keglji Šahove igre Domino igre Dirkalne igre Družinske igre priporoča Fr. Stampfel v Ljubljani Kongresni trg- Tonhn lle. (882-'2) Preselitev obrta. Čast. mi je slavnemu občinstvu naznanjati, d i ini se I r. I'ri'4'iiili n!li' At. I preselil na Poljansko cesto št. 17 kjer bodem odaedaj naprej izvrševal svojo sodarsko o'brt ter so, zahvaljujoč vse svoje dosedanje naročnike, priporočam i nadalje za prijavsna naročila. (n7(j—2) S spoštovanjem I*i*liai<»ž EIBrriiol. mdar. Staroslavno žvepleno kopališča na Hrvatskem tožliiisks toplicB > > ob zagorski železnici (Zagreb-Cakovec). Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud-vvign. 1. 1894« BS° C vroe vrele«, žvepljeno nia-liov|e, nedosegljivo v svojem delovanju pri misU-ul si.rt.In I in U.p-lcii nI V Čleilkill, •>..!. miiIi v zgl-in otrpneii|n po vni-llol in zlomljen )u kosti, p ml lin«, #l»«-mli auli /nili. iiiilivuih > kolki itd , /« n-i.iti I»«»le7.iiili. i ■ • • 11 11111 in tnjnili liolesutli, i. n.iiii mii boleznih ohlstij. m ■ li milini kataru, Nkrotcljiiili« uiiulvAltl Itolezul. Itovnlli «ll*krn- si|sJa, n pr. u«, t r 11 j> 11 < n j u |i» livena arebn ali hviimii itd. (f>f»o—y) Pitno zdravljenje fiLS£» TaSk." Fran Ostalo ae priporoča uljudno za vglaševanje giasovirov. gmtr Delo ae izvršuje točno ln po ceni. "W Natančneje se izvć ▼ trafiki g. A. Kalla a. Jur-ćioev trg. (897-1) Stanovanje želodcu m v erevlli, pri Elektrika. — ■lati žili itd itd. masaža. Ktlu>t zdravlnku niliii.. Uatero owUrl»ii|e|o elniii orkeNlra z»-Hiet^kr kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na pust »ji Varafdinake toplice pričakuje alehernl dan omnilins goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrlniištvi> kopalilfla /ili avniska pojnsnila daje kopališki zdravnik ilolttor A. I.ou-hJno.— Prospekte in brošure razp »Silja zastonj i„ poitnine prosto u9krbništvo kopališča. obstoječe iz treh sob, kuhinje, shrambe, prvamtce in jednega tfrtn rita, se tuhta s /. arf/itstatn t. f. r domoftratiskih nli~ eah št. i), nasproti tloaiobraaski vojašnici. JTaaUnt v upTavniJHvu „stor. Naroda", Lepa gostilna odda se na Poljanski cesti h. št. 72. Več se izve* tam. (872-d) •»••••••e*)soes>«ees>«eeese«»«a*)s«)*'e 3 (109) Ljudevit Borovnik m 3 puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem J se priporoča v izdelovanje vsakovrstni k patak 9) za (0VC6 in strelce po najnuvejsili liatemih pod popol- • nim jamstvom. Tttdl predeluje stare samokresnice, " vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in m dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr prJsknsevalnici •* in od mene preskuSene. — Hnatrovani ceniki zastonj. • i s ! 1 ! « I € i i s 4 Gostilna „Pri raku lat Slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo na novo prirejeno gostilno. — Tjoiii, zračni prostori, salon in vit. T .rim priMtua vina in vodno sveže Hoslerjev«) curNko |ilvo. 1'kiiNiiu l m-', u in mrzla |» ililii «1.•!.-'• se vsak čas. (835—4) Pozor! r ■Vcalc dan sveži li i in ribe, Ivana. Kovač. Št. io:>r>. (.S71-3) . Pozor! I Z odličnim spoštovanjem ivana novac. m rvajanavvv^r 'Sa* vw ^aar w ■sarvja? mm* WVFSaVfPS^svSaVVrWsl Ina banjska iztočnica novih KcitljBT Josip Kolar v |ioxii<»]».ji itaro iioNtc Najuljiulneje javljam slav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka b jili priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. lm m m pa tudi veliko zalogo najfinejših, angležkih ln dunajskih kolos po lO'.mvi'.diio lllzkih cenah Fer imam seilnj urejeno delalnlco za nova kolesa, zmožen sem kolosa prenaro-j;> ti, ponikljati in lakirati, iz starih nove narejatl ln izvrševati najtežavnejša popravila najbolje in najtočneje. Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolosa s starimi. 7, volespostovanjem se uljudno priporočam Dud 6. jnmja 1897. kta ostavljena II. pkiekutivna skupna dražba na :;o:ts gld. 69 Kr. cenjenega, v konkarzno zalogo LaToslava Medenu iz Clrknlce spadajočega mešanega i»in^a se na t2(>. jiinijsL 1^07 dopoludne ob 10 uri prfd tem aodiftčem ponovi. C. kr. okrajno sodišče v Cirknici dne* 10. jumja lb'J7. (358—11!) Josip Kolar. Do f. junija in od I septembra stanovanjske tarife za 25° n znižane. Zdravišče Krapinske Toplice na Hrvatskem od za^orjanske železniške postaje , Zabok-Kraplnsko-Toplico" oddaljene aut jedno uro VOinie so odprto od 1. aprila do konca oktobra. 30" do 36" R. . "; k a Ura tot ormo, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišićni in členskl rovml, in njih posledičnih boleznih, pri ialcii, novralg'ljl, kožnlb. boleznih in ranah, kronični Brlg-htljetrl bolezni, otrpneujn, kroničnem materničnem vnetja, eksudatlh parinterin-lnili vez m. Velike basinsko, polno, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah m tuine kopeli, izvrstno nrojone pottlnloe (sndariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Prilezna stanovanja. Dobro in ne drage grostllne; stalna topliska godba, katero oskrbuje godba o. in kr. peš-polka nadvojvode Leopolda it. 53. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan omnibnsi v Zabok m FolOane. Kopališki zdravnik dr. Pavel pl. Oreskovlo. BroSure sc dobo v vseh knjigarnah. Prospekte in poro&ila pošilja (537—io) kopališčno ravnateljstvo. ssa Velika prodaja vina. Lastništvo graščine Dubrova, pošta Krapina-Toplice na Hrvatskem, proda vso zalogo (okolu 1500 hektolitrov) lastnega pridelka belih vin iz let 1890—1896. P. n. vinski trgovci in gostilničarji se vabijo k nakupovanju teh vseskozi dobrih, pristnih in močnih gorskih vin z dostavkom, da se jim bode teško nudila zopet prilika, da si jih nabavijo tako po ceni. Manj kakor 5 veder, to je okolu 300 litrov, se up oddaja, prodana vina se postavijo na železniško postajo Zabok ali Veliko Tergovište. — Natančneje pojasnila daje grajsko lastništvo. (739-8) U: _______a_____^[ei XIV. redni občni zbor »Notranjske posojilnice v Postojini" kateri se bodo vrSil v nedeljo dne 27. junija 1897 popoiudne ob 4. uri v zadružni pisarni. Dnevni reci: 1.) Nagovor ravnatelja. — 2.) Poročilo blagajnika. — 3.) Poročilo nadzorstvenega odbora in dati ahsolutorij za leto 1896. — d.) Volitev ravnateljskoga odbora in sicer: a) ravnatelja, h) blagajnika, e) kontrolorja in d) dveh namestnikov, e) Volitev treh Članov v nadzorstveni odbor. — 5.) Predlogi druStvouikov. K polnoStevilni udeležbi vabi cast.to deležnike najuljudneje (898-1) ravnateljski odbor. jf^^Sl l*«Ml ' I'»*»i i a «'*« » Al. 1». |£?T i VeliUo 2aloo-o I ' - •. I I i ; i .... . nI . -j". |E* iS/ riporoća klič. €) Pr.j d J. Zor (18) Alojzij Erjavec/zor s čevljarski mojster I v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 # pripnmča se prečaat. duhovftčiui in slav. fe občinstvu m obilno D&ročevSnje rasno-(V vrstn i ti olmvnl, katera izvršuje ceno, y polteno »n iz zanesljivo trpežnega usnja $ od najfinejše do naj priproste j tt obliko. L Mere »e shranjujejo, Vnanjim naročilom y naj se blagovoljno prideue vzorec. ^ oaerci izvrstne facpone, najboljši izdelek (ID) um I c*<" »i«« j«i pri ALOJZIJU PERSCHE Pred škcfljo 22, poleg neitoe hiie. CJ ISEISfSOa-rstSiafSfSIS. ! Pijte domači liker iz planinskih zelišč ff ana ■ Tri i I a »de« uhri Kri-K ».11. in krepča v glinjMj (86) J. Klaucr v Liubljani. 1^3.2^3^:3, Toni •t) v tiMimnin Nt. :$ priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in voiov, svojo kovaško obrt iadelnje vsa v to stroko spadajoča dela. posebno priporoča gg hiSnim posestnikom vezi x» stavbe ter jamči za dobro delo in točno potrežho. 5 (22) HENRIK K E N D A [Ceneni lepi klobuki za^ dame. Vedno zadnje novosti, INpni v i i. - se urno in prav po ceni. t M.iJiii iarnsli fninku in Ultaaj, LJUBLJANA. (24) ra^Tn -t. rTr^^^^m1^^; na. Darila za vsako priliko! Frid.Hoffmann urar v Ljubljani, Dunaska cesta priporoča svojo največjo zalogo vsoh vrst ur Blatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najfinejše kvaliteto po nizkih conah. Novosti v žopnih, kakor tndi v atenskih urah vedno v zalogi. 211 Poprave so izvriujojo najtočnejo. ^SV^Sv AAA ^RSV ^ ^W jfk. i JOSIP REICH ► 4 likanje sukna, barvarija £ i in kemična spiralnica ► j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 Si »9 A se priporoča za vsa v j 124) joča d« •pada« k, v to struk i ela. Postrežba točna. — Cene nizko. V k ■- I|jul>lj;ihM, Židovske ulice št. 4. Velika zatoga obuval (-r>> lastnega tadslka za dnine, gnspuilo in otroke jo vsdno na iSDSTOt Vasksrlns anroćija svriu jej« «« točno iu po nizki oenL Vsi; m re se shranjujejo in savanami nujejo. Pri innanjih naročilih blagovoli naj ho VSOfOO vpoulnti. 1 !'^|ffltt^S'^Si'S' oba za konjska kopita in usnje. * Tovarna Puškar in prodajalec h ciklov. V Ljubljani Selenburgove ulice 6.1 CW NaJbolJS« urejena &tf dolavnioa za popravljanje blotklov in šivalnih strojev J Največja izber najuovejšrga. P [svilnatega blaga (Tini io li u b * u- 1 n . za <•loko |»«"> iin-i-i se po najnovejših uzorr.ih in po najnižjih conah solidno iu najhitreje izgotovljajo. (3t>) 4^as5Bsssani^i2arT^ ^lvl^^WJl^aBB^B■a^aM■■ iS Tjf- ehanik (38) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani *±±±±±±+ + +1 + + +lt.±±.±t±t±±±+.±.±±±±*.±±±.±+?'KX't±t•kt+t±±±±±±±* M M "♦t M M M M M M •H M M M M 3 I l%ileliije in |»»|pravljn H Ni vnlno tsti-o|4i iu VOloOi« ter se priporoča p, n. občinstva za izvrševanje v njegovo stroko spadaj0> čili del in popravkov po najnižjih cenah, Vnanja naročila np tmno iKvršujejn. & lCT----r*jj ---f*1.S s?i, , T*a, ^ — ^3r^ Pov6ila puškar v I ^ j ii l> 1 jinii Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato zalogo o !•«►> j ti xti lov ln oncIiii«! var-noHt, »t r olj Iva in potrcli-Hoin y.a lovec. (31) Popravki se Izvršujejo v moji delavnici. J I DTtTT-JiT ~ Slaščičarna j-J Fran Detter ^jvz.'blja.neL, Stari trg: štev. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu »e tudi dobivajo vsakovratni kmetijski stroji. Posebno pn priporočam svoje izvrstne nIhiiio-i« JiiiiT in iaalatllnlec« katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (32) C- niki zastonj ln poštnino prosto. I v Ljubljani, na Starem trp št. 21 postreza točno z najraznovratnejllml itirikrat na dan svežimi, ukueniml, zdravimi ln slastnimi v slaščičarski (39) pekovski obrt apadajočiml Izdelki. Tu je dobiti v k a k dan domačo potvico, vseli vrst kruh na vago, ržen kruh iu prepe oeneo 'Vanille Zwieback). Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarue1*. 88 8592