ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, H JO JE S. OKTOBRA 193« USTANOVILA KOMU. NISTICNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLO-VENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODIL. NA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLASILO SOCIALISTICI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Pr o te f a r ti v xe h de ztfy:zdruzììt se/ M- I L t f V J « C «na dtm 20 1 Glavni Brodnik Janez Vipotnik Odgovorni urednik Franc Šetinc * * * LJUBLJANA, sreda, dne 25. oktobra 1961 • Leto lil., štev 293 » Tanjug poroča iz Stock- vojnega -letalstva ugotav-holma, da so funkcionarji Mo od danes naprej vsa-švedske civilne obrambe : ki dve uri stopnjo radioak-na današnjem sestanku s tivnosti v zraku. Tudi kon-komisijo za zaščito pred trolne postaje na zemlji radioaktivnim sevanjem so ^ okrepile opazovalno proučili podrobnosti načr- službo. ; Po mnenju strofa, ki bi ga začeli ižpolnje- kovnjakov se bo radioak-vati na švedskem v prime* tivnost nad švedsko in ru potrebe, določa pa vr- ostalim delom Skandina-sto ukrepov od evakuacije vije čez teden dni morda prebivalstva iz posebno povečala, ogroženih področij do pre* Kakor poroča Reuter iz povedi odhajanja iz stano- osla, je spodnji dom nor-vanj. Z letali švedskega vitega i^lanienta soglas-no sprejel resolucijo, ki obsoja sovjetske atomske poskuse. Resolucija poudarja, da je sovjetski sklep - B o obnovitvi poskusov vzbu- _ I _ 2L _ _ _ dil »hudo zaskrbljenost in I) I (I 7 #1 '<4 negotovost, kaj bo princ- I \J Mm U I U sla prihodnost«. Rezultat « teh poskusov je povečanje avldčuie obnovitev radioaktivnosti nad Nor- Parlament je zahteval od vlade, naj pošlje ta protest sovjetski vladi in OZN. Rim, 24. okt. (Tanjug). Glasilo Socialistične stranke »Avanti« komentira v današnji številki poskuse z atomskim orožjem v ZDA in Sovjetski zvezi ter piše: »Delavsko gibanje ne more sprejeti miru, ki sloni na strahu, grožnjah in nevarnosti obojestranske- je strani storila vse, da se sedanji položaj ne bi poslabšal. Kakor poudarjajo v Parizu,' so, objektivno gledano, še vedno možnosti za nova pogajanja, čeprav Francozi v tem pogledu niso utrli poti. Ce bi Francija začela drugače ravnati s politični- Nadaljevanje na zadnji strani »SAIGON OZN PROSLAVLJA OBLETNICO V senci blokovskih razprtij Nujno je treba skleniti mednarodni sporazum, ki bi prepovedal atomske poskuse, pa tudi proizvodnjo jedrskega orožja - Še vedno problem generalnega sekretarja - Sporazum o sprejetju Mongolije in Mavretanije v članstvo OZN NEW YORK, 24. okt. (Tanjug). OZN proslavlja svojo obletnico v znamenju nujne zahteve, da je treba doseči splošni sporazum o opustitvi atomskih eksplozij, ki niso le povzročile razširitev radioaktivnosti, škodljive človeškemu organizmu, ampak tudi zastrupljajo politično vzdušje na svetu. Politični odbor, ki je te dni obravnaval več predlogov o opustitvi poskusov in o njihovi prepovedi, ni mogel v tem oziru doseči kakega napredka, ker se je razprava razvijala v senci blokovskega kosanja in obtoževanja. Spričo takšnega vzdušja v političnem odboru je mnogo delegatov v OZN mnenja, da je treba obso- jati zvračanje krivde za opravljajije atomskih eksplozij samo na eno stran. Čeprav je dejstvo, da so eksplozije v Sovjetski zvezi, zlasti pa zadnji atomski po?kus, vzbudili vznemirjen; e v OZN, številni delegati menijo, da to samo opozarja na nujno potrebo, skleniti mednarodni sporazum, ki bi prepovedoval predvsem poskuse, pa tudi SPORAZUM V ANKARI Gursel predsednik republike Vlada nacionalne enotnosti ANKARA, 24. okt. (AP-AFP). Voditelj štirih turških političnih strank so se danes sporazumeli, da bodo sestavili nacionalno vlado, katere predsednik bi bil general Gnrsel. Sporazum o tem so dosegi: po vrsti medsebojnih posvetovanj, ki trajajo v turški prestolnici že dva dni- Na davišniji seji so predstavniki strank sprejeli zalite ve, ki jih ;e postavil Odbor nacionalne enotnosti. Sporazum o uredi tv! krize določa: prvič,. . predsednik., vlade general Gursel bo edini kandidat za predsednika republike: drugič, sestavili bodo vlado nacionalne enotnosti; tretjič, bodoča vlada ne bo proučila amnestije za obsojene funkcionarje prejšnjega režima; četrtič, zakonov, ki jih je sprejel in pripravil Odbor nacionalne enotnosti, ne bodo revidirali kot tudi ne sklepa o upokojitvi 147 univerzitetnih profesorjev, in petič, oficirji, ki bili upokojeni avgusta 1960, se ne bodo vrnili v vojsko. Kakor je znano, so tedaj upokojili kakih 7000 oficirjev, med njimi več kot 200 generalov. Po današnji seji političnih voditeljev je šef Republikanske stranke Ismet Inonii izjavil, da so Izgladili vse razlike v mnenjih in da je zelo zadovoljen z doseženim sporazumom. Novi predsednik turške republike general Gursel proizvodnjo atomskih bomb in drugega atomskega orožja. Politični odbor obravnava indijski predlog, ki daje prednost moratoriju. Doslej pa glede tega niso ničesar skleniti, ker niso sprejeli zahteve, naj politični odbor takoj razpravlja o indijskem predlogu in ga predloži Generalni skupščini. Položaj se je še bolj zapletel zaradi včerajšnje atomske bombe v Sovjetski zvezi. Mnogi delegati niso vedeli, kaj zdaj s pozivom, ki zahteva opustitev eksplozij. Debata o samem problemu se je namreč potem spremenila v proceduralno razpravljanje. V OZN so bkrarta z relativnim optimizmom sprejeli vesti o zbliževanju gledišč ZDA in Sovjetske zveze, kar zadeva vprašanje, kdo bo namestnik generalnega sekretarja. Obe državi se morata sporazumeti le še o tem, koliko pomočnikov naj ima generalni sekretar, ker zdaj ne gre več za problem, kakšni naj bodo odnosi med generalnim sekretarjem in njegovimi pomočniki in kakšna bodd procedura v Varnostnem svetu. Število pomočnikov ni preprost problem in vsebuje globlje aspiracije obeh strani. Medtem ko ZDA zastopajo tezo, da mora imeti generalni sekretar pet pomočnikov, je Sovjetska zveza mnenja, da naj bodo štirje. Zahod zahteva, naj peti pomočnik, zastopa . Zahodno Evropo. Toda Sovjetska zveza je stavila pogoj, da je treba v tem primeru uvrstiti med pomočnike tudi predstavnika vzhodnoevropskih držav. V taksnem vzdušju je bila formalna proslava dneva OZN na sedežu svetovne organizacije. Priredili so koncert, predsednik Generalne skupščine Mangi Slim pa je imel krajši govor o Vlogi OZN. New York, 24. okt (AP) Kot poročajo, je bal dosežen sporazum o sprejetju LR Mongolije in Mavretanije v OZN. Po tem sporazumu, ki so ga dosegli na privatnih pogajanjih, bo najprej sprejeta DR Mongolija, nato pa še Mavretanija. BEOGRAD, 24. okt. V Beogradu živeči otroci Iz raznih delov sveta so se zbrali danes dopoldne v Domu pionirjev in skupaj z našimi pionirji in pionirkami proslavili 24. oktober, dan Združenih narodov. Jugoslovanski pionirji in pionirke so nastopili z več solo točkami na klavirju in violini, skupina sovjetskih pionirjev je zapela nekaj zborov« skih pesmi, skupina deklic iz Afganistana, Burme, Japonske, Indije in nekaterih evropskih dežel pa je zapela neko pesem v angleškem jeziku. V programu so sodelovali tudi otroci iz Poljske, Francije in drugih dežeL Na koncu svečanosti so otroke pozdravili' trije študentje s Cejlona, iz Siere Leone in Etiopije, ki študirajo na beograjski univerzi, študent jz Siere Leone je govoril o ^6VOji domovini, ki je nedavno postala stoti član Združenih narodov, študentje s Cejlona in Iz Etiopije so zapeli nekaj narodnih pesmi svoje domovine Foto: Tanjug jasnilo v s štetjem NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Svojo izjavo o značaju sedanjega ljudskega štetja na Tržaškem je dal tržaški župan .na sinočnji seji mestnega občinskega sveta kot odgovor na vznemirjenost pripadnikov slovenske manjšine zaradi ciljev tukajšnjega popisa prebivalstva po narodnosti. Na osnovi te izjave danes zaključujejo, da ugotavljanje občevalnega jezika prebi-Tržaškega ozemlja služilo za štetje slovenske manjšine, Čeprav iz županove izjave ni razvidno, ali je izražal zgolj svoje osebno mišljenje, ali pa je tolmačil stališče tistih, ki so ugotavljanje občevalnega jezika organizirali. Znano je namreč, da se je tukajšnji župan že pred štetjem izrekel proti ugotavljanju narodnostne pri-. padnostd, popis po narodno- — Tržaški župan dr. Franzi! prebivalstva ni pomorilo ugotavljanje občevalne-aradi znanstveno-kultur- sti pa so kljub temu uvedli mimo vednosti tržaškega občinskega sveta. V Trstu je danes vzbudila precejšnjo pozornost tudi vest, da je tukajšnji vladni generalni komisariat na zahtevo Rima prepovedal kongres iredentistične organizacije tako imenovane Zveze Istranov. Kongres bi moral biti v Trstu pod krinko 100-let-nice ustanovitve italijanske države. Prepoved vsedržavnega kongresa v Trstu ene glavnih iredentističnih organizacij je prva prepoved te vrste, saj je bil Trst doslej zelo pogosto prizorišče iredentističnih manifestacij, ki niso bile v skladu z njegovo vlogo pri razvijanju pozitivnih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in I tala jo. Dušan Fortič Radioaktivnost na Laponskem - »Avonti« e sovjetskih in ameriških «tomsfcili poskusih - MraufoMoci^e vftMpiju - Neh«u« eksploziii 'uSf atomske bombe v Sovjetski zvezi: »Zares žalostna vest« LONDON, 24. okt. (Reuter), švedski fizik Kurt Liden je sinoči po britanskem radiu izjavil, da je radioaktivnost v severni švedski stokrat večja kot na južnih področjih. Rekel je, da so največjo radioaktivnost na švedskem zabeležili na Laponskem področju, ki je zelo redko naseljeno. To povečanje radioaktivnosti pa še ne pomeni nevarnost za človeško zdravje. FLN noče poslabšanja položaja Vidni francoski kulturni in politični delavci obso{ajo vlado, ki zavlačuje obnovitev pogajanj in uprizarja pogrome proti Aižircem - Konstruktivno stališče začasne' alžirske vtade - Pokolji v Oranu in Constantinu PARIZ, 24. okt. (Tanjug). Ugledni naprednjaki francoskega javnega in političnega življenja, med njimi Jean Paul Sartre, Simone de Beauvoir, Luis Aragon in Jean Effel, so danes objavili nov protest proti terorističnim metodam francoske policije v pogromih zoper Alžir ce. Protestne deklaracije so objavili tudi večja skupina pariških univerzitetnih profesorjev, nadalje filmski delavci ter še nekatere ugledne osebnosti in levičarske organizacije. Val nezadovoljstva naprednega dela francoske javnosti je s tem postal izredno močan zlasti v sedanji zelo pereči fazi franco-sko-alžirskih odnosov. Kakor poudarjajo v Parizu, so za te odnose neposredno pred 1. novembrom — sedmo obletnico oborožene vstaje za osvoboditev in neodvisnost Alžirije — značilni naslednji elementi: V prvi vrsti se kaže brezupnost nadaljnjih vojaških prizadevanj Francije, da bi končala »pacifikacijo« Alžirije, kjer so vojaške enote osvobodilne vojske spet prevzele pobudo. Po zadnjih vesteh FLN so v bojih prejšnji mesec utrpele francoske sile nove velike izgube, medtem ko so številni strateško važni objekti uničeni ali poškodovani. Na vojaškem torišču se položaj torej ni spremenil in samo Še bolj potrjuje, da alžirskega problema ni mogoče urediti z vojaško silo. Na političnem torišču so neuspeh pogajanj v Evianu Ib Lugrinu izkoristili za nadaljnji pritisk, hoteč one- mogočiti pogajanja kot pot za ureditev. V tem pogledu so značilni manevri nekaterih desničarskih politikov in celo predstavnikov vlade, ki opozarjajo na delovanje tajne ultraške organizacije pod vodstvom bivšega generala Salana kot na »neposredno nevarnost za pogajanja«. Pri tem poudarjajo, da bi bilo treba zato najprej opraviti s to organizacijo in se šele potem lotiti pogajanj z Alžirci. Takšna tolmačenja pa dejansko pričajo o pomanjkanju hotenja, da bi se stvarno pogajali, kar kaže tudi dejstvo, da od evianskih in lugrin-skih-pogajanj praktično ni- so ničesar učinkovitega ukrenili proti Salanovim ultrašem, medtem ko so v Alžiriji in v zadnjih dneh tudi v Franciji organizirali prave pogrome proti Aižircem. Trenutno postaja ta položaj, ki je dosegel višek v krvavih demonstracijah prejšnji teden v Parizu, že nekoliko bolj jasen in umirjen. Ni še dokončno znano, koliko je bilo mrtvih, ranjenih, deportiranih in zaprtih, vendar pa podatki o tem iz alžirskih virov kažejo, da so bili uradni francoski podatki vsekakor »redigirani«, da ne bi vzbudili še večjega vznemirjenja v francoski javnosti. To vznemirjenje, ki se izraža v odločnem nasprotovanju brutalnim policijskim metodam, je naposled tretji važni element v sedanjih francosko-alžirskih odnosih. Značilno je, da tudi Alžirci, kakor je včeraj izjavil minister Jazid, ugodno ocenjujejo pomen tega odpora naprednega dela francoske javnosti. Minister Jazid je opozoril na to, da je treba in da je mogoče obnoviti pogajanja o mirni ureditvi alžirskega problema, ter je . . . poudaril, dabo FLN s svo- , ga uničevanja ter na zlove-1 ščem vojaškem ravnovesju. Logika blokov se je. tudi tokrat pokazala v nevarni luči. Mi socialisti danes bolj ko kdaj- prej čuti mo moralno in politično moč in zahtevamo odpravo blokov in mir, ki bo slonel na razorožitvi in miroljubnem tekmovanju.« »Avanti» nadalje poudarja, da je dandanes vsem na svetu znana uničujoča moč sovjetskega in ameriškega HAVANA Kubanska vlada je protestirala pri ameriškem zunanjem ministrstvu zaradi umora kubanskega državljana Lopeza v bazi Guantanamo. V noti zahteva kubanska Vlada aretacijo vseh tistih, ki so sodelovali pri. umoru Lopeza. Na podlagi avtopsije trupla in po raziskavi Okoliščin, v katerih je izginil Lopez, je komisija ugotovila, da gre za premišljen umor. m RIM Italijanski premier Fan-fani je danes sprejel poljskega zunanjega ministra Rapackega, ki se je na povratku z zasedanja Generalne skupščine OZN ustavil v Rimu na privatnem obisku. V sporočilu italijanskega predsedstva vlade je rečeno, da se je »premier Fanfani odzval želji ministra Rapackega, da ga obišče ter se zadržal s poljskim ministrom za zunanje zadeve v prisrčnem razgovoru.« atomskega orožja in da zato ni bilo potrebno »demonstrirati moč zato, da si volje za mir, ki jo oznanjajo, ne bi razlagali kot slabost«. Glasilo KP »Unita« ugotavlja, da je »svetovna javnost vznemirjena, ker se zdaj zaveda, da bi atomska vojna pomenila nepopravljivo katastrofo in morda konec človeštva«. List piše, da je bila Sovjetska zveza prisiljena obnoviti atomske poskuse zaradi imperialističnih groženj, in poziva italijansko javnost, naj s svojimi akcijami vpliva na italijansko vlado, da se bo zavzela za pogajanja med Vzhodom ih Zahodom. V Neaplju je bila velika manifestacija za mir, v kateri je sodelovalo več tisoč Neapeljčanov. Potem je bilo zborovanje, na katerem je govoril namestnik generalnega sekretarja Socialistične stranke Italije de Martino. Poudaril je, da »vsi notranji in mednarodni dogodki potrjujejo pravilnost neodvisne poli-tike Socialistične stranke in njenega odločnega boja za odpravo vojaških blo- Nadaljevanje na zadnji strani Grewe pri Kennedyju Nobenih sprememb v francoskem stališču - Novi zahodnonemški predlogi - Incidenti na conski meji v Berlinu veleposlanik prispel b Bonna, je danes obiskal predsednika Kennedyja in mu izročil osebno poslanico kanclerja Adenauerja. . Vsebine poslanice niso | naj zavzame v odboru ve- objavili. Sporočili so samo, da je to odgovor na prejšnjo poslanico, ki jo je predsednik Kennedy poslaj Adenauerju. Veleposlanik Grewe se je — kakor poročajo zahodne agencije — zadržal skoraj eno uro pri predsedniku Kennedyju. Kakor je izjavil po sestanku, se je razgovor z ameriškim predsednikom nanašal na stališče bonske vlade glede berlinske krize in na pogajanja s Sovjetsko zvezo. Grewe Je rekel, da po posvetovanju v Bonnu in razgovorih s predsednikom Kennedy-jem goji več upanja »zaradi dosežene stopnje soglasja med zahodnimi zavezniki«. V zvezi z zahodnonem-I škim stališčem do pripravljalnih razgovorov s Sovjetsko zvezo je Grewe dejal, da Zahodna Nemčija ni proti temu, da hi se ti razgovori nadaljevali. Toda bcimski vladi se zdi potrebno, da najdejo skupno osnovo ali skupno pot teh priprav. Prav zdaj delajo na tem, je rekel Grewe. Grewe je sinoči prispel v Washington po večdnevnih posvetovanjih v Bonnu, kjer je dobil nova navodila leposlanikov, ki proučuje berlinski problem. Sodijo, da so ta navodila v naslednjem: ustanoviti eksterito-rialni koridor, ki bi povezal zahodni Berlin z Zahodno Nemčijo, odkloniti de facto priznanje DR Nemčije in zavrniti kakršno koli demilitarizacijo Zahodne Nemčije ali kakršnokoli diskriminacijo proti njej v okviru NATO. AFP izraža mnenje,- da je z vrnitvijo Grewea v Washington prišlo do novega »poleta« v delu odbora veleposlanikov, in poroča, a? pričakujejo, da bo zdaj laže določiti skupno politiko v berlinski krizi. Agencija tudi pravi, da bo odbor zdaj lahko sprejel sklep o tem, ali bodo navezali stike z Moskvo in v kakšni obliki. O teh stikih je danes govoril tudi predstavnik britanskega zunanjega ministrstva, ki je opozoril na namero Velike Britanije, da skupaj z ZDA nadalje pripravlja tla za morebitna pogajanja s Sovjetsko zvezo. Po vesteh iz Londona bi tla pripravila veleposlanika v Moskvi Thompson in Roberts. Britanski veleposlanik je še v Londonu, pričakujejo pa, da se bo v za- giede tega, kakšno stališče etku tega tedna, po inten- ■ zivnih posvetovanjih v -Eo-relgn Officeu. vrnil'v Moskvo. Stališče Erancije je nespremenjeno. Francija še vedno sodi, da pogajanja s SZ o Berlinu in Nemčiji v tem trenutku niso zaželena. To je danes potrdil tudi Grewe, ko je rekel, da v francoskem stališču »še ni nobenih, sprememb«. Spričo takšnega stališča Francije AP domneva, da bo Francija morda izključena iž končnih poskusov, da bi rešili berlinski problem, »če general de Gaulle — ki meni, da mora dati pobudo Sovjetska zveza — ne bo spremenil svojega gledišča m ne bo nehal nasprotovati pogajanjem in stikom si predstavniki Sovjetske zveze«. O možnosti pogajanj brez de Gaulla Pišejo tudi britanski lista. Berlin, 24. okt (Tanjug)« Po vrsti incidentov na raznih točkah demarkacijske črte v Berlinu, ki so se pripetili v zadnjem mesecu dni, so se začele zdaj provokacije tudi na prehodu za pešce na Friedrichstrasse. Nek! civilisti so doslej večkrat poskusili priti brez kontrole iz zahodnega v vzhodni Berlin. Pri tera so jim pomagat pripadniki ame- Nadaljevanje na zadnji strani soglaša z nigerijskim predlogom resolucije v OZN, ki predvideva, naj vse afriške države dobe neodvisnost do leta 1970. V posebnem sporočilu sekretariata navajajo leto 1963 kot datum, do katerega naj bi vse afriške države postale neodvisne, kot je bilo to predlagano že na zasedanju vseafriške konference leta 1958. Na tem zasedanju so sodelovale tudi vse nigerijske 'politične stranke. V gporočilu sekretariata vseafriške narodne konference . opozarjajo, da so tudi,na zasedanjih v Tunisu in Kairu potrdili resolucijo, ki zahteva neodvisnost za vse afriške države do leta 1958. Sekretariat sicer Nigerije ne poziva, naj umakne svoj predlog resolucije v OZN, vendar menijo, da bo večje število afriško-azijskih držav glasovalo proti. Sožalje Petra Stamboliča Beograd» 24. akt. (Tanjug). Predsednik Zvezne ljudske sfcupščiae Petar Stambolič je poslal predsedniku ©1X3 Ti.tovo Užice Mladji Matkoviču naslednjo brzojavko: »Huda prometna nesreča na cesti Priboj—Prijepolje, v kateri' je na tragičen na-č i r* 'izgubiio življenjd5 4 l^dr-žavljanotr; je globoko > pretresla naše ljudstvo in' pomeni veliko, nenadomestljivo izgubo ne samo ža njihove diružme, marveč tudi za vso našo skupnost. Prosim Vas*, da v imemi Zvezne ljudsike'skupščine in v mojem osebnem imenu sprejmete iri sporočite družinam ponesrečencev naj-islkrenejše sožalje.-« uspehe, ki so rezultat novega gospodarskega siste ma in delavskega sama upravljanja, časopis obširno piše o sistemu delavskega samoupravljanja, o njegovi organizacijski strukturi, delovanju in o sem oblast nad vozi-lom. Sam ne vem, kako sem prišel iz avtobusa, vem pa, da kar vepp. thdi z^aihrilki. Sinoči sem sedel z drdžbo v gostilni in pili smo malo, tako po šofersko.-« Mmlaganovič je šofer že nad 20 let. Petar Milosavljevič VZROK NESREČE SE NI UGOTOVLJEN Titovo Užice, 24. okt jTa-n jug). Strokovna komisija državnega sekretariata za ika smrt je bila trage-zase. Nekatere so po-pretresljive. Med petje bil Risto ŠaLipuiro-ženo. Oba sta utonila, pa ju je zaman pri-aJo pet mladoletnih Trgovski potnik iz l Miroslav Manic in :a negovalka Milica covič iz Priboja sta se »Iskra« je prva v državi začeta izdelovati električne argonske varilne naprave V načrtu je tudi prqizyodnid popolnoma avtomatiziranih tovrstnih naprav N» Gospodarskem razstavišču razstavlja »Iskra« vrsto zanimivih novih izdelkov. Na sliki vidimo sodobno Signalnovarnostno napravo EC-ST 2, ki avtomatično ureja železniški promet. V kratkem bo takšna naprava začela delovati na železniški postaji Preserje, pozneje pa jih bodo dobile tudi ostale postaje, kolodvori in druga pomembna želez* Foto: Igor Prešern ENA IZMED ZANIMIVOSTI NA MEDNARODNEM SEJMU »SODOBNA ELEKTRONIKA« fl Ljubljana, 24. okt. Na letošnjem osmem mednarodnem sejmu »Sodobna elektronika-« je videti marsikaj,, kar preseneča ne samo strokovnjake, marveč celo; povprečnega obiskovalca. —1 Zlasti je razveseljivo; da so se s številnimi novimi, najsodobnejšimi napravami* na tem sejmu pojavila me' samo inozemska podjetja, marveč v ~veliki meti tudi domača industrija. To velja zlasti za kolektiv »Iskre«, ki je pripravil- za letošnji sejem .vrsto novžh proizvodov. O vseh na tem mestu ni mogoče poročati, zato bi se tokrat omejili le na eno izmed zanimivih novosti — na najsodobnejšo napravo za varjenje. Že pred nekaj meseci se je-v »Iskri-« pojavila misel, da bi začeli doma izdelovati najsodobnejše varilne naprave, ki jih že precej časa uporabljajo v inozemstvu. Take sodobne varilne ha- Delo ekspedicije v triglavsko brezno se odvija po načrtu Kredarica, 24. okt. ob 16. Včeraj ob 10. dopoldne so s Kredarice sporočili, da se delo jamarske ekspedicije v triglavsko brezno odvija po načrtu. Dopoldne so zasedb svoja mesta relejci in telefonisti. Medtem se je pripravljala skupina, ki naj bi šla skozi vrhnjih 100 m ledu in snegu mimo že pripravljene baze 1 v neznane spodnje prostore. Dopoldansko poročilo vodje triglavske odprave dr. Gamsa s Triglava je s tem zaključeno. Vodja odprave še pripominja, da se bo odprava javila v naslednjem poročilu, okrog 13, že iz novo odkritih globin. Do štirih popoldne, torej niti v drugem poročilu, pa še nismo prejeb nobenih nadaljnjih vesti o »akciji dno«. Ob štirih popoldne je bilo vreme na Kredarici še kar ugodno. Oblačnost je bila dve osmini ob sicer dobri vidljivosti, temperatura se je gibala okoli 3 stopinje O, pihal je rahel severozahodnik. M. P. Vzrok tragedije še ni znan Oljke so dobro obrodile j Titograd, 24. okt. (Tanjug). Obiranje oliv v Črnogorskem Primorju je skoraj končano. Pridelovalci so z letošnjo letino zadovoljni. Čeprav so olivne gaje napadle mušice, je letošnji pridelek nekoliko večji od lanskega. Od Ulcinja do Iiercegnovega raste 400.000 oljčnih dreves in pridelek ž njih bo znašal kakih 5000 vagonov. Prijepolje, 24. okt. Danes proti večeru je pričakovati uiradno sporočilo sekretariata za notranje zadeve iz Titovega Užica o včerajšnji nesreči in njenih vzrokih. Po pripovedovanju očividcev in 13 preživelih potnikov pa je že zdaj moč sklepati, kako je prišlo do doslej največ je avtobusne nesreče pri nas. ki se je odigrala v soteski Liana, pri novi hidrocentrali v Bistrici, 11 km od Prijepotlja proti Priboju; terjala je 41 človeških žrtev. Nekaj minut pred nesrečo se je skoraj nov FAP avtobus transportnega podjetja iz Prijepotlja, ki je vozil na progi Priboj—Bijeto-polje. zadnjikrat ustavil v Bistrici. Šofer ni ustavil motorja, ker je vstopilo le nekaj potnikov. Odpeljal je najprej skoz; sotesko. Vozil je kakih 30 km na uro po manjših ovinkih kakih 15 do 20 m nad Limom. Nenadoma pa je skoraj na ravnem zavozil s ceste. Avtobus, v katerem je bilo po ■ dosedanjih ugotovitvah 54 J potnikov, se je prevrnil in , zdrsnil v strugo reke Lima. NAJGLOBLJI TOLMUN LIMA Tu je Lim globok kakih 6 metrov. Če bi bil avtobus padel le nekaj metrov naprej ali pred tem krajem, bd bila nesreča mnogo manjša. Tako pa se je približno v eni minuti potopil na dno reke. Mehanik Nenad Čačič, ki je do nesreče sedel kraj šoferja Muflaga-noviča, je pozneje opisal DS VI Beograd, 24. okt. (Tanjug). Muzej uporabnih umetnosti v Beogradu pripravlja splošno jugoslovansko razstavo, katere cilj je prikazati dosežke naše industrije v likovnem oblikovanju proizvodov. Razstava ne bo imela komercialnega značaja. Odprli jo bodo zadnje dni novembra. Z nj0 bo muzej uporabnih umetnosti proslavil 10-letnico svojega dela. Ob koncu novembra bodo odprli v Beogradu razstavo, ki bo prikazala dosežke naše industrije v likovnem oblikovanju proizvodov Muzej se je obrnil na kakih 200 podjetij lesne, tekstilne in preprogarske industrije ter industrije za predelavo kovin in industrije stekla, porcelana in keramike, naj za razstavo izb ero proizvode iz zadnjih petih let. Za to razstavo v industriji še ni posebno velikega odmeva. Pozitivno je odgovorilo samo 20 podjetij. Razlog je treba morda iskati tuđi v tem, da industrijska podjetja niso vajena sodelovati na razstavah, ki niso izključno trgovskega značaja in ki jim ne prinaša neposredne koristi. Ne glede na to bo ta razstava propagandno-vzgojnega značaja »kakor si jo zamišlja touzej v želji, da bi s poudarjanjem tehničnih in estetsko uspelih proizvodov opozoril na elemente, ki naj jih vsebuje sodobni proizvod, vsekakor koristna. Obi-. sfcovalcem bo pajbrž tudi organizacij iz sosednih de- ' pokazala, v kolikšni meri žel. Srečanje bo 'posvečeno I naša podjetja sodelujejo z družbenim službam za po- umetniki in kakšni so sadou moč družini- ' vj' tega sodelovanja. Sredi novembra konferenca o družbenih službah za pomoč družini Beograd, 24. okt. (Tanjug). Na današnjem sestanku sekretariata Konference za družbeno dejavnost žensk so udeleženke razpravljale tudi o pripravah za mednarodno srečanje ženskih organizacij. ki bo sredi novembra v Beogradu ob sodelovanju večine ženskih S SETVIJO NE BODO VEČ ODLAŠALI Novi Sad, 24. oktobra (Tanjug). Ne glede na vreme bodo vsa velika kmetijska gospodarstva v Vojvodini danes začela- sejati na doslej pripravljenih njivah pšenico. Danes je potekel zadnji rok v pričakovanju dežja, ki §q na predvidenih po-kar bi občutno povečalo hude posledice, M jih je zapustila v vojvodinskem kmetijstvu dolgotrajna suša. Po najnovejših podatkih so v Vojvodini doslej zasejali z najboljšimi vrsta * kakih 10.000 ha službe Jer okrajnih tijskih zadrug in zacbr zvez. Tu poudarjajo,. dd bi utegnilo vsako odlašanje setve izključno na velikih gospodarstvih. Zadnje dni so kljub težavnim pogojem za delo na polju pospešili “ da so njive pri- pravljene na tim zadnje trenutke pred nesrečo takole: »Zaplavala smo po zraku, potem pa je avtobus z motorjem naprej zdrknil v reko. Tedaj sem z rokami razbil sprednje steklo in voda me je vrgla iz vozila. V avtobusu je nastal preplah in tako se nas je rešilo ■le malo. V eni minuti je avtobus izginil pod vodo. Zlezel sem na streho in voda mi je segala do pasu. Skušal sem razbiti stekla, pa se mi to ni posrečilo. Skozi druga okna, v katerih so se stekla razbila med padcem ali pa so jih razbili potniki, so zlezli med potapljanjem tudi drugi preživela potniki ali pa so odplavali do p’d.tvine in se tako rešili. Na kraj nesreče je kmalu prihitelo več reševalcev. Eden med njimi se je večkrat potopil v mrzlo vodo, da je potegnil železne vrvi skazi okna avtobusa, ki so ga potem s kamioni potegnili iz tolmuna. To se je zgodilo šele pet ur po nesreči. Vsaka dija zast sebno niki j« vič z doma čakovato pet otrok. Trgovski Pirota Miroslav otroška negovali Novakovič iz hotela v kratkem poročiti, notranje zadeve Srbije je Oba sta utonila. Rašid Gi- , prišla danes na kraj nesre-banica je bil namdnjen si če in natanko pregledala svojo ženo v Prijepolje na ] avtobus, ki je včeraj pri Bi-soddšče. Uri naj bi včeraj strici zdrknil po nasipu in ' se zavalil v reko Lim. Komisija je' ugotovila, da je bal avtobus preden je zavil s ceste, tehnično v redu in da torej vzrok nesreče ni v tehničnih okvarah vozila. Preiskava se nadaljuje. Preživeli potniki se še zdravijo v prijepoljski bolnišnici. Iz Beograda so poklicali psihiatra, ki bo pregledal ranjenega šoferja Sa-Lka ' Muilaganoviča. Med žrtvami dveh trupel še niso identiSćfraJi. naprav, ki jih, kot že rečeno, precej časa uporabljajo v vseh modernih industrijskih obratih, so ogromne. Predvsem omogoča ta naprava res kvalitetno varjenje. Ta način varjenja tudi ne zvija materiala, ker je toplota zelo skoncentrirana na najmanjše možno mesto, ki ga hočejo zvariti. Seveda je tako varjenje tudi znatno cenejše od felasične- Seveda pa ta sodobna varilna naprava še ni zadnja beseda »Iskre«. V programu je tudi proizvodnja popolnoma avtomatiziranih varilnih naprav, ki bodo omogočale še hitrejše varilne postopke in sploh hitrejše delo. Pri teh aparaturah uporabljamo ob varjenju tudi poseben prašek, ki zaščiti kovino pred atmosfero in obenem poboljša kako- ga avtogenskega, ker daje ! vost zvara, ker ga opleme-ve’ike prihranke na času in ! niti s silicijem in manga- prave sicer uporabljajo tudi naša podjetja, ki imajo veliko opa^iviti z varjenjem (ladjedelnice, kovinska industrija >• itd.), vendar smo morali doslej vse te naprave uvažati.. . Sodofepe varilne naprave uporabljajo* pri varjenju inertne pline (argon ali helij), ki ^preprečujejo - med varjenjem- oksidacijo kovine. Pri-' klasičnem avtogenem' varjenju se namreč večina kofcin .(zlasti aikurpinij) . ____________ _____ veže s kisikom. Pomagali so materialu. Posebna vrednost j nam. S takimi varilnimi naši pri vđrjehju aluminija na nove »Isikrine« naprave pa j pravami je možno variti ta način, da so ga posipavali^ š praškom. Seveda pa je bito °Eaikb varjenje zelo zamudno-in tudi nekvalitetno. kajuti tak' zvar je hitro načela korozija. Pri varjenju s plinom argonom pa izhajajo iz negativnega pola elektroni, ki razbijejo oksi-dno kožico, 'plin s argon pa preprečuje nastanek, novega oksida. V- -»Iskri-« so razvila dva načina sodobnega ročnega varjenja, in sicer postopek »TIGVAR-« in »MI G V AR«. Pri obeh postopkih uporabljamo plin argon. Razlika je le v tem, da pri postop- . _ ku »TIGVAR« elektroda dustrijsko razstavo, ki so naši razstavi v Bagdadu -i l in nroii Hocofimi linoiri A/i. J—X«™ je tudi v tem. da je b:ila v cvFoti skonstruirana doma ;n tudi izdelek je v celoti (razen nekaj nepomembnih malenkosti, ki se. jih itak ne bi izplačajo iecblovati doma) proizvod naših pod-■ jelaj; celo debelo jek’eno pločevino z veliko hitrostjo. Približno 3 cm debelo jekleno površino lahko s takimi napravami varimo s hitrostjo do 30 cm na minuto, kar je vsekakor izredna hitrost. P. Veliko zanimanje za jugoslovansko industrijsko razstavo v Bagdadu Bagdad, 24. okt (Tan- j sodelovanju . delavcev jug). Za jugoslovansko in-, njem. Podobno pišejo razvezalo njun zakon. Z njima sta potovala tudi njuna otroka. Vsi štirje so uto-nili. ALI JE BILA VZROK NESREČE EPILEPSIJA? Ljudje se seveda najbolj zanimajo za vzrok nesreče. Domnevo, da je nesrečo zakrivil voznik, potrjuje izjava mehanika Cičiča, ki je, kot rečeno, sedel poleg šoferja. Tik pred nesrečo je oparil, da je postalo šoferju slabo in da zaman poskuša naravnati volan. Hotel mu je pomagati, toda bilo je že prepozno. To izjavo je potrdil tudi šofer Mulagano-vič, ko se je včeraj zavedel v bolnišnici. Dejal je: »V trenutku nesreče se mi je stemnilo pred očmi. Izgubil sem deluje kot nosilec obloka, varilno žico pj»snju]ejo,:*ako napreduje obnova, kako rastejo novogradnje, : kolikšni: so uspehi in kaj bo še treba storiti. Popeljejo te pred ogromno maketo • mesta, ki vzbuja optimizem. Na'nič niso pozabili.-tu so nova naselja, sodobno mestno središče, stolpnice, palača socialistične kulture, obnovljeni zgodovinski spomenik L V mestu še ni vsega tega; kar je videti na maketi! A veliko je že narejenega.; Prednost imajo stanovanjska naselja, politični Centri, znanstvene ustanove !n kulturni spomeniki; V središču mesta, kjer-so zdaj še panoji s karikaturami in za njimi prostrane livade,* ba čez pet, šest let spet, mesno središče. Takrat„ bo* Dresden; znova strnjeno, lepo mesto, morda celo lepše kot nekoč. . Znameniti; Zwingerf kfc sO* witvras kot ji Mi ifke», samo milo bolj, >nov«j -Bakrene kupol« gnre in «t^jčtrpa & #rVi' pogled tudi ne kažejo, da je bilo potrebno polno desetletje silnega napora, skrbnega in drobnega dela pa mnogo denarja, preden je na ruše v-nah znova zrasla čudoviti stavba, kakor jo pozna zgodovina: Pod krovom te znamenite-baročne stavbe je razstavljena slikarska zbirka, ena najdragccenejših na svetu. V posebni dvoranici vam listine in fotografije povedo vso pestro zgodovino zbirke: pred koncem vojne so jo poskrili v podzemske hodnike, kjer , je vlaga že načela podobe in grozila, da bo uničila. celotno, zbirko. Sovjetska vojska je ob napredovanju f odkrila * ta kulturni zaklad, rešila zbirko, jo prepeljala v Moskvo, kjer so jo restavrirali, razstavili in jo leta t9J>5 spet slovesno predali' predstavnikom vzhodnonemške 'vlade. ' V dvoranah se pred mojstrovinami Rubensa, Raffae-la Šantlja, Brueghela, Leonarda da Vinci j a zbirajo macžtoe bWškoyaicev. Vodič! sto prebod pa poljski, uja-meraimdeai .Čeških stavkov, w*al bolgarskih. Pred tedni . sem v muzej. Tudi tam je bilo precej tujih turistov. Slišati je bilo samo angleščino, francoščino, in jezike skandinavskih narodov. Tudi v turizmu je čutiti zid, ki razdvaja. Visok zid, vsepovsod in ki ga tod na vsakem koraku in n. obeh straneh politično, propagandistično in miselno samo še utrjujejo. Večerni vlak me je znova popeljal pioti Berlinu. Jutri bo tem velika proslava dvanajste obletnice republike. V vlaku bi se skoraj počutil kot doma na predpraznične dneve. Nabito poln je bil, vsa sedišča zasedena, med kup; prtljage smo se gnetli po hodnikih. Počutil bi se kot doma, če bi tudi tu slišal tisto glasno, sočno zabavljanje na račun železniške direkcije, ki ni bila priklopila dveh, treh prazmh vagonov. A v tem vlaku je bilo vse mirno, vse tiho, ljudje so se prestop* li z noge na nogo, brali časopise, si lajšali utrujenost s pivom. Trije možje v črnih Uniformah so mi dobro uro pred Berlinom docela pregnali primerjavo z domačim vzdušjem. Od vsakogar so želeli videti dokumente. Vpraševali so: kam potujete, ?akaj po- Bonnu tobiskal Beethovnov tu j ate,, koliko imate prtljage. T pisje tarna, da namerava predsednik Kennedy Nemčijo izdati. Zahodnonemški zunanji minister je namignil, da je njegova vlada mnenja, da ni možnosti za pogajanja. Nad vsem tem pa visi grožnja, da Zahod ne more trdno verjeti v privrženost Zahodne Nemčije k zahodni zvezi, če bi zadevo uredili s pogajanji. Pomembni - krogi pravijo, da resnični problem ni Zahodni Berlin, pač pa Zahodna Nemčija. Brez dvoma ne smemo preveč resno jemati vseh histeričnih krikov o izdaji — kajti Nemci so šokirani. Prvič po več letih prijetnih obljub in samoprevare morajo biti, priče stvarnosti — razdelitvi Nemčije. Žele si, da bi odklonili. pogajanja, da bodo lahko še naprej sanjarili, kako bodo na koncu kot vodilni član zahodne zveze osvobodili in priključili Vzhodno Nemčijo. Morda bi, če bi šli do roba termonukleame vojne, tudi dobili nekaj časa za Zahodne Nemce, da bi se obrnili na drugo stran in še malo podremali. Toda to, v čemer nimajo prav tisti, ki se nočejo pomiriti, je dejstvo, ki tiči v bistvu problema, da namreč ni mogoče doseči sprememb v zvezi z Berlinom drugače kot s pogajanji. To je odločilna napaka tako imenovane »vroče šole«. Ne razumejo, da je status quo v Zahodnem Berlinu že odločno spremenila akcija 13. avgusta, ko so zgradili zid. Z zagrizenostjo in z odklanjanjem pogajanj se ni mogoče vrniti v položaj pred 13. avgustom. Zahodni Berlin ni več »simbol nemškega združenja pod okriljem bonnske vlade« Ce s pogajanji ne bodo zagotovili kakršnekoli prihodnosti temu polmestu, bo Zahodni Berlin ladja, ki je ostala brez goriva in s pokvarjenim krmilom. Ni točno, če pravimo, da bi s pogajanji o zahodnem Berlinu lahko samo zgubili in nič pridobili. Tisti, ki to pravijo, ne razumejo, kaj se je zgodilo Zahodnemu Berlinu 13. avgusta. in mislijo, da je Zahodni Berlin še vedno tisto, kar je bil v najboljših dneh zveze Adenauer-Dulles. Res ie. da je sedaj Zahodni Berlin izolirano mesto, brez prihodnosti. Toda pogajati se ne pomeni izdati to. kar imamo, marveč pomeni pogajati se za tisto, kar je potrebno in česar nimamo. Nemiri v Boliviji Rio de Janeiro, 24. okt. (Tanjug). Za Kolumbijo in Ekvadorom je tudi Bolivijo zajel boj notranjih nemirov. Vlado predsednika Estensora, ki se nenehno bojuje proti desnici in levici, so konec prejšnjega tedna začele velike študentske demonstracije in nov poskus zarote. Študentske demonstracije so izbruhnile v glavnem mestu La Pazu v protest proti vladnemu sklepu, da podraži bencin in avtobusne vozo' niče. ČU EN LAJ ODPOTOVAL IZ MOSKVE Moskva, 24. okt. (Od našega stalnega dopisnika). — Namestnik predsednika KP Kitajske in predsednik državnega sveta LR Kitajske Cu En Laj je vfleraj odpotoval iz Moskve v Peking. Cu En Daj je vodil delegacijo KP Kitajske na kongresu KP ZSSR. Doslej, je to prvi voditelj, tujih lijakih delegacij ha k< šli, ki je odpoteval iz vjetske zveze. V uradnem sporočilu TASS, objavljenem sinoči, ie rečeno, da je Cu En Laj odpotoval iz Moskve »v zve zi z bližnjim zasedanjem Vsekitajske skupščine ljudskih predstavnikov«. Od. Cy En Laja so se poslovali prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze in premier Niki ta Hruščev, -član Prezidi) a sekretar CK Kozlov, i član prezidija Fodgomij, zunanji minister Andrej Grotniko in drugi. Z.B. Industrija naj razvija lastno prodajno mrežo . ' v O - • "1 - . Iz razgovora v uredništvu »Dela« O nekaterih problemih organizacije trgovine Iz razgovora o nekaterih perečih problemih organizacije in modernizacije naše Viktor Valič: Ne samo v trgovine, bi smo ga imeli pretekli teden v uredništvu »Dela«, smo v nedeljski šte- Sloveniji, tudi izven meja vilki objavili prvi del. V drugem delu, ki ga prinašamo danes, se je razprava su- naše republike bo šele Sikala okrog modernizacije naše trgovine, uvedbe sodobne prodajne tehnike in orga- roka mreža samopostrež-nizacije poslovnih prostorov, ustanavljanja samopostrežnih trgovin in industrijskih nih trgovin omogočila razprodajalo ter o premagovanju povečanega prometa ob sezonskih konicah. i voj velikih trgovinskih Vsa ta vprašanja je povezovala osnovna misel, kako po najhitrejši in najce- podjetij, ki bodo lahko za-nejši poti s sredstvi, ki so nam na razpolago, povečati zmogljivost naše trgovine, gotovila kupcu določen da ne bo zavirala nadaljnjega napredka proizvodnje in življenjske ravni, hkrati pa stalen asortiman blaga potrošniku čimbolj olajšala nakup in mu zagotovila kulturno postrežbo. Razgovor istega proizvajalca ter je pokazal, da moramo z najtesnejšim sodelovanjem vseh družbenih sil premagati sedanjo konservativno miselnost in pomanjkanje izkušenj in s podvojeno odločnostjo pomagati vsem tistim organizacijam naše trgovine, ki hočejo iti po novi poti. Tudi z manjšimi sredstvi je mogoče uvesti moderno tehniko prodaje Kaj razumeti pod mo- j vini, da teh problemov ne demizacijo trgovine, o tem še niso razčiščeni pojmi med trgovinskimi delavci. Ni malo takih, ki vidijo modernizacijo v uporabi sodobne notranje arhitekture ali v luksuzni opremi, čeprav ta funkcionalno ni nič boljša od stare. Inž. Miloš Vehovar: Mnogi vidijo modernizacijo trgovine predvsem v samopostrežbi in v večjih lokalih. Vendar je treba modernizacijo razumeti mnogo širše. V resnici obsega vse, kar zboljšuje ali olajša postrežbo in zmanjšuje stroške prodaje, n. pr. do stavo blaga na dom, sodobno tehniko prodaje, ki blago približuje kupcu, uvedbo ambulantne trgovine, razpošiljalnic potroš-nega blaga ipd. Ambulantna trgovina potrebuje na primer le skladišče in prevozna sredstva, razpošiljal-nica pa ne potrebuje prodajnih prostorov. Tako zamišljena modernizacija, s katero dosežemo povečanje prometa na kvadratni meter prodajne površine ali pa na zaposlenega, predstavlja eno izmed sredstev, da dosežemo ti sto, kar smo si postavili kot nalogo v perspektivnem programu. V naših skladih nimamo še toliko sredstev, da bi lahko na široko gradili nove velike lokale, zato moramo tembolj uporabljati sodobne prijeme, da bomo lahko dosegli postavljeni smoter v smislu boljše postrežbe in večje zmogljivosti naše trgovine. Naše zbornice sicer prirejajo razne seminarje, pa kljub temu naši kadri še premalo poznajo, kaj je potrebno za modernizacijo trgovine. Seveda tudi še nimamo dovolj izkušenj. Pri projektiranju velikih trgovin investitorji in projektanti pogosto ne upoštevajo vseh potrebnih elementov, kakor bi to morali. Niso važne marmornate plošče in aluminijaste obloge, ampak je važno predvsem tisto, kar omogoča v notranji organizaciji novo tehniko in boljše pogoje prodaje. Viktor Valič: Ce pregledamo v zadnjem času dosežene rezultate vidimo, da smo dobili 32 novih trgovinskih lokalov. Te nove trgovine pa predstavljajo bolj rezultat prezidav in novih arhitektonskih obdelav ali pa komunalnih rešitev kakor pa uspeh prizadevanja, da bi skušali z najmanjšimi sredstvi uvesti moderno tehniko prodaje. Da to dosežemo, pa ni vselej potrebno , vidijo pravilno, tembolj ker ne gre samo za to, da olajšamo potrošniku na- in strokovnjaki. Stvar ni tako preprosta, kakor se ■ na splošno sodi. I Ljubo Filipan: Ko smo | odprli našo prvo samopo-j strežno trgovino na Titovi cesti, je bil takratni pr a met 25—30 milijonov mesečno glede na površino povsem nenormalen. Zdaj kup, ampak tudi za to, da Je nekoliko manjši Treba olajšamo delo zaposlenega P»J® trgovinskega kadra, ki naj moderni trgovini nasto- dobili v okolici vrsto novih samopostrežnih trgo vin — Emona na Gospo svetski cesti, Delikatesa na Ajdovščini, supermarket v Dalmatinovi ulici. Uvedba samopostrežnih trgovin pa je hkrati spodbudila kla sično trgovino z živili, da je začela misliti na sodobnejšo postrežbo. Zdaj tu- enako in stalno kvaliteto Za tako poslovanje pa so sposobna le močna trgovinska podjetja. V razvitih državah Zahoda imajo trgovinska podjetja na tisoč in več prodajaln, ki lahko diktirajo proizvodnji, da proizvaja tisto, kar podjetje želi prodajati v svojih trgovinah. Ker gre v teh primerih za dolgoročne posle se tudi proizvajalna podjetja laže usmerijo na proizvodnjo določene vrste blaga. Čedalje širši razvoj samopostrežnih trgovin pa bo tudi pri nas pripeljal do tega, da se bo proizvodnja tesneje povezovala s trgovino. Inž. Miloš Vehovar: Pri projektiranju novih samopostrežnih trgovin, bomo morali še zlasti dobro di v klasičnih trgovinah proučevati najprimernejšo prodajajo piščance, pred- lokacijo in možnosti pro-pakirano meso, sadje in ze- , meta glede na okoliš, kar lenjavo. Začeli so uvajati je odločilno tudi za veli-nove artikle in širiti svoj kost take trgovine. Napa-asortiman. K vsemu temu ke, ki jih še delamo, sodi- > jih je prisilila prav samo- jo prav tako med začetne | postrežna trgovina. Stri- težave. V Ljubljani pri- | njam se tudi, da pri nas pravljajo n. pr. za novo nimamo kadra, ki bi štu- naselje na Prulah in v Ro- ■ diral probleme pravilnega ški ulici načrte za objekte, in stalnega asortimana v ki že spominjajo na super samopostrežnih trgovinah, market. Roški objekt bi Seveda pa so tu tudi te- stal n. pr. okrog 100 mili-žave s proizvajalci. Tovar- jonov/din, kar nikakor ne na nam n. pr. pol leta iz- ustreza potrebam. Glede deluje določeno vrsto kon teh dveh objektov se inve-serv, potem pa uvede nov stitorji in projektanti niso artikel. i z nikomer posvetovali. zorila na pojave, ki kažejo, da industrija zaradi omejitev opušča proizvodnjo nekaterih artiklov, četudi je po njih povpraševanje na trgu. Pomanjkanje takega blaga v prodaji pa daje trgovini povod, da zvišuje cene za tako blago. Mnenja sem, da bi bila uvedba rabatnega sistema po predlogu republiške tr- govinske zbornice zelo pomembna. Tudi Zvezna industrijska zbornica je ta predlog sprejela zelo pozitivno in ga priporoča. Tembolj pa preseneča stališče Zveze trgovinskih zbornic, ki je glede odpiranja industrijskih prodajaln zavzela negativno stališče, kar je mogoče oceniti le kot ozko cehovsko stališče. Ali so marže previsoke? Viktor Valič: Najprej moramo popraviti trditve o izredno visokih razlikah med nabavno in prodajno ceno v trgovini. Ne rečem, da pri nekaterih artiklih tega ni, če pa pogledamo podatke za leto 1960, vidimo, da marže niso tako visoke, da bi mogli govoriti o 50 %. Trgovina na debelo je lani ustvarila maržo 7.8 9Ć, trgovina na drobno 15 %, uvozna trgovina pa 11 %. To so povprečne marže. Seseda nočem zagovarjati tistih, ki izkoriščajo konjunkturni položaj. Pojavljajo se tako v proizvodnji kakor ,v tr govini. Vzroki za povečanje marž pa so znani. Pia čati za en kvadratni meter lokala 100 din ali pa 3500 din najemnine je velika razlika, ki se mora poznati v ceni. To, da trgovina izkorišča tržni položaj in išče visoke zaslužke pa bi moralo čimprej pripeljati industrijo do tega, da te velike razlike sama pobere. Ce ima grosist 3 % marže, se proizvajalcu gotovo ne izplača vključevati se v bla- govni promet, ker bi mu vso to maržo pobrali stroški. In zakaj bi imel večje stroške in pevrhu še rizi-ko? Ce pa je položaj tak, da bi proizvajalca stala pot do potrošnika le 4 %, trgovina pa ustvarja 15 % razlike, potem je jasno, da se bo kolektiv proizvajalnega podjetja postavil na stališče: zakaj ne bi sami izkoristili te razlike. Načel ne razprave nam tu ne bodo nič pomagale, pač pa bodo ekonomski činitelji pripeljali do tega, da bo proizvajalec iskal možnost plasmana svojih izdelkov povsod tam, kjer bo to njemu prineslo koristi: V čevljarski industriji je bil že od vsega začetka položaj tak, da je morala razvijati lastno mrežo, ne samo v lokalnem merilu, ampak tudi v vsej državi. Morda ni slučaj, da zdaj tekstilna industrija resno razmišlja o tem, kako najti neposreden stik s potrošnikom, ■ najbrž ne samo zaradi razlike v cenah, ampak tudi zaradi tega, ker išče trg za prodajo zalog, ki se pri njej pojavljajo. pa samo še kot strokovni svetovalec in kot operativ ni organ pri zaključku nakupa. Tudi s tako modernizacijo in ne samo z novi mi kvadratnimi metri lokalov dosežemo povečanje zmogljivosti trgovine, če prav so tudi novi lokali potrebni. Modernizacija trgovine je vsekakor najcenejša pot, da dosežemo povečanje zmogljivosti naše trgovine. Janez Nedog: Za moder nizacijo trgovine potrebuje Ljubljana tudi sodobno in dovolj močno embalir-nico, da si bo predpakira-no blago hitreje utrlo pot v našo trgovino. Zaradi V razgovoru so sodelovali: Viktor VALIČ, predsednik Trgovinske zbornice za LRS; ing. Miloš VEHOVAR, državni podsekretar za blagovni promet LRS; Franc PLAZAR, predsednik republiškega odbora Sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev; Bogo PREMELČ, pomočnik državnega sekretarja za blagovni promet; Miran GOSLAR; tajnik Zbornice za industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in promet LRS; Janez NEDOG, predsednik Sveta za tržišče OLO Ljubljana; inž. Hugo WEISS, tajnik Turistične zveze Slovenije; Lojze BUKOVEC, direktor Veletekstila, Ljubljana; dr. Zdenko SENKOVIČ, predsednik upravnega odbora Modne hiše, Ljubljana; Ivan ŠEFIC, podpredsednik ObLO Kranj; Peter VUJEC, načelnik oddelka za gospodarstvo OLO Murska Sobota; Ljubo FILIPAN, predstavnik podjetja »Prehrana«, Ljubljana; Marjan ČERNE, predstavnik »Mladinske knjige«, Ljubljana; Jože SENICA, predstavnik Modne hiše, Ljubljana. Odveč je bojazen zaradi naraslih zalog Industrija je pripravljena, da razvija lastno prodajno mrežo Posebna točka razgovora pomanjkanja predpakime- se Je nanašala na nepo-ga blaga se v naših trgo sredno udeležbo proizvod-vinah, razen v samopotrež nie v nadrobni trgovini, nih, še mnogo tehta na Ze dolgo opažamo, datrgo-dekagrame. Tudi ni prav, vina ne sledi rastoči ravni da Ljubljana še nima so- proizvodnje, zlasti glede dobne veleblagovnice, ka- širine asortimana in kvali-kršne že imajo druga ve- 1 tete. Asortiman, ki ga nudi j lika mesta. Sicer pa mi- : trgovina, je pogosto zelo slim, da je pravilna poli i reven v primerjavi s ti-tika občine Center, ko po stira> ki Sa proizvaja naša dolgih diskusijah začenja j industrija. Zato se postav-podirati zidove med majh- la Pred posamezne proiz-nimi lokali, da dobimo : vodne panoge naloga, da večje lokale, ki omogočajo.! same organizirajo prodajo moderno trgovino j r-a drobno in tako nu- Peter Vujec: Menim, da dij0 Potrošmku svoicel°- Pns„tvÌrì?H lokaiÌÌ„30_°_.a.U ' .adaptiramo, 'pre KaklneTa^iztašnj““ 800 metri kvadratne povr- . urejamo in opremljamo tr- . - n„ t „odroč- šine; često zadostuje, da I govme zelo drago, zlasti v ^lil 'marn° na. .. odstranimo stare pulte in I primerjavi z industrijo. Po |u’ m inoznos,:1.> da police in namestimo takš- j strokovnih cenitvah so ’ znašali no opremo, ki olajša način poslovanja, ki blago približa potrošniku, da si ga sam izbere in mu omogoči, da kupi tisto, kar mu je všeč in ne tisto, kar mu vsili prodajalec. Ce bi se modernizacije trgovine lotili iz tega vidika, potem verjetno ne bi govorili, da bo imela Ljubljana do konca prihodnjega leta le 40 modemih samopostrežnih trgovin ampak mnogo več. Čudimo se kadrom v trgo- v zadnjem času povprečni stroški za 1 kvadratni meter novogradnje lokala z opremo vred okrog 90.000 din, stroški preureditev pa dosežejo okrog 55.000 din za kvadratni meter koristne površine. Z drago gradnjo in modernizacijo lokalov pa so povezam tudi visoki stroški za anuitete in druge obveznosti. To je vprašanje, ki nujno terja odgovor in pravilno rešitev. Trgovine naj projektirajo specializirani ekonomisti in projektanti Inž. Milan Vehovar: Ka- de izbire lokacij za trgo-kor drugod si tudi na pod- vine in glede projektiranja ročju samopostrežnih tr- trgovin. V zunanjem svetu govin šele pridobivamo iz- je to napol znanost, kako kušnje. Vsak začetek je te- projektirati trgovine. Za žaven. Važen element pri , študij teh vprašanj imajo ustanavljanju samopostrež- i specializirane ekonomiste nih trgovin je zlasti lokaci- ’ in projektante, ki se v ja, ki mora biti dobro pre-1 stvar enako poglobijo, ka študirana. Ljubljanski su- j kor se je treba poglobiti permarket je danes n. pr. pri projektiranju objektov še izven križišča prometa j za proizvodnjo. Različne j striji imamo vrsto admini-pešcev in se mora kupec 1 stroke trgovine imajo tu- strativnih omejitev, sistem tja posebej napotiti. Dru-1 di različne zahteve. Naš kontrole cen za določene trgovinski kader se je izo- izdelke, sistem začasnih braževal za klasično trgo- ■ prepovedi zvišanja cen, kar vino, zato se strinjam z i pa le velja za trgovino. Od ugotovitvijo, da so sodob- tod primeri, da pribije ni trgovini potrebni visoko včasih trgovina pri nadrob-kvalificirani komercialisti | ni p-odaji na ceno moške industrija smeleje na to pot? Miran Goslar: Govoril bom predvsem s stališča proizvajalnih podjetij in bo morda pri tem tudi kakšna beseda kritike na račun trgovine. Udeležbo proizvodnje v nadrobni trgovini moramo gledati z dveh vidikov: gre prvič za to, da industrija bolje pripravi blago za nadrobno prodajo, in drugič, da odpira "lastne industrijske prodajalne, ki jih lahko ustanavljajo tudi skupine proizvajalcev, ki se s svojimi proizvodi dopolnjujejo. Na tem področju smo doslej malo storili. Vprašanje zmogljivosti trgovine za prodajo industrijskega blaga zlasti tudi tehničnih izdelkov je zelo pereče. Tu je industrija res poklicana, da razvija svojo lastno prodajno mrežo. To poseganje v nadrobno prodajo pa je povezano tudi z oblikovanjem cen. Na tem področju imamo do-i ločene anomalije. V indu- gače bo, ko bo ves prostor med Titovo in Miklošičevo cesto izgrajen in bo postal središče nadrobne trgovi ne. Tudi sicer nimamo posebno dobrih izkušenj gle MH» Miran Goslar srajce tudi 1000 din. Pri volnenem blagu imamo tudi marže do 50 7<, da ne govorim o nekaterih vrstah uvoženega blaga. Namen uvoza tega blaga je bil Intervenirati na trgu z nižjimi cenami, rezultat pa je nasproten. Kar zadeva industrijske prodajalne so določene težave pri raznih občinskih ljudskih odborih, ki ustanavljanje takih trgovin zavirajo. Imamo pa vrsto industrijskih panog, ki želijo razvijati lastno prodajno mrežo, ker ji grosisti slabo plačujejo in sredstva, ki jih dolgujejo industriji, uporabljajo za nabavo blaga iz uvoza. Tako ima industrija znatna sredstva vezana pri kupcih in še v naraslih zalogah. Kar se tiče omejevanja cen je Industrijska zbornica opo- Viktor Valič: Tu je še | vprašanje, zakaj trgovina nima interesa, da se založi z vsem blagom, ki ga naša j industrija dejansko ima. Temu so vzrok subjektivni I in objektivni razlogi, kakor zlasti obratna sredstva. Ker trgovina nima | dovolj obratnih sredstev, je splošna praksa podjetij, da se zalagajo sAakimi artikli, ki jih hitro , obrnejo To seveda povzroča dolo čeno desortiranje trgovine in uniformiranost trga. Zaradi tega imajo v izložbah v Ljubljani ali Mariboru skoraj vsi enake artikle. Tu pa so tudi premajhne zmogljivosti lokalov. V nekaterih majhnih lokalih hočejo prodajati vse od najfinejših kamgamov do prešitih odej. V takem primeru je jasno, da asorti man ne more biti dober. V tej zvezi se mi zdi važno poudariti, da je odveč bojazen zaradi zalog, ki se pojavljajo v naši proizvodnji, saj bodo prav te zaloge zagotovile stabilizacij-) trga. Vprašanje je, če te zaloge niso tudi posledica ozkega grla trgovine. Vsekakor pa bodo prav te narasle zaloge pripeljale do tega, da bomo iskali tisto pot, ki je za proizvodnjo in trgovino najbolj pravilna. Miran Goslar: Tudi jaz sem mnenja, da pomenijo povečane zaloge le norma lizacijo stanja. Ta norma lizacija pa ustvarja objektivne gospodarske pogoje za to, da se začenja industrija boriti za plasman svojega blaga in da v ta namen išče tudi nove Organizacijske oblik«. Doslej je proizvodnja laliko prodala vse, kar je izdelala. Zato je bilo tudi dosti upravičenih kritik glede izbire, kvalitete in vzorcev, gele zdaj, ko se pojavljajo težave pri vnovčenju proizvodnje, so ustvarjeni ob Jektivni pogoji za to, da bo industrija dejansko prisiljena razmišljati o tej stvari in napraviti potreb ne korake. Kar pa se tiče marž, naj še pripomnim, da so v zadnjih letih nara- sle približno za 1.5 % v trgovini na drobno in za nekaj nad 2 % v trgovini na debelo. To so povprečja, drži pa tudi, da so v posameznih panogah velike razlike. Marijan Černe Marjan Čeme: — Glede marž bi rad poudaril, da so določene razlike potrebne zaradi rizika prodaje. Dogaja se. da trgovina nabavlja neko blago v dobri veri, da bo šlo lepo v prodajo. Potem pa tistega blaga le ne more prodati po ceni, po kakršni ga je kupila. Zato mora imeti možnost znižati ceno takemu blagu, sicer si ne more nabaviti nove zaloge, didk-ler starega blaga ne razproda. V naši stroki je precej takih pojavov. Mislim, da bi bila razprodaja nekurentnega blaga po znižanih cenah zelo priporočljiva praksa, ker se s tem trgovina usposablja za nove nabave. Zato ne smemo preozko gledati na vprašanje marž. Tekstilna industrija ustanavlja modno hišo v Ljubljani Dr. Zdenko Benkovič: Za izdelovalce končnih artiklov v tekstilni industriji je večina industrijski^ podjetij prepričana, da -e morejo nastopiti težave z ustanovitvijo taike trgovine. Med ostalimi, ki izdelujejo artikle za vmesno fazo, za nadaljnjo predelavo, pa so mnenja različna. V tekstilni stroka imamo v Sloveniji 56 induotrijdtih podjetij, med katerimi se je doslej vključilo v novo modno ht- | 5o,_ ki jo ustanavljamo v Ljubljani, le 27 podjetij, četudi so to močna podjetja. Take vrsta trgovine danes še nimamo. To bo trgovina mešanega tipa, Dri bo prodajala razen finalnih artiklov 1 kakor so konfekcija noga-‘ vice, pozamentenija in podobno, tudi blago, ki ga potrošnik kupuje in daje v predelavo. Tega blaga bo največ. Ni dvorna, da Ljubljena potrebuje moderno trgovino tekstilne stroke. Prepričani smo. da smo izbrala pravilno pot in da ne bo ostalo samo pri modni hiši v Ljubljani, marveč da bomo odprli take trgovine tudi v drugih velikih industrijskih središčih. Tu pa se pojavlja vprašanje, ki ga načenjajo teoretično. Ali naj gre industrija po tej poti tako daleč, da bi v končni fazi prišlo do likvidacije grosističnih podjetij. Industrija je daleč od tega, ker ve, da ji je grosistična trgovina nujno potrebna, saj industrija ne more sama poslovati z vsemi majhnimi odjemalci na podeželju. Prav tu je grosist industriji v veliko pomoč. Zaito ustanovitev modne hiše ne pomeni korak proti grosistom. Industrija je le morala poseči vmes, ker nadrobna trgovina ni mogla zaradi pomanjkanja obratnih sredstev razviti modeme trgovine in ne nudi vsega asortimana, ki ga industrija izdeluje. Pogosto so potrošniki prepričani, da naša podjetja ne izdelujejo določene vrste blaga, čeprav je na razpolago iz domače pro:zvcdnje.Frepriča-ni smo tudi, da bomo s kvalitetnim blagom enkrat za vselej napravili konec s miselnostjo, da je vse, pride od zunaj, boljše. Naša tekstilna industrija je dosegla takšno raven, da se lahko tudi glede kvalitete kosa s tujimi izdelki. Kar ra se tiče cen. je mnogo naših artiklov, ki so daleč pod svetovnimi cenami. Zato menim, da bomo napravili trgovini in potrošnikom veliko uslugo, ker bo nova modna hiša hkrati regulator cen. Možno je, da bomo po-I zneje podobne trgovine i ustanovili še v Mariboru, Kranjnj in Celju. Naloga trgovine v turističnih krajih Naposled se je razgovor dotaknil še vprašanja, kako urediti trgovino v tako imenovanih konicah prometa, kadar obstoječe trgovinske poslovalnice v stalnih lokalih ob navalu kupcev ne morejo zadostiti potrebam poisrcšnikov, kakor n. pr, pred velikimi državnimi prazniki, pred novim letom ali pa v času sezone, ko se v velikih turističnih središčih premet močno poveča. Inž. Hugo Weiss: Ze vsa leta ugotavljamo, da potrošnja zlasti tujih turistov T turističnih krajih in prehodnih turističnih središčih močno zaostaja zz turistično potrošnjo v turistično razvitih deželah. Pri nas smo lani ocenili potrošnjo tujih turistov na 6 dolarjev dnevno, medtem ko cenijo n. pr. v Avstriji, Italiji in Franciji, da se tam giblje med 8 do 10 dolarje^, v Švici pa doseže celo 17 dolarjev na dan Ze površne rnaiize so pokazale, da je temu kriva deloma trgovina s svojo skromno ponudba in da so tu še znatne rezerve za povečanje deviznega pritoka od tujega turizma. O tem smo že večkrat razpravljali „ v turističnih organizacijah skupaj z. zborničnimi organizacijami trgovine in prišli soglasno do zaključka, da turistom, zlasti tujim, ne nudimo dovolj možnost: in priložnosti, da bi pri nas kaj več potrošili. Tudi ne zna trgi vina pravilno prikazati tistega blaga domače proizvodnje, ki bi ustrezalo tujčevemu okusu, željam in potrebam. Da bi se položaj zboljšal, so potrebni konkretni ukrepi, tako n. pr., da se razvije trgovinska mreža v turističnih krajih in prehodnih središčih, ob glavnih cestah in na m 2 j nih prehodih in da se pra- na teh točkah čimbolj obogati asortiman oziroma povečajo zaloge tistega blaga, k; turiste najbolj zanima. V turističnih krajih pa so potrebne predvsem sezonske poslovalnice, n. pr za usnjeno galanterijo, za pletenine In razno modno blago, pa seveda tud za razne turistične spominke. Pri tem naj bi se posluževali tudi sistema ambulantnih trgovin, posebno v sezonskih konicah, v času večjih turlstičn h prireditev in na izletniških točkah. Naposled bi tudi kazalo, da bi trgovina v sezoni prilagodila svoj poslovni čas potrebam turističnega prometa z organizacijo neprekinjenega poslovanja non-stop in dežurstva ob sobotah in nedeljah. Moram reči, da so bili v tem oziru doseženi že nekateri uspehi, stanje pa še vedno ni tako, da bi nas lahko zadovoljilo. Težave so zaradi pomanjkanja lokalov, zaradi nerazumevanja obč.n-skih ljudskih odborov in pomanjkanja obratnih sredstev za tako sezonsko poslovanje. Opažamo pa tudi določeno nezainteresiranost samih trgovinskih podjetij. V pr.hod-nje bomo morali vsem tem , vprašanjem posvetit: naj- j večjo pozornost in bolj kon-- kretno obravnavati posamez-| na vprašanja, seveda ob najtesnejšem sodelovanju z okrajnimi trgovinskimi zbor-| nicami. Povečan promet ob konicah zahteva posebne prijeme Ivan Šefic: P-.dx.bno bi kazalo reševati vprašanje, kako absorbirati povečane kupni meč, ki se pojavlja v dolo-čezih obdobjih. V Kranju rešujemo to vprašanje s prireditvami G irenjskega sejma, ki organizira prodajo ob konicah potrošnje, tako ob Novem letu, spomladi in jesenu Ta način organizacije trgovine ob konicah nameravamo razširiti se na Jesenice. Pojavile pa so se težnje, da bi take prodaje prirejali v vsaki občini, kar pa ni priporočaj ivol Če hooeraoj, da hody tak; sejmi < spe*ni, moramo koncentrirati ponudbo. Asortiman mora bit. mičen in dovclj širok, da privabi ljudi ne samo iz dotičnega kraja, ampak tudi iz širše okolice. Zato menim, da ne bi kazalo prirejati takih sejmov v slehernemu kraju, ampak samo v glavnih središčih, ki so sposobna izvesti ustrezno organizacijo in koncentrirati takšno ponudbo, da bo zadovoljila potrebe prebivalstva širokega območja. Viktor Valič: Naše trgovinske zbornice so se s tem vprašanjem že ponovno in podrobno ukvarjale. Jasno je, da s širjenjem'm gradnjo novih lokalov ne moremo reševati potreb v konicah potrošnje. Prav zato iščemo nove prijeme, kakor so razne oblike sejmov ob določenih priložnostih, kakor n. pr. pred 1. majem ali pred Novim letom. Ponekod že poteka akcija za skupne investicije in ureditev velikih lokalov. ki ne bi bili namenjeni zgolj trgovini, tako da hi' hkrati s potrebami bl&govne-I ga premeta rešili še druge ] pereče potrebe komune. Kaže, da je to eden Izmed naj-cenejših načinov reševanja komunalnih potreb. Tudi ne smemo omalovaževati improvizacij, kakršnih smo se posluževali lani. Na temelju dobljenih izkušenj moramo tako organizacijo le zboljšati. Inž. Miloš Vehovar: V nekaterih krt j ih so možne prav zanimive kombinate. V Kopru ra primer že razmišljajo o gradnji velike trgovske hiše, ki bi bila delcjoa namenjena stalnemu ' trgovinskemu poslovanju, deloma pa bi služila tudi drugim potrebam. Posebna dvorana, ki si jo tu zamišljajo, naj bi bila pozimi namenjena rednim predstavam kina m raznim prireditvam poleti ob turistični sezoni, ko so kino-preestave lahko na prostem, pa razširjenju zmogljivosti trgovine. Podobna ureditev bi prišla v poštev na področju Portoroža in Pirana. Na Bledu so tak poizkus že napravili in bomo videli, kaj vse bodo lahko organizirali v novi dvorani. S podobnimi ničit; se ukvarjajo tud: dru- *¥£ 'tmuMKi X i\l Ji tSE „ JMJ Prinaša naročili tudi več jutranjik časa za branje. Ste že tU. »DELO«? 0A : : • , , • • — ‘.V ^ ^. Zdenko Senkovič g j e. Zamisel pa ne prodira povsed enako, ker vidijo ponekod v takih sejmih primitivizem. Jasne pa je, da lahko improvizirano prodajo uredimo tako. da bo ustrezala vsem načelom sodobne prodajne tehn.ke. Franc Plazar: V tej zvezi bi hotel omeniti nove prijeme v zvezi z izkoriščanjem trgovskih lokalov na vasi. Da bi bilo poslovanje rentabilnejše, so ponekod vaške trgovine uredili tako, da trgovina v majhni vasi ni odprta ves teden, ampak samo nekaj dni v tednu. Tako lahko manjše število ljudi hkrati vodi dve poslovalnici ali celo tri, pri čemer skušajo poslovanje razširiti tudi na o,dkup določenih kmetijskih pridelkov. Mislim .da je ta pobuda dobra in zdrava in da bi jo bilo treba podpreti. Tako lahko rešimo vprašanje majhnih trgovin na vasi, ki bi bile sicer nerentabilne. Peter Vujec: V zvezi z vprašanjem, ki je bilo tu obravnavano, bi opozoril na lep uspeh sejma, ki so ga priredili 15. oktobra, na občinski praznik, v Gornji Radgoni. Sejem so organizirala trgovinska podjetja iz Radgone. Murske Sobote in Ljutomera in je izredno uspel. Znano je, da je Rad-gna obmejni kraj. Tako je na dan sejma prišlo v Gornjo Radgono veliko število Avstrijcev. Sploh bi kazalo, da bi se naša trgovinska podjetja v obmejnih krajih prožneje vključevala v prodajo tistih artiklov, ki zanimajo sosede, kadar prihajajo k nam v okviru maloobmejnega prometa. Pri tem mislim tudi na razne turistične spominke. Znano je, da je na našem območju močno razvita domača lončarska obrt. Za tujce, ki prihajajo k nam, so zlasti zanimive tako imenovane prekmurske piitre. Naša Turistična zveza si je morala zelo prizadevati, preden je prepričala trgovino, da naj prodaja te piitre. Uspeh je bil presenetljiv, saj je promet tega blaga tako narasel, da prekmurski lončarji komaj zmagujejo naročila. Viktor Valič: Ce pogledamo teze in načela, ki so bila sprejeta na občnih zborih republiške trgovinske zbornice, lahko ugotovimo, da je bilo že pred dvema letoma v teh tezah postavljeno v bistvu vse to, o čemer danes razpravljamo. Seveda smo že takrat vedeli, da postavljenih nalog ne bo mogoče izvršiti v enem letu ali v dveh letih. Kljub temu pa lahko pokažemo že določene uspehe. Predvsem smo pomagali razčistiti pojem blagovnega prometa, kdaj in kje naj trgovina odigra svojo vlogo kot vmesni člen med proizvodnjo in potrošnikom. Glede vzgoje kadrov res nimamo dosti pokazati, kljub t£-mu, da so zbornice napravile mnogo prav za razvoj kadrov. Rešili smo vprašanje centrov za izobraževalce Bili smo med tistimi, ki so prvi začeli borbo proti klasični učni dobi in se zavzeli za poučevanje na delovnem mestu. Tu imamo že določene uspehe. Pred dvema letoma smo še govorili o latentnem pomanjkanju trgovinskega kadra, danes pa nam nekatere okrajne zbornice že poročajo, da je kadra dovolj in celo preveč. Menimo pa, da je res kvalitetnega kadra še vedno premalo. Vendar smo prišli v položaj, da lahko že govori« mo o selekciji kadra, ki de* la v trgovini /%A J \yyc K S $ ITS O \ 2 n o r o c 11 n i [ S Q V G D 3 icrocn nPT.fl RRFTiA, K OKTOBRA 1961 Pisma bralce S- PRED KONGRESOM LMS V KRANJU Dobil sem vabilo Tovariš urednik! Za Dolenjski list sem ob pomoči tovariša Dragotina Kastelica, ki mi je misli spravil v dobro obliko, napisal članek o slabem odnosu do senov-ških upokojencev. Namesto da bi članek našel v časopisu, sem z občine dobil vabilo, s katerim me predsedniK ljudskega odbora' Videm-Krško vabi na razgovor. Določenega dne sem šel tja. Predsednik me je osorno ogovoril in mi med razgovorom o omenjenem članku grozil celo s sodiščem. Na predsednikovi mizi sem videl svoj rokopis. Ne morem odgnati misli, da je le-ta ležal pred nekako cenzuro, ki pa — o tem ni dvoma — res ne sodi med opravke občinskega ljudskega odbora. Obsojam ravnanje občinskih funkcionarjev, ki so nepravilno ovirali moja prizadevanja, da javno opišem slab odnos do jj Društva upokojencev v Senovem. Tako namreč ocenjujem odločitev občinskih odbornikov, da so rudniški avtobus, ki smo ga upokojenci rezervirali' za izlet v Velenje, v istem času porabili za potovanje na tridnevno sejo v Poreč. Srečko Šibila. Senovo 117 Poslovanje res ni solidno Tovariš urednik! K članku »Tako poslovanje je vse prej kot solidno« v Delu z dne 19. t. m. dajemo naslednje poja sniso: § Pisec članka kritizira 1 odpravljanje pošiljk, ki jj presegajo svetlobni profil. jj Ravnanje podjetja Gradis g je v tem članku jasno opi-M sano; zato menimo, da vemo. kdo je krivec. Gre za pošiljke, ki so za železnico posebna težava, ne pa za pošiljke, ki jih prevažamo pod navadnimi pogoji. V tarifah jasno piše, kaj mora pošiljatelj § napraviti: za vsak pošali mezni primer mora imeti ~ dovoljenje uprave tistega železniškega transportne-podjetja, kjer je tudi nakladalna postaja. Sele s tem dovoljenjem lahko naroči vagon. Tako pa ni napravil pošiljatelj, niti ni povedal, da gre za pošilj-jj ko, ki presega svetlobni profil. Če pa o izjemnih lastnostih pošiljke izvemo šele ob nakladanju, res ni mogoče vse izmeriti kar med nakladanjem in hkrati o pogojih prevoza obvestiti vse službene enote na prevozni poti. Vse to je v 60. členu Zakona o prevozu po železnici in v 4. členu Tarife RT-1. Ne verjamem, da podjetje Gradis nima tarif. Vprašujem pa se hkrati, kje naj objavljamo take stvari, če tarife ne zadoščajo? Isti člen RT-1 tudi omenja, kakšna mora biti opozorilna tabla. Podjetje Gradis prav gotovo ni prvič pošiljalo takih strojev. Uslužbenec, ki sprejema naročila, ne more na daljavo uganiti, kakšne so oblike pošiljke, temveč mora to povedati pošiljatelj. O poslovanju Gradisa naj pripomnim še tole: to podjetje vsak dan prejema vagone, ki jih razklada, hkrati pa jih tudi svojevoljno naklada — naročilo za vagone pa prinese šele. ko so naloženi vagoni že odpremljeni. Razumljivo je. da tako ravnanje povzroča nered in je zares vse prej kot solidno. Sef železniške postaje Ljubljana: Vlado Bole Kazniva lahkomiselnost Tovariš urednik! Kot nočni vratar ljubljanskega hotela nadzorujem tudi parkirni prostor pred hotelom. Med opravljanjem dolžnosti lahko vsak dan vidim, kako nekatere avtomobiliste in motoriste malo briga varnost sopotnikov. Pozno ponoči zapuščajo lokal in pijani ali samo razigrani sedajo za krmilo. Prav gotovo ne pomislijo dovolj na nevarnost svojega ravnanja. ne spametuje jih niti dejstvo, da se z njimi vozijo prijatelji, morda celo sorodniki. V vozilo se pogosto natrpa preveč potnikov, s čimer se poveča priložnost za nesrečo, na prekršek pa se menda niti ne spomnijo. Za opozorila se ne menijo. Kaj naj pričakujemo od vinjenih voznikov in prav takšnih sopotnikov, ki često voznika celo spodbujajo k drzni in vratolomni vožnji? Vinjenim voznikom ne bi smeli pustiti, da sedajo za krmila. Ceste niso prazne, priložnosti za nesrečo pa. je brez tega do- volj! Koliko dragocenih življenj bi ohranili, če bi nam uspelo, da bi vinjenim voznikom — amaterskim in poklicnim — bolj stopili na prste. Ostre kazni, med katerimi ne bi smeli pozabiti na odvzem vozniškega dovoljenja, bi gotovo spametovale nepremišljene m domišljave naduteže. Anton Zrnec, Ljubljana, Pod Turnom 4 Ulica pa taka! Tovariš urednik! V Ljubljani marsikaj popravljamo, širimo, gradimo in spreminjamo. Človek je vesel tega naprej-ka. Ob vsem tem pa ponekod le manjka prizadevnosti za ureditev kakega perečega problema. Tak problem je prav gotovo Aleševčeva ulica v Šiški. Na njej pešec ni varen pred vozili, pa tudi vozniki so večkrat v zagati. Zavuščena ulica se na nekaterih mestih tnko zoži — izmeril sem 2.40 m širine — da je nemogoč? misliti na urejeno izogibanje. Začelo se bo deževje, cesto bo preplavila voda in pešec bo podnevi tarča voznikov, ponoči pa luž zaradi slabe razsvetljave tako ali tako ne more videti. Ob cesti je kup najrazličnejšega odpadu'ga materiala, ki cesto »-olepša« in »razširja« po volji kogarkoli, ki sem vozi ta material, in oži že tako ozko cesto. Zelo čudno je, da vozi sem smeti celo podjetje »-Snaga«, ki menda meni, naj ljudje, ki stanujejo oh cesti, mimo prenašajo smrad in »lep pogled«. Vsi, ki živimo v tej ulici. smo močno prizadeti Med deževjem je hitro toliko vode, da je moč hoditi le po robu cestišča. Mladi ljudje še nekako telovadijo po bregovih napeljanih smeti, toda tod hodijo tudi starejši, ki niso več sposobni lesti čez ograje; to je včasih tudi treba, da bi se izognili razigranejšim voznikom, ki jim ni mar, če koga malo oškrope. Menim, da ni odveč, če zahtevam, naj vendar pridejo pristojni na mesto samo in se takoj odločijo za popravilo. Cestarji niso zalegli, saj smo jih tudi redko videli pri delu. Tudi voznike prosimo, da pazljiveje ustrežejo že kar prestrašenim pešcem in počasneje vozijo, dokler je cesta še polna luž. Za od- padke pa je mesto v jami, ki ni daleč od ceste. Za vse,% kar bodo storili, bomo hvaležni, saj ž godrnjanjem in slabo voljo ni bilo moč kaj dosti napraviti. Alojz. Mihelič, Ljubljana, , Aleševčeva 62 Ne opravičilo, le pojasnilo Tovariš urednik! Dne 14. t. m. je bil v 282. številki »Dela« pod rubriko »Pisma bralcev« objavljeno pismo Vlada Ožbolta, naročnika »Dela« iz Tomaža pri Ormožu, z naslovom »Pomota je postala praksa«. Pisec ni zadovoljen s potjo, ki jo je časnik tu in tam napravil, preden je prišel njemu v roke, kar mu ne zanikamo. Ne s.tinjamo pa se s tem, da že v uvodu pisma vali vso krivdo za nepravilnosti na »današnjo pošto«, čeprav tega ni kriva in zato tudi ni potrebna njegovega obžalovaja. Zaradi tega smo se namenili, da pisca in ostale bralce nekoliko seznanimo z načinom odprave časopisov. Po navodilih za tuzemsko pisemsko poslovanje odpravljajo vsa časopisna odpravništva za kraje, ki prejemajo več kot dva izvoda časnika, le-te v posebnem svežnju. Sveženj vložijo v časopisna odpravništva pod pasico z veliko natisnjenimi črkami naslovne pošte. Tako se odpravljajo torej tudi svežnji časnikov za pošti Tomaž pri Ormožu, ki ima 23 naročnikov, in Ze-- tale, ki ima 11 naročnikov. S 30. sept. t. I. pa je »Delo« na naslov pisca pričelo prihajati kljub nespremenjenemu naslovu v svežnju k pošti Žetale, namesto pravilno pošti Tomaž pri Ormožu. Pošta Žetale je od odpravništva »Dela« napačno usmerjeni časnik prepošiljala redno s prvo zvezo nravi naslovni onšH. to je Tomažu pri Ormo u. Po nekajkratni ponovitvi te napake pa je pošta Žetale o tem pismeno opozorila upravo »Dela«. Ta neprijetnost se je ponovila še 8 dni, nakar je Uprava »Dela« napako odpravila in časnik ponovno preusmerila tja, kamor sodi. Kje so vzroki za to pomota, nam ni znano, še manj pa moremo trditi, da je pomota postala praksa. Podjetje za PTT promet v‘ Mariboru naj.bi bile vse predkongresne občinske konference LMS v Ljubljanskem okraju Kmalu se bodo začele občinske konference LMS v ljubljanskem okraju, ki bodo .priprava na januarski kongres LMS v Kranju. V zvezi s tem' je bilo minuli ponedeljek posvetovanje na okrajnem komiteju LMS v Ljubljani kjer so se pogovorili o izvedbi konferenc, volitvi delegatov za kongres ter o drugih nalogah mladinskih organizacij. Predkongresne občinske konference LMS naj bi bile obračun ^cieia v preteklem obdobju, razen tega pa tudi izraz želja mladine Zato* naj ■bi referati ne bili sestavljeni šablonsko, ten?več konkretno. o njihovih tezah pa naj bi še pred konferenco razpravljali v aktivih. Obč nske konference, naj bi obravnavale tudi naš gospodarski razvoj, razvoj in perspektive komune ter vlogo mladine pri tem. Razen tega naj bi konference obravnavale le nekaj ključnih problemov, ki jih bo mogoče čimprej rešiti, ter ugotovile, kako so bili realizirani sklepi prejšnjih konferenc. Izbira delegatov za kongres naj bi ne bila le delo občinskih konferenc marveč naj bi o njih razpravljali vsi člani LMS., posebej pa to velja za izbir, delegatov za občinske konference. Te naj bi posebej izvolili v aktivih, pr' Delavci Splošnega gradbenega podjetja PIONIR, ki gradijo rastlinjak v Čatežu ob Savi, hitro pridejo do vode, ki jo potrebujejo na gradilišču. V zemljo zabijejo do tri metre dolgo cev in že je voda pri roki. Foto: B. Romanič IZ LITOSTROJA Če letos iščeš gobe po gozdu, najdeš le redke lisičke, gobanov skoraj ni. Le tu pa tam je kakšen, toliko da gobarjem podraži žilico in vlije upanje, da jih bodo morda le kaj več še našli. No, vračajo se v glavnem praznih rok. Zato ni čudno, da so se skupini lovcev, ki se je po severnih pobočjih Blegaša ogledovala za divjačino, zasvetile oči, ko so ob robu gozda zagledali zelo velik zdrav goban. Primerek, ki so ga našli in je v rokah deklice, je težak 1,65 kg! Foto: Švabić • BOHINJSKA BISTRICA enattie ttmsii Dene sunem V Bohinjski Bistrici že drugo leto deluje večerna ekonomska šola, ki so jo ustanovili na pobudo Delavske univerze v Bohinju. Najprej so se prebivalci za šolanje navdušili, sčasoma pa je odpadalo čedalje več tečajnikov, tako da jih je sedaj le 14. Stroški so se zvišali, dotacij pa šola ni dobila. Tudi Delavska univerza v Bohinju slabo opravlja poslanstvo, njeno delo je zamrlo. Kaže, da bi se razmere popravile z združitvijo DU Bohinj in DU Bled. Predstavniki obeh DU govore o razpisu za večerno admin istrati vno šolo -ič • BREŽICE NA OBČINSKI PRAZNIK SE PRIPRAVLJAJO Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Brežice bo združeno s proslavo dvajsetletnice revolucije. Za svoj praznik so si občani brežiške komune izbrali 28. oktober, v spomin na ohtetnico ustanovitve .prve brežiške partizanske čete, 28. oktobra 1941. Občinski praznik in obletnico revolucije bodo proslavili s številnimi prireditvami v vseh večjih krajih občine. Osrednja prireditev bo v soboto 28. oktobra dopoldne ob desetih pri železniški čuvajnici v Brezini, kjer je bila leta 1941 ustanovljena prva partizanska četa. Tam bo po slavnostni seji ObLO zborovanje s kulturnim sporedom. Ob tej priložnosti bodo na čuvajnici odkrili spominsko ploščo. V petek. 27. oktobra, zvečer bo v Brežicah akademija, združena z uprizoritvijo drame »Na koncu poti«, s katero bo gostovala v Brežicah dramska skupina iz Trbovelj. Praznovanje občinskega praznika se bo nadaljevalo v nedeljo, ko bodo dopoldne v Krški vasi odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Popoldne istega dne bo veliko slavje v Stopenskem vrhu in drugih vaseh pod Gorjanci, v katerih bo prvič posvetila električna luč. (r) KURO PRIPRAVLJENO KOSILO ČEŠPLJEVA JUHA, SVINJSKE LEDVICE S SLANINO. ZABELJEN BIZ, PARADIŽNIK V SOLATI Juha: Potrebujemo pol kilograma češpelj, liter vroče vode, malo soli, košček cimeta, dva klinčka, limonino lupinico, kozarec kisle smetane, žlico moke in posušen ali opečen kruh. Češplje operemo, odstranimo koščice in kuhamo v topli vodi. Dodamo dišave. Moko in smetano zmešamo in vlijemo v juho, ko so češplje že kuhane. Kp Juha prevre, jo potresemo z naribanimi limoninimi lupinicami in ponudimo z narezanim In posušenim ali opečenim kruhom. Ledvice: Kupimo štiri svinjske ali telečje ledvice, košček prekajene mesnate slan'ne, dve čebuli, sol, poper, pol litra goveje juhe (iz kocke) žlico moke, kozarec kisle smetane, ko Stimulacija dela v izmenah Morda je ljubljanski Litostroj med prvimi podjetji pri nas, ki je uvedlo stimulacijo za delo v izmenah.. Gre za plačevanje posebnega dodatka za delavce, ki delajo v drugi in tretji izmeni. Zlasti pa so hoteli stimulirati tiste delavce j .ki delajo v drugi izmeni, saj so delavci tretje izmene že doslej dobivali dodatek v višini 12,5°/o osnovne plače. Obratni delavski sveti so o tem razpravljali :n izdelali dve varianti. Po prvi varianti naj bi delavci druge izmene dobili dodatek v višini 10°/o, delavci tretje izmene pa v višini 20'»/o osnovne plače. Druga varianta je predlagala 8°/o za drugo in 22"/o za tretjo izmena. Obe varianti sta namreč mcral upoštevati dodatek v skupni višini 3C% osnovne plače. Sicer v skupni vsoti med obema variantama ni večjih razlik. Na seji centralnega delavskega sveta so se odločili za drugo varianto ter pri tem določili, da pripada dodatek le za 3-urno delo v eni od obeh izmen, ne pa za nadurno popoldansko ali nočno delo. Kina »Litostroj« ne bo več Prodajni in projektivni biro Litostroja bodo zaradi del prt urejevanju ljubljanskega železniškega vozlišča in prevelike oddaljenosti od sedeža podjetja preselili v šolsko poslopje cb Djakovičevi ulici. Šolski prostori, ki jih je že zdaj premalo, se bf tako še skrčili. jZa-to je upravni odbor podjetja predlagal centralnemu delavskemu svetu, naj se ukine kino »Litostroj«', dvorana pa nameni za potrebe šole. .Sklep delavskega sveta velja' od 1. decembra letos. Razprava o 7,5-urnem delavniku preložena V tovarni Litostroj so že nekaj časa razpravljali o uvedbi skrajšanega delovnega časa — 45 ur na teden. Vendar se je pokazalo, da je pri tem več težav, kot so si mislili. V tovarni na splošno šč primanjkuje delovne sile, tako da morajo zaradi velikih proizvodnih nalog delati v nadurnem času. Druga težava pa je t tem, da socialno zavarovanje ne priznava delovnega tednika, ki je krajši od 48 ur, tako da tisti delavci in uslužbenci, ki delajo manj sot 8 ur na dan, ne dobijo otroških dodatkov. Take težave je imelo že neko ljubljansko trgovsko podjetje, ki je uvedlo skrajšani delovni čas. Zato je upravni odbor Litostroja sklenil preložiti razpravo o tem na prihodnje leto. S tem se je strinjal tudi centralni delavski svet. S. I. • POSTOJNA KORISTEN POSVET Občinska «odbor SZDL Po- hoto v gosteh člane predsedstva Obč. odbora SZDL Maribor Center. Na posvetu so izmenjali mišljenja o dosedanjem delu in bodočih nalogah Socialistične zveze v obeh občinah. Gostje so si na Postojnskem med drugim ogledali tudi Predjamski grad, novi družbeni klub SZDL v Šmihelu pod Nanosom ter perutninarski zavod »Kras-« v Neverkah. M. A. • ČATEŽ PRI TREBNJEM VODOVOD OB DNEVU REPUBLIKE Prebivalci Čateža so že lani pričeli graditi vodovod. Dela so toliko napredovala, da bo letos ob prazniku republike iz vodovoda že pritekla voda. Zgrajena sta zajetje in glavni zbiralnik ter položene cevi ao šole in do cementarske-, _ga obrata kmetijske zadruge. To je prvi del izgradnje vodovoda na Čatežu. Sedaj manjka še električna napeljava do črpalke in pogonski stroj. Vaščanom sta priskočila na pomoč kmetijska zadruga Trebnje, ki bo plačala električno napeljavo, OLO Novo mesto pa bo dal denar za pogonski motor. Večino del pri gradnji vodovoda so prebivalci in šolska mladina opravili zastonj, prav tako vse prevoze in pripravo gradiva za tem pa naj bi ne bilo nujno, da bi bili delegati vsi člani sekretariata aktiva. Pritegniti bo treba delavne mladince, pa tudi mlade ljudi iz raznih drugih organizacij :n društev, ki morajo dobro poznati probleme mfadine in komune nasploh. Na kandidatnih listih naj bi bilo več kandidatov, kot jih bodo izvolili, razen tega pa tudi opis kandidata in njegovega dela. Večkrat se je namreč pripetilo, da so na konferencah volili kandidate, ki jih niso vsi poznali. Zaradi splošnega povečanja števila članov LMS n združitve nekaterih občin bo treba še pred konferencami ugotoviti natančno število članov in v zvezi s tem določiti tudi število delegatov za kongres LMS. Konference pa bodo morale biti temeljito pripravljene tudi z organizacijske plati. Med splošnimi nalogami mladinske organizacije so na današn;em posvetovanju govorili predvsem o akt viza-ciji kmečke mladine. Nezanimanje te mlacLne za kmetijstvo in zaposlovanje v industriji je verjetno tudi posledica tega. ker mlad na ne ve za perspektive socialističnega kmetijstva. Zato bode morale mladinske organizacije na vasi poskrbeti, da se bo mladina začela zanimat za te probleme. Seveda bc — Največ težav imamo zaradi prostorov, je takoj v začetku razgovora poudaril ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah tovariš FRANC ST1PLOVŠEK in obrazložil ta problem: — Grad koristimo trije različni najemniki: Pod- jetje Vino Brežice, muzej i in zasebne stranke, upravlja pa z njim občina. Zlasti manjka muzeju prostor za oddelek NOB. Zaradi pomanjkanja prostorov smo doslej lahko razstavili dokumentarno gradivo samo iz leta 1941. Za ostala tri leta narodnoosvobodilnega boja čaka gradivo na prostor, za katerega se stalno potegujemo. — Kako mislite, da bi najlaže prišli do potrebnih prostorov? — Predvsem z izselitvijo zasebnih strank iz drugega nadstropja gradu. To bi za sedaj zadostovalo. Na ob čini, kjer nam gredo na roko, kolikor je mogoče, so obljubili, da bodo še letos preselili nekaj družin iz tega nadstropja. Tako bomo, upam, dobili potrebni stojna je iriiel v petek in so- | zbiralnik in zajetje. (r) zareč rdečega vina. — Ledvice prerežemo in odstranimo notranji beli del s cevkami. Potem jih skrbno operemo, olupimo in ovijemo v tanke rezine prekajene slanine. V masti jih hitro opečemo, da rahlo zarumene. Dodamo drobno zrezano čebulo in dušimo, da postane čebula prozorna in začne rumeneti. Sedaj solimo, popramo in zalijemo z juho. Nekaj časa še dušimo, nakar dodamo še smetano, med katero smo zmešale moko. Nazadnje prilijemo Se vino, in jed Je pripravljena. Zabeljen riž: Štirideset dkg riža kuhamo v vodi petnajst minut. Riž mora ostati Se zrnat. Med kuhaanjem g solimo. V masti rumeno opražimo na polovico prerezano čebulo. Ko je rumena,, jo odstranimo, z. mastjo pa zabelimo riž. Zelenjavna juha, sesekljani zrezki, zeljnata solata, krema Razširjena in preurejena cesta v dolini Krke, od vasi Krke do Soteske, je to dolino šele prav odprla turizmu. Posebej lepe možnosti se v tem pogledu zaradi njegove slikovite naravne lege in znamenitosti iz narodnoosvodilnega boja odpirajo Žužemberku. Letos so v tem krajH s skromnimi sredstvi začeli graiiti majhen motel,* v katerem bodo gostinski lokal in nekaj sob. žal jim je zmanjkalo denarja in tako čaka nedograjena stavba,, ki jo vidimo na sliki, boljših časov prostor za razširitev oddelka NOB. Gradiva imamo veliko. — Vidim, da nadaljujete z restavracijskimi deli v gradu. — Res je. Dvorana, ki je največji poslikani prostor v državi, je bila restavrirana leta 1959, lani pa smo pričeli z restavracijo kapele. Oba prostora je med drugim prizadel potres leta 1917. Restavracijska dela zahtevajo mnogo časa in denarja, zato počasi napredujejo. — Imate v muzeju mnogo obiskov? — Zelo veliko, posebej ob nedeljah in praznikih. Zlasti moram poudariti veliko zanimanje za naš muzej v sosedni Hrvatski, od koder prihaja iz leta v leto več obiskovalcev. Prihajajo posamezniki, skupine in tudi šole, in to celo iz Zagreba in drugih krajev. Tudi iz naših krajev imamo mnogo obiskovalcev, za muzej pa se zanimajo tudi inozemci. Ce priredimo še kakšno razstavo, zabeležimo do 20.000 obiskovalcev na leto. — In vaši načrti za bodoče? — Ves grad bi moral biti sčasoma samo za muzej, trenutno pa vsaj vse drugo nadstropje. Brežice z okolico so bogato arheološko območje, imamo pa, kot po-vedanp, tudi obilo gradiva iz NOB, kar je treba ohraniti. P. Romanič tudi to naloga občinskih konferenc na kmetijskih področjih že zdaj. Precej so kritizirali s’abe odnose med podjetji in komuno, kjer bi dostikrat mladina lahko »podrla plotove okoli podjetij«. V nekaterih podjetjih pa bo morala mladina najprej pogledati sama sebe, saj se dogaja (na primer v podjetju »Brest« v Cerknici, KLI v Logatcu ter »Color« v Medvodah), da ne morejo sklicati niti konference mladinskega aktiva, češ »pr: nas ni problemov, ker mladi delavci dobro zaslužijo«. Mladinske organizacije v podjetjih se bodo morale močne e angažirati i razpravah pri sprejemanju pravilnikov o delitvi dohodkov, kar gre dost krat mimo njih. Tudi druge organizacije pričakujejo od mladine več pobud in predlogov, ki bi poživili njihovo delo. S. I. Spomenik Staneta Žagarja na Srednji Dobravi V nedeljo, 29. oktobra t. L b& na Srednji -Dobravi velika spominska slovesnost. Dopoldne ob 10. uri bomo odkrili spomenik legendarnemu borcu — narodnemu heroju Stanetu Žagarju in drugim padlim tovarišem. Na Srednjo Dobravo pridemo lahko z železniške postaje Otoče, z avtobusi in drugimi vozili pa preko Podnarta in Lipnice. Občinski odbor ZB NOV v Radovljici vabi vse borce, aktiviste kakor tudi svojce in prijatelje padlih, da se tako pomembne slovesnosti polnoštevilno udeleže. Žalne komemoracije v radovljiškem območju Občinski odbor ZB NOV Radovljica vabi na žalno komemoracijo, ki bo v sredo, 1. novembra t. 1., ob 9. uri na grobovih talcev v Dragi, ob 10. uri v Grajskem vrtu in ob 11. uri pri spomeniku v Radovljici. Prevoz udeležencev v obe smeri je zagotovljen. fi prašanja in odgovori .sprostitev carine H. P. Zaradi otroške parali ze ste popolnoma hromi na obe nogi. Radi bi i vozili iz tujine osebni av-in Vas zanima, kako bi osegli carinsko oprostitev? Odgovor: Po 2. tč. odredit o kategorijah invalidov, k’ imajo pravico do ugodnosti pri uvozu avtomobilov in motornih koles iUr. L FLRJ, št. 11/61), majo pravico do ugodnosti iz 6. točke 7. čl. uredbe 0 začasni splošni carinski arifi (oprostitev carine) in z tarifne številke 30 opomba 2 pod b uredbe o tarifi prometnega davka (oprosti-ev prometnega davka) med drugim tudi invalidi, ki imajo telesno okvaro gibalnih organov od rojstva ali zaradi bolezni, kot je n. pr. poliomielitis, če dosega po seznamu telesnih okvar v smislu 27. in 28. čl. zakona o invalidskem zavarovanju najmanj 60 odstotkov. Če so podatki Vašega dopisa točni, ste glede na navedeno določbo in ker je pri Vas podana nad 60-odstotna telesna okvara po seznamu telesnih okvar, do prej navedene oprostitve upravičeni. Za dosego oprostitve pa je potrebno, da vložite prošnjo pri carinarnici, pri kateri se carinijo motorna vozila. Prošnji morate predložiti zdravniško spričevalo, ki ga izda specialist javne zdravstvene službe, da je pri Vas podana telesna okvara iz 2. tč. navedene odredbe in da ta dosega po seznamu telesnih okvar v smislu 27. in 28. čl. zakona o invalidskem zavarovanju najmanj 60 odstotkov. Tako je določeno v navodilu o postopku za uveljavljanje ugodnosti invalidov pri uvozu osebnih avtomobilov in motornih koles (Ur. list FLRJ št 23/61). Pogrebnina in posmrtnina po vojaškem vojnem invalidu D. I. — Ali ste upravičeni do pogrebnine in posmrtnine po Vašem pokojnem možu, vojaškem vojnem invalidu III. skupine? Mož je bil zaseben obrtnik, ste zaposleni in nimate otrok. Odgovor: Po 49. čl. zakona o vojaških vojnih invalidih gre pogrebnina, ki je enaka pogrebnini, ki se izplača po predpisih zakona c zdravstvenem. zavarovanju delavcev in uslužbencev ob smrti zavarovanca, družinskim članom umrlega vojaškega invalida I. do IV. skupine in vojaškega vojnega invalida V. do X. skupine, ki je dobival invalidski dodatek. Do pogrebnine ste torej upravičeni. Posmrtnina v znesku njegove dvakratne invalidnine, pa Vam, čeprav ste 1 njim živeli v skupnem gospodinjstvu, ne gre, ker se glede na to, da ste v službi, ne more reči, da vas je vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo preživljal (50. čl. v zveza s 1. tč. 1. odst. 8. čl. navedenega zakona). Ponovna odmera osebne pokojnine R. Z. — Pred dvema letoma Vam je bila po 19. čl. zakona o pok. zavarovanju priznana polna osebna pokojnina. Delate pa še naprej s polnim rednim delovnim časom in prejemate 50 odst. priznane Vam pokojnine. Kdaj imate pravico zaprositi za ponovno odmero pokojnine in kako Vam bo ta pokojnina odmerjena? Odgovor: Po 72. ČL zakona o pok. zavarovanju se Vam bo na Vašo zahtevo znova odmerila pokojnina, ko boste po uveljavitvi osebne pokojnine naj- manj 3 leta v delovnem razmerju s polnim rednim delovnim časom. Pokojnina se Vam bo odmerila od pokojninske osnove tistega zavarovalnega razreda, v katerega boste razvrščeni na podlagi povprečja plač in drugih prejemkov, ki ste jih dobili v zadnjem letu. Lahko pa boste zahtevali, če bo to za Vas ugodnejše, da se Vam izračuna povprečje na podlagi plač ir. drugih prejemkov, ki ste jih dobili v zadnjih 3 letih dela. Zaposlitev po upokojitvi M. R. - Cez mesec dni boste izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Ker ste zdravi in za delo popolnoma sposobni. Vas zanima, ali ob izpolnitvi pogojev za priznanje pokojnine morate v pokoj, t. j. ali vam služba preneha že po samem zakonu ali pa je treba službo odpovedati, oziroma ali lahko ostanete še naprej zaposleni v podjetju? Odgovor: Po samem zakonu bi vam delovno razmerje prenehalo le v primeru, če bi Vas pristojni organ socialnega zavarovanja spoznal za trajno in popolnoma nezmožno za delo. Ker ste popolnoma zdravi in za delo sposobni, lahko ostanete po dogovoru s podjetjem zaposleni še naprej, tudi po izpolnitvi pogojev za priznanje pokojnine. V takem primeru Vam bo zavod za socialno zavarovanje priznal pokojnino, kj jo boste prejemali le v polovičnem znesku, če boste zaposleni še naprej v rednem delovnem razmerju (s polnim delovnim časom), cli pa v celotnem znesku, če ne boste zaposleni redno s polnim delovnim časom. Ce Vas podjetje ne bi hotelo več obdržati v delovnem razmerju, bi Vam moralo delovno razmerje odpovedati, da bi Vam prenehalo. Ce boste po izpolnitvi pogojev za polno pokojnino ostali v podjetju zaposleni poln redni delovni čss, morate s podjetjem skleniti pismeni • sporazum o sklenitvi takega delov-rega razmerja, ako hočete, da se Vam bo za vsako dopolnjeno leto takega dela povečala pokojnina za 3 odstotke. Kdo plača stroške ra beljenje stanovanjskih prostorov? P. H. — V stanovanjski hiši, ki je pod družbeno upravo, so morali biti preurejeni dimniki, zaradi česar je bilo potrebno izredno beljenje stanovanjskih prostorov. Predsednik hišnega sveta je stanovalcu, v čigar stanovanju je bilo beljenje opravljeno obljubil, da mu bodo izdatki beljenja povrnjeni. Novi predsednik hišnega sveta pa o povračilu izdatkov noče slišati. Kako je s Povračilom izdatkov? Odgovor: Gre za povračilo izdatkov, ki so v zvezi s popravili. Te izdatke trpi stanovanjska hiša in Vam jih mora povrniti; če ni sredstev od stanarin, mora hišni svet za kritje teh izdatkov najeti posojilo. Povračilo od 'stanovanjske hiše (zastopane po hišnem svetu) po potrebi lahko tudi iztožite, ne bi pa mogli za iznos izdatkov zadržati plačevanje stanarine. To bi prišlo v poštev le pri hišah, ki so v državljanski (zasebni) lasti. J DELO ir SREDA. 25. OKTOBRA 1841 Ob robu razstave Italija 1961 OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Med 19 deželami, ki na torinski razstavi predstavljajo posamezne predele Italije, je zastopana tudi najvzhodnejša obmejna dežela Furlanija — Julijska krajina. Ogled nje* nega paviljona je za jugoslovanskega obiskovalca velike torinske prireditve še posebej zanimiv, saj gre za prikazovanje dežele, ki ima z našimi kraji in ljudmi nešteto stičnih točk tako v preteklosti kot v sedanjosti. V paviljon Furlani j e-Julijske krajine vstopi obiskovalec čez mos.iček. ki vodi iz paviljona Južne Tirolske. Mostiček menda simbolizira povezavo dveh zgodovinskih italijanskih iredentiz-mov, severnega in vzhodnega. Oba sta se v preteklosti z enako silo zavzemala za priključitev tujih krajev k Italiji. Toda tako v prvem kot v drugem paviljonu so se poudarjanju tega iredentizma izognili. V južno-ti-rolskem prevladujejo zgolj idilika dolomitske pokrajine, bogastvo njenih gozdov in tipična folklora gorjancev. O obstoju dveh narodnosti v tej narodnostno mešani deželi ali o narodnostnem vprašanju, ki že vrsto let povzroča hudo kri in vedno nove težave Italiji, ne duha ne sluha. Kot da bi gore bile važnejše od ljudi in kot da bi samo turizem lahko predstavljal značilnosti dežele in njenega življenja! V tem paviljonu obiskovalec zares ne more najti objektivne podobe Južne Tirolske. Tudi onstran simboličnega mostička v sosednji Furlani ji-Julijski krajini ni nič boljše: v vzhodnih obmejnih predelih današnje Italije prav tako zapirajo oči pred obstojem narodnostne manjšine Slovencev in kaže, da je bilo sožitje med dvema narodnostima na narodnostno mešanem ozemlju deveta briga organizatorjem razstave. Na Slovence indirektno spominjalo samo lepi barvni posnetki njihovih krajev v okolici Trsta. Toda samo to in nič več! Očitno je, da so organizatorji razstave namenoma pozabili na narodnos vprašanje v Italiji. Vzroki za tako stališče so lahko različni, vendar je še najbolj verjetno, da se današnja meščanska Italija boji te šibke strani svoje politike in da se raje prikazuje kot narodnostno povsem monolitna država. Italija brez tujih narodnostnih manjšin je še vedno vzor piedvsem italijanskih birokratskim vrhovom, ki vidijo v asimilaciji tujih narodnih manjšin enega izmed pogojev za utrjevanje moči m varnosti države. Ali n ne pomeni zalo negiranje oostoja manjšin, zlasti še slovenske, razkazovanje take politike asimilacije in vseh njenih posledic? Prav te dni je italijanska televizija nudila svojim gledalcem še eno priznanje te vrste. V obsežnem dokumentarnem filmu o tržaški. Krasu, polnem lepot in zanimivosti, ni bilo niti besede niti slike o njegovih prebivalcih — Slovencih. Kakšno nerazumljivo stališče, ki spet ni naključno, ampak ima svoje vzroke v nan nem omalovaževanju pomena in vloge narodnih manjšin! Toda pustimo obiskovalce razstave italijanskih dežel čez mostiček — ta simbol bo v pogojih sožitja in sodelovanja nedvomno dobil povsem drug pomen in sodobnejšo vlogo. Paviljonu Furlanije-Julij-6ke Krajine so organizatorji namenili -nacionalno in mednarodno funkcijo«. V sredini razstavnega prostora se lahko obiskovalec kmalu prepriča o tem. Okoli šest metrov široko platno okrogle oblike slikovito prikazuje pomen in vlogo prometnih zvez za razvoj te dežele in njene stike s sosednimi pokrajinami v preteklosti. Med današnjimi stiki pokrajin na jugoslo-vansko-italijanski meji pa je zabeleženo gibanje obmejnega prebivalstva na osnovi videmskega sporazuma, toda zgolj s turističnih pogledov. Ostalo problematiko dežele ob Adiži in Soči prikazuje okoli 70 barvastih fotografij. Lepi in domiselno aranžirani posnetki krajev, spomenikov in sodobnih objektov nudijo dovolj jasen prikaz zgodovinskih in današnjih značilnosti krajev. Razstava sicer pokaže nekaj portretov velikih mož iz preteklosti. Kaj malo ali prav nič pa ne pove o današnjih ljudeh in njihovih problemih. Zato ne preseneča tudi molk o slovenski manjšini. Za organizatorje razstave je bila ureditev tega paviljona verjetno med najtežjimi. Ze od prvih priprav so iredentistične organizacije in njim naklonjene desničarske sile hotele dati razstavi pečat revanšistične manifestacije. Med italijanske predele naj bi uvrstili celo nekatera jugoslovanska ozemlja, do veljave pa naj bi prišla tudi zahteva za njihovo ponovno priključitev k Italiji. Ustreči takim željam bi bilo seveda v nasprotju z osvobodilno in demokratično vsebino naporov in bojev italijanskega naroda za njegovo državno združitev pred 100 leti hkrati pa tudi v nasprotju z današnjo politiko dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Zato so špekulacije te vrste morale odpasti. Pač pa so organizatorji rastave nekoliko le ustregli pritisku iredentističnih skrajnežev v okviru zgodovinske razstave italijanskega »Ri-sorgimenta-« v palači Carig-nano. V tej stari torinski baročni palači, kjer je 1861-65. zasedal prvi italijanski parlament, so prikazali glavne silnice zgodovinskega in političnega procesa, ki je pred 100 leti pripeljal do združitve Italije. Med gradivom, razporejenim v 32 dvoranah, so razstav nekaj portretov t iredentistov, kot je b Rossetti, ter nekaj men tov iz takratne avstrijske dejavnosti stu. Vsega je 14 tak razstavnih predmete koliko več pa jih je viljomu združitve Ita je nekakšno nadal; • zgodovinske razstav« * lači Carignano. Ver se organizatorji r tudi tukaj trudili, ostali v okviru sedan lijanskih meja. Razstava »Italia 6 roma, kako so njen mezni oddelki prika; lijanski iredentizer kaže, njegovih da pobomikov ni zač Njihov glavni oči predvsem ugotovite\ dala razstava prema štora • »italijanskim stem« za tuja ožemi to so kot odškodn svoje izgubljene iluzije dobili posebno razstavo v Trstu z naslovom »Julijci in Dalmatinci v Risorgimen-tu«. Ta iredentistična manifestacija, pa čeprav bolj omejena na preteklost, je tako o6tala tržaškim iredentistom poslednje upanje, da uveljavijo svoje nostalgične težnje v okviru letošnjega proslavljanja združitve Italije. Toda kdor si je ogledal tudi to razstavo, je lahko ugotovil, da ujeda s pristriženimi perotmi ne more več visoko letati. Glavne letošnje prireditve ob 100 letnici združitve Italije so pač morale ostati na dostojni višini. — če so hotele tolmačiti duha'in stvarna prizadevanja italijanskega naroda pred 100 leti. Dušan Fortič TORINO: RAZSTAVA »ITALIJA 1961« Avstrija Tradicionalna oktobrska kriza 22. oktober je vsako leto usodni dan za -avstrijsko republiko. Tega dne je treba do dvanajstih ponoči deponirati v pisarni predsednika parlamenta načrt za državni proračun za naslednje leto. Ce se koalicijska partnerja — Ljudska stranka in Socialistična stranka — do 22. oktobra 24.00 ne sporazumeta glede višine predvidenih državnih izdatkov in dohodkov, mora vlada odstopiti. Lani je res odstopila. Letos je brzi sel deponiral proračunski načrt v Figlovi pisarni pb pol desetih zvečer. Dve uri in pol pred rokom... Dve uri in pol pred ro- | ko drugačnih okoliščinah je šlo za to, ali naj ostane ' udeleženo pri gospodarski kom — in pet minut pred dvanajsto. Tradicionalna oktobrska vladna kriza je bila namreč letos v nekoli- kot je bila v letih doslej. Letos je šlo za več kot nesoglasja glede tempa zviševanja plač in cen. Letos Delo XXII. kongresa KP ZSSR Furcova o antipartijski grupi Moskovska radijska postaja je v poročilih o delu XXII. kongresa KP ZSSR prenašala tudi govor Jekaterine Furcove, ki je govorila o delovanju protipartijske skupine. Med drugim je dejala: »Ko se v teh sijajnih dneh oziramo na pot, ki sta jo prehodila Partija in ljudstvo v letih po XX. kon- Mnenje drugih »Čas velike samoprevare« Togo in nepopustljivo stališče bonnske vlade do problemov, ki nastajajo v zvezi z odnosi Vzhod-Zahod, vse bolj vznemirja ne samo mednarodno, marveč tndi nemško javnost. S tega vidika je zanimiv komentar Helmuta Lindemanna v mimehenskem radiu. Takole pravi: »Hruščev se je na kongresu KP ZSSR odrekel prejšnjega ultimativnega roka, ki ga je bil postavil za podpis mirovne pogodbe z Ulbrichtomi Na ta način smo dobili nekaj časa, toda to ne sme nikogar zavesti v zmoto, da se je sovjetsko stališče glede Nemčije bistveno spremenilo ali da se bo spremenilo. Podoben primer se je zgodil pred približno tremi leti ob prvem HrušČevem ultimatu zaradi Berlina. Tudi takrat je Hruščev odlagal roke, kar so na Zapadu na nesrečo napačno razumeli: moramo samo čakati, da bi se ohranil status quo ali še več, da bi se poboljšal v korist Zahoda. Posledica tega čakanja, te lahkoumnosti in politične neaktivnosti je bila katastrofa 13. avgusta. Kolikor več časa mineva od 13. avgusta, toliko jasneje postaja, da je bilo tega dne končano eno poglavje iz nemške povojne zgodovine, tisto poglavje, ki ga bodo v bodočih knjigah o zgodovini nemškega naroda lahko imenovali »čas velike samoprevare« Nemcev. To je bil čas, ko smo verjeli ali vsaj trdfilit, da lahko brez velikih žrtev spet združimo Nemčijo; ko smo verjeli ali trdili, da je nam, Nemcem, ki smo začeli in izgubili drugo svetovno vojno, mogoče, da kot enakopravni zavezniki zahodnih držav zmagovalk uresničimo politične zahteve z vojaškim pritiskom na vzhodne sile zmagovalke; ko smo verjeli ali trdili, da se bomo mi, Nemci, po grenkih izkušnjah, ki smo jih dobili že dvakrat v tem stoletju, zaradi politike, osnovane na vojaški moči, lahko še enkrat povzpeli v svetovno politično areno. Vsega tega je zdaj konec, ko Ulbricht z odobrenjem Moskve gradi zid sredi Berlina, ki že tako nesmiselno mejo sredi Nemčije dela še bolj nesmiselno. Zdaj ne moremo več verjeti, da bi nam še kaj pomagalo, če bi nadaljevali po poti, na katero smo stopili pred desetimi leti. Za dolgo časa ne moremo več računati, da bi dosegli enotnost Nemčije v kakršnikoli obliki. Edino kar lahko upamo je možnost, da bi vsaj Zahodni Berlin ohranili pred propadom. Toda samo upanje ne pomaga. Moramo preiti k dejanjem, to je k pogajanjem. Ker vemo, da je to potrebno, je neprijetno poslušati zunanjega ministra ZR Nemčije, ko izjavlja, da ni vzrokov za razgovore ali še več, da ni vzrokov za koncesije, ki naj bi privedle do spremembe položaja v zahodnem Berlinu. Najboljši odgovor na to kratkovidno trmo je dal te dni ameriški publicist Walter Lippmann, ki je te dni v nekem članku napisal: »Resnica je, da je danes Zahodni Berlin premagano mesto brez prihodnosti.-« Težko je človeku, kadar mora slišati takšno resnico. Se težje pa je, da naši odgovorni politiki nimajo uvidevnosti ali hrabrosti ali morda niti enega niti drugega, da bi lastnemu narodu povedali to resnico. Tisto, kar je Churchill rekel svojemu narodu leta 1940 o krvi, znoju in solzah, da bi skoval enotnost ljudstva v boju, tega si v naši državi kot je videti, ni mogoče niti zamisliti. Človek se mora sramovati prizora, ki ga inscenirajo naši politiki v Bonnu od volitev 17. septembra naprej. V vseh delih države so povzročili ogorčenje, jezo in nazadnje sramovanje. Človek z ulice ima očitno več političnega čuta kot ti politiki; on vidi, da tisti v Bonnu več kot deset let niso vodili politike združevanja, ampak so s svojo politiko utrjevali razdvojenost. Oni vedo, da je Zahodni Berlin podoben zapuščeni ladji, ki ima vse manj goriva in ki pluje brez krmarja. V Bonnu so se menda dokončno odločili, da bodo vodstvo politike zaupali spet tistemu človeku, katerega dosedanja politika je povzročila 13. avgust 1961, proti kateremu so glasovali volivci 17. septembra, človeku, ki po mnenju njegovih najboljših prijateljev s svojimi 86 leti nima več dovolj moči, da bi v težkih dneh, ki nas čakajo, mogel biti na odgovornem položaju šefa vlade. O tem ne razmišljajo niti Adenauerjev! strankarski prijatelji niti Mendejevi svobodni demokrati niti socialni demokrati, ki se od časa do časa iz- rekajo za koalicijo vseh treh strank z Adenauerjem na čelu. Povsem je razumljiva ne-potrpežljivost s katero ameriška vlada gleda na vrato- gresu, vsi vidimo pravilnost leninskega kurza, njegovo veličino in sijajne rezultate. Z višine, na katero smo se povzpeli, jasno vidimo pot, Id smo jo prehodili in strašen prepad, v katerega so nas vlekli frakcionaši Molotov, Kaganovič, Maljen-kov, Vorošilov, Bulganin, Pervuhin, Saburov in Sepi-lov, ki se jim je priključil. Po pravica rečeno, to so bili nevarni dnevi za našo Partijo. Velika sreča je, da se je junijski plenum CK stroja-«. Tako združevanje je bilo nujno, da bi omogočili napredovanj e stanovanjske izgradnje in da bi ustvarili industrijsiko osnovo v gradbinstvu. Morali bi vidgti, kako besno je Molotov nasprotoval temu predlogu. In kakšne argumente, je. imel? Samo enega: da ni mogoče koncentrirati vodstva ,grad-binstva samo v ^yni upravi pri moskovskem sovjetu, in da se morajo s temi zadevami ukvarjati vsa načelstva. Ali je potreben komentar? Reorganizaciji vodstva in-, dustrije ni nihče nasproto- tijski skupini, in da ga je pri tem podpirala vsa naša Partija. Ta skupina se je že zdavnaj ločila od Partije in lomnosti bonnskih politi- | ljudstva, ker je v globini soglasno uprl tej protipar- . val, niti Molotov. Prezidi j duše izgubila zauiftmje Partijo in v ljudstvo. Boj antipartijske skupine proti novemu kurzu se je za- CK je dvakrat razpravljal o referatu, ki bi moral biti poslan na plenum CK. Tudi v tem primeru Molotov ni nasprotoval. Toda tik pred plenumom, tri ure po polnoči, je Molotov poslal članom Prezidija listek, na katerem je znova načel to plenumom CK. To je bil dolgotrajen proces. Frakcionaši so se borili proti lenin- ne strinja z reorganizacijo upravljanja v industriji. Pij tem nj navedel nobenih ar- kov. Danes sicer še ne vemo, koliko bo Washington popustil v Berlinu, da bi Zahodni Berlin rešil iz skoraj brezupnega položaja. j čel že dolgo pred junijskim j vprašanje ter povedal, da se Vendar lahko že vnaprej ‘ ’ — ~ * *• — - —-——-—sk- rećemo, da se mora veliko spremeniti, da bi tak poskus lahko uspel. Med mnoge nerazumljive stvari, ki se dogajajo zadnje tedne, sodi tudi tisto, kar govore v krogih bonnske vlade, ki zdaj opravlja samo tekoče posle, »da nas Amerikanci nameravajo dati v najem ali še več, da nas mislijo izdati-«. Očitno ti politiki zmotno mislijo, da imajo naši zavezniki vedno enaka stališča kot naša vlada. A meri- j skupine, se moramo še en- j Ne dolgo pred junijskim kanci in Angleži gledajo na ; krat spomniti njihovega ob- j plenumom CK je bila seja Berlin z geografskega sta- , našanj* ob nekaterih vpra- ' lišča, za njih je mnogo bolj j šanjih notranje in zunanje oddaljen kot za nas in zato j politme v zadnjih letih. Ra-gledajo na to vprašanje jas- da bi spomnila tovariše na skim normam, ker so svoje j gumentov ,ampak se je skli-dni sami sodelovali pri trni- j ceval le na to, da menda še čevanju teh norm. Bili so \ ni čas za takšno reformo, proti rehabilitaciji po ne- j Frakcionaši so videli in dolžnem obsojenih ljudi, j razumeli, da gre življenje ker so bili sami krivi za j mimo njih. Toda niso hoteli množične represalije in gro- j razumeti in priznati, da se be kršitve zakonitosti, ki so i motijo. Se več, njihove na-tako drago stale naše ljud- i pake so bile vedno hujše. S stvo. i tem v zvezi se je vredno Da bi jasneje spoznali ne- j spomniti, po mojem misije-vamost te antipartijske j nju, zelo važnega dogodka. neje in trezneje kot mi. Mi bi morali njihovo trezno stališče izkoristiti, namesto da ga napadamo. Z našo dosedanjo politiko — kolikor neaktivnost sploh lahko imenujemo politiko — ne samo, da ne bomo napredovali niti za korak, ampak bomo zgubili še tisto malo, kar imamo!-« razširjeno sejo prezidija CK 1954. leta, na kateri so bili vsi ministri Sovjetske zveze in predstavniki družbenih organizacij. Takrat je na pobudo tovariša Hrušče-va prezidi j razpravljal o združevanju moskovskih gradbinskih organizacij, ki so bile do tedaj raztresene, Prezidija CK, na kateri so bili člani in kandidati za člane današnjega Prezidija. Mislim, na se vsi ti spominjajo ozračja, ki je vladalo na tej seji. Govorili smo o popolni, med drugim tudi partijski rehabilitaciji bivših voditeljev naše vojske: Tuhačevskega, Jepira, Ugo-veviča, Jegorova, Ajzenma-na, Forta in drugih. Njihova nedolžnost je bila tako očitna, da so bili celo Molo- v enoten sistem »Glavmo- tov, Malenkov, Kaganovič in drugi za rehabilicazijo, čeprav so svoje dna sami sodelovali pri njihovem tragičnem koncu. Tedaj je v razpravi o tem vprašanju Nikita Hruščev zelo mimo vprašal: »Kdaj ste imeli prav »takrat ko ste glasovali za njihovo tragično usodo, ali zdaj ,ko jih popolnoma rehabilitirate? Povejte, kdaj ste imeli prav?-« To neposredno in pošteno vprašanje jih je spravilo v besnost in vznemirjenje. Po njihovem obnašanju na tej seji je bilo jasno videti, da so se bali, da bi se pokazala resnica, da bi o njihovi grobi kršitvi sovjetske zakonitosti izvedela vsa Partija in ljudstvo. Tedaj so se ti razbijači začeli dogovarjati, kako bi odvrnili Partijo od novega kurza, ki je zahteval leninske norme partijskega življenja, na stare pozicije iz časov kulta osebnosti. To jih je združilo.« v 16 letih preikušeni sistem sodelovanja med dvema er.ako močnima, političnima grupacijama ali pa ga naj zamenja sistem, ki je v Prvi republiki ustvaril možnosti za državljansko vojno. Ko je »sredinskega-« kanclerja inž. Raaba zamenjal schoisch inggovsko vzgojeni Štajerec dr. Alfons Gorbach, 'je bilo poznavalcem političnih tokov v Avstriji jasno, da je nastopilo obdobje ofenzive z desne strani. Dinamični in napadalni politični štab okrog Gorbacha ni varčeval z izjavami, da je napočil čas »normalnih-« razmer, v-katerih ni več mesta za »nenormalno« koalicijo in v katerih bi naj napravili prostor za »preizkušene norme zahodnoevropske parlamentarne demokracije«. Ker pa se je provizorij desničarsko - levičarske koalicije v 16 letih ustalil, se večini avstrijskega prebivalstva — ki se še spominja nestabilnih političnih razmer pod predvojno kleno-fašistično diktaturo — upira misel na kakršno koli spremembo.,v sistemu, ki so ga navajeni. Zato iščejo »reformisti« okrog Gorbacha že dve leti priložnost, da bi izzvali situacijo, v kateri bi bil preobrat možen. Taka prilika se jam je nudila pri letošnjih pogajanjih o državnem proračunu za leto 1962. Voditelji Ljudske stranke so vedeli, da bodo avstrijski 6indakati, jedro Socialistične stranke, letos napadli na široki frontL Avstrijsko delavstvo se že leta upravičeno pritožuje, _ da je nesorazmerno slabo konjunkturi Raabova Gorbachova finančna politika je povzročila, da »postajajo bogati bogatejši, revni revnejši«, kot se glasi eno izmed stalnih gesel SPO. V koalicijskem odboru sta se spopadli dve težnji: socialisti so zahtevali zvišanje delavskih plač in zmanjšanje dohodkov podjetnikov, OVP pa je zahtevala v imenu »stabilizacije šilinga« status quo, pristajala je na neznatne korekture v plačni bilanci in branila načelo »nevezanih rok« za investicijske načrte Zveze industrijcev. Vztrajala je na načelih, ki so bili za sindikate, torej za SPO, nesprejemljivi. Take pozicije na obeh straneh fronte na začetku boja so bile značilne že za dosedanje vsakoletne proračunske spopade. Kar je bilo letos drugače, je bila odločitev Ljudske stranke, da ne pristane na noben kompromis: proračun ne sme presegati 54 milijard šilingov. V nasprotju z dosedanjo prakso ni OVP odstopila niti za las. Bilo je očitno, da je Gorbachova stranka imela sedanji položaj za primeren, da izzove odstop kabineta in uresniči načrt o izključitvi socialistov iz vlade. 22. oktobra so bile tudi deželne volitve na Tirolskem in na Zgornjem Štajerskem. Ko so prvi rezultati pokazali, da o odmiku v levo ni sledu in da je OVP celo pridobila glasove, je bilo jasno, da SPO ne bo tvegala vladne krize in novih volitev. Tako je na večerni seji podkancler Pittermann končno pristal na zahteve vladno krizo. Toda ta korak je povzročil nekaj, kar nima primere v zgodovini Druge republike: razcepitev v njegovi stranki. Predsednik sindikatov Franz Olah je namreč takoj nato odstopil kot član koalicijskega odbora, kot podpredsednik parlamenta in kot socialistični poaanec v parlamentu. Izjavil. je, da s proračunom, ki se ne ozira na zahteve delavstva, ne more soglašati. Čeprav je Pittermann rotil, da gre za »interese celotnega avstrijskega ljudstva-«, da gre torej za ohranitev koalicije, je predsednik sindikatov vztrajal pri svojem stališču. Naslednjega dne je zajel Avstrijo val protestnih stavk, ki so jasno pokazale, da je Olah ravnal po željah delavcev. Opazovalci političnega življenja v Avstriji so se odvadili dramatizirati podobne dogodke v obdonav-ski republiki, ker so navsezadnje vedno našli neko »avstrijsko« rešitev. Vendar pa je tokrat postalo očitno, da so se notranja nasprotja v zadnjih letih tako zaostrila, da je ostalo prav malo prostora za kompromis. Ali je bila Pibterman-nova ocena, da je bilo treba za vsako ceno rešiti koalicijo, pravilna? Ali ni bil poraz na proračunski fronti in Olahova protestna gesta prevelika cena? Tudi če se bosta Pittermann in Olah navsezadnje le sporazumela, s tem ne bosta nevtralizirala konflikta, ki začenja določati ritem političnega dogajanja v ‘Avstriji: konflikta med avtokratskimi tendencami agresivne desnice in med nezadovolj- ÖVP in s tem preprečil nim delavstvom. S. Fras Dvogovor Hruščev - Gitalov Prvi diskutant iz vrst delegatov, Id nimajo visokih partijskih funkcij, je bil Gitalov, ukrajinski kolhoznik. Kakor poroča glasilo KPI .Gniti«, je Gitalov s svojim posegom v diskusijo prelomil »bilanco«, ki je značilna za govore voditeljev. V razpravo na kongresu je vnesel ten razsešne sovjetske pokrajine, odmev prizadevanj za proizvodnjo in njenih potreb. Govor tega koihoznika, na pol namenjen delegatom in na pol osebno Hrnščevu, ter dialog med obema sta zanimiva. Precej močan, star okrog štirideset let, z že dolkaj vidno plešo, se je Aleksej Vasiljevič Gitalov postava na tribuno s storžem koruze pod rolk» in začel govorite zelo iskreno o položaju v svojem kolhozu. Giltalov ni voditelj kolhoza, temveč voditelj kol-hozne brigade v Ukrajini. Le{o dni je v Ameriki študiral kmetijsko tehniko na Garstovi vzorni farmi. To farmo je med obiskom v Die Zelt, Hamburg "LI I« ZDA leta 1959 obiskal sovjetski premier Hruščev. Sedaj je tu na tribuni in želi tudi drugim povedati nekaj o tem. Kadar ga Hruščev prekine, zna pravilno odgovoriti ter mu obrazložiti neurejene probleme in povedati tudi, zakaj niso urejeni. Na ozemlju, ki ga obdeluje njegova brigada, je bil v tem letu pridelek koruze 78 stotov na hektar Ob tem podatku, ki ga je navedel Gitalov, se je razvil med njim in Hruščevom naslednji'dialog: Hruščev: »Pišite Garstu, da ste pridobili nove izkušnje, in sporočite mu vaše rezultate.« Gitalov: »Gotovo, da mu bom pisal« Hroščev: »Garst je inteligenten in pošten kapitalist Tudi od tega Američana se je treba učiti m upoštevati njegove izkušnje.« Gitalov: »Prav to smo storili pri nas. In še več: te izkušnje smo celo zboljšali« Hroščev: »Morda vsi ne veste, da je bdi Gitalov v Ameriki Garat mi je predlagal, naj mu pošljem ka- le! o« pridelali 78 stotov na hektar. Pridelali pa jih bomo še več, ko bomo popolnoma mehanizirali naše delo. Toda dejstvo je. da so pri nas še nekateri, ki zavirajo mehanizacijo, ki jim je na primer ljubše pospravljanje pridelka brez strojev. Tudi med kolhozniki so voditelji s preživelo mentaliteto. Nadalje so še agronomi, to je kmetijski znanstveniku Kadar razpravljamo z njimi, se vedno strinjajo z metodami, ki jih predlagamo. V praksi, ko začnemo sejati, pa pravijo, da tako ne gre, da se i je treba držati drugih metod. Mi na primer hočemo mehanizirati ves proces, od obdelovanja do pobiranja pridelka in transporta. Toda agronomi glede nekaterih faz mehanizacije nočejo popustite. Bo že držalo, da so znanstveniki, o tem ne dvomim, toda praktično ne dajo od sebe ničesar. Poglejte te storže (iz žepa je potegnil prekrasen koruzni storž), to je sad našega dela!« Hruščev: »Poglejte te (izpod mize je privlekel dva koruzna storža), nekateri pridelajo še lepše kot vi, čeprav vam gre vse spoštovanje. Ti storži prihajajo iz vasi, kjer so jih pridelali 128 stotov na hektar na površini 50 ha. In veste, kdo jih je pridelal? Naši srednješolci.« Gitalov: »Lep rezultat. Toda tudi mi ga bomo dosegli. Dejstvo je, da je še mnogo pomanjkljivosti. Na primer, kar se tiče prevoza. Ko končamo pobirati pridelek, m kamionov, da bi ga odpeljali v odkup; ceste niso take, da bi ravno olajšale prevoz, poleg tega pa so še nekateri voditelji koll-hoza s ktdaškD menttl: teto, ki nočejo dati eirijih kami- 0007.« vem življenju. Mi pa smo_ Hruščev: »2e petnajst let želi naučiti Ruse, kako se prideluje koruza Prijeli smo ga za besedo: Gitalov je šel z drugimi tovariši na Garstovo farmo in je eno leto delal v ZDA ter se dobro naučil.« Gitalov: »Tovariš Nikita! Trti» je dodati, da je Garst pred leti pridelaš 74 stotov na hektar in da je bt to največji pridelek v. govorimo o prevozu. Pomeni, da je teže kolektivizirati transport kot kmetijstvo. Prav imate. Se so direktorji s kulaško mentaliteto in gledajo na avtomobile, kakor da bi bili njihova last. To kulaško psihologijo moramo odpraviti in ustanoviti transportne oddelke, ki jih bomo lahko preselili tja, kjer bo potrebna Mnogi kolhozni voditelji izjavljajo. da imajo »svoje avtomobile«. mi pa prav dobro vemo. zakaj se jih poslužujejo. Pettonški kamion na primer pošljejo okrog, da pre-važa fikusove mladike, lahko pa srečate tudi petton-ski kamion, ki prevaža vrtnice. Tako mentaliteto imajo celo nekateri partijski sekretarji. S tem pa je treba napraviti konec. Kamione je '.reba dobro izkoriščati.« Gitrlov: »V našem kolhozu imamo razne kulture. En\—at moramo pospravljati žito, potem koruza in drugič spet sončnice. Pospravljamo naglo in pridelek je treba hitro prepeljati v odkup. Toda, če ni kamionov, se izgubi mnogo časa* Hruščev: »Res ne razumem. kako da ne moreta sami rešiti tega problema, ki je dosti bolj enostaven od povečanja proizvodnje.« Gitalov: »Gre za koordinacijo. Direktorji kolhozov bd morali bolje proučiti, problem.« Hruščev (v šali); »Nekoliko ste pa krivi tudi vi Ukrajinci. Preteklo leto ste pridelali 350 milijonov stotov, to leto pa 800. Le kdo vas bo dohitel?« Gitalov: »Za toda če bomo hoteli povečate proizvodnja borno morali čakati, da bodo organizirali transport? Kak» neki! Trebe je nekaj storite ter vsiliti boljšo koordinacijo naših sil.« Hruščev: -Bravo!« ii m AKTUALNOST PASTE 0 Staneti) severje Premiera Dobri čaninovega „Skupnega stanovanja<( v mariborski Drami menda prepovedovali sodelovanje pri tolikih nastopih.« »Saj to me je verjetno revoltiralo. Končal sem učiteljišče, potem pa sem jeseni 1936 povsem nepričakovano dobil vabilo takratnega upravnika Narodnega gledališča Otona Zupančiča, naj se zglasim v Drami k avdiciji zaradi eventualnega angažmaja. To se sicer takrat ni zgodilo, ker sem moral že nekaj dni nato k ■vojakom. Pač pa sem spomladi 1937 sodeloval pri Levarjevi 25-letnici v vlogi direktorja gledališča in petega kadeta v Rostandovi heroični komediji Cyrano de Bergerac.« »Nato pa je prišel redni angažma in s tem poklic.« »Da. Moj prvi večji uspeh je bil v Nušičevem Pokojniku kot ruski emigrant Aljoša, malo pozneje v Mauriacovem Asmodeju. V tisti dobi pa se mi je najbolj posrečila vloga brez-prizoi-nega v S kvar kinov em Izpitu za življenje, pa seveda J ago v OtheUu.« Stane Sever je šel že 1941 v internacijo, od koder se je vrnil leta 1943. V delo Drame se je vključil spet v sezoni 1944-45. Po osvoboditvi se je Stane Sever povzpel med največje igralce ljubljanske Drame. Znamenit je njegov Jerman, ki je doživel posebno priznanje tudi v Parizu, Lembach v Krle-ževi drami V agoniji in Kruticky v Ostrovskega igri Se tak lisjak se nazadnje ujame. Vseh vlog seveda ni mogoče naštevati. »Sodeloval si mnogo pri filmu. Bil si Drejc v prvem ’slovenskem filmu Na svoji zemlji.« »Odigral sem kakih dvajset večjih in postranskih V vsakem življenju je začetek poti najtrdneje vtisnjen v spomin. Življenjska »iztočnica« Staneta Severja pa je bil nemara ravno Cankar. Kantorja je igral prvič v nekdanjem Društvenem domu na Viču leta 1933. V dijaški skupini je bil hkrati režiser in igralec. Med takratnimi gledalci sem bil tudi jaz. Slišal sem pogovore tistih ljudi, ki so prvič videli Staneta Severja kot igralca. Nihče od nas, ki smo bili tedaj na predstavi, ni mogel vedeti, ali bo Sever igralec ali ne. To smo mogli pač slutiti. Odobravanje in priznanje pa je bilo veliko. Kakor Sever sem tudi jaz stanoval ob Tržaški cesti v •Ljubljani, ob cesarski, kakor jo imenuje Cankar. Imela sva nekako podobno pot. Naši starši so hodili v tobačno tovarno na delo, srečevali pa smo se ne le na cesti, temveč predvsem pri igrah, kakor Še danes imenujemo amaterske predstave. Na tem svojevrstnem Viču, na pol barjanskem kraju pod Rožnikom, si zmerom čutil bližino velikega barja, ki ga seka »cesarska cesta« in kjer je na koncu »prečuden krajo: z Močilnikom, Tičnico, Trojico in s klancem siroma kov. Mislim, da je Sever čutil v sebi Cankarjevo usodo. Vsakdo od nas je vedel, da je ta Cankar hodil z Vrhnike v »prečudovito« Ljubljano skozi 'takrat neugledno viško predmestje. In po čudnem ali pa po logičnem naključju je postal Cankar tudi igralska iztočnica Staneta Severja. »Vem, da si te dni že pretrpel mnogo intervjujev. Zato ne naštevajva tvojih Cankarjevih vlog v poznejšem življenju, marveč rajši Stane Sever kaj povej o začetku svoje poti!« «Po tistem Kantorju leta 1933 sem 1934 začel na veliko. Nikdar pa nisem mislil postati poklicni igralec. To me je sicer veselilo, a mislil sem, da bom poleg svojega učiteljskega poklica našel še dovolj priložnosti za igranje. Spomladi 1934 je študentovska igral- ska skupina z ljubljanskega učiteljišča nastopila v Drami z Lepo Vido. Igral sem Mrvo. To je bilo v četrtem letniku. Takrat je France Koblar napisal kritiko, ki je bila morda usodna za moje igralstvo. Takole je napisal: To je bila najboljša študentovska u-prizoritev in hkrati najboljša uprizoritev Lepe Vide. To pot je študentovska dobra volja premagala celo poklicno umetnost. V tej Koblarjevi oceni sem dobil-potrdilo za svoje bodoče igralstvo. To me je opogumilo in sem še isto leto režiral na Viču Tugomer ja na prostem pri Sokolu in sam igral Vrzo, ker ni bilo igralke. Hkrati sem že kot študent začel delati v Drami, tako sem na primer igral v Hlapcih prvega delavca.« »Kolikor vem, si pri Sokolu leta 1935 režiral tudi Celjske grofe in igral Hermana. Začel si delati pri Sentjakobčanih, v manjših vlogah pa si nastopal in stažiral v Drami. Pedagogi na učiteljišču pa so ti vlog. Bil sem splavar Vi-tužnik v Treh zgodbah, zdravnik v Trenutkih odločitve. V zadnjem filmu, ki pa še ni na sporedu, igram Smrekarja v Družinskem dnevniku. »Pri radiu si star znanec. Po osvoboditvi si bil prvi speaker.« »Tam sem doma že od študentovskih let, od 1934. Več stokrat sem nastopil v radijskih igrah. V zadnjem času se je temu pridružila še televizija. Bil sem baron Naletel v Matičku in v televiziji sem se tudi že srečal s Cankarjem, v dramatizaciji Soseda Luke.« »Mnogo govore, da bosta radio in televizija spodrinila gledališče.« Sever je zamahnil z roko. •To prinaša tehnizacija življenja, v bistvu pa so le modne muhe. V zelo razvitih deZetah se Ij d je :e t?r umoru japonskega socialističnega voditdlja Asanuma. Ta slika je bila izbrana izmed 1100 fotografij, ki so .prispele na razstavo iz 37 držav. Žirija je pri podelitvi nagrade in svojem izbora upoštevala, da je bila fotografija narejena v povsem nenavadnih' dramatičnih oko- liščinah jn da je že motiv sam — atentat — nepredvideno dejstvo. Avtor Yasushi Nagao je pokazal veliko prisotnost duha in njegov uspeh je tem večji, ker se je pri svojem posnetku posluži! povsem navadne fotografske kamere. Nagrajeni Japonec je prispel osebno na Nizozemsko ter sprejel nagrado 4000 gnlduov, povrhu 1000 gnlduov kot priznanje tvrdke Gevaert, dalje novo Leica-kamero in kristalni pokaj. V oddelka, športne fotografije je zmagal zahodno-nemški fotograf Herbert Peterhofen. Tudi tn se je Beograjski gledališki umetniki so posredovali pesniško Izpoved, ki ne more umreti Slovenski ustvarjalci, .zbrani na letošnjem kongresu Zveze književnikov Jugoslavije v Sarajevu, so doživeli v tistih dneh dragocen, nepozabni večer: skupina beograjskih gledaliških umetnikov, zbranih iz treh teatrskih hiš. je recitirala prozo in poezijo jugoslovanskih književnikov, padlih med narodnoosvobodilnim bojem. Prireditev v njihov spomin je bila, kot zdaj pripovedujejo, .tako čudovito doživetje, da smo se izvajalcem po predstavi dolgo in toplo zahvaljevali in hkrati želeli, da bi jih lahko kdaj slišali tudi v Ljubljani.. To se je zdaj zgodilo, in Bosiljka Boci, I Meri Boškova, Ančka Le- varjeva,,. Behir Fehmiju, Ljubiča Kovačevič in Predrag Tasdvac so darovati ljubljanskemu občinstvu bogat ponedeljkov večer v Mestnem gledališču. Slišati smo izbor iz del dvaintridesetih padlih ustvarjalcev, Koparčeve, Kukaljeve, Keršovanijeve, Mitrove, Racinove,- Cesarčeve, Ma-sleševe in Sirokove izpovedi. Galogaževe in Dizdaro-vičeve, - Jovanovičeve in Jerkovičev e in Kovačeviče-ve. Se druge so bile povezane v pretresljivo celoto, med njimi so se oglašali Grahor in Kajuh, Jarc in Košak, Rob in Flander in Cujar. Govorjena pesniška beseda se je združevala v splet, ki .je s sugestivno močjo povrnil misel na voj. ni čas, združeval tenko-slutja z mračnimi ukazi o streljanju in dosmrtnih ječah, in imel pet dejanj, z imeni: Zvezda, ki oznanja zvezdo. Jutro pesnika in jutro svobodo, Skrivnosti časa, Le poje skrivnostni plamen tn.Kočno bedenje. Dramaturg in režiser Boda Markovič se je odrekel vsakršni šabloni in vsevladju teatrskih epitetov — da je skladje,- ki so ga dosegli izvajalci zapustilo sled v vsakem poslušalcu. Vsi štirje jezila, v katerih so do nas prihajaj: izpovedi, ki ne morejo umreti, so se izraziti v skupnem zvenu, ubranem, obtožujočem, komajda spominskem. Tega večera smo se resnično srečali s padlimi-in z življenjem. —mgh— uveljavila japonska fotografija, saj je Japonec Ta-kai Arai drugi, medtem ko je tretjo nagrado dobil Anglež Victor Blackman. V oddelku »Novice« je znova prvo nagrado dobil neki Japonec. Sledita mu Finec Erk-ki Laitila in Američan Warren K. Letter. V oddelka oddelku poljudne znanosti so bili najboljši Anglež Sheppard, zahodnonemški fotograf Nocker in Šved Karl Lofman. V oddelkn »Fotografija« sta se na prvih dveh mestih zvrstila dva fotografa francoske revije »Paris Match«, tretja nagrada pa je pripadla Američanu Davidu Nance-ju. Nagrado Za najboljšega nizozemskega fotografa je dobil amsterdamski avtor P. A. Magielsen. Organizatorji te vsakoletne razstave pričakujejo, da se bo prihodnjih prireditev udeležilo še več posameznikov iz držav, zlasti tistih, ki doslej še niso sodelovale. Žirija je bila mnenja, da je bila kakovost letošnjih prispevkov zelo dobra, vendar seveda ni bilo mogoče vseh prispelih del razstaviti. Žirija, ki ji je predsedoval angleški novinar Clide, je poudarila, da se delo pišočega in foto-grafirajočega novinarja vse bolj približuje. Razstava je nudila obiskovalcem široko priložnost primerjanja vseh obrazov človekovega življenja. Zaradi tega vsestranskega pregleda je bila tudi toliko pomembnejša v smislu povezovanja ljudi. Obiskovalci res niso gledali samo lepih fotografij, nekatere so bile celo vse kaj drugega kot lepe, ampak so lahko predvsem spoznali, da imajo navsezadnje ljudje vsepovsod po svetu podobne radosti in podobne bolečine. Neil de Bock-Luiting Popravek Beograjski gledališki umetniki v ljubljanskem valo za dragoceni večer proze in poezije padlih or, tako enkraten gledišču: Občinstvo se jima je dolgo občudejo,- zanvaqe-književnikov, tako drugačen od običajnih i " V nedeljski številki Dela se je na 7. strani v članku »Fakultete, uprava in svet Univerze v Ljubljani K TEZAM ZA REFORMO GIMNAZIJE- prikradlo med tiskanjem precej grobih napak, izmed katerih nekatere • popačujejo dejstva. .... .... V članku bi, se moralo pravilnd glasiti, da ekonomska- fakulteta meni, da bi dosegli želene namene s tehniškim poukom, proizvodnim delom in obveznimi izbirnimi predmeti. Na strokovnih šolah naj bi bili programi ustrezno sestavljeni; absolventom manjika podlaga za abstraktno mišljenje. V mne-n ju \ matematično-fizikalne-ga oddelka gre za razveji-tev' gimnazije. Tam/ si več obetajo od obveznega izbirnega predmeta. Glede predmetnika menijo, da je v njem premalo poudarjeno matematično-naravo- slovno področje. V predzadnjem odstavku druge kolone gre za fakulteto za strojništvo. Nekatere fakultete so spregovorile o problematiki po več vidikih. Stališče komisije fakultetne uprave je, da pri družbeno-jezikovni in na-i avoslovno-matema t i čn i u-smeritvi ne gre za popolno ločitev (zaradi tiskarske napaike je biJa’ v članku rsvno nasprotna trditev). Komisija meni, naj na vseh šolah druge stopnje posvečajo skrb ne samo pridobivanja splošnega in strokovnega znanja, marveč vse bolj tudi prizadevanju, da bi vzgajali itd. Univerzitetna uprava je opozorila, da je tudi v strokovnih šolah treba dati večji poudarek splošno izobraževalnim predmetom, univerzitetni svet pa meni, naj imajo zadosti poudarka usmeritvene učno-vzgojne oblika. DELO ir SREDA, 25. OKTOBRA 1961 p 1961 [žalostni junaki • M® I V nedeljo je bila v Polju j ^ M B0]^ . jr' j prvenstvena nogometna . WBB%B m B'B , tetina NPL med domačim . bo prihajal stalen prfliv novih I I svežih moči, klubi sami pa bo- | štvom Kam/nika. vedeti je | do počaii lahko zadihali bolj . treba še, da so Kamničani 1 sproščeno, ker jih ne. bodo več | ^ fcrnžki-m - odpravili • tako hudo trle ftoašffine teža- I i ve, marveč se bodo lahko bolj ljubljanskega Grajtcarja, • posvečali šrokovm'ta splošni I kar je bilo prav gotovo naj- I ^ .... - , ... . . vzgoji mladine. i -f- «vLpii«,» tnl/t i komisije za drsanje in kota Trda igriiča in smotrnejša ' Vetje prdseneien^ lcpia. | hokel Jueoslaviie B i b r o Vadba so d ilje pripomogla, da I Prav zaradi tega, so^jledal. | ^ . s, . so naši košarkarji v-.zadnjem • -*. g_ -aosebei neštrono mi- « nuvos^1 8 tega tekmovanja, času postali tudi učtč&ovitejšL Jj* jff *■ .J I cijo jugoslovanskih kotalkal Prej ste koč so samo redke eki- | c okovali izid te Kffie,' Škrat- • k *-*>r i ’Najvei3i «si* najf3 pj^rečiio tudi zadnje^Jasirani- \ ve9a zavrtljaja. < ^ reviji je vsekakor sedmo ma. Na 90 tekmah so streldo- Ze kar od začetka jž' bilo mesto naše dvojice Andree aS?£M2£ySFI?5S M da gostj^razea iz. _Peran, ^ .čemer pe ne ,same7na vrsta na vsaki ffekmi, redno grobe igre*, ruso mog- i jmomo poeafoiti prav tako naredila kar 75,S5 točke, kar je u pokazati ničesar. Vsak ! i^TstnesalS. mesta Daren- šoST^no“ °riCe * 1 pralec gostov je bti neva- i v- konkurenci posa- I ren za slehernega domačij | me3nic. Naši kotaflkarji so r na. Cernu je prišlo do ta- | v Bologni še enkrat doka- I® hih. srobosti? Najbolj je bil | ^ da trajno napredujejo / -•*{,, ; f ‘h? /M ■ riv sodnik, ki ni o pravem , vr'ic redkim nastcnom v ,*• . času zatrl vseh poizkusov, , mednarodni areni.' Pravza- Mi / i čeprai? je v I. potčtišu iz- prav sita samo Andree in Jmg& ključil levega branilca, go- Peršin pokazala, da sta ru- ŽmHK StOV’ ki & 2 na'rnemimi 1 tinirana kotalkarja, med-'f'" 'MSSm udarci neusmiljeno >po<&- I ^ ko ^ ostali zaradi tre-* w I ral* domačine. Po golu, ki I j-j^e izgubljali dragocene ( $-■»:* jflK * so ®a dosegli domačini, se | točke im si s tem onemogo- 1 ^ ozračje ŠC bolj nabilo. | cidi še večje uspehe.« i UH r Po P®^ku 3e *9*rifci*ek- I v vseh treh konkurencah C: M V M|mt' lr0lnOma,-^'}“ ' 50 ime-1 ««i^e uspeha ko-‘ *‘L * B 1 r°,k’ kZS°a0StietemeljU° I talkarji iz Zahhdne Nemči- -B 1 «fco~W, 'ter brez■ zadrz- je> M ^ ^ u vse štiri KMi i ':/yv au:i1. Po nogah. n3Si™P svetovnih rrvakov. jugoslovanske košarke v mednarodnem merilu so letos pritegnili na igrišča nove množice gledalcev. Nekdanji rekordni obiski po 1500 do 2000 gledajočih so se spremenili v čisto drugačne, saj se je na tribunah letos zbiralo tudi do 4000 ljubiteljev te igre, na nekaterih zadnjih prireditvah v Ljub-1 ani pa so morale nove tribune nositi breme tudi šestih in ce'o osmih tosočev navijačev 01ympije. Brez pretiravanja pravimo, da je dandanes po priljubljenosti igra med koši pri nas že tik za nogometom. RAZVESELJIV RAZVOJ Tak razvoj dogodkov je treba samo pozdraviti. Na igriščih se zaradi popularnosti zbira čedalje več mladine, iz katere nutku obveščeni o Jzidifi. Poglavje zase. so .bili tudi tokrat sodniki: najočitneje sta navijali za svoje sodnici iz Anglije. Na konci»: naši kotalkarji so dosegli ▼ | Bologni velik uspeh. Za nadaljnje napredovanje jim bo treba vsekakor zagotoviti več nastopov v . tujih koltalkarskih arenah. U-speh je treba ceniti abso-lufcn-o* saj so v obeh kon-I kurencah, kjer so nastopili, pustili za seboj prvake Španije, Portugalske, Nove Zelandije in Velike, Britanije. To pa so države, v katerih ima kotalkanje že i davno tradicijo. A. P. LJUBLJANA, 24. oktobra. Palazzo dello Sport v Bologni lo v Italijo tudi mnogo tre-je bil za konec tedna prizorišče svetovnega prvenstva v nerjev in nadarjenih kotal-kotalkanju, na katerem je nastopilo tudi pet Jugoslovan- ! karjev zaradi nabiranja skih zastopnikov. y kratkem razgovoru s predsednikom skušenj. Jugoslavijo je to-^ krat zastopalo pet tekmo- valcev, med opazovalci pa so bili tudi trije trenerji in Savnikova. Derem da je bila verjetno edina na prvenstvu, ki je šla v dve konkurenci. Nedvomno je nastop v Bologni po svetovnem prvenstvu (prav tam) leta 1957 in evropskim prvenstvu v Berlinu prinesel ponovno afirmacijo našega kotalkanja.« Organizacija prvenstva je bila slaba, saj so bili tekmovalci šele v zadnjem tre- izenačene, saj so bile še tik I pred koncem prvenstva kandidati za odhod. Zgodilo pa se je to samo Jesenicam in Kamniku; ki se bosta drugo leto spet poganja-la v II. republiški ligi. Na njihovo mesto bosta vstopila Tegrad in ZORIŠ, prvaka drugih lig. Neodi grana tekma Kanal-Hoče slike na dnu lestvice ne more več spremeniti, ker bi tudi zmaga Hoč (3:0) Kanalu ne onemogočila obstanka — zaradi drobcene boljše razlike v nizih od Kamnika. Sežana je bila letos največje presenečenje v ženski konkurenci, saj je igrala prvič v tej družbi in si kar priigrala najboljše mesto. Nedeljski rezultati: Zvezna liga, moški: Branik: Jugoslavija 0:3, Crvena zvezda : Partizan 3:2, Železničar : Jedinstvo 3:2, , ženske: Ljubljana : Lokomotiva 3:2 (12:15, 15:9, 4:15, ! 15:1,15:10). Partizan : Crve- ! na zvezda 3:0. Poštar : Par- j tizan (SK) 3:2. Liga LRS, moški: (med ! tednom): Jesenice : Kanal ' 2:3, Kamnik : Novo mesto 0:3, Hoče : Mežica 3:0, No- j vo mesto : Ljubljana 3:2, j Kanal : Kamnik 3:1, Ljubljana : Hoče 3:0. H. republiška liga: Žirovnica : Tegrad 2:3, Črnuče : Trebnje 3:0. Lestvica kaže naslednjo razporeditev: Ljubljana 24 (39:12), Novo mesto 22 (38: 19), Fužinar 14 (31:30), Hoče 12 (25:26), Kanal 10 (23: 31), Mežica 10 (23:33), Kamnik 10 (23:33) in Jesenice 8 točk (20:37). Prvake čaka sedaj še najhujša ovira pred tekmovanjem v zveznem merilu — kvalifikacije. Največ možnosti ima Ljubljana v moški konkurenci. Te kvalifikacije bodo prve dni novembra v Cetinju. Tudi Novo mesto ne bi smelo igrati podrejene vloge, saj ima bogate izkušnje iz tekmovanj. Med našimi ženskimi eki- Predzadnje kolo v državnem in zadnje v republiškem prvenstvu je prineslo nove prvake. Letošnja šampiona države sta postala Jugoslavija in Partizan, oba iz Beograda. Mariborski ligaš Branik, ki je letos edini slovenski klub v tej družbi, bo moral nazaj v republiško. V ženski konkurenci pa je Maribor za zdaj na četrtem mestu in bo verjetno tam tudi ostal, kar bo prav dobro. Ljubljana pa se bori za obstanek, ki si ga bo zagotovila samo z zmago v zadnjem kolu nad neposrednim tekmecem z enako usodo. Poštarjem. V republiškem prvenstvu sta naslova pripadla Ljubljani pri moških in Sežani pri ženskah. Ljubljana naslov republiškega prvaka zasluži, saj je vodila na lestvici od tretja kola dalje In bila poražena samo dvakrat. Ostale ekipe so bile (razen Novega mesta) zelo čedalje več novega iž Čila Svetovni nogometni turnir v Čilu dobiva čedalje jasnejše obrise. Dokončno so odrejena štiri prizorišča tekem: Santiago, Ran-cagua, Vina del Mar in Ari-va. žrebanje parov bo februarja. Prireditelji računajo z okrog 1500 reporterji, čeprav jih imajo za zdaj prijavljenih šele okrog 400. Samo evropski poročevalci bodo imeli na voljo do okrog 50 telefonskih in brzojavnih vodov sami zase. Med tekmami bo v Santia-gu izhajal poseben bilten v štirih jezikih, med njimi ena izdaja tudi v nemščini. Vse tekme se bodo začenjale ob 15. uri po krajevnem (ali ob 20. uri po srednje evropskem) času. Med turnirjem nameravajo prireditelji pripraviti tudi široko trenersko konferenco in svetovni zbor športnih medicincev. Spored na zelenem pelju bo trajal od 30. maja do 17. junija, in to štirikrat tedensko — ob sredah, četrtkih, sobotah in nedeljah. 60 radijskih kabin bo opremljenih v Santiagu, po 20 pa v vseh drugih treh krajih. Čilenci računajo z okrog 1000 aktivnimi igralci in spremljevalci ter dobrim milijonom gledalcev, kar bi naj naneslo dobrih 5 milijonov dolarjev čistih dohodkov. Od te vsote bo 65 odstotkov po ustreznem ključu (in sorazmerno z udeležbo pri izpolnitvi sporeda) razdeljenih med vseh 16 enajstoric v konkurenci. (Stekaj besed pred začetkom planinskih predavanj di ob diapozitivih, ki so planincem in prijateljem planin priskrbeli že marsikatero prij&rio -urico z odra DROBIŽ IZ PTUJA IN ZALEDJA ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame LEOPOtDINE SEKAČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zaetnji poti, ji poklonili cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili jožalje. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in sestram Kirurgične klinike — aseptike in Bolnišnice DSNZ v Ljubljani, zlasti pa dr. Borisu Cibicu to dr. Ivanu Ci-bicu za večletno zdravljenje in izredno pozornost. VSem iskrena hvala! Družine Sekač — Borita« Sporočamo Žalostno vest, da nas je po hudi in mučni bolezni zapustil naš dobri mož, skrbni oče in stari oče Rokomet Je še nadalje šport št. l v Ptuju. — Ženska ekipa Drave zaradi pomladitve ekipe letos ni ponovila iger iz lanske sezone, vendar je kljub temu še zmeraj med najboljšimi slovenskimi ekipami. Vielke uspehe dosegajo v zadnjem času tudi mladinci, ki so brez poraza osvojili naslov Jesenskega prvaka mariborske podzveze. Rokometno igrišče Drave pa bo kot kaže — kmalu asfaltiramo, tako da bodo na rijem lahko tudi tekme v košarki in odbojki. Pred dnevi Je bilo v Ptuju zaiključeno VII. občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko in vojaško puško. Rezultati: malokalibrska puška — ekipno: Zelecmičar (Ptuj) 525, Turnišče MO, HMričevo 514. posamezniki: Kramberger (Kidričevo) 213, Meško (Delta) 112, Skok (Delta) lil, vojaška puška — ekipno: Železničar 425, Turnišče, Železničar n, posameznikih Volgemut (Žel) 110, Pu’ko (Turnišče) 90. Najboljše ekipe so prejele prehodne pokale, posamezniki pa praktične nagrade. .. .. Občinski tfndifcatei mt je FRANC TOMC SPREJEMAMO V GENERALNI REMONT VSE STROJE NAŠE PROIZVODNJE Baltimore — V prijateljskem boksarskem srečanju je svetovni prvak poltežke kategorije Američan Moore v 6. rundi premagal rojaka Rademacher-ja s t, k. o. Premagani je-osvojil zlato kolajno v težki kategoriji na olirnipladi v Helsinkih. V tem dvoboju je Moore poslal nasprotnika kar osemkrat na tla. Tokio — Japonska smučarska zveza je za svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Zakopanem prijavila 26 tekmoval- Dotrpela je moja iskreno ljubljena žena in naša prisrčno dobra sestra, svakinja, teta in sestrična Minka Juvančič, roj. Ahčin iet akreditivov pri Narodni banki FLRJ v pokoju Pogreb nepozabne drage pokojnice bo v četrtek, 28. oktobra 1361, ob 1530 iz Jožefove mrliško vežice na Žalah. Globoko žalujoči: mož Ludvik, brat Slavo z družino ter družine Baša, Vargazon, Be-beušek, Zupančič in ostalo sorodstvo Ljubljana, Zagreb, Celje, Tvonand, Graz, Salzburg, 24. oktobra 1961. SLOVENSKO SAU »VSK PR V CHS TV 0 RAZPOLAGAMO S PROSTIMI KAPACITETAMI: • za nazobčanje zobnikov vseli vrst • za vlivanje sive litine v vseh kvalitetah in količinah • za izdelavo različnih reduktorjev Longer - Ankerst (21) remi. Ankerst je kot črni igral v katalonki točno po teortjl in Longer ni dosegel prednost!. Epilog: miren remi v. 2L ^-B^reeC«,L. UMRL JE NAS SODELAVEC IN ČLAN DELAVSKEGA SVETA Vsa pojasnila nudi obrat za usluge Pošta: Zagreb, p. p. 102 - Telegr.: Prvomajska Zagreb, tel. 41-026 Jil kvaliteto in v nadaljevanju partijo celo točko. Vavpetič — Baje (M) remi. NOVO NA Tl JEM Izdaja to tiska Časopisno podjetje »DELO** Ljubljana« TomSifeva 1—1. Uredništvo: Ljubljana. Tomtlteva S, Uprava lomilteva I« telefoni 0-522 do 0-520. - Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova 1» teL*. 21-896. - Naročnin?ki «ddedek: Ljubljana, Titova l, telefon ta ljubljanske naročnike 20-465. za zunanje naročnike 21-832. - Pottnl predal -29 - Brzojavni naslov -DELO- Ljubljana. - 2lro račun ort Narodni banki Ljubljana «00-11-1-10? Mesečna naročnina Rokopisov oe vračamo. DRAMA Breda, 23. okt., ob 19.30: Wjl-llams: Mila ptica mladosti — Abonma H. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Petek, 27. okt., ob 19.30: Torkar: Svetloba sence. Krstna predstava in jubilejna predstava v počastitev 25-letnice umetniškega dela Staneta Severja. Abonma Premierski in Izven. (Vstopnice so razprodane!) 6obota, 28. okt., ob 19.30: Torkar: Svetloba sence. Izven in za podeželje. — (Vstopnice v prodaji od jutri dalje pri dnevni blagajni v Drami.) V Drami v petek, 27. oktobra: krstna predstava Torkarje ve -Svetlobe sence-, v kateri bo Stane Sever, ki uprizoritev tudi režira, slavil svoj umetniški delovni jubilej. Vstopnice so razprodane. V soboto, 28. oktobra: prva repriza jubilejne predstave izven abonmaja. OPERA Četrtek. 26. okt., ob 19.30 D. Ci-marosa: TAJNI ZAKON. -Abfcma K. Predstava bo v dramskem gledališču. — Abonente reda K, ki so abonirani samo na Opero, prosimo, da. si pri blagajni v Drami vzamejo vstopnico za ustrezni sedež v dramski hiši. Vstopnice tudi v prodaji. Nedelja. 29. okt., ob 19.30: D. Cimarosa: TAJNI ZAKON. — Izven in za podeželje. Predstava-bo v dramskem gledališču, kjer so tudi vstopnice v prodaji od srede, 25. okt. od 17. ure dalje. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Breda, 25. okt. ob 19.30: W. Borchert, Zunaj pred durmi. Premiera. Abonma Premierski. Vstopnice so tudi v proda j L Četrtek, 26. okt. ob 19.30 W. Borchert, Zunaj pred durmi. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 27. okt. ob 20: W. Borchert, Zunaj pred durmi. — Abonma TSS I. (Splošna in Strojna) Vstopnice so tudi v prodaji. V Mestnem gledališču bo danes tretja letošnja premiera Borchertova drama -Zunaj pred durmi-. Uprizoritev je pripravil režiser Jože Gale s Sašo Miklavcem v glavni vlogi. Večje vloge igrajo še: Iva Zupančičeva, Meta Pugljeva. Mira Danilova k. g.. Jar.ez Albreht, Jože Lončina, Franci Presetnik, Miro Kopač in Milan Kalan. Sodelujejo pa še: Vladoša Simčičeva, Nada Bavdaževa, Anka Cigojeva, Angel Arčon, Franček Drofenik, Marjan Hlastec in Dare Ulaga. Scenograf je arh. Sveta Jovanovič, kostumer Nada Sou va nova, odrsko glasbo je napisal Marjan Vodopivec. Šentjakobsko gledališče MESTNI DOM Sreda, 25. okt. ob 16: Bor: -Noč v Globokem- (Raztrgan ci) — drama. — Red F — popoldanski Vstopnice so tudi v prodaji. V počastitev 20- letnice ljudske vstaje. Četrtek. 26. okt. ob 20: Raba-dan: -Ce je ženska mutasta-. Gostovanje v domu Svobode v Zg. Šiški. EKSPERIMENTALNI ODER -KRIŽANKE - Vieška dvorana Četrtek, 26. okt. ob 20: Marivaux IGRA LJUBEZNI IN NAKLJUČJA. - Zadnjič. Gledališče ad hoc. Vstopnice so v prodaji danes in jutri od 1. do 20. pri blagajni v Križankah, rezervacije teL 22-011. menadni orkester p. v. Carme-na Drag ona. 17.05 Vsak dan za vas. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Naši mladi operni solisti pred mikrofonom. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet ln domovino. 21.00 Za vsakogar nekaj. 22.15 Po svetu jazza. 22.45 Godala v noči. 22.50 Literarni nokturno 23.06 Dvorakov večer 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TEKSTILNEGA TEHNIKA - K0L0R1STA sprejme zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani. Potrebno je obvladanje nemščine in praksa predvsem v bombažni stroki. Ponudbe pošljite v ogl. oddelek »Dela« pod »Nastop čimprej«. 8551 ICOUOSAtì ODSTRANJUJE KURJA OČESA IN trdo K020 NA STOPALIH. - Prodojo: »NA MA* - Ljubljano RTV Ljubljana DNEVNI SPORED ZA SREDO 5.00 do 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.10 do 5.30 Nekaj domačih. 6.30 do 6.40 Reklame. 8.05 Melodije z obeh strani Atlantika. 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Zvočna mavrica. 10.40 Popevke in: zabavni zvoki. 11.00 Orkester Kurt Edelhagen. U.15 Človek in zdravje. 11.25 Ali vam ugaja? 12.05 Trio Maksa Kovačiča. 12.15 Radijska kmečka univerza — Dr. Maks Wraber: Pomen biološkega ravnotežja v gozdovih. 12.25 Zabaven opoldanski glasbeni spored. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Primož Ramovš: Sonata za klarinet in klavir. 13.45 Dve Mozartovi klavirski skladbi: Rondo v D-duru in Sonata v F-duru. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Krilata karavana. 14.35 Zabavni pot-purL 15.15 Koncert po željah poslušalcev. 16.00 Šoferjem na poti! 16.45 Hollywoodski pro- DRUGI PROGRAM 19.00 Angleščina za mladino — 26. lekcija. 19.15 Od narodne melodije do impresionizma v petnajstih minutah. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »Izložbeno okno-. 20.12 Jean Vaclav Stamic: Simfonija v A-duru. 20.30 Ruski I tečaj za začetnike — 25. lekcija. 20.45 »Moje srce je kot violina-. 21.00 Charles Ives — pionir moderne glasbe. 22.00— 22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda n. programa za naslednji dan. TELEVIZIJA Avstrija: 14.25 Prenos nogometne tekme Anglija : Portugalska. — Ljubljana: 18.00 »Jurček gre v partizane-, lutkovni film; 18.10 Kuharski nasveti: priprava sarme; 18.30 »Veliki Buck- — TV film iz serije Gan-nonball; 19.00 Plastična kirurgija — in. predavanje; 19.30 TV obzornik. — Beograd: 20.00 TV dnevnik. — Zagreb: 20.15 Propagandna oddaja; 20.30 Pomorska noč — zabavno-glasb ena oddaja, prenos iz Opatije. — Beograd: 21.30 Življenje in delo revolucionarnega pesnika Jovana Popoviča. PREDAVANJE SLOVENSKO GEOLOŠKO DRUŠTVO vabi na predavanje profesorja dunajske univerze dr. A. Pappa: »Opazovanja fliša v Vzhodnih Alpah-. — Predavanje bo 26. 10., ob 18. urj v predavalnici 22 na Aškerčevi 12 (nova stavba). P DELAVSKA UNIVERZA »Boris Kidrič- — Ljubljana, bo od 27. oktobra dalje izvajala enodnevne simpozije pod naslovom »Problematika izdelave pravilnika o delitvi čistega dohodka-. Na simpoziju bodo v manjših grupah obravnavali konkretne probleme ln vprašanja, ki jih bodo postavljali udeleženci. Simpozij je namenjen predvsem tistim, ki konkretno delajo pri izdelavi pravilnikov. Prijave sprejema Delavska «univerza »Boris Kidrič- — center za družbeno lzobraže- BELIMO Beogradska elektronska industrija T-600 58.000 lis. DINARJEV »NIKOLA TESLA« FABRIKA RADIO I TELEVIZIJSKIH APARATA I UREĐAJA ! svecice •V.BOSNA- 'PO'uceNC'1 P PO IZ VAJ A K.L.G /%iidb€/uk-.feuö vanje — Miklošičeva 26, telef. št. 21-133 alf 30-188, kjer dobite tudi vsa podrobna pojasnila. P DEKANAT Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani vabi na predavanje »O razvoju metalurgije v Italiji-, ki bo 25' t. m. ob 11. uri dopoldne v poslopju Oddelka za mon-tanistiko, Aškerčeva 20, predavalnica 5, pritličje. Predaval bo prof. dr. Felice de Carli, direktor Metalurškega inštituta Univerze v Rimu. FAKULTETA za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani otvarja v letošnjem šolskem letu tretjo stopnjo študija fizike kot magisterij. Slovesni pričetek predavanj bo v sredo, 25. oktobra ob 12. uri v predavalnici Nuklearnega inštituta »Jožef Stefan-z naslednjim sporedom: Pozdravni govor dekana prof. ing. A. Gogale. 2. Pomen tretje stopnje študija fizike pri nas, prof. dr. A. Moljk. 3. Uvodno predavanje iz ' fi- zike trdne snovi, dr. P. Gosar, višji znanstveni sodelavec NUS. P fJadran furisi 5. novembra — izlet v neznano. 19. novembra — avtobusni prevoz v Zagreb na nogometno tekmo Jugoslavija — Avstrija». Odhodi avtobusov iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Kopra (potniki lahko koristijo sindikalno objavo K 15). AFRIKA — Po 4 uspelih izletih v Severno Afriko v letošnjem letu prireja JADRAN TURIST na splošno željo prihodnje leto v marcu’ in aprilu ponovno 4 po-tovar.ja z luksuzno ladjo »Jedinstvo-. SICILIJA — Za prosvetne delavce in člane turističnih društev organiziramo 9-dr.evno • potovanje na Sicilijo v mesecu januarju. BENETKE—TRST — dvodnevna potovanja v novembru. Rok prijav do 4. 11. 1961. Informacije in prijave sprejema potovalna agencija JADRAN TURIST - Ljubljana, Miklošičeva 17 (tel. 30-645 in 30-647) ter poslovalnice v Kopru, Portorožu, Piranu, Idriji, Mariboru in Novem mestu. BAZNO KMETIJSKA ZADRUGA KRAS, Sežana razpisuje javno licitacijo za prodajo osr-bneg?. r- -tomobila FIAT 1100-B, ki bo dne 29. 10. 1961 ob 9. uri na sedežu bivše »Grude- v Sežani. 8543-0 DR. MIRA FINK zopet redno OTdinira. Ljubljana, Zupančičeva 14. NARODNI, PRIRODOSLOVNI IN ETNOGRAFSKI MUZEJ v Ljubljani, Trg narodnih herojev 3^uvajajo s l. novembrom 1961 svoj zimski čas obiskov: ob četrtkih od 9. do 13. ure in ob nedeljah od 10. do 13. ure. Za skupine, ki se prej prijavijo, bodo muzeji odprti-vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. Razstavni prostori niso kurjeni. O ŽELODČNI KATAR, čir na želodcu in dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom rogaškim »DONAT—vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani - pri »Prehrani- in »Merkatorju«. KOCA PRI izvntu SOČE je od 17. oktobra dalje zaprto. Planinsko društvo Jesenice. KINO RADIO: nemški barvni film GROFICA MARICA, ob 18 in 20. uri. KINO PLAVŽ: ital. barvni CS film HERKUL IN KRALJICA LIDIJE, ob 18 in 20. uri. KINO ŽIROVNICA: ruski fHm SONCE SIJE VSEM. kino »sora- Škofja loka: slov en. film TRI ČETRTINE SONCA, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA TRBOVLJE H: franc, barvni CS film HELENA TROJANSKA, ob 17 in 19. uri. KINO DELAVSKI DOM -TRBOVLJE: grški film NIKOLI V NEDELJO, Ob 18 in 20. Uri. KINO SVOBODA H, HRASTNIK: češki film PET V MILIJONU. ob 17 in 19. uri. KINO DELAVSKI DOM - ZAGORJE: ital. CS film GREMO V SAN REMO, ob 17 in 19. uri. KINO DUPLICA - KAMNIK: nem. film DEKLICA ROSE-■ MARIE,-ob .17. uri. KINO DOM - KAMNIK: itaL film FCŽRTUNELLA, ob 20. uri. KINO SVOBODA, VIDEM-KR- SKO: jug osi. film PEKO - TEKMA Z MOTORJEM, ob 19.30. KINO ROG. SLATINA amer. barvni film LJUBEZENSKA ZMEŠNJAVA, ob 20. uri. KINO »PARK-, M. SOBOTA: ital. barvni CS film KITAJSKI ZID, ob 17.30 in 20. uri. KINO ČRNOMELJ: franc. W film TAKSI IN PRIKOLICA ob 17. uri. KINO »KRKA- NOVO MESTO: jugosl. barvni film POP ČIRA IN POP SPIRA. KINO SVOBODA Šempeter v Sav. dolini: itaL barvni CS film DANAŠNJA DEKLETA, Ob 19.30. KINO »CANKARJEV DOM- -VRHNIKA: ital. film M02 V KRATKIH HLAČAH, ob 20. 'uri. KINO »SOLKAN-. N. GORICA: sovj. film TUJI OTROCI, ob 20. uri. KINO »SOCA-, NOVA GORICA: zah.-nemški barvni CS film OD ALJASKE DO MEHIKE-, ob 17.30 in 20. uri. KINO »SOČA- - KOPER: jugosl. film PESEM, ob 16, 18 in 20. uri. azpis MARIBOR DEŽURNA LEKARNA: Sreda, 25. 10. 1961. lekarna »Melje-, Meljska c. 2. KINO: UNION: amer. ‘barvni cin. film: DEKLICE POD MORJEM. PARTIZAN: jugoslov. film NE DREZAJ V SREČO, premiera ob 20. uri: ital. film: PRESTOPEK NA BEGU. UDARNIK: Zaprto. * SLOV. NAR. GLEDALIŠČE: Sreda, 25. 10. ob 19.30: Grabnar: MIMO NAČRTA. Red LMS -Zeleni. Kino SPORED ZA SREDO KINO UNION: domači barvni CS film KAROLINA RESKA. Režija Vladimir Pogačič. — Igrajo Ann Aubrey, Bernard Lajarige, Nikola Popovič. — Tednik FN 42. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja amer. barv. cinem.-filma ZAKON PRERUE. KINO KOMUNA: premiera domačega filma ON, ONA IN SEF. Režija Jože Babič. Igrajo Jelena Jovanovič, Boris Kralj, Miča Oriovič. Tednik FN 42. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO VIC: amer. barvni film - pravljica PALČEK TOM. -Režija George PaL — Igrata Alan Joung, Juno Thotburn. Tednik FN 42. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. uri. KINO SLOGA: sovj. barv. film BELI SU2NJL Režija David Rondeli. Igrata Akaki Hora-va, Otar Koberidze. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO SISKA: domači film SREČA PRIHAJA OB 9. Režija Nikola Tanhofer. Igra Irena Prosen. Tonči Vrdoljak. Tednik FN 41. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9. do 11. in od 14. ure dalje. KINO DOM JLA, LJUBLJANA (samo za člane Doma): angL barvr.i film KER VETER NE ZNA BRATI. Ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 18. ure dalje. KINO LITOSTROJ: ital. barvni CS film LETNE PRIPOVEDKE, ob 20. url. RILADINSKI KINO: amer. barv. film KRALJ IN JAZ, ob 10., 15. in 17. uri. Fjlm priporočamo mladini od 8. leta starosti dalje. Prodaja vstopnic od 9. do 11. in od 14. ure dalje. KINO TRIGLAV, LJUBLJANA: franc, film ZLOČIN IN 'KAZEN. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. - Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. — Zadnjič. KINO ZADOBROVA: jugoslov. film »H-8-, ob 19. uri. KINO SVOBODA - ČRNUČE: DEVET ŽIVLJENJ, ob 19.30. 19.30. KINO SVOBODA - ŠENTVID: avstr, barvni film MOZART, ob 17 in 19. uri. KINO MENGEŠ: egipt. barvni CS film ZEMLJA SANJ, Ob 19. uri. KINO DOMŽALE: ital. CS film VELIKA VOJNA, ob 18 in 20. uri. KINO VEVČE: franc, barvni film SESTANEK S HUDIČEM, ob 20. tiri. KINO »CENTER- - KRANJ: premiera nem. barv. V V filma INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK, ob 16. uri. Kvintet bratov Avsenik nastopa ob 18.30 in 20.15. KINO »STORŽIČ- - KRANJ: nem. barvni film GROFICA MARICA, ob 16. 18 in 20. uri. KINO »SVOBODA- - KRANJ: amer. barvni film KOMU ZVONI, ob 19. uri. KINO RADOVLJICA: franc. W film PREVARANTI, ob 18 in 20. uri. KINO BLED: indijski barvni film MATI INDIJE, ob 17 in 20. uri. GROSISTIČNO TRGOVSKO IN UVOZNO PODJETJE V LJUBLJANI razpisuje naslednja prosta delovna mesta: DEVIZNEGA DISP0NENTA za delo v uvoznem oddelku samostojnega REFERENTA za uvoz K0RESP0NRENTA za tuje jezike (znanje nemščine obvezno) 1 Ponudbe pošljite oglasnemu oddelku pod oznako »Takojšnja zaposlitev«. KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »ELEKTRO SIGNAL— — Ljubljana, Parmova 33, razpisuje naslednja delovna mesta: za tehnični sektor: — več kvalificiranih monterjev elektrostroke — več kvalificiranih ključavničarjev — več kvalificiranih električarjev — več kvalificiranih, ličarjev — več elektrotehnikov-konstrukterj e v — strojnega ali edektro-tehnika — tehničnega risarja — visokokvalificiranega monterja za komercialni sektor: — uvoznega referenta s potrebno registracijo in znanjem enega tujega jezika (zaželena nemščina) — kalku lan ta s popolno srednjo šolo — tehnik s prakso za kalkulacije naiprav jakega toka in inštalacij — referenta za akvizicijo s popolno srednjo šolo in prakso na napravah jakega in šibkega toka — šefa propagandnega oddelka n visoko strokovno izobrazbo ali popolno srednjo šolo - arhitekta z večletno prakso — skladiščnika s popolno srednjo šolo in poznavanjem elektrarna! eriala šibkega toka z večletno prakso — skladiščnika s popolno srednjo šok» in poznavanjem elek-tromateriala jakega toka z večletno prakso za gospodarsko-računski sektor: — šefa računovodstva — šefa ekonomskih enot — šefa fakturnega oddelka — več knjigovodij za finančno, materialno in obratovno knjigovodstvo za vsa delovna mesta se zahteva večletna praksa za splošni sektor: — referenta za delovno silo — srednje šol. izobrazba s prakso — stenodaktilografko ali strojepisko — šoferja Ponudbe sprejema kadrov-sko-socialr.a služba podjetja, Parmova 33, do vključno 31. oktobra 1961. . R 8480 FAKULTETNI SVET FAKULTETE za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje v oddelku za tekstilno tehnologijo mesto HONORARNEGA UNIV. UČITELJA (honorarni, redni, izredni prof., docent ali višji predavatelj) za predmet »Tekstilno gospodarstvo- in »Organizacija iir poslovanje v tekstilni industriji-. Pogoj: izpolnjevanje pogojev - iz 33. člena splošnega zakona o fakultetah in univerzah. Pravilno kolkovane ponudbe z življenjepisom naj prosilci vlože v 30 dneh od objave v Delu na dekanat fakultete. Tomšičeva 7-1. 8554 R BRIVSKO frizersko pomočnico, dobro moč, sprejme: Kivač, Lj. Polje 17, Stanovanje zagotovljeno. R-14888 VIŠJA GOSPODINJSKA SOLA v Grobljah pri Domžalah razpisuje delovna mesta: Kvalificiranega vrtnarja z vsaj 3-letno prakso in odslu-, ženim vojaškim rokom; Kvalificirane gospodinje — ekonoma. Pogoj je končana triletna gospodinjska šola ali vsaj 5. let prakse kot gospodinjska pomočnica; Pogodbeno mesto snažilke šolskih prostorov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Zagotovljene so samske sobe. Plača po uredbi o plačah tehničnega osebja. — Prijave vložite do 15. novembra 1961. R 8556 KOMISIJA ZA RAZPIS mesta direktorjev pri ObLO Piran, razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov delovno mesto DIREKTORJA '. v gostinskega podjetja Hotel »Metropol- — Piran. Pogoji: znanje treh tujih jezikov ter najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gostinsko-hotelski stroki. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom sedanjega delovnega mesta pošljite do 10. XL 1961 no Ob LO Piran. 8544 R KOMISIJA za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Maribor-Tezno razpisuje mesto DIREKTORJA Opekarne Rače Pogoji za razpisano' delovno mesto so: kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora višjo šolsko izobrazbo ter najmanj 5 let prakse v poslih opekarske stroke. Ponudbe, kolkovane z 250 din državne takse, z življenjepisom in navedbo o dosedanjih zaposlitvah je treba poslati Komisiji za razpis mest direktorjev gospodar, organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Maribor-Tezno, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. 8545 R TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS, Koper, predstavništvo Ljubljana, Dalmatinova ul. 4 sprejme: STENODAKTILOGRAFA. Nastop službe mogoč takoj. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Tovarna motornih vozil, Tomos. Koper - predstavništvo Ljubljana, Dalmatinova 4. 8546 R GROSISTIČNO trgovsko podjetje sprejme ZAČETNICO ZA ADMINISTRATIVNE POSLE v glavnem skladišču z nastopom službe l.XI. 1961. Ponudbe pošljite pod »Administratorka-. Plača po dogovoru. 8547 R KOMISIJA ZA DELOVNA razmerja pri Zavodu za rehabilitacijo invalidov LRS, Ljubljana, Linhartova 51, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ODDELČNO MEDICINSKO SESTRO 2. STROJNEGA KLJUCAVNI-CARJA-STRUGARJA Pogoji: pod 1. šola za medicinske sestre in vsaj 3-letna praksa, 2. kvalificiran strojni ključavničar, vešč dela na strojih in varjenja. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe pismeno ali predlože osebno komisiji tukajšnjega Zavoda. Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru. R 8548 MLAJŠEGA NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA, ki ima voljo do priučitve urarske stroke, sprejmemo. Ura, Ljubljana, Prešernov trg 1. 8550-R HONORARNO SNAŽILKO iščemo. Nastop službe s 1. januarjem 1962. URA, Ljubljana, Prešernov trg 1. R 8549 noi a n telovniki, maje, _____ puloverji 2ELJKO ^ DARKO j* fhada&Mnic zagres Mali oglasi NA STANOVANJE sprejmem štiri študente^ samo Slovence. Solar, -Glonarjeva 5. 15013-6 GARA20 za Fiat 600, v bližini kina Šiška, iščem za takoj. Sporočit« po tel. '20-118. 15001-6 100.000 din posojila potrebujem za dva.meseca. — Obresti po dogovoru. Ponudbe pod »Garancija— 15007-8 SPREJMEM upokojenko za gospodinjstvo, nydim sobo in hrano. Tavčarjeva 2, pritL 15008-6 »SPACKA- prodam — Franko-panska 21, Ljubljana, dvorišče, od 14.30 do 17. ure. 15010-3 OSEBO, ki je vzela v gostilni Cešnovar aktovko, prosim, da listine dostavi nazaj v gostilno, aktovko pa obdrži. 15011-8 GLOBOK, nemški voziček, u-godno prodam. Kamnogori-ška 26., Dravlje, Ljubljana. 15006-4 PRODAM nov televizor Loewe-opta 53. Said. Stu, lastnostih pošiljke izvemo življenj bi ohranili, Če bi ;mi* ki t vabilo " šeie ob nakladanju, res rti nam uspelo, da bi vinje- ZdT t& . mogoče vse izmeriti kar nim voznikom — amater- bomo I Tovariš urednik! med nakladanjem in hkra- skim in poklicnim — bolj dmjanj Za Dolenjski list sem n 0 pogojih prevoza obve- stopili na prste. Ostre koz- ni bilo ob pomoči tovariša Dra- stiti vse službene enote na ni, med katerimi ne bi praviti. gotina Kastelica, ki mi je prevozni poti. Vse to je v smeli pozabiti na odvzem misli spravil v dobro 60. členu Zakona o prevo- vozniškega dovoljenja, bi obliko, napisal članek o zu po železnici in v 4. čle- gotovo spametovale nepre- slabem odnosu do šenov- hu Tarife RT-1. Ne verja- mišljene in domišljave na- . ških, upokojencev. Name- mem, da podjetje Gradis duteže. I|a a V Tovarni železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru so skromno praznovali pomemben dogodek — preusmeritev in razširitev svoje proizvodnje. Izdelali so prvo karoserijo avtobusa TAM 3000. Kakor je zna-nd, je podjetje pred nedavnim sklenilo kooperacijsko pogodbo za izdelovanje avtobusnih karoserij s Tovarno avtomobilov in motorjev s Tezna. Bo tej ppgodbi bo TAM dobavljal Tovarn! že- ren pred vozili,. pa tudi vozniki so večkrat v zagati. Zapuščena ulica se na je, da tako ravnanje urejeno izogibajoča nered in je zares nie- se bo deževje, nej kot solidno. - cesto bo preplavila voda ief železniške postaje *** pešec bo podnevi tarča Ljubljana: voznikov, ponoči pa luž Vlado Bole zaradi slabe razsvetljave sto da bi članek našel v nima tarif. Vprašujem pa časopisu, sem z občine se hkrati, kje naj objav-dobil vabilo, s katerim me ljamo take stvari, če tari-predsednik ljudskega od- fe ne zadoščajo? bora Videm-Krško vabi isti Sen RT-1 tudi ome-na razgovor. Določenega nje, kakšna mora biti opo-dne sem šel tja. Predsed- zorilna tabla. Podjetje nik me je osorno ogovo- Gradis prav gotovo ni pr- Alojz Mihelič, Ljubljana, Aleševčeva 62 avičilo, snilo Tovariš urednik! Dne 14. t. m. je bil v 282. številki »Dela« pod rubri- _._____ ko »Pisma bralcev« objav- V Ljubljani marsikaj Ijeno pismo Vlada Ožbol-ril in mi med razgovorom vič pošiljalo takih strojev, popravljamo, širimo, gra- ta, naročnika »Dela« iz To-o omenjenem članku gro- Uslužbenec, ki sprejema dimo in spreminjamo. Cio- maža pri Ormožu, z naslo-zil celo s sodiščem. naročila, ne more na da- vek je vesel tega napred- vom »Pomota je postala Na predsednikovi mizi Ijavo uganiti, kakšne so ka. Ob vsem tem va po- praksa«, sem videl svoj rokopis, oblike pošiljke, temveč nekod le manjkaprizadev- Pisec ni. zadovoljen s Ne morem odgnati misli, mora to povedati pošilja- nosti za uteditev kakega potjo, ki jo je čđsnik tu in da je le-ta ležal pred ne- telj. perečega problema. tam napravil, preden je kako cenzuro, ki pa - o 0 poslovanju Gradisa Tak problem je prav go- prišel njemu v roke, kar tem ni dtoma — res ne ^ pripomnim še tole: to tovo Aleševčeva ulica v mu ne zanikamo. Ne stri- V. —' r , ... t-iAsninuri, je ime. uu ... . , sod i med Opravke občin- podjetje vsak dan preje- Sisku Na njej pešec ni va*- njamopasestem,dazev skega ljudskega odbora. ^ vagone, ki jih razkla-Obsojam ravnanje ob- da, hkrati pa jih tudi svo-črnskih funkcionarjev, ki jevoljno naklada - naro- SO nepravilno ovirali mo- čiio za vagone pa prinese nekaterih mestih tako zoži ja prizadevanja, da jav- Je!e ko so naloženi, vago- ~ izmeril sem 2.40 m širi-ni že odpremljeni. Razum- ** x~ Ijivo je, da tako ravnanje RAZŠIRITEV PROIZVODNJE V TOVARNI ŽELEZNIŠKIH VOZIL Prehod v sodobno proizvodnjo no opišem slab odnos do Društva upokojencev• v Senovem. Tako namreč ocenjujem odločitev občinskih odbornikov, da so rudniški avtobus, ki smo ga upokojenci rezervirali za izlet v Velenje, v istem času porabili za potovanje na tridnevno sejo v Poreč. Srečko Šibila, Senovo 117 Poslovanje res ni solidno Tovariš urednik! K članku »Tako poslovanje je vse prej kot solidno« v Delu z dne 19. t. m. dajemo naslednje pojasni so: Pisec članka kritizira odpravljanje pošiljk, ki presegajo svetlobni profil. Kazniva lahkomiselnost Tovariš urednik! Kot nočni vratar ljubljanskega hotela nadzorujem tudi parkirni prostor pred hotelom. Med opravljanjem dolžnosti lahko vsak dan vidim, kako nekatere avtomobiliste in motoriste malo briga 'varnost sopotnikov. Pozno ponoči zapuščajo lokal in pijani ali samo razigrani sedajo za krmilo. Prav gotovo ne pomislijo dovolj uvodu pisma vali vso krivdo za nepravilnosti rta »današnjo pošto«, čeprav tega ni kriva in zato tudi ni potrebna njegovega obžalovaja. Zaradi tega smo se namenili, da pisca in ostale bralce nekoliko cesto bo preplavila voda seznanimo z načinom od-in pešec bo podnevi tarča . prave časopisov, voznikov, ponoči pa luž, Bo navodilih za tuzem-zaradi slabe razsvetljave- sko pisemsko poslovanje tako ali tako ne more vi- odpravljajo vsa časopisna deti. Ob cesti je kup naj- odpravništva za kraje, ki * različneišega odpadnega prejemajo več kot dva iz-materiala, ki cesto »olep- voda časnika, le-te v po-ša« in »razširja« po volji sebnem svežnju. Sveženj kogarkoli, ki sem vozi ta vložijo v časopisna od- material. in oži že tako ozko cesto. Zelo čudno je, da vozi sem smeti celo podjetje »Snaga«, ki menda meni. naj ljudje, ki stanujejo ob cesti, mimo pre- pravništva pod pasico z veliko natisnjenimi črkami naslovne pošte. Tako se odpravljajo torej tudi svežnji časnikov za pošti Tomaž pri Ormožu, ki naša jo smrad in »lep po- ima 23 naročnikov,- in Ze-gled«. tale, ki ima 11 naročnikov♦ Vsi, ki živimo v tej uli- S 30. sept. t. I. pa je »peci. smo močno prizadeti lo« na naslov pisca pričelo Med deževjem je hitro to- prihajati kljub nespreme-liko vode, da je moč ho- njenemu naslovu v svež-diti le po robu cestišča, nju k pošti Žetale, name-Mladi ljudje še nekako te- sto pravilno pošti Tomaž lezniških vozil motorje in . ziranih železniških direk- | cijska pogodba s TAM šasije, sami pa bodo izdelo- I cij. Tovarna pred leti ni j predvideva zato tudi pro-ir»»«»-;;« 'imela obsežnejšega proiz- izvodnjo sodobnih motornih '/ednega programa, ker so vali karoserije. Izročitev prvega avtobusa strokovni komisiji TAM pomeni začetek serijske proizvodnje avtobusnih karoserij. Prevzemniki so bili z deli zelo zadovoljni. Razširitev proizvodnje v Tovarni železniških vozil pomeni nadaljnje odcepljanje od nalog in obveznosti, ki jih je imelo podjetje v okviru nekdanjih centrali- jo omejevali pretežno na vzdrževalna dela in popravila. Po decentralizaciji železnic se jo otreslo vseh vplivov in nastopajo kot samostojno podjetje, ki si je v proizvodnji zastavilo nove naloge. Predvsem bodo izdelovali sodobna železniška vozila za tovorni in potniški promet. Koopera- Ravnanje podjetja Gradis 710 nevarn°st svojega rav- iovadijo po bregovih na- pri Ormožu. Pošta Žetale je v tem članku jasno opi- .nf_ spametuje jih peljanih smeti, toda tod je od odpravništva »Dela.~ sano; zato menimo, da ve mo. kdo je krivec. Gre za pošiljke, ki so za železnico posebna težava, ne pa za pošiljke, ki jih niti dejstvo, da se z njimi vozijo prijatelji, morda celo sorodniki. V vozilo se pogosto natrpa preveč potnikov, s čimer se poveča hodijo tudi starejši, ki ni- napačno usmerjeni časnik so več sposobni lesti čez prepošiljala redno s prvo ograje; to je včasih tudi zvezo "iravi naslovni vošti, treba, da bi se izognili to je Tomažu pri Orrholu. razigranejšim voznikom. Po nekajkratni ponovitvi prevažamo pod navadnimi priložnost za nesrečo, na ki jjm ni maTf £e koga te'napake pa je pošta Ze- pogoji. V tarifah jasno piše, kaj mora pošiljatelj napraviti: za vsak posamezni primer mora imeti dovoljenje uprave tistega železniškega transportne-podjetja, kjer je tudi nakladalna postaja. Sele s tem dovoljenjem lahko naroči vagon. Tako pa ni napravil pošiljatelj, niti ni povedal, da gre za pošilj prekršek pa se menda niti ne spomnijo. Za opozorila se ne menijo. Kaj naj pričakujemo od vinjenih voznikov in prav takšnih sopotnikov, ki često voznika celo spodbujajo k drzni in vratolomni vožnji? Vinjenim voznikom ne bi smeli pustiti, da sedajo za krmila. Ceste ni- malo oškrope. Menim, da ni odveč, če zahtevam, naj vendar pridejo pristojni na mesto samo in se takoj odločijo za popravilo. Cestarji niso zalegli, saj smo. jih tudi redko videli pri delu. Tudi voznike prosimo, da pazljiveje ustrežejo že kar tale o tem pismeno opozorila upravo ~Dela«. Ta neprijetnost se je ponovila še 8 dni, nakar je Uprava »Dela« napako odpravila in časnik ponovno preusmerila tja, kamor sodi. Kje so vzroki za to pomota, nam ni znano, še manj pa morčmo trditi, da so prazne„ priložnostipa počasneje vozijo, dokler je prestrašenim pešcem in je pomota postala praksa. ko, ki presega svetlobni nesrečo pa je brez tega do- cesta še polna luž. Za od- Pqdjetje za PTT promet v Maribora ri"avtobus zapušča tovarno železniških vozil »Boris Kidrič« v Studencih SLOV. KONJICE i prom Tovarna usnjarskih in čevljarskih strojev »KOSTRO« v Slovenskih Konjicah je bila doslej znana po proizvodnji Sudanu, Jordaniji, na Poljskem in v nekaterih drugih državah. Sedaj pa so začeli ..... pripravljati proizvodnjo ne- usnjarskih strojev, ki so jih j katerih novih strojev, ki jih izdelovati in montirali v raz- doslej nišo izdelovali. nih domačih tovarnah ter v Predsednik terenske organizacije Zveze borc&v Rotovž v Mariboru MIHAEL SPOLENAK je na našo prošnjo pripovedoval o nekaterih problemih pri delu organizacije. — Naš največji problem, je začel, so prostori, ki jih nimamo. To dejstvo ovira naše delo, ki se zaradi tega ne more še bolj razmahniti. Imamo sicer skromen, vlažen prostor v razpadajočem stanju, v katerem so razen nas še SZDL, Zveza vojaških vojnih invalidov, Dru-Društvo prijateljev mladine, Rdeči križ. Civilna zaščita in Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev. Zaradi tega ne more niti ena organizacija v tem prostoru normalno poslovati in organizirati dežurstva. Občinski ljudski odbor Maribor-Center smo že zaprosili za ustrezne prostore v Jurčičevi ulici, ki so bili prazni. Čeprav so od naše vloge minili že najmanj štirje meseci, do danes nismo dobili niti pozitivnega niti negativnega odgovora. Prepričani smo, da bo tudi ta odgovor še letos priromal. Letos smo ob 20-lebnici ljudske vstaje razvili prapor organizacije in priredili pester kulturni program. Člani naše organizacije so sodelovali na številnih prireditvah in proslavah. Miša organizacija je letos izdala vrsto priporočil svojim članom, ki so stanovali v slabih stanovanjskih razmerah. Ugotavljamo, da so nekcđOeri naši člani že dobili primerna stanova-temu pa je m sla* Pl-nrunJlj. trrepnca>- Pašniki naj dajejo več dohodka Njihovo izboljšanje lahko pospešijo z občinskim odtokom o minimalnih agrotehničnih ukrepih, vendar se je tudi z njihovimi lastniki - člani urbariakiih skupnosti treba dobro pomeniti V gozdovih, ki so namenjeni za krčenje, da bi namesto njih naredili polja, je treba najprej napraviti analizo sestavine zemlje in proučiti, ali bodo nove kulture donosnejše od sedanjih, sicer slabih gozdov, da ne bi njihovo nerentabilnost ugotavljali šele takrat, ko bi za spremembo zemljišča že porabili veliko investicijskih sredstev. Tako je predlagal Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO Murska Sobota, ko je proučil primer kobilj-skega in radmožanskega gozda v lendavski občini, o čemer smo že pisali. Hkrati je opozoril, da to ne sine zavreti pridobivanja novih kmetijskih površin, saj mimo gozdov lahko uporabljajo za to še druga slabo izkoriščena zemljišča. V lendavski občini imajo na primer precej pašnikov, ki zajemajo večjo površino, kot so predvideli gozdov za krčenje. Ali ne bi mogli namesto nekaterih gozdov spremeniti v polja teh pašnikov ali vsaj del le-teh? V Dobrovniku so .se prepričali, da je nekatere pašnike moč spremeniti v dobre njive. O teh pašnikih, ki merijo okoli 500 ha, so v lendavski občini že mnogo razpravljali in naredili različne načrte, v resnici pa so na njih zelo malo spremenili. Nekatere pašnike so začeli gnojiti, živina pa se še vedno pase vse leto Po vsem pašniku, zato nima nikoli dobre paše. Po nekaterih pašnikih se sprehajajo tudi gosi in druga perutnina, kar tudi škoduje paši. Kmetovalci, ki pasejo svojo živino, imajo od pašnikov komaj manjši del tiste koristi, kar je pri drugačni obdelavi iz tistih zemljišč moč dobiti. Zato je okrajni svet za kmetijstvo in gozdarstvo svetoval ObLO v Lendavi in nekaterim drugim organom, naj hitreje proučijo to vprašanje in tudi storijo najustreznejše ukrepe za izboljšanje. Preoranju pašnikov in ureditvi polj se upirajo člani urbarialnih skupnosti, ki so solastniki teh velikih površin. Opirajo se in na to, da potrebujejo krmo za živino. Ce je tako, zakaj ne uredijo v sodelovanju z zadrugo pregonskih pašnikov, na katerih bi njihova živina imela res dobro pašo? Nekateri in pomisleke, da je z*£'t urejene pašnike pfreveč vine. Će je to res, potem je sedanja paša preveč, dko-pa, da bi bila za njihovo živinorejo tako odločilna kot trdijo. ' " ' Ali na preoranih pašnikih ne bi lahko pridelali nekajkrat več živinske krme, kot je vredna sedanja paša? Gotovo bi lahko. Tudi ko bi zaradi proizvodnega kolobarja pridelovali vmes pšenico, koruzo ali druge kmenijske kulture, bi Š€: vedno pridelali najmanj toliko živinske krme, kot bd zgubili paše. Sicer pa živinsko krmo lahko pridelujejo tudi na drugih svojih poljih. Tako je treba ocenjevati vrednost sedanjih pašnikov. To pa je treba dobro razložiti tudi kmetovalcem. Dobro bi bilo, da bi takšne razprave pripravila So- predvsem na staro tr#iicijo | cialistična zveza, o teh vprašanjih pa naj bi razpravljali tudi volivci na svojih zborih. In naposled občinski ljudski odbor lahko sprejme tudi odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih na teh pašnikih. • MARIBOR NAGRADA ZA PRIZADEVNOST Društvo traktoristov in Ljudske tehnike na Kmetijski strojni šoli v Mariboru je imelo skromno slovesnost. Na njej je prejelo nagrade kot priznanje za posebno prizadevanje na tem področju dejavnosti. Tako je predstavnik občinskega odbora Ljudske tehnike Maribor-Center izročil 40 tisoč dinarjev,, predstavnik Elek-trostrojnega kluba Mariborske tekstilne tovarne orodno omarico v vrednosti 66 tisoč dinarjev, medtem ko je predstavnik . Elektrostrojnega kluba Mariborske livarne obljubil, da bo to podjetje prispevalo delovno mizo s Primožem. Slovesnost je bila v okvira meseca tehnike. -J BOLJŠA MERA Tržna Inšpekcija ObLO Maribor-Center je izdala navodilo pekarnam, trgovinam in mlekarnam, da odslej ne bodo smeli več prodajati ne-leranih jštruc kruha, ne da bi posamezne kose pred potrošnikom stehtali ter jih zaračunali po dejanski ceni. S tem ukrepom naj bi v tej občini odprav Hi nekatere nepravilnosti pri prodaji kruha. -r NACRTI ZA DELO Na prvi seji strokovnega sveta zdravstvenega centra v Mariboru so pregledali mrežo zdravstvene službe In sprejeli načrte za prihodnje delo. Ta svet deluje kot posvetovalni organ Zdravstvenega doma Maribor, obravnaval pa bo, razna strokovna vprašanja s področja zdravstva. Svet j«i že postavk stalne komisije/ ki jim bodo po potrebi pomagale tudi posebne občasne komisije- -j CENTER ZA KVENARMAD-NO VZGOJO ODPRT Podpredsednik OLO Mari- Tako so se že lotili priprav za proizvodnjo krznarskih strojev, ki jih bodo začeli izdelovati prihodnje -leto. Te stroje so jugoslovanske tovarne za izdelovanje krzna uvažale iz tujine. Od prihodnjega leta pa bodo lahko v KO STROJ kupovale stroje za odstranjevanje mesnine, za striženje volne, za likanje, česanje in pranje krzna in nekatere druge stroje. Prav tako osvajajo razne vrste sušilnih naprav za usnjarsko, čevljarsko in krznarsko industrijo. Letos so začeli proizvajati tudi stroje za ožemanje kož. Razen tega izboljšujejo tudi standardne stroje v skladu s potrebami in zahtevami usnjarske industrije. V podjetju izdelujejo tudi stroje za papirno industrijo: hidravlične stiskalnice in nekatere druge stroje. Podjetje »KOSTROJa dela v tesnih prostorih, ki ne ustrezajo potrebam podjetja in, ovirajo njegov nadaljnji razvoj. Zato bddo prihodnje leto začeli graditi novo proizvodno dvorano, za katero bodo vložili 15 do-20 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Ta gradnja je tudi v družbenem na- črtu okraja Celje in bodd za-1 vzgoje. M njo zaprosili za kredit. V podjetju poudarjajo, da brez te novogradnje ne bodo mogli uresničiti številnih novih na. log, ki so si jih postavili za prihodnja leta. K. M. • ŠENTJUR PRI CELJU MANJŠI HOTEL V PROGRAMU V Šentjurju, ki je središče razmeroma razsežne občine, nimajo prenočišč za goste, a potrebe to čedalje bolj narekujejo. To bodo v dveh letih rešili z gradnjo manjšega hotela z 20 posteljami. Imel bo tudi 4 enoposteljne sobe, restavracijo in kavarno. Gradnja niti ne bo tako draga, ker bodo delovni kolektivi pomagali s prostovoljnim delom. K. • PTUJ DELO MLADINE Mladina ptujske občine je letos sodelovala pri nadaljevanju gradnje avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Razen tega pa je nad tisoč mladincev in mladink sodelovalo pri občinskih delovnih akcijah. Tako so pomagali graditi cesti v Stogovcih in na Ptujski grad ter športna igrišča. Mladina je opravila 6.500 prostovoljnih delovnih ur, zlasti pa so se izkazali mladinci. tabora predvojaške as fatozapise vlakov, ki jih bosta oba kooperanta zmožna samostojno izdelovati. Tovarna železniških (zdaj tudi že cestnih) vozil si je z osvojitvijo nove proizvodnje pridobila ugodne kooperacijske pogoje s Tovarno avtomobilov in motorjev, kar obeta lepo pri-hodnjost domačemu železniškemu in cestnemu prometu. Hkrati pripravljajo vse potrebno za obsežnejši izvoz serijskih kompozicij vlakov in ostalih specialnih vozil. -dV • MURSKA SOBOTA: POTUJOČA RAZSTAVA NOB Potujoča razstava, organiziral jo je na pobudo OK ZKS v Murski Soboti Pokrajinski muzej za Pomurje, predstavlja celotno področje Pomurja v boju za svobodo,- prikazuje, da je tudi Pomurje prispevalo pomemben delež. Razstava je bila doslej v Bogojini, Turnišču, Veliki Polani, Crenšovcih in Gornji Radgoni. Ogledalo si jo je že skoraj 15.000 ljudi. Zaradi velikega zanimanja bo potujoča razstava NOB prirejena še v drugih krajih Pomurja. an PRAVILNIKE O DOHODKIH 2E IMAJO Med prvimi kmetijskimi organizacijami v soboškem okraju, ki so sprejele nove pravilnike o dohodkih, je vinogradniško gospodarstvo v Ljutomeru. Tam so nedavno sprejeli pravilnika o razdeljevanju čistega in osebnih dohodkov ter o razdeljevanju sredstev za osebne dohodke in o poslovanju ekonomskih enot. Pravilnika sta dobro izdelana in bosta gotovo vplivala na druge kmetijske organizacije v Pomurju, da bodo hitreje dokončno izdelale svoje pravilnike. -k prašanja in odgovori jprostitev carine H. P. Zaradi otroške paralize ste Popolnoma hromi na obe nogi. Radi bi uvozili iz tujine osebni avto in Vas zanima, kako bi dosegli carinsko oprostitev? Odgovor: Po 2. tč. odredbe o kategorijah invalidov, k: imajo pravico do ugodnosti pri uvozu avtomobilov in motornih koles Ur. L FLRJ, št. 11/61), •majo pravico do ugodnosti iz 6. točke 7. ČL uredbe o začasni splošni carinski arifi (oprostitev carine) in z tarifne številke 30 opomba 2 pod b uredbe o tarifi prometnega davka (oprostitev prometnega davka) med drugim tudi invalidi, ki imajo telesno okvaro gibalnih organov od rojstva ali zaradi bolezni, kot je n. pr. poliomielitis, če dosega po seznamu telesnih okvar v smislu 27. in 28. čl. zakona o invalidskem zavarovanju najmanj 60 odstotkov. Ce so podatki Vašega dopisa točni, ste glede na navedeno določbo in ker je pri Vas podana nad 60-odstotna telesna okvara po seznamu telesnih okvar, do prej navedene oprostitve upravičeni. Za dosego oprostitve pa je potrebno, da vložite prošnjo pn carinarnici, pri kateri se carinijo motoma vozila. Prošnji morate predložiti zdravniško spričevalo, ki ga izda specialist javne zdravstvene službe, da je pri Vas podana telesna okvara iz 2. tč. navedene odredbe in da ta dosega po seznamu telesnih okvar v smislu 27. in 28. čl. zakona o invalidskem zavarovanju najmanj 60 odstotkov. Tako je določeno v navodilu o postopku za uveljavljanje ugodnosti invalidov pri uvozu osebnih avtomobilov in motornih koles (Ur. list FLRJ št. 23/61). Pogrebnimi in posmrtnina po vojaškem vojnem invalidu D. I. — Ali ste upravičeni do pogrebnine in posmrtnine po Vašem pokojnem možu, vojaškem vojnem invalidu HI. skupine? Mož je bil zaseben obrtnik, ste zaposleni in nimate otrok. Odgovor: Po 49. čl. zakona o vojaških vojnih invalidih gre pogrebnina, ki je enaka pogrebnini, ki se izplača po predpisih zakona c zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev ob smrti zavarovanca, j družinskim članom umrlega vojaškega invalida I. do IV. skupine in vojaškega vojnega invalida V. do X. skupine, ki je dobival invalidski dodatek. Do pogrebnine ste torej upravičeni. Posmrtnina v znesku njegove dvakratne invalidnine, pa Vam, čeprav ste z njim živeli v skupnem gospodinjstvu, ne gre, ker se glede na to, da ste v službi, ne more reči, da s je vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo preživljal (50. čl. v zveri s 1. tč. 1. odst. 8. čl. navedenega zakona). manj 3 leta v delovnem razmerju s polnim rednim delovnim časom. Pokojnina se Vam bo odmerila od pokojninske osnove tistega zavarovalnega razreda, v katerega boste razvrščeni na podlagi povprečja plač in drugih prejemkov, ki ste jih dobili v zadnjem letu. Lahko pa boste zahtevali, če bo to za Vas ugodnejše, da se Vam izračuna povprečje na podlagi plač ir. drugih prejemkov, ki ste jih dobili v zadnjih 3 letih dela. Zaposlitev po upokojitvi M. R. — Cez mesec dni boste izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Ker ste zdravi in za delo popolnoma sposobni, Vas zanima, ali ob izpolnitvi pogojev za priznanje pokojnine morate v pokoj, t. j. ali vam služba preneha že po samem zakonu alj pa je treba službo odpovedati, oziroma ali lahko ostanete še naprej zaposleni v podjetju? Odgovor: Po. samem zakonu bi vam delovno razmerje prenehalo le v primeru, če bi Vas pristojni organ socialnega zavarovanja spoznal za trajno in popolnoma nezmožno za delo. Ker ste popolnoma zdravi in za delo sposobni, lahko ostanete po dogovoru s podjetjem zaposleni še naprej, tudi po izpolnitvi fjogojev za priznanje pokojnine. V takem primeru Vam bo zavod za socialno zavarovanje priznal pokojnino, ki jo boste prejemali le v polovičnem znesku, če boste zaposleni še naprej v rednem delovnem razmerju (s polnim delovnim časom), eli pa v celotnem znesku, če ne boste zaposleni redno s polnim delovnim časom. Ce Vas podjetje ne bi hotelo več obdržati v delovnem razmerju, bi Vam moralo delovno razmerje odpovedati, da bi Vam prenehalo. Ce boste po izpolnitvi pogojev za polno pokojnino ostali v podjetju zaposleni poln redni delovni čas, morate s podjetjem skleniti pismeni sporazum o sklenitvi takega delovnega razmerja, ako hočete, da se Vam bo za vsako dopolnjeno leto takega dela povečala pokojnina za 3 odstotke. Ponovna odmora osobno pokojnino R. Z. — Pred dvema letoma Vam je bila po 19. čl. zakona o pok. zavarovanju priznana polna osebna pokojnina. Delate pa še naprej s polnim rednim delovnim časom in prejemate 50 odst. priznane Vam pokojnine. Kdaj imate prava oo zaprositi za ponovno odmero pokojnine in kako ■ Vam bo ta pokojnina odmerjena? M«wror:;Bo 72. čl. zakona o pok. zavarovanju se Vam bo na Vašo zahtevo znova odmerila pokojnina, ko boste po uveljavitvi osebne pokojnine naj- Kdo ploča stroške to beljenje stemovanjsk prostorov? P-H. — V stanovanjs hiši, ki je pod družbe upravo, so morali biti pi urejeni dimniki, zaradi t sar je bilo potrebno izre no beljenje stanovanjsk prostorov. Predsednik h nega sveta je stanovalcu, čigar stanovanju je b: beljenje opravljeno oblj bil, da mu bodo izdatki t ljenja povrnjeni. Nc predsednik hišnega sve pa o povračilu izdatk noče slišati. Kako je s P vračilom izdatkov? Odgovor: Gre za povr čilo izdatkov, ki so v zv« fi Popravili. Te izdatke ti stanovanjska hiša in Va jih mora povrniti; če sredstev od stanarin, mo hišni svet za kritje teh i datkov najeti posojilo. P vračilo od stanovanja! hiše (zastopane po hišne svetu) po potrebi lahko t di iztožite, ne bi pa mof za iznos izdatkov zadiž: plačevanje stanarine. To priHo v poštev le pri t šah, ki so v držardjane (zasebni) te«. nem sejmu -Sodobna elek- liko opraviti z varjenjem tronika« je videti marsikaj, (ladjedelnice, kovinska in* kar preseneča ne samo i dustrija itd.), vendar smo strokovr ’ake. marveč celo I morali doslej vse te napra-povpvečnega obiskovalca. — Zlasti je razveseljivo, da so se s številnimi novimi,., naj-Oddobnejšinii* napravami na . tem sejmu pojavila ne. sa* riio inozemska . .podjetja, marveč v veliki meri tudi doftiača industrija. To velja zlasti;'/za kolektiv -Iskre«, -'ki je. pripravili za letošnji sejem/vtsto noviih proizvo-dh-v/ O vseh na tem mestu ni mogoče poročati, zato bi se tokrat -omejili le na eno izmed .zanimivih novosti — na najsodobnejšo napravo za varjenje. Že pred -nekaj meseci se je v -Iskri-« pojavila misel, da bi začeli doma izdelova- uporabljajo pri varjenju inertne pline (argon ali helij), ki preprečujejo med varjenjem Oksidacijo kovine. Pri klasičnem avtogenem varjenji^se namreč večina-kovin (plasti aluminij) veže. s kisikom. Pomagali so si pri varjenju aluminija na ta -način,'da so ga! posipavali s praškom. Seveda pa je bilo tako varjenje zelo zamudno in tudi nekvalitetno. kajti tak zvar je hitro načela korozija. Pri varjenju s planom argonom pa izhajajo?iz negativnega pola elektroni, ki razbijejo oksi-dno kožico, plin argon pa preprečuje nastanek novega ■oiksida. V -Iskri« so ■ razvili dva načina sodobnega ročnega varjenja, in sicer ppstopek »TIGVAR« iif -MIGVAR-«. Pri obeih postopkih uporab*-ljamo* plin argon. Razlika je le v tem, da pri postopku »TIGVAR« elektroda deluje kot nosilec obloka, varilno žico pa je treba posebej dodajati. Pri postopku -MIG V AR« pa deluje zanimivih novih izdelkov. Na sliki vidimo sodobno signalno-iški promet; V kratkem bo takšna naprava začela delovati bile tudi ostale postaje, kolodvori in druga pomembna želez- Foto: Igor Prešern IIMpIHM Bm DELO * SREDA, 25. OKTOBRA 1961 ENA IZMER: ZANIMIVOSTI NA MERNARui/NEM SEJMU »SOPCBNA ELEKTRONIKA« ■ v v naprave »Iskra« je prva v državi začeta izdelovati električne argonške varilne naprave — V načrtu je tudi proizvodnja popolnoma avtomctiziranih tovrstnih naprav Ljubljana, 24. okt. Na letošnjem osmem mednarod- i obiskovalca. — Na Gospodarskem razstavišču razstavlja »Iskra« vrsto varnostno napravo EC-ST 2, ki avtomatično ureja železni: na železniški postaji Preserje, pozneje pa jih bodo dol niška križišča Delo ekspedicije v triglavsko brezno se odvija po načrtu Kredarica, 24. okt. ob 16. VCeraj ob 10. dopoldne so s Kredarice sporočili, da se delo jamarske ekspedicije v triglavsko brezno odvija po načrtu. Dopoldne so zasedli svoja mesta relejci in telefonisti. Medtem ss je pripravljala skupina, ki naj bi šla skozi vrhnjih 100 m ledu in snegu mimo že pripravljene baze 1 v neznane spodnje prostore. Dopoldansko poročilo vodje triglavske odprave dr. Gamsa s Triglava je s tem zaključeno. Vodja odprave še pripominja, da se bo odprava javila v naslednjem poročilu, okrog 13, že iz novo odkritih globin. Do štirih popoldne, torej niti v drugem poročilu, pa še nismo prejeli nobenih nadaljnjih vesti o »akciji dno«. Ob štirih popoldne je bilo vreme na Kredarici še kar ugodno. Oblačnost je bila dve osmini ob sicer dobri vidljivosti, temperatura se je gibala okoli 3 stopinje C, pihal je rahel severozahodnik. M. P. Oljke so dobro obrodile Titograd, 24. okt. (Tanjug). Obiranje oliv v Črnogorskem Primorju je skoraj končano. Pridelovalci so z letošnjo letmo zadovoljni. Čeprav so olivne gaje na-■pDdle mušice*, je letošnji pridelek nekoliko večji od lanskega. Od Ulcinja do Iiercegnovega raste 400.000 oljčnih dreves in pridelek z njih bo znašal kakih 5000 vagonov. Vsaka smrt tragedija zase Pretresljive podrobnosti - proti šoferju Mu laganoviču je bil uveden kazenski postopek in odrejen preiskovalni zapor prave sicer uporabljajo tudi naša podjetja, ki imajo ve-"T varjenjem ve uvažati. naprave “V pa ’i pa i napray, ki jih, kot že rečeno. precej časa uporabljajo I v vseh modernih industrij- J ___________ j varje- i nje. Ta način varjenja tudi | ne zvija materiala, ker je toplota zelo skoncentrirana na najmanjše mcžno mesto, kj ga hočejo • zvariti. Seveda je tako varjenje tudi znatno cene se od kf.as:čne-ga avtogenskega, ker daje ve1 ilke prihranke' na času in materialu. Posebna vrednost nove -Iskrine« naprave pa je tudi v tem. da je bila v otfoti skonstruirana doma ■;n tudi izdelek je v celoti (razen nekaj nepomembnih malenkosti, ki se jih itak i ne bi izplačajo icKfelovari j doma) proizvod naših podjetij. Seveda pa ta sodobna varilna naprava še ni zadnja beseda -Iskre«. V programu je tudi proizvodnja popolnoma avtomatiziranih varilnih naprav, ki bodo omogočale še hitrejše varilne postopke in sploh hitrejše delo. Pri teh aparaturah uporabljamo ob varjenju tudi poseben prašek, ki zaščiti kovino pred atmosfero 'in obenem poboljša kakovost' zvara, ker ga oplemeniti s silicijem in manganom. S takimi varilnimi napravami je možno variti ■ celo debelo jekleno ploče- vino z veliko hitrostjo. Približno 3 cm debelo jekleno površino lahko s takimi napravami varimo s hitrostjo do 30 cm na minuto, kar je vsekakor izredna hitrost. P. Mava ustava o samoupravi Malte London, 24. okt. (Reuter) B n lanska vlada je danes objavila novo ustavo o samoupravi Malte, s katero bo ie-ta dobila status države in vso upravno ter izvršno oblast, medtem ko bodo obramba in zunanje zadeve Malte ostale v pristojnosti britanske vlade. Za to bo odgovoren britanski komisar, ki bo imel svoj sedež na Malti. Ustavno telo bo imelo 50 članov, ki bodo voljeni po proporcionalnem sistemu. Vlada bo imela predsednika in največ sedem ministrov. Kraj novega sestanka lacških princev sporen Vientian. 24. okt. Kakor javlja Reuter, je princ Bun Um odklonil predlog o sestanku treh laoskih voditeljev na visoki planota Žar, na katerem bi razpravljali o sestavi koalicijske vlade, pač pa predlaga sestanek v Luang Prabangu ali Vien-tianu. IZJAVA PREMIERA ZAČASNE ALŽIRSKE VLAČE Prijepolje, 24. okt. Danes proti večeru je pričakovati uradno sporočilo sekretariata za notranje zadeve iz Titovega Užica o včerajšnji nesreči in njenih vzrokih. Po pripovedovanju očividcev in 13 preživelih potnikov pa je že zdaj moč sklepati, kako je prišlo do doslej največje avtobusne nesreče pri nas. ki se je odigrala v soteski Lima. pri novi hidrocentrali v Bistrici. 11 km od Prijepoija proti Priboju; terjala je 41 človeških žrtev. Nekaj minut pred nesrečo se je skoraj nov FAP avtobus transportnega podjetja iz Prijepoija, ki je vozil na progi Priboj—Bijelo-polje, zadnjikrat ustavil v Bistrici. Šofer ni ustavil motorja, ker je vstopilo le nekaj potnikov. Odpeljal je najprej skozi sotesko. Vozil je kakih 30 km na uro P° J manjših ovinkih kakih 15 do 20 m nad Limom. Nenadoma pa je skoraj na ravnem zavozil s ceste. Avtobus, v katerem je bilo po dosedanjih ugotovitvah 54 potnikov, se je prevrnili in zdrsnil v strugo reke Lima. NAJGLOBLJI TOLMUN _ LIMA Tu je Lim globok kakih 6 metrov. Če bi bil avtobus padel le nekaj metrov naprej ali pred tem krajem, bi bila nesreča mnogo manjša. Tako pa se je približno v eni minuti potopil na dno reke. Mehanik Nenad Cičič, ki je do nesreče sedel kraj šoferja Mulaga-noviča, je pczneje opisal zadnje trenutke pred nesrečo takole: »•Zaplavali smo po zraku, potem pa je avtobus z motorjem naprej zdrknil v reko. Tedaj sem z rokami razbil sprednje steklo in voda me je vrgla iz vozila. V avtobusu je nastal pr e-plah in tako $e nas je rešilo le malo. V eni minuti je avtobus izginil pod vodo. Zlezel sem na streho ih voda mi je segala do pasu. Skušal sem razbiti stekla, pa se mi to ni posrečilo. Skozi druga okna, v katerih so se stekla razbila med padcem ali pa so jih razbili potniki, so zlezli med potapljanjem tudi drugi preživeli potniki ali pa so odplavali do T^itvi n e in se tako rešili. Na kraj nesreče je kmalu prihitelo več reševalcev. Eden med njimi se je večkrat potopil v mrzlo vodo, da je potegnil železne vrvi skozi akna avtobusa, ki so ga potem s kamioni poteg- nili iz tolmuna. To se je zgodilo šele pet ur po nesreči. Vsaka smrt je bila tragedija zase. Nekatere so posebno pretresljive. Med potniki je bil Risto Šalipuro-vič z ženo. Oba sta utonila, doma pa ju je zaman pričakovalo pet mladoletnih otrok. Trgovski potnik iz Pirota Miroslav Manič in otroška negovalka Milica Novakovič iz Priboja sta se hotela v kratkem poročiti. Oba sta utonila. Rašid Gibanica je bil namcmjen s svojo ženo v Prijepolje na sodišče, ki naj bi včeraj razvezalo njun zakon. Ž njima sta potovala tudi njuna otroka. Vsi štirje so utor nili. ALI JE BILA VZROK NESREČE EPILEPSIJA? Ljudje se seveda najbolj »zanimajo za vzr<$k nesreče. .Domnevo, da je nesrečo zakrivil voznik, potrjuje izjava mehanika Cičiča, ki kot rečeno, sedel poleg prepozno. To izjavo je potrdil tudi šofer Mulagano-vič, ko se je včeraj zavedel v bolnišnici. Dejal je: »V trenutku nesreče se mi je stemnilo pred očmi. Izgubil sem oblast nad vozilom. Sam ne vem, kako sem prišel iz avtobusa, vem pa, da sem se dušil. Sem epileptik, kar vedo tudi zdravniki. Sinoči sem sedel z družbo v gostilni in pili smo malo, tako po šofersko« Muilaganovič je šofer že nad 20 let. Petar Milosavljevič Titovo Užice, 24. okt. Tanjug). Glede na to, da je strokovna komisija državnega sekretariata za notranje zadeve LR Srbije ugotovila, da je bil avtobus v trenutku nesreče brezhiben, so sprožili proti šofer-jm Mulaganoviču ' • preiskavo in odredili preiskovalni zapor. Na današnjem zaslišanju v prijepoljski bolnišnici je Mulaganovič |BL.t ^ elektroda kot nosilec obleka in obenem kot dodajni material, ki mu dodajalno brzino poljubno uravnavamo. Prednosti teh sodobnih Skupščina sindikatov Srbije Beograd, 24. okt. (Tanjug). Na skupščini sindikatov Srbije so danes sprejeli program dela za prihodnje obdobje, v katerem so največjo pozornost posvetili izvajanju novih gospodarskih ukrepov. Nocoj so izvolili 95-član-ski republiški svet, ki mu ponovno predseduje Dragi Stamenkovič, podpredsedniki pa so Dušan Pudja, Momir Boškovič in Boro Pavlovič. Naši pevci na Sinaju Beograd, 23. okt. (Tanjug). Skupina jugoslovanskih umetnikov je odpotovala na 14-dnevno gostovanje na Sinaj, kjer priredi za pripadnike odreda JLA in druge enote v sestavi sil OZN 14 koncertov. V sku-Johannesburgu, da so s pini umetnikov so pevke pesmi Marjana Sepe in Te-baletni trio eki- Možna je hitra rešitev Takojšnja pogajanja o načelih, modalitetah in dnevu razglasitve neodvisnosti (er prekinitvi ognja so najboijša metoda za dosego sporazuma TUNIS, 24. okt. (AFP-AP-Reuter). Predsednik začasne alžirske vlade Benheda je danes ponovno izrazil pripravljenost svoje vlade za pogajanja s Francijo o neodvisnosti Alžirije in prekinitvi ognja. V izjavi za tisk je alžirski premier rekel, da je mogoče doseči hitro rešitev. »Da bi to dosegli,«, je dejal Benheda, »obstaja metoda, ki bo prihranila čas in žrtve tako eni kakor drugi strani in ki bo omogočila takoj vzpostaviti mir. Ta metoda sestoji v takojšnjih pogajanjih za dosego sporazuma o načelih, modalitetah in dnevu razglasitve neodvisnosti ter prekinitvi ognja v Alžiriji.« Zatem bi po Ben-hedovih besedah začeli pogajanja o določitvi novih odnosov med Francijo in Alžirijo in o jamstvih za francosko prebivalstvo v Alžiriji. Benheda sodi, da so pogoji za mirno rešitev dozoreli in da metoda, ki jo predlaga začasna alžirska vlada, lahko prispeva k pospešitvi sporazuma. »Ce francoska vlada še vedno meni, da je samoodločba najboljši način, da pridemo do miru,« je rekel Benheda, »smo pripravlje ni sprejeti to bazo za mirno rešitev«. Začasna alžir ska vlada je po besedah njenega premiera pripravljena obnoviti s francosko vlado stike za obnovitev pogajanj. Alžirski premier je danes ponovil, da pod neodvisnostjo Alžirije razumeva ozemeljsko neokmje nost dežele, vštevši Saharo. Neodvisnost, je rekel Benheda, naj omogoči alžirskemu narodu, da brez vsakega kolonialnega pritiska izvaja suvereno oblast. Ta neodvisnost pa po Benhedovih besedah ne izključuje sodelovanja s Francijo. Ona jo celo predstavlja, je dejal Benheda in zatem izjavil, da bo v neodvisni Alžiriji ukinjen status naddržavljanov, vendar je dodal, da bo ljudem vrnjeno dostojanstvo in da bodo očuvani njihovi interesi. Premier Benheda je zatem govoril o nedavnih alžirskih manifestacijah v Parizu. Represalije francoske policije je ocenil kot genocid, ki se vsak dan zaostruje. Po Benhedovih besedah so alžirske patriote v Franciji ubijali, zapirali in izganjali samo zaradi tega, ker so mimo manifestirali svojo voljo, daosvo-bode deželo in da se zoperstavijo diskriminatorskim ukrepom proti njim. Nezadržna sila gibanja nacionalne osvoboditve pa stalno raste, je rekel Benheda. Ob zaključku svoje izjave je predsednik začasne alžirske vlade ponovno poudaril, da je boj alžirskega naroda pravičen in da priznanje neodvisnosti po mirni poti lahko samo pospeši konec vojne in omogoči čimprejšnjo dosego miru. Lippmann: »Nemci sanjajo« Sprememb v zvezi z Berlinom ni mogoče doseči drugače kot s pogajanji Potrjen dogovor Sekretariat OZN je ratificiral sporazum o prekinitvi ognja v Katangi LEOPOLDVILLE, 24. okt. (Tanjug). Vest, da je sekretariat OZN ratificiral sporazum o prekinitvi ognja, sklenjen med predstavnikom OZN in secesionistom čombejem, so tukaj sprejeli z zadržanostjo. Kakor je izjavil predstavnik OZN v Leopoldviilu, je sekretariat OZN ob tej ratifikaciji vztrajal pri tem, da ima sporazum samo vojaški pomen. Časopis »New York Herald Tribune« je objavil z naslovom »Drugo dejanje v Berlinu« naslednji sestavek znanega ameriškega komentatorja Walterja Lippmanna: Sporazum, ne izključuje enotnosti, ozemeljske integritete in neodvisnosti Konga, suverenosti in oblasti na vsem ozemlju. Razen tega so dodali še nov pogoj — sporazum o prekinitvi ognja bo začel veljati šele po izmenjavi ujetnikov. Predstavnik OZN je še naglasil, da sporazum ne izključuje izvajanja resolucije Varnostnega sveta od 21. februarja tega leta, ki zahteva odhod vseh tujih političnih in vojaških svetovalcev. Opazovalci menijo, da so novi pogoji spremenili pomen prvotnega sporazuma o prekinitvi ognja, čigar ratifikaciji je ostro nasprotoval premier Adula. Sedaj pa menijo, kar potrjujejo tudi vesti iz New Yorka, da je predsednik Adula pristal na ratifikacijo sporazuma o prekinitvi ognja. Predloge katanškega separatista Moiza Čombeja centralni kongoški vladi ocenjujejo uradni krogi v Leopoldviilu kot poskus za priznanje separatizma, če bi jih sprejeli. Centralna kongoška vlada je trdno odločena, zavreči Combeje-ve predloge. Še 20 milijonov za Kongo New York, 24. okt. (Reu-ter). Proračunski odbor Generalne skupščine je pooblastil sekretariat OZN, da lahko porabi za nadaljeva-I nje akcij v Kongu še 20 mi-| lijonov dolarjev. Politični odbor OZN nadaljuje razpravo o jedrskih poskusih New York, 24. okt. (AP-AFP). Politični odbor Generalne skupščine je nadaljeval razpravo o jedrskih poskusih oziroma o ameri-ško-britanski resoluciji, ki zahteva od ZSSR obnovitev pogajanj v Ženevi In skle-■vitev jedrskih poskusov, ter o resoluciji, ki so jo skupno predlagali Nepal, Gana, Indija in ZAR, naj jedrske države obnovijo moratorij nad jedrskimi eksplozijami in sklenejo mednarodni sporazum o prepovedi poskusov ter splošni in popolni razorožitvi. Na današnji.seji so govorili predstavniki Danske, Gane, Indije, Kanade in Formoze. Politični odbor bo nadaljeval razpravo jutri popoldne. Sukamo operiran Dtia|j, 24. okt. (Tanjug). Indonezijski predsednik dr. Sukamo je bil danes uspešno operiran, na mehurju. Zdravniki izjavljajo, da je splošno stanje dr. Sukama zelo dobro. Sele več ur po nesreči so potegnili avtobus iz Lima DUŠAN BENKO: IZ BERLINSKE BELEŽNICE Foto: S. Vujičič ►«•Priča smo začetku drugega dejanja berlinske krize. Zahodni zavezniki morajo poskušati, da bi našli stališče za pogajanja, o ka-■ terem bi si bili lahko enotni. To ne bo lahko, kajti v Zahodni Nemčiji, v Franciji pa tudi v ZDA so močni in zagrizeni nasprotniki vseh pogajanj. Ti nasprotniki ! mislijo, da morajo vsa pogajanja vsebovati zahodne koncesije brez kakršnihkoli ustreznih koncesij Sovjetske zveze. Enostranske koncesije bi po njihovih trditvah spodkopale in uničile zahodno zvezo in vso strukturo protikomunističnega sveta. Povsem mogoče je, da bi nepomirljivost in neelastičnost toliko prevladali, da bi Bonn in Pariz vsilila sedaj veto Washingtonu in Londonu. Zahodnonemško čašo- Dresden včeraj, danes, jutri OD NAŠEGA POSEBNEGA D Dresden, oktobra Ob roba lepe/ široke ceste stoje panoji s karikaturami Adenauerja, Straussa, Brandta iir z izreki, ki se rogajo zahodnonemškim politikom, ki bi hoteli Nemško demokratično republiko zbrisati s površja zemlje. Zadaj za panoji ni hiš, ampak -daleč naokrog izravnan, s travo posejan prostor. Tn je bilo nekoč poslovno, trgovsko središče mesta z veleblagovnicami, bankami/ kavarnami in trgovinami. v ' Dresden še ne more pozabiti tiste obupne februarske noč: pred šestnajstimi leu: treh naletih so, zavezniška letala preletela mesto. Za seboj so pustil* goreče ruševine, do tal porušeno mestno sred Išče. na. deset izr deset tisoče mrtvecev. Vojna je bila takrat' že skoraj končana. Zato .meščani tud! pravijo, da so bilif tisti trije bombni napadi ž vojaškega gledišča povsem nerazumljivi in nepotrebni/Poli jiho vem mnenju niti obrobna Industrija ni imela tolikšne vojaške vrednosti, da bi privlačevala bombnike. Nekateri trdijo, da je bil edini namen bombnega dežja škodovati Rdeči armadi. Le-ta je iz raznih smeri gonila in šuškala- \y obroč nacistično vojsko. Uničeno dresdensko železniško/križišče, / njegove ruševine .naj bi. zavrte ipbhod sovjetskih vojakov. To 'mnenje je močn©r razširjeno.. kot r>eJj^:'i^Frij2ari|>'arli itekti iz odd&lka '»Planiranje mesta« radi pojasnjujejo, kako napreduje kako ra- stejo novogradnje, kolikšni so uspehi in kej bo še treba storiti Popeljejo te pred ogromno maketo mesta, ki vzbuja op*-mizem. Na nič niso pozabili, tu so nova naselja, sodobno mestno središče, stolpnice, palača social'stične kulture, obnovljeni zgodovinski spomeniki. V mestu še ni vsega tega, kar je videti na maketi. A veliko je že narejenega. Prednost imajo stanovanjska naselja, politični centri, znanstvene ustanu'-* 5'n kul- 1 turni spomeniki V središču mesta, kjer so zdaj še panoji s karikaturami In za njimi prostrane livade, bo čez pet, Šest let spet mesno središče. Takrat bo ' Dresden znova strnjen©; lepo mesto, morda celo lepše kot nekoč. Znameniti Zvv inger, .ki so ga bile bombe do tal porušile, .-je danes prav takšen, kot je bil nekoč, samo malo bolj »nov«. Bakrene kupole se je že Oprijela žlahtna zelenkasta patina, - baročne figure in .stebriči pa na .prvi. pogled tudi ne kažejo, da je bilo potrebno polno deset- j leije silnega napora, skrbne- J ga in drobnega dela pa mnogo denarja, preden je na ru-šev n ah znova zrasla čudovit i stavba, kakor jo pozna zgodovina. Pod krovom te znamenite baročne stavbe je razstavljena slikarska zbirka, ena najdragccenejših na svetu. V posebni dvoranici vam listine in fotografije povedo vso pestro zgodovino zbirke: pred koncem vojne so jo poskrili v podzemske hodnike, kjer je vlaga že načela podobe in grozila, da bo uničila celotno zbirko. Sovjetska vojska je ob napredovanju odkrila ta kulturni zaklad, rešila zbirko, jo prepeljala v Moskvo, kjer so jo restavrirali, razstavili in jo leta 195ij spet slovesno predali predstavnikom vzhodnonemške vlade. V dvoranah se pred mojstrovinami Rubensa, Raffae* la Santija, Brueghela, Leonarda d? Vinci ja zbirajo množice obiskovalcev. Vodiči drdraj o poj asn ila, . prev a jaici jih .prevajajo.. Slišim madžarski prevod pa poljski,, ujamem nekaj čeških stavkov, nekaj bolgarskih. Pred . tremi tedni sem ; v Bonnu obiskal Beethovnom muzej. Tudi tam je bilo precej tujih turistov. Slišati je bilo samo angleščino, francoščino, in jezike skandinavskih narodov. Tudi v turizmu je čutiti zid, ki razdvaja. Visok zid, vsepovsod in ki ga tod na vsakem koraku in n obeh straneh politično, propagandistično in miselno samo še utr j ujejo. Večerni vlak me je znova popeljal pjoti Beri nu. Jutri bo tam velika proslava dvanajste obletnice republike. V vlaku bi se skoraj počutil kot doma na predpraznične dneve. Nabito poln je bil, vsa sedišča zasedena, med kup: prtljage smo se gnetli po hodnikih. Počutil bi se kot doma, če bi tudi tu slišal tisto glasno, sočno zabavljanje na račun železniške direkcije, ki ni bila priklopila dveh, treh prazn h vagonov. A v tem vlaku je bilo vse mirno, vse tiho, ljudje so se prestopsli z noge na nogo, brali čas opise/ si lajšali utrujenost s pivom. Trije možje v črnih uniforman sc mi dobro uro pred Berlinom docela pregnali primerjavo z domačim vzdušjem. Od vsakogar so želeli videti dokumente. Vpraševali so: kam potujete, zakaj potujete, koliko imate prtljage. pisje tarna, da namerava predsednik Kennedy Nemčijo izdati. Zahodnonemški zunanji minister je namignil, da je njegova vlada mnenja, da ni možnosti za pogajanja. Nad vsem tem pa visi grožnja, da Zahod ne more trdno verjeti v privrženost Zahodne Nemčije k zahodni zvezi, če bi zadevo uredili s pogajanji. Pomembni krogi pravijo, da resnični problem ni Zahodni Berlin, pač pa Zahodna Nemčija. Brez dvoma ne smemo pfeveč resno jemati vseh histeričnih krikov o izdaji — kajti Nemci *so šokirani. Prvič po več letih prijetnih obljub in samoprevare morajo biti priče stvarnosti — razdelitvi Nemčije. Žele si, da bi odklonili pogajanja, da bodo lahko še naprej sanjarili, kako bodo na koncu kot vodilni član zahod- j ne zveze osvobodili in priključili Vzhodno Nemčijo. Morda bi, če bi šli do roba termonuklearne vojne, tudi dobili nekaj časa za Zahodne Nemce, da bi se obrnili na drugo stran in še malo podremali. Toda to, v čemer nimajo prav tisti, ki se nočejo pomiriti, je dejstvo, ki tiči v bistvu problema, da namreč ni mogoče doseči sprememb v zvezi z Berlinom drugače kot s pogajanji. To je odločilna napaka tako imenovane »vroče šole«. Ne razumejo, da je status quo v Zahodnem Berlinu že odločno spremenila akcija 13. avgusta, ko so zgradili zid. Z zagrizenostjo in z odklanjanjem pogajanj se ni mogoče vrniti v položaj pred 13. avgustom. Zahodni Berlin ni več »simbol nemškega združenja pod okriljem bonnske vlade.« Ce s pogajanji ne bodo zagotovili kakršnekoli prihodnosti temu polmestu, bo Zahodni Berlin ladja, ki je ostala brez goriva in s pokvarjenim krmilom. Ni točno, Če pravimo, da bi s pogajanji o zahodnem Berlinu lahko samo zgubili in nič pridobili. Tisti, ki to pravijo, ne ra- zumejo, kaj se je zgodilo Zahodnemu Berlinu 13. avgusta. in mislijo, da je Zahodni Berlin še vedno tisto, kar je bil v najboljših dneh zveze Adenauer-Dulles. Res je, da je sedaj Zahodni Berlin izolirano mesto, brez prihodnosti. Toda pogajati se ne pomeni izdati to. kar imamo, marveč pomeni pogajati se za tisto, kar je potrebno in česar nimamo. Nemiri v Boliviji La Paz. 24. okt. (Reuter). Policija in vojska sta uporabila danes solzilni plin, da bi razgnali študentovske demonstracije v La Pazu. Študenti so demonstriral nrr>+i 75 % povišanju cen za bencin in proti višjim prevoznini cenam v mestnem prometu. V spopadu so izgubile življenje štiri osebe, medtem ko jih je bilo okrog 40 ranjenih. 2e pred tem je bolivijska vlada prog’asila v La Pazu obsedno stanje. Riinntrlck v Bonnu in Parizu Bonn, 24. okt. (AP). Namestnik obrambnega ministra ZDA Gilpatric in zahodnonemški obrambni minister Strauss sta končala razgovore o tesnejšem vojaškem sodelovanju med ZDA in Zahodno Nemčijo v zvezi s krizo okoli Berlina. Gilpatric ie nocoj odpotoval v Pariz, kjer bo imel podobne razgovore s funkcionarji francoskega obrambnega ministrastva. Portuaalski kolonializem New Delhi. 24. okt. (Ta-njug). Včeraj so z velikim mitingom v Bombaju končali seminar o portugalskih kolonijah. Govoril je tudi predsednik vlade Nehru, ki je dejal, da Indija ne izključuje možnosti uporabe vojaške sile in podobnih u-krepov. kolikor ne bi uspelo osvoboditi Goe no mirni poti. Predsednik Nehru je poudaril, da se Indija ne more imeti za popolnoma svobodno, vse dokler bodo Goa in drugi kraji v državi . pod tujo kontrola DELO ir SREDA, 25. OKTOBRA 1961 ^[Illumini isma bralce fr PRED KONGRESOM LMS V KRAN JU Dobil sem vabilo Tovariš urednik! Za Dolenjski list sem ob pomoči tovariša Dragotina Kastelica, ki mi je misli spravil v dobro obliko, napisal članek o slabem odnosu do senov-ških upokojencev. Namesto da bi članek našel v časopisu, sem z občine dobil vabilo; s katerim me predsedniK ljudskega odbora Videm-Krško vabi na razgovor. Določenega dne sem šel tja. Predsednik me je osorno ogovoril in mi med razgovorom o omenjenem članku grozil £elo s sodiščem. Na predsednikovi mizi p sem videl svoj rokopis. §f Ne morem odgnati misli, ~ da je le-ta ležal pred nekako cenzuro, ki pa — o tem ni dvomđ — res ne sodi med opravke občinskega ljudskega odbora. Obsojam ravnanje občinskih funkcionarjev, ki so nepravilno ovirali moja prizadevanja, da javno opišem slab odnos do Društva upokojencev v Senovem. Tako namreč ocenjujem odločitev občinskih odbornikov, da so rudniški avtobus, ki smo ga upokojenci rezervirali za izlet v Velenje, v istem času porabili za potovanje na tridnevno sejo 'v Poreč. Srečko Šibila, Senovo 117 Poslovanje res ni solidno Tovariš urednik! K članku »Tako poslovanje je vse prej kot solidno* v Delu z dne 19. t. m. dajemo naslednje po-jasniso: Pisec članka kritizira odpravljanje pošiljk, ki §j presegajo svetlobni profil. §1 Ravnanje podjetja Gradis M je v tem članku jasno opi-jg sano; zato menimo, da ve-H mo, kdo je krivec. jj Gre za pošiljke, ki so za H železnico posebna težava, M ne pa za pošiljke, ki jih g prevažamo pod navadnimi Jj pogoji. V tarifah jasno pi-! še, kaj mora pošiljatelj g napraviti: za vsak posa-g mezni primer mora imeti 1 dovoljenje uprave tistega p železniškega transportne-1 podjetja, kjer je tudi na-g kladalna postaja. Sele s §§ tem dovoljenjem lahko 1 naroči vagon. Tako pa ni M napravil pošiljatelj, niti ni 1 povedal, da gre za pošiljam ko, ki presega svetlobni f..iiiiiu!ninnnin!!niiinininmi profil. Če pa o izjemnih lastnostih pošiljke izvemo šele ob nakladanju, res ni mogoče vse izmeriti kar med nakladanjem in hkrati o pogojih prevoza obvestiti vse službene enote na prevozni poti. Vse to je v 60. členu Zakona o prevozu po železnici ih v 4. členu Tarife RT-1. Ne verjamem, da podjetje Gradis nima tarif. Vprašujem pa se hkrati, kje naj objavljamo take stvari, če tarife ne zadoščajo? Isti člen RT-1 tudi omenja, kakšna mora biti opozorilna tabla. Podetje Gradis nrav gotovo ni prvič pošiljalo takih strojev. Uslužbenec, ki sprejema naročila, ne more na daljavo uganiti, kakšne so oblike pošiljke, temveč mora to povedati pošiljatelj. O poslovanju Gradisa naj pripomnim še tole: to podjetje vsak dan prejema vagone. ki jih razklada. hkrati pa jih tudi svojevoljno naklada — naročilo za vagone pa prinese šele, ko so naloženi vagoni že odpremljeni. Razumljivo je, da tako ravnanje povzroča nered in je zares vse prej kot solidno. volj! Koliko dragocenih življenj bi ohranili, če bi nam uspelo, da bi vinjenim voznikom — amaterskim in poklicnim — bolj stopili na prste. Ostre kazni, med katerimi ne bi smeli pozabiti na odvzem vozniškega dovoljenja, bi gotovo soametovale nepremišljene in domišljave naduteže. Anton Zrnec, Ljubljana, Pod Turnom 4 IMica pa taka! Tovariš urednik! V Ljubljani marsikaj popravljamo, širimo, gradimo in spreminjamo. Človek je vesel tega naprel-ka. Ob vsem tem va ponekod le manjka prizadevnosti za ureditev kakega perečega problema. Tak problem je prav gotovo Aleševčeva ulica v Šiški. Na njej pešec ni varen pred vozili, pa tudi vozniki so večkrat v zagati. Zavuščena ulica se na nekaterih mestih tako zoži — izmeril sem 2.40 m širine — da je nemogoče misliti na urejeno izogibanje. Začelo se bo deževje, cesto bo preplavila voda Se) železniške Dostaje in Pe'sec bo podnevi tarča Ljubljana: Vlado Bole Kazniva lahkomiselnost Tovariš urednik! Kot nočni vratar ljubljanskega hotela nadzorujem tudi parkirni prostor pred hotelom. Med opravljanjem dolžnosti lahko vsak dan vidim, kako nekatere avtomobiliste in motoriste malo briga ■varnost sopotnikov. Pozno ponoči zapuščajo lokal in pijani ali samo razigrani sedajo za krmilo. Prav gotovo ne pomislijo dovolj na nevarnost svojega ravnanja. ne spametuje jih niti dejstvo, da se z njimi vozijo prijatelji, morda celo sorodniki. V vozilo se pogosto natrpa preveč potnikov, s čimer se poveča priložnost za nesrečo, na prekršek pa se menda niti ne spomnijo. Za opozorila se ne menijo. Kaj naj pričakujemo od vinjenih voznikov in prav takšnih sopotnikov, ki često voznika celo spodbujajo k drzni in vratolomni vožnji? Vinjenim voznikom ne bi smeli pustiti, da sedajo za krmila. Ceste niso prazne, priložnosti za nesrečo pa je brez tega do- voznikov, nemoči pa luž zaradi slabe razsvetljave tako ali tako ne more videti. Ob cesti je kup najrazličnejšega odpadn ga materiala, ki cesto »olepša« in »razširja« po volji kogarkoli, ki sem vozi ta material, in oži že tako ozko cesto. Zelo čudno je, da vozi sem smeti celo podjetje »Snaga«, ki menda meni, naj ljudje, ki stanujejo ob cesti, mimo prenašajo smrad in »lep pogled«. Vsi, ki živimo v tej ulici. smo močno prizadeti Med deževjem je hitro toliko vode, da je moč hoditi le po robu cestišča. Mladi ljudje še nekako telovadijo po bregovih napeljanih smeti, toda tod hodijo tudi starejši, ki niso več sposobni lesti čez ograje; to je včasih tudi treba, da bi se izognili razigranejšim voznikom, ki jim ni mar, če koga malo oškrope. Menim, da ni odveč, če zahtevam, naj vendar pridejo pristojni na mesto samo in se takoj odločijo za popravilo. Cestar a niso zalegli, saj smo jih tudi redko videli pri delu. Tudi voznike prosimo, da pazljiveje ustrežejo že kar prestrašenim pešcem in počasneje vozijo, dokler je cesta še polna luž. Za od- padke pa je mesto D jami, ki ni daleč od ceste. Za vset kar bodo storili, bomo hvaležni, saj z godrnjanjem in slabo voljo ni bilo moč kaj dosti napraviti. Alojz Mihelič, Ljubljana, Aleševčeva 62 Ne opravičilo, le pojasnilo Tovariš urednik! Dne 14. t. m. je bil v 282. številki »Dela« pod rubriko »Pisma bralcev« objavljeno pismo Vlada Ožbolta, naročnika »Dela« iz Tomaža pri Ormožu, z naslovom »Pomota je postala praksa«. Pisec ni zadovoljen s potjo, ki jo je časnik tu in tam napravil, preden je prišel njemu v roke, kar mu ne zanikamo. Ne Strinjamo pa se s tem, da že v uvodu pisma vali vso krivdo za nepravilnosti na »današnjo pošto«, čeprav tega ni kriva in zato tudi ni potrebna njegovega obžalovaja. Zaradi tega smo se namenili, da pisca in ostale bralce nekoliko seznanimo z načinom odprave časopisov. Po navodilih za tuzemsko pisemsko poslovanje odpravljajo vsa časopisna odpravništva za kraje, ki prejemajo več kot dva izvoda časnika, le-te v posebnem svežnju. Sveženj vložijo v časopisna odpravništva pod pasico z veliko natisnjenimi črkami naslovne pošte. Tako se odpravljajo torej tudi svežnji časnikov za pošti Tomaž pri Ormožu, ki ima 23 naročnikov, in Žetale, ki ima 11 naročnikov. S 30. sept. t. I. pa je »Delo« na naslov pisca pričelo prihajati kljub nespremenjenemu naslovu v svežnju k pošti Žetale, namesto pravilno pošti Tomaž pri Ormožu. Pošta Žetale je od odpravništva »Dela« naoačno usmerjeni časnik prepošiljala redno s prvo zvezo nravi naslovni vnšti. to je Tomažu pri Ormo u. Po nekajkratni ponovitvi te napake pa je pošta Žetale o tem pismeno opozorila upravo »Dela«. Ta neprijetnost se je ponovila še 8 dni, nakar je Uprava »Dela« napako odpravila in časnik ponovno preusmerila tja, kamor sodi. Kje so vzroki za to pomota, nam ni znano, še manj pa moremo trditi, da je pomota postala praksa. Podjetje za PTT promet v Mariboru fiv izraz dela želja naj bi bile vse predkongresne občinske konference LMS v Ljubljanskem okraju Kmalu se bodo začele občinske konference LMS v ljubljanskem okraju, ki bodo priprava na januarski kongres LMS v Kranju. V zvezi s tem je bilo minuli ponedeljek posvetovanje na okrajnem komiteju LMS v Ljubljani kjer so se pogovorili o izvedbi konferenc, volitvi delegatov za kongres' ter o drugih nalogah mladinskih organizacij. Predkongresne občinske konference LMS naj bi bile obračun dela v preteklem obdobju, razen tega pa tudi .izraz želja mladine. Zato naj bi referati ne bili sestavljeni šablonsko, temveč konkretno, o njihovih tezah pa naj bi še pred konferenco razpravljali v aktivih. Obč nske konference naj bi obravnavale tudi naš gospodarski razvoj, razvoj in perspektive komune ter vlogo mladine pri tem. Razen tega naj bi konference obravnavale le nekaj ključnih problemov, ki jih bo mogoče čimprej rešiti, ter ugotovile, kako so bili realizirani sklep* prejšnjih konferenc. Izbira delegatov za kongres naj bi ne 'bila le delo občinskih konferenc marveč naj bi o njih razpravljali vsi člani LMS, posebej pa to velja za izbir delegatov za občinske konference. Te naj bi posebej izvolili v aktivih, pr: lililllilllllllllilillilllllllillllllilHIIIiiH Delavci splošnega gradbenega podjetja PIONIR, ki gradijo rastlinjak v Čatežu ob Savi, hitro pridejo do vode, ki jo potrebujejo na gradilišču. V zemljo zabijejo do tri metre dolgo cev in že je voda pri roki. Foto: B. Romanič IZ LITOSTROJA Ce letos iščeš gobe po gozdu, najdeš le redke lisičke, gobanov skoraj ni. Le tu pa tam je kakšen, toliko da gobarjem podraži žilico in vlije upanje, da jih bodo morda le kaj več še našli. No, vračajo se v glavnem praznih rok. Zato ni čudno, da so se skupini lovcev, ki se je po severnih pobočjih Blegaša ogledovala za divjačino, zasvetile oči, ko so ob robu gozda zagledali zelo velik zdrav goban. Primerek, ki so ga našli in je v rokah deklice, je težak 1,65 kg! Foto: Švabič • BOHINJSKA BISTRICA name feiavno&u Delfi udm V Bohinjski Bistrici že drugo leto deluje večerna ekonomska šotla. ki so jo ustanovili na pobudo Delavske univerze v Bohinju. Najprej so se prebivalci za šolanje navdušili, sčasoma pa je odpadalo čedalje več tečajnikov, tako da jih je sedaj le 14. Stroški so se zvišali, dotacij pa šola ni dobila. Tudi Delavska univerza v Bohinju slabo opravlja poslanstvo, njeno delo je zamrlo. Kaže, da bi se razmere popravile z združitvijo DU Bohinj in DU Bled. Predstavniki obeh DU govore o razpisu za večerno administrativno šolo -ič • BREŽICE NA OBČINSKI PRAZNIK SE PRIPRAVLJAJO Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Brežice bo združeno s proslavo dvajsetletnice revolucije. Za svoj praznik so si občani brežiške komune izbrali 28. oktober, v spomin na obletnico ustanovitve prve brežiške partizanske čete, 28. oktobra 1941. Občinski praznik in obletnico revolucije bodo proslavili s številnimi prireditvami v vseh večjih krajih občine. Osrednja prireditev bo v soboto 28. oktobra dopoldne ob desetih pri železniški čuvajnici v Brezini, kjer je bila leta 1941 ustanovljena prva partizanska četa. Tam bo po slavnostni seji ObLO zborovanje s kulturnim sporedom. Ob tej priložnosti bodo na čuvajnici odkrili spominsko ploščo. * V petek. 27. oktobra, zvečer bo v Brežicah akademija, združena z uprizoritvijo drame »Na koncu poti-«, s katero bo gostovala v Brežicah dramska skupina iz Trbovelj. Praznovanje občinskega praznika se bo nadaljevalo v nedeljo, ko bodo dopoldne v Krški vasi odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Popoldne istega dne bo veliko slavje v Stopenskem vrhu in drugih vaseh pod Gorjanci, v katerih bo prvič posvetila električna luč. (r) Stimulacija dela ' v izmenah Morda je ljubljanski Litostroj med prvimi 'podjetji pri nas, ki je uvedlo stimulacijo za delo v izmenah. Gre za plačevanje posebnega . dodatka za deiavce, ki delajo v drugi in tretji izmeni, j Zlasti pa so hoteli-stimulirati j tiste delavce, ki delajo v | drugi izmeni, saj so delavci : tretje izmene že doslej dobivali dodatek v višini 12,5°/o osnovne plače. Obratni delavski sveti so o tem razpravljali in izdelali dve varianti. Po prvi varianti naj . bi delavci druge izmene dobili dodatek v višini 10°/o, delavci tretje izmene pa v višini 20% osnovne plače. Druga varianta je predlagala 8% za drugo in 22% za tretjo izmena. Obe varianti sta namreč meral upoštevati dodatek v skupni višini 30% osnovne plače. Sicer v skupni vsoti med obema variantama ni večjih razlik. Na seji centralnega delavskega sveta so se odločili za drugo varianto ter pri tem določili, da pripada dodatek le za 8-urno delo v eni od obeh izmen, ne pa za nadurno popoldansko ali nočno delo. Kina »Litostroj« ne bo ve( Prodajni in projektivni biro Litostroja bodo zaradi del pri urejevanju ljubljanskega železniškega vozlišča in prevelike oddaljenosti od sedeža podjetja preselili v šolsko HITRO PRIPRAVLJENO KOSILO ČEŠPLJEVA JUHA, SVINJSKE LEDVICE S SLANINO, ZABELJEN REZ, PARADIŽNIK V SOLATI Juha: Potrebujemo pol kilograma češpelj, liter vroče vode, malo soli, košček cimeta, dva klinčka, limonino lupinico, kozarec kisle smetane, žlico moke in posušen ali opečen kruh. Češplje operemo, odstranimo koščice In kuhamo v topli vodi. Dodamo dišave. Moko in smetano zmešamo in vlijemo v juho, ko so češplje že kuhane. Ko juha prevre, jo potresemo z naribanimi limoninimi lupinicami in ponudimo z narezanim in posušenim ali opečenim kruhom. Ledvice: Kupimo štiri svinjske ali telečje ledvice, košček prekajene mesnate slar.:ne, dve čebuli, sol, poper: pol litra goveje juhe (iz kocke) žlico moke, kozarec kisle smetane, ko zareč rdečega vina. - Ledvice prerežemo in odstranimo notranji beli del s cevkami. Potem jih skrbno operemo, olupimo in ovijemo v tanke rezine prekajene slanine. V masti jih hitro opečemo, da rahlo zarumene. Dodamo drobno zrezano čebulo in dušimo, da postane čebula prozorna in začne rumeneti. Sedaj solimo, popramo in zalijemo z juho. Nekaj časa še dušimo, nakar dodamo še smetano, med katero smo zmešale moko. Nazadnje prilijemo še vino in jed je pripravljena. Zabeljen riž: Štirideset* dkg riža kuhamo v vodi petnajst minut. Riž mora ostati še zrnat. Med kjuhaanjem g solimo. V masti rumeno opražimo na polovico prerezano čebulo. Ko je rumena, jo odstranimo, z mastjo pa zabelimo riž. Zelenjavna juha, sesekljani zrezki, zeljnata solata, krema poslopje ob D jako viče vi ulici. Šolski prostori, ki jih je že zdaj premalo, se b| tako še skrčili. Zato je upravni cdbor podjetja predlagal centralnemu delavskemu svetu, naj ukine kino »Litostroj«, dvorana pa nameni za potrebe šole. Sklep delavskega sveta velja od 1. decembra letos. Razprava o 7,5-urnem delavniku preložena V tovarni Litostroj so že nekaj časa razpravljali o uvedbi skrajšanega delovnega časa — 45 ur na teden. Vendar se je pokazalo, da je pri tem več težav, kot so si mislili. V tovarni na splošno še primanjkuje delovne sile, tako da morajo zaradi velikih proizvodnih nalog delati v nadurnem času. Druga težava pa je v tem, da socialno zavarovanje ne priznava delovnega tednika, ki 'je krajši od 48 ur, tako da tisti delavci in uslužbenci, ki delajo manj kot 8 ur pa dan, ne dobijo otroških dodatkov. Take težave je imelo že neko ljubljansko trgovsko podjetje, ki je uvedlo skrajšani delovni čas. Zato je upravni odbor Litostroja sklenil preložiti razpravo o tem na prihodnje leto. S tem se je strinjal tudi centralni delavski svet. S. I. • POSTOJNA KORISTEN POSVET Občinski odbor SZDL Postojna je imel v petek in so- i bo to v gosteh člane predsedstva Obč., odbora SZDL Maribor Center. Na posvetu so izmenjali mišljenja o dosedanjem delu in bodočih nalogah Socialistične zveze v obeh občinah. Gostje so si na Postojnskem med drugim ogledali tudi Predjamski grad, novi družbeni klub SZDL v Šmihelu pod Nanosom ter perutninarski zavod »Kras-« v Neverkah. M. A. • ČATEŽ PRI TREBNJEM VODOVOD OB DNEVU REPUBLIKE Prebivalci Čateža so že lani pričeli graditi vodovod. Dela so toliko napredovala, da bo letos ob prazniku republike iz vodovoda že pritekla voda. Zgrajena sta zajetje in glavni zbiralnik ter položene cevi ao šole in do cementarskega obrata kmetijske zadruge. To je prvi del izgradnje vodovoda na Catežiu. Sedaj manjka še električna napeljava do črpalke in pogonski stroj. Vaščanom sta priskočila na pomoč kmetijska zadruga Trebnje, ki bo plačala električno napeljavo, OLO Novo mesto pa bo dal denar za pogonski motor. Večino del pri gradnji vodovoda so prebivalci in Šolska mladina opravili zastonj, prav tako vse prevoze in pripravo gradiva za | toiralnik in zajetje. (r) tem pa naj bi ne bilo nujno, da bi bili delegati vsi člani sekretariata aktiva. Pritegniti bo treba delavne mladince, pa tudi mlade ljudi iz raznih drugih organizacij in društev, ki morajo dobro poznati probleme mladine in komune nasploh. Na kandidatnih listih naj bi bilo več kandidatov, kot jih bodo izvolili, razen tega pa tudi opis kandidata in njegovega dela. Večkrat se je namreč pripetilo, da so na konferencah volili kandidate, ki jih niso vsi poznali. Zaradi splošnega povečanja števila članov LMS n združitve nekaterih občin bo treba še pred konferencami ugotoviti natančno število članov in v zvezi s tem določiti tudi število delegatov za kongres LMS. Konference pa bodo morale biti temeljito pripravljene tudi z organizacijske plati Med splošnimi nalogami mladinske organizacije so na današn em posvetovanju govorili predvsem o akt viza-ciji kmečke mladine. Nezanimanje te mlacLne za kmetijstvo in zaposlovanje v industriji je verjetno tudi posledica tega, ker mlad na ne ve za perspektive socialističnega kmetijstva. Zato bodo morale mladinske organizacije na vasi poskrbeti, da se bo mladina začela zanimati za te probleme. Seveda bc — Največ težav imamo zaradi prostorov, je takoj v začetku razgovora poudaril ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah tovariš FRANC STIPLOVŠEK in obrazložil ta problem: — Grad koristimo trije različni najemniki: Pod- jetje Vino Brežice, muzej in zasebne stranke, upravlja pa z njim občina. Zlasti manjka muzeju prostor za oddelek NOB. Zaradi pomanjkanja prostorov smo doslej lahko razstavili dokumentarno gradivo samo iz leta 1941. Za ostala tri leta narodnoosvobodilnega boja čaka gradivo na pro štor, za katerega se stalno potegujemo. — Kako mislite, da bi najlaže prišli do potrebnih prostorov? — Predvsem z izselitvijo zasebnih strank iz drugega nadstropja gradu. To bi za sedaj zadostovalo. Na občini, kjer nam gredo na roko, kolikor je mogoče, so obljubili, da bodo še letos preselili nekaj družin iz tega nadstropja. Tako bomo, upam, dobili potrebni tudi to naloga občinskih konferenc na kmetijskih področjih že zdaj. Precej so kritizirali slabe odnose med podjetji in komuno, kjer bi dostikrat mladina lahko »podrla plotove okoli podjetij«. V nekaterih podjetjih pa bo morala mladina najprej pogledati sama sebe, saj se dogaja (na primer v podjetju »Brest« v Cerknici, KLI v Logatcu ter »Color« v Medvodah), da ne morejo sklicati niti konference mladinskega aktiva, češ »pr; nas ni problemov, ker mladi delavci dobro zaslužijo«. Mladinske organizacije v podjetjih se bodo morale močne'e angažirati z razpravah pri sprejemanju pravilnikov o delitvi dohodkov, kar gre dost krat mimo njih. Tudi druge organizacije pričakujejo od mladine več pobud in predlogov, ki bi poživili njihovo delo. S. I. Spomenik Staneta Žagarja na Srednji Dobravi V nedeljo, 29. oktobra t L bo na Srednji Dobravi velika spominska slovesnost. Dopoldne ob 10. uri bomo odkrili spomenik legendarnemu borcu — narodnemu heroju Stanetu Žagarju in drugim padlim tovarišem. Na Srednjo Dobravo pridemo lahko z železniške postaje Otoče, z avtobusi in dingi mi vozili pa preko Podnarta in Lipnice. Občinski odbor ZB NOV v Radovljici vabi vse borce, aktiviste kakor tudi svojce in prijatelje padlih, da se tako pomembne slovesnosti polnoštevilno udeleže. žalne komemoracije v radovljiškem območju Občinski odbor ZB NOV Radovljica vabi na žalno komemoracijo, ki bo v sredo, 1. novembra t. L, ob 9. uri na grobovih talcev v Dragi, ob 10. uri v Grajskem vrtu in ob 11. uri pri spomeniku v Radovljici. Prevoz udeležencev v obe smeri je zagotovljen. Raziirjena in preurejena cesta v dolini Krke, od vasi Krke do Soteske, je to dolino šele prav odprla turizmu. Posebej lepe možnosti se v tem pogledu zaradi njegove slikovite naravne lege in znamenitosti iz narodnoosvodilnega boja odpirajo Žužemberku. Letos so v tem kraja s skromnimi sredstvi začeli graditi majhen motel, v katerem bodo gostinski ! lokal in nekaj sob. Žal jim je zmanjkalo denarja' in tako čaka nedograjena stavba, ki jo j vidimo na sliki, boljših časov j prostor za razširitev oddelka NOB. Gradiva imamo veliko. — Vidim, da nadaljujete z restavracijskimi deli v gradu. — Res je. Dvonma, ki je največji poslikani prostor v državi, je bila restavrirana leta 1959, lani pa smo pričeli z restavracijo kapele. Oba prostora je med drugim prizadel potres leta 1917. Restavracijska dela zahtevajo mnogo časa in denarja, zato počasi napredujejo. — Imate v muzeju mnogo obiskov? — Zelo -veliko, posebej ob nedeljah in praznikih. Zlasti moram poudariti veliko zanimanje za naš muzej v sosedni Hrvatski, od koder prihaja iz leta v leto več obiskovalcev. Prihajajo posamezniki, skupine in tudi Šole, in to celo iz Zagreba in drugih krajev. Tudi iz naših krajev imamo mnogo obiskovalcev, za muzej pa se zanimajo tudi inozemci. Ce priredimo še kakšno razstavo, zabeležimo do 20.000 obiskovalcev na leto. — In vaši načrti za bodoče? — Ves grad bi moral biti sčasoma samo za muzej, trenutno pa vsaj vse dhigo nadstropje. Brežice z okolico so bogato arheološko območje, imamo pa, kot povedano, tudi obilo gradiva iz NOB, kar je treba ohraniti,. P. Romanič r, prašanja in Oprostitev carine H. P. Zaradi otroške paralize ste popolnoma hromi na obe nogi. Radi bi i vozili iz tujine osebni av-» in Vas zanima, kako bi .»segli carinsko oprostitev? Odgovor: Po 2. tč. odredit o kategorijah invalidov, k’ imajo pravico do ugodnosti pri uvozu avtomobilov in motornih koles fUr. L FLRJ, št. 11/61), majo pravico do ugodnosti iz 6. točke 7. čl. uredbe o začasni splošni carinski arifi (oprostitev carine) in z tarifne številke 30 opomba 2 pod b uredbe o tarifi prometnega davka (oprosti-:ev prometnega davka) med drugim tudi invalidi, kj imajo telesno okvaro gibalnih organov od rojstva ali zaradi bolezni, kot ie n. pr. poliomielitis, če dosega po seznamu telesnih okvar v smislu 27. in 28. čl. zakona o invalidskem zavarovanju najmanj 60 odstotkov. Če so podatki Vašega dopisa točni, ste glede na navedeno določbo in ker je pri Vas podana nad 60-odstotna telesna okvara po seznamu telesnih okvar, do prej navedene oprostitve upravičeni. Za d •"''ego oprostitve pa je potrebno, da vložite prošnjo pri carinarnici, pri kateri se carinijo motorna vozila. Prošnji morate predložiti zdravniško spričevalo, ki ga izda specialist javne zdravstvene službe, da je pri Vas podana telesna okvara iz 2. tč. na- ; vedene odredbe in da ta dosega po seznamu telesnih okvar v smislu 27. in 28. čl. zakona o invalidskem zavarovanju najmanj 60 odstotkov. Tako je določeno v navodilu o postopku za uveljavljanje ugodnosti invalidov pri uvozu osebnih avtomobilov in motornih koles (Ur. list FLRJ št. 23/61). Pogrebnina in posmrtnina po vojaškem vojnem invalidu D. I. — Ali ste upravičeni do pogrebnine in posmrt-nine po Vašem pokojnem možu, vojaškem vojnem .nvalidu III. skupine? Mož je bil zaseben obrtnik, ste zaposleni in nimate otrok. Odgovor: Po 49. čl. zakona o vojaških vojnih invalidih gre pogrebnina, ki je enaka pogrebnini, kj se izplača po predpisih zakona c zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev ob smrti zavarovanca, | diužinskim članom umrlega vojaškega invalida I. do IV. skupine in vojaškega vojnega invalida V. do X. sKupine, ki je dobival invalidski dodatek. Do pogrebnine ste torej upravičeni. Posmrtnina v znesku njegove dvakratne invalidnine, pa Vam, čeprav ste z njim živeli v skupnem gospodinjstvu, ne gre. ker se glede na to. da ste v službi, ne more reči, da vas je vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo preživljal (50. čl. v zvezi s 1. tč. 1. odst. 8. čl. navedenega zakona). Ponovna odmera osebne pokojnine R. Z. — Pred dvema letoma Vam je bila po 19. čl. zakona o pok. zavarovanju priznana polna osebna pokojnina. Delate pa še naprej s polnim rednim delovnim časom in prejemate 50 odst. priznane Vam pokojnine. Kdaj imate pravico zaprositi za ponovno odmero pokojnine in kako Vam bo ta pokojnina odmerjena? Odgovor: Po 72. ČL zakona o pok. zavarovanju se Vam bo na Vašo zahtevo znova odmerila pokojnina, ko boste po uveljavitvi osebne pokojnine naj- manj 3 leta v delovnem razmerju s polnim rednim delovnim časom. Pokojnina se Vam bo odmerila od pokojninske osnove tistega zavarovalnega razreda, v katerega boste razvrščeni na podlagi povprečja plač in drugih prejemkov, ki ste jih dobili v zadnjem letu. Lahko pa boste zahtevali, če bo to za Vas ugodnejše, da se Vam izračuna povprečje na podlagi plač ii. drugih prejemkov, ki ste jih dobili v zadnjih 3 letih dela. Zaposlitev pa upokojitvi M. R. — Cez mesec dni boste izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Ker ste zdravi in za delo popolnoma sposobni, Vas zanima, ali ob izpolnitvi pogojev za priznanje pokojnine morate v pokoj, t. j. ah vam služba preneha že po samem zakonu ali pa je treba službo odpovedati, oziroma ali lahko ostanete še naprej zaposleni v podjetju? Odgovor: Po samem zakonu bi vam delovno razmerje prenehalo le v primeru, če bi Vas pristojni organ socialnega zavarovanja spoznal za trajno in popolnoma nezmožno za delo. Ker ste popolnoma zdravi in za delo sposobni, lahko ostanete po dogovoru s podjetjem zaposleni še naprej, tudi po izpolnitvi pogojev za priznanje pokojnine. V takem primeru Vam bo zavod za socialno zavarovanje priznal pokoj-r;-n<>, ki jo boste prejemali le v polovičnem znesku, če boste zaposleni še naprej v rednem delovnem razmerju (s polnim delovnim časom), ali pa v celotnem znesku, če ne boste zaposleni redno s polnim delovnim časom. Ce Vas podjetje ne bi hotelo več obdržati v delovnem razmerju, bi Vam moralo delovno razmerje odpovedati, da bi Vam prenehalo. Ce bo