OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. xxxn. — LETO xxxn.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 21, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 228
NOV GROB
anton muha
Po daljši bolezni je preminil v petek zvečer na svojemu domu poznani Anton Muha, star 76 let. Stanoval je na 962 E. 273 St. Doma je bil iz Studenc pri Postojni, kjer zapušča brata Johna in več , sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 25 let in je bil član društva Cleveland št. 126 SNPJ. Delal je pri Cleveland Trencher Co.
Tukaj zapušča soprogo Helen, rojeno Svigel, doma iz Begunj pri Cerknici in sestrično Prances Turk v Youngstown, O. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
v
julia zerovnik
Po tri-letni bolezni je umrla v Lakeside bolnišnici v soboto zjutraj Julia Zerovnik (Jerov-nik), stara 27 let. Stanovala je na 14919 Hale Ave. Rojena je bila v Clevelandu in pohajala je Collinwood višjo šolo ter Fenn kolegij. Delala je pri Euclid Road Machinery Co. Bila je članica društva Slov. Sokolice št. 442 SNPJ, pri katerem if . 1cna niati tajnica.	% -
Tukaj zapušča žalujoče; starše Thomas, doma iz vasi Vaši pri Medvodah na Gorenjskem, in Julia, rojena Borstnar, rojena v vasi Dralje pri Ljubljani na Gorenjskem, sestro Mrs. Amelia Young in več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:45 uri iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
%
Rose rokavec
Po dolgi bolezni je umrla v Lakeside bolnišnici Rose Rokavec, rojena Urbane, stara 60 let. Stanovala je na 16122 Grove-^ood Ave. Doma je bila iz vasi Mrtviče, fara Leskovec pri Krškem na Dolenjskem, kjer zapušča brata Johna in več sorod-"^ikov. V Ameriki je bivala 42 let in je bila članica društva V boj št. 53 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz vasi Kra-^iber, fara Krasna na Gorenjskem, sina Franka in hčer Mrs. ^ose Aljančič, dve vnukinji in sorodnikov. Pogreb se vrši ^ sredo popoldne ob 1. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, ^58 e. 152 St., na Lakeview pokopališče.
*
JUanitta simcic
Danes zjutraj je umrla po ^^^Ijši bolezni v St. John's bol-^^^nici Juanitta Simčič, rojena ^illiams, 2141 W. 44 St. Stara bila 30 let. Bila je članica ^uštva "Soča" št. 26 SDZ in "ifuštva "Nanos" št. 264 SNPJ
Tukaj zapušča soproga ^nthony Jr.^ ki je sin poznane
W.
44 St., hčerko Mary Leona
Zedin jene države opravičujejo oboroževanje zapadne Evrope
LAKE SUCCESS, 19. nov.—Zedinjene države so danes v debatah glede oboroževanja opravičile oboroževanje za-padno-evropskih držav, čes da se te države bojijo namenov Sovjetske zveze.
Pomožni državni tajnik John D. Hickerson je pojasnil ameri-ko stališče na seji posebnega Političnega odbora. Priznal je,
da Zedinjene države oborožujejo zapadno Evropo, toda pristavil je, da to še vedno ne pomeni, da se te države zoperstavljajo raz-orožehju.
"Države zapadne Evrope se ne oborožujejo, ker se zoperstavljajo razoroževanju. Zedinjene države jim ne pomagajo pri njihovih naporih, ker se zoperstavljajo razoroževanju. One se oborožujejo in Zedinjene države jim pri tem pomagajo, ker se bojijo namenov Sovjetske zveze," je rekel Hickerson.
Ameriški delegat je odgovoril na sovjetske obtožbe, da hočejo Zedinjene države vladati celemu svetu.
'^''Užine Anton Simčič na 2143 (Mary Lee), stara dve leti in mater in tri brate,
v
urick
. preminil je Sam Urick, stanu-na 5410 Stanard Ave. Po-se vrši iz Golubovega po-Sfebnega zavoda, E. 47 St. in '^^Perior Ave. Podrobnosti bodo Podane jutri.
Malik napadel ameriškega "gaiileiterja"
Izjave ameriškega delegata je takoj zavrgel kot '"potvarjanje resnice" sovjetski delegat Jakob Malik. On je ponovil sovjetske obtožbe, da Zedinjene države upajo, da bodo vladale svetu potom agresivne Severno-atlant-ske vojaške zveze.
"Sovjetska zveza ne ogroža nobene države in se ne pripravlja, da bi jih ogrožala. Nas pa se ogroža," je rekel Malik. Pristavil je, da Zedinjene države sicer nimajo mnogo vojakov v Evropi, da pa imajo svoje "gauleiterje," kot je Hoffman.
(Paul A. Hoffman je direktor ameriškega programa za ekonomsko sodelovanje, ki ima svoj glavni urad v Parizu. Gauleiter j i po so bili Hitlerjevi komisarji, ki jih je nameščal v posameznih okupiranih državah).
• Debate so bile v zvezi s fran-cosko-norveško resolucijo, po kateri bi organizacija Z. N. izvršila pregled oboroževanja na svetu, z izjemo atomskega orožja. Poseben Politični odbor je to resolucijo odobril, zavrgel pa sovjetsko, po kateri bi vse države članice morale predložiti podatke o oboroževanju.
Višinski se zavzema Za grške partizane
Predsednik Generalne skupščine Romulo pa je danes naznanil, da sta sovjetski zunanji minister ' Višinski in angleški državni minister McNeil imela privatne pogovore o vprašanju smrtnih kazni v Grčiji.
Višinski se je zavzel, da bi se rešilo življenje na smrt obsojenih partizanov. V zvezi s tem je predložil resolucijo, s katero se zahteva, da se pomilosti grške partizane in preneha s smrtnimi kaznami. Toda Anglija je predložila svojo lastno resolucijo, v kateri je med ostalim rečeno, da organizacija Združenih narodov ni pooblaščena, da bi se ukvarjala s tem vprašanjem, ker da so smrtne obsodbe notranja zadeva Grčije.
DVA BOMBNIKA STA TRČILA; 18 MRTVIH
STOCKTON, Cal., 17. nov.— Dva armadna bombnika sta danes trčila nad reko Ban Joaquin. V nesreči je bilo ubitih 18 članov posadke, štirje pa so si rešili življenje s skokom iz letal.
DomaČe vesti
Prispevki za okinčanje
Kakor smo že poročali; je delo za praznično okinčanje St. Clair Ave. od E. 60 St. do E. 68 St. v polnem teku. Podvzetje je pod pokroviteljstvom trgovcev v naselbini in Lake Shore Post št. 273 American Legion.
Sledeči trgovci, obrtniki in profesionalci so se odzvali s prispevki za kritje stroškov: Silver Bar, Božeglav Winery, Tanko Market & Groceries, Ohio Furniture Co., Euclid Music, Nosan Bakery, Oražem Confectionery, Kalan Hardware, Ažman Meat Market, Korošec Winery, Pintar Bros. Meat Market, Kekic Grille, Ogrinc Meat Market, Cerne Jewelry, Majer Shoe Store (6410), Anzlovar Dept. Store, Norwood Sweet Shoppe, Modic Cafe (E. 62), St. Clair Motor Sales, Dr. J- V. Župnik, Cimperman Groceries, Dr. F. M. Braidech, Jos. Zele & Sons Funeral Home, Ko-zan Shoe Repair, Taylor's Varieties Store, L. & L. Cafe (65), St. Clair Hosiery Center.
Načelnik Louis Slapnik sporoča, Jci, se ho V prihodnjih dneh obiskalo še nadaljne trgovce, ki so pripravljeni sodelovati, da bo ta naselbina središče božičnih aktivnosti. To je bila prva naselbina, ki se je pred par leti zavzela in okinčala ulico in trgovske prostore, s čimer se je privabilo posetnike tudi iz drugih naselbin. Kot je čuti, so se trgovci po drugih naselbinah odločili, da bodo tudi oni letos pripravili enake aktivnosti v njih sredini.^
Važen sestanek
Nocoj ob osmih se vrši važen sestanek dramskega zbora Anton Verovšek, pevskega zbora Jadran, krožka št. 1 Progresivnih Slovenk in Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se članstvo in odbornike, da se udeleže.
Denarne pošiljke
Mr. Henry Fischer, poslovodja tujezemskega oddelka Cleveland Trust banke, priporoča Clevelandčanom, ki nameravajo poslati denarna darila svojcem, v staro domovino, da to storijo sedaj pred navalom božičnih praznikov. Tako bodo oni tam prejeli darila pred prazniki.
Odpotovala v Florido
Poznana Mr. in Mrs. Jerry in Lucija Leskovec iz Lindberg Ave. sta danes odpotovala v Florido, kjer se bosta mudila štiri mesece. Obiskala bosta znance i n prijatelje v New Smyrna Beach, nato pa odšla v St. Petersburgh in Miami. 2e limo jima mnogo zabave in srečen povratek!
Glavne vaje Zarje
Pevcem in pevkam zbora "Zarja," ki niso bili navzoči na zadnji vaji, se naznanja, da se vrši glavna vaja v torek zvečer ob sedmih na odru Slovenskega narodnega doma. Koncert se vrši na Zahvalni dan in prosi se vse, da gotovo pridete na glavno vajo, ker bo skušnja za koncertne točke in opereto.
STEPINAC BO OSTAL V JEČI JE IZJAVIL MARŠAL TITO
BEGKAD, 19. nov.—Ju-goslov. premljer maršal Tito je danes zavrgel govorice^ ki so se širile v zapad-nih državah, da bo baje zagrebški nadškof dr. Alojzije Stepinac izpuščen iz zapora.
Nedavno so se te govorice začele širiti, češ, da bo Jugoslavija osvobodila na 16 let ječe obsojenega nadškofa, da bi se prikupila za-padnim državam
Tito je skupini Američanov, ki so ga obiskali včeraj, rekel, da ne more osvoboditi Stepinca, ki je bil obsojen zaradi kolaboracije s hrvaškimi ustaši.
Kot je izjavil bivši glavni inšpektor nekdanje Re-lifne in obnovitvene organizacije ustanovljene v okvir ju Združenih narodov Ira Hirschmann, je Tito izjavil, da je Stepinac storil veliko škodo Jugoslaviji.
Tito je rekel, da je on odgovoren pred vdovami in otroci po hrvaškimi ustaši, pobitih rodoljul)ov. Te usta-še, ki so žili v službi nacistov, je Stepinac opogumljal.
Predsednik Paname vržen iz urada
PANAMA CITY, 20. nov.— i '
Panamska državna policija je danes strmoglavila predsednika' Daniela F. Chanisa in na njegovo mesto postavila podpredsednika Roberta Chiarija.
Chanis je podal ostavko zgodaj zjutraj, ko so močni oddelki policije celo noč oblegali njegovo palačo. Puč je bil izvršen brez krvoprelitja.
Veruje se, da s pučom ne bo prišlo do nobenih sprememb v Panami. Policija bo ostala še nadalje gospodar dežele. ChaniS je hotel reorganizirati policijo, ki pa se je uprla. En razlog za puč je tudi, ker mnogi policijski višji uradniki imajo v Panami dobičkonosna trgovinska podjetja.
Z današnjim pučom je Panama dobila svojega drugega predsednika v teku zadnjih treh mesecev. Chanis, ki je bil podpredsednik, je dobil urad predsednika, ko je tedanji predsednik Diaz Arosemena umrl preteklega avgusta.
Poljska zahteva zaščito beguncev in izseljencev
LAKE SUCCESS, N. Y., 18. nOv.—Poljska je danes zahtevala od organizacije Združenih narodov, naj zaščiti izseljene delavce, posebno begunte, pred izkoriščanjem v zapadnih državah.
Poljski delegat Wierblowski je posebno trpko napadel Zedinjene države, Anglijo, Francijo, Kanado in Belgijo, zatem pa predložil isto resolucijo štirih točk, ki je bila zavržena v Socialnem odboru.
Wierblowski je zahteval, da Združeni narodi zajamčijo izseljenim delavcem pravico, da se lahko vrnejo v svoje domovine na stroške dežel, v katerih se sedaj nahajajo. Zahteval je tudi pravico, da lahko izseljeni delavci in begunci pošiljajo svoje prihranke v domovine, da se delovne pogoje določi potom sporazuma med njihovimi deželami porekla in deželami, v katerih so vposleni in da se posebno v sporazumu zajamči njihova enakopravnost z ostalimi delavci v deželah, kjer so zaposleni.
JUGOSLOVANSKI DIPLOMAT IZGNAN IZ RUSIJE
LONDON, 20. nov. — Sovjetska agencija Tass je danes naznanila, da je bil iz Moskve izgnan najvišji jugoslovanski di-plomatični predstavnik Lazo La-tinpvič. Istočasno je agencija naznanila, da so trije Rusi bili izgnani iz Jugoslavije.
Po poročilu Tassa je bil Lati-novič obtožen, da se je v Sovjetski zvezi ukvarjal z vohunstvom in prevratnimi aktivnostmi. Nota sovjetske vlade je bila izročena jugoslovanski ambasadi v Moskvi preteklo sredo. V noti je med ostalim rečeno, da mora Latinovič zapustiti Sovjetsko zvezo.
Papež podpira pošiljanje pušk, tankov, letal, homh in ostalega orožja državam zapadne Evrope
Ameriškim senatorjem je papež povedal, da je ameriški načrt za oboroževanje edini način, da se ohrani mir na svetu
RIM, 18. nov.—Papež Pij XII. je včeraj dal jasno vedeti, da smatra ameriški načrt za oboroževanje zapadne Evrope za edini način, s katerim se z ozirom na današnje okolščine lahko ohrani mir na svetu.
Sv. oče je okrcal Sovjetsko
oce
zvezo kot deželo, ki ovira mednarodno sodelovanje, ker namesto da bi delovala za skupno dobro, zatira s silo pravice posameznikov.
PREMOG AR STAR 81 LET
To je v dveh dnevih že tretjič,
da je papež ostro napadel "pro-ti-krščanske totalitarne sile."
Toda še bolj značilne so njegove izjave, ker jih je podal skupini ameriških senatorjev, ki so člani pododbora za določanje vojaških izdatkov. Ta odbor bo vršil važno vlogo pri načrtu za oboroževanje zapadne Evrope.
Ni nobenega dvoma, da iih ie
papež s svojimi izjavami spod-,,^® ŽELI ITI V POKOJ budil, naj delujejo, da bi se v Evropo pošiljalo puške, mitra-Ijeze, bombnike, tanke in ostalo orožje.
Med senatorji, ki so ga obiskali v Castel Gandolfu, so bili:
predsednik pododbora Elmer Thomas, Dennis Chavez, John McClellan, Burnet R. Maybank,,
Willis Robertson Edward J.
Vile rojenice ^
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Robert Gubane, Toledo, Ohio, ter pustile krepkega sinčka-prvorojenca. Mladi oče je najmlajši sin Mr. in Mrs. Anton Gubane, 16725 Waterloo Rd., ki sta postala zopet stari oče in stara mama. Čestitamo !
KITAJSKI KOMUNISTI 62 MILJ OD CUNGKINGA
HONG KONG, 20. nov.—Kitajska komunistična radio postaja je danes naznanila, da se sile Ljudske osvobodilne armade nahajajo oddaljene od zasilne prestolnice nacionalistov Cung-kinga, le še 62 milj.
Grčija posvarjena, naj se ne opira na ameriško pomoč
SOLUN, 18. nov—Ameriški ambasador Henry T. Grady je danes opozoril Girke, naj se pripravijo na konec pomoči, ki jim je bila doslej odobravana v okviru Marshallovega načrta.
Grady je nameraval posvariti Grke v govoru v Janini, toda njegovo letalo je zgrešilo mesto. Namesto tega je objavil izjavo, s katero je opozoril, da se grško ljudstvo mora pripraviti na težke naloge in žrtve, ki jih čakajo.
Zedinjene države so že odobrile Grčiji okrog $1,000,000,000 za razno pomoč, odkar so Nemci bili izgnani iz dežele. Pomoč v okviru Marshallovega načrta pa se bo končala leta 1952.
''Milijone dolarjev, ki se jih odobrava Grčiji, se mora smatrati kot orodje, s katerim naj se začne delati, ne pa za bergle, na katere se lahko opira," je med ostalim rekel Grady.
TAFT PRIPOROČA T-H ZAKON PROTI LEWISU
Republikanski senator Robert A. Taft je zadnjo soboto pripo ročil predsedniku Trumanu, fiaj s Taft-Hartleyevem zakonom nastopi proti uniji premogarjev, če bo 1. decembra Lewis obnovil stavko.
Taft je izjavil, da bi predsed nik lahko imenoval preiskovalni odbor in takoj zatem zahteval sodnijsko prepoved stavke za dobo 80 dni.
Razkol, ki danes obstoja med vzhodom in zapadom, je po papeževem mnenju bil ustvarjen ne samo zaradi izključne krivice Sovjetske zveze, pač pa tudi vsled tega, ker je Sovjetska zveza popolnoma zavrgla krščanske principe.
Papež je pri koncu svojega govora izrazil up, da se bodo vsi oni, ki v svoji tragični slepoti preganjajo cerkvo Boga, vrnili v naročje krščanstva, kjer lahko najdejo "mir in varnost".
Thye in John C. Stennis.
Človeška narava je pokvarjena, pravi papež
Papež je "razumne sile" opravičil z izjavo, da je človeška narava "šibka in pokvarjena." Rekel je:
"Naj bo še tako moder zakon, je težko upati, da bo prevladal, če se ga ne podpre z razumno silo — tako šibka in pokvarjena je človeška narava."
Kot pravijo vatikanski krogi, papež sproh ne verjame v sporazum med Sovjetsko zvezo in zapadnimi silami. Baje je posebno pozorno zasledoval debate o kontroli atomske energije v Lake Successu. Toda ker se Sovjetska zveza neče podati, papež meni, da je edina alternativa vojaška pripravljenost, pravijo ti krogi.
Za strah pred vojno je papež obtožil izključno le Sovjetsko zvezo.
Ker so čuti ljudstev sveta proti oboroževanju, katere koli sile, jo papež bil zelo previden, ko je podprl ameriški načrt. To pa je storil pod pretvezo, da Sovjetska zveza ogroža mir in da je treba razločevati med oboroževanjem kot orodjem za zasužnjen je ljudstev in oboroževanjem, katerega namen je, da se zoperstavi agresiji.
"Toda prava funkcija te sile bi bila, da zaščiti in brani pravice, ki jih je človeku dal Bog, in pravične zakone," je rekel sv. oče.
Papež je omenil tudi rek nekega starega rimskega filozofa, ki je dejal, da je "strah pred voj no hujši kot pa sama vojna.' Takoj zatem pa je podal svoje mnenje o sovjetski politiki rekoč, da se ta strah ne bo nikoli odstranilo, dokler v družini dežel obstoja samo ena članica, ki zavrača človeške pravice, uporablja silo, da bi državljane spravila v "položaj goveda" in se opira na državo, ki nad seboj ne prizna nobene sile.
BIRMINGHAM, Anglija, 19. nov.—Lastniki tukajšnjih premogovnikov so danes odslovili 81 let starega Henry Steven-sona, ki se je kljub 50 let dela v premogovnikih ni hotel prostovoljno umakniti v pokoj.
Stevensonu je zdravnik svetoval, da mora pustiti delo. Toda vztrajni premogar je odgovoril, da se prostovoljno ne bo umaknil v pokoj, pač da ga lahko vr-' žejo iz premogovnika.
ŠESTNAJSTLETNIKA NAPADLA MLADENKO
NEW YORK, 20. nov. — Na okrajni sodni ji v Bronxu sta danes bila obsojena Clyde Tolbert in Atkin Robinson, oba stara po 16 let, na 25 do 50 let ječe, ker sta kriminalno napadla neko 16 let staro mladenko ter pretepla in okradla njenega spremljevalca.
Uspešen koncert zbora "Jadran"
Včeraj so nam pevci in pevke zbora "Jadran" pod vodstvom pevovodje Vladimirja Malečkar-ja podali zelo uspešen koncert.
Udeležba na tem koncertu, ki je bil v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., je bila dobra. "Jadran" se je že s svojimi prejšnjimi koncerti uvrstil med naše najboljše pevske zbore in njegove koncerte publika rada poseča.
Nastopili so: mešani zbor, ženski zbor, moški zbor solisti Stanley Godnavec, Pete Tomsic, Frank Kosic in Frank Krištof, solistinji: Florence Unetic in Betty Novak, plesalka Judy Pretnar, dueta Ruth Vidrich in S. Godnavec ter Rose Sanabor in Frank Kosic ter kvartet Tony Prime, Stanley Godnavec, Frank Kosic in George Marolt. Pesmi na sporedu so bile dobro izbrane in so se izborno nadopolnjevale, tako da je koncert v celoti res bil živ, raznobarven in pester. Mogoče ne bi bilo napačno, če bi zbor "Jadran" vključil v program več pesmi iz sodobne Slovenije.
Režiser in vodja programa je bil John Stebla j, na klavirju pa je spremljal Reginald Resnik.
Po koncertu se je razvila prosta zabava in ples v obeh dvoranah.
stran 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *331 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 531M2
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
. SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: ra znaša leu in po poSti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 , 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
_$10.00 _ 6.00 - 3.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ___
For Three Months—(Za tri mesece) __
Entered w Second Class Matter April 2«th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ALI BO AMERIKA PRIZNALA KITAJSKO?
Civilna vojna na Kitajse naglo bliža koncu. Nacionalistične čete diktatorja Čiangkajšeka niso v stanju, da bi se zopelstavile zmagoslavnim silam ljudske armade in jim nudile resnejši odpor. Sam diktator Ciangkajšek, ki je toliko let na račun ameriških davkoplačevalcev užival vso podporo naše vade, ]e pobral več sto milijonov dolarjev v zlatu in s to svojo "privatno imovino" zbežal na otok Formozo. Seveda, Ciangkajšek, ki bi lahko" v miru in udobnosti užival sadove svojega poraza, še vedno huj-ska na kktivno intervencijo Zedinjenih držav, odprto jih vabi, naj se z vsemi svojimi vojaškimi silami vpletejo v civilno vojno, kajti tem se je po njegovih izjavah "začela tretja svetovna vojna."
Zedinjene države so vse stavile na Čiangkajšeka in njegov korumpirani režim. Državni oddelek je v svoji "Beli knjigi" priznal, da je ameriška politika podpiranja Čiangkajšeka doživela katastrofalen polom. Vsa nadaljna pomoč v orožju in denarju bi bila neumna in jalova. Vsled tega so Zedinjene države prenehale podpirati Čiangkajšeka in vsaj začasno opustile svojo politiko vmešavanja v kitajsko civilno vojno.
Na Kitajskem je že proglašena ljudska demokratična republika po vzoru na notranjo ureditev dežel vzhodne Evrope. Ustanovljena je bila tudi nova vlada, ki je sic^ koalicijska, toda je nedvomno pod polnim vplivom komunistov. Da ta vlada uživa daleč večjo zaupanje kitajskega ljudstva kot pa vsi bivši režimi, posebno Ciangkaj šekov, je jasno. Ta vlad^ upravlja skoro vso Kitajsko in bo po likvidiranju zadnjih ostankov , nacionalističnih čet za stopala 450,000,000 Kifajcey.
Ker je nova vlada komunistična, mnogi naši uradniki, kongresniki in celo predstavniki vlade pravijo, da jo Zedinjene države ne smejo priznati. To je navadna "komu nistična diktatura," ki je bila vsiljena ljudstvu. Nahajala se bo pod izključnim vphvom Sovjetske zveze. To so ne kateri argumenti. Toda napaka ameriške politike na Daljnem vzhodu, kakor tudi na drugih področjih je, da se opira na korumpirane režime in vojaške, polfašistične in celo fašistične diktature. Neumno je vpiti o demokraciji, svobodi in pravicah ljudstev, če pa se vse to zahteva le ko gre za diktature na levici, ne pa tudi diktature na desnici
Kitajsko ljudstvo je v civilni vojni jasno pokazalo, da je na strani diktature na levici. Objektivna poročila iz osvobojenih področjev, to je področjev, ki se nahajajo pod upravo nove vlade, pravijo, da je s to spremembo kitajsko ljudstvo ogromno pridobilo. Nova vlada si prfza-deva, da bi izboljšala prej tako obupen položaj ljudstva, izvaja agrarne reforme, skuša zvišati poljedelsko in indu strijsko produkcijo, odpravlja zaostalost dežele in bo nedvomno vložila vse napore, da bi Kitajsko spremenila v moderno in industrijsko razvito državo.
Vprašanje je, če bodo Zedinjene države mogle dolgo vztrajati pri svoji sedanji politiki nepriznavanja nove vlade. Zedinjene države so vodilna protikomunistična sila na svetu, toda naj je ameriška politika še tako močno protikomunistična se bodo končno morale vdati in novo vlado priznati. 2e sedaj na njo vršijo posebno močan pritisk ostale države, ki imajo velike interese na Daljnem vzhodu. Anglija bo verjetno kljub možnemu nasprotovanju našega državnega oddelka priznala novo vlado in uposta-vila z njo diplomatične odnošaje. Saj je sam Churchill že zahteval de facto priznanje nove kitajske vlade v Peipin-gu.
Res je, kitajski komunisti niso preveč vljudni pri obravnavanju Zedinjenih držav. Za trpljenje kitajskega ljudstva dolžijo našo deželo, ki je pošiljala Ciangkajšeku orožje in dolarje in celo s svojimi vojaškimi svetovalci nedvomno sodelovala pri poskusih, da se zatre veliko kitajsko revolucijo. Nedvomno so v Mukdenu zaprli ameriškega konzula in štiri ostale ameriške uradnike, ker so baje pretepali nekega Kitajca. Toda takšni primeri so se dogajali tudi v preteklosti in deloma tudi po krivici snmih Američanov, ki se ne zavedajo, da so se azijska ljudstva začela prebujati in da so sedaj vsi tujci, ki nimajo poštenih namenov, nezaželjivi gostje.
V interesu Zedinjenih držav bi bilo, da pozabijo na preteklost in se pomirijo s sedanjim položajem. Primer Kitajske je najbolj jasen dokaz, da politika, ki sloni izključno na pobijanju komunistične nevarnosti in se pri tem ne ozira kakšne zaveznik^ ima, no moro biti uspešna. Naša dežela je s svojo lastno revolucionarno tradicijo za-
JUGOSLOVANSKI VOJNI INVALIDI
2i. novembra 1949.
Vojni invalid telegrafisl
Jugoslavija je takoj rešila invalidsko vprašanje, ki se je pred vojno reševalo celih 25 let.
Med vojno so bili ranjenci prva skrb vodstva Narodno osvobodilne borbe v Jugoslaviji. Poveljem za borbo so takoj sledila povelja za varstvo in pomoč ranjencem. V partizanskih bolnišnicah, kakor tuai s prenosom ranjencev na dolgih in napornih pohodih, je bilo otetih mnogo življenj.
Vojna se je končala. Ljudstvo je polagoma ozdravljalo od preživetih strahot. 300,000 invalidov in brez štfevilo vojnih sirot pa je ostalo kot žive priče trpljenja jugoslovanskih narodov. Ena izmed prvih odločb Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, ki je bila izdana decembra 1944 1. v Beogradu, je bila odločba o pomoči vojnim invalidom, za katere je skrbela Jugoslovanska armada, dokler pi bilo z zakonom urejeno -vprašanje invalidnin. Leta 1945 je bila ustanovljena invalidska organizacija, ki je poleg invalidov iz narodno osvobodilne vojne zajela tudi invalide iz prve svetovne vojne, vdove, starše padlih borcev in vojne si-roee. Invalidi predvojne Jugoslavije še dobro pomnijo težko življenje, saj je bila takrat večina invalidov zaradi težkih razmer prisiljena, da. se preživlja s prosjačenjem. Pred to usodo niso bili zaščiteni niti težki invalidi, ker so bili v dobi monarho-fašistične diktature ukinjeni invalidski domovi.
Jugoslavija omogoča invalidom življenje, ki je dostojno človeka. Invalidnina, ki jo redno prejemajo, zadostuje za dostojno preživljanje. V vseh republikah so bili ustanovljeni invalidski domQvi, kjer inriajo invalidi vso potrebno nego. Dalje jim je z zakonom zagotovljeno brezplačno zdravljenje, redni letni dopust in brezplačna nabava ortopedskih delov. Povsod ob vsaki priliki izkazuje ljudstvo vojnim invalidom spoštovanje in ljubezen. Za nabavo oblačilnih in drugih piedmetov imajo -člani invalidske organizacije svoje posebne magazine, ki so vedno dobro založeni. Samo v Ljudski republiki Sloveniji izplačuje Zavodi za socialno zavarovanje mesečno za 30,100,-000 invalidnin. Ortopedsko delo je doslej prelelo brezplačno nad 4,000 invalidov. Poleg skrbi za zdravljenje in gmotni položaj, jim je omogočeno šolanje in strokovno usposabljanje, da se lahko vključijo v delovno skupnost. Vse to daje invalidom občutek živih, polnovrednih ljudi, ki niso v breme svoji okolici in svojemu narodu. Glavna invalidska uprava komiteja za socialno zavarovanje je organizirala po vseh republikah razne
strokovne tečaje, gimnazije in strokovne šole, v katerih se je letos 13,000 invalidov strokovno usposobilo.
V vsej državi delujejo številna invalidska podjetja, ki dajejo pomemben prispevek proizvodnji. V Ljudski republiki Sloveniji obstoja 90 takšnih podjetij, ki izdelujejo predmete za široko potrošnjo izredno dobre kvalitete. Dohodki teh podjetij so last invalidske organizacije, ki se na ta način vedno bolj krepi ter se prav zaradi tega bistveno razlikuje od raznih invalidskih društev v kapitalističnih državah.
Med invalidi Jugoslavije niso redki uradniki, novotarji, racio-nalizatorji, odlikovanci z Redom dela, udarniki pri prostovoljnem delu, organizatorji in člani kmetijskih obdelovalnih zadrug. Slana Janko 100% invalid, večkratni udarnik v opekarni železne na Jesenicah, je bil za svoje delovne uspehe od-
likovan z Redom dela. Pliberšek
Franc, težki invalid, je organi- se poslužujete pri svojem vzgoj-zator kmetijske obdelovalne za- nem delu?
druge v Goliču pri Slovenskih Konjicah. Zelo lep je tudi pri-
icjj jc I.UU1 yw-	T .
spevek invalidov pri prostovolj-	' nasmehne in pravi:
nem delu. Tako so samo v šestih okrajih Slovenije opravili letos invalidi—delovni prostovoljci—na raznih deloviščih nad 27,000 prostovoljnih ur.
Jugoslovanski invalidi se dobro zavedajo, zakaj so doprinesli svojo žrtev. Oni so dobro vedeli čemu se bore, zato niso podobni v ničemer invalidom imperialističnih dežel, demoralizi-ranim, izgubljenim ljudem, ki so se borili proti interesom delovnih ljudi, odnosno proti svojim lastnim interesom.
Danes, ko klevetniška kampanja sovražnikov dosega višek v sramotenju njihove dežele, vojni invalidi tekmujejo v plemeniti bitki za izpolnitev petletnega plana, ki bo velik dokaz resnice v Jugoslaviji . . . .
Poslano SANSu.
v DOMU ZA VZGOJO ZANEMARJENIH OTROK
Uro od Medvod je lepa gorenjska vas Smlednik. Že od daleč vidiš veliko grajsko poslopje. Ljudje ti povedo, d:i je to bivši Lazarinijev grad. Zdaj je tam državno deško vzgajališče. V njem se vzgajajo in šolajo otroci, ki so ali brez staršev, ki so bili že skoraj ob rojstvu vrženi na cesto, ter otroci, ki imajo sicer starše, očeta in mater, pa se ti zanje manj zanimajo, kot dober gospodar za svojo živino.
Cesta je otroke pokvarila.
"Ni čudno, da niso vajeni ubogati, da lažejo, preklinjajo, kadijo in celo kradejo, preden pridejo sem," razlagata upravnik in pedagoški vodja, ki te seznanjata z vsemi podrobnostmi življenja in dela otrok in vzgojiteljev v zavodu.
"V stari Jugoslaviji niso dovolj poskrbeli za take otroke. Imenovali so jih kratkomalo sirote in s tem je bilo rešeno vse. Otroci pa so se potikali po cestah in hlevih in so namesto ljubezni prejemali le udarce. V tem okolju so živeli dalje in često brez lastne krivde končali po ječah. Naša socialistična domovina pa je poskrbela tudi za take otroke. Takoj po osvoboditvi je ustanovila več vrst vzgojnih domov, eden takih je tudi naš, v katere se zdaj zatekajo ti brezdomci."
Nekdanje grajsko poslopje— sedaj vzgajališče — obstoji iz dveh velikih objektov. V prvem večjem je šest učilnic, 10 spalnic, ambulanta z bolniško sobo in sobo za bolničarko, kuhinja, velika obednica, umivalnica ter pralnica, v zadnjem času pa so si omislili še svojo šivalnico, v drugem pa so stanovanjski prostori za vzgojno osebje.
Upravnik pripoveduje, da je bil do leta 1946 tu le skromen Dečji dom. Potem so začeli s primernimi adaptacijami. V začetku so bile težave zaradi pomanjkanja inventarja in učnih pripomočkov, ki so potrebni za vzgojo teh otrok.
Novembra istega leta so prišli prvi gojenci. V drugi polovici leta 1947 pa se je dom po naporih pedagoških delavcev že dvignil do tiste višine, da je lahko služi v uspešne vzgojne namene.
Sredi popoldneva je bilo, ko sem stopil v "park" to je veliko grajsko dvorišče, preurejeno v
pravila lepo priliko, da na Daljnem vzhodu postane glasnik resnične svobode in neodvisnosti vseh zasužnjenih in kolonijalnih ljudstev ter tako dokaže, da je na strani ljudstev, ne pa režimov, ki ta ljudstva zatirajo. Samo s totalno spremembo te politike bi se Zedinjene države lahko zopet uveljavile kot progresivna sila. V nasprotnem pa bodo doživele isti polom kot so ga doživele na Kitajskem, ne samo v ostalih predelih^Azije, pač pa povsod, kjer se ma-jejo osnove starega reda.
otroško igrišče. V ozadju se ble-ste Kamniške planine. '
Na igrišču je živo, kot v panju. Gojenci so se pravkar vrnili z gozdnega sprehoda in sedaj je na vrsti igra ... Tu igrajo priljubljeno igro "Med dvema ognjema," tam zbijajo žogo, posamezniki se poskušajo na trapezu, na krogih, nekateri balina-jo itd.
"Zdravo, zdravo . . ." vljudno pozdravljajo, ko stopimo med nje.
V počitnicah so dopoldne tri ure zaposleni z raznim delom na ekonomiji (vse delo sloni na prostovoljni bazi) popoldnevi pa so določeni za izprehode v gozd, kopanje in igre. Med šolskim letom je pred poukom jutranja fizkultura, popoldne pa je do večerje na programu učenje ter udejstvovanje v raznih krožkih (pevski, šahovski, dramat-ski, knjižničarski). Vstajajo ob pol sedmih. Poleg šolskega dela opravijo še delo na ekonomiji.
Ko' smo jih od daleč motrili ob njihovi igri, smo opazili, da niso niti preveč kričavi. Kakor "navadni" otroci se ti zde, pa vendar ima vsak od njih—137 jih je zdaj v zavodu—svojo posebno preteklost, zaradi katere je prišel v to vzgajališče.
Šestnajstletni Darjo'Bizjak s Primorskega, mi je, ko sem se že'bolj spoznal z njim, zaupljivo povedal: "Neumen sem bil in nisem hotel v šolo. Rajši sem se skrival." Tak je bil tudi Drago Tavčar in še več drugih, sedaj pa ti s ponosom razodene, da je dovršil tretji razred ljudske šole s prav dobrim uspehom. Edo Pavletič s Sušaka pa je ostal sam, ko mu je umrla mama. Oče se ni brigal zanj, zato je prišel v zavod. Pridno se uči in ko bo po dovršeni ljudski šoli odpuščen iz zavoda, se bo šel učit za avtomehanika. Marijan Zaletel iz Ljubljane, ki prej ni hotel slišati o šoli, pojde letos v drugi razred gimnazije . . ,
Tako zvemo, da je marsikateri otrok ki je prišel v zavod zakrknjen, brez vere vase, brez smisla za delo in učenje, ki je v prvem letu v učenju zaostal, danes od-ličnjak in udarnik.
Gledam tja proti Kamniškim planinam in se zamislim nad usodo teh otrok . . . Saj to niso nobene barabe ali falotje, kakor so jih po krivici v začetku imenovali domačini, ampkk so ob pravilni vzgoji tako dobri in ubogljivi kakor drugi otroci. Niso pa sami krivi, če jim do vstopa v zavod ni nihče privoščil tople besede.
"Da, pravilna vzgoja dela čudeže pri teh vzgojno zanemarjenih otrokih," prekine moje premišljevanje pedagoški vodja, ki bere začudenje nad uspehi vzgojnega dela v mojih očeh.
"Kakšne vzgojne metode pa
Pedagoški vodja, tovarišica
Kolikor gojencev, toliko različ--nih življenj, toliko vzgojnih metod. Najboljša pa je metoda prepričevanja. Vzgojitelj mora biti gojencu skrbna mati in pravičen oče, a strog, dosleden in nepopustljiv. Znani pedagog Maka-renko je zapisal: 'Strog sem do otrok, ker jih spoštujem, ker jih imam rad in jim hočem dobro'."
Sonce se je med tem že nagnilo na obzorje. Pri vhodu je zazvonil zvonec. Znak, da je igra končana n se je treba prpraviti na večerjo.
"Zbor, zbor!" se razlegajo rezka povelja desetarjev in že stoje pionirji lepo v vrsti. S pionirskim pozdravom "Za domovino—s Titom, naprej"—oddi-dejo v prostorno obednico na večerjo. Preglasne ukori jo sami z besedami: "Pa bejž ven, če ne moreš bit tih ..." Po izdatni večerji se gojenci še malo poigrajo; tisti, ki so ta teden na vrsti pri ekonomiji, pogledajo, če je pri živini vse v redu, nato pa odidejo k počitku . . .
Mesec je že vzšel. Z upravnikom zavoda, tovarišem Inkretom, ki mu ničesar ne uide, povsod ima roke, oči in ušesa— zadnji leže k počitku in prvi je ua nogah (za izredne zasluge za razvoj zavoda je bil odlikovan z redom dela), sedeva na klop pod košati "grajski javor." Takole mi pripoveduje o njihovi ekonomiji:
"Spomladi leta 1948 smo pričeli z eno kravo. Danes imamo že 13 mladih krav pincgauske pasme, prigospodarili pa jih bomo po planu letos še 10. Z mlekom bomo tako povsem preskrbljeni. Imamo dalje dva para delavnih in en par lažjih konj. Priredili smo luštno kobilico "Lučko" za gospodarstvo. Hotel sem jo prodati, pa so me gojenci, ki se jim je živina prikupila, pregovorili, da je ostala.
"Da bomo preskrbljeni z mastjo, smo si omislili tudi lastno prašičjerejo. Začeli smo s štirimi plemenskimi svinjami, danes pa jih imamo 32. Število bomo pa še pomnožili. S tem v zvezi bomo modernizirali in razširili naše svinjake."
Prav ta dan so slavili malo de lovno zmago. Klali so 200 kilogramov težko svinjo.
"To je naša prva prireja," se nasmehne upravnik.
Vse delo pri živinoreji in na polju opravijo—seveda pod nadzorstvom—gojenci sami. Mec najbolj pridnimi^ je 15-letni gojenec Pavel Rupert iz Radovlji ce, ki ima na skrbi vseh 32 svinj. Sam pravi, da je najrajši pri svojih prašičkih, še na igro pozabi. Edo je najrajši pri angorskih zajčkih, ki jih gojijo zaradi volne, in pri morskih prašičkih, ki so na razpolago raznim zavodom za preizkuševanje. Vsakih je po 100. Marijan ima vzoren red pri piščancih itd. Od 500 piščancev, ki so jih vzgojili letos, so jih 400 oddali drugim zavodonji, 100 pa so jih obdržali za domačo uporabo. V letošnji sezoni so oddali v valilnico 5,000 jajc. Gojijo tudi 100 kljunov vodne perutnine, ne manjka pegatk, puranov in celo pava imajo.
"Ko smo začeli z vzgojo naših otrok," nadaljuje upravnik, "smo spoznali, da učenje otroke premalo zaposluje in da jim je treba najti še druge zaposlitve. Zato je bila naša skrb, da pridobimo k zavodu še zemljo. Danes imamo 37 hektarov, od teh 21 hektarov orne zemlje. Čeprav so začetku nekateri bolj zakrknjeni otroci izjavili: 'Nismo zato tu, da bi delali . . .", se danes med seboj skušajo, kdo bo več naredil. Sodelujejo množično in delajo z veseljem. Sploh je ekonomija pri zavodu odlično vzgojno sredstvo. Delo na ekonomiji vzgaja učence k skupnosti. Tesno povezano delo na ekonomiji
in šolsko delo lahko prevzgojita še tako zakrknjena gojenca v pozitivnega človeka. V tem letu so poleg šolskega dela opravili gojenci 43,514 udarniških ur."
Ko sva z upravnikom končala, sem naprosil tovarišico Mink6, naj mi pove kaj o učnih uspehih v preteklem šolskem letu.
Uspehi so zelo razveseljivi. Od 137 otrok je bilo iz vedenja ocenjenih 15 odlično, 49 prav dobro, 56 dobro in šest zadovoljivo, v učnem uspehu pa je doseglo odlično oceno 14, prav dobro, 46, dobro 41, zadostno edene, nezadostno 15 učencev, 15 pa je bilo neocenjenih. Neuspehi so zaradi prepoznega prihoda otrok v zavod. Povprečen šolski obisk je bil 89 odstotkov. Izpit čez četrti razred so razen treh dovršili vsi gojenci. Odlični in prav dobri učenci so bili nagrajeni in pohvaljeni. Razglašenih je bilo tu-cii 32 udarnikov. Predpogoj za naslov udarnika je odličen ali prav dober uspeh v šoli ter delo na ekonomiji. Letos je odšlo prvič na dopust za tri tedne 80 gojencev.
Petintrideset gojencev, ki so v zadnjem tekmovanju dosegli prvo mesto, se je udeležilo akademije zavoda slepih v Ljubljani. Ves njihov pionirski odred se je udeležil pionirskega dneva v Kranju, kjer je nastopil s pevskim zborom in fizkulturno točko.
Težka, a hkrati lepa je dolžnost, ki jo vrše naši učitelji in vzgojitelji na tem zavodu, ki se vsi trudijo, da ta mlada bitja, ki jih je življenje vrglo tako krivično ob stran, prevzgoji jo v poštene, delovne ljudi in jih vrnejo družbi kot polnovredne člane. Želimo jim pri njihovem težavnem delu vedno več uspehov, ki jih bodo veseli učenci, starši, učitelji in družba.	n. n.
LIL.Tv . ^AL BO PODAL OSTAVKO KOT NAČELNIK
WASHINGTON, 17. nov. -Danes je bilo naznanjeno, da bo v kratkem načelnik Komisije za atomsko energijo David Lilien-thal podal ostavko.
Društveni koledar
24, novembra, četrtek — Letni koncert pevskega zbora Zarja na Zahvalni dan v Slov-nar. domu na St. Clair Ave.
decembra
26. decembra, ponedeljek —- Božična veselica društva Modern Crusaders št. 45 SDZ v Slovenskem delavskem dornu na Waterloo Rd.
JANUARJA — 1950
15, januarja, nedelja — Plesna veselica društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ v SDD, na Waterloo Rd.
29, januarja, nedelja — 22-ob-letnica društva Modern Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd.
FEBRUARJA
11. februarja — Valentine P^®® pev. zbora Triglav v Donin zapadnih Slovencev, 6818 D®' nison Ave,
MAJA
7. maja, nedelja—Koncert peV.
zbora Triglav v Sachsenheim
dvorani, 7001 Denison Ave-■ AVGUSTA 20, avgusta, «edelja" — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
rif

Keep it up.
Don f i
btthefl*! down-
e
21.
Novembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
pirkovič:
BITKA ZA PLETERJE
(Nadaljevanje)
ki so ga partizanske sprožile proti okupatorju in "J^govim belim oddelkom, ni le prostrane šentjernej-doline od Gorjancev do Kr-® ^ od Mogrega polja do Ko-1^'ijevice, ampak so njegovo čutili tudi daleč tja na nem. stran. V Krškem so stikali
Slavi liz;
'® in si šepetali o veliki par-. .^^ki ofenzivi, ko so videli "Gjati bele ranjence. V No-mestu so se Italijani v vpraševali, kaj se godi jj, obkoljenem' svetu. Sam sem slišal tarnati. Pietro Les-iz Trsta, ki me je takrat in preklinjal vojno, bo ^Poianil, če je še živ. Da ima-P^i'tizani tanke, so se izgo-
varjali; da so sami zgubili dobrih štirinajst dni preje na Vi,-vodini, ko so jih partizani razbili na velikem bojnem pohodu, 500 svojih vojakov, 200 mul in nič koliko orožja in da se sedaj ne morejo spuščati v novo borbo s partizani; da je usoda obkoljenih belogardistov v Ple-terjah in Italijanov v Št. Jerneju najbrž zapečatena.
Italijani so imeli tiste dni v Novem mestu velike oči in strah je gledal iz njih. Za trdno so pričakovali, da bodo partizani po osvojitvi Pleterij korakali na Novo mesto tisti pa, ki jih je že povsem zapustil pogum, so govorili, da so partizani že na potu. Okupator je postajal majhen, nam pa se je od ponosa ši-
OBLAK MOVER
priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba, ^brnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
JOHN OBLAKA
East 61st St
HE 2730
rilo srce in bilo nam je, kakor da je velika sobota.
8. Italijani vlečejo na bojišče težke topove
že ko so Lahi s svojo dolgo procesijo kamionov in tanki skupaj z belimi v petek kasno zvečer pribežali iz Mrzle doline nazaj v Novo mesto, je dobil podpolkovnik Manlio Berardi povelje, naj se takoj drugi dan, v soboto, je ob 6. uri zjutraj po. izkusi znova in za vsako ceno prebiti s tanki in belo gardo iz Pleterij rešiti na varno. Za težko nalogo mu je divizija dodelila spet vso pehoto in oklop-nike, povrhu pa še tri bombnike in baterijo težkih, sto mili-meterskih topov, ki naj bi z Ra-teža tolkli partizanske položaje pri Mokrem polju. Morda bodo zmogli topovi, čemur nista kos njihov vojak in belogardist. Kolona je dobila tudi inženirski vod, ki naj hi pod zaščito topov in oklopnikov popravil porušeno cesto, da bi mogli tanki naprej.
Berardi jeva kolona je krenila v soboto po šesti uri zjutraj iz Novega mesta. Topništvo, ki ni mirovalo vso noč je.za nekaj časa umolknilo, ker so ga vlekli s seboj proti Ratežu. Berardi je imel pred očmi spet skrb, kako italijanskega vojaka zavarovati, belogardiste pa izkoristiti za borbo. Nazadnje ni uganil slabe.
Italijanske pešce je poslal na levo krili, kjer ni bilo odpora, da so v velikem ovinku proti Krki nevarno mesto obšli; be-logardistični bataljon pa je vrgel spet na desno, v ogenj partizanskih pušk, kakor je storil žs prejšnji dan. Na položajih je bil ta dan v Mrzli dolini drugi bataljon Cankarjeve brigade in še morda kakšen oddelek Tomšičeve.
Belogardisti so popadali kakor žaba oreh. Ob 10. uri so zaprosili Italijane za pomoč topništva, ki je stalo na Ratežu. Proti "dolgi roki" topov parti-
Popovic,
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
-PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
^ Zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
^116 LORAIN AVE.	ME 7260
NICK POPOVIC, predsednik
zani niso imeli orožja. Umakniti so se morali zato nekoliko od ceste. Bela garda je to izkoristila in naglo zasedla Mokro polje in Gradišči ter poslala Italijanom zadaj glas, da lahko napredujejo. Ženijski vod se je pomaknil do porušenega mostu v Mrzli dolini in ga začel popravljati, da bi mogli naprej tudi tanki in kamioni.
Topništvo je okolico porušenega mostu v Mrzli dolini držalo z Rateža pod ognjem, da se partizani ne bi mogli približati. Partizani pa niso odnehali, ampak so napadali tudi z neugodnejših položajev, da so se Italijani motali pri porušenem mo-stiču kar štiri ure. Italijanski častniki, ki so čakali nekje zadaj, so postajali nestrpni. Poveljnik kolone Berardi pravi, da je prišel načelnik divizijskega štaba, podpolkovnik Rossi, trikrat pogledat k poveljniku, da bi poizvedel o položaju in poročilo pripoveduje še, "da se je Rossi podal do porušenega mostu in bil priča, kako je o klop-1 nik streljal, da bi ščitil dela, in kako je sovražnik v odgovor oklopniku preluknjal gumo na kolesu." Poročilo je s to epizodo hotelo povedati seveda le to, da je tudi načelnik divizijskega štaba Rossi hraber človek, da se upa priti pogledat na bojišče.
Bilo pa je Italijanom te štiri ure v Mrzli dolini zelo vroče, saj so pozneje, kakor izvemo od patra priorja, v Pleterjah pripovedovali sami, da so se komaj prebili in da so se že mislili vrniti.
Topništvo je imelo poleg obstreljevanja partizanskih položajev nad Mrzlo dolino še mnogo drugega dela. V svojih novomeških zapiskih najden, da so topovi, ki so se oglašali vse dopoldne, sredi dneva za nekaj časa svoj ogenj ustavili, okoli enih popoldne pa začeli zopet silovito grmeti. Italijansko poročilo pravi, da so obstreljevali Mihovo, Tolsti vrh, Polhovico in Maharovec ter dostavlja, da je bilo "obstreljevanje učinkovito, ker so imeli komunistični tolo vaji tam občutne izgube in so bili priseljeni bombardirani pas izprazniti." Resnica pa je, da v teh krajih partizanov ni bilo, ker so stali vsi njihovi oddelki pri Kostanjevici, pri Pleterjah, v bližini Št. Jerneja in pri Mokrem polju. Od topov pa so trpeli še nekateri drugi kraji; saj je topovska krogla zadela in močno poškodovala na primer dom Alojza Učjaka v Gornji Stari vasi.
Polhovico in Maharovec s o obstreljevali Italijani zato, ker je šel tam skozi njihov bataljon ki se je partizanom izmuznil po ovinku. V takem primeru Italijani niso vprašali, ai je kje sovražnik ali ne, niti kaj bo z vasmi. Vesti so imeli moderni Rimljani pri nas prav tako malo, kot so jo kazali njihovi razbojniški predniki s puščavskimi Afričani ali divjimi rodovi Azi-ej. — Kraje po Podgorju so pa topovi obstreljevali po navodi-
lih, ki so jih topničarji dobivali od belogardističnih predstraž z Mokrega polja in Gradišča.
Porušeni most je bil popravljen ob 14 uri 10 minut; v Št. Jernej so avtomobili in oklepniki prispevali dvajset minut kasneje. Italijanska pehota je prišla tja že preje po ovinku čez Maharovec, Razdrški gozd in Šmalčjo vas.
Podpolkovnik Berardi pripoveduje v svojem poročilu, da je bilo ob njegovem prihodu v Št. Jernej slišati "v bližini močno pokanje pušk in avtomatičnega orožja" ter da "je zvedel, da se je malo prej začel drugi poizkus prebiti blokado okoli ple-terske postojanke." Takoj se je podal na bojišče ter se poučil o položaju. Kakšen je bil ta položaj, je Berardi čisto zamolčal. Spominjajo se ga pa še Šentjernejčanni.
Italijanska vojska, ki je šla iz Št. Jerneja med vinogradi po Golobinjku proti Selam in Ple-terjam, j e zašla iznenada v ogenj partizanskih pušk in stroj-
nic. Italijani se niso poizkusili niti braniti. Obrnili so se v brezglavi beg. Spet so bili kakor gorski hudournik, ki je porušil jezove in drevi zdaj vse vprek v dolino, lomeč ovire, ki mu pridejo na pot, in ki ne najde prej pokoja, dokler ne pri-drvi v varno naročje mirnih vo-
da v dolini. Ob tankih v, Št. Jerneju so se Italijani šele oddahnili, svojega mrtveca so pa zavlekli v mrtvašnico. Temu prizoru je bil Berardi priča, ko je prišel v Št. Jernej, zato ni napisal o njem rajši nobene besede.
(Dalje prihodnjič)
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
EAT THE SEED
i.sand you lose the harvest!
The money you have today can be the seed that grows into dreams come true. Eaten up today in spendthrift buying, it only gives momentary satisfaction. But planted wisely, it can bring you a harvest of farm or ranch expansion—education for the kiddies —that long vacation trip you've wanted.
Put profits where they grow. Invest every possible penny in U. S. Savings Bonds. Then every $3 you plant today, will allow you to rčap a harvest of $4 in ten short years.
Dean W. I. Myers of Cornell University,
says; "A financial reserve in U.S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land* livestock, and machinery. Agriculture is a speculative business, and farm and ranch [ people need to have their financial reserves in the safest possible form and where they will always be readily available. Nothing meets these two requirements as well as United States Savings Bonds."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an offical U. S. Treasury advertisement — prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
Miško kranjec
OS ŽIVLJENJA

ROMAN

OČA POMLAD
Stara."
/ W))	se ni mogla otre-
:	Zdaj so prvič jas-
® pred njo. Nekaj se Vse dotlej je bilo
cor Katica že ne bi ;ara."
premolknili. Toda dan mislila o tem

i.bn
siij Ve s čim. Toda laže
,'i ^1) tem kakor zdaj. Zdaj lil. .
ii.," biu
®ania dejstva: Feren-
% v šoli hodila s fan-
1,1 3e
Sv ^^Posled rodila otro-ii -i® moralo biti skrito
i lis \ J%, U;	v . ,
' ^ ga ona se m dose-S^ede ga je včasih ko-
Kiaj ujela s pogledom: pri hiši sta bila Ana in njen mož, in včasih jc ujela, kako je ta mož prijel Ano za roko in sta se potlej igračkala. In tudi med očetom in materjo je včasih ujela kaj podobnega.
Prej ji je. bila mati mnogo, toda. ko jo je nekoč videla, kako jo je oče držal v naročju in ji segal v nedrije, tedaj ju je oba zasovražila. Nekaj tujega je prišlo vmes, nikdar več ni mogla misliti o njima, kakor prej. Zdelo se ji je, da sta jo prevarila.
Na dom in na starše poslej ni bila več navezana, ni mogla biti. Drugi pri hiši pa so bili tuid pre-
stari zanjo, da bi se jim že mogla približati. Tako je bila sama.
Še v šoli se je bila spoznala z nekim Radohom. Bil je prav za prav paglavec, vhaj tedaj, največji junak med vsemi in dekleta so bila splošno zanj vneta. On, se je zdelo, se za to sploh ne meni. Kakor on, ni znal razen njihovega Matije nihče nositi kape, ne tako držati rok v žepu.
Hišo so imeli tu čez v kotu. Še revnejšo kakor Magdičevi. Samo v tem so bili na boljšem, da jih ni bilo toliko pri hiši, temveč je imel on samo še dve sestri. Starejše ni bilo doma že več let in so govorili, da se je nekje poročila in ostala tam z možem. Mlajša pa je bila slepa. Oče in mati sta prejšnja leta vedno hodila na delo, in se vračala vselej šele v jeseni. Tjičas je bil ta Radoha s svojo slepo sestro pri svoji teti, ki je imela takisto kočo v vasi, a ni mogla na delo, ker je bila že stara.
Radoha je bil vedno svoboden, bolj kot vsi drugi otroci. Drugi šo prihajali pred starše vsaj na večer in odgovarjali za vse, če so kaj takega storili čez dan. Njemu tega ni bilo treba. Samo to slepo sestro je vedno vodil s seboj in po njej je bil znan daleč okoli. Povsod, kjer je bilo kaj posebnega, je bil zraven in nekje v bližini je morala čepeti njegova sestra in čakati.
Kasneje po šoli ga je Katica nekako spustila izpred oči. Bile so druge stvari, s kateirimi je imela opravka. On pa tudi, se je zdelo, ne utegne, da bi se brigal za njo.
Ko sta se torej t6 pomlad srečala, je bilo vse drugače, kakor prejšnja leta. Medtem tudi on ni bil ves čas doma, temveč je hodil namesto matere z očetom na delo in se vračal šele kasno jeseni. Pozimi ga pa ni bilo mnogo na spregled.
Zdaj torej je bil dorasel, vi-
sok, nekoliko slok fant, s prvimi brki pod nosom, ki jih je puščal rasti, ne pa, kakor drugi, si jih briti. Bilo ga je večkrat videti: noga se mu je bila ognojila in ni mogel že v aprilu na delo. Moral bi počakati do konca maja.
Ko sta se torej srečala, je bila Katica presenečena. Daleč nekoč ga je rada srečavala in rada poklepetala z njim, niti sram je ni bilo zaradi tega. Sram se je prikradel v njo šele v teh zadnjih letih.
"No, Katica," je rekel živahno, ko jo je srečal tisto pomlad, kaj pa ti?"
"Nič," je rekla v zadregi, "na polje grem."
"Delate? Zdaj je pri vas dela dovolj, ka;j?"
"Dovolj ga je," je odvrnila.
"Pri nas ga je tudi, kar smo dobili zemljo."
"Mi smo tudi dobili zemljo," je odvrnila.
"Vi ste jo več kot mi. Nas je
samo pet, pa so nam dali štiri orale. No, pa je že to lepo. Lani je mati komaj obdelala. Z očetom sva hodila nekaj denarja prislužiti, da bi si laže kupili, kar je potrebno. Letos jaz nisem mogel. Mislim, da ostanem to leto doma. Mati ja tako rekla. No, meni je to vseeno. Tudi tam je lepo. A zdaj bo treba delati."
"Jaz bi tudi šla," je rekla Katica, "pa me zdaj še ne pustijo. Oče so rekli, da kasneje. Morda oddidenl kam v mesto in ostanem tam. Ana mi je rekla, de se v mestu lahko živi."
"To mislim, da se lahko. In tudi jaz ne bi ostal doma, a kaj hočem. Moral bom tu ostati. Bare ni od nikoder in mati je že zdaj rekla, da jaz prevzamem gospodarstvo, ker je oče tako rekel. No, zastran mene, jaz ga že prevzamem. Živeti se "bo dalo, mislim. Štirje orali sicer ni veliko, a nekaj je. Toliko ni tcot vašega."
"Našega," je rekla, "saj tudi ne bo. Vedno se prepirajo, kdo bi prevzel Oče pa nočejo nobenemu predati."
"No, enemu bodo že morali dati, mislim. Vsi vendar ne boste doma."
"Oni pravijo, da ne bodo delili zemlje. Mi bi pa tudi vsi ostali."
"To je neumnost," je rekel fant. "A kako bo, ko se boste ženili? Ali boste mar tako ostali?"
"Ne vem," je dejal tiho. "Saj jaz," je hotela reči, "se ne bom ženila." Vendar je molčala o tem.
"Meni pa so že zdaj rekli," je nadaljeval fant, "da se bom moral kmalu oženiti. Mati niso kaj posebno zdravi in tudi oče ne. Tako potrebujemo pomoči. No, mislim, feno ali dve leti še za-vlečem, potlej pa, če bo že potrebno, se bom pač moral." To je bilo jasno povedano.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. novembra 104&
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Okrog devetih se je Grigorij prebudil spričo konjskega hrza-nja, preplašeno sedel, zatipal okrog sebe z rokami in iskal orožje.
—	Nikogar ni, — je tiho rekla Aksinja. — Kaj si se pa ustrašil?
Grigorij si je pomel oči in se zaspano nasmejal.
—	Naučil sem se živeti po zajčje. Spiš in v spanju z enim. očesom pogleduječ, ob vsakem glasu vztrepečeš . . , Temu se, dekle, ne odvadiš tako brž. Sem dolgo spal?
—	Ne. Morebiti boš še za-snul?
—	Noč in dan brez prenehanja bi moral spati, če bi se hotel naspati kakor treba. Dajva, rajši zajtrkujva. Kruh in nož imam v sedlni torbi, sama do-bodi, jaz grem pa konja -napajat.
Vstal je, slekel plašč in pritegnil pleča. Vroče je prigreva-lo sonce. Veter je vzgibaval listje na drevju in skozi njegovo šelestenje skoraj ni bilo več slišati pojočega žuborenja potočka.
Grigorij se je spustil k vodi, iz kamenja in šib napravil na enem koncu jez, s sabljo nakopal zemlje in zadelal z njo presledke med kamni. Ko se je nabrala voda ob njegovem nasipu, je prignal konja in jima,pustil, da sta se napila; potem jima je snel brzdi in ju vnovič spustil na pašo.
Po zajtrku je Aksinja vprašala:
—	Kam pa pojdeva odtod?
—	Proti Morozovski. Ko prideva do Platova, pojdeva dalje
pe§.	L
—	Pa konja?	, *
—	Ju bova pustila.
—	Škoda, Griša! Tako dobra kdnja sta, serca se kar nagle-dati ne moreš, pa ju je treba popustiti? Kje pa si ga dobil?
—	Dobil ... — Grigorij se je klavrno nasmehnil. — Uropal sem ga nekemu Tavričanu.
EDUCATION MOLDS OUR FUTURE
BCTTKt KHOOU MAKE BETTER COMMUNITKS
Uncle Sam Says
The Payroll Savings Plan for the regular purchase of V. S. Savings Bond* is AMERICA'S NEW WAY TO SAVE— It's "the way millions save billions." Today there are more than 7% million Americans—people just llite you and your neighbors .down the street—who have signed up for Payroll. Savings where they worlt. Every payday these "Payroll Savings regulars" put aside part of their earnings in V. S. Savings Bonds—the world's safest Investment.
U.S. Tr»MMury D*p*rtmtBt
Po kratkem molčanju je rekel:
—	Škoda ali ne škoda, a pustiti ju bova morala ... Ne bova s konji kupčevala.
—	Zakaj pa imaš še oro^e pri sebi? Kaj pa nama je potrebno? Bog ne daj, da bi ga kdo zagledal — skupiva jo.
—	Kdo pa naju bo ponoči videl? Kar tako, za strah sem ga pustil. Brez njega bi mi bilo kar neznosno ... Ko bova popustila konja, bom tudi orožje popustil. Tedaj nama ne bo več potrebno.
Po zajtrku sta legla na pogrnjen plašč. Grigorij se je zaman upiral spancu. Aksinja pa se je oprla na komolec in pripovedovala, kako je živela brez njega, kako silno je trpela ta čas. Skozi nepremagljivo dre-mavičnost je Grigorij poslušal njen enakomerni glas in ni imel moči niti, da bi dvignil težke veke. Včasih sploh ni več slišal Aksinje. Njen glas se je oddaljeval, pel zamolkleje in povsem zamiral. Grigorij se je trznil in prebudil, čez nekaj trenutkov pa je že spet zapiral oči. Utrujenost je bila močnejša od njegovih želja in volje.
—	... tožilo se jima je in sta spraševala, kje je atek? Na vse načine sem ju motila, kar se da ljubeznivo. Privadila, navezala sta se name in sta začela pored, keje obiskovati Dunjaško. Po-Ijuška je tiha, unjirjena. Punčke ji šešijem iz cunj in ti sedi z njima pod mizo in se igra. Mi-šatka pa je nekoč pritekel s ceste in ves drgetal. "Kaj pa je?" — vprašam; Zajoka, pa kako grenko. "Otroci se nečejo igrati z menoj, pravijo, da je moj oče bandit. Mamica, ali je res, da je bandit? Kakšni pa so banditi?" Pravim mu: "Noben bandit ni, tvoj oče. On je le tako... nesrečen človek." Potlej pa se je začelo spraševanje brez konca in kraja: zakaj nesrečen in kaj se*pravi nesrečen? Nikakor mu nisem mogla dopovedati . . . Sama, Griša, sta me začela klicati za mater, ne misli, da sem ju učila. Mihail pa jima ni nič hotel, bil je dober. Mene pa ni pozdravljal, obrnil se je vstran in odšel mimo, njima pa je dvakrat cukra prinesel iz trga. Prohor je zmeraj pravil o tebi. Zgubil se je, pravi, človek. Pretekli teden je prišel, da bi pokramljal o tebi, a je skoraj na glas zajokal . . . Preiskave sem imela, ves čas so orožje iskali, pod zastrešino, v kleti, povsod . . .
Grigorij je zaspal, tako da ni slišal povesti od kraja. Nad glavo so mu v vetru šepetali listi mladega bresta. Aksinja je dolgo poljubovala njegove mežeče oči, potem pa je tudi sama usnula, se pritisnila z licem na Grigorijevo roko in se še v spanju nasmihala.
Pozno ponoči, ko je zašel mesec, sta zapustila Suhi log. Cez dve uri ježe sta se spustila s holma proti Čiru. V livadi so vreščali kosci, v ločkastih zato-kih rečice so na moč regljale žabe in nekje daleč in votlo je stokala .bobnarica.
Sami vrtovi so se vlekli nad rečico in neprijazno čmeli v megli.
Ne daleč od mostiča se je Grigorij ustavil. Polnočna tihot. nost je nemela nad vasjo. Grigorij je spodbodel konja s petami in zavil vstran. Ni maral jahati čez most. Ni zaupal tej tišini in se je bal. Na koncu vasi sta prejezdila na brodu rečico in ravnokar zavila v ozko
zagato, ko se je iz jarka dvignil moški, za njim pa še trije.
—	Stoj! Kdo gre?
Grigorij je vztrepetal od klica kakor pod udarcem in nategnil vajeti. V trenutku se je obvladal in se glasno odzval: "Svoj!" Ostro je zasuknil konja in uspelo mu je pošepniti Aksi-nji: — Nazaj! Za menoj!
Četvorica iz zasede pred kratkim na prenočevanje poleglega preskrbovalnega oddelka, je molče in zložno stopila proti njima. Eden se je ustavil, da bi zakadil, oprasnil je žveplenko. Grigorij je šiloma opletel z bičem Aksinjinega konja. Ta se je zapodil in se mahoma zadrvel v kalop. Grigorij se je nagnil na konjski vrat in zdirjal za njim. Mučne sekunde je trajala tišina, potem pa je kakor grom počila neenakomerna, treskajoča salva, ognjeni plameni so prešinili temo. Grigorij je zaslišal žgoče žvižganje krogel in zategli krik:
—	K orožju-u-u! . . .
Kakih sto sežnjev do rečice je
Grigorij dohitel skočno bežeče-ga serca, zajezdil vštric in zakli-cal:
—	Skloni se, Ksjuša! Skloni se niže!
Aksinja je nategovala vajeti, se prevračala in valila na bok. Grigoriju se je posrečilo, da jo je ujel, če ne, bi padla.
—	Kaj so te ranili?! Kam te je zadelo?! . . . Povej vendar! ... — je hripavo vprašal Grigorij.
Molčala je in se mu čedalje teže spuščala v naročje. Grigorij jo je v diru pritiskal k sebi, sopihal in šepetal:
—	Za božjo Kriščevo voljo! Vsaj besedico! Kaj pa ti je vendar?! ...
Toda niti besedice niti stoka ni zaslišal od negibne Aksinje.
Kaki dve vrsti od vasi je Grigorij ostro zavil s ceste, se spustil v grapo, vzel v naročje Aksi-njo in jo varno položil na tla.
Slekel ji je toplo jopico, raztrgal na prsih lahni nedrček in srajco in tipaje našel rano. Krogla je Aksinjo zadela v levo lopatico, razdrobila kost in se prebila skozi život pod desno ključnico. Grigorij je z okrvavljenimi, tresočimi se rokami potegnil iz oprtače svojo čisto spodnjo srajco in vojaške obvezilni-ce. Dvignil je Aksinjo, ji položil pod hrbet koleno, začel prevezovati rano in poskušal zaustaviti kri, vročo izpod ključnice. Krpe srajce in preveza so hitro čr-nele, se premakale skoz in skoz.
Zastopniki
"Enakopravnosti" *
Za at. claiisko okroi]*:
JOHN RENKO 1016 E. 76lh St.
UT 1-6888 ★
Za collinwoodsko in euclidsko okioije:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 *
Za newburiko okrožja:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini praktlciralo In se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotlko / vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu In ga nadomestil z novim. Vam ni treba Imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.t vhod mamo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Kri je teltla tudi iz na pol odprtih Aksinjinih ust, ji klokotala in grgrala v grlu. In Grigorij je ves odrevenel, od groze spoznal, da je vsega konec, da se je najstrašnejše, • kar se je sploh moglo zgoditi v njegovem življenju, že zgodilo . . .
Po strmem pogočju grape, po stezici, uhojeni v travi in posejani z ovčjimi bobki, se je previdno spustil v kotel in nesel v naročju Aksinjo. Njena brez volje nagnjena glava mu je ležala na ramena. Slišal je siga-joče, dušeče se dihanje Aksinje in čutil, kako topla kri zapušča njeno telo in mu iz ust lije na prsi. Za njih sta krenila v grapo oba konja. Prhala sta, rož-Ijala z žvalami in začela hrusta-ti sočno travo.
Aksinja je umrla Grigoriju na rokah malo pred svitanjem. Zavest se ji ni več vrnila. Molče jo je poljubil na mrzle in od krvi slane ustnice, jo previdno spustil na travo in vstal. Nevidna sila ga je sunila v prsi, da se je odmaknil in padel vznak, ali pri priči preplašeno planil pokonci. Še enkrat je padel, se do bolečine udaril z golo glavo ob kamen. Potem je potegnil iz nožnice sabljo, ne da bi se dvignil s kolen, in začel kopati grob. Zemlja je bila mokra in rahla. Zelo je hitel, ali začelo ga je du-šiti v grlu, zato si je raztrgal srajco, da bi mogel laže dihati. Predjutrnja čvrstost mu je hladila od znoja premočene prsi in ni se mu zdelo več tako težko delati. Prst je izmetaval z rokami in čapko, ni počival niti trenutek, ali preden je izgrebel grob do pasu v globino, je preteklo dosti časa.
Pokopal je svojo Aksinjo pri živi jutranji svetlobi. Že v gomi-
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, nokličite
IV 7646
REALTOR
ŽENSKA
stara okrog 42 let,	želi dobiti
delo, najsibo za kuho	ali splošna
hišna dela. Kdor ima	kak posel, naj pokliče
UT 1-4554
PRILETNA ŽENSKA
ŽELI DOBITI DELO ZA PAR DNI V TEDNU; SNAŽEN JE, ITD. Vpraša se na
1236 E. 61 St., spredaj
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 E. 74 St. — EN 4371
li je položil njene mrtvaško pre-bledele zamolkle roke navzkriž na prsi in ji z naglavno ruto pokril obraz, da bi prst ne zasula njenih na pol odprtih, negibno v nebo strmečih oči, ki so že začele stekleneti. Poslovil se je od nje, trdno prepričan, da se ne ločujeta za dolgo . . .
Skrbno je steptal na grobu vlažno rumeno ilovko, dolgo klečal ob grobu, sklanjal glavo in se nemo zibal.	^
Zdaj se mu ni nikamor več mudilo. Vsega je bilo konec.
V dimasti megli vetra je vstajalo nad grapo sonce. Njegovi žarki so srebili gosto sivino na Grigorijevi ,odkriti glavi, drseli po bledem in v svoji • otrplosti strašnem obrazu. Kakor da bi se prebudil iz morečih sanj, je dvignil glavo in zagledal nad seboj črno nebo in slepeče sijoči črni kolut sonca.
18
Zgodaj spomladi, ko skopni sneg in se posuši pozimi poležana trava, se začno v stepi spomladanski požari. Kakor reka teče ogenj, ki ga podi veter, goltno požira suhi lisičji rep, vzletava po visokih steblih osa-ta, drsi po rjavih vršičkih me-tlike, se razliva po nižinah . . . In potem dolgo diši v stepi po trpkem smodu ožgane in raz-kopane zemlje. Naokrog veselo zeleni mlada trava, na modrem nebu drhte nad njo nešteti škr-jančki, na tečnem ščavju se pasejo mimo leteče gosi in spletajo gnezda droplje, ki prilete na poletje. Tamkaj pa, koder je divjal požar, zlovešče črni
JOE GORNIK
na 15625 HOLMES AVE.
ŠE VEDNO
dela nove in popravi) e stare
moške in ženske obleke. Krajša in podaljšuje ženska krila po najnovejši modi.
Se priporoča
J. GORNIK
SEE A
FIRST!
What a value! Genuine Maytags, $124.95 —$179.95. Easy terms. Liberal trade-in. Come in today.
Pri nas dobite popust v gotovini
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
mrtva, zoglenela zemlja. Na njej ne gnezdijo ptice, na daleč se ji izogne žival, samo veter, krilat in uren, preleti nad njo in daleč raznaša sivi pepel in jedki temni prah.
Kakor stepa, ki jo zažgo po-žaii, je bilo črno Grigorijevo življenje. Izgubil je vse, kar je bilo drago njegovemu srcu. Vse mu je pobrala, vse mu je razdejala neusmiljena smrt. Ostala sta samo otroka. Toda on sam se je še zmeraj krčevito oklepal zemlje, kakor da bi v resnici njegovo strto življenje imelo še kako vrednost zanj in za druge.
Ko je pokopal Aksinjo, je tri dni brez smotra begal po stepi, a ni odjezdil niti domov niti v Vešensko, kakor bi moral, četrti dan je pustil konja v eni izmed vasi usthoprskega okraja, se predrožil čez Don in peš od-
šel v slačevsko goščavo, na tere robu je bila v aprilu pi^'" krat razbita Fominova tolpa. ^ tedaj, v aprilu, je slišal, da y goščavi stalno živijo ubežniki-K njim se je namenil Grigo'''J' ker se ni hotel vrniti k Fomin"-
GRELNO PEČ
MAJHNO ZA GARAŽO, NA MOG ALI DRVA. ŽELIM KUPITI.
Pokličite
Hillcrest 1163 W
EKSKLUZIVNI TERITOBU DELNI ALI POLNI ČAS DOBRE PRILIKE V OHlO
če morete plačati $2,150 kup trga za svetovno znaru V , dukt, si lahko zaslužite $350 čis dobička na mesec in imate se i prostega časa tedensko.
Telefonirajte ali pišite
NAT'L DISTRIBUTING CO-
932 SCHOFIELD BLDG. CH 0341 — zvečer OLymp^
THE JAMES CHINA CO.
3370 EAST 5Sth STREET, pri BROADWAY
Cleveland 4. Ohio — tel. VU 3 5550	j.
Vabljeni ste, da obiščete našo razložbeno sobo; imamo poP°' no zalogo namizne posode ameriškega in importiranega izdelK majhne figure, itd. Vse po zmernih cenah.
COLLINWOOD MUSIC CENTER
UČIMO IGRANJE NA K^VIR, HARMONIKO, SAKSOFON. KLARINET, BAS, VIOLINO IN KITARO.
JOE TROLLI
712 EAST 152nd STREET	<	GL 0S45

sdi teb eoaUiif'
eu&bMmbIŠ
If can hqppen right on your block . . . Kids hear thing®' kids repeat things, and all too often some undeserving youngster comes home in tears.
You owe your youngster and family protection against this kind of attack. You owe them financial security-And ...
The best way we know about to find financial security is through the regular piurchase of U. S. Savings Bonds-
U. S. Savings Bonds are the safest, surest investment you can make. You can have them purchased for y"^ automatically, through the Payroll Savings Plan you work or—if this method is not available to yoU"^ through the Bond-A-Month Plan where you bank.
Remember—U. S. Savings Bonds pay you 4 dollars every three invested, in ten years!
sms6Jtika'
(IS, SedttiM BWi-
enakopravnost
Thh i» an offieiat V. S. Treagury adverttastnent prdpATAcf under au«p/ce« of Treatury Department and Advertisff^e