8. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 12. jamrvarja.
XVIII. leto, 1885
Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in pr ',nike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol let; S gld., > Četrt leta 4 jrld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano orez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Z   potujanje na di m računaše po
10 kr. za mesec, po ;0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ho od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ao oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se t [krat aH večkrat ti.ika. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi so ne vračajo.   Uredništvo in upravnišCvo je v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolna" Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Trst—Genova.
(Politično premišljevanje.) II.
Velikonemci in njih pristaši v jednomer zatrjujejo, da nameravaua ataci ja za nemško trgovino skozi Trat na vthod je jed no občegospodarskege pomena. Ko bi bilo to res, potem ostane taktika večine avstrijskih nemških listov Se vedno Čudna. Kako se vedejo ti časniki, kedar bi jim bilo zagovarjati gospodarske iuterese naše države nasproti Nemčiji? Znano je, da traja nemška zveza z Avstrijo že več let; a ob jednem tudi vemo, da je ves ta čas Bismarck v gospodarskem oziru na Avstrijo budo pritiskal, in je morala poslednja neugodne kupčijske razmere prestajati nasproti Nemčiji. Te razmere se do današnjega due za Avstrijo bistveno neso spremenile, in leto za letom odpadejo valed teh neugodnosti budi davki iz Avstrije na korist Nemčije. A avstrijski nemški listi nasproti takim razmeram skoro biezizjemro molče in na očitanje vselej odgovarjajo, da j« treba strogo ločiti narodnogospodarske od političnih interesov, Avstrija pa da je z Nemčijo samo v politični zvezi. Tedaj ti časniki dajejo izrecno Biamarcku dvoji obraz vsaj Avstriji nasproti; a zdaj kar najedeokrat tega Jana pozabljajo ter zahtevajo, da Avstrija mora ustrezati Janu pol tiku tudi kot vrhovnemu nacijonalnemu ekonomu Velike Nemčije. Ti listi obsojajo kot veleizdajnike one avstrijske organe, katerim je državni interes Avstrije v prvi vrsti na srci, in kateri ne morejo po svoji vesti odobravati vsega, kar Bismarck nasproti Avstriji nkreplje. Veleizdajstvo je očitati ravno narobe onim prusaškim služabnikom, ki nimajo besedice proti temu, da Nemčija od nas na milijone pobira kljubu politični zvezi, v tem ko bi veuder thka zveza vsaj vsled dostojnosti zahtevala, da se preočitno ue-razmerje v kupcijskib pogodbah poravna. Ravno o tem pa, da so iste prusofilne avstrijske novine tolik hrup zdaj zagnale, tiči opravičena sumnja, da namerava Nemčija Bebi 8 Trstom pridobiti več, nego samo gospodarski dobiček. Prusofilski ho se pa pokazali ob tej priliki tuđi organi Tapftejeve vlade, celo taki, o katerih se ve, da so direktno v službi sedanji' vlade. Od kod imajo oficijozni listi povodov in uzrokov, z jednako močjo iu vztrajnostjo trobiti
v isti rog, kakor listi nemških mcijonalcev? Od kod to, da se potezajo za velikonemške interese celo organi naše zunanje politike? Vsaj poslednja si mora tudi v glasilih ostati dosledna, 'tedaj tudi od Nemčije o pravem Času zahtevati ugodnejših gospodarskih pogodb. Take doslednosti pa ne zapazimo v organih ne zunanje, ne notranje politike. Tu je zopet očiten dokaz o resnici, da vladno časopisje je V Avstriji v judovskih rokah, katere služijo objed-nem raznim gospodom. „ParlamentiirB po pravici tudi Taaffeju očita, da si v tem oziru madeža prejšnjih vlad neče izprati, ko nastavlja jude na čelo Bvojih organov.
A v -11 i i sk. prusko-uemški listi pa kažejo v našem slučaji čudovito nedoslednost tudi nasproti Ir-redenti in Italiji v obče. Saj vedo tudi slovenski bralci, da nemškonacijonalni listi Italijo ob v.-aki priliki močno zagovarjajo, in da so ob sklepanji tako imeuovauega pi ijateljstva Avstr.je z Italijo tako rekoč poslednjo za prvo snubili v najbolj laskavih člankih in priporočilih. A zdaj isti organi prezirajo gospodarske težnje toliko ljubljene Italije, katera ne očitno za Genovo poteza. Nemškonacijonalni listi pa tudi avstrijske Lahe in v obče tudi Irrtdento pod pirajo, »osebno da postopanje poslednje, kolikor in kjer morejo, zakrivajo iu lepšajo. Zdaj pa so avstrijski Velikonemci popolnem pozabili svojih zvestih tovarišev, kateri bi konečno Bismarcka rajši takoj potopili, nego da ga vidijo vodo kaliti v Trstu. Hej, prijatelji ali „compugnia bella", kakur sc izražate, kje ste pozabili svojo vzajemnost.
Torej smo zadnjič prav trdil', da Velikonemci so Ah vender kos lisičnosti Irredente, katero v politiki vedno za nos vodijo Pa prijatelji s severja in juga se še združijo in se družijo tudi v zahipnern razporu, kadar je treba Slovana tlačiti, in v resnici tudi te dni je v jednih in istih listih brati nejedinost Velikonemcev in Irredentovcev glede na lastne direktne interese, jedinost pa glede na postopanje proti Slovanom.
Po vsem tem je spoznat', kako velikanski je aparat, ki služi Biamarcku v Avstriji; vse se zgane, kakor v umetnem stroji, kadar on ta aparat vzdigne za kakoršue koli namere. V jednem tednu je možno Nemčiji v Avstriji tako imenovano
mnenje spremeniti in pridob;ti na svojo stran. I« tu razgovor jenega slučaja je pa tudi razvidno, koliko veljajo tako imenovane prijateljske zveze različnih držav; po tem slučaji soditi spravi Nemčija, če se ji zdi potrebno v malo dneh pol Avstrije v svoj tabor. Kako pa je Avstrija za ta del slabo organi-zovana, ko ji odrečejo še one moči, katere s;<ma vzdržuje; in kako so slabo organizovani še le Slovani, kateri nimajo v Avstriji nobenega središčnega glasila, ki bi njih zagovore raznašal tudi zunaj mej naše drŽave. Glede na naše aplošoje opomnje bi bil pač že čas, da se Slovani osnujejo in potem krepko vzdržujejo na Dunaj i ali nemški, za na zunaj pa morda ravnotako primerno francoski pisani list Naš slučaj pa ob jednem daje nalogo državnozboraki večini, delati na to, da vlada svoje časopisje v vodilnih močeh prestroji, ker drugače vlada v tem oziru ni vredna krajcarja posebne podpore.
Da se k stvari povrnemo, je izvor sedanjega hrupa, naj se nanaša samo na gospodarske ali tudi politične ozire, jako pomenljiv, in v tem je treba tičke poznati od prej za jednake primere. Morda ni hiperkritično, če mislimo, da načrti tudi za parni-ško zvezo Velike Nemčije Bko*,i Trat so bdi že zda v na dogotovljeni, in je Stuttgartsko trgovsko-obrtnijska zbornica samo formalno in na videz začetek vsega druzega. Kupčijske zbornice — tako naj bi mislil svet — so politično bolj ali manj indiferentne ; Stuttgart je nekoliko oddaljen od Berlina, in tudi so nemški kralji manj sumljivi, če oni ali če se v njih državicah kaj sproži. Ergo je Bprožena misel Stuttgartske kupčijske zbornice za peticijo na velikonemški državni zbor popolnoma nedolžna v političnem oziru. Nedolžni stvari pa se sme pridružiti celo kak BiBmarek in potem njegovi pomagači. Kljubu temu nesmo še konec dni, ali ves ta slučaj živo spominJA nu rojstvo sedanjega velikonem^kega cesarstva. Tudi takrat se je stvar zasukala tako, kakor da bi bil sedanji bavarski kralj prav za prav prvi povod dal, da se je ustanovilo cesarstvo nemške države, v tem ko je vendar misliti, da formalni akt je bil le nasledek dogotovljenim prejšnjim nameram. Po tem takem je vedenje, kakor da bi se glede na Trst ne bilo še nič sklenilo, da je treba čekati sklepov nemškega  državnega zbora ali celo
LISTEK.
Osobna veresija (kredit) z ozirom na socijalno reformo.
Člen 1. Zaupanje stavljeno v osobnost posamičnega človeka glede bodočega plačila — katerega Se sedaj ne more ali neče poravnati — imenuje se oko Ima veresija ali navadno povedano: personalni kredit — A moderna verčsija jemlje v poštev osobo tistega, kateremu ee je posodilo, ter išče po sredstvih, p- katerih se osigura dolžnikova odvisnost (od upnika).
Te naredbe razumevajo se po ustrojstva menice, katera je v modernej družbi postsla nekako dolžno pismo, po katerem izražamo glede na zameno blaga sploh le obljubljeno bodoče plačilo — potrdilo dolga.
Menica služi nam v javnem življenji slično papirnatemu denarju, kateremu tem laže zaupaš, čim veče število ljudij ga je podpisalo — ter s tem proglasilo ga plačilnim sredstvom.
Ker pa imajo taka dolžna pisma v menični po-
dobi poseben privilegij glede sigurnega plačila in pomoči od sodišča, če se ob pravem času re plačajo; — poseben privilegij, dovoljujoč v prvej vrsti posebne pravice onim, kateri imajo menice v rokah, — postale so te tekom časa verosijska sredstva, in oni, kateri je takšno pismo podpisal, dobi lažje denarja, nego oni, kateri ga neče podpisati.
Tudi prave menice in trgovske nakaznice v podobi menic, imele so od pamtiveka prednost radi ostrosti in hitro izterjane plačitve; in umevno je pri trgovinskih razmerah prejšnjih vekov, da je sleherno trgovišče odločno branilo, na javnih sejmih glede blaga iu plačila v to svrho sklenene pogodbe. Koristna se nam dozdeva ta naredba, ker se je pri tačasnih odnošajih trgovec lahko umaknil s se j um, ter tako se plačitvi odtegnil: nagodba je bila taka, da se je terjatev, kolikor možno, hitro in ostro izterjala, se ve da brez dolžnikovih ugovorov proti obvezi.
Novejši vek se je isto jako tedno oklenil meničnih pravic, dasiravno so se bile razmere od tedaj silno spremenile; še več — pomnožil in razširil jih je: ustrojil je privilegiran aodski red glede izterjevanja meničnih dolgov, kateri dovoljuje zarubiti pre-
cej celo dolžnikovo premičnino, ter razpolagati vrhu tega z dolžnikovo osobo.
V Avstriji se je poslednja naredba odstranila še le vsled zakona od 4. majnika 1HG8, po katerem se ne sme dolžnika pripreti niti za menične, niti zaradi druzih terjatev v denarji.
Omenjena pravica je jednako veljavna zoper slehernega, kateri se jo bil poprej kot menični posestnik podpisal, ter menico porabil mesto plačila. Menici dovoljen privilegij pak razširil se je še toliko, da zarubi upnik dolžnika tudi pred zapalim obrokom, kedarkoli se je navidezno dolžnikova veresija ter zauplivost v njegovo osobo omajala.
Jednaka pravica preti tudi vsacemu prejšnemu meničnemu posestniku, ako je namreč na menici podpisani dolžnik odrekel potrdilo dolžniške zaveze s posebnim podpisom; iz Česar je razvidno, daje vpeljal moderni sve]t menico kot dolžno pismo v javnost in promet, ne da bi zato trebalo posebne dolžnikove obveze ali dolga sploh. Pri takoš-nih privilegijih postala je toraj menica sredstvo, po katerem je možno začasno dobiti denarja na osobo. Menica se toraj lehko zelo daleč razširi in vpliva, ker ima kot verecijski papir svojstvo, da sleherni,
posvetovanja v Berolioskib najviših krogih, samo in golo pesek v oči, kateri zadene pa samo mali naivni svet. Tak hrup s tolikim aparatom se ne vzbuja z« negotovosti, najmanj pa za malenkosti, in da to ni malenkost, je razvidno celo iz razgo varjanj, vsled katerih se neki prijateljska vez Nemčije z Italijo ruši, in da namerava celo neki mini Bter v Italiji odstopiti.
Da je stvar gospodarsko odvažna, je gotovo; đa pa ima tud: političen pomen, je iz nadih pojasnil bolj nego verojetno. Nam pa ne ostaje tukaj dru-zega kakor še nekoliko posledice poštev&t". Kajti ubraniti sa velikim silam ne moremo, tudi mora biti naši državi bolj mari, da se ne zaplete, nego malemu narodu, kateri se mora visim sklepom uklanjuti.
K novemu vojinskemu ministru francoskemu.
Vprašanje, kdo v francoskem mioisterstvu ima portfelj \Ojioakih šivanj, bilo je političnim, diplomatskim krogom zlasti izza 1870. leta zategadelj zanimljivo in važno, ker se je od dotičnega odgovora dalo sklepati na bolj ali manj napeto razmerje mej Francijo in Nemčijo. Imenovanje generala Lov al a najnovejšim >6jiuskim ministrom, pa spremlja ta prikazen, da je obrazloženo v pnjazniših zvezah, ki so zadnji čas navstale bile mej francoskim iu nemškim kabinetom, da se je baš zaradi tego zgodilo, ker je v6jni minister general Ca m p 0 nO n obe očesi imel obrneui na nemškega soseda, ker se pa ni hotel ozirati tudi na potrebe, ki krepko trkajo na duri Fran cije v.sled vprašanja tonkinskega.
Novi \6jinski minister obeta, da ekspediciji stori nagel in zmagovit konec, v kratkem olpošlje 20.000 mož in skrb ga bode, da se za ugodnega Vremena Tonking posede. Tudi proti Kitaju bode pričel drugo pesem peti iu vrgel ga bode na pravo bojišče, če si „sinovi nebeškega kraljestva" še o pravem času ne premislijo, se ne u donijo prerojeni energiji Francozov.
Dolgo se je prvosednik Jules Ferry pomišljal, predno se je odločil za novega vojmskega min;stra, generala Levala. Ferry stoji trdno, a krog njega se sodelavci njegovi v jedno mer preminjajo. Dve leti živi Ferrvjevo ministerstvo, a najnovejše imenovanje je v njem že šesta prememba. V 22. dan februvarja 1883 porojeno, imelo je že v juli|i istega leta novega pomorskega ministra, septembra meseca pa se je znani general Tkibaudin umaknil drugemu vojinskemu ministru, generalu Campenonu.  V novembru 1883 Ostavi Cbalb mel-L»cour vnanje ministerstvo in ker Jules Feriy nema nobenega pripravnega naslednika odstopivsemu ministru,  prevzame  sam vnanje stvari in na svoje mesto pokliče za naučnega ministra poprejšnjega ministra Fall eresa.  Trgovski minister Herisson bil je peti, ki je odpadel; nadome-Btil ga je llouvier. Sedaj pa je Campenonu naslednik postal Lev&l.   Kmalu   pa  bi  bilo  šlo še v sedmo. General Leval si je bil namreč izgovoril, da se ton-kinsk* ekspedicija, ki jo je doslej  vodil pomorski minister, izroči naravnost njemu;  to  pa je pomorskega ministra Pevrona peklo in  kmalu bi bil šel za Caropenooom. Teda premislivši si to stvar, rajši čaka, kaj nb te premembe porečeta zbornici. Da to
večno preseljevanje premierju ni prijetno, to je jasno, a politika je tako velela.
Tudi Campenona ni bilo lahko odsloviti. Kot »vdjinski minister Gambtttov" bil je v velikih časteh zlasti pri „republikanski uniji*, tudi si je bil general pri dob 1 v svoji službi znamenitih zaslug. V t mi k niski stvari pa je imel svojo glavo, še vlanjsko pomlad dovoljeval je samo 6000 mož za eksped ci|o, to pa je opravičeval s tem, ker bi večja krdela odposlancev napravila veliko zmešnjavo v organizaciji suhe vojske, kar bi se za Francijo pokazalo pre« usodno za časa eventuvalne mobilizacije. Ker bi za posebuo od Campenona predlagano kolonijalno vojsko bilo preveč stroškov, a premalo časa, pomagal si je Ferry, kakor je vedel in znal. Skušal je opraviti z množico vojakov, ki jo je dovolil vOjiuski minister in pridobil je k a moro za politiko represalij nasproti Kitaji. Toda ta politika ni rodila nadu in čedalje bolj težavno je b.lo stališče Ferrvjevo in ujegovega mi-nisterstva. Zbornični votum z 29. dne uovembra prošlega leta pa je zahteval, da je tonkinski aferi storiti kraj in konec. Ker pa general Campenon še ni hotel poslušati glasu politične te situvacije, prišlo je torej do tega, da je dobil generala Levala za naslednika.
Novi vojiuski minister je najsposobniŠi general francoski, v časteh kot vojak, kot uradnik in organizator. Bil je že poprej blizu, da postane \ojiuski minister, toda bil je prepoln popravljivih idej, bil je samo vojak, ne tudi politični strankar, kar ga je mnogim kuzalo kot orleanista. V s • bolj popularen bil je gem-ral Campenon, zato je tudi prvstvo imel, iu če se jc sedaj onemu umakniti moral, je to znamenje, da zahteve politične večkrat odstranijo osobne iu fakcijozno pomišljaje.
Kar se tiče generala Levala iu njegovega stališča za revanche-politiko, gotovo je to, da se bode tudi ou oziral na vzbodujo  strun Francije; vendar pa so stvari sedaj tako nanesle,  da  poslej  tudi v francoskem vojinskem minisčerstvu ne bode vladala samo jedna ideja, ideja maščevanja, katerej je Cam penou  žrtvoval svojo službo in tonkinske stvari, nego se bode gledalo tudi na to, da se ustreza zahtevam splošue politike.   Zadnji čas se je pokazalo dovolj  znamenj, da je Jules Ferry popustil idejo osvete v političnem oziru; ker pa se je sedaj tudi znebil ministra, ki se je tonkinski aferi zategadelj protivil, ker je hotel vso vojsko imeti pripravljeno za boj proti Nemčiji, dokazuje nam s tem, da je idejo osvete zadušil v sebi tudi v vojaškem zmislu. V Fiancozih pa to nema posebne cene, in če tudi jih je premier temu novemu okusu nekoliko privadil, ker že dalj časa hodi z Nemčijo jedno politično pot, če prav tudi v Franciji ved<5, da se je Evropa za-rotila proti sleherni vojni, vender narod francoski svojega sovraštva do Nemčije zatreti ne more in še zmirom je vprašanje, čegavo postopanje bode v prihodnje bolj opravičeval, — Ferrvjevo in Levalovo ali marveč Campenonovo.
Politični razgled.
Notranje <lcžele.
V Ljubljani 12. januvarja. V državnem zboru pride v prvih dneh meseca februarja na vrsto predloga o uredbi duho-
uporabivši ga, tudi porok plačitvi. Sigurno je tudi, da če bi ne bilo takšnih meničnih privilegij, da bi se ne razpecalo toliko blaga na veresijo : kajti vere/i ja proti menici je očito najvarnejša, ker obljubi dolžnik svojo last in osobo po menični obvezi; — potlej pa, ker meuico prejemnik lehko kot denar porabi, bodi si, da jo naprej proda ali pa ž njo kak dolg poravna.
Nasprotno pak je ravuo tako razvidno, da bi ne ponehala veresija, če izmre promet v blagu proti veresiji; ne, niti dokazano ni, da pospešuje v resnici promet proti veresiji veresijo samo, ter da je li proizvodstvu v obče ugoden.
Resnično je, da se vrši veči in gotovo važnejši del celega svetovnega prometa v blagu kar naravnost v gotovem piv čilu; na svetovnem tržišču Londonskem in v vseh poglavituejšib tergo-riščih sveta, prodaja se blago izkljućljivo v gotovini ali vsaj ne brez primerne varnosti prodajalčeve; zaupa se k većemu toliko, da se glede kupljenega blaga kratek odmor dovoljuje.
Kupovanje in »prodaja proti veresiji ni oudi nič menj či&iaiia, kar je gotovo znamenje poštenosti. Faktum je dalje, da je v najzgodnejših zgodovinskih dobuh kupovanje na veieUjo čisto nena v a dno
bilo, a da se je navzlic temu zamena blaga prav povoljno vršila, ter da re je menica, se ve da ne v denašnji obliki rabila v bistveni prospeh trgovinstvp.
Če se tedaj vrši zamena blaga točno brez veresije, tak ni nikakor umljivo, da se veresijske izjeme še na postbeu način odlikujejo (privilegirajo): da se namreč veresija lehko s papirčkom uado-mestuje, kateri kupca ali dolžnika razen veče, nikoli popolnem sprejete svote tudi glede osobe obvezuje.
Veresija proti menici je tedaj v obče škodljiva in krivična, ter služi izrecno le meničnemu prejemniku, kateri si po njej precej lahko denarja pre skrbi ali pa si dolžnikovo osobo zagotovi. Ako je že tedaj prodaja blaga proti veresiji, zavarovana menico, neobhodno potrebna, vender ni nikakor menični privilegij opravičen.
Pri tem pa ne obsojamo brze in hitre izvršbe, katera je izključljivo menici dovoljena, temveč, nas protno zahtevamo, da zadobi vsakutero dolžno pismo neplačano ob zapalem obroku menic: jednako pra vico in najčilejši izvršetek, izvzemši se ve da pravico do dolžnikove osobe in svobode, katera se ne bi smela nikoli in pod nobenim pogojem za dolžne obveze omejati.
(Dalje prih.)
venske plače. Ta stvar že dolgo čaka rešitve io letos konci dobe sedanjega zbora se bode tedaj rešila.
Češki volilni komitet za Brniko t rgov-iko stiornieo je sklenil pntož'ti se pri upravnem so lišči, da so se volitve ovrgle, in h kraiu naprositi vlado, naj počaka z razpisom novih volitev, dokler o tej pritožbi ne razsodi upravno sodišč*. Nadalje je sklenil komitet obrniti se do čeških po-slnncev, da interpelujejo o tej stvari vlado. — Volilna komisiia je v soboto imela prvo sejo, odkar so se ovrgle vol.tve. Prvosednik, namestni^tva sovetnik, Scbrdtter prečital je ministerski ukaz, ki veleva razpisati nove volitve. Češki član' so ugovarjali, da ne bi bilo ministrstvo smelo razpustiti zbornice, pa na njih ugovor m ni oziralo. Potem so predlagali, da se počaka z razpisom novih volitev, dokler upravno sodišče ne razsodi, je li smelo ministerstvo ovreči volitve ali ne. Tudi na to se komisija ni ozirala, kajti v njej Oilločuie glas vladnega zastopnika, in sklenila je razpisati volitve. Dan, kdaj bodo volitve, se pa *e ni koačno določil.
V klubu narodne stranke lirvaUke je naznanil ban, da vlada pomladi predloži saboru predlogo o reorgani?acji politične uprave, potem o raz-obremenenji občin, kolikor je mogoče. Potem bode vlada izdelala nov volilni red. — Razmere v saboru postajapi vedno neznosnejše. Večina kaže povsod svojo moč. Poslanca Pisačiča je izključila za dvajset sej, ker je ra/.žalil saborskega predsednika. Zavrgla je pa nujnost, predloga Davida Starčević*, da sabor protestuje proti temu, da se je poslanec R idošević, ki je brambovski častnik, zaradi svojega delovanja v saboru poklical pred vojaško častno sodišče, ne da se bil zato poprej vprašal sabor. S tem se je rušila imuniteta deželnega poslanca, in dolžnost sabora bi bila prot; takim slučajem se odločno ustaviti, naj pripuda doti'ni poslanec večini ali opoziciji. Mej srbskimi poslanci se kaže nevo'j\ da Be zekon, ki ima v uro vati pravice S hov na Hrvatskem tako dolgo re predloži v sankcijo. Dosedaj je srbski klub podpiral vlaao, nadejajoč se, da se bode ta oz'rala na srbske želje. Ker pa v Inda tega ne stori, začenjajo ti poslanci premišljevati, bi li ne bilo bolje, ko bi kazali manj gorečnosti za njo.
Mej Rninnni na Ofrersliem in Sedmograd-skem se je začelo živahno narodnostno g banje. N|ih listi zabtevajn, da se na Sedmogradskem na državne stroške osnuje rumunsko vseučilišče, in povdarjajo, da državni /bor ne more rešiti narodnostnega vprašanja, te ni v č mora to storiti narod sam „z dru zimi sredstvi". S«u*ali bo se sporazumeti s sedmograd-skimi Saksouci, da bi bo skupno borili proti Mad-jarom, a ta poskus se ni posrečil. Nemec nikjer neče podpirati nikake druge narodnosti, tako tudi na Sedmogradskem Rumunov ne.
„Đerliner Tageblatt", najbolj razširjeni list Nemčije pravi k vprašanju: „Trst ali *«e-novaM tole: „Prepir, sedi Berlin odloči za Genovo ali pa za Trst kot bodoče izhodišče nameravani nemški parobrodski progi po Tihem oceanu, vre veliko bolj v Italiji, v Švici in v Avstro-Ogerski, uego-li pri nas doma na Nemškem. Ta čas usoda parobrodske predloge v državnem zboru ni še čisto nič določena, brez dvojbe* pa se bode zgolj z ozirom na gospodarske koristi Nemčije izbiralo mej Genovo in Trstom. Vendar se bodo morali prevažni, doslej še neznani uzroki navesti, da se pokaže, js-li Trst ugodniši mimo Genove za Nemčijo. Mi smo torej zelo hladni za vse izjave, dohajajoče z Dunaja itd., ki hočejo prikupiti nam Tržaško mesto. To se ve, da ne cenimo nizko političnega pomena, ki bi ga izvolitev Trsta v sebi imela; le-ta bila bi Dek&kSna ilustracija za misel gospodarske zaveze mej Nemčijo in Avstro-O*ersko, misel, o kateri se je že mnogo govorilo, seveda bolj v zlatih sanjah, kot v živi resnici." Ne verjamemo, da „Tripster Tagblatt" ponatisne tudi to izjavo, da si se baš on. čudovitega mojstra kaže v zbiranji člankov in notic, ki se tičejo tega vprašanja! Mi imamo pripomniti samo to, da se nem Nemci v rajhu vidijo bolj odkritosrčni, kakor Nemci avstrijski. Sicer pa „Ber-liner Tageblatt" dosledno povdarja, da Nemčiji bolje kaže Genova, nego Trst. To je pa tudi res, d* uredniki njegovi ne hodijo še v šolo pri Tržaških nemških listih. ' •
Viiaiijc države.
V bolgarskem sobranji je poslanec Ciokov in-terpeloval vlado o makedonskem gibanji, skli-cevajoč se na 25 član Berolinske pogodbe. Vprašal jo je, ali jej je kaj znanega o grozodejstvih v Makedoniji, in kake naredbe so se že storile za varstvo makedonskih Bolgarov.
V nemškem državnem zboru je v petek bilo posvetovanje o dovolitvi 150.000 mark za preiskovanje Afrike. Dotični odsek je nasvetoval, da se za jedno tretjino pomanjša dotični znesek. Državni kancelar se je potegoval, da se v to dovoli polnih 150.000 mark, in navajal važnost te zadeve za Nemčijo, a ni mogel preveriti večine zbora in Btvar se je še jedenkrat izročila dotičnemu odseku. — Komisija državnega zbora, katerej bo je izročila predloga o subvencijoniruuej parobrodoej vožnji, imela je v petek sejo, in se posvetovala ali ne bi se izbral Trst ali Genova za pristauišče nemškim parobrodom. Več članov je ugovarjalo sploh, da bi se kako laško ali avstrijsko pristanišče izbralo za sedež temu nemškemu parobrodnemu drušivo. Omenjalo se je, da ne bi bilo pametno podpirati dru-
štvo, ki bi prevažalo tudi mnogo švicarskega in avstrijskega blaga, ter tako podpiralo švicarsko in av-Htrijiko trgovino. Jeden poslanec se je potegnil za Genovo, ker je bliže južnih nemških držav kakor Trst. Nazadnje je komisiia izvolila podkomisijo, da bode pretresovala to stvar.
Turške oblasti so baje prišli na sled čer-keskej zaroti. Turška vlada je v velikih skrbeh, ker je mnogo visokih dostojanstvenikov, celo načelnik policije, čerkeske narodnosti. V Carigradu samem ju nad 30.000 Čerkesov, ki so se priselil1 iz Rusije. V provincijali Nikodemija, Brussa in Valikeser Čer-kesi uečcjo priznavati turških oblastij. Sploh se Čer-kesi malo brigajo za turške urade in ukaze ter slu-fiajo le svoje načelnike.
Mej KJtaJem in Franci J o bode prišlo do prave vojne. Diplomatičua zveza se bode kmalu pretrgala, če se še ni, kajti roinisterslri predsednik in minister vnanjih zadev, Ferry zaukazal je vsem diplomatičnim poverjenikom in konzulom francoskim v Kitaji, da imajo ostaviti svoja mesta in vrniti se v Francijo.
Kakor poroča nek francoski list, vrše se sedaj dogovori mej Pariško, Dunajsko, Berolinsko in Pe-trogradsko vlado zaradi identične note, s katero bodo te vlasti odgovorile na angleške predloge o rešenji egiptovskega vprašanja. O vspebu teb dogovor še nt nič znanega.
Dopisi.
Iz Ptuja 11. januarja, [Izv. dop.] (Raz-noverstuosti.) Nekdo se v deuašnjem listu pritožuje zavoljo slovenskih menic, pozabi pa da nag-lost ni dobra. Gospod dopisn k izvedite, da jih tudi pri davkariji ni, akopram je tem zaukazano, da se imajo do 1. januarja 1885 leta z menicami s slovenskim tekstom preskrbeti, da jaz celo trdim, da do danes že nobena davkarija na slov. Štajerskem nema tacih menic. Vsaj ti gospodje ravnajo, kakor jim ljubo, voljo ministrovo spolnovati to ni ravno vedno treba. Ako se Nemec reete nemčur pritoži zavoljo davčnih knjižic z nemškim-slovenskim tekstom, takoj dobi knjižice s samo nemškim tekstom, slovenska stranka pa je Že pred pol letom zahtevala knjižice s slovenskim tekstom, a do danes jih Se nema, pa jih menda tudi nikdar imela ne bode. Se ve da piitožba nemčurja je bolj opravičena nego Slovenca.
Našemu poštarju je tudi vse dovoljeno. Njemu namreč ni treba imeti tiskovin v obeh jezicih, akopram mu je c. k. poštno ravnateljstvo zaukazalo, da se mora s tacimi tiskovinami preskrbeti. Ravnateljstvo ravnu, poštar pa obrne. Zaman je vsaka pritožba od naše strani, ne pomaga nič, kajti gospod poštar je vsegamogočen v svojih tiskovinah.
Ali hočemo o paren,i imen v naših zemlj. knjigah govoriti? O teh pa le tiho, kajti ta pisava je Že tako ražaljiva za vsttcega posamičnega Slovenca, da, za celi Ptujski slovenski okraj, da nam o tej stvari ni možno pisati. To je že gnusno In vse te krivice moramo Slovenci nolens volens mirno prenašati, kajti nikdo noče črhniti besede za nas.
Iz Ptuja 10. jan. [Izv. dop.] (Dr. Klein-saBser.) V neki meščanski hiši je zbolel otrok na vratni bolezni. Vračnik ga je na davici (difteri-tis) zdravil, in je ta slučaj tudi politični sodniji na znanje dal. Okrajni zdravnik ima dolžnost tak slučaj preiskati in potrebno ukreniti. Kaj pa je gosp. dr. Kleinsasser storil? Mestne policaje je poslal, da bolnega otroka pregledajo in mu o bolniku in bolezni poročajo. G. dr. Kleinsasser je namreč tudi v mestnem odboru, in si to oblast nad policaji privoljuje. Ko pa mestni župan to zve, mu nedostatnost tega postopanja očita, in ga opomni, da je on kot okrajni zdravnik za to postavljen, kon-Statovati, na čem da je bolnik bolan, in da bi to zlo-rabljenje policajev utegnilo nevarne nasledke imeti. Še le sedaj si je g. dr. Kleinsasser pogum vzel, da je bolnega otroka osebno pregledal. Konštatoval je, da otrok ni za davico bolan. Vender je otrok hitro potem umrl, in g. dr. Kleinsasser je naročil, da so ga morali hitro v mrtvašnico odpraviti. — Za neke dui je tudi otrok tukajšnjega policaja na vratui bolezni zbolel iu tudi umrl, ali na davici? To naj Ptujski — policaj konštatuje. —
Domače stvari.
— (Pesniku Simonu Gregorčiču) odposlal je g. Vaso Petričič, kot predsednik prvemu „zabavnemu večeru" naslednje pismo : Velecenjeui gospodi
Pisatelji, narodnjaki in odiični meščani Ljubljanski, zbrani dne 3. t. m. pri prvem „zabavnem večeru" v Ljubljanski čitalnici pooblastili so me, na-
znaniti Vam, da smo na  napominanem „zabavnom večeru" sklenili jednoglasno z ozirom  Da premnoge zasluge Vaše za slovenski narod, pozdraviti Vas prav Ddand in Vam izraziti  neomejeno ljubezen  in spo-štovanje svoje. Posebna mi je čast, da se smem ob | jednem kod podžupan  Ljubljanski  udauo  pokloniti j Vašemu geniju,   kličofi  Vam  v  imenu „zabavnega | večera" in mesta Ljubljanskega : naj Vas Dim Bog i ohrani še mnogo, mnogo let na čast in slavo milemu j narodu našemu!
V Ljubljani, dne 4. januvarja 188G. leta. Z odličnem spoštovanjem
Vaso Petričič, predsednik „zabavnoga večera" in podžupan Ljubljanski.
— (.Zabavnega večerau) preteklo so-botO udeležilo se je 43 gospodov. Predsedoval je ! g, dr. Vošnjak, berilo pa je imel g. R. Bežek, ' ki si je izbral tako prikladen predmet, da smo temu berilu drage volje dali prostora pod črto Ostali del večera izpolnjeval se je raznimi nagovori in petjem. Slednje bilo io posebno izborno, kajti peli so gg. : Pfibil, Štamcar, Valenta inNolli. Z veseljem pozdravil se je sklep, storjen v pevskih krogih: da pojde letos 16—20 najboljših pevcev v Prago ter bodo ondu in po drugih čeških mestih dajali koncerte ua korist raznim zavodom. Da se ta misel izvede, pričelo Be je takoj nabiranje doneskov, katero se bode tudi v bodoče nadaljevalo.
— (Ljubljanski mestni z a s t o p ) prosil je mestnega zastopa v Pragi, naj mu bi odposlal odobrene črteže in proračune od novih šolskih stavb v Pragi, potem črteže od mestne ubožnice ter da bi mu poročal o vodovajnih stvareh Praškega mesta. Ker pa je teh firtežev in načrtov preobilo, ustreie mestni /astop Praški želji Ljubljanskega zastopa rad tako, da Ljubljana odpošlje v Prago tehniškega strokovnjaka, kateremu bode dovoljeno, vzeli posnetkov iz Praškega arhiva.
— (Loterija „Narodnoga doma".) Ti-Bkani seznam vseh izžrebanih dobitkov izide v kakih štirih dneh in bode potem p. n. občinstvu na razpolaganje.
— (Včerajšnji ples v Čitalnici) se ni odlikoval po velikem številu obiskovalcev, a plesalo se je mnogo, vztrajno in elegantno.
— (Umrla) je v 9. dan t. m. v Zagrebu gospa Rozalija Benigar, rojena Lukež, soproga gimnazijskega profesorja g. Ivana Benigarja.
— (Umrl) je včeraj v Velikem Varadinu tamošnji brigadir general Pol z pl. Rutersheim po kratkej plučmj bolezni. Pokojnik bil je doma iz Košane ua Kranjskem, mej aktivnimi generali jedini Kranjec v armadi. Poveljeval je nad 25 let ogerskemu polku Friderik d1 Este št. 51, ki ima svoj nabor v Pečuhu na Ogerskem. Vodil je ta polk v Bosni jako srečno, za kar ga je imenovalo mesto Pečuh svojim častnim meščanom. V kratkem bi bil pokojnik praznoval petdesetletnico svojega vojaškega službovanja. Odlikovan je bil z vitežkim križem Leopollovega reda, redom železne krone III. vrste in vojaškim zaslužuim križem. Oženjen je bil g. Polz z Ljubljančanko gospo pl. Rutersheim, posestnico hiše v Gosposkih ulicah št. 6.
— (Ustrelil) se je včeraj zjutraj ob 4. uri v Lattermanovem drevoredu Eduard Wawrecska, c. kr. asistent tuknjšnjega deželnega plačilnega urada in bivši predsednik Maverlske „Ortsgruppe" nemškega šulferajmt. Ustrelil ja dvakrat z revolverjem in se tako dobro zadel, da je takoj mrtev obležal. O nagibih samomoru govori se mnogo, pravi povod pa je ta, da je poneveril nekoliko novcev, rekše depozit, mej drugim 240 gld. od Holzapfelnove ustanove, ko je bil v Črnomlji nadomestovalni davčni nadzornik. Ko je iz Črnomlja moral v Ljubljano, dohajale so Wawrecski prepogosto sumne brzojavke in mnoga pisma, ki so ga spominjala na storjene grehe in na poravnanje. Ker ni mogel poravnati primanjkljajev in ker se je bal preiskave, odtegnil se je samomorom posvetuej pravici, zapustivši veliko dolgov in slab spomin. Pred smrtjo pa se je še zabaval v tukajšnjej kazini ter v „kneipi" nemških turnarjev v bumorističnem govoru uaglašal svoje nemško Čustvo. Tudi pri tem samomorilci bilo je opazovati, da nekateri krogi rajši prepuščajo službe pustolovnim tujcem, nego poštenim in značajnim domačinom, du se podpira in neguje klečeplazstvo čestokrat uradovanju samemu nu škodo in da se premnogokrat jemlje v ozir, je li dotičuik pristaš uemčurske stranke.   Mnogo je čudnega gradiva iz
življenja tega samomorilca, a ne zdi se i am vredno, da bi tratili prostor.
— (Vaclav Brožikov večer.) Slovanska pevsko društvo na Dunaii priredi s „Slovaosko Besedo" v ponedeljek 12. ]aniivar|a slavuonten večer v čast slavnemu češkemu slikarju Vaclav u Bro-žiku, katerega slike so baš razstavljene v domu umetnij. Umetnik, ki že dolgo časa biva v Parizu, mudi se nekaj časa na Dunaji ter se bode osobno udeležil slavnostuega večera. Da bode ta večer vele-zauiiniv, ni treba posebe omenjati. V sporedu sta tudi dve slovenski pesui.
— (Nova skladba.) Dr B. Ipavec uglas-bil je v serce Begajoče besede Gorazdove, v 1. štev. „Ljub. Zvona" priobčene pesmi „Mi vstajamo, mi vstajamo!" ter skladno poklonil „Slov. pevskemu društvu v Ptuji". Društveuikom „Slov. pevskega društva" bode se skladba razposlala, kakor bitro bodo aekirice gotove. Ptujski društveniki se že učijo to skladbo in jo bodo naibrže pri koncertu 2. fe-bruvarja peli.
— (Trapisti) kupili bo zemljo in razvaline nekdmjega kartuzi]anskega samostana v Ž'ćab pri Konjicah. M»seca marca prišlo jih bode 19 tjakaj in pričelo se bode zidanje in popravljanje.
— (Porod na ulici ) Neko služkinjo, ki je bila ravno na potu v deželno porodnišnico, prehiteli so včeraj v Šelenburjiovih ulicu b porodni po-padi. Prenesli so jo v vežo Zupančičev« hi^e, kjer je kmalu porodila dečka. Odnesli so potem mater in novorojenca v pnrodnisuico.
— (Nesreča na železnici) V soboto 10. t. m. ob 8. uri zvečer pal je začasni sprevodnik in hišni posestnik iz Ljubljaue, Andrej Dimnik, blizu Postojioe z voza pod kolesa tovornega vlaka, kateri je nesrečnemu nad 60 let staremu možu razeu glave razdrobil vse truplo na kosce.
— (Posojilnice) jako vrlo delujejo. Ptujska posojilnica imela )e decembra mes»ca 492fi gld. 32 kr. dohodkov, 5538 gld 21 kr. pa izdatkov. V preteklem letu imela je ta posojilnica vkupnega prometa 107.372 gld. 61 kr. — Posojilnica v P i Seča h, ki deluje še le pol leta, imela je 17.121 gld. prometa. Od čistega dobička dalo se je 420 gold. reservnemu zakladu.
— (Službeua znamenja za ženske, ki imajo paziti na železnico.) Zbor železniških ravnuteljev ukrenil je v 11. dan decembra prošlega leta, da predlaga, naj se ženskam v znamenje službe pri železniškem nadzoru daje čez roko rumen ovoj, na njem črno leteče kolo. Trgovinski minister je ta predlog potrdil z odlokom z 21). dne decembra pr. leta.
Razne vesti.
* (Potresi na Španjskem.) Kakor poročajo brzojavke zadnjih dni, se nemnjo ubogi Spanjcl miru pred potresi. Tako se brzojnvlja \t. Madrida 9. t. m., da so čutdi v pokrajini Malagi zopet potres in da so prebivalci ostavili pokrajino Granado. Zemlja pri vasi Guejevar ponižala se je zh 22 m. in reka premenila je svoj tok. 7. t. m. pričel je španjski kralj Alfonzu v spremstvu svojega ministra notranjih zadev, mnogo senatorjev in poslancev svoje potovanje po Andaluziji. 500 0O0 frankov namenil je kralj iz svojega premoženja nesrečnim državljanom ter jih sedaj deli sam lastnoročno ubogim rodbinam po ponesrečenih krajih. Ne le po Španiji, osobito v Madridu, tndi drugod v Parim, Berolinu in na Dunaji nabirajo odbori mile darove v nujno pomoč nesrečnim prebivalcem pirenejskega poluotoka, od katerih že nekateri glada in mraza umirajo.
* (Nesreča na železnici.) Iz Buenos-Ayres se poroča 5 t. m , da se je ua južni železnici pripetila grozna nesreča. 20 osob je doloma mrtvih, deloma teško ranjenih
' (Židovski izgredi) po Rusiji množe se dan na dan. Tako se iz Odese poroča, da se je nedavno preko 2000 Židov zbralo pred tamošnjim policijskim poslojijem z namenom, da bi mej izgredom oprostili štiri zaprte žide. Ker silnemu izgredu policija sama ni bila kos, poklicali so na pomoč še vojake, katerim se je velelo streljati mej izgrednike. Smoduik in svinčene kroglje pa zidom neso dišale, razpršili so se, a mnogo glavnih osnovateljev izgreda in razgrajalcev so prijeli in zaprli. — V Kižeujevu so pa židje pred kratkim nekega policijskega uradnika na javnej ulici napali in žalili, ker je policijsko oblastvo Žide svarilo radi mnogih nespodobnostij.
*(Polk-dedič.) Kakor se poroča iz Pariza, podedoval je vojaški peš-polk v Carcassonne 200 000 frankov. Mati generala Aymard-a, baronica Avmard, umrša 4. t. m. volila je namreč ta znesek peš-polku št. 63, kateremu poveljnik je bil njega dni njen sin. Srečnim dedičem naznanilo je že vojaško poveljništvo to redko in jneveselo vest. A na-vstalo je v merodajnih vojaških krogih kočljivo vprašanje, kaj početi s podedovanimi 200.000 fr.
Loterija „Narodnoga doma".
dele
66021 88404 51768 92197 91732 5573 22070 35454 26980 91015 67040 85291 15729 32123 35918 16553 46194 15572 72313 53299 75860 16915 36055 48526
Pri žrebanji so nadalje d
95834 64644 23088 85954 45935 26083 87435 49886 57400 47498 63667 78767 22660 13536 53780 18438 74327 39535 88215 86538 83972 52966 52921 20109
dobitkov nNarodnega doma" za-obitke naslednje številke:
55057 71504 69411 5319
30219 84924 60780 24940
L'.~> 744 79041 1485 44291
92778 S9677 8f>078 32009
81585 98416 33488 21455
72465 48031 40164 29203
44450 86186 24630 38889
78525 23923 57529 349 16
72912 54874 22679 96767
98372 57893 80809 8229
2794 24033 12742 34849
52278 824d6 1296 27842
43137 25230 95624 21386
28218 50121 58374 15787
76474 15674 71001 30220
44223 57413 41892 88275
39025 69470 87469 32898
97700 88373 88675 12575
35661 7H854 62307 51417
28404 98287 12913 49269
56806 12536 78989 7861
47030 66098 30412 24173
19963 1726 11674 7601
27140 386 92959 67898
(Dulje prih.)
Loterij ne srečke 10. januvarja: Na Dunaji:    32,     56,     79,     71, 23 V Gradci:     60,     22.     24,     54, 62.
Tržne celit* •> IJiiblJaiii
dne 10, januvarja t. 1.
		d. kr.		Špeh povojen, kgr.	,d.	kr.
Pšenica,	hktl.   .   . .	6 50			—	72
Rež,	H            •       ' •	D	•J	Surovo maslo, „	—	84
! Ječmen,	n ...	•t fV		Jajce, jedno ....	—	35
Oves, Ajda,	B ...	•2 92				h
	n ...	4 5r>		Govejo       meso, kgr,	—	64
Proso,	0 ...	6 85		Telečje        , „	—	70
Koruza,	» ...	fi 40		Svinjsko         „ „	—	54
Krompir,	n ...	2	86	Koštrunovo    „ „	—	36
Leča,	1) ...	8	-		_	4:>
Grah,		H		Golob......	_	17
Fižol,	n ...	,s 60		Seno,   igo kilo    . .	1	6!»
, Maslo,	kgr. .	—	911	Slama,   j,     _      . .	1	61
Mast,		—	82	Drva    trda, 4 □ metr.	7	!-0
i Speh frišen, „		—	64	„   mehka,   . „	5	30
Meteorologično poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve- i tro vi	Nebo	Mokrimi v mm.
d M © .—i	7. zjutraj1737 67mm. 2. pop. j 737-18 omi. 9. zvefierj 73579 mm.		— 5 0° C — 3-2« C — 58° C	sl. szh. sl. svz. sl. svz.	obl. jas. obl.	000 mm.
11. jan.	7. zjutraj' 73003mm. 2. pop. [725 7 2 mm. 9. zvecerj 724*11 mm.		—100 C -f 0 8'C + 0-8 C	sl. svz. sl. zah. sl. vzh.	obl. obl. obl.	18-OOmin snega.
Srednja temperatura obeh dni j je znašala — 4-9° in — 2-8°, za 2-3° in 0*2° pod normah/m.
ID-u-z^aosl^a, "borza,
dne 12. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld. — kr.
Srebrna renta.......... 83 ,   «5 „
Zlata renta........... 105 „   40 „
5°/0 marčna renta......... 98 „   40 n
Akcijo narodne banke....... 86^ „   — ,
Kreditne akcije......... 295 „70 „
London............ 123 „75 „
Napol............ 9 „ 79
C kr cekini.......... 6 „   80 „
Nemške marke........ 60 „   40 B
4% državne srečke iz 1  1854   250 gld 126 „ —
Državne srečke iz 1  1864         100 gld. 171 „ 25
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . 105 „40 „
Ogrska zlata renta 6°/0......123 gld. 15 kr.
4°/
* »        ^     ' /• ......
„    papirna renta 5°/0 ......
5»/0 Štajerske zemljišč  odvez oblig . Dunava reg srečke 5%   . 100 gld.
Zemlj ohč avstr 4Vt°/0 *lati zast listi . Prior, oblig Elizabetiue zapad železnic« Prior oblig Ferdinandove sev železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfovc srečke.....10 „
Akcije anglo-avgtr  banke .       120 „ Trammway-društ  velj   170 gld a v. . .
123 gld. 15		
96	m	so
91	n	80
104		—
116		75
122		—
111	n>	30
106		—
175	m	50
19	fl	—
97	9	25
2lo	a	75
imejoč pravo zastopati, lt*le službo. „Slovenskega Naroda".
Dopisi upravoištvu (27-1)
Kovačija v Kranj i
se odda v najem izurjenemu kovaču, kateri se mora ska-zati s koncesijo za podkovanje konj. — Ponudbe vsprejema Jozfftt Kable >  Hran i. (29—1)
Prava marzeMa galerta
je najgotovejše, najhitrejše in najcenejše sredstvo za ci-stenje in sboljčunj« % inu in jamči se za najbolj*!
vspeb ; dobiva so pri (30—1)
A. II % IC I 'i \ \
■v- T-oia/tolJEtn.!, Tavčarjeva palača.
azpts
nlužbe občinskega zdravnik'* v Podfrradu (Ca-Ktelnuovo) z letno pl»čo 600 gld. — Prosilci naj pri *up. riu v Podg «du ulože svoje prošnie s spini vred v šcstlli teclniti. Prosilec mora biti nli slovenskega ali pa hrvatskega jezika zmožen. — Naturi čneje o tej službi izve se pismeno ali ustrneno pri J. Jaksetič-i, na Ižupanu v Podgradn.
P od g rad, dne 3. januvatja 1885.
(13—3) podžupan.
XXXXXXXKXXXXXKKXXK
x   Priznano nepokvarjene, i!vrstne
v v
voščene svece
izdelujejo
(750-9)
* P. & R. Seemann v Ljubljani.
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Hejnaroia linija.
IiTrsta? Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni partriki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in putnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „aermanla", 4300 ton,  okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potniku 2O0 gold. — Vmesni krov BO «ol«l. Potniki naj se obrnejo na (20—4)
T- TEBKTJILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnjo  blaga  obrne naj se na Einillauo «1* Ani. Podiraj «n, generalnega agenta v Trstu.
iTror
9 5 Bt
,a co 2 r—*      i 'j-
BoJJai od vioh ji.i.lul.iiil. iadolkov, nimajo te paatilje nir škodljivi </" •• nebi; najuspešneje «<■ ntltijo zojior bulazni v organih apodnjofra dola tuleaa, preliajalno mrzlico, bolezni ritk koži, v mož-jinili in ienako bolezni; čistijo kri in lehko odpravljajo blato. Ni ga, zdravila, ki bi bUo holjio in pri tom popolnem neikodljivo zoper
gotovi vir vieh boleznij. Kur ao poaladkorjene, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo ao odlfkovane a javko u.ii.ti.ii:. plamom dvornega     ■ tiii/.n Fitiut.
BbjF Jedna akftt{}iea a 15 jtiUitni vr{)a Id kr. — Zavitek, onem skuti j ic akit/iaj, 1HO ]Hl, v* II"
satno t ffUt. n. v.   vMJ (6t)Q_8)
ftlffl l*itttlln ! Vaaka fikatljica, ki nćma firmo : Apothek* mutn OVOJ JCIIJC . /,.,/,.,. 11 i ■ ..,,..1.1 na aadnjej atrani nase varstvene! -m.hm/.. , j« ponarejeno, tor avarimo, naj ge ne kupuje.
1'aziti se mora dobro, da kdo ne .h.t.i slabega, ... u,,ln neffa .tu relo sL,,,llji       i i\,l,lkn   Vaakdo naj izrecno zahteva Seti/iMiittvih Elizabetinih ftll, to imajo nu zavitku t. r navodUu r.a rabo jm&ea stojeei jmdjrls.
Olnv/nn saloKn  ua  Dunaji:   Apotheke ,9cuui het!ixen  Leopold" des Ph. Nenstein. Sladt, Ecke der IMunkeu- uud NjtiegeliraHMe.
Za 1 gld. 15 kr. pošljemo franko jeden zavitek.
[I
a o B «
, «5 ■ c
n   - J
al
■n tq za «-rj I w
s
i g.
C/2 rs N
C M
s-o
¥ I K'3 ».H    f 5 k"
cd. 3    (t _ H
*** r^st
■ li-f"
<2. H i B S
i s-1 i£
m 2 so 9 ? ? 5- I
p: c •S P> p
L
Gostilnica
v sredi trga Želeinlfcl na Oorenjskem, dobro obiskovana, z malo gozda in dvema vrtoma za sadje in zelenjavo, ter poleg tega posebno pripravna še za mesnico, špecerijsko prodaj dnioo ali kakeršno koli kupeijo, proda se po ceai iz pniHte roke. Tudi ae more takoj le polovica kupne cene plačati. — Naslov: (14_4)
Ivan Grill v Železnikih na Gorenjskem.
V AMERIKO
pride najceueje, kdor se obrne na
ARNOLDA REIFA, DUtfAJ, 1., PKSTALOZZIGASSB I,
najstarojša tvrdka te vrate. (623—15)
Natančneje izpoved be in prospekti zastonj.
Zoper jotil^o!
Radgostski umiver&ntni čaj
rožnovski malio-rastlinsti celtlički,
priporočajo ae posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko število priznanskib pisem ra/.polagajo se v prepričanje. _
Vele«poštovani gospod leknr Sefcliert! Iz Ilrudiuia mi je pisala denes moja prijateljica, naj jej pošljem tri zavitke vašega slove<Vga Kadgost-skega čaja, ter pravi moj drugim tudi to, da jej jo ta čaj prat a dobrota. Izvolite mi tedaj, ako mogočo s poštnim povratom,  pod mojim  na-dnvom poslati tri zavitke čaja in 2 škatljici rožnavskih ccdtliČkov. Se spoštovan i ero. Marija Kidl, soproga i/.delo mIoi gi^sovirov v Nahodu (češka .
Vaše b'agorodjol Prosim vas, p.»sljite mi po poštnem povzetji v poskus j-i len a vite k Kadgoatskega čaja in 2 škatljici m.-ili M'iuiHkih i ličkov z t noko na prsih bolno csobo. ki kri bljnva. Vlamko leto je to /iira-vdo istoj dobro služilo m bilo vnpošno. Naslov: Župnija Kilb, severno železnic postaja Loosdorf.
Vašo b'agorodj •! Ker sem večkrat užo fini vaša zdravila hvaliti, dakle prosim, da mi posjete brzo 2 zavitka Rad-gostskega čaja. Ud.mi
Henrik Lene, dvorni puškar, v Berlinu Priderikove ulico 112. V Berlinu dne 14. aprila 1877.
Čestiti goBpod!
Rabil Bcm vaš čaj /opor svoj hrnnički katar v že'odci; ker mi ji pa resnično pomagal, prosim vas prav prijazno, pošjite mi po p^štrnim povzetji še 2 zavitka svojega izvrstnega Radgostskoga univerzalnega čaja. Spošrovauo 6 .Vlutli. Itertel, trgovec.
ThUringen, Vorarlberg, dne 30. jan. 1879.
Od tega po zdravniškej ratložbi in predpisih pripravljeni čaj. ve. ja za 1 lanevna rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 t{ld. av. v. Jedua originalna apatija Rožnovakih m.ili>-rastlinskih celtlič-kov "*> lcr. Z. kolok in /.avijanje pa 10 kr. posčbo.
Kad^OHtitki uuiversalui čaj iu Kosnovskl muho-rastlinski ««-lilieki dubivajo se vedno le v lekarni .1. Meiukerl,a v lt«»*.u©vi na Moravskom i, in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu j.. •..-. f -1 j 11.
Da je pa p n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarii: W. Mayr v Ljubljani, W. Kdnig v .11 nriboru, S. Mittelbach in J. Cejbek v SEagrebu, Barmherzige BrUder in A. No d ved v Ciradel, A. M are k iu J K u p farse hm ied v Cel|i9 0. Ruasheim v Llpulei, Carl Grabachet v Slurau, J. Illing v Kot-tvumanUa W. Thuriiwalu v €aloycl*
Zal o gr©
napravilo bo bodo v vseh lekarnah iu večjih pro-dajalnicah materijalnoga blaga.
p^* Doktor llorstova Jedino prava voda
za oči, pririjeoa natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljonjo in vzdržanje vfda v vsa-kej starosti; v kratkem o/dravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na | očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzen j o.
Izvirna steklenica /. navodom za rabo velja 70 Ur., za kolek in zavoj lO kr. več.
Prava so dobi samo naravnost iz lekarne v kopolisči Uožuavl.
§0T~ Rosnovski cvet sa sivee* hitro in trajno ozdravlja putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za kolek iu zavoj 10 kr. več. Pravi bo dobi samo uaravnost iz lekarne v Rožnavi (Moravska). (770-6)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Laatnina in tisk „Narodna Tiskarne"•