Poim'otovSana Uto Uli. stev. 105. U Llutlloni, v peteh 10, moto 1929. tenu Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.«- Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračalo. — Naše telefonske števllke so: 3122, 3123, 3124. 3125 lo 3126. Kočevska Reka docela uničena Požar je divjal do danes zjutraj ter je upepelil 13 stanovanjskih hiš in 75 gospodarskih objektov - Obup prebivalstva je nepopisen - Ogenj so povzročili 3 do 5 letni obroci Kočevje, 10 maja. Ni se šc poleglo razburjenje, ki ga je povzročil katastrofalni požar v Glinku pri Mirni, že je vso Dolenjsko pretresla vest o novi požarni katastrofi, ki je včeraj zadela Kočevsko Reko, 16 km od Kočevja oddaljeno lepo vas, ki ima okrog tisoč prebivalcev in šte-je okrog 120 hiš. Včeraj okrog pol 12« je začelo biti plat zvona, po vaši pa se je razlegal klic »Ogenj, gori!« in vzdramil prebivalstvo iz prazničnega razpoloženja. Predno so se ljndje prav zavedli, kaj se godi, je bilo osem velikih objektov v plamenik. Ogromni ognjeni zublji so švigali visoko v zrak« veter pa je raznašal goreče utrinke daleč naokrog, tako da se je vsul nad naselbino pravcati ognjeni dež. Ljndje so preplašeni begali po vaši in hiteli na pomoč, kaj kmalu pa se je izkaza-lo, da divjajočega ognjenega elementa ne bo mogoče zlahka ukrotiti. Domaće gasilno društvo si je zaman prizadevalo, da bi požar omejilo. Od gorečih objektov se je razširjala tako huda vročina, da gasilci nišo mogli niti blizu. Ljudje so v obupu vili roke in z grozo opazovali, kako se ogenj vedno bolj širi ter objema hišo za hišo. V par urah je postalo 20 trdnih posestnikov beračev. Med drugimi je pogorela tuđi hiša, v kateri je bil nastanjen poštni urad. Vsled tega je bila prekinjena tuđi telefonska in brzojavna zveza, tako da niti ni bilo mogoče klicati na pomoč« V Kočevje so poslali kolesar-ja, ki je obvestil o katastrofi tamošnje gasilce, ki so nato odbrzeli z motorno brizgalno na pomoč. Vest o nepopisni katastrofi se je v prvih popoldanskih urah raznesla po vsej Dolenjski in od blizu in daleč so prihiteli v Kočevsko Reko gasilski oddelki, da pomagajo pri gašenju naj-večjega požara, kar jih je bilo tekom zadnjih let v Sloveniji« S skupnimi napori se je sele proti polnoči posrećilo požar lokalizirati in pogasiti. Na raznih krajih pa je gorelo še vse do danes zjutraj* tako da so zunanji gasilci sele tekom današnjega dopoldneva odšli, dočim so domaćini, Kočevarji in gasilci iz bližnjih krajev ; stali za stražo na gorišču. Pod pepelom namreč še vedno tli in bi vsak najmanjši veter povzročil nov požar« V Kočevski Reki vlada nepopisen obup. Mnogih se je nenadna nesreća tako dojmila da so kakor iz uma in jih ni mogoče potolažiti. Več ljudi je hotelo konca ti v platnenih in le s težavo so jih odvrnili od tega namena. Škoda se ne da niti približno oceniti, Pogorelo je po dosedanjih ugotovitvah 26 posestni-kom okrog 70 objektov. Uničene so vse zaloge sena, živeža in skoraj vse gospodarsko orodje. Poginilo je tuđi mnogo živine. Obupani prebivalci so resili samo nekaj živeža in del pohištva, vse drugo pa je zgorelo. Škoda šega v milijone in je krita le z neznatno zavarovalnino, ki pa seveda niti z daleka ne more o militi nastale bede. Prebivalstvo je obupano in polaga svojo z&dnjo nado na pomoč oblasti. Na pogoriščih se odigravajo pretresljivi prizori in ljudje kar ne morejo verjeti, da so jim lepi domovi uničeni* Ogenj so povzročili otroci z neprevidnim ravnanjem z vžigalicami. Za par dinarjev, ki so jih dobili za bombončke, so si kupili vžigalice ter so se igrali za skednjem posestnika Duker-ja. Bržkone so si hoteli zakuriti ogenj ki pa je zajel kozolec in povzročil to strašno katastrofo. Na lice mesta je danes dospel sreski poglavar iz Kočevja, odposlanec ljubljanske oblasti in ljubljanskega velikega župana ki bodo skupno ukrenili primerne korake za prvo pomoč tež-ko prizadetemu prebivalstvu- Kočevje, 10. maja. Naknadno se doznavajo o požaru v Kočevju še naslednje podrobnosti« Najhuje so prizadeti posestniki Braune in Lavrič in Cimprič, ki so sele lansko leto na novo po-zidali svoje domove. Trgovcem a Braune in Cimpriču je pogorela tuđi trgovina z vsemi zaloga-mi tako da trpita gotovo največjo škodo. Zlasti Braune je izgubil vse, tako da je postal iz naj-bogatejšega posestnika berač. Nadalje so docela pogorele gostilne Haas, stara Mediceva in Braunejeva. Ostala sta samo hotel Medic in gostilna Lackner, pa tuđi tema je pogorelo \^e drugo. Tuđi trgovec Stiene je zelo prizadet, ker so uničene vse zaloge blaga. Požar je zajel tuđi cerkev in so plameni že lizali po strehi. Le vrlim gasilcem iz Stalcerjev se je zahvaliti, da je cerkev rešena. Pri resevalni akciji je sodelovalo 16 gasilnih društev« Nepoškodovana je ostala samo žand armerijska postaja in Cinkovo posestvo. Reševalna akcija je bila zelo otežkocena, ker je začelo primanjkovati vode. Vodo so črpali iz bližnjega potoka in treh studencev, ki pa so kmalu docela usahnili. Izborno se je obnesla motorna brizgalna kočevskih gasflcev, ki ima gotovo največ zaslug, da katastrofa ni še večja. Domaćim gasilcem je pogorel tuđi gasilni dom, tako da so resili samo orodje. ki so ga uporabliali pri gasilni akciji. Po zadnjih poročilih je pogorelo skupno 13 stanovanjskih hiš in 75 gospodarskih poslopij« Otroci, ki so povzročili katastrofo, so v starosti 3—5 let. Človeskih žrtev k sreči ni bilo in tuđi živino so večinoma resili« Zgorelo je samo pet praši-čev in ena krava. Berlinski komunisti napovedujejo za 1 avpst nove, se vecje nemire Poziv komunistov za nastop po vsej Nemčiji. — Protestna zbo-rovanja v Rusiji- — 1. avgust naj bo pričetek komunistične revolucije« kazala berlinska policija. 1. ar^u>t i — Berlin, lo. maja. Namesto ustavljone-pa clasila koriiunistifn^ stranke ^Rote Fah-, nec izRotes I Tempor. V današnji šovilki objavlja list pozir na rpliko demonstracijo, ki bi ne naj irsile 1, avgiista v Borlinu in po vseh vet-jih mestih Nrnuije. Poziv pomlarja, pehoin, ker -i hn ilHnv^o n,ro-jilo vse izku>nje 1. maja in se v svoji borbi poslužilo enakih metod, kakor jih je po- biti pričetrk svetovne komunistifne rrvo-lutije in demonstracija v Berlinu signal 7a komuniMirno delavstvo po rsem svetu. — Moskva, 10. maja. \* Ljenin^radu in drugih vfčjih mostih ?o >e vršilo včeraj vr-like demonstracije zaradi prvomajskih đo-podkov v Berlinu. V sprejetih resolucijah preklinjajo komunisti nomske socijalne de-mokratf* t^r pnzivjijo noniško delavstvo "k skupnemu nastopu pri prihodnjih demon-stracijah. . > Mednarodni kongresi — Beograd. 10. maja. V pribodnjih me-secih se bo vršilo večje število med-narod-rwh kongre-sov, kjer bodo sodelovali tud! predstavnik! naše države. Od 3. do 5. ju-n'ia b-o v Poznahu na Poliskem kongrres slovanskih Iifologov. S kongresom bo združena velika razstava kulturnoga in go-spodarskega življenja na PoLisketn. V Luydu na Svedskem bo od 21. do 29. avffusta tned-narodni konsres za prou-čevanie verske zsodovine. Od 23. do 27. septembra bo v Varšavi kongres slovanskih ma tema ti kov. V Bostonu se bo vršil od 19. do 23. av-gusta med/narodni kongres filozolov. V Cambridffu bo od 16. do 23. avsrusta peti med. maja. Od 14. do 31. maja bo na Reki mednarodna razstava šumske industrije. Na to razstavo je bila pozvana tuđi naša šumska industrija, ki pa doslej ni utesnila sklepati o svoji udeležbi. Razstave se med drugimi udeležita tuđi Ru-munija in Ceškoslovaška. Iz policijske kronike Ljubljana, 8. maja. Na policiji ie priiavil Teodor Leon, da je neznan storilec vlomil v njegov paviljon »Volga« na velesejmu in mu odnesel razno posodo ter šest turskih kavnih skode-lic. Skupna škoda znaša 1000 Din. Tat je prišel v paviljon na ta način, da je odtr-yal ključavntco na vratJh. Na Kode*Jev«n si gradi magistratni oficijal Ivin Melik hi-iico. V nedograj-eno stavt>o se ie pa te dri splaril nernan zlobnež in rmi v stranišču ter v rezervarjih potrgal ve<5 vodovodnih cev:. C^i so bile vredne tOO Din. škoda, ki jo je povzročil zlobmež, pa masa 1000 l>n. Iz vse poškodbe je razvidno, da gre za čin osjete in da zlikovce ni imel namena kras-ti. Trgovcu Antonu Verb-iću ie Hil na Oa-luscr^em nabrežju ukraden ročni voz:ćek, vrede-n 1000 Drn. Na Vodmi'kovtm trgu ie neznan žepar izmakni! brartievki Joži Za, letlovi denarnico z 90 D.n ^oto^i^^e. Borzna poročila. Z4GREBšK\ BORZA. Devize: Dunai 7W.6n. Bei! :i 1 V49. Am-s:crd.4m 22.87, Budimpešta 9 917S. M !'^ti 297.97, London 276.0& Newyork S6.7S. Patit. 222.*), Praga 16«..V. Curiti 1095.9. Efekti: Vojna škoda 416. INOZEMSKE BORZE. C«rlh: Beograd 9.1?5, Dunat 73. Beri n 12110, Budimpešta 00.55. Praga !5..¥kS. M<-Ian 27.19, Parii 2078, London 25.19, N^-yorlc 519J4. Stran 2 »SCOVENSKT NAROD* dne 10. maja 192*. Stev 10S Pred kolektivno razstavo Jakopičevih del ^ i v Zagrebu Osnovat se je žc priprarljalni odbor pod predsedstvom Ivana Meštrorića. — Jakoptc je zadovoljen z napetom razstave v LfuMfaoi* — RembraiuH, ki je našemu mojstru eden nafdražjih. LjaMjana, 10. maja. Ree je, Rambrandt mi je eden najdražjih. Poleg Tintoretta, Michel-nngeU, el Greea — najdraiji. Nam-refc: njega irem zmerom kot mota sredi življenja, vaega zivljenskega; človeka sredi bujne, bogate in mo-eočne rek«, ki mu je vsaka kaplja, vsak val bliru in v njegovem sil-nem ustvarjajočem poletu predmet intereoa in ljubezni. Kedki to umet-niki tolike neposrednosti in tako univerzalne svobode. Pri njem ni-mate nobenega lepotnega tipa — pofegal je ta vsegamogočimi predmeti, brez omejitve in povsod je ostal 8tvarnik in samo etvarnik. Njegova visoka čistoet pojma in ob-čutka vz.buja v meni nekaj neizrazr iiega. \»a njegova dela so polna čudeine jasnine, ki vre iz ćele osebnoeti in je vsa tako neizreklji-vo človeška. (Mojster Jakopić v svojem zborniku, ki iziđe te dui v založbi Tiskovne zadruge.) — V uTOjem zborniku pripovedujete i ▼elikim spoštovanjem u Reinbrandtu. Ali bi bili tako ijubezniTi in mi za naše čitatelje kuj vrč poredali o njeni? RcT?brandtov »Mladerrc 7 me-čem« — l'niv raH i«tj*?n !. H>(k>. kot «in preprostega, a proc^j pre-i>iozneiia mlinarja. SolaJ se je v slikarstvu doma in v Amsterdamu. Prve njegove slike predstavljajo njV-i»n sametja. 7 avtoportretom je začel in z njim je tuđi koučal »svojo živ-lieneiko pot. Na ta način lahko zasledujeuio eprenit'mbe v njegovi zunanjosti od lela do leta. Samemu sobi si ]e bil najljubsi model, ob katerem sr ]»> poskušal v svetlobnih in ir.r.'tznih štue živel v zelo dobrih gm&t-nih razmerah. Živel je zelo razkoino, kar je imelo po ženini smrti 1. 1642. za posledico, da je finančno vedno bolj propadal tako, da je končno prišel na beraiko palico. Slikar-ako je čedalje bolj napredoval in ker ljudje nišo razumeli njegovih slik, tuđi ni imel več odjemalcev. Umri je v najvecji revsčini 1. 1669., pozabljen od svojih rojakov, ki so mu nedavno še navdušeno peli hvalo. Rembrandtovo intenzivno duhovno doživi janje in gledanje narave sta v tako harmonični zvezi kot pri nobenem drugem umetniku. Zato po njegove podobe, čeprav so dostikrat tuđi po kompoziciji bogate, vendarle po izrazu preproete. jasne in člo-veške, neobtežene s Časovno aktualnostjo. — li RembraiidttTega tivljenja posne-mam, dm so prodaj&Ii njegore slike po njegovi smrti p« 6 grošev. Sedaj jih prođajaj« po ree milijonoT fraokoT. Njegov mlađeiiie i mefera n. pr. je bil pred kratkim prouaA sa okoli 5 milijonor frankor. Kaj pravite o tej pomenibni sliki? — Slika se mi zdi ponovitev druge, skoro enake elike, katere lastnik je g. Lindsav Holford v Londonu. Rembrandt se je z goto-vimi problemi rad delj časa bavil in je zato svoje slike po večkrat izdelal z nekaterimi spremembami. Njegove slike so mnogokrat kopirali in bi si moral temeljito ogledati original, da bi mo<*el točno ugotoviti izvir-nost njegove slike. Po tej skromni reprodukciji sodeč je v sliki Rembran/itov duh. Slika datira približno iz 1. 1644. — S kakšnimi nacrti se bavite $e«lnj? — Pripravljam se za razetavo v Zagrebu, kjer hocejo tuđi proslaviti mojo 601et-nico. Vzpodbuda je izSla iz slovenekega pro-svetnejza društva v Zagrebu. Osnoval se je ie pri pravi jal ni odbor pod predseđstvom Ivana Megtrovića. Kakor je predviđeno, se bo vršila na predvečer otvoritve razetave v Umetniikein paviljonu na Zrinjevcu, ozarjanjem na to razstavo pa bi bil uspeh nedvoniiio mnogo večji. Značaj na^e-Lra naroda je tak, da ga je treba še prav posebno in veČkrat vzpodbujati k duSovne-mu eodelovanju. Meni samemu preseda, da bi delal z besedami reklamo za svoja umet-niSka stremljenja. k. X V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani iziđe v kratkom Jakopičev jubilejni ibor-nik, ki mu bodo pridejane vef in enobarv-ue reprodukcije najbolj^ih Jakopičevih unio-tvorov. Vabimo, da kot ljubitelji lepe umet-nosti JakopiČev zbornik naročite. Xa željo dovolimo plaČilo v treh za{>orednih tnes^č-nih obrokih. KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani. Maski preveč zahtevajo od žene. — O najvažnejšeai življenj-skem problemu ljudje nišo poučeni. 29 Oprostite, gospod urednik, da napišem hidi ja/, besedo, zakaj se ne omoiim. Ni* •em imela namena pisati, ker pišejo druge itak mnogo ćeravno nekoliko premalo o virokih ki jih je ustvaril mo.ški spol, da je položaj že-nc tako poniževalen! Kaj ti moški si domišljajo vse mogoče pravice, da »žena moža premalo razume«, da »premalo za moža .skrbi«, da mu je »premalo privlačna«, ir> tako dalje, vse polno raznovrstnih izgo» vorov, ki vsi glasno iz teh »opravičb« ali »dbtažb« kriče: žena mora biti moja suznja, bitje v zabavo, v slast, a od mene, ker sem mo«ki. nima ničesar zahte\ati. Ko se je na* veličam, ko jo izčrpam, pa si moram po* iskati hetero. To je moja pravica moške^a. V st, 12. kjer neka Mara nehote in indi* rektno dokazuje, kako je ona potrebna ne* kemu možu, ki mu njegova Ksantipa več ne nudi zabave \n privlačnosti in v mnenju št. 27, kjer neki 30 let (?) poročeni štefa« nov, ki ni »pijanec, ne ponočnjak in ne bah* jek« istotako dokazuje, da potrebuje moški spol (on, lri ni babjek, pa šc posebno) he* tere, me je napotilo, da tuđi jaz spregovo« nm besedico. Niaem porodena, dasi sem že prvo mla* dcMt prekoračila, pa nimam tuđi želje, da bi se porobila, dasi snubcev ne manjka, ker »Min brc* dote. Hotel« bi brti mati, a nc*a> konske gledajo preveč po strani in otrok, ki vpraša po očetu, bi tuđi trpcl, če bi ga ne bilo, kakor vidim to tam, kjer mož in oče odhaja od Ksantipe in hodi s hetero. Imeti pa moža, ki bi mi bil mož samo zato, da bi bil lastnik moje dote, iskal si pa po* tem, ko bi mu rodila par otrok, ko bi mu postala že vsakdanja in bi mu ne bila več »privlačna« in se »premalo« brigala zanj (ker bi morala vzgajati otroke) hetero, te* ga pa ne maram. Kako je strašno za ženo in mater imeti moža, ki povdarja, da ni »babjek, ponočnjak in pijanec«, pa vendarle išče hetere, vidim pri svoii znanki malone vsaki dan. Poročila se je z moškim, ki ji je prise* gal Ijubezen. Lepa je bila, in še zdaj je lepša. kakor njegova hetera. Vsa mlada se mu je zaupala. Delala je zanj, ko on ni imel službe, noć in dan. Trpcla, prejokala noći, ko ga je zadela nezgoda. Skrbela za otroke m pozne nočne ure so jo videle pri delu. Troje otrok ima ta. In akoravno je ona Ijubka žena, povdarjam, Iepša še sedaj s tremi otroci, od hetere, ki nima nobenega, ^e je njen mož spomnil, da ima privilegij, pokazati se kot moški. Poiskal je hetero. Dokler ga je žena vzdrževala in delala za vsakdanii kruh 'n tako hranila njega in otrokc mu je bila še pridna, najboljša žc* na. Tako jo je vsakemu hvalil! Kajti videl je, da mu je potrebna in da skrbi »zanj*. Toda dobil je službo Postal je nekolika večji gospod. Žena mu je sedaj p>ostajala dolgočasoa. vsakdanja, otroci mučno zlo. Treba je bilo najti zabave, takšne, ki bi učinkovala na njegove občutke — dukvne ali erotične, postranska stvar — in je našel primemo hetero. Sedaj ne pozna več žene, ue otrok. Veokrat slišim, ko pojnCka in fan* tek sprasujeta: »Mamica, zakaj pa naš at?k noče nikdar z nami na izprehod. kakor deU te sosedov? Zakaj je tako malo pri nas»? Zakaj te vedno krega?« Otroske oči gledajo vpraiujoce in otol* no v mamo, ki skriva solze in ne ve, kaj bi odgovorila. Taki prizori mi naravnost odbi» jejo misli na možitev. Seveda, moskemu je glavno dobiti mla* n? Saj ga v tej stva» rt še nihčc ni poučil, saj mu ni v vsch dol» gih letih vzgajania nihče niti z besedieo raz* ložil glavne-ga smisla življenja, t. j. vpruŠa* nja zakona in potomstva. Starši se navadno ženirajo ^ovuriti z otrokom (četudi je že odrasel) o teh stva* reh; v soli ne obravnavajo tekom dol^ih let šolanja nit ene stvari o življenjskih vpra» šanjih in edini tozadevni pouk mu daje njegov »izkušeni« tovariš, ki ga je »poučil« kak še bolj »izkušcni« nepridiprav. Dalje čita v ćasopisih o tragedijah zaradi nesreč-nega zakona, morda tuđi od bli/.je pozna družinske razmere kakega znanca, in to je vse njegovo znanje o zakonu. Kako naj bo potem tako ustvarjena sli* ka o zakonu pravilna, da ne bi bilo po po* roki takih razoearatij, ki napravijo zakon* sko življenje neznostno? Zato mislim, da je ravno strah pred ne« srečnimi zakoni (katerim je pa vzrok na* vadno le razočaranje zaradi napaenega pred* stavljanja zakonskega življenja, ki si ga čio* vek naredi v svoji nepoučenosti) glavni vzrok, da se toliko mladih ljudi izogiblje zakonskega jarma. R- Žalostno poglavje \'se etape v razvoju človeštva od primi= tivnih začetkov socijalne strukture do da« našnje moderne ureditve družabnih odno* šajev so poznale ljuto borbo med konser« vativnim in svobodiio mislečim taborom, v vseh časih so padale žrtve na oltar napred* ka in vedno so poedinci mislili, da so te žrtve zaman. Naravni zakoni, po katerih &e mora človeštvo hoćeš noeeš ravnati in tuđi razvijati, so pa pravični in ne dopuščajo, da bi žrtve padale brez koristi za namen, kateremu so bile doprinešene. Vedno več je na svetu ljudi, ki mislijo z lastnimi možgani, vedno hujši je odpor proti onim, ki hočejo svoje nazore drugim vsiliti, dekretirati. Na drugi strani je pa tu* di vedno hujši krik in vik, ki so ga zagnali čuvafji nezmotljivosti in nedotakljivosti svojih nazorov, čim so začutili, da je /api* hal veter, ki jih utegne odpihati. Skrbno za* klepajo vrata in zapirajo okna, da ne priđe ta veter do njihovih možganov. Nihče bi jim tega ne zameril. saj bi ne bilo nobe* ne škode, če bi jim duh časa ustavil zarja» velo kolea;e v glavi, da si ne laste pravice zapirati rudi drugim pogled v svet in držati njihovo duševno obzorje v mejah, ki so jih sami določili. To je velika predr/nost, ki je pa značilna za konservativee vseh čaM>v in brani. Tisk je postal v novejšem času najvaž* nejši faktor napredka. Brez njega si kultur* nih pridobitev na nobenem poliu družabne* ga življenja skoro ni mogoče misliti. Zato ni čuda, da konservativci tako budno pa« zijo na vse. kar se pojavlja v tisku. Čim si kdo drzne potom tiska, torej ja\T«o, dvomiti o njihovi nezmotljivosti, čim se pojavi mi* «el. ki ni v skladu z njihovimi nazori in se* veda tuđi računi, zaženo huronski krik in »ik, čeS, naša kultura in javna mora^ je v nevarnosti. A če jih vprašate, kakšna je ta njihova kultura, začno zavijati oči in vgm navežejo otrobo^*, da vam noben antipirin ne prežene glavobola. In če pogledate malo globlje v to njihovo moralo, če povpraiatc pri njih po resnični srčni om ki, se vam za» eno ježiti lasje na glavi. Toda namen posvećuje sredstvo in tako sta dvojna morala in lažikultura ona dva svitla meča, ki ju vihte ti gospod je v borbi proti resnični morali in resnieni kulturi. Čim se pa oglasi kdo, ki hoče ljudstvu do* povedati, da ima vsak človek glavo in v nji i>d nara\e dan organ, s katerim lahko mNli, nastopijo patentirani modrijani, ki pravijo, da ni treba, da bi »vsak ose U povedal svoje ninenje k temu ali onemu vprašanju. Na to ali ono vprašanjc smejo povedati bvoje mnenje samo oni, ki imajo monopol m pa» tent na pamet in ki jim je bila /e v zarod* ku dana pravica misliti za dru^e. Taki tiči so živrli v vsch ćasih in po %sem svetu, toda toliko jim menda še ni bilo nikoli in tuđi tako prctlr/ni še nišo bili, kakor so zdaj Kar tebi nič meni me se po= stavi taka korifeja v pozo svetovno prizne* nega vscvedneža. notrka se na prsa in pra» *i: Samo jaz imam pravico povedati svoje mnenje k temu ali onemu vprašanju, čeprav ?e tiče vseh in zadeva vse v /ivo. samo jaz sem nezmotljiv in samo to, kar povem jaz, je pametna dobro in koristno. vsi drugi ste pa osli, nedorasli moralni slabiči in manj-vredneži. Prav nie ne pomisli, kdo mu je dal pravico proglasiti sočloveka za nedora« siega manjvredneia. In kje je vzel merilo /a presojo moralne kakovosti soCloveka, ki pa tako mirno uvrsti med moralne propa* lice? Je pač moral dvigniti sebe na piedestal moralno neoporečnecja Človeka in napraviti iz sebe sverniški lik A da qa pozovete, naj prvi vrže kamen v Magdaleno, če je brez greha, bi mu najbrž om3hri1a roka Moderno časopisje si pri/adeva postati to, kar mora biti, če hoče odgovarjati svo* jemu namenu, namreč zrcalo mišljenja, ho* ten ja, nehania in delovanja naj^irših ljud* skih plastt. Temu cilju se pribli/uie tem« boli eim bolj sodeluje z njim ljudstvo sa* mo, čim več ima izvenuredniških «otrudni* kov in čim večja je slika misli in dela vseh od najnižje^a do najvišje^a Zato pol aga ča* sopisje vseh kulturnih narodov veliko važ» nost na to, da pritegne k sodelovanju čim večji krog občinstva. kar je tuđi razumljivo, kajti časopis je last vseh, ki ga čitajo. Zato dajejo mnogi časopisi obćmstvu možnost, da pove svoje mnenie o vsem, kar ga zani* ma in kar posega v vsakdanie življenje. Več glav več ve. Skrajno nazadnjaško je pa na* ziranje, da smejo misliti in presojati razne življenske pojave samo poedinci in da je samo njihova sodba pravilna. Tako nazira* nje spada v srednji vek in je res žalostno poglavje, da se najdejo ljudje, ki ćelo javno zastopajo to nazadnjaško stališće Koncert ge. Pavle Lovšetove L>ne 8. maja je priredila ga Pavla Lov* setova v dvorani Filharmonične družbe kon* eert i i/ključno ameriškim sporedom. Za* stopane so bile umetne in narodne pesmi. Zdi se mi, da so narodne pesmi. ki smo iih Misali, v resnici bolj umetne kot one. Ali pa je bila priredba za glas in klavir tako umetno izdelana. — Znano ie. da Amerika ni baš de/ela glashe. i/vzemši ja//, ki hc ie odtod pritihotapil k nam. Tuđi tc^rat se je to potrdilo. Izmed umetnih pesmi bi ne na* šel niti ene, ki bi ne spominjala močno na Evropo. Ni i/ključeno, da ic velike vplive /apu>til tam Dvorak, kajti tuđi -»metanov* ska in dvofakovska mesta seni /asledil v skladhah ameri.ških komponistov Prav \se pesmi se odlikujejo po tem, da favori/iraio revski glas na škodo kla\ irske spremlia\e. Prepričan sem. da pr'de to v Evropo, iz ka« tere je izšlo, zopet nazaj. I/ enostavnega razloga, ker rnrvci bodn take pesmi raje pe* li. Najbolj me ie f>;jrela prva pesem spore* da »Pridite pravični«, ki v glohokem reli-gioznem slogu daie prednost pevcu, klavir pa spremlja v arhaističnih enostavnih har* monijah, katere so za taka besedila menda j edino mogoče. Vend^r. že pri prvi se oči* i tu jejo evropski vplivi, že omenjeni Smetana in tuđi kjenzl (Lv anj^cljnik). Prav dobra, nekako \ >Vo^arto\ cm slogu pijana »»Pridite na s\ett prud« na Sliakesp-earieve besede j« podobna operni anii ter prav spretno upo» rabija koloraturo Bila je pa tuđi cna red« kih živahnih pesnii »poreda. V »c ostale »o tiržane \ećinoma v hrično-sertimeiitallicm ali pa arhaistično-rclimozncni slui;u «>el z očetom bom orat« je crbčuteua puccmijev« sko, pri pesmi »Noćni veter« ima klavir boJj ilustrat:\no ozadje Ako bi biU daljša, bi jo najlažje primerjal i Lt»c\vejCviun hala« dami, ali pa \Vagnerjem (Večni mornar). vOb /ori« je mešamca večjih ilogov (Uebus* sy, N'erdi, romantika). Prav cbCutena ie »Rožni venec«. »Ne klici tnc vtC« ic podob« na operni vlo/ki »Ptiček pojc«, »'l'iha noč« in »Kaj je pesem« so zelo blizu salonu, šla« gerji. Vendar ne očitujejo ritmov ja/za ali sploh kakt^a ple^a. Tuđi ^Zamorske duhov« ne pesmi«, d% e indijanski in staromeks.kan« ska ljubavna »Marchctj« so lažiega žanra, vendar zelo skibno prirejenc Atneriske na» r«xlne pesmi so po mojem mnenju tako po* dobne našim slovenskim, kakor nobena cv« ropska. V melodiki st \ eda Glede ritma, ki raj bi bil za ameriške pesmi no &voiih sin« kopah /načilen, ne morem me reči, ker je gotovu bilo potrebno, da se je jeziku pri* merno tu in tam kika punktirana noti prc» ložila iz lahke dobe na tcžko. Takozvane »zamorske« cetotonske po>topc »em /asledil !e v indijanski (Ljubavni klic), pa še to v spremljavi z bol) harmonskim poinenom kot melodičnim Posvetil sem nalašč \ecino prostora ka« raktenzaciji skladb, ker je bil to prvi nai koncert te vrste. Go-^pa Lovšetova je pcU umetne pesmi \ se v prevodu. nartvdne pa po\t-č]ni o>ri« Cinalu. I jospe Lo\ Setove nisem fclišal v orn.« n nikdar, zato ne mo»rein primenati i tene« L.a na^topj s preišnjimi Slišal sem mt*J pu< bliko !»odbo, da ie go*pa LovšetONa j» a»ov» no vedno mlajša in svežejša. In tem \eriel. Ne vem, kaj bi boli pohvali!, ah •(kno, razumljivo deklamacijo, tli hrezhibno aijan« siranjc dinamike (brez pretiravanj!) ali njen nad vse simpatičen, skromen niSto>p, jli nien srebrnočist, ne/en Q!a». nieno r>ev« sko tehniko, okus v prcdnašaniu ali p» lah» koto, s katero obvlada igraic visine in tolo* rature \saki ptrsmi >e pre!an|o. nikjcr ni -ledu o šabloni. Mislil sem sam'1, koliko teh po* večin plitvih pesmi bi ilo v nič, ako b jih ne resila interpretacija fn kako mono ono hi postalo na koncertu, ako b\ te pevkj lo» ti!a vsike skladbe pr istem kopitu! Občinstvo ie d\ orano skoraj tianolnib in ni štedilo s priznavanjem Nekaj «e je mo» ralo ponavljati /e med spored-om. neka po končanem programu Gospa Lo\ setova ie / u-.pchom lahko fndovoljna. mi imn tidi. hi na skorajšno »v klen je! Slmsko Osttrc. Repertoir Narodnega gledalis:a v Ljubljani Drama: Začetek ob ;«. ^ - . II: ob \b. uri Kroj s kr«dc Duatia ^ - iva t^ri zn\i. c«nah. Ir\en S j.'u, 1».: Utopljene*. Ljudtka ?reditiva H zn.ž. etnah. Uvtn. Ponedcliek, 13.: Prireditev PLN-a'j^ Rc^irac* c »-rb«iWih kfij»ižev«ikov. l'jrck, 14.: zapne. ! Opera: Za;>no. (Turneja po Da!n»ct+i > N«4#H« v l)ubl)a»»ki driml. L>nt tJ ' rr. >« -.prizori Ne st rovova •L't«^!j«iica« krt :;iids(ka 5>reditd\;i rw: ■' jcr.AR Da im«: P«tek, 10 malu iv.^>; k«^li^a«i: Anton; pravo« lavo i: 21. atvHa. J*p. Sv. Sa\t- DANAŠNJE PRIRCDITVT Drama in apera zaa>rtl. Kioo Hatlca: Noi v Lrndonu. KIm \4—\: rilm ZKD: Grob na ttvtrmm Fraact>«ku f»r»davaaic na universi: «4i lt. vrt uredava prof. Rey. DC^LIRNC LCKARNC Daa*«: Babov«c. ICnnajrctiii trg; \J*Hf, i^. Petra c**ta; Me^evvr, SfM>4ti.% Siflka Za ii€j;o \ aših zob more priti p<»les Ock>b suno pasta Od*»| v |x»Mev. ktr je pasta Odol za zobe rezultat študila \ede ter M) ktnih izkuieni, Pa>ta Gte /a /obe, kakor ic pa*»tii Odol. ^ tev. 105 »SCOVENSKI NAROD« dne 10. mala l$29. Stran 3 Dnevne vesti. __ Zahvala (ilasbene Matice kralju. Posudom najvišjega odlikovanja ljubljanske uni\erze ie poslala tuđi ljubljanska Glasbe-na Matica Njega Veličanstvu kralju Aleksandru L zahvalno brzojavko, ki se je tlačila: »Iskrena radost je objela vso Slovenije ko Je zaznala za plemeniti ukrep Vašega Veličanstva, da srne nositi vseuči-Jjščp v Ljubljani visoko ime Vašega Veličanstva. Tuđi Olasbena Matica ljubljanska želi biti ob tej priliki tolmač globoke hva-ležnosti in resnične udanosti slovenskega naroda Vašemu Veličanstvu. — Za odbor: dr. Vladimir Ravnihai, predsednik.« — Nato je dobil predsednik Glasbene Matice od ministra dvora sledečo zahvalo: »Gospod predsednik! Nj. Vel. kralj je bla-Kovolil odrediti, da Vam sporočim njegovo srčno zahvalo za izjavo udanosti, katero ste poslali prilikom odlikovanja ljubljanske univerze. Minister dvora D. D. Jeftić.« — Počastitcv spomina generala stelanl-ka. Vojni minister general Hadiić ie od-redil, da se počasti spomin prvega češko-slovaškega vojnega ministra generala bte-fanika na ta način, da priobči »Vojni list« Članek o Štefanikovem življenju. Ceikoslo-vaški poslanik na naSem dvoru g. Jan £e-ha bo predaval drevi v beograjskem ra-diu o Stefaniku kot narodnem junaku Ce-Skoslovaške. - Zadušnica za vojvodo Stepanovičem v Pragi. V sredo dopoldne se je vršila v pravoslavni cerkvi v Pragi zadušnica za pokojnim vojvodo Stepanovičem. Udeležili s-o se je vsi poslaniki tujih držav, naš poslanik dr. Angjelinović in vojaški ataše pol-kovnik Nedeljkovič z zastopniki našega konzulata, general Blaha za prezidentovo vojaško pišamo, zastopniki češkoslovaške-ta zunanjega ministrstva, inspektor arnia-de general Podhajsky, šef seneralnesa $taba general Svrovv, več članov parlamenta in senata in drugi odlični zastopniki češkoslovaške javnosti. Ruski škof Ser-Kej se je spominjal pokojnega junaka m je opravil cerkvene obrede. Pri odhodu iz cerkve so udeleženci izrazili poslaniku dr. Angjelinoviču kot predstavniku naše države sožalje. — Kontraktualni uslužbenci Narodneza eledaliSča v Ljubljani. Prosvetni minister je v sporazumu s predsednikom ministr-skega sveta odredil, da smejo biti sprejeti kot kontraktualni uslužbenci Narodnega cledališča v Ljubljani Balatka Anton, Grba Pavcl, Janko Vekoslav, Kogoj Marij, Maj-dič Vera, Marčec Stevo, Rumpelj Emil, Svetel Heribcrt, Balatka Vera, Bratina Va-lo, Debevec Ciril, Debeljak Darinka, Kauk-ler Miro, Nablocka Marija, Potokar Alojzij, Sancin Modest, Slavčeva Masa, Dežman Anica, Florijančič Zoftja, Gerlovič Zoiiia, OostaČ Josip, Jare Angela, Erklavc Marija, Pip Alojzij. Buh Ansela. Rus Marija, Se-kula Alojzij. Simončič \taks. Skele Ruža. Vilfan-Kunčeva Zinka, Jeraj Karei, Jaki Anton, IStanič Franc, Prinčič Franc, Kante Gustav, Miiller Gustav, Feršnik Fdvard, Kreisinger Josip, Beza Bohumil, Drapal Silvester, Flego Branko, Breila Anton, Laun Vaclav. Gresorc Janko, Pokornv Josip, Mlejnik Anton, Volovšek Franc, Matousek fdvard, Hosner Josip, Juvan Tomaž. Karaš Franc, Klier Anton, \ olfart Žiga, Bauer Josip, -Pubravska Julka, (lolovin Peter, Ha-berle Ada, Smrkolj Vali, JakSe Marta, Ger-žina Olga, Kirboš Fani, Pavšie Gizela, Skala Greta. Pohlin Maks, NavinSek Emil, Jaki Alojzij. Ivanuša Matija. Pečnik Josipina, Skružnv Vaclav, VavpotiČ Bruno, Gorjup Ciril, Mrak Franc, Cesar Franc, Matjašič Ivan, Rakovec lienr.an, Saje Ivan, Strah Ivan, Stunec Valentin, Komar Avgust, Ma-tejek Ivan, Cilensek Marija, Drcnovec Jo-ško in Murgelj Franc. — Razf&ane sodne službe. Pri okrai-nih sodiščih v Kainrviku, Ložu. Kozjem, Ptuju, pri Sv. Lenartu v Slovenskih gorica h in v Gornji Radgoni se oddado me-sta pisarniških uradnikov, v Gornji Rad-goni 2 me-sti. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« Sl 48. z dne 8. t. m. objavlja zakon o centi alnem ti'vkovnern uradu, zakon, s kate-rim se odofrrava posrodba sklcniena :ned kraljevino SHS in franoo&ko druibo tuni-zijskih fosfatov, gnojil in kemi-Tskih prolz-vodov d. d. na ra^Son frajicoske druSbe hkkoelektričnih sil v Dalmaciji o prenosu in razširj«n>jai koncesiij «a izJkoriščanie vodnih sil Krke in CeHmđe v Dalmaciji, pravilnik za zamejmičevan-je katastrstth (davčnih) občin. izprememibe in dopolnltve v pravilih o polaganju državtie&a »trokov-nega iapita uradnifcov ministrstva za socijalno politiko in uredbo* o natančnejšiti navodilih glede konstituiranja odvetatSkili zbontic. — NaJezlJive boteznl v mariborski ohla*ti. Qd S. do 14. aprtfa -e bilo v mariborski oblasti 12 primerov htipe, 76 vnetta priu$ewe slinavke, 2 noric, 6 tifiraiih bo-leOTi, 79 škrlatinke, 41 ošpic, 11 davice in 7 šena. Prepovedanl publikaciji. Notranje mt-nintrstvo je prepovedalo uvažati in štriti v raHi državi madžarski list »A Mati Nap« in knjigo »Tji vie de Lenine«, kt je izMa v franeoskem jeziku v Parizu. — It carinske službe. Za carinika pri llivni carinarnici v Mariboru Je imenovan upravnik Adolf Mataulek. — Vrane. Vremenska napoved pravi, da hf> deloma oblačno, vedro in toplo vreme. Tucii včeraj je bilo po vsth krajih naše drfavt bolj »li mtni ©hlačno. Povsod je ttrnoeratura znatno poskočila. V Beoiradu \n Skopliu je bilo včeraj 29, v Sarajevu in Zagrebu 3«, v Splitu 27, v Ljubljani 24, v Mariboru 23 stopin]. Davi je kazal baro-mater v Ljubljani 763 mm, Umpentura je znaSala 13 stopinj. — Odda]a zakupa prodalatne na postali Laiva sa bo vršila potom licitacije 23. t. m. pri dirtkciji državnih ielcanic v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub-Ijani. — K popravku v »Slovenske« Narodu« od društva »Dobrodelnosti in »Jugoslo-vanske knjifarne< smo zvedeli na mero-dajnem mestu sledeče: Res je. da so bila v liiši društva »Dobrodelnost« tiekatera stanovanja vso zimo prazna, res ie. da je društvo *Do©rodelnost' dalo preurejati su-novanjske prostore v obrtne brez stavb-nesa dovoljc-nja, res je, da stavbenfc ni niti firme razobesil, res ic, da ie magastrat-ni i-nžefi'jer osebno prepovedal delo izvrše-vati, res ie tuđi, da it ponovno ma&isirat-n> inženjer šel na lice mesta in je delo ustavi!, res je, da je društvo »Dobrodel-noste prosilo naknadno za dovolienie pre-uredit\e, res je pa tuđi, da je bil na predloženih načrtih napis »last Juzoslovanske I knMgarne«. Ne juu»iKi;t€ zadnje prilike! Dan*s zadnjič do-brousptli filjn „Beli šator" IVsakdo, ki 2a je videl, se ic prav res pnsrcnc na smela I. Simrtonosne atrakci-jc !ekrbljeno z dobro pttno vodo. V naortu je tuđi vodovod pri Zrnovuioi, ki bi stal okoli 9 milijonov Din. Država je vo* ti rala ia ta nacrt okoli 2 milijonov Din. Le-toe bodo začeli graditi vodovod tuđi v Ka-iki na Krku- Stal bo okoli (jOO tisoč Din. — Z nožem v trebuh. \ bolnico >o davi pripeljali težko poškodovanegu 2b-letnesa delavca Frana Dadairna, zaposlene-ga v JugočeŠki tovarni v Kranju. Dadarin je bil sinoči na kinečki veselici v Kranju. Med gosti je nastal prepir «n pretep in med pretepom sa je nckdo sunil v nožem v trcbuli. Dadarinova poškodba je smrtno-nevarna. — 130 uodov olja v platnenih. V pone-deljek zjutrai je nastal požar v fckla'liščih standard Oil Comp v Pančovi. PoLir »c je bliskovito širil. Gasilna akcija je bila ne-mojroca. Med prebivalstvoni, zJasti v bližnji okolici, je nastala panika, ker se je mislilo, da je v 6kladišču tuđi bencin. K sreči v ekladisču ni bilo bencina. Nekaj dni pred požarno katastrofo je podjetje v?e boncinske raloge prepeljalo v drusjo skladilče izven nicsta in to na odredbo policijo. Gasilci, lrednjiii nu-lah. Popoldne prNostvujeio seminarskim vajatn, zvečer se pa \ rši njim na čast se-stanek v restavraciji -2vezda :. Popoldne si ogledajo tuđi razne zanimivosti Ljubljane. —li Javna seja obćinske uprave ljubljanske. V torek 14. t. in. ob 17 se bo vršila v mestni dvorani javna seia občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu je poročilo finančn^ga odseka, gradbenesa odseka, persona'no-pravnesa odseka in upravnega odbora mestne clefctrarnc o na-kupu elektrarne v Mo&tah in o dajatvi clekiričnega toka občini Mos;e. Javni bo sledila tajna se.;a, na kateri se bodo obrav-navale personalno^pravnc zadeve. —lj FinanČna direkcija v Ljubljani opo-raria. da je izvrsljiv dne 15. maja t. 1. drugi četrtletni obrok davkov za leto 19?°. Kdor do tega dne ne poravna \ šega do-spele«;a davka, se mu računijo od tega dne na neplačane vsote davka letne 6odstotnc famudue obresti do dne plačila. Poleg tega se računi za vsak vročen opomin od vsakega dinarja davčnega doiga ena para ^ksekucijskih stroškov. V interesu davko-plačevalcev je, da dospele davke do gornjega roka poravna io.< —lj Organizacija horhe proti raku. Statistike zadnjih let kaiejo, da zahteva takoj za tuberkulozo najvet clove>kih irtev rak, obenem pa tuđi, da se rak vedno bolj raz-j-irja. Po celeni svetu se uM^navljajo društva za pobijanje rak«. Tudt ]>n nas ?e je ustanovilo tako društvo. Ako hočemo, da omejimo in zatrenio v kali to strasno bole-7.on, je potrebno sedclovanj*» v«cga prOr«jan izaći ja borbe proti raku-. Radi velike važnosti vprašanja borbe proti raku, se obeinstvo opotarja na to nadvse /animivo in korifrtno prcviavanje. - tj Izlet umetnostno - /godovinskega društva \ Dalmacijo. Za izlet UZU v Dalmacijo se je priglasilo 2\ izletnikov, za ka-tere mj prostori I. razreda na izletuiškem parniku Salona že rezervirani. Salona od-haja iz Sušaka v sredo dne 15. maja ob 14.30 popoldne na sestdnevno pot po Dalmaciji. Ker treba denar za parnik (171NJ dinarjev) odposlati naurei, nai ta prijlaSen-ci najkasneje do sobotc, 11 t. ni. opoldne pošljcjo podpisanemu muzeju. V ponedeUek 13. t. ni. dobe nato pri podpisanemu vozne listke za paniik. — Kdor ne mara upo-rabiti hrvatske prote na Sušak, uaj si pra-vočasno oskrbi potni list pri policiji (2 sliki) ter tranzitni vtzum za dvakrat pri ital. konzulatu 25 Din, priložiti sliko!). Oni, ki uporabijo komodnejšo zvezo na Sušak preko Italije, odhajajo iz Ljubljane s prvim jutranjim brzovlakom. — V ponedeljek 13. t. m. ob 20 zvečer v zadnji sobi re-stavracije Slon sestanek izletnikov* na ka-terem se dosovore vse podrobnosti. — Dr. St. Vurnik, muzej. ]j— Jakopičeva ra/»tava je odprta >e do incl. 13. t. ni. Kakor izvemo, si bodo v ponedeljek ogledali razstavo člani beograj-skesa in zagreb^kesa Penkluba. —lj Občinstvo se opo/arja, da je do-stop v novo inestno lii^o na Poljanski cesti brezpogoino vsakomur prepovedan. Iz-iemna dovolienja za o^led hiše lahko izda le župan. --lj Francosko predavanje na univer/i. Pod pokroviteljstvom franeoskega instituta v Ljubljani se bo vršilo jutri ob 18.50 v slavnostni univerzitetni dvorani predavanje g. prof. Reva s skioptičnimi slikami o predmetu: *Le sentiment de rantiauite dans l'art francais (Le Lyrisme)«. Opozarjamo, da je s. prof. Rey, ravnatelj arheoloških izkopnin v Albaniji, odličen znanstvenik in da je njemu pripisovati mnoiio važnih iz-najdb, ki so vzbudile pozornost med omi-kanim svetom. Clani in prijatelji franco-skega instituta in prijatelji franeoske kulture so iskreno povabljeni, da prisostvuje-jo temu predavanju. ~1J Prodaja konjskega jnoja se bo vršila potom licitacije 18. t. m. pri komandi S. /andarmerijskeca polka v Ljubljani, Bleiwei^ova cesta št. 3. Pogoji so na vpogled pri isti komandi. —lj Obvestilo preselitve spccijalnejia ateljeja za črkoslikarstvo iz Gosposke ulice st 4 na Tržaško cesto 11 (nasproti to-bačne tovarne). Lud. Štrukelj. —lj Društvo trftovftkih in industrijskih nameičencev v Ljubljani vabi svoje člane na izlet, ki se bo vršil v nedeljo \2. t. m. na sv. Goro pri Litiji. Odhod % vlakom ob 7.38 uri zjutraj. Izleta se udeležijo tuđi Clani ostalih v Zvezi včlanjenih dru^tev. Pridite z družinami in prijatelji. 303-n —U SK »Jadran«. Danes sestanek v Narodni kavarni, Sklicujem vse navedene Člane: Logar, Štciner, Zor, Sever, Plevelj, Oven. Potokar, Maracol. Gabršek. Sušnik. Cemažar, Bezlaj, radi nedeljskeca gostovanja. — Kapetan. —lj Sezna« najdtnih prtdMctuv, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani, v času od dne 16. do dne 30. aprila 1929: 100 Din bankovec; 2 bankovca po 100 Din; 50 Din; 1 zlat poroSni prstan; 1 zlat pntan z rdeCim kamnom; 1 denarnica 53 Din 60 p; 2 molka dužnika; 1 ženski dftžnik; 1 za-stavni listek mestne zastavlialnice v Ljubljani, $t. 5753; 1 svilena ženska Šerpa; I čoln: 1 pes lovske pasme, nemški, rjavi kratkodlak, nosi znamko St 536 in sliši na ime *Ris«; 1 listnica v njej sveženj klju-Čcv; 1 knjiga z napisom »Zivčevjt člove-ka«; 1 hrtnilna knjižica Mestne hranilnic« v Ljubljani na ime Marjan Koželi; 1 živ racman \n 1 šport«a čepića. — V ielezni- ških vozovih so bili najdeni sledeci predmeti: 1 akto\ka s spi>i, 2 palici, 7 dežni* kov, 1 zavitek perila, 1 leseni stativ, 1 jo-pica, 1 kladivo s črkami »$. B.«, 3 ko-lesne zračne sesalke, 1 etui iz aluminija, 2 moška klobuka, \ usnjena torba s kruhom, 1 par damskih čevliev. l denarnica z 10 Din, 1 pločevinasta doza, I žo^a, i zavitek /. dain>ko obleko, 2 para h!a^, I prazna denarnica, 1 lončen lonec, 1 čepića, 1 srajca. 1 kravata in ?.18 m blaga. —lj Zveza drustev privatnih namešč^n-cev Slovenije \ab; vbC člane l'ubijanskih društev na nedeljski izlet na sv. Goro. Odhod ob 7.38 uri iz Lju-blčane do Save. V primeru dežja izlet odpade. Ćlau: naj pripeliejo se-boi družine in prijatelje. —Li Dotični, ki je našel Ipobral) na praznik v četrtek pri prvem sorenjskem \laku na slavnem kolodvoru zlato zapest-no uro m ki je dobro poznan, se poziva, da isto takoj vrne v naši upravi, ker ticer '-e ga bo policijsko ovadilo. —lj JNAD Jadran ?: r*d. dancs ob 2<\ uri predvanje » druftvMti atalnici. Pr*-dava 2. dr. Kramer. Udeležba za Člane obvezna, prijatelj: \aMjeni' —!j Sobotnl »oiol&kl oomenki se nada. Imjejo m.j TaiHi'j \ s >b>*o 1L t. m. (ot» 20 uri. \ hod severn —!j «Dan bonbončko* . k\ sa ic pnre* čila moška in te:\^kd C M. podružnici v Kranju it prinesel ćmih. D:n JO04.5O, 0^ ženske podružnice v Nove.-n me&tu p» it pri.ela C. M. družba Din S53J0 «vd iite prireditve. Vsem prirediteliem in darova!-c*m iskrer.a hvala! V*-n Vtisi z izleta Jadranske Straže v Grčijo Namen potovanja. — Tcžave z jezikom. - Solun in nje^a pre-bivalci. — Grki so na zunaj pobožen narod. Atent*, 7. uu, i 1. maja okali 24. ure ^e je odpHjalo i/ Beojjrada 3«i idetnikov Jadranske Straža \ Ortijo, med njiini še«t ^loveacev. l/let ima propagandni značaj; nameu mu je nie«i».el>ojtio spoznavanje prebivaKe% obeh sosšedaib drŽ.tv in utrditev prijatelj skih itikov med obema narodoma. iut« ija-t;\a za iilet je iz>la iz naJoga po*laoištva v Attuab. Zi'Iezuiika uprava v Beogradu je jvo?krbela za ugodno voinjo • tem, da je d.«la izletnikom po^eben brzovlak, ki j© đo~ ločtn izletnikom za ves cas izleta. Izletniki feo bili povsod prijamo #pre jfti. I majo pa težave z jezikom, lirki govore skoro izkljudio samo novogrski tuli * tujci. Od tujiii jezikov ix>maga potuiku \\q (j ičiji se naj več francoščina, toia tuđi ta £*■!., malo. Som in tja ra^umejo par b**s* di iu«kih ali italijan^kih, na ladnjrin uie-lu srbskih. Angleščine, ki je sicer v prUUtii-sUih mtstih cbčevalui jezik « tujci, ne tj iuia»ejo uiti v Solunu, niti v Atenah. Lr^ i ti* jugo^iovenske c-oae v soluuskem pristani »ču nam je pravil. da ćelo v uradnem vb-Cevaoju vracajo Grki (ranco*jko pi*aae *-li>-ge ia zahte\ajo gr^ke. Tuđi naši delegaciji, ki je posetila Venizelosa in predsednikj tržke republike (ki pa sU» bila oba odsutna), so dnevno službo vršeći uradniki na franeoska vprašanja odgovarjali tamo ^r-5ko. \r Grčiji je torej nacijonalizeni zelo razvit. Ki izletuiki. l'o približno -Uurni vožnji iz Beograda smo prispeli v Četrtek zvecer v Solun. l*o kiatkem sprejemu na kolodvoru so nas raz-vr>tili po določeuih hotelih. Drugi dan — r.a pravoslavni veliki petek, ^mo >i ogledah dopoldne v pristanišču svobodno gr.^ko oo-ne (eleuthera zona) in jugoeloveutko eono. Svobodna mška cona je namenjena v povzdigo grško trgovine. Je privatna ustanova pod državnim protektoratom. U riki uvozničarji in izvoiuičarji ^mejo tu Jriati uvozno in tranzitno blago, seveda satno go-to\o dobo, ne da bi plaćali carino. Carina *no, ko »e iivozi. Jugoslovenska tona obsega *J4.(W0 ui«. Za ca^a balkanske vojue 1. 101J je bilo si-cer med (Jrki in Srbi do^ovorjeno, da od-stopi Grcija mnago vetji kompleks Srbiji. Toda [irvotno doloceni obseg se je pod ra&-nimi političriiaii vplivi pri po/,nej^ih p«)^a-janjib vedno zmaojBeval. dokler ni koacno definitivno doeegej današnje precej oz.ke meje. Naprave (skladišča in dr.) v jugoslo-venski coni pa ?o fratu-o^ka la>t in plaČuje naia država za njih uporabo Francozom formalno najemnino. V po»lopju svobodne «irSke coue je po-zdravil Jugoslovene predsednik grSko-jugo-slovenske lige. Pozneje je bila v hotelu Mediterranoan Pala« Jugoslovenom prirejena zakuska. Grškemu narodu sta izrekla napitnice podpred*ea Boiidarović in dr. šilović, prof. zagrebike univerze. Od grS-ke etrani je napil našemu prijateljstvu g. Margokor-dato. Solun st^je danes okoli ii(»U.000 prehi-valcev. liaapoloien je v glavnem v ravnini ob morju, Ie nekaj v brdu. li razlofno vidne dalja\e niu ob morju blešči nasproti s snegoni pokrita glava gore Olimpa. Prebi-valiSče grških bogov s|>ominja po avoji ve-iikosti in obliki na na*o Begunj^čico. (Ne zamerite mi grski bogovi, da primerjam vaš sedei s kranjsko goro). Prebivalstvo Soluna tvorijo « trtlj cetrtiu Grki, oetalo Cetrtino tvorijo židje in okrog 8000 Jugoslo-venov. l*ov^d se ?e kazuje spomini «ve-tovne vojne in opromnega požara iz 1. 1917: rasdejane hiSe in ne samo hi»e, ampak cfle ulice in okraji. V Solunu lidajo na vseb straneh. Evrop-■ko zgleda le par glavnih u!ic, pred vsem trg sv. Zofije, ki je urejen povseni veliko-mefetno, večji del mesta, tuđi nove ulice, pa *o orijent v polnem pomenu te be«ede. Ka-\arne, trgovine in delavnice. vse je na ulici. Prevladuje^o ozke ulice, kjer ^e v neka-terih komaj ?rečata dva človeka, (ulice v »tareni mestu Trsta so žirle) z I«ft^nimi ko-libami in bara ka mi, kjer gospoduje siroma. žtvo in je higijena custo nepoznana zadeve. K tej b«di v Solunu je nedvomno mnogo priji rivala kaU«trofa Grkov v Mali Aziji, cmI koder so jih iz njih stoletnih pr^bivali^r uo zadnjega izgnali Turki. Oblast nad Solunom #U v zfodovini \»'?-krat m«njal« i»lam in kršćanstvo. Vilen dok^z temu j> poeebiio znamenita cerkev iv. [)imltnp, ki je bila prvotno kršćanska, pozntje so jo Turki tpremenili v moiejo, po grški unagi je bilo »opet rehabilitirana prvotno krMaiuko «vetiš?e, lokler ea ni I. 1917 uniČil požar, ki je upepelil velik del mesta. Viđijo ?e ie krasni mraraornati «te-bri, ostanki sten obloženi z deki moiaikov in z marmorjem. Tuđi današnja katedralna cerkev sv. Zofije je nastala iz mošeje. I-l:i-mu je tedaj odzvonilo v Solunu in «ploh v Grčiji, ker to Grki vračujbč nulo » drogo i/.guah 1 urke iz Grcije. Grki »o pobožeu narobi Kaker wiii i«* uneniU *ino bili v Solunu na pravoslavni veliki petek iu »nio imeli priliko opai»v«biikali ioio ie pokopaltke, kjvt pcii-\ajj med »vetovno vojno padli z.i\. .-.ii.-' : vejaki, med njim i I.jOO Jugo*lo\tu. V suboto zjutraj t>b B. «mo /apu«tili >o-14u ter smo i-stega dne ob 9. zvecVr #topth ud klasična atenska tla. Nekaj ur *e vf^i-mo od Soluna po precej enolifni v glaviuin l vinfiko trto 7a&a,f*»ni ravnini, dokler »•* ie-Kznioa ne začne vzpenjati t>b robu *trw*»-ga na vrbovih s megom pokritejja po^orja, vodeč nad navpičninii prepadi, *kozi ne»t^-to tunelov, nudeČ tako polno »liko j»or*k» železoice. Zrak je rvei in Či»t, kakor V\m \)^oko v Alpah, Pokrajina ]e tieobljudeu*, razun malih ielezniikih i»oitaj ni videti človeskih bivali^Č. Železni^ka proga *« žučne polagoma tpu^čati uizdol. dokler vlak v blizini Levadije ne privoti v rt>dovitno ravnino z lepimi oljkami. Vozimo >e tkozi Tebe (novoj»rško Thivai), kj»r se n kolodvora vidi hiša «tarogrikega i»e«nika Pindi-rosa. Se pred Tebami smo ix daljave im^li lep razgled na Termopilsko *otetko 'ližu morja. Me»to Atene same žteje akroi; 4».<*iO prebivalcev, a Falerooom in s triiovhkim pristaništem Pirejem — kateri trije krajn tvorijo eno krajevno celoto — pa H(M>.(.K»». o-nira arhitektura z^radb, vjernu urej«»na obala i neštetirni vilami in zabaviWi; proti pričakovinju vidimo tuđi »enČnate parU^ s južno vegetacijo. Pri boleznih žolča In jeter, žolčnih kamenih, zlatici ura\na nara^a Franz-Josefova srenčica prebavo na narav-nost popolen način. Izkušnje na kliflikah potriujejo. da učinkuje doinače zdrav-lienjc z »FRANZ JOSKFOVO« vodo posebno dobro, če io, mehano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na te^č žclodec. Dobi se v vseh lekarnah, droserijah in špecerijskih trgovinah. ^___ Sport - Sekcija /NS (»liubeno). 1 »clccir^jo be k teknidin \2. maja na ignSCu Ilirije; ob 10.30 uri Ilirija jun. : Slo\an jun. g. Luke-žič; ob 15. uri Svoboda : Vtlltchcr S. V. K. Bctctto; na itriSCu Primorja ob 10..*» Hermes jun. : Jadran jun. g. Miklavčić: ob 15.15 Krakovo : Reka z. Pevalek: ob 17. Primorje : Maribor, u. Dcržaj. — Skžteeat; oW«ve LHP-a. H« «im«j« m viarnej« prgave prv tek«m SK lauje prijateljska pu g. Ba'.!*sar, *« prv. ic*uno SK IHciia : ^K Ptud dne 12. V. v Ptu*u z Ci*el (nim. f. BaltcMf). N« prijavo pedfcaveznefi ođtKvc*a Z- SunMi s>e uvede k*iieii«&-ko po*u»i)i«je pro*: ijralfcAtn Vuia O'ea in Vo^eb Daauika o!ifiKi i 6:0 par criatt ta SK M w . — Tajnica. — " 'iiIfilM Uub 'Ilirija, v 1>M»im^. OtvirMrA< đtfk« ^ \tU v ti€deiK>, dne \2. nuuwAa i. i. ©*> 14-Sturt :ji oilj n* Tržaikn cesti pri kn 4. *■>%.'>1«a »ICviar«. Ra frta-rla ^Mli vsi t'ar kiubov. lit«Hi «« vtlanicfli v KotvaSUm Savezu kfa'.kvi«« fctt$. \mk durkai v«»i na !as.tiw o4mvtifme*A tef " mof-d *tr<**n državi ce%t*6t»ra&i*g* r«<*4 K*»-'esa !i»r*W> biti o»et«il»e*n * »vaaccm m rah-ViKo tmoro. Afc* M T% wn*m*WM r»■* m«« dir4o ne priiavi vsaj i>e? dif4it^tv, k toi*a ■• m**r.. ZškAiMČtk vili^v d«€ U. t. m. eh 18 ^« f*»U\c ******* f. Tran Oiriii. Oe^o»^e*srk« zmsAi 14. PHjtw«ie ni. Dm*»« *e mu* J»*v*t« vod*tvu dirV« t-ffno o*» IS. uri W »a »ttrtu. — Liuhtjamt. dne 1. masa 1^24 — K«te*mr*i I^v m Mtic«. V redeU^i, dn« 26. maja t. !. se vrti »Ko!e*af«ki l<»v na !i»ic««- 3fN'^s4a ct*% M. Stran 4 ►SCOVENSKT NAROp. đne 10. maja 19*?. *.tf v IH- eAugust J3tan che:' . 3 0 SV<2 valovih strasti tRoman — Aj, torej so vas te vrstice osre-cile! — je vprašala maskirana dama z Klasom, ki je prieal o zavisti in Ijubo-sumnosti, kar je Cambon dobro slisal, kajti Če ima elovek zavezane oči, se mu pooštri sluh. — To je samo ob sobi razumljivo, Če dobimo pismo od dame ... — Katere niti ne poznamo? — Saj baš v tem tiči vsa pikantnost. Kdo ve, da-li bi bilo zanimivo, če bi io poznali, kajti... Armand je nenadoma utihnil, kajti njegov čut je bil enako napet, kakor sluli. Začutil je, kako je mehka ročica stisnila njegovo roko. Toda Carrabon ie dobro pazil da ne odgovori na to intimnost. $e vedno je prevladoval v njem razum, še vedno je bil sin severa. — Bali smo se pa, da bi pismo ne prišlo v nepoklicane roke, — je dejala maskirana dama in umaknila ročico iz nehvaležne roke. — Tega se ni bilo treba bati, — je odgovoru* Armand... in sicer zato ne, ker stanujem s strahovi pod isto streho. K meni nihče ne zahaja, kvečjemu, če je kdo prisiljen. — Torej ntmate prijateljev? — je vprašala maskirana dama sočutno. — Bil bi velik nehvaležnež. če bi kaj takega trdil... toda kaj pomeni prijateljstvo smrtnikov, če se boje ne-smrtnih? — Ali imate same strahopetne prijatelje? — Poznam enega, ki ni strahapet- než. — In ta je? — Tišti, ki je v moji odsotnosti vtaknil pisemce v ključavnico. — Ah, vi me smatrate za priiate-Ijico? — je vprašala maskirana dama vsa srečna. — Kaj ste bili res vi? — Da< gospod. — No torej, morda mi izvolite po-vedati, kako ste našli moje skromno stanovanje? — Me, ženske, ne poznamo nobenih ovir. Ta čas se je kočija ustavila. — Smo na cilju, kaj ne? — je vpra-šal Armand. — Da, gospod. — A kaj moram storiti zdaj? — lzstopiti iz kočije. — In potem? — Slediti mi. — A robec? — Ostane tam, kjer je. — Dokle j? — Dokler vam ne rečem, da ga lahko odložite. Armand je slisal, kako so se vratca kočije od zunaj odprla. — Izvolite mi podati roko, — je dejala maskirana dama. — Aj, vi ste že izstopili, — je odgo-voril Cambon in iztegnil coko, v kate-ri je takoj začutil nežno žensko ročico. — Tako... zdaj ste stopili iz kočije. — Hvala lepa ... Proklet bodi ro- bec, ki je kriv, da moram takole nad-lcgovati damo! — Ne belite si glave s tein, marveč bodite tako prijazni in sledite mi. — Saj grem, še otrok bi se ne dal tako mirno voditi, kakor jaz. Dvomim, da bi našli moža. ki bi se vam tako sle-po pokoril. Armand Cambon je stopal zelo previ dno, kakor se spodobi slepcu. — Zdaj sva pri stor>nicah, — je dejala maskirana dama. — Je mnogo stopnic? — Samo štiri... vodijo na vrt. — Zdaj ^\a torej na vrtu? — je vprašal Armand, ko je imel one štiri stopnice za seboj. — Da. pojdiva naprej. Kmalu je Armand zaslišal kalko la-hen vetrič maje veje. — Zdaj pri deva na mostiček, — ga je opozorila maskirana dama. — Ah tako, na mostiček... tile mo-stički so dražestm... Čez kaj pa vodi? — Čez ribnik. — Tn v riibniku plava lafood... torej čedalje bolj romantično. — Imate radi labode? — Če imam rad labode? Ah, bože moj! Naravnost zaljubljen sem v nje... Toda kam prihajava zdaj? — Zdaj sva pri drugem stopnišču. — Aj, kaj je toliko stor>nišč na vašem vrtu? — Te stopnice pa vodijo doli. — Doli? To bo menda zato, ker je tu stopnišče, ki vodi gori. — Stopajte previdno. — Tale vrt menda ni za izprehode slepcev. — Morda res ne. — Menda je danes prvič, da hodi po njem slepec. — Mislite? — je vprašala maskirana dama z glasom, ki se je zdel Cam-bonu malce ironičen. — Aha, torej ni prvič, — je priipom-nil smeje... bojrme, milostiva, slepca vodite tako previdno, da moram neho-te sklepati, da ste v tem poslu dobro izurjeni. — Gospod! — Oprostite, prosim... Kje pa sva zdaj? Zdi se mi, da se bližava že tre-tjemu stopnisču. — Res je. Toda to stopnišče vod! gori in je zelo dolgo. — Prideva zdaj v poslopje? — Da, monsieur. — To je krasno stopnišče, široko in udobno, kakor v palači. — Saj tuđi ste v palači. ,t ^___ — Tem bolje. — Zakaj »tem bolje«? — Ker stanujejo odlične dame na-vadno v palacah. — Kaj tako hrepenite po odličnih damah? — je vprašala maskirana dama z istim tonom, kakor v kočiji. — Da. če se tako zavzemajo za siromašne ljudi, kakor se ta zame. — Zavzema:o. pravite? — Da, mar se ne zavzema že s tem, da je poslala po siromašnega delavca kočijo in ... — In mu zavezala oči. — To dokazuje sočutje, ki hoče ostati prikrilo, sočutje, ki ne pričakuje hvaležnosti, ne protiusluge. „Car Mihail" obsojen na smrt in ustrel jen V Rusiji se zopet pojavljajo samozvane!. — Senzacionalna obravnava proti samozvancu Žmurčuku in njegovim pomoćnikom. Rusiio so zopet začel: vzneniirjati razni samozvanci, ki se izdajajo za člane carske rodbine ali ćelo za carja samega. V mnogih krajih so-vjetske Rusije se pojavljajo pustolovci, ki trdijo, da so poslani od boga, da obračunajo s sovjetsko vlado in napravijo v matuški Rusiji red. Zgodovina se ponavlja, kar velja posebno za samozvance v Rusi]:, ki so nastopali vedno, kadar je preživ-Ijala matuška Rusija težke čaše in kadar si je začelo ljudstvo tmlaščati pravico poseci v državno upravo. Težko je reci, ali so samozvanci po-sledica propagande tajnih monarhstiČ-rih organizacij ali pa izraz elementar-nega pokreta med ruslkim ljudstvom, ki je nezadovoljno s komunističnim režimom. Bolj verjetna je druga domneva. Nedvomno pa vrbu ja jo samozvanci v vrstah bolj&eviskih prvakov strah pred bodočnostjo. Največ prahu je dvignila zadnje čaše taina organizacija, ki jo je vodil »car Mihail«. Harkovska državna politična uprava (zloglasna črezvičajka) je tajno organizacijo od'krila in ugotovila, da ie samozvanec. ki se izdaja za carja Mhaila, neki NfVita Znrurcuk. Zanimivo je, da se je Žmurčiik s pomocjo kmetov nad dve leti skrival in da so se pojavile v mnogih ukrajinskih vaseh organizacije, ki so dozđevnega carja Mihaila srmotno in moralno po-dipirale. Vršili so se ćelo kongresi tajnih mo-narhistiČnih organizacij. V nekem kraju so našli agenti Črezvičaike 6 m pod zemljo izkoros*jo. naj se zavzamejo za narod Poldevov. Ta narod baje grozno trpi pod srednieveškim t:ranstA*om svojih veleposestnikov,^ ki liuđstvo tako pritisfcajo in iz*konščajo: da se mora z-gražati ves civilizirani svet. Poslanci naj bi v parlamentu na-stopili v zašcito tega nesrečnega naroda :n izposlovali od vtade, da se zanj zavzame. To bi se lahko zgodilo na ta način, da bi nastopila Franciia s svojo avtoriteto proti izkoriščevalcem ne-srečnega naroda Poldevov. Zakonoda-jalec naj bi se 5ipomnil ubogega ljudstvo in to bi prilozil: spomenici, ki io naineravajo Poldevi predložiti odboru za pravice narodnih manjšin pri Društvu narod-ov. Podnisani !io bili čudni svetn:ki: g. Lynexi Stan-tov. ka^r zelo spominja na franeoski izraz Tincxi-stant, kar pomeni neobstoječ. dalje j:o-si>od Lamidaff, kar pomeni T ami d* A. F.. to se pravi prijatelj «Action Fran-caise« itd. In res. pisma so nisal: poslancem gospodje od »Action Francaise«, glasila skrajne desnice. Pisali so vsem odličnim po-slancem levičarskih strartk. In većina je šla na lim. Ne da bi segli po leksikonu in se nrepričali. če je na svetu S'ploh narod Poldevov, so odgovorili na pisma s prknernimi spomenicami in obljubo, da se bodo v -narlamentu za narod Poldevov zavzeli. Zgražali so se nad zatiranjem ubogega ljudstva Pol- ! devov in nekateri so ćelo zatrjevali, da so iim razmere, v katerih žive Poldevi, dobro znane. Med levičarskimi poslanci se je nasel ćelo mož, ki je za žive in mrtve trdil, da je že davno iskren pri-iatelj naroda Poldevov. Kaj je sledilo, si lahko mislimo. Francozi se rad: snie'o :n sedaj se smeje ves Pariz levičarskini pus.;u;-ceni. ki toliko vedo o narodu, kater^*.* spk-h ni. Letalec pade) iz letala Na Sctališču v Aspcrnu i>r; I)anaj« se je v sredo zveč^r pripetila strašni letalska nesreća. Mlad letalec, ki i« nad acrodr-nrrKHn izvajal smele zračne akro-bacije, je mcj poletom padel \t letala in se ubil. docim je letalo jtrmu-glavilo na tla in se rx>polno«na razb lo. Pilot Viljern Mejo iz Ksscna je pri-še| pred dvetna dnevoma na Dunaj. Z letalom »D 14—41« iz letalskih tvornic v Diisseldorfu je hotel izvesti več propagandnih poktov, da bi Dunajčane za* interes-ral za nenrška le-tala, tako ki-kor »Miss Dalmacija« Jitjjas'ovene na svojem propagandem poletu po Juzo-slaviji. Izvajal ie nad letaliSčcm razne akrobacije. Za letalo se je zanima! tuđi neki Duna.ičan, ki je bil pripravljen kupiti ga. Da ga poponoma prepriča o prvovrstni kvalitet letala, se je pilot v sredo okoli 19. še enikrat dvignil z avijonom v zrak in je nad Aerodromom izvajal smele akrobacije. Dunai-čan je hotel sprva ž njim. kas ne je si je pa premisi i 1. Mejo }e v zraku izvajal krasne lo-opinge in rol nige. Nenadoma so pa ste-viltii gledalci z grozo opaz;l:. kako io letalec padel iz letala in tresčil na tla. Letalo je se par selcund letelo v vodoravni smeri, nato je ra strmoglavilo na tla. Pilot se je ubil, letalo pa pcvpolno-ma razbilo. Nesreća se je najlbrž pripetila na ta način, da se je letalcu med izvajanjem akrobacij odvezal pas, s katerim je bi! privezan. Baje se je pa* pretrgnl. Število komunisfov v Rusiji Rusiii novinar Talin priobčuie v pa. riškili »Poslednjih Novostih« zanimivo primeriavo stevila komunistov v sovjetski Rusiji s številom preb'vaNfrva. Po Ijudiskem Štctju iz leta \926 ie stela Rusija 48,013.000 prebivalcev. Po ite-tju komunistov 1. 1^27 ie znašalo njihovo število 1,064.282 tako, da odpade na vsakih 10.000 prebivalcev 72 komu. nrstov. kar znaša v odstotkih 0.72. Raz-merje med komunisti in prebivalstvom je pa v mestih drupačno nego v vasch. V mestih znaša število komunistov 3.19%, na kmetih pa samo 0.26^. V ruskih mestih s-o komunisti dtvakrat močnetši ntzo na kmetih. Največ komunistov je v Lcnimzradu in sicer 5.11^, dočitm jih je v Moskvi 4.66*». Število komunistov v poedinih krajih ni enakomerno in je znatno odvisno od kulturne sto-pnje prebivalstva. V manj kulturnih krajih je več komunistov. Izvzet: sta samo mesti Leninjrrad in Moskva. Tako ie n. pr. v Azerbei-džanu, kjer je 8S.4*£ nepi-smenih. 1.17"S komunistov, v Gruziji l.O6?o, na Ukrajini, ki ima največ nepismenih, pa 1.5PJ. Zanimivo je tuđi, kako je komuni-zem zajel ruske kmete. V cei" Rusiji je bilo leta 1026 okrotr 200.000 podcžel-skih komunistov. Vaši so našte'i v istem letu 308.000. Ce torej razdelimio vse komuniste tako, da t>ride na vsako vas eden, ostane še vedno lOR.OOf) vaši brez vsakega komunista. REVHATIZEM. Zatrvalnlca. Q. dr. I. Rahleievu. Beojrrad, Sarajevska 70. Pred nekoliko mesci sem narobila pri Vas vaš lek RADIO BALSAM1KA, ki mi je pomacal proti trganju po vsem životu. Cutl-la sem težke boleoine v nosah, rokah, v jrlavi itđ., sedai pa mi k dobro, kar se leca tiče. Iz vseea srca se Vam rahvaljuijera za dobrote v svojem imenu in v amenn crnih bednih bitij, ki so tri>eH kakor jaz, a ste iih Vi resili. Naj Vam VsernosočTii poi>!a5a Vaš trud. PIchar pri Derventl. 2. juoija 1926. Ana Jablanovič, soproja šo'.skeea nadzornika. Lek RADIO BALSAMIKA izdeluje. prodaja in razpo-silja po povzetju laboratorij Radio Balsamika dr. 1. Rahlejev, Beograd. Sarajevska 70. Dobiva se po vseh lekarnah. >Mali o£iasi< Vsaka beseđa Wl »»r. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkol - Na **£**« Jj? «i«ntoje ^m^Ueovariatno. - NajmanjH ogto 1H» S"^ — Mag. št. ad 16.251/29. NAJBOL.JSE TAMBURICE rarkaševega m sremskega sistema izdehrp «r <*azpošilia ob iamstvr { stara hrv. tvornica tambunic ' Stjepan M. Gilg Sisak 610 Kačićeva ulica 174 (Hrvatska) CenovniK umdunc uošljem na ^ahtevo taston Odlikovan z dvema zlatima kolajnama Dvodružinsko hišo (novo) z Icpira vrtom v Stožicah se vsl«d smrti stariSev zelo nsrod-co proda. Vodovod v hiši. Resni kupci dobe naslov v upravi »Slov. Naroda«. 978 Tihi družabnik(ca) s 75.000—100.000 Din se &rwejme v trgovino z mešaniim blažom* vknjižba na prvo mesto. — Samo resne ponudbe na trpravo teza lista. Anotrebni razpisni obrasci in nacrti. 9S2 Mestni magistrat ljubljanski. dne 7. maja 1929. Nova knjiga V založbi Luč je izšla prva knjiga velike povesti MARTIN BRBEK Spisal Ivan Podržai Knjiga stane do nadaljnega samo 20 Din. Kdor jo naroči in posije de» nar naravnost zalorbi Luč, Ljublja* na, poštni predal V, dobi knjigo postnine prosto. — Zahtevajte Čekovno položnico! — v kemično barvanie sprele-ma tvrdka M. TREBAR. Uubilana. Sv. Petra c. (i. NajboUSe banre sa btnmil« 6eT-l]ev to«nke »WIbrt€ io »Renoid« vedoo r z*kygH <^ Korespanđent slov. in nemškeja jeziika, rmoiea stenoerafije. &troje!pisia, kn)iso-\-odstva (bilancist) ter vseh dru-gih pisarniSkih de!, išče služ-bo ▼ hotela ali dru se m podietju na k-toviSču za časa seziie ali stalno. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Večletna praksa «/977. Krasna prilika se Vam nudi z nakupom posestva. obsezajočeza hišo z 2 6obama, kuhinjo, kletjo. Polee nje ie leipa kapelica, okoli hiie vrt, lei> sado-oosnilc, lepa njiva *n tiekaj trav-oiika. Posestvo leža btizu fam« cetricve in sole, je v dobrem sta* nj'U, pripra'vtio ^^ obrtnika ali •vpokooenca — tuđi za oostilno, oddaljemo 20 mnitut od železoi^ke postaje. — Zorka Car, Sp. Pol-J-Skava št. 48, poSta Prasersrko. 984 Gostilna v Zagrebu dobro idoča, obiskovana od SIo. vencev, napeo daj zaradi nakup* po«c«tva v Sloveniji. Gostitaa se pxtKla z licencaini, ako je poireb-do — eveot. tndi odda v nađem, proti kavciji. Đcsaisteoca sisn>rna; stanarina nožica. —— Intercseoti, poslužite se prilike? Vpra&mfe na uipravo »Jutamiega Ustac v Zagrebu, Ilica 246. W3 Doživetja kralja Debeluha in sinka Debelinka LMlIf |je|Z najboljsim nspehom kapule za o&kavtienje «poWh bolezni (trioer. belo kapacie). V vsakl tekaro! paSSca Dta 25.—. S poSto poSlđe lekacm Blnm, Subo. tica. 29A1 UU5UANA Mestni uq 15 KDOR 0C\ AŠUJE. TA NAPREDUJE! pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalniti palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Knjiga s 120 zanimivimi risfoarrr. Naj- prijetnejse kratkočasenje za naše malC- ke, a tuđi za odrasle. Kitjisa stane 13 Din, I>o posti 13 Din. Dobi se v Ofiasoem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica 4, ter pri podruinicab »Jutra« v Mariboru m Celju. Sliđdnfo za tsc Ceđoo. ifCem. Nastev y npr«vi lista. W3 V največji in najlepši votlini je stanoval kralj- vladar Golcga griča. Kraljica je bila že davno umrla in kralj je imel samo še sinka Debelinka. Vsak večer je moral Debelinko sedeti očetu na kolenih, da mu je ta pripo-vedoval istorije iz starih, debelih pritlikavskih knjig. ta taet*tiii del listo: Otoo CbiMoi. «• Vi* T l****t*±