Št./№ 3
Marec/marzo - April/Aprile '98
letnik/anno VIII
... in je pomlad spet prišla... Spet bomo čistili okolje, barvali pirhe, obdelovali vrtove...
Lepo
pomlad in
prijetne
velikonočne
praznike
vam želimo
Portoroža-
novci
Vrtnarji so že opravili zgodnja vrtnarska dela v zaščitenem parku starega portoroškega hotela Palace. Gradbišče ob njem pa naj bi nakazovalo, da se bodo lotili tudi resne obnove samega hotela. Je končno le napočil čas, ko se bodo "vremena starega očaka zjasnila", ali je vse zgolj pesek v oči naivnim?
ZAKAJ OBČINSKA UPRAVA PODPIRA ČRNE GRADNJE?
Naša dejavnost je turizem - naš kapital je prostor
Kar nekoliko obrabljeno se že sliši, ko ugotavljamo, da je prostor največji kapital piranske občine. Občinsko gospodarstvo je nekoč poleg turizma premoglo tudi podjetja Splošna plovba, Droga, Istrametal in Ladjedelnica. Danes, ko zadnjih dveh podjetij ni več v naši občini, ko se uspešno podjetje Droga pripravlja na selitev v Izolo in ko ekonomskim težavam Splošne plovbe ni videti konca, ostaja naše edino upanje turizem. Zato je gospodarjenje s prostorom kot poglavitnim adutom našega turizma ena najpomembnejših nalog občinske politike.
Črne gradnje so največje zlo
Nedovoljeni posegi v prostor - črne gradnje - so nedvomno največje zlo smotrnega urejanja prostora. Poglejmo nekatere najpomembnejše negativne učinke črnih gradenj v naši občini, večinoma počitniški objekti:
1.	Predvsem pomeni vsaka neplanirana in z okoljem neusklajena zidava povečanje vsakodnevnih stroškov delovanja katerekoli skupnosti. Te stroške plačujejo vsi občani, čeprav so jih zakrivili posamezni uzurpatorji prostora. Občina z visokimi stroški funkcioniranja pa ne more biti konkurenčna na nobenem področju.
2.	Črne gradnje pomenijo degradiranje kulturne in naravne krajine ter s tem identitete prostora. Te vrednote pa so poglavitni razlog, zaradi katerega se turisti sploh odpravijo k nam.
3.	Črne gradnje so praviloma mnogo večje onesnažavalke in uničevalke okolja (zemlje, podtalnice, morja, vegetacije...) kot dovoljeni posegi v prostor.
4.	Črne gradnje pomenijo oškodovanje ostalih uporabnikov prostora, še posebej sosedov, zato so pogost vzrok nezadovoljstva in sporov med ljudmi.
5.	Na črno postavljene počitniške hišice, v katerih praktično brez plačila dajatev in ob minimalnih stroških počitnikujejo črnograditelji, njihovi sorodniki, prijatelji, podnajemniki itd. pa občini jemljejo tudi neposreden dohodek, hotelom in sobodajalcem pa zmanjšujejo promet. Dodatna obremenitev okolja, ki jo povzročajo predvsem v turistični sezoni (gneča, hrup, pomanjkanje pitne vode...) pa pomeni poslabšanje bivalnega standarda v občini in slabšo konkurenčnost turističnega gospodarstva.
6.	Nikakor pa ne smemo pozabiti še na en nadvse pomemben vidik. Toleriranje in celo nagrajevanje črnograditeljev, r ~~
spreminja našo družbo v mafijsko, kjer so B ^ nu s{r 4
AcQua Relax Center
MITKOPOI. Kf SORT
O^'ao
PORTOROŽ
V prenovljenem bazenu hotela Metropol vam s tem oglasom nudimo K)",» popust pri naslednjih storitvah: IINSKA IN TURŠKA SAVNA * ROČNA MASAŽA * AROMATKRAI4IV * ROČNA UMI NA DRENAŽA * PRESOTERAPIJA * TUl-na KITAJSKA MASAŽA * SOLARU Člani fitnesa imajo ugoden popust pri vseh storitvah.
Informacije in rezervacije: 746-9S0 int. 2772 M. Kalapeiev, s.p.
KDO JE KDO
V UPRAVNI ENOTI PIRAN
Po treh letih delovanja upravne enote Piran večina ljudi še zmeraj enači občinsko in državno upravo s skupnim pojmom "občina". No, v praksi zaradi tega ni večjih težav, saj je oboje večinoma v isti zgradbi (občinski palači). Bolj neprijetno je, če se nejasnosti glede pristojnosti pojavljajo pri obveščanju javnosti. Zatorej - poglejmo, kaj je upravna enota in kaj občina!
službam); infrastrukturno (lahko tudi usmerja razvoj na svojem območju (npr. v industrijo, turizem, "zelenost"...); s planiranjem in sprejemanjem prostorskih aktov razmešča dejavnosti v prostoru in določa namembnost, ima pa še oblastveno nalogo, s katero ureja pravna razmerja na svojem območju (npr. z določanjem pravic in obveznosti lastnikov zemljišč, obveznosti priključitve na javno infrastrukturo ipd.)
Upravna enota - Nekatere naloge, ki jih je prej opravljala občina, je začela opravljati država v okviru posameznih ministrstev. Za opravljanje svojih nalog na lokalnem nivoju (1. stopnji) je država ustanovila upravne enote. Upravna enota Piran opravlja državne naloge na ozemlju bivše občine Piran in so tiste, ki izhajajo iz državnega predpisa, pa čeprav se nanašajo na zadeve, ki so v lokalnem prostoru (tako ima npr. gradbeno dovoljenje predvsem lokalne učinke, vendar mora izhajati iz državnih predpisov po splošnih pravilih, ki se ne smejo razlikovati od občine do občine). Naloge upravne enote bi lahko strnili:
-	odločanje v upravnih zadevah oblastvenega značaja na 1. stopnji (o morebitnih pritožbah odloča pristojno ministrstvo);
-	opravljanje dejavnosti izven upravnega postopka in nimajo pravnih učinkov, ker ne ustvarjajo, spreminjajo ali ukinjajo individualnih pravnih razmerij (materialna dejanja, med katere štejemo vodenje raznih registrov -npr. register prebivalstva in iz njega izhajajoči volilni imenik, matičnih knjig ali izvršbe individualnih aktov (odvzem vozniškega dovoljenja)...;
-	nadzira zakonitost in administrativno tehnično poslovanje lokalnih skupnosti.
Organiziranost upravne enote:
Neposredno je odgovorna vladi in posameznim ministrstvom. Načelnika in vodje notranjih organizacijskih enot imenuje vlada. Posebej je treba bralce opozoriti, da upravna enota nima pooblastil inšpekcijskega nadzorstva. Za območje upravne enote Piran so inšpekcijske službe organizirane v Kopru, na primer tržna, sanitarna, zdravstvena, požarna, okoljevarstvena, urbanistična, gradbena, delovna, kmetijska in ribiška, itd.
Pri svojem delu mora upoštevati načelo zakonitosti, kar izključuje samovoljo in pristransko ravnanje, zagotavlja pa enakopravnost in pravno varstvo strank. Stranke in upravni delavci se torej v nobenem primeru o vsebini in načinu opravljanja upravne funkcije ne morejo dogovoriti. Kdor vodi postopek, mora stranki pomagati, da bi ji nevednost in
Nepopolna ekipa zaposlenih na upravni enoti Piran. Od leve k desni čepijo: Davorina Žilavec, Danica Cmrečnjak, Barbara Vatovec, Vojka Bole Delak (načelnica upravne enote), Janja Marn Golob, v drugi vrsti (od desne k levi) stojijo Boris Sabadin, Sonja Zrimšek, Bogdana Leban, Jasna Nedeljkovič, Nensi Mužinič, Tatjana Fakin in Jernej Biščak, v zadnji vrsti pa so od leve k desni Nives Puh, Iztok Peroša, Sonja Palčič, Milena Lukič, Nevija Rupnik Feran in Maja Maklič.
Z novimi zakoni, ki so pričeli veljati v začetku leta 1995, so se pristojnosti med občino, kot novo obliko lokalne samouprave, in državo razdelile.
Občina je po ustavi pristojna za lokalne zadeve, ki se tičejo samo prebivalcev občine in jih je sposobna samostojno urejati, kar določa zakonodaja zlasti za področja urejanja prostora in urbanizma, varstva okolja, kmetijstva, gospodarstva, šolstva, zdravstva itd. Tako občina odloča o namembnosti uporabe prostora (za kaj se sme neko zemljišče uporabljati, kaj se na stavbnem zemljišču sme graditi, čemu je zgradba lahko namenjena, kolikšna je njena največja velikost, njen izgled, ipd.) Lahko predvidi podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov po 22. uri. Izvirne pristojnosti občine bi lahko razvrstili v pet glavnih nalog: servisna (odgovornost za delovanje gospodarskih in negospodarskih lokalnih javnih služb); gospodarjenje z infrastrukturo ali lokalnim javnim dobrom (javne površine in objekti namenjeni javnim
VESELI MUZIKANTJE V PIRANU
Priljubljena sobotna zabavno glasbena oddaja nemške televizije ZDF Lustige Musikanten (Veseli muzikantje) bo potekala 13. in 14. maja letos na Tartinijevem trgu v Piranu. Lahko smo ponosni, da si je nemška televizija za snemanje te oddaje v Sloveniji izbrala prav Piran.
Posnetki Pirana, s katerimi nemška televizija vnajprej napoveduje svoje oddaje, pa so zagotovo tudi izvrstna turistična promocija prav v času, ko si ljudje še izbirajo kraj svojih počitnic. Priprave na prireditev je v sodelovanju s Centrom za promocijo turizma Slovenije prevzelo Turistično združenje Portorož, g.i.z. za turizem Občine Piran. Zanj pa projekt vodi Andreja Humar-Fatorič. V portoroškem turističnem informativnem centru (TIC), v pritličju stavbe KS Portorož na Obali 16 pa že teče predprodaja vstopnic za prireditev. Cena vstopnice, ki se bo obakrat (13. in 14. maja) pričela na Tartinijevem trgu ob 16. uri in bo trajala do 17.30, je 1.200 SIT. Za skupine nad 25 oseb stane vstopnica 1.000 SIT (ogled prireditve in pijača za omizje).
Prireditev bo zagotovo zanimiva tudi za tuje, predvsem nemške goste. Nekateri bodo prišli k nam prav zato, da bi sodelovali v oddaji. Domači
soorganizatorji pa si želijo, da bi se je udeležili tudi domačini in tako pokazali svojo gostoljubnost, prijateljstvo, veselo nrav in mediteransko odprtost do naroda, njegove kulture in viž, katerega pripadniki so med najštevilnejšimi gosti pri nas. V času priprav kulis za snemanje oddaje in njihovega pospravljanja - od 5. do 18. maja - bodo v Piranu tudi občasne prometne zapore na Tartinijevem trgu. Ovalna ploščad in površine ob trgu pa bodo zaživele v filmskem utripu, saj bo ekipa ZDF štela kar do 150 oseb. V dneh 13., 14. in 15.5. do 13. ure bo popolna prometna zapora Tartinijevega trga, za kar organizatorji že zdaj prosijo prebivalce, podjetnike in obiskovalce Pirana za razumevanje in sodelovanje.
Za dodatne informacije se obrnite na TIC Portorož, tel.: 747 015.
Vabljeni ste, da enega od popoldnevov v maju preživite med "Veselimi muzikanti"!
m3
neukost ne bila v škodo. (V ta namen imajo obrazce za vloge z navodili, ki sicer niso predpisani, ampak so zgolj pripomoček). Ta del postopka (pomoč) vzame upravni enoti 80% časa za posamezno zadevo.
Kaj, koliko in kako delajo?
Največ strank pričakuje prijaznost, ustrežljivost, pomoč in hitrost. Čeprav si v upravni enoti prizadevajo biti prijazni, jim to vedno ne uspeva. Vendar so pripombe na delo posameznika redkejše kot včasih. Največkrat se nanj zgrnejo, če ni mogel ugoditi koristi stranke. Večinoma jim je namreč težko dopovedati, da odločitev upravnega delavca ni odvisna od njegove dobre volje, ampak od predpisov.
Poseben problem je hitrost. Počasi rešujejo predvsem zadeve, s katerimi je bila upravna enota zaradi nove zakonodaje preplavljena (npr. državljanstva, vloge po vojni zakonodaji ipd.). Počasi tečejo tudi postopki, ki zavisijo od predhodnih političnih odločitev.
Kdo kaj dela v upravni enoti Piran?
*	Načelnica upravne enote je Vojka Bole Delak.
*	Vodja Oddelka za okolje in prostor je Klavdij Mally, ki opravlja tudi postopke izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj, tajnica je Sonja Zrimšek. Lokacijske, gradbene in druge zahtevnejše upravne zadeve opravlja Alenka Perossa. Varja Majetič se ukvarja z lokacijskimi, gradbenimi in drugimi upravnimi zadevami, pa priglasitvami. Premoženjsko pravne zadeve in denacionalizacija je v domeni dipl. pravnika Jerneja Biščaka. Stanovanjsko in
premoženjsko pravne zadeve, najemne pogodbe opravlja Nevija Rupnik- Feran; kmetijstvo, veterina, ribištvo, lovstvo, gozdarstvo ima čez Sonja Palčič.
Pod Oddelek za občo upravo, skupne in gospodarske zadeve sodijo glavna pisarna, arhiv, sprejemanje vlog, izdajanje delovnih knjižic in vpisovanje delovne dobe. Tu sta Milena Lukič in Brigita Jerebica. Za organizacijo računalništva in informatike je zadolžen dipl.ing. inf. Iztok Peroša, za organizacijsko kadrovske zadeve pa Tatjana Fakin. Nensi Mužinič dela na področju finančnega poslovanja, računovodstva in knjigovodstva. S turizmom, malim gospodarstvom in podjetništvom, preskrbo, kmetijstvom, ribištvom, lovstvom, gozdarstvom se ubada mag.dipl.oec. Danica Cmrečnjak, Davorina Žilavec pa dela na področju malega gospodarstva in podjetništva, gostinstva ter trgovine.
*	Na Oddelku za občo upravo, skupne in gospodarske zadeve je dipl.iur. Zlata Fojan, svetovalka načelnice UE. Maja Maklič urejuje zadeve borcev in WI, delovna razmerja, hranjenje statutov sindikatov. Referat za najdene stvari in ekonomat ureja Vladimir Mahnič (Vsi imajo pisarne v 2. nadstropju občinske palače).
*	Oddelek za upravne notranje zadeve vodi Aris Loboda, z javnim redom m mirom se ukvarja Boris Sabadin, z osebnimi stanji Janja Marn-Golob, z matičnimi zadevami Zvezdana Kraševec, ki imajo pisarne v medetaži. V pritličju se r> prometom ukvarjata Helena Dujmovič in Bogdana Leban, z evidenco občanov, prijavami, odjavami Magda Kranjc, s potnimi listinami in /adevarrn tujcev Jasna Nedeljković. Nives Puh je tajnica in sprejema ter prodaja koleke
Ekipa z oddelka za okolje in prostor je bila pri "gasilskem" slikanju odsotna. Zato smo jih slikali posebej. Od leve k desni so: Alenka Perossa, Klavdij Mally in Varja Majetič. (Foto: L.S.Z.)
Ml MED SEBOJ
čestitamo, zahvaljujemo, voščimo
*	29. marca praznuje svoj rojstni dan Zvezdana KEKIČ BIDER-MAN, njen sin Aleks pa ga praznuje nekaj dni kasneje, 6. aprila. Obema iskreno čestitajo njuni domači.
*	Jani JELERČIČ iz Pirana želita vse najboljše za rojstni dan, ki ga praznuje 14. aprila, iz srca mama Milena in sestra Katja.
*	17. aprila bo rojstni dan imela Tatjana DRUŽETA. Vse najboljše od vse njene družine.
*	I familiari e gli amici augurano un buon compleanno a Robert SMREKAR (27 maržo) e ad Ivan BRAGHIERI (2 aprile),
*	Tanti auguri per il compleanno a Angelo FLEGO (5/2 - un po' tardi ma con amore), Mario ARGENTIN (4/4), Vanja DILICA (14/3), Mariolina JURIČIČ (9/3) e Zelinda ŠTRKALJ (21/3) da tutti gli amici del coro "Giuseppe Tartini". A Zelinda vanno anche gli auguri sinceri del gruppo filodrammatico!
*	Compie 18 anni il 23 maržo Matej Detoni. Auguri affetuosi da tutti i famigliari.
*	Za letošnje srečanje žensk (čajanke) ob dnevu žena v lucijskem vrtcu sta prispeli dve zahvali. Za prisrčno srečanje se zahvaljujeta obema vrtcema (vrtcu Morje in La cocinella), vsem, ki so prispevali denar za njegovo pripravo in vsem Lucijčankam, ki so se odzvale vabilu - od Sonje Devič in Ivanke Jovanovič.
*	Na Šentjanah nad Portorožem, pravzaprav bolj nad Strunjanom, imava skromen vikend - Šentjane brez št. Prejšnji teden (med 9. in 15, marcem - op.ured.) je tam zagorelo, verjetno zaradi nepazljivosti ali neodgovornosti nekoga. Ker nisva o tem v nobenem časopisu ali na televiziji zasledila kakšne vesti, sva šele potem, ko sva prišla na vikend, videla, da je bil tam požar.
Skoraj bi bilo pogorelo vse. Po pripovedovanju najbližjega soseda, katerega pa poznava samo po imenu, je bilo zelo težko omejiti požar, ki so ga gasili gasilci in pomagali vaščani.
Ker žal ne poznava drugih bližnjih sosedov, bi se rada na ta način, preko vašega glasila, zahvalila vsem vestnim gasilcem in dobrim sosedom, ki so pri gašenju okolice vikenda, pomagali. Zahvaljujeva se vsem z željo, da bi bili njihovi domovi srečni in varni pred vsemi nepredvidljivimi dogodki. Pozdravljava vas.
zakonca MIRTIČ, Šentjane, brez številke
*	26. marca praznuje svoj 13-ti rojstni dan Mateja PAL z Bernardina. Ob tej priložnosti ji želijo polno zdravja, sreče, uspehov v šoli in veliko srečnih in razigranih uric v družbi s soigralkami odbojkarskega skluba Piran, na čelu s trenerjema - gospodom Buličem in gospodom Pajkom. To ji želimo vsi domači in sorodniki.
*	Območna organizacija Rdečega križa Piran se zahvaljuje vsem, ki so omogočili srečelov na tradicionalnem srečanju krvodajalcev -jubilantov, ki je bilo 27. februarja v Portorožu: Restavracijama PAVEL in VERDI iz Pirana, FOTOLOM-u Piran, trgovini SIEP Piran, KOMPAS-u Portorož, frizerstvu PROGRESSIVE Portorož, LEKARNI Portorož, glasbeni trgovini D-VISION, ВлУ
dr* nadaljevanje s str. 1
kršilci ekonomsko uspešni, pošteni pa imamo v življenju vrsto težav. Ne le, da je življenje v skladu z zakoni za posameznika zahtevnejše, pošteni državljani tudi solodarnostno plačujemo vso škodo, ki jo ta skupnost trpi zaradi črnograditeljev. Nadvse poučen vzgled, posebej za mladino!
Obširnejši zgornji uvod je bil pač potreben, saj še vedno nekateri mislijo, da so črne gradnje nedolžen problem, da gre predvsem za netolerantnost države do "malih" ljudi, ki si želijo zgraditi toliko želeno vikend hišico. Žal je takih posameznikov nekaj tudi v občinski upravi.
Umno gospodarjenje s prostorom po piransko
Župan občine Piran je namreč 10.12.1997 določil takšno besedilo odloka o spremembah občinskega prostorskega plana, ki predlaga legalizacijo vrste črnih gradenj v občini nekaterim izbranim gospodom, čeprav so te gradnje v izrazitem nasprotju z javnim interesom naše skupnosti. Resnici na ljubo je potrebno reči, da župan besedila ni pisal sam, vendar pa je z njim do potankosti seznanjen in brez njegove odobritve ni napisana nobena beseda v tem dokumentu. Poglejmo si nekaj županovih predlogov iz tega dokumenta ter iz obrazložitve evidence pobud za spremembo plana (ki pa predstavljajo le vrh ledene gore).
*	Primer iz evidence št. 19: Vikend namesto zelenih mestnih površin v Piranu - Občinska uprava predlaga, da se na območju zelenih mestnih površin v Piranu konkretnim gospodom in gospem iz Celja dovoli gradnja stanovanjske hiše. Ker bi realizacija tega pomenila večjo vrednost te izjemne lokacije (po moji oceni bi poskočila za 10-20 milijonov SIT), se sprašujem, kje je tu javni interes: v zmanjševanju tako dragocenih zelenih površin v mestu Piran, v nagrajevanju državljanov, ki so si pred leti tu brez dovoljenj že postavili garažo, v dodatni obremenitvi občinskega prostora z vikend hišo?
Zgledi vlečejo
Zanimivo je, da se na to dodelitev stavbnega zemljišča že sklicujejo novi interesenti in že zahtevajo nadaljnjo spremembo zelenih mestnih površin v zazidljive parcele (primer št. 129 - gospod iz Basla v Švici,; primer št. 200 - podjetje Veletekstil iz Ljubljane).
*	Primer iz evidence št. 7: Razgled vreden 20 milijonov
Predlog župana je, da se v krajinskem parku Strunjan na izjemni
lokaciji s čudovitim razgledom črnograditelju iz Maribora dovoli gradnja počitniškega objekta. Tudi vrednost tega kmetijskega zemljišča bi v tem primeru po moji oceni zelo poskočila. Gospod iz Maribora je na tem mestu že pred leti postavil manjšo črno gradnjo. Kljub ukrepanju inšpekcijskih služb, protestom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Krajevne skupnosti in kljub temu, da je celo vlada Republike Slovenije v aktu iz leta 1994 zahtevala rušitev tega objekta, je črnograditelj objekt občutno povečal in grobo uničil terasasto zemljišče v okolici.
Sprašujem župana, kakšen javni interes stoji za tem, da se brutalnega črnograditelja za razvrednotenje krajinskega parka še nagradi!. Podobnih predlogov je še za nekaj izbrancev (primeri št. 39, 68...)
*	Primeri iz evidence št. 219, 227 in drugi: Novo počitniško naselje v Pacugu - Občina predlaga legalizacijo barakam podobnih črnih vikendov na področju Pacuga, čeprav jih niti vlada RS ni legalizirala v aktu, ki je bil do črnograditeljev kar najbolj prizanesljiv. Kakšen je javni interes te občine, da bi enega svojih najlepših območij spremenila v počitniško naselje?
*	Primer iz evidence št. 182: Županovo darilo za tasta
Pred leti je gospod iz Pirana kupil lepo stanovanjsko parcelo v krajinskem parku Seča in na njej zgradil veliko in lepo hišo. Očitno pa mu to ni bilo dovolj in je na sosednjem kmetijskem zemljišču postavil še manjši objekt na črno. Skozi popustljive sanacijske prostorsko ureditvene pogoje mu je vlada RS črno gradnjo legalizirala kot pomožen objekt za kmetijsko rabo. Ker pa objekt v piranski občini pridobi pravo vrednost šele, ko je stanovanjski, župan predlaga spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno. Ker je gospod iz Pirana županov tast, predlagatelj odloka župan, pridobljena korist pa cca 10 milijonov SIT, temu lahko rečemo županovo darilo tastu. Da je tukaj javni interes zanemarjen, ne gre izgubljati besed.
Razprodaja semenskega žita
Takim in podobnim špekulacijam s prostorom smo v naši občini, kjer je vsak m2 izredno dragocen, priča vsakodnevno. Taka razprodaja prostora bo v bodočnosti pomenila slabšo gospodarsko uspešnost skupnosti. Slabše bivalne razmere občanov in nepravično družbo. Nehajmo se obnašati kot pijani kmet, ki prodaja še zadnja zrna semenskega žita, ker se mu zdi trenutna cena pač visoka.
Žare Lipušček
RS. Opravičujem se kmetom za primerjavo, saj vem, da so pri gospodarjenju nedvomno mnogo bolj umni kot naša občinska uprava, predvsem pa mnogo bolj pošteni.
Ml MED SEBOJ
boutique ASCADA, trgovini za male živali PET SHOP, PAR-FUMERIJI Mahnič Marino in 6AST0NE vse v TPC Lucija, QIUCKLAB-u, pizzeriji-pub PERGOLA Portorož, trgovini MODER« ATO CANTABILE na Bernardinu, vrtcu MORJE iz Lucije, portoroškemu CENTRU ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA, Ivanki PLOJ iz Pirana, AMBASADI GAVIOLI iz Izole, podjetju TOMAS Lucija, CITROPRES Koper, cvetličarnama URŠKA Portorož in ORHIDEJA v Luciji ter trgovini TABOU na Bernardinu.
*	Spoštovani Pirančanki, dr. Veri MARASPIN - ČARMAN, medicinski znanstvenici na UKC-ju v Ljubljani, čestitajo k velikemu uspehu - k doktoratu znanosti, ki ga je uspešno zagovarjala pred kratkim - ponosni someščani Pirana in ji želijo na področju medicinske znanosti še veliko uspehov.
*	Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne okleva-jte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna.
Sprejemanje brucev v krokarski stan starih bajt
Študentje Visoke šole za hotelirstvo in turizem Portorož pripravljajo brucovanje po slovenski tradicji in izročili (pitja), ki se bo odvijalo 7. aprila v Portorožu. Prireditev bo vključevala dve povorki s kočijo, konji in vodstvom v kostumih po kraju z večernim programom v restavraciji Ljubljana Prva povorka bo izpred šole (vila Marija) krenila ob 14. uri in se bo vila do Lucije, druga pa ji bo sledila ob 18. uri, svoj obhod pa bo zaključila pred restavracijo Ljubljana. Večerni program se bo začel ob 19. uri in bo vključeval tradicionalno slovensko večerjo, veliko glasbe, skeče s študentsko tematiko oz. problematiko, različne nagovore o "primernem" obnašanju študentov. Predvsem pa se bo vrtel okoli uradnega sprejema "zelencev" (brucev VŠHT) v stan starih bajt. Študentje so na svoje brucovanje povabili tudi župana Občine Piran in nekatere delavce iz turizma in gostinstva. Vstopnice, ki bodo vključevale tradicionalno brucevsko večerjo po ceni 1.500 SIT, bodo tudi v prosti prodaji (do zapolnitve vseh 300 mest). Prireditev bo letos prvikrat, v prihodnjih letih pa naj bi prerasla v tradicionalno in se bo trudila popestriti turistično ponudbo. Študentje vabijo na svoj žur vse, ki si želijo sprostitve, obuditve spominov na svoja študentska leta ali pa se nanje šele pripravljajo...
VSAKO NEDELJSKO POPOLDNE V PER-GOLI TRI VESELE URICE ŽIV-ŽAVA
Štiri mesece zapored v portoroški pizzeriji-pubu Pergola vsako nedeljo potekajo prijetni popoldnevi za otroke in starše. Nedeljsko druženje, imenovano Otroški živ-žav Tri vesele urice, so se do aprila pričenjale ob 15-ih, nato pa se bodo uro kasneje, saj nas je narava nagradila s prekrasnimi sončnimi popoldnevi, ki so kot nalašč za sprehode, organizatorji v Pergoli pa so poskrbeli, da se tak sprehod podaljša z druženjem živžavovcev v ustvarjalnih delavnicah, kjer počnejo veliko in raznoliko, nato pa pred večerjo vsi tudi malce rajajo, da je mera vtisov polna.
Otroci se vključujejo v Klub živžavovcev; prejmejo izkaznico in za vsakokratno udeležbo tudi potrdilo. Junija sledi - za najvztrajnejše in najbolj delavne, seveda - nagrajevanje. Vsebina pa mora ostati še nekaj časa skrivnost, saj skrivnosti vabijo in navdušujejo
SLUŽBA BOŽJA OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH V PORTOROŠKI CERKVI
*	5. april: OLJČNA NEDELJA - maša in procesija ob 10. in 18.
*	9. april: VELIKI ČETRTEK - Sv. maša ob 18.
*	10. april: VELIKI PETEK - liturgija ob 18.
*	11. april: VELIKA SOBOTA - Sv. maša (v slov., italij., nemšč.) ob 20.00
*	12. april: VELIKA NOČ - Sv. maša ob 10.00 ( slov., italij., nemšč.), ob 16.00 (hrvaš.), ob 18.00 (slov., italij., nemšč.)
*	13. april: VELIKONOČNI PONEDELJEK
ob 10. (nemš.), ob 18.00 (slov., italij., nemš.)
BLAGOSLOV JEDIL:
v soboto 11.4.:
*	v cerkvi na Cvetni poti 4 ob 15.h,
*	na Bernardinu ob 16. uri,
*	na Belem Križu ob 16.30,
*	v Palacu ob 17.30.
VELIKA NOČ V ŽUPNIJI PORTOROŽ
■S&i

ob 19.h. Karitas odgovarja na različne stiske in potrebe, Beseda življenja uvaja v življenje ljubezni in edinosti, Župnijski pastoralni svet povezuje in usmerja vse dejavnosti.
V imenu vseh skupnosti naše župnijske družine želim vsem katoličanom prehod iz trpljenja in teme v zmagoslavje dobrega in v svetlobo velikonočnega jutra, vsem drugače verujočim in vsem ljudem dobre volje pa odpiramo vrata svojega srca in svojih domov za prijateljsko sobivanje in sodelovanje, oče Franc, župnik
r
Portoroški katoličani slavimo letošnjo veliko noč s posebno hvaležnostjo Bogu in s posebno radostjo. Letos poteka 30 let od ustanovitve naše župnije. Otroško tipanje in mladostna iskanja so za nami. Povezani v številne delovne in duhovne skupine prispevamo kot verniki in občani pri oblikovanju bolj krščanske in tako tudi bolj človeške podobe portoroške skupnosti.
Skupina laičnih učiteljev verouka oblikuje pri tedenskih srečanjih deset skupin osnovnošolcev in jih po končani šoli povabi v mladinsko skupino. Odrasli iskalci se zbirajo pri katehumenatu ob sobotnih večerih, zasvojeni z mamili, ki se odločajo za zdravljenje in njihovi domači pa vsak ponedeljek
3	- ' iHg
-O^MO SE V PERG0l// PIZZERIA - PUB
Јг^-
PORTOROZ - PORTOROSE tel.: 746-775
Vsak dan do 04!
"TRI VESELE URICE" OTROŠKI Žil/ - Ž A l/
VSAKO NEDELJO OD 16°° DO 19°
TRE ORE DI: "BIMBI IM ALLEGRIA"
TUTTE LE DOMEAJICHE DALLE 1600 ALLE 1900
,—^и
Majhno je ljubko:
Acqua relax center
Zanimalo nas je, kaj se skriva pod zvenečim nazivom Acqua relax center, ki svoje storitve ponuja tudi preko Portorožana. Tako smo se odpravili v portoroški hotel Metropol, v katerem dopolnjuje ponudbo prenovljenega bazenskega kompleksa.
Acqua relax center je, s svojo najsodobnejšo ponudbo in prijetno domačnostjo hkrati, rezultat truda vse družine Kalapčiev, ki ga ima v najemu.
Za svoje telo lahko poskrbite v dobro opremljeni fitness dvorani, pa v dveh vrstah privlačnih savn: finski ali pri nas manj znani turški. Ne poudarjamo kar tako njuno privlačnost, kajti savni sta opremljeni ne le funkcionalno, ampak tudi z veliko mero dobrega okusa. Komur se torej zahoče sprostitve in uživanja v lepem okolju, mu toplo priporočamo Metropolov rekreativno-sprostitveno-terapevtski center in verjamemo, da ne bo razočaran. Lahko se prepustite izurjenim rokam za različne vrste masaž npr. tuino, kitajsko, klasično ročno masažo, lahko izberete še aromoterapijo, si privoščite solarij... V Metropolovem Acqua relax centru družine Kalapčiev se vsakomur, ki se odloči, da ga obišče, zares posvetijo. Ker je majhen, se lahko vsak takoj znajde kot doma, za vsakogar pa si tudi vzamejo dovolj časa. Obisk v centru pa vam bo predvsem koristil - vašemu telesu in duhu!
Nena Rešek
Notranjost turške savne v Metropolovem Acqua relax centru.
S FISCHERJEM ALI BREZ NJEGA -FISCHERJEV TURNIR BO!
Šahovsko društvo Alpe - Adria Portorož in portoroški Hoteli Morje so se dogovorili, da ta turnir bo! S Fischerjem ali brez njega. Turnir šaha bo potekal v prenovljenih prostorih Hotelov Morje in sicer od 9. do 22. novembra letos. Udeležilo se ga bo dvanajst igralcev, med njimi šest, ki so bili udeleženci legendarnega -Medconskega turnirja Portorož '58, na katerem je blestel mladi Fischer in šest šahistov iz Slovenije, ki jih je določila Šahovska zveza. Bobbyja Fischerja bodo organizatorji povabili kot častnega gosta.
Najambicioznejši načrt - turnir "štirideset let kasneje", na katerem bi sodelovali vsi šahisti, ki so igrali na slavnem turnirju leta '58 - so morali organizatorji, zaradi velikih ovir, pa tudi iz denarnih razlogov, opustiti. Morda se bo lahko takšen turnir zgodil leta 2008, ko se bo, upamo, proslavljala njegova 50-obletnica! Sicer pa sta se šahovsko društvo in Hoteli Morje dogovorila, da bo ta turnir postal stalen in reden. Odigral pa bi se vsako drugo leto prav v Hotelih Morje. Ta odločitev je najbrž še pomembnejša od dogovora o letošnji jubilejni prireditvi.
Seveda imajo prireditelji že v žepu seznam imen šahistov, ki bodo predvidoma igrali na turnirju. A ker je treba marsikaj doreči in ker še ni dokončen, bo še nekaj časa skrivnost.
Namesto seznama letošnjih udeležencev vam bomo za osvežitev spomina postregli z imenu udeležencev iz daljnjega leta 1958. Našteli jih bomo enako, kot so bili predstavljeni v takratnem uradnem biltenu. Torej na turnirju Portorož '58 so sodelovali: Oskar PANNO, Hector ROSSETTO, Raul SANGUINETI, Oleg NEIKIRH, Bent LARSSEN, Ludek PACHMAN, dr. Miroslav FILIR Rudolfo TAN CARDOSO, Friderik OLAF-SSON, Geza FUSTER, Boris DE GREIF, Laszlo SZABO, Jurij AVERBAH, David BRONSTEIN, Tigran PETROSJAN, Mihael TALJ, Bobby FISCHER, James CHERWIN, Paul BENKÖ, Svetozar GLIGORIČ in Aleksander MATANOVIĆ. Šahisti bi rekli, da je bila sestava turnirja -glede na šahovske nazive - "peklenska". Bilo je enajst velemojstrov in 10 mednarodnih mojstrov! Ce še dodamo, da so si na tem turnirju trije mednarodni mojstri pridobili naziv velemojstra - Bobby Fischer, Paul Benko in Friderik Olafsson - pa da so se ga udeležili trije bodoči svetovni prvaki - Talj Petrosjan, Fischer - potem lahko razumemo izjavo Benta Larssena, ko je portoroški turnir iz leta 1958 označil za največji turnir, ki so ga kadarkoli odigrali!
Portorožani seveda to vedo. Kar je še razlog več, da se potrudimo in 40. obletnico šahovskega turnirja Portorož '58 s turnirjem Portorož '98 dostojno obeležimo. In - zakaj ne - spet promoviramo Portorož kot šahovski kraj
J.N.
0 idejnih rešitvah središča Portoroža
POT BI NAS KAR SAMA MORALA PELJATI DO AVDITORIJA
Še vedno odmeva razstava nagrajenih del iz pozivnega razpisa s področja urbanistično arhitektonskega načrtovanja za ureditev centra Portoroža, ki je bila januarja v portoroškem Avditoriju. O njej smo v Portorožanu prelili precej črnila, kar kaže, da mnogim ni vseeno, kako bo v prihodnje izgledal portoroški center. V območju centra je tudi Avditorij, zato so si zaposleni v njem skrbno ogledali vse idejne rešitve njegove ureditve pa tudi prisluhnili razlagam in pripombam tako arhitektov kot tudi drugih, ki so se udeležili razprav.
AVDITORIJ KOT ENO OD SREDIŠČ V KRAJU
Avditorij v Portorožu je bil zgrajen leta 1972, vendar investicija ni bila dokončana, saj niso zgradili primernih poti in parkirišč. In prav slaba dostopnost je ovira delovanju in razvoju Avditorija. Že vsaj poldrugo leto pa se v Avditoriju pripravljajo na pokritje letnega prizorišča, kar bo prva večja investicija po 25 letih, pomembna za njegov nadaljnji razvoj. Avtorji ureditvenih načrtov so v največji meri upoštevali potrebe Avditorija: nadkritje letnega prizorišča, dozidavo sprejemnega prostora, dve ločeni poti - ena za obiskovalce in druga za tehniko - parkirna mesta za vozila obiskovalcev, pregleden dostop do Avditorija in jasne označbe do njega. Prav umestitev Avditorija in pot do njega je bila osrednji del razpisane naloge. Arhitekti so to nalogo rešili vsak po svoje. V Avditoriju zaposleni pač niso urbanisti ali gradbeniki, a vedo, kaj je danes narobe in kaj bi radi. Sedanje razmere jih ovirajo pri delu, preprosto dušijo. Obiskovalci komajda najdejo Avditorij. Pot ni taka, da bi lahko slutili on njen kulturni in kongresni center. Obiskovalce jezi, ker nimajo kje pustiti svojih vozil. Okoliški sosedje se razburjajo, ker jim obiskovalci Avditorija zasedejo njihova parkirišča, pa celo cesto. Tehniki bentijo, ker se tovornjaki s sceno s težavo prebijejo do njega.
Če naj bi torej Avditorij bil eno od osrednjih delov Portoroža - potem naj bo na sredi! In videti ga je treba že od daleč. Pa ne nujno fizično - preprosto ga je treba začutiti, zapopasti, da je. Pot bi nas kar sama morala zapeljati v Avditorij. Biti mora taka, da že pri odcepu z glavne promenade nagovarja ljudi, naj stopijo po njej. Načrtovalci pa so na pot postavljali ovire (tržnice, peskovnike...), ki ljudi zamotijo, da ne nadaljujejo poti. Vsekakor je v vseh načrtih tudi veliko dobrih posamičnih rešitev, ki so lahko dobra osnova za ureditveni načrt.
Kaj nudijo posamezni idejni projekti?
-	Idejni načrt Vojteha Ravnikarja in njegove skupine daje Avditoriju največji poudarek, vendar je najbrž najteže uresničljiv. Najbolj poudarja kulturni program, saj ustvarja novo os, ki povezuje Avditorij z morjem. Ta načrt predstavlja konec Mihevčeve dobe in začetek nove. Arhitekt Mihevc, oče novega Portoroža, je bil v svojem času napreden, vendar ni večen. Idejni načrti so priložnost za razmišljanje o novem Portorožu.
-	Idejni načrt skupine piranske Architecte je dragocen, ker izpostavlja rešitev prometa v tem delu mesta in povezave z bližnjimi kraji. Je najbrž tudi najbolj uresničljiv, ker upošteva pomemben dejavnik - lastniško razdelitev zemljišč in želje lastnikov.
-	Idejni načrt arhitekta Marka Kerševana in Projektive Piran je dopolnitev njegove idejne zasnove, ki jo je lani izdelal za pokritje Avditorija. Da bi iz hotela Istra nastal hotel za kongresne goste, je tudi želja ljudi iz Avditorija in bi bila ob podpori občine in turističnega
gospodarstva celo' izvedljiva. Veliko je zelenih površin. Vendar bi si želeli kakšno novo rešitev, sedaj, na pragu 3. tisočletja.
- Pri načrtu arhitekta Janeza Kresala in njegove skupine moti, ker postavlja med morje in Avditorij dve zaviti stavbi. Videti sta kot dve prevrnjeni skledi, ki lovita in prepričujeta ljudi, da je za njima konec Portoroža.
Zdaj je le upati, da bodo načrtovalci urejanja centra Portoroža prisluhnili dobronamernim razmišljanjem in pripombam in jih končno začeli tudi uresničevati.
Nada Kozina
KDO NAJ SODI 0 POMOLU?
Nekateri portoroški čolnarji so na krajevni skupnosti že pred kakšnimi osmimi, devetimi leti bili plat zvonov in opozarjali, da je osrednji pomol dotrajan in ga je nujno obnoviti, sicer ga bo zob časa do kraja uničil. Pa se za njegovo sanacijo ni nikoli našlo denarja; tako je pač iz leta v leto nekako le služil svojemu namenu, pristajanju ladij, vse do odločbe Uprave za pomorstvo Ministrstva za promet in zveze marca 96, s katero je bila gospodarska raba pomola prepovedana. Odločba sloni na strokovne analize Zavoda za gradbeništvo Slovenije.
Upravljalec pomola v Portorožu, javno podjetje Okolje, se je na takšno odločitev zaman pritožil. Dosegel je pa, da se je uresničevanje prepovedi gospodarske uporabe pomola prestavilo na posezonsko obdobje, na jesen 96. O pomolu je takrat razpravljal tudi piranski občinski svet in se skupaj z županom odločil, naj pomol še naprej služi pristajanju potniških ladij.Zato je Okolje kot upravljalca pooblastil, naj izpelje vse potrebno za njegovo obnovo (npr.javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca). Lani pa je bil pomol brezpogojno izločen iz uporabe, zaradi česar je bilo Okolje ob 6 milijonov prihodkov. Medtem je Občina Piran zaprosila državo (oz. njeno pristojno Ministrstvo za promet in zveze) za dodelitev sredstev za sanacijo. Ta je za 36 milijonov tolarjev ocenjeno investicijo pripravljena primakniti 23 milijonov, če seveda preostalo priskrbita Občina in Okolje. V letošnjem še ne sprejetem občinskem proračunu je tako za pomol rezerviranih 23 milijonov SIT. Upravljalec , ki si želi glavnemu pomolu čimprej povrniti vso njegovo funkcijo - če je le mogoče še to poletje - je z domačim podjetjem Hidrogradnja že podpisal predpogodbo. Tako so se dela že začela (gradbeno dovoljenje je bilo izdano decembra lani); rok za izvedbo del pa je 15. junij letos. Vendar pa nekateri lastniki ladij, ki imajo svoje priveze v Portorožu, nočejo ali ne zmorejo doumeti, da je pomol resnično potreben korenitih popravil, saj nikakor več ne zagotavlja varnega pristajanja večjih potniških plovil. Tako poskušajo prepričati javnost, da je že začeto obnavljanje zgolj pesek v oči za kdove kakšno kroženje denarja. Zato svojih plovil ne umaknejo s privezov na pomolu in tako ovirajo gradbena dela.
Kaj je torej dolgoročnejši interes skupnosti in kdo ima prav? Je v interesu kvalitetnejša obnova pomola, ki bo omogočila nadaljnje pristajanje večjih potniških ladij (npr. Prince of Venice) ali zgolj manjša krpanja pomola, da bi ne motili miru (beri zaslužkarstva) nekaj čolnarjev?
Livija Sikur Zorman
Naj še naprej živi 8. marec!
V	Luciji se - po nekaterih virih deset, po drugih že celo sedemnajst let - na čajanki srečujejo za svoj praznik, 8. marec, starejše krajanke. Tudi letos sta jih slovenski vrtec Morje in italijanski La cocinella prisrčno sprejela, pogostila in obdarila. Vzdušje je bilo veselo, krajanke so se imele lepo. Za marsikatero je to eno redkejših prijetnejših doživetij v vsem letu. Za kulturni program in vse, kar je potrebno za pripravo takšnega srečanja, so poskrbele vzgojiteljice obeh vrtcev in gospa Sonja Devič, ki se je trudila v imenu lucijske krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Lucija se je - na pobudo takratne tajnice, gospe Danice Briščik in takratnega predsednika, ki je njen predlog podprl - čajanki pridružila pred desetimi leti. In tako je osmomarčevsko žensko srečanje ob čaju v Luciji preraslo v tradicionalno druženje.
Kod naj teče obalna cesta?
V	Krajevni skupnosti Lucija so bile 25. februarja predstavljene štiri variantne možnosti potekanja Obalne ceste po zemljiščih naše občine. Načrtovalci cestnih različic, predstavniki DARS-a in Ministrstva za promet RS so želeli predvsem ugotoviti odziv pri nas domačinih, najbrž tudi največjih uporabnikih bodoče ceste.
Dve varianti cestne trase zaobideta Strunjan in strunjansko dolino. Tako bi se glavnina prometa (razen skrajno lokalni promet) stekala v Lucijo. Drugi dve predstavljeni možnosti pa razporejata promet po glavni obalni cestni žili bolj uravnovešeno. Ne bi bilo umno, da bi se skozi že zdaj z mirujočim in gibljivim prometom obremenjeno Lucijo, stekal še ves promet za Portorož in (ali) Piran. Tudi vsi prostorski občinski akti predvidevajo razbremenjevanje obalne povezave (cesto Obala), namesto nje pa pogostejšo uporabo slemenske. Če bomo uspeli v naši občini dobiti takšno traso obalne ceste, ki bo znala pravilno razporediti promet, si bomo lahko še naprej prizadevali za kvaliteten, "mehki" turizem, za prijaznost kraja - tako Lucije kot Portoroža. (Če nam to ne uspe, se bo skozi Portorož stekala še večja prometna kača in to iz lucijske in koprske strani!)
Strunjančani so se seveda strinjali s prvima dvema variantama Obalne ceste. Toda treba bo še dobro premisliti, kaj bo najboljše za večino. Tudi pri načrtovanju v prostoru je potrebno vedno iskati kompromise, ki bodo v največji možni meri sprejemljivi za vse! Zamislite si, da bi se na primer Pirančani ne strinjali več, da prihajamo drugi v njihovo mesto na Občino, pa da Lucijčanom ne bi bilo več do tega, da jim drugi bremenijo prostor s svojimi opravki na davčni upravi...! Skupaj se bomo morali dogovoriti za najugodnejšo varianto obalne povezave. Že danes pa bi morali vsi glasno opozarjati, da je že skrajni čas, da se jo zgradi in razbremeni obstoječe cestne povezave, ki nam niso v čast.
Borut Valenčič, predsednik Sveta KS Lucija
LUCIJE
Avtobusna postaja v Luciji
МШ
Majda Miklavec
V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.: 773-617
Ima na izbiro pomladne modele ženskih oblačil. Obiščite jih!
Glavni direktor koprskega gradbenega podjetja Stavbenik, sicer Lucijčan in član lucijske Krajevne skupnosti, g. Dario Barille, nam je povedal, da bodo z gradnjo avtobusne postaje v Luciji v območju trgovsko poslovnega centra začeli junija letos ali najkasneje v septembru. Lucijski svet Krajevne skupnosti si želi čimprejšnjo izgradnjo svojega TPC-ja, kjer bo domovala tudi avtobusna postaja. Tako bodo odpadli sedanji problemi parkiranja in ustavljanja avtobusov ob stanovanjskih stolpičih. Svet KS Lucija je namreč že večkrat posredoval pri pristojnih na Občini Piran in pri podjetju I & I, koncesionarju javnega potniškega prevoza, s predlogi naj se najdejo ustreznejše rešitve parkiranja. Po poldrugem letu prizadevanj se rešitev ni našlo, zato zdaj polagajo svoje upe v dokončanje trgovsko poslovnega centra, kar bi za Lucijo pomenilo veliko pridobitev.
borzno posredniška družba
PFC
_llntgpfjn
Primorski Finančni Center Inlerfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi,
nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, s katerimi se že lahko trguje,
vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA,
poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing.
INOT, Stoj an Božič, s.p.,
Pobegi, Frenkova 9a
Izdelava aluminijastih oken, polken, vrat, verand...
Tel./fax: 261-500 mobitel: 0609/653-122
PIRAN PIRANU
Ustvarjalne delavnice za otroke
Društvo prijateljev mladih Piran ustvarjalno nadaljuje decembrski praznični program z delavnicami. Za predšolske otroke s starši in otroke nižjih razredov osnovne šole vsak četrtek popoldan (od 17.00 do 19.00 ure) v Pristanu, v Rozmanovi ulici 7, pripravljajo organizatorji teme, materiale in vse potrebno za to, da otroci preživijo popoldan tako, da zaposlijo male sive celice in male delovne ročice. Z neverjetno hitrostjo, ki bi jim jo lahko zavidal marsikateri tak ali drugačen ustvarjalec, nastajajo prečudoviti izdelki iz gline, papirja, barv ter drugih materialov, ki so pač najbližji in najpriročnejši. Če so iz naravnih materialov, je zadovoljstvo še večje. Prijetno je tudi, če v koristne namene uporabimo čimveč tega, kar odrasli imenujemo "šara". Šaljiv in prazničen bo tudi mesec april. Nato pa bodo z veseljem obeležili še najlepši pomladni mesec, maj.
H.V.Š.
.P/WEL <3 p
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fa/: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera sc radi vračajo mnogi gostje. Slovi po i/redno dobro pripravljenih darovih morja. Siccr pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovicc, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo ri/olo, tartufe, livadski biftek, spccialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
/a obisk se priporočajo.
Zakaj prostor pri bencinski črpalki v Piranu ni primeren za garažno hišo?
Prebivalci Dantejeve ulice v Piranu smo zoper odlok o lokacijskem načrtu garažne hiše pri piranski bencinski črpalki vložili ustavno pobudo, ki jo je vseh devet sodnikov v prvi fazi odločanja soglasno sprejelo in ta projekt začasno zadržalo.
Ker so se v javnih medijih nekateri zelo žolčno in tudi žaljivo odzvali, je v tej zadevi potreben nekoliko širši komentar.
Vsak ima pravico braniti svoje ustavne pravice.
Najprej je treba povedati tistim, ki to ne vedo ali pa nočejo vedeti, da ima vsak državljan pravico braniti svoje z zakonom zajamčene pravice, kadar so le-te prizadete. Takšna ustavna svoboščina je seveda temelj demokracije. Tisti, ki naš postopek žaljivo napadajo, napadajo tudi institut demokracije! S spornim projektom smo prebivalci Dantejeve ulice prizadeti v naši elementarni pravici do zdravega in čistega okolja (kar je z 72. čl. Ustave zajamčeno). Gradnja garažnega objekta namreč na tej lokaciji predvideva še en prometni pas za vozila, ki bodo čakala na vstop v garažo, obračališče, v garaži pa še bencinski servis..., kar pomeni, da bo več izpušnih plinov, hrupa, umazanije, ipd. Projekt predvideva tudi rušenje dveh stanovanjskih hiš oz. petih stanovanj, česar seveda prizadeti ljudje niso dolžni tolerirati. Sporni odlok pa je še v vpijočem nasprotju z že sprejetimi občinskimi akti kot sta n.pr. Deklaracija o zeleni Občini, ki apriori nasprotuje novim gradnjam v naši občini, predvsem v samem mestu, in občinski odlok o obalnem pasu, ki predvideva ureditev obale v plažo. Odlok o garaži je v nasprotju z logiko kulturno zgodovinskega pomena našega mesta. (To je razvidno že iz objavljene fotografije iz leta 1956, ko je na tej lokaciji že bila promenada in park in verjetno ni človeka na tem svetu, ki si upa trditi, da je takšna podoba kvarila izgled Pirana. Nasprotno pa je mogoče trditi, da bi bodoči garažni monstrum pri bencinski črpalki trajno in nepopravljivo skazil Piran!)
Kje naj torej bodo garažna(-e) hiša(-e) v Piranu?
Garaža pri bencinski črpalki tudi ni v javnem interesu, torej tudi ne v interesu nas davkoplačevalcev, saj predvideva borih dvesto parkirnih mest. Piran pa jih potrebuje najmanj tisoč. Po okvirni oceni bo eno parkirno mesto stalo davkoplačevalce okoli 30.000 DEM. Le koliko prebivalcev v Piranu si lahko privošči tako drago parkirno mesto? In predvsem - zakaj neki investirati toliko sredstev v 200 mest, če pa jih je že sedaj na tej lokaciji okoli 70, dodatnih 80 pa jih bi dobili zgolj z odstranitvijo opuščenih stavb avtobusne postaje in luške kapitanije, ki ju po taistem spornem odloku nameravajo zrušiti. Po drugi strani pa se edina naravna lokacija za tra-

a t* .
Piran leta 1956, danes {e tu parkirišče.
jno garažno hišo z več kot 1000 mesti ponuja - na Fornačah, le 500 metrov daleč od sporne lokacije. Garaža na Fornačah pa ima še to prednost, da ponuja podzemno rešitev, kar ne bi motilo bivalnih pogojev nikogar. Bivalno okolje tamkajšnjih prebivalcev bi se celo izboljšalo, saj predvideva njeni okolici urejen zeleni pas, ki bi prerasel v plažo, pa sprehajališče in športno ter gostinsko infrastrukturo. Še ena garaža (za 200 vozil) pa je predvidena tudi pod rokometnim stadionom za piranskim obzidjem. Tako bi tudi naši krajani na severnem delu mesta imeli parkirišče pri roki.
mag. Josip Rugelj
Ko meščanom prekipi
Že vrabci čivkajo in golobi grulijo, da staro mesto Piran umira. Vzrokov za to je zagotovo kar nekaj, vendar je najbrž ključni ta, da se mesto ni znalo ali zmoglo prilagoditi sodobnemu naraščajočemu prometu ali pa se mu povsem odpovedati in kljub temu polno živeti. Meščanom Pirana je to pomlad ponovno prekipelo. Menda je bila kaplja čez rob preveč izdanih abonmajev za parkiranje v mestu in to tudi Nepirančanom, kar je le povečalo že sicer običajni kaos. Najbolj nediscipliniranim so začeli abonmaje jemati in tako so se nezadovoljni meščani zbrali okoli iniciativne skupine, ki jih je na prvi dan pomladi že drugič privabila na srečanje v prostorih piranske krajevne skupnosti..
Povod za tovrstno druženje je bil torej promet, vendar so se meščani odločili razpravljati tudi o drugih problemih, ki jih pestijo. Tako je bil na prvi pomladni dan v ospredju izstop nogometnega kluba Piran iz lige, ker pač nimajo denarja, da bi lahko plačevali uporabo stadiona. Meščani so se dogovorili, da bodo zaradi tega skupaj z nogometnim klubom protestirali. Predlagali so tudi deset predstavnikov, ki bodo pripravili proteste proti pristojnim javnim službam, ki so v Piranu zatajile oziroma ne delujejo v prid mesta. Svoje zahteve bodo jezni Pirančani poslali županu, občinskemu svetu in javnemu podjetje Okolje in jih seznanili o svojih nameravanih oblikah protestov.
Odločili so se, da bodo začeli takoj s protestnimi zaporami mesta: prva naj bi bila predvidoma za prvomajske praznike in tudi ob sejah občinskega sveta. Nameravajo pa se posluževati tudi drugačnih načinov protesta, za katere niso potrebna dovoljenja pristojnih organov.
Po mnenju nezadovoljnih piranskih meščanov bi lahko največje probleme njihovega mesta strnili v štiri točke:
-	promet,
-	mesto brez kulturnih in športnih objektov,
-	neurejenost kraja,
-	umiranje dejavnosti (našteli so več kot 80 zaprtih poslovnih prostorov!).
Someščane vabijo, naj tudi sami opozarjajo na probleme. To lahko naredijo pismeno ali
pa se osebno oglasijo v prostorih KS Piran, kjer lahko svojo(-e) pobudo(-e) napišejo v posebej za to namenjen zvezek (ob delovnikih od 8. do 14. ure). Sicer pa iniciativni odbor svoje someščane tudi vabi, naj se jim ob sobotah ob 18. uri pridružijo v KS Piran.
L.S.Z.
V MLADINSKEM ODDELKU MESTNE KNJIŽNICE PIRAN
Znan je kot pionirski oddelek in je knjižnica v malem. Obiskujejo ga mladi ne le iz Pirana, ampak tudi otroci iz drugih krajev piranske občine. Ni namenjen le izposojanju knjig, ampak je velikokrat tudi prostor, v katerega zaidejo mladi iz bolj oddaljenih krajev, ko čakajo npr. na avtobus. Tu preživljajo prenekatere minute tudi otroci v vmesnem času med raznimi izvenšolskimi dejavnostmi. Zato je tudi tako zelo pomembno, da se mladi v njem dobro počutijo in da lahko dragoceni čas koristno in zabavno preživijo. Zelo radi listajo po mladinskih revijah, rešujejo križanke, vzamejo v roke knjižne novosti, z vrstniki izmenjajo besedo, dve o prebrani knjigi, si ogledajo priložnostne razstave.
TUDI DANDANES SO PRAVLJICE PRILJUBLJENE...
Med že utečene dejavnosti mladinskega oddelka nedvomno sodijo ure pravljic. Te segajo v daljno leto 1974. Zelo razveseljivo in spodbudno za knjižničarje je, da zanimanje zanje ne pada. Vedno znova v knjižnici ugotavljajo, da današnji otroci prav tako radi poslušajo pravljice kot prejšnje generacije. V zadnjih letih se je med mladimi obiskovalci knjižnice priljubil mednarodni knjižni kviz. Prvič so se z njim seznanili leta 1992, ko je nosil naslov Kolumb in doba odkritij. Vsakoletni kviz poteka od marca do septembra. Otroci na razredni in predmetni stopnji odgovarjajo na različna tematska vprašanja.
Sklepna prireditev je vsako leto v Ljubljano. Z letošnjim letom bo kviz ostal le še slovenski, vendar zaradi tega ni nič manj zanimiv. Njegov naslov je Oton Župančič in Bela Krajina. Tretji sklop dejavnosti zajema obiske mladinskih ustvarjalcev. Te povabijo medse predvsem ob 2. aprilu - Mednarodnem dnevu knjig za otroke. Tako lahko mladi v sproščenem pogovoru s pisateljem ali pesnikom spoznajo, kako nastane literarno delo, od kod zajema pisatelj snov za svoje zgodbe. S tem spodbujamo mlade, da raje in z večjim posluhom sežejo po knjigi. V piranski knjižnici so tako že bili: Branka Jurca, Vitan Mal, Bogdan Novak, Boris A. Novak in številni drugi.
Konec lanskega leta in v začetku letošnjega so mladi obiskovalci knjižnice izbirali svojo najboljšo knjigo. Tako bo letos 2. aprila prvič podeljena nagrada avtorja knjige, ki so jo mladi bralci po Sloveniji izbrali kot svojo najljubšo.
Vse leto pa potekajo v knjižnici organizirani obiski predšolskih in šolskih otrok, kjer se knjižna vzgoja v praksi prepleta s knjižnično. Tako otroke usposabljajo v samostojne uporabnike knjižnice in knjižnega gradiva.
Naj zaključimo s citatom Paula Hazarda iz knjige, otroci in odrasli ljudi: "Otroke moramo navaditi, da jim bo knjiga neločljiv del življenja."
Marija Kramar
Obratovanje po 22. uri - le izjema
Obratovalni čas gostinskih lokalov je v naši občini (ali vsaj v njenem urbanem delu) razdelil javno mnenje v dve malodane nasprotujoči si skupini. Na enem bregu so tisti, ki menijo, da je gostincem dovoljeno obratovati predolgo v noč, kar povzroča v okolju hrup in moti predvsem njihove bližje sosede. Na drugem pa so tisti - predvsem lastniki gostišč ki menijo, da se obratovanje njihovih lokalov preveč omejuje.
V javnosti glasnejši so seveda tisti, ki jih obratovanje gostiln pozno v noč oz. hrup, ki ga povzročajo njihovi obiskovalci, moti. Hrup iz in okoli gostinskih lokalov moti prebivalce starega piranskega mestnega jedra, pa stanovalce lucijskih stolpičev, najbrž pa so, najvztrajnejši in organizirani prebivalci portoroškega centra. Ti - štiriinštirideset jih je -so se zbrali okoli svojega sokrajana, odvetnika g. Dušana Puha in upravni enoti Piran poslali zahtevo, naj se obratovalni čas vseh gostinskih lokalov v Portorožu določi le v časovnem obdobju od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer Zahtevo naslanjajo predvsem na 17. člen Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov, ki ga je izdal minister za gospodarske dejavnosti (Ur. list R Slovenije št. 15 iz leta 1995). Po tej določbi gostinski obrati, ki strežejo le z jedrni in pijačami (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari) in so v stanovanjskih objektih ali v strnjenih, pretežno stanovanjskih delih naselja, smejo poslovati le v časovnem intervalu od 6. do 22. ure. To velja tudi za obrate, ki imajo gostinske vrtove, hotelske terase, ipd. Portoroški podpisniki zahteve se sklicujejo še na določila uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. št. 45/95). Po njih naj bi Portorož kot turistične kraj sodil v I. območje varovanja pred hrupom. Mejna
hrupnost za tak kraj je 40 decibelov ponoči in 50 podnevi. Podpisniki tudi menijo, da so nedopustne razne prireditve, ki si jih lastniki omišljajo v svojih gostinskih lokalih. Razen nočnega bara v Metropolu ni namreč noben lokal zgrajen za nočno obratovanje!
In kdo odloča, do kdaj bo neko gostišče obratovalo?
Temelj je Zakon o gostinstvu, iz katerega izhaja že omenjeni Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov. Po njem je delovni čas (urnik obratovanja) določen med 6. in 22. uro. Vendar Pravilnik omogoča tudi izjeme. Obratovanje se lahko izjemoma podaljša po 22. uri... Upravna enota je o takšnem podaljšanju dolžna pridobiti mnenje lokalne skupnosti (v našem primeru uprave občine Piran). Mnenje občine, ki je za upravno enoto obvezujoče, podpisuje naš župan. Pri oblikovanju tega izredno občutljivega mnenja pomaga županu komisija, ki jo je sam imenoval.
Po odhodu županovega nekdanjega svetovalca za gospodarstvo, g. Dimitrija Živca, predseduje komisiji Emil Leko, sicer zaposlen na Uradu za prostor. Župan pa je nedavno komisijo še okrepil z novimi člani. V njej so zdaj - razen predstavnika Urada za komunalni nadzor in tajnic krajevnih skupnosti - nanovo še predsednica Društva za kulturo bivanja Piran in predsedniki vseh štirih turističnih
društev v naši občini. Še posebej po tej kadrovski okrepitvi se mnenja v komisiji zelo krešejo. Komisija se odloča o podaljšanju urnika obratovanja posebej za zimsko in poletno obdobje. Pri poletnem obratovanju je odločanje pogosto še težje, saj se s podaljšanjem obratovanja gostišča v noč hkrati podaljša tudi obratovanje na prostem (na gostinskem vrtu) - z glasbo vred, če jo lokal ima. (O načinu dela komisije podrobneje piše njena nova članica, predsednica Društva za kulturo bivanja, gospa Daniela Paliaga). Župan pa, po svoji presoji, lahko mnenje komisije podpiše ali pa ne... Potem torej nastopi upravna enota, ki na podlagi županovega mnenja izda odločbo.
Vodja upravne enote Piran zato pravi, da bo zahtevo 44. portoroških krajanov predala občinski upravi, oz. našemu županu... Ta jo bo najbrž predal svoji komisiji, ki se odloča med željami tistih krajanov, ki preprosto hočejo mir, spoštovanje zakonitosti, zdravo (nehrupno) okolje in pa onimi, ki si želijo (več) zabave, ki radi pozno v noč preživijo zunaj... in jih močno podpirajo gostinci, saj z njimi neposredno služijo. No, stanovalci centra Portoroža, ki zahtevajo svoje pravice, so se zanje pripravljeni boriti do konca. Če bo treba, se bodo obrnili tudi na mednarodna sodišča!
Livija Sikur Zorman
Mercator-Degro
MERCATOR-DEGRO PORTOROŽ in GORENJE NOTRANJA OPREMA
AKCIJSKA PRODAJA od 16.03.98 do 30.04.98 KUHINJE - PO TOVARNIŠKIH CENAH KOPALNICE - ugoden dodatni popust
V SALONU POHIŠTVA LUCIJA (nad DISKONTOM) URNIK: 08 - 19°°, sobota 08 - 13üo. Inf.: tel. 773-419
Per favorire un turismo qualitativo
Presso la sede del Comune di Pirano nel ultimo periodo si sono tenute le riunioni della commissione per la formulazione del parere del Sindaco riguardo agli orari di apertura di negozi e local! pubblici. La commissione, nominata dal Sindaco, prevedeva due funzionari amministrativi del comune, i segretari delle Comunita' locali e i presidenti di alcune societa', come quelle per il turismo e quella per la qualita' della vita - Pirano. Le riunioni, lunghe e laboriose, infatti le domande erano quasi duecento, hanno eviden-ziato una serie di problematiche, che mi sembra importante ren-dere pubbliche:
II ruolo di detta commissione e' quello di fornire, in guanto organo consultivo del Sindaco, un parere sull'orario di apertura dei servizi. II sindaco poi in autonomia trasmette un parere sulla medesima prob-lematica all'Ufficio amministrativo che delibera in merito. I membri della commissione hanno stabilito, percio', alcune regole di percor-so, per facilitarsi il lavoro. Punto di referimento:
- ineguivocabile i regolamenti della RS sugli orari di apertura dei locali pubblici e dei negozi (Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov, Ur l. št. 15/95)
IKV
- il comportamento dei gestori o dei proprietari dei local! pub-blici nei confronti della cittadinanza, relativamente alle lamentele scritte, ai ricorsi anche orali dei cittadini presso la Societa' e le Comunita' locali,
-	I'ubicazione dei locali pubblici in base ai regolamenti,
-	I'interesse comunale di sviluppare e favorire il turismo in tutte le sue attivita' e servizi per i turisti,
-	I'interesse della cittadinanza per una maggiore prosperita' di tutte le attivita' del Comune, conciliando i diversi interessi, quelli dei ris-toratori e del negozianti con quelli della cittadinanza.
Concretamente, quei locali pubblici che negli Ultimi anni hanno avuto numerose denuncie alia polizia per disturbo della quiete pubbli-ca, hanno avuto da parte della commissione una riduzione dell'orario di apertura rispetto la richiesta. Cosi' per quei locali she sono ubicati in palazzi con inquilini, o che sono ubicati nel centro storico della citta'. In base al regolamento sull'orario di apertura di locali pubblici, questo orario e' limitato alle ore 22, tutto I'anno. Considerando I'interesse turistico del nostra Comune la Commissione ha deciso di prolungare questo orario fino alle 23 e in numerosi casi fino alle 24. In nassun caso, eccezione per ristoranti rinomati e che non hanno avuto nell'ultimo anno nessuna denuncia ne' alia polizia, ne all'is-pezione comunale, fino alle 01. Da quanto indicato, dovrebbe essere nell'interesse dei ristoratori, quindi, fornire, oltre ad un servizio qualitative per gli ospiti, anche un'attenzione ai vicini, alia cittadinaza, sia dal punto di vista del rumore, che per quanto concerne la pulizia e il rapporto con la medesima cittadinanza. Infatti condividiamo tutti, in Commissione, l'opinione che un rapporto educato e rispettoso di tutti e quindi dei turisti (ai quali si richiede un adeguato rapporto di atten-zione quando sono ospiti sia in un bar che in un ristorante - impor-tantissimo quindi il ruolo del gestore e del proprietario) come dei cittadini, favorisce un turismo qualitativo. Soltanto cosi' realizzeremo lo slogan "Turizem smo ljudje".
Daniela Paliga
IN MEMORIAM
A Pirano il 9 aprile 1978 all'eta di 52 anni moriva per infarto il nostra caro amico Fausto Visintin, nato a Ronchi - Italia. Nel ventesimo anniversario della sua scomparsa lo ricordano con affetto,
Plinio Tomasin con la moglie Lidia ed i figli Valda, Guglielmo e Ketty con le rispettive famiglie.
Na podlagi 6. člena Pravilnika o hrambi zapuščenih vozil in postopku z njimi objavljamo
JAVNI POZIV
lastnikom zapuščenih vozil, ki so bila odpeljana dne 16.3.1998, da prevzamejo svoja vozila in sicer naslednja
ZNAMKA - TIP VOZILA
BARVA VOZILA KRAJ, OD KODER JE BILO VOZILO ODPELJANO
ALFA ROMEO
ZASTAVA 101 FIAT 126p ZASTAVA 101
BELA
RDEČA
ORANŽNA
MODRA
VOLKSWAGEN (hrošč) ORANŽNA
Piran, parkirišče pri pokopališču Portorož, Belokriška c. Portorož, Sončna pot Seča, ob kanalu Sv. Jerneja
Seča, ob kanalu Sv. Jerneja
Lastnik vozila lahko le to prevzame proti plačilu stroškov, v roku 15 dni od dneva objave tega poziva in predložitvi dokazil o lastništvu. V kolikor lastnik vozila ne bo prevzel v tem roku, se bo pristopilo k ugotovitvi izvora vozila na podlagi .številke motorja ali šasije. V primeru ugotovljenega izvora mora lastnik vozilo prevzeti v 15 dneh. V kolikor ga ne prevzame, se vozilo proda na javni dražbi. Vozila, za katera se ne ugotovi izvora, se uničijo.
Vozila so v hrambi v industrijski coni v Luciji, Liminjanska ulica, Avtoodpad Belič Elvis, kjer jih lastniki lahko prevzamejo.
OBČINA PIRAN Urad za komunalni nadzor
21. marec 1998
OBVESTILO
STOMATOLOŠKA ORDINACIJA
prim.dr. IDA LOTSKI, specialist stomatološke protetike
Obala 114, TPC Lucija, tel. (066) 770-299
Obvešča, da je z ZZZS sklenila pogodbo o koncesiji za opravljanje specialistične dejavnosti za zavarovance Zavoda.
Informacije lahko dobite na naslov ordinacije: ponedeljek, četrtek: 11 - I9h torek, sreda, petek: 8 - 16h.
Nedavno nas je za vedno zapustil nekdanji dolgoletni aktivist KS Portorož in predsednik krajevne organizacije Združenja zveze borcev in udeležencev NOB, naš krajan Boris BEKEŠ, ki nam bo za vedno ostal v toplem spominu. Sožalje vsem njegovim. KS Portorož.
FRIZERSKI >ALON METRO?OL
Slavica Ud^vič Obala 75a - Portorož \
tel.: 066 74493 vsak dan od 7h do 19h
OBNOVA LAS SUHI IN OBČUTLJIVI LASJE LASIŠČA S PRHLJAJEM
MASTNI LASJE PROTI IZPADANJU LAS TON IN VOLUMEN PROSTI ČAS IN OBLIKOVANJE PRIČESKE
V salonu bomo z mikrokamero ugotavljali diagnozo las in lasišča. tezultate si boste lahko gledali na ekranu. Po Dstavljeni diagnozi Vam bmo z izbranimi BIOMED Peparati in strokovno us>osobljenostjo pomagali podraviti lasišče in lase ter oblikovali modno
pri as ko.
Vse več je problemov z obolelimi lasmi in lasiščem. Zato smo v našem salonu sklenili sodelovanje s profesionalnim laboratorijem:
B I O C L A I R E
international
Odločili smo se za dermatološko testirano linijo:
BIOMED
professional
	biomed	
PROFESSIONAL		
MIKROKAMERA Z EKRANOM
SLOVENSKI FILMSKI FESTIVAL: SOCIALIZACIJA PORTOROŽA?
Portoroški Avditorij je bil od 11. do 14. marca ves v znamenju 1. festivala slovenskega filma. Sicer je bil letošnji že 25-ti, vendar se je odvijal pod najrazličnejšimi meni in oblikami... Organizator je bil slovenski Filmski sklad, prikazanih pa je bilo okoli 70 slovenskih filmskih stvaritev zadnjega leta.
ŽIRIJA OBČINSTVA JE IZBRALA BREZNO
Nagrad je bilo veliko, zato bomo navedli pač tiste, za katere menimo, da so za nas domačine najzanimivejše. Strokovna žirija je kot najboljše nagradila: za senografijo Janeza Koviča za celovečerni film Brezno, za scenarij Zvonka Čoha, Milana Eriča, Iva Štandekerja in Slobodana Vujanoviča za celovečerni risani film Socializacija bika?, Varjo Močnik za študentski film Otroci na cesti, Andreja Zdraviča za umetniški video V steklu reke, Heleno Koder za dokumentarno delo Magdalenice gospe Radojke Vrančič, kratki film Adriane Maje Weiss in celovečerni film Socializacija bika? Zvonka Čoha in Milana Eriča.
Društvo filmskih ustvarjalcev je podelilo nagrado za življenjsko delo Rudiju Omoti, izumitelju in izdelovalcu filmskih zvočnih naprav za snemanje, reprodukcijo in montažo filmov. Revija Stop je proglasila za igralko leta Darjo Reichman (za vlogo v filmih Brezno in Gala), za igralca leta Roberta Magnifica (za vlogo v filmu Stereotip) in za najboljšega igralca v stranski vlogi Dareta Valiča (za vlogo v filmu Pet majskih dni).
Žirija občinstva je za najboljši film izbrala Brezno režiserja Igorja Šmida. V njen so sodelovali: Rok Grahek, Igor Kovšca in Borut Fakin iz Gimnazije Piran; Tjaša Bole in Jelena Kološnjaj iz Gimnazije Koper; Edi Fetah in Aljoša Kocen iz Srednje pomorske šole; David Ličen in Eva Kovač iz Srednje zdravstvene šole; Matjaž Krevelj in Nina Vukšinič z Visoke strokovne šole za podjetništvo; odrasli ljubitelji filma: Vittorto Lusa, Nadja Marušič, Andrej Roječ, Fredi Fontanot, Rosana Vuk in Mojca Bergoč.
Predsednik žirije je bil Fredi Fontanot. Na svojem zaključnem sestanku je žirija občinstva izbrala najboljši film. Člani so ugotavljali, da naši filmi zaostajajo za zahodnjaškimi predvsem tehnično. Težko so skupaj ocenjevati tako raznovrstne filme - celovečerne in televizijske, igrane in risane. O izbranem filmu Brezno so menili, da je realističen in prepričljiv. Vsebisko pa ni nič novega: tema se vleče še od Samorastnikov naprej. Dvomijo, da bo obisk tega filma tako dober kot pri lanskem zmagovalcu Outsiderju. Ocenili so tudi sam festival. Ustvarjalci so zamudili priložnost, da bi svojo stvaritev približali občinstvu! Ustvarili so vtis, da niso vajeni nastopati, da jim je vseeno. Pozabili so, da je to vendar edini slovenski filmski festival. Morda so imeli v mislih druge, večje festivale.
Obiskovalcev je bilo 1270. Veliko je bilo študentov akademije za gledališče, režijo, film in televizijo, pa ustvarjalcev filma, predstavnikov RTV Slovenija in ministrstva za kulturo, novinarjev, nekaj je bilo tudi gostov iz tujine, ki so spremljali program s slušalkami na ušesih. Organizatorje povabil k ogledu mlade iz piranskih, izolskih in koprskih šol. Množično se je odzvala samo lucijska osnovna šola. Ni pa pritegnil našega župana. Kakorkoli že, direktor Filmskega sklada, gospod Filip Robar Dorin, je napovedal, da bo drugo leto festival spet v Portorožu!
N. K.
Mladi violinisti nadvse uspešni
V Zagrebu se je 22. februarja s podelitvijo nagrad in slavnostnim zaključnim koncertom nagrajencev zaključilo mednarodno tekmovanje mladih violinistov. Udeležila se ga j* tudi devetletna Rea Šribar iz Pirana, ki pol leta obiskuje pouk violine pri prof. Arminu Sešku v Ljubljani. Začetek njunega druženja sega prav v Koper, na četrto violinsko delavnico, ki sta jo organizirala zakonca Sesek. Prav spodbudni skupni ustvarjalni začetki so bili takrat temelj sedaj že zelo uspešnemu sodelovanju med Reo in njenim profesorjem. Srečujeta se vsaj dvakrat tedensko, zraven pa sodijo seveda tudi vaje z godalnim orkestrom in, posebej še pred tekmovanji, številni nastopi. Rei se je marljivost in trud bogato poplačal, ko je z visokim številom točk dosegla tretjo nagrado, komisija pa ji je prisodila še nagrado za izvedbo obvezne skladbe. Zmagoslavje vseh iz Seškovega razreda pa je bilo tokrat ovenčano s kar sedmimi nagradami petih tekmovalcev.
Mladi violinisti prof. Seška bodo nastopili pri nas 10. aprila v Beli dvorani Avditorija Portorož, pa še na otvoritvi ex-tempora v organizaciji piranske Skupnosti Italijanov v Padni, junija pa bo v Tartinijevi rojstni hiši koncert solistov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana.
Tijuana je bila najboljša
Mlada štirinajstletna plesalka Tijuana Križman iz Pirana je na odprtem prvenstvu plesa v Celovcu nedavno dosegla velik uspeh - v hudi konkurenci 113 plesalcev iz dvanajstih držav je bila najboljša. Tijuana obiskuje zdaj osmi razred osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Piranu. Z uspehom, ki ga je dosegla, pa si je jeseni že odprla vrata gimnazije umetnostne usmeritve v Mariboru. Prve korake je zaplesala že pred enajstimi leti v baletni skupini Lidije Pogačar v Piranu, zdaj pa vadi pri Olji Tiličevi.
Aprila se namerava udeležiti še svetovnega plesnega festivala v Turčiji in nekaj drugih tekmovanj.
14
Mart/April 1998Ј
GASILCI V SEČOVLJAH USPEŠNO ŽE 45 LET
V prostorih gasilskega doma v Sečovljah so se - v petek 13. februarja - domači prostovoljni gasilci zbrali na jubilejnem, 45. rednem občnem zboru. Razpravljali so o delu društva v minulem letu, eno najplodnejših v njegovi 45. letni zgodovini.
Po dolgih letih prizadevanj so sečoveljski gasilci uspeli kupiti kombi tovoljnim gasilskim društvom Stična z Dolenjske, pa že tradicionalna vozilo za prevoz potnikov (Mercedes, Sprinter), za katero so sredstva gasilska veselica (7.avgusta z ansamblom Primorski fantje, naslednji v celoti zbrali člani društva sami. Nabavili so tudi 55 svečanih gasil- dan pa še z ansamblom Slapovi). S pitno vodo bodo še naprej oskr-
skih uniform za člane društva, ki jih doslej niso	шШЖ^Ш J 1 bovali višje ležeče kraje v naši občini. Nenazadnje
imeli. Svojemu gasilskemu domu so zgradili	Lfe pa člane sečoveljskega društva čaka mnogo dela
prizidek in urejajo še poligon. Kot vsako leto so tudi	тШ ПДи ШЈ^^^т v gasilski preventivi,
lani priredili gasilsko veselico (s Primorskimi fanti	Člani društva pa bodo tudi letos med darovalci
in Faraoni). Turistično društvo Portorož pa je	„Jl krvi.
gasilskemu društvu iz Sečovelj lani tudi pripelo	Na zboru so potem še izvolili vodstvo-
priznanje za njegov prispevek k razvoju kraja in za	^ Predsednik društva je ostal Mihael Opara, pod-
skrb, ki jo izkazuje za okolico gasilskega doma.	^ predsednik pa je postal Boris Trbižan, poveljnik
Seveda jim priznanje pomeni veliko. Udeležili so se	Ä društva ostaja Milan Lušina, podpoveljnik je zdaj
tudi različnih gasilskih tekmovanj; pokali pa pričajo	ЈШк Primož Lovrič. Po volitvah so predstavniki
o njihovi uspešnosti. Oktobra lani so z Obalno	Obalne gasilske zveze Koper podelili priznanja za
gasilsko zvezo Koper pripravili tečaj za gasilca, na	^^Р^Ш dolgoletno delo v gasilski organizaciji in priznanja
katerem so slušatelji pridobili osnovno znanje za	_ ^рНр - рра gasilske zveze. Posebej izstopata dva člana:
boj z ognjem. Udeležilo se ga je 28 članov	Franc S,u9a s kar 50-imi leti aktivnega
sečoveljskega društva, vseh tečajnikov pa bilo 46.	Џ gasilskega staža in Klavdijo Abramič, kateri je za
Ob koncu lanskega leta so prebivalce svojega	svoje delo v gasilskem društvu prejel republiško
požarnega okoliša razveselili še s koledarji.	jjjl gasilsko priznanje Gasilska Plamenica III. st. Ob
In kaj vse so si zastavili za letos? Marsikaj, a	IS §|§| : I koncu so si udeleženci letnega zbora sečoveljskih
posebej izstopajo: priprava državnega tekmovanja	^МррВ^В^^^^^^^Н gasilcev zaželeli še čim manj požarov in čim več
Mladi gasilec, ki ga bodo priredili skupaj z osnovno	КВШШМ veselic.
šolo Sečovlje septembra letos, pobratenje s pros-	тшш^^^^^Шшшлшш Besedilo in fotografija: Primož Lovrič
VABILO K ČLANSTVU IN SODELOVANJU
Verjamemo, da ste naši dejavnosti naklonjeni, zato vas vabimo, da se včlanite v naše društvo in tako omogočite izpolnjevanje zadanega programa dela. Storili bomo vse, da vašega zaupanja ne izgubimo. Že takoj izkoriščamo priložnost, da vas povabimo na prebiranje strokovne literature, vsak četrtek od 16. do 18. ure v stavbi Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16, v III. nadstropju (mansarda), kjer ima Hortikulturno društvo svoj prostor Vabimo vas tudi, da se nam pridružite na izletih, ki jih bo društvo organiziralo po svojem programu. Člani društva bodo imeli pri vseh izletih 20 odstotni popust.
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p.
Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219
-	adaptacije stanovanj
-	postavitev pregradnih sten
-	montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
-	pleskarska dela
-	montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
HORTIKULTURNO DRUŠTVO PORTOROŽ
VABI ŠOLARJE, DIJAKE, OBČANE
NA OGLED PARADIZÄ - ARBORETUM VOLČJI POTOK.
Arboretum Volčji Potok je idealno sozvočje naravnih danosti in človekovih prizadevanj, kakršnega ne najdemo drugje.
Njegova zbirka obsega preko tri tisoč rodov, vrst, sort in zvrsti raznih lesnatih rastlin in trajnic. Bogate so zbirke raznih iglavcev, magnolij, japonskih češenj, lip, brez, jablan, pa tudi rododendronov in drugih vresovk. Bogat je tudi izbor zimzelenih rastlin. Šest razmeroma velikih jezerc združuje bogat izbor vodnega in obvodnega rastlinja itd...Arboretum je posebne vrste botanični vrt, kjer se posveča največ pozornosti lesnatim rastlinam, kot najizrazitejšim predstavnikom rastlinske odeje. Arboretum je paradiž, ki si ga je vredno ogledati. Hortikulturno društvo Portorož pripravlja enodnevne izlete dne 25. in 26. aprila '98, za šole pa po dogovoru (v času od 24.4. do 4.5. '98).Prijave z vplačilom sprejemamo vsak četrtek od 16. do 18. ure (dne 30. marca od 17. do 19. ure ter 20. aprila od 16. do 17. ure) v stavbi Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16, III. nadstropje - mansarda. Cena izleta: za člane društva 2.700 SIT; za šolarje 1.900 SIT; za ostale občane 3.000 SIT.
V ceni je vračunan prevoz, vstopnina in vodenje po parku. Zadnji rok prijave je 20. april '98.
ШМ1Ф61ИН>ПЈА
mmmmw PORTOROŽ
LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771 397, mobitel: 0609/610 13.° Marte/April l')98__portoroian it. 3_______15Ј
. Društvo upokojencev je podprlo gradnjo doma upokojencev v naši občini
Občni zbor Društva upokojencev Piran je bil letos 26. februarja v piranskem gostišču Pirat, kajti v mestu za srečanja večjih skupin ni primernejših prostorov. Na tokratnem srečanju se je zbralo dvainšestdeset članov društva. Med gosti so lahko pozdravili piranskega podžupana Bruna Fondo, predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, Vinka Gobca in člana njenega predsedstva Marjana Krapeža, pa še predsednico piranske območne organizacije Rdečega križa, Ano Jakič ter predsednico društva invalidov Hildo Vugo. Prisotne so prijetno presenetili člani vokalne skupine Portorož z venčkom narodnih pesmi.
Predsednik društva Božidar Cividini, je poročal o dosedanjem delu, predsedujoča zbora, Roži Kandus pa je govorila o programu dela za naprej. Pred člani so se nanizali dogodki preteklega obdobja: številni zanimivi izleti, športna tekmovanja (zelo uspešni so bili šahisti in balinarji), prizadevanja za vzdrževanje stavbe društva, obiski na domovih. Bodoči program dela društva ohranja svojo širino in razvejanost. Poleg že ustaljenega delovanja se bo društvo v prihodnje trudilo pri uvajanju izobraževalnih in kulturnih srečanj, kar bi zagotovo obogatilo družabno življenje in pripomoglo k razumevanju dogajanja doma in v svetu. Člani društva upoko-
jencev so še posebej poudarili socialno zdravstveno usmeritev svojega društva, pa vključevanje osamljenih članov v skupine za samopomoč, ki delujejo pri Centru za socialno delo. Predvsem je pomembno, da so dobri medsebojni odnosi in vsakdanji stiki s starejšimi stalna naloga vseh in ne zgolj socialnih delavcev. Pripravljeni pa so tudi na sodelovanje z domačim Društvom invalidov in Rdečim križem. V Društvu upokojencev so podprli pobudo za gradnjo doma upokojencev piranske občine, saj so sedaj naši starejši občani nameščeni po domovih v Izoli, Kopru in Dutovljah.
Predsednik Zveze društev upokojencev
Slovenije je potem spregovoril o predlogih za pokojninsko reformo, o prispevkih in regresih ter pozval društva, naj se udeležujejo oblikovanja ustreznih sprememb. Izvoli so nov upravni in nadzorni odbor ter častno sodišče. Pri uresničevanju vsega, kar si je Društvo upokojencev zadalo, čaka novoizvoljeno vodstvo veliko truda. Za dosedanjega predsednika društva, Portorožana Božidarja Cividinija, pa so predlagali, naj mu Zveza društev upokojencev Slovenije podeli ustrezno priznanje. Občni zbor se je seveda zaključil, kot se za takšno srečanje tudi spodobi: pogostitvijo in družabnim večerom.
Darinka Šušteršič
KLUB MAONA PIRAN Program - april 98

03.	april (petek) TINKARA KOVAČ & The Band
Predstavitev zgoščenke "Ne odhaja poletje"
04.	april (sobota)
zaključni nastop srednje glasbene šole iz Ljubljane, C oddelka za jazz pod vodstvom Matevža Smerkolja.
Gostje večera prihajajo iz Italije: "Dixiland Jazz Brass"
11. april (sobota)
Vlado Kreslin in Hans Theessink
17.	april (petek)
Kabaret za dve osebi in smeh V sklopu festivala gledališča in plesa Izola 98
18.	april (sobota) Legende Jugorocka: "IDOLI" "Devojke u letnim haljinama volim" 25. april (sobota)
Brisani projekt д Latino Masangers
Pol letu dni prizadevanj...
Društvo invalidov občine Piran je na svojem občnem zboru konec lanskega leta pretreslo svojo celoletno dejavnost in načrte za vnaprej. Zbora so se udeležili tudi predstavniki invalidskih društev obalno-kraške regije. Iz izčrpnega poročila predsednice društva, Hilde Vuga, je bilo čutiti vso skrb upravnega odbora za svoje člane, predvsem za težje invalide.
Lanski zastavljeni program so v društvu v celoti izpeljali. Dogovorili so se tudi, da bodo poskušali najti način, kako še posebej pomagati težjim, nepokretnim članom, da bi jim olajšali življenje. Gostje drugih društev invalidov so jim za delo izrekli kar nekaj priznanj. Tako je Valerija Macarol, predsednica sežanskega društva povedala: "Zastavili ste si obsežen program za socialno delo in rekreacijo. V obalnem merilu izstopate po delu in uspehih." Enako pohvalen je bil predsednik društva invalidov iz Kopra, Vinko Palčič: "Čestitam za dosežene uspehe, predvsem vodstvu s požrtvovalno predsednico. Z vašimi dosežki ste nam lahko za zgled."
Člani društva so seveda s polno paro nadaljevali z dejavnostjo tudi v tem letu. Tako je bilo v strunjanskem zdravilišču Krka 10. januarja srečanje članov vodstev invalidskih društev z obalno-kraške regije.
Namen tega srečanja je bil medsebojno spoznavanje in izmenjava mnenj in izkušenj pri reševanju težav in problemov, s katerimi se srečujejo invalidi. Rdečo nit tega srečanja bi lahko strnili v - čeprav japonski - pregovor: Kolikor smo sposobni pozabljati nase, da bi dajali drugim, toliko smo ozdravljeni. Bogat je bil tudi že pomladni marec. Dan žena so članice in člani društva praznovali z izletom po Krasu in Vipavski dolini, ki so ga popestrili z ogledom muzeja orožja v Lokvi pri Sežani, udeležili so se šahovskega tekmovanja v Postojni, pa tekmovanja v pikadu v Ajdovščini.
Kmalu - aprila - bo pripravilo društvo svoj tradicionalni pohod skozi stari železniški predor do Strunjana. Društvo invalidov poziva svoje člane, naj ga ne zamudijo in naj se odločijo ta dan preživeti prijetno. Datum pohoda bo društvo invalidov objavilo kasneje na običajnih oglasnih mestih.
J.S.
Vse bolj vroče borbe pod ŠKL-jevskimi koši
Tudi letos uspešno nastopa v tekmovanju ŠKL šolska košarkaška ekipa Osnovne šole iz Lucije. Sestavljajo jo učenke, učenci, navijačice, plesalke, fotografi, novinarji, napovedovalka in še bi se našel kdo.
V predtekmovanju skupine, v kateri tekmujejo, so Lucijčani osvojili prvo mesto. V njihovi skupini se je šest ekip srečalo po dvakrat: doma in v gosteh. Uspešni so bili v šestnajstini oziroma osmini finala, ko so izločili OŠ Videm pri Ptuju in OŠ Gabrovka. Pol uspeha so dosegli že tudi v četrtini finala, saj so doma premagali OŠ Gorica iz Velenja. Rezultat srečanja je bil 84:61.
Ko so začeli s tekmovanji, so bile njihove želje skromne. A iz tekme v tekmo so se kalili. Med vsemi, ki sodelujejo v ŠKL-ju, se spletajo vse trdnejše prijateljske vezi, pa želja biti dobri, boljši, najboljši. Seveda ob tem ne pozabljajo na "fer" igro, kar je njihova vrlina. Veliko privlačnost njihovih tekem predstavljajo njihove plesalke oziroma navijačice. Zdaj se trudijo, da bi uspeli zaigrati na finalni tekmi, ki bo 22. aprila v ljubljanski Hali Tivoli. Takrat bo za vse ŠKL-jevce pravi praznik košarke.
Novinarji ŠKL OŠ Lucija
ODBOJKARSKE NOVICE
*	V času letošnjih zimskih šolskih počitnic sta se članici odbojkarske sekcije Športnega društva Piran udeležili šole odbojke, ki jo vsako leto pripravi Odbojkarska zveza Slovenije. V tej šoli perspektivnih najmlajših igralk izberejo tudi reprezentanco Slovenije v kategoriji deklic. Letos je v tej kategoriji nasledila Kristino Bizjak (ki je sedaj članica mladinske reprezentance) štirinajstletna Sara Habjan, ki je pričela trenirati odbojko šele v lanskem letu.
*	Članska ekipa (za katero nastopajo večinoma kadetinje in deklice), ki tekmuje v 2. državni odbojkarski ligi, zaseda trenutno 8. mesto. Poglavitni cilj - uvrstitev v kvalifikacije za obstanek v 2. ligi -je tako dosežen. Kvalifikacije bodo naporne in bodo potekale po naslednjem urniku: v soboto 18.4., sredo 22.4., v soboto 25.4., sredo 6.5. in v soboto 9.5. Od šestih ekip bosta v ligi ostali le prvi dve. Točen razpored tekem bo znan naknadno. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji odbojke, da s svojim športnim navijanjem pripomorejo k uspehu mlade piranske ekipe.
Ponovno zaplesale svoj ples
Stalna zbirka grafik Zvesta Apollonia
V portoroškem hotelu Metropol bodo ob velikonočnih praznikih pripravili RAZSTAVO
stalne zbirke grafik Zvesta Apollonia. Razstavo bodo odprli v soboto, 1 1. aprila '98 ob 18.00 uri v Qrand Salonu.
Državne in evropske prvakinje - navijačice v Šolski košarkaški ligi (ŠKL) so 14. marca nastopile na področnem prvenstvu za plesne in navijaške ŠKL skupine. Udeležba je bila močna, vendar so naše tekmovalke v obeh skupinahj osvojile prvo mesto in si tako zagotovile nastop v četrtfinalu in polfinalu državnega prvenstva, ki bo v Polzeli 4. aprila. Zaželimo jim SREČNO.
Sandra Posavec
Med nami je čutiti študentski utrip
V Študentski organizaciji Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža se zavedajo, da na Obali ni ravno veliko primernih možnosti za razvedrilo in druženje študentov. Zato so poskusili narediti kaj sami in se odločili organizirati študentsko tekmovanje v kegljanju. To naj bi bila ena prvih prireditev, ki bi sprožila oživljanje in razvoj študentskega življenja v treh obalnih mestih (in zaledju).
Tekmovanje je bilo 3. marca na kegljišču v Luciji. Študentje pa so se začeli pripravljati že mesec dni prej. Prijavilo se je preko 50 ekip, v katerih so bili po trije člani. Na dan tekmovanja se je na kegljišču poleg prijavljenih tekmovalcev zbralo tudi veliko gledalcev in navijačev. Bilo je zares živahno, saj je bilo tam preko 250 študentov. Zaradi tako velike udeležbe se je tekmovanje zavleklo več ur. A bilo je ves čas zanimivo in napeto, saj so bile ekipe močno izenačene. Po tekmi so vsem sodelujočim ekipam podelili tolažilne nagrade. Prvim štirim pa so podelili še pokale in glavne nagrade. Seveda se je že na kegljišču začeta zabava še nadaljevala v družabno študentsko srečanje. Ker je bil odziv med študenti tako dober, so se v Študentski organizaciji Fakultete za pomorstvo in promet odločili organizirati še več podobnih športno-kulturnih srečanj.
Uporaba računalnika pri pouku v osnovni šoli
Na osnovni šoli Cirila Kosmača Piran uporabljajo računalnik kot učni pripomoček že vrsto let. Cilj šole je, da bi bil računalnik, ki bi olajšal učenje, dostopen vsakemu učencu. Šola ima status razvojnega centra za področje multimedijev in izobraževalnega centra za vrtce, osnovne in srednje šole. V sedanjem obdobju poudarjajo uporabo uslug Interneta, okolja, ki naj bi še dodatno motiviral učence za samostojno učenje.
Mercator-Degro
PORTOROŽ
vas vabi, da v predvelikonočnem času
obiščete njihove trgovine z živili, v katerih so vam pripravili pestro izbiro živil, s katerimi si boste lahko polepšali in popestrili velikonočne praznike, svoje otroke pa razveselili s presenečenji iz čokoladnih jajc.
ARCHITECTA
d.o.o./s.r.l.
TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562
Posredujemo pri nakupu, prodaji, menjavi in najemu vseh vrst
nepremičnin na Slovenski obali!
PRODAMO:
-	PIRAN več manjših stanovanj od 20-40m2.
-	PARECAG štirisobno stanovanja 115 m2, vrt 400 m2, garaža, pogled na morje.
-	PORTOROŽ, dvosobno stanovanje 46 m2 v II. nad., prenovljeno takoj vseljivo.
-	LUCIJA - vrstna hiša 130 m2, garaža, vrt, menjava za 1-S v Piranu z doplačilom.
-	LUCIJA - TPC poslovni prostor 18,40 m2. KUPIMO:
-	za znanega kupca enosobno stanovanje v Luciji do lll.nad. plačilo z gotovino TAKOJ
-	v Fazanski ali Šolski ul. trosobno stanovanje do III. nad.
URADNE URE: od P0-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru).
Si želite za vašega otroka VRTEC ZA SREČNO IN IGRIVO OTROŠTVO?
V-'
l mr MORJE 1мф,
irti
vam ponuja poldnevni (4-6 ur) program dnevni (nad 6 do 9 ur) program 3 urni brezplačni program za otroke (priprave na šolo) bogate interesne dejavnosti (umetniške delavnice, športni dopoldnevi, ure pravljic v cicibanovi knjižnici, krožek za ljudsko izročilo in še kaj) Vse dodatne informacije dobite po tel. 066/770-263. Pokličite nas!
Otroka lahko vpišete vsak delovnik med 7.00 in 15.00 uro v pisarni Vrtca MORJE Lucija, Fazanska 3, 6320 Portorož Na vašo željo vam lahko obrazec za vpis otroka v vrtec pošljemo tudi na dom.
Učenec in računalnik
Izkušnje, predvsem v ZDA, Japonske ter drugih razvitih državah kažejo, da je računalnik s primerno programsko podporo izredni motivacijski dejavnik tako za učence kot učitelje, ki lažje in učinkoviteje izobražujejo in vzgajajo učence. Učenci s pomočjo računalnika pridobljeno znanje utrjujejo, vadijo in širijo z novimi spoznanji. Ob pridobivanju
osnovnih znanj branja, pisanja, računanja, razvijajo tudi različne veščine in navade.
Pri pouku so predvsem sledeči učinki: učenci so bolj motivirani za sodelovanje in kažejo več zanimanja za učno snov, opaznejše so razlike med njimi v hitrosti dojemanja učne snovi, hitrejše je obvladovanje učne snovi, večja je miselna aktivnost učencev, večje so možnosti za individualizacijo in
diferenciacijo pouka.
Sodobna računalniška tehnologija spreminja način izobraževanja v šolskem sistemu. Z njo se spreminja tudi vloga učitelja. Če je doslej učitelj neposredno vodil učence skozi učno snov vse do zaključkov in s tem do novega znanja - pa s pomočjo računalnika prevzema vlogo organizatorja učenja. To pomeni, da skrbi za vire podatkov, Слу
Recept za boljši svet
NAGRADNI IZLET PRVAKOV ZNANJA
Učenci 3. a razreda OŠ Cirila Kosmača v Piranu se učijo tudi o zdravju in prehrani. Zapisali so nekaj receptov, s katerimi bi spremenili svet na bolje.
Protidrogin RECEPT
1	I vode,
2	olupljena krompirja, 1/2 kg blitve, glavico česna,
sol,
kramp in lopata,
Blitvo očistimo in operemo. Rezano damo v lonec z vodo. Kuhamo pol ure in dodamo krompir, zrezan na kocke. Na koncu dodamo česen, sol in polijemo z olivnim oljem. Dobro se najemo, vzamemo kramp in lopato in delamo kaj koristnega. Tako nimamo časa za neumnosti.
Jure Bekavac
3. a, OŠ C. Kosmača Piran
Bil je petek, pa še 13. (februar) povrhu, ko so se nekateri učenci osnovne šole Cirila Kosmača podali na nagradni izlet. Pa nikar ne mislite, da jim je datum (petek, 13...) delal kakšne težave! Na šoli namreč poteka že četrto leto tekmovanje prvaki znanja, na katerem vsako leto izberejo najboljši razred in petnajst najboljših učencev. Ker prvake izbirajo ob koncu šolskega leta, se na nagradni izlet odpravijo šele naslednje leto.
Lansko šolsko leto so tako - že drugič zapovrstjo - najboljši postali učenci 8.c. razreda! Prvič so za nagrado odšli na izlet k zamejskim Slovencem na Tržaško, letos pa so se šli potepat na Dolenjsko. To, da so sedaj že razkropljeni po srednjih šolah, jih pri tem ni prav nič oviralo. Tako so se torej 13. (!) februarja odpravili na nagradni izlet. Spremljala jih je razredničarka D. Milok in učitelj M. Bobič (tudi navdušen fotograf), ki je v fotoaparat ujel kup nepozabnih trenutkov. Ker mora biti vsak tak nagradni izlet sestavljen iz poučnega in zabavnega dela, so se najprej ustavili v krški nuklearni elektrarni, kjer so jih poučili o marsičem zanimivem o njenem obratovanju. Potem pa - v terme Čatež! Tam so šele uživali! V bazenih termalne riviere so bili celih 5 ur! Verjamemo, da je bilo prav lepo srečati nekdanje sošolce in se pogovoriti o starih osnovnošolskih časih, pa še skupaj preživeti tako lep dan!	U.K.
d^ delovna sredstva in navodila za samostojno delo; učenec pa s samostojnim delom, ponavljanjem, vajo, pridobiva nova znanja. Sodobna pedagogika zelo izspostavl-ja lastno aktivnost učencev kot dejavnik vzgoje. Posredni način izobraževanja, ko je učitelj v vlogi organizatorja učenja, pa še bolj izpostavlja vlogo in pomen učitelja v šolskem sistemu.
Grafično okolje
Dvosmerno komuniciranje z računalnikom teče prek zaslona. Zato moramo dobro poznati pomen posameznih elementov (ikon -grafičnih simbolov) na zaslonu.
Opomba:
Uporabnik računalniku ukazuje. Za vnašanje ukazov uporablja tipkovnico, miško ali kateri drugi vmesnik. Ukaze ponazarjajo ikone (grafični simboli) ali pa so urejeni v obliki menujev (oboje najdemo na zaslonu). Računalnik je programiran tako, da posreduje informacijo o izvršitvi ukaza. Uporabnikov ukaz se torej na zaslonu pokaže kot želeni rezultat. V primeru, da je pri uresničevanju uporabnikovega ukaza prišlo do težav, računalnik to sporoči v obliki "okna" (okvir, v katerem zaplet opiše).
Dva primera:
Pri praktičnih računalniških vajah se lahko prepletajo vsebine različnih predmetov. Za opis primerov smo uporabili program Paintbrush (Slikar), ki je sestavni del grafilčnega okolja Windows (Okna).
* Pri učenju uporabe orodja za risanje pra-vokotnikov se učenec nauči uporabljati miško (klik, označi - oriši - spusti), spozna lastnost geometričnih likov (kvadrat, pra-vokotnik, itd) in osnove likovne kompozicije (npr. izdelavo čestitke).
VSI \ MUDI .\\Y / \ NO.ININI 1)Л!\ II /\ II S« »SOI l'( MM1
čestitko.
* Naslednja vaja je zahtevnejša. Temelji na predhodni, le da sedaj učenec uporablja orodje za risanje elips. Narisati mora tri kroge, od večjega do manjšega. Praviloma na začetku učencem to ne uspeva najbolje. Po nekaj poizkusih jim učitelj razloži postopek risanja krogov. Skupaj obnovijo vedenje o lastnostih kroga, potem učenci sliko dokončajo v zimsko idilo.
Seveda je možnosti uporabe računalnika v
Pri tej vaji učenec nariše tri pravokotnike, od večjega do manjšega. Po razlagi o lastnostih likov dokonča sliko tako, da pravokotnike spremeni v torto, jo okrasi in napise se
izobraževalne namene veliko. Pozorni pa moramo biti, ali učenci opravljeno nalogo tudi razumejo ali pa jo naredijo le, da bi zadovoljili našim zahtevam oz. pričakovanjem.
O načinu preverjanja razumevanja pa drugič.
Marjan Maslo, učitelj računalničar

AVTO MOTO DRUŠTVO "Finko Tomažič" PIRAN AVTO KAM P STRUNJAN tel. 782-076, fax 782-344
Priporočamo se za uporabo naših storitev v avto šoli in za aktivno včlanjevanje v naše društvo. Uradne ure:
ponedeljek	sreda
torek 8,00 - 15,00 petek 8,00-13,00 četrtek	in 16,00 -18,00
sobota 8,00-12,00
Nekaj pojasnil k članku iz prejšnjega Portorožana "Kako poiskati zdravnika, kadar ste nespametni, da zbolite"
V	februarski številki Portorožana sem pisala o vplivih spremem zdravstvenega sistema pred petimi leti na pravice zavarovancev. K temu me je spodbudilo dogajanje, ki smo mu vse pogosteje priča zdravstveni delavci. Na eni strani so ljudje, zavarovanci, bolniki s svojimi zdravstvenimi potrebami in željami - ki včasih presegajo sedanje pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja - na drugi pa državna zdravstvena zavarovalnica (ZZZS), ki terja od nas dosledno izvajanje standardov o zagotovljenih pravicah zavarovancev. Žal še vedno velja prepričanje, da bi morali zdravniki, medicinske sestre in vsi drugi zdravstveni delavci morali dajati vse (in še več) od sebe pod pretvezo etične obveznosti do zavarovancev. A žal lahko tudi v zdravstvu uporabimo pregovor: Koliko denarja - toliko muzike. To vsekakor ne more biti alibi za neprijaznost in aroganco, na katero včasih naletimo pri nekaterih zdravstvenih delavcih. Zaradi tega še ne gre posploševati, da so vsi zdravstveni delavci zanič
V	Portorožanovi februarski številki smo lahko prebrali članek »Kako priklicati zdravnika, kadar ste tako nespametni, da zbolite«. Prenekateri bralec je verjetno dobil vtis, da nič ne deluje, kar pa gotovo ni res. V članku so številne interpretacije, ki tudi žalijo medicinske sestre, vedno prve "na udaru" pri vstopanju v zdravstveni sistem. Zato bi rada poudarila, da medicinske sestre ne morejo biti pljuvalniki, dežurni krivci, niso dolžne prevzemati nase odgovornosti za vse, kar v slovenskem zdravstvu še ne deluje, kot bi moralo! Še najmanj pa za slabo informiranost zavarovancev! Opravljajo zgolj svoje delo in le redko kdo opazi, kako dobro ga opravljajo, čeprav so zmeraj med kladivom in nakovalom. Naloga medicinskih sester v informativni službi je usmerjanje klicev na pravi naslov, da bi pacient dobil informacije in (ali) uslugo. Delo zdravnikov naj ne bi bilo po nepotrebnem moteno. Poskusite si predstavljati, da bi vsak pacient, za vsakršno zadevo želel govoriti z zdravnikom. (Zdravstveni delavci vemo iz izkušenj, da je za vsakega zavarovanca njegov primer nujen, kar je razumljivo. Ko vas po telefonu odpravijo s kratkim »kličite kasneje«, brez pojasnila, seveda ne morete vedeti zakaj, morda celo nekomu pravkar rešujejo življenje, vi pa ste vseeno prizadeti in užaljeni). V takih okoliščinah bi zdravnik ne mogel normalno opravljati svojega dela. Profesionalnost in etika mi ne dovoljujeta, da bi se spuščala v podrobnosti v članku opisanega primera. Ko pa sem le zbrala dostopne informacije o opisanem primeru, je postalo jasno, da se je zapletlo iz več razlogov in, da lahko »krivdo» porazdelimo. Za del domnevne krivde - »neprijaznost« med. sestre iz informativne službe Zdravstvenega doma Piran - Lucija, se opravičujem. Ker pa je nemogoče verodostojno rekonstruirati dogodke, ker ni konkretne pritožbe, za vse drugo, kar se je dogajalo v opisanem primeru, ZD ne more prevzeti odgovornosti. Da se neljubi dogodki ne bi ponavljali, bom pojasnila nekaj zadev.
Na temelju strokovnih opredelitev in predpisov, pravil zdravstvenega zavarovanja ter pravilnika o nujni medicinski pomoči se le-ta nudi, ko gre za zdravstvena stanja življenjske ogroženosti, pri katerih bi brez takojšnje zdravniške pomoči lahko prišlo do takega poslabšanja, ki bi ogrozilo življenje. Vse ostalo ni nujno in zavarovanec lahko problem rešuje pri izbranem zdravniku. Za zagotavljanje nujne medicinske pomoči je v Zdravstvenem domu Piran v Luciji organizirana 24 - urna neprekinjena zdravstvena služba. Od 7. ure zjutraj do 20 ure v dopoldanski in popoldanski izmeni je eden izmed zdravnikov (po napisanem razporedu) dolžan sprejemati nujne primere. Od 20. ure do 7. ure zjutraj poteka v ZD Lucija dežurstvo. O nujnosti primera na telefonski klic presoja zdravnik na osnovi informacij, ki jih dobi neposredno od zavarovanca - bolnika ali posredno od svojcev ali medicinske sestre. Že v prejšnji številki sem pisala o izbranem zdravniku. Zavarovanec si je ob izberi zdravnika dolžan priskrbeti tudi informacije o urniku ordiniranja njegove ambulante. Zdravnik pa ga je dolžan izobesiti na vidnem mestu. Izbrani zdravnik pa je dolžan svoje bolnike tudi informirati, kdo ga nadomešča med njegovo morebitno odsotnostjo. To lahko objavi v lokalnem časopisju, na kabelski televiziji, na vratih svoje ordinacije, po telefonskem odzivniku. Če je odsotnost načrtovana, lahko to stori že prej, o čemer obvesti tudi informativno službo v ZD Lucija. Zavarovanci se tako izognejo nepotrebnim zapletom. Če veste, da odhaja vaš izbrani zdravnik na dopust, si pravočasno priskrbite zdravila, kajti pisanje receptov ni nujna med. storitev, nadomestni zdravnik pa ima recepte (»preštete« od zavarovalnice)na voljo le za svoje bolnike!
Treba je povdariti, da je sedanji zdravstveni sistem drugačen od nekdanjega! Od zavarovancev terja večjo skrb za lastno zdravje in jih sili v bolj premišljeno uporabo zdravstvenih uslug. Kdor te skrbi ne zmore sam, naj to zanj storijo svojci in skrbniki.
Milica Maslo, višja med. sestra, prof. zdrav, vzgoje vodja organizacije dela v zdravstvu - ZD Piran
Mercator-Degro
PORTOROŽ TEKSTIL LUCIJA sporoča, da imajo na zalogi spomladansko - poletna oblačila priznanih blagovnih znamk kot so MURA, ELA VIVALDI in DANIJELA, pa seveda še marsikaj. Pogoji pri nakupu so izredno ugodni.
Prepričajte se, ne bo vam žal!
*Ob magistralni cesti v Luciji pospešeno gradijo novo bencinsko črpalko.
*	V atriju tako rekoč še novega trgovsko poslovnega centra v Luciji sta sami od sebe s stropa odpadli dve večji marmorni plošči in na srečo nikogar poškodovali. Zdaj so postavili gradbeni oder in zadevo sanirajo.
Začeli so z rekonstrukcijo, dozidavo, rušenjem in delno spremembo namembnosti poslovno gostinskega objekta (restavracija Lucija), v katerega pritličju je tudi market Lucija. Investitor, podjetje Bitermo, je dobil dovoljenje, da v bivši restavraciji uredi prostore za zdravstveno dejavnost. Tu naj bi potem zaživele tri okulistične ambulante, ki bi za svoje delovanje imele na voljo tudi dvanajst apartmajev.
*	Zaenkrat naj bi market Lucija ostal. Kasneje pa naj bi samopostrežno trgovino predelali v štiri poslovne prostore trgovske in tur-
Care amiche! Copiata dal mio vecchio libro di cucina ecco anco-ra una ricetta per le piu' volonterose. Devo premettere che tutte le ricette da me consigliate sono praticamente ereditate dalla nonna e tutte da anni tradizionali nella mia famiglia, anche perche' sono semplici e perche' no, anche econimiche.
Per questo che vi consiglio oggi ci vorra' forse un po' piu' di tempo per realizzarla, ma merita la vostra attenzione anche perche' dieteti-camente non e' esagerata. Ed ecco come fare i "BUCHTEL".
30 gr. lievito 150 gr. farina 1/4 latte, circa 2 uova 60 gr. zucchero tempo:
raschiatura di limone 350 gr. farina 60 gr. burro 200 gr. marmellata 3 ore
Frullare in terrina il lievito sminuzzato con 1/2 cucchiaio zucchero e latte tiepido; aggiungendo 150 gr. farina, formare con latte tiepido una pastella molle come crema scorrevole; coprire il recipiente con salvietta e lasciar lievitare al caldo; allorche' la pastella si sara' rad-doppiata, frullarvi dentro un uovo alla volta e, a piccoli quantitativi per volta, anche lo zucchero, farina, limone e una presa di sale; battere la massa vigorosamente ed assorbirvi poi dentro il burro liquefatto tiepido; continuare a bettere finche sulla superficie si formeranno delle bollicine; lasciarla livitare al caldo ricomperta da salvietta; stenderla sulla tavola infarinata nello spessore di un centimetro; tagliarla a ret-tangolari da 14 cm.x7cm. aplicarvi al centro di ognuno un cucchiaino di marmellata e piegare il rettangolo in due (in modo da formare un quadrato) disporli in stampo burrato e cosparso di farina, ungendo i pasticcini lateralmente con burro, per poterli dopo arrostiti staccare uno dall'altro; coprirli con salvietta infarinata e lievitarli nuovamente al caldo. Arrostire a forno moderato, per circa 3/4 d'ora; staccare i sin-goli pezzi e cospargerli di zucchero. Tanti auguri per una buona Pasqua da
Cesarina
istične dejavnosti. Potem ko so prodajalke, zaposlene v tej trgovini, s sedanjim najemnikom (podjetje Julijana) bile pravi sindikalni boj za svoje pravice, so se razmere pomirile. Tako da namerava lastnik tudi letošnje poletje v trgovini obratovati vsak dan 24 ur.
* Gradbeno podjetje Slovenija ceste, ki izvaja rekonstrukcijo strun-janskega križišča, namerava pripravljalna gradbena dela zaključiti do konca letošnjega maja. Do takrat bo na tem delu ceste promet potekal izmenično. Z rekonstrukcijo bo izvajalec nadaljeval septembra. Križišče pa naj bi bilo končano do srede maja naslednje leto.
' e A - Y w
V J * v < , ^ «
* Smo že pohvalili nove kritine avtobusnih postajališč, ki jih je postavilo v naši občini (22, nazadnje na Belem Križu) podjetje Metalcheramika? res smo lahko ponosni nanje!
POMLADNO ČIŠČENJE
Kot vsako leto župan Občine Piran in javno podjetje Okolje vabita vse: občane, hišne svete, lastnike in upravljalce hiš, podjetja, društva, zavode, vrtce, šole..., naj se vključijo v akcijo Čisto okolje v naši občini.
Ves kosovni in drugi odpadni material lahko v dneh akcije odložite v za to pripravljene zabojnike (kontejnerje). Prvo je v marcu z akcijo začelo turistično društvo Fiesa pod geslom Pomlad v Fiesi - očistimo svoje okolje, v katero so se vključile predvsem šole.
Na območju portoroške krajevne skupnosti bo letošnja akcija Čisto okolje tekla od 7. do 13. aprila. V tem obdob|u bodo večji zabojniki za kosovne odpadke postavljeni na Lepi cesti, Sončni poti, na Belokriški cesti, v naselju Bernardin (pri Vilfanovi ul. 36), na Belem Križu pri Degrojevem marketu, na Vesni, Šentjanah, v Pacugu in na Senčni poti.
Zabojnike bodo praznili vsak dan.
PLANINSKI POHOD NA LIPANSKI VRH
PISMA PORTOROŽANU
Na Lipanski vrh (1965 m) so se domači planinci podali letošnjega 15. februarja. Pešpot se je začela na Pokljuki, od koder so pohodniki zavili proti planini Javornik. Sprva je bila pot bolj položna, šele po uri hoje so se pričeli vzpenjati proti Lipanci, lepi razgledni planini, 1630 metrov visoko. Tu stoji Blejska koča, kjer je bil prvi počitek. Namesto pričakovanih zimskih razmer, je bilo vseskozi prav toplo pomladansko sonce, tako da se je sem in tja komu prav dodobra ugreznilo. Od Blejske koče je del udeležencev pohoda odšlo na Mrežce (1950 m), del pa na Debeli vrh (1962 m).
Obe skupini sta opevali čudovite razglede, tako na obširne gozdove na pokljuški planoti, vrhove Kamniških Alp, Karavank s Stolom in Julijcev. Pohod je vodila Vladka Stranščak, ki ima izreden posluh za skupino. Pohod v prelepi zuimski svet je naše pohodnike navdušil. Seveda si takih pohodov še želijo, čeprav jim vreme ne bo vedno tako naklonjeno!
N.R.
Pozdravljeni!
Vaša revija mi je zelo všeč. V družini jo vsi radi beremo, od mlajšega brata do babice. Ker rada pišem pesmi, Vam dve pošiljam v upanju, da ju objavite.
Tanja Prunk, 5.a., OŠ Cirila Kosmača Piran
KNJIGA	pripis UREDNIŠTVA: Veseli
Knjiga je moja prijateljica,	smo, da nas vsi v vaši družini
ona me uči,	prebirate! Ti pa tudi sicer - vsaj
mi vzbuja domišljijo,	po tvoji pesmi sodeč - rada
z njo ti dolgčas ni!	bereš Kaf па(ја1јиј> kef fl bo(jo
V knjižici si izberi	Knjige zmeraj pomagale, da se ti
dve knjigi po tvoji meri,	bQ ла žjv|jenje M d
da te bosta razveselili	, ... , ' .. . * .
in domišljijo ti vzbudili.	A"» P°9,ed (tud{ natlst0' kar'e
očem nevidno", če po spominu
In ce ti hudo ie,
knjigo vzami v roke!	citiramo Male9a Princa)-Mi Pa za
Preberi kar še dve,	bralko (spet) delamo
nič ti škodi ne,	izjemo - pesmi namreč bolj redko
to se ve!	objavljamo - in evo: izbrali smo
Tanja Prunk	pesem 0 knjigi!
Naključni vtisi naključne udeleženke letošnjih zimskih iger na Japonskem
Leta 1996 sem ob letnih olimpijskih igrah v Atlanti v ZDA, ob sodelovanju Urada vlade R Slovenije za informiranje in slovenskega Olimpijskega komiteja pripravila razstavo izdelkov, ki izhajajo iz tradicije na Slovenskem. Olimpijske igre so pač dogodek, ki se ponavlja, tako sem tudi sama "padla v kolesje" olimpijskih dogajanj. Razstavo z enakim delovnim naslovom in podobno vsebino sem namreč pripravila tudi na letošnjih zimskih igrah na Japonskem. Ker lahko Slovenci - zaradi naših specifičnih
pogojev (razdrobljenosti pokrajin in raznolikosti) - pokažemo veliko zanimivosti, se mi obeta postavitev podobne razstave še na prihodnjih igrah v Sydneyu.
Vse tudi (dovolj) stane...
Nagano, februar 1998 - Kultura ljudi na Japonskem je tako drugačna, da sem imela pred soočenjem z njo veliko tremo. Vendar so me Japonci s svojo znano prijaznostjo, skromnostjo in predanostjo, kaj hitro prevzeli. Prvi stik z deželo vzhajajočega sonca je bil na moje presenečenje zelo prijazen.
Prepričevali so me, daje japonska carinska služba zelo stroga. Vendar so - moji veliko pretežki prtljagi polni stvari, ki niso na seznamu dovoljenih za uvoz (prehrambeni izdelki, vino), navkljub - formalnosti minile hitro in brez zapletov. Ob pomoči, ki mi jo je poslala japonska podružnica Elana, je torej prvi stik minil v sproščenem in prijetnem vzdušju. Japonska organiziranost človeku na vsakem koraku olajša
pot. Vendar pa je za to zmeraj treba odšteti tudi (dovolj) denarja. Japonska ni draga le za turiste, ampak tudi za Japonce same. Na peronu mi je pomagala prijazna hostesa japonskih železnic, ki mi je - prav ta - čez sedem dni spet pomagala, tokrat z informacijami na popolnoma drugi postaji v Tokyu. Morala je imeti zares dober spomin, da se me je zapomnila v dvanajst milijonskem mestu! Ali pa sem jaz samo tako "drugačna"... Ob olimpijskih igrah je bilo v mestu toliko prostovoljcev - od mladih do starih - da je bilo dobesedno preplavljeno s sivimi bundami. Večina jih je zelo slabo govorilo angleško. A so s svojo "predanostjo stvari" premagali to pomanjkljivost.
Tinta d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)...
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog
-	izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format
NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta.
Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah!
USTVARJALNE DELAVNICE
PISMA PORTOROŽANU
Področja, s katerimi se človek rad ukvarja v prostem času in so mu v veselje, so dobila naziv konjiček ali s tujko hobi (hobby). To je ljubiteljsko delo, osebno zanimanje, ki ga goji posameznik ob prostem času. Nekateri konjički pomagaju človeku pri oblikovanju čuta za lepoto, skladnosti, urejenost njegove lastne osebe in prostora, pa tudi dober način za gojenje medčloveških odnosov. Tako so v mesecu marcu tudi na sedežu piranske Območne organizacije Rdečega križa začeli s podobno dejavnostjo - s t.im. ustvarjalnimi delavnicami. Marec je bil torej namenjen slikanju na steklo, ki so se ga udeležili prostovoljci Rdečega križa in dijakinje Srednje medicinske šole iz Pirana, sicer obiskovalke šolskega krožka Rdečega križa. V času dveh šolskih ur ali še več ustvarjajo, se pogovarjajo in se seveda tudi družijo. (V skupini jih sodeluje od 6 do 12.) V mesecu aprilu pa načrtujejo slikanje na svilo. Izdelke, ki so in še bodo nastali v ustvarjalnih delavnicah, bodo razstavili od 8. do 15. maja, ob Tednu Rdečega križa.
V.K.
Učenke srednje zdravstvene šole Piran sodelujejo v ustvarjalni delavnici Rdečega križa - risanju na steklo.
Nisem vajen polemiziranja preko časopisja, vendar menim, da je nujno pojasnilo k predstavitvi šole Vincenzo de Castro v rubriki KDO JE KDO na 4. strani februarskega Portorožana. Še posebej, ker je v članku odebeljen naslov FORMAZIONE DELLE PERSONALITA' BILINGUI.
Žal mi je za otroke (tudi tiste, ki jih ni na fotografiji) in vse zavedne učiteljice in učitelje, ki morajo vsakodnevno prenašati obnašanje podpisnice članka. Naj navedem samo nekatere dogodke, za katere je odgovorna ga. Rogič:
*	Novembra 1995 organizira peticijo proti odločitvi občinskega sveta o rekonstrukciji šolske stavbe.
*	Za leto 1995 prikaže cca 429.000 SIT dobička iz naziva kuhinje.
*	Decembra 1996 organizira pregon našega otroka iz šole, ker ji v vlogi predsednika Sveta staršev preveč nasprotujem. Zapisnik verificira G. Klavdij Mally, ki še danes zastopa občino v Svetu šole, kljub temu da je zahtevano v ustanovnem aktu aktivno obvladovanje italijanskega jezika.
*	S podporo občine osnujejo javni zavod Vincenzo de Castro, ki je registriran za trgovino na drobno (dejavnost G/52.63).
Ga Rogič ob dnevu tega pisanja še nima potrditve za ravnateljico s strani Ministra, četudi se od 24. decembra, ko ji je potekel mandat, obnaša tako. V nekaj letih njenega delovanja ji je uspelo ukiniti vsaj tri oddelke v piranski in sečoveljski šoli. Menim, da ima večino zaslug, da ima šola za prihodnje šolsko leto relativno malo vpisa. Čemu torej vsa ta lastna hvala?
Lep pozdrav, Z. Kribel, Seča
Hoteli za Japonce in hoteli za druge Zemljane
Hotel je bil dokaj oddaljen od avtobusne postaje. Naključne Japonce smo spraševali za pot. Oni nas kar s svojim avtomobilom odpeljejo do hotela in nam ob tem natrosijo še kup koristnih informacij. Japonci imajo zaradi svoje skromnosti dve vrsti hotelov. Eni so namenjeni njim, drugi so za ostale Zemljane. Cene so seveda različne: hoteli za Japonce so do 50 odstotkov cenejši kot drugi. Vendar je tudi standard v hotelih za Japonce dosti nižji. Zanimivost teh hotelov je, da so podobni japonskim domovom. V njih pa se je treba ravnati po njihovi tradiciji: sezuvanje v avli hotela, varčevanje pri kurjavi, doplačilo vseh za naše dojemanje normalnih hotelskih uslug (kot npr. za gledanje televizije v sobi, itd.). Slovenci pa - saj smo živeli dovolj dolgo v Jugoslaviji - smo si z majhnimi pozornostmi (beri: podkupninami): čaji portoroške Droge, propagandnim materialom Casinoja Portorož, od hotelskega osebja "odkupovali" luksuz.
Koristna japonska navada: vsesplošno obdarovanje
Osnovni namen mojega obiska olimpijske Japonske je bila postavitev podobne razstave kot v Atlanti. Razstavo sem postavila v centralnem zbirališču Slovencev v Hakubi (središče smučarskih skokov in alpskih disciplin). Stodvajset milijonski narod Japoncev se stiska na vsega 369.700 kvadratnih kilometrih. To je razlog, da je najem prostora na Japonskem izredno drag ali ga celo ni mogoče najeti, ker ga preprosto ni dovolj. Iz zadrege so me potegnili v tovarni srriući Г lan iz Begunj, ki so mi odstopili nekaj prostora najete hiše, v kateri V) predstavili svoj proizvodni program. Japonska je znana po
tradiciji pitja zelenega časa, ki smo si jo Slovenci nekoliko prikrojili. Drogini čaji (lipa, narodni, planinski) so se "plemenitili" z borovničevcem.
Ko sem iskala, kje bi kupila razglednice in znamke, sem na eni njihovih tradicionalnih hiš - opazila napis v angleščini: postcards, stamps. Veselo sem potrkala in si tako odprla vrata v povsem povprečen japonski dom. Po obveznem sezuvanju in sporazumevanju, bolj z rokami kot z jezikom, ugotovimo, da je napis zunaj le zaradi nabiralnika. Očitno sem jim delovala dovolj nebogljeno, saj so mi potem razglednice kar podarili. Pravzaprav je na Japonskem navada, da se ljudje ob vsakršnih priložnostih obdarjajo s priložnostnimi darili, pa čeprav le s kosom njihovega kvalitetnega papirja. Tako sem si za poklon pridobila tudi dve redkosti: uradni lampion mesta Hakuba ob Ol in zastavico z olimpijskimi maskotami.
Stoodstotno vsi v informativnih centrih so znali angleško. Tam si se lahko do sitega najedel in dobil vse potrebne informacije za nadaljnje odkrivanje prelepe Japonske. Tako sem se tam pogovarjala tudi s povsem preprostimi ljudmi. V enem mojih pogovorov sem omenila, da sem po televiziji gledala njihovega hitrostnega drsalca, ki je sicer postal olimpijski prvak in je tudi izboljšal svetovni rekord. Japonski sogovorniki so se mi z vso japonsko ponižnostjo zahvaljevali, ker sem pohvalila njihovega junaka. Lahko bi se zamislili nad našo zahtevnostjo do svojih športnikov! Japoncev je vendarle šestde-setkrat več kot Slovencev!
Bernarda Korent, Piran
VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA
1.	Kakšna je razlika med alpskim gorskim prelazom Vršič in Sv. Petrom?
Cestne ovinke proti Vršiču avtobusi speljujejo brez nevarnosti za življenje potnikov.
2.	Kakšna je razlika med piranskim gledališčem Tartini in stavbo, v kateri naj bi odprli stalno razstavo Pečaričevih mojstrovin?
Ni razlike: oba objekta sta podoba kulturne vneme pri nas.
3.	Zakaj država Slovenija še vedno kupuje orožje?
Ker je to očitno najcenejši način kako zavarovati kulturne spomenike.
4.	Kaj bo letos ukrenila občinska vlada za zmanjševanje hrupa v občini?
Občanom bo brezplačno delila zamaške za ušesa.
5.	Kako bi najhitreje obnovili stari hotel Palace?
Decionalizacijska komisija naj ga vrne v upravljanje Habsburžanom.
6.	Kakšna je razlika med ribiči, ki so se podali na letošnji ulov cipljev in med ostalimi volilci v občini?
Ni razlike: ene in druge imajo velike ribe za norca.
7.	Kakšna je razlika med rimskimi katakombami in piransko cerkvijo sv. Jurija?
Piranska cerkev je zaenkrat še zmeraj na površju.
Sonja Požar, Lucija
Na mestu, kjer je še pred nekaj meseci v Portorožu stal stari Mignon, je zdaj zrasla nova zgradba sodobnega videza, ki bo dopolnjevala ponudbo Hotelov Morje. Kmalu pa bo v njej spet odprla svoja vrata vaša slaščičarna Mignon, a zdaj v novi preobleki. Dotlej pa vas pričakujejo v pekarni s sladkim butikom Stari pek v Luciji. V pričakovanju skorajšnjega snidenja v Mignonu vam lepo veliko noč želita
Mignon
&
Stari pek
Pö
Vonj po (lokalnih) volitvah je marsikaterega lokalnega političnega veljaka že povsem omamil. (Sploh ne rabijo ecsta-syja!) No, če se bodo v javnosti še naprej z enakim tempom pojavljali virmani, s katerimi so leta 92 (takrat še družbena) podjetja (nezakonito) financirala volilno kampanjo najbolj poštene slovenske stranke bratov Podobnik, se utegnejo jeseni volitve zgoditi tudi na državni ravni! Zakulisni boj za predsedniško mesto lokalne podružnice stranke LDS pa se je nedavno pri nas za pokušino razplamtel med dosedanjim predsednikom, sekretarjem občinske uprave in občinskim svetnikom Sašom Šramlom ter Ivanom Deklevo, predsednikom sečoveljske krajevne skupnosti, podjetnikom in prav tako občinskim svetnikom. Oba sta pridno zbirala vsak svoje privržence, lobirala med članstvom tako, da so se že kresale iskre... Tehtnica se je nagibala zdaj v prid enemu, pa drugemu (odvisno od tega, kateri struji je pripadal član stranke, ki je razlagal situacijo). Pa je v to razbeljeno ozračje posegel »prst božji« - beri demokratični centralizem po eldeesovsko. Prišli so gospodje liberalci z republiške centrale in naredili red. Menda so odločili, da oba razgreta »fanta« svoji kandidaturi umakneta v prid predsednici občinskega sveta. Ivanu Deklevi so v tolažbo ponudili partijsko sekretarsko mesto, Šraml pa je baje ostal povsem praznih rok... Sicer pa bo ob objavi te portorožarije izid
zgodbe že znan... (OGREVANJE ZA JESENSKE VOLITVE)
***
Nadaljuje se bolj ali manj (še podtalen) boj za župansko kandidaturo. V igro Nse je vpletlo precej žensk, ki so se pripravljene spopasti s šarmom dosedanjega župana. Nazadnje se je našla celo izredno izobražena in kultivirana doktorica bioloških znanosti, po poreklu iz Pirana, visoka državna uslužbenka, Riana Benko, ki je kot županka pripravljena zastaviti svoje dobro ime, znanje in dobre zveze
-	doma in v tujini - za svoje mesto in občino. Žal se je doslej nobena stranka v naši občini ni upala podpreti. Seveda - pametna, izobražena, uspešna, pa še ženska povrhu - takšne nobena strankarska mediokriteta ne bi podprla. (MEDIOKRITETE VSEH FARB
-	ZDRUŽITE SE!)
***
v
Ce bo poslanec v državnem zboru, LDS-ovec in postojnski dr. Merlo moral vzeti slovo od poslanske funkcije, ga bo nasledila naša doktorica, ga. Milena Oblak Juh, sicer predsednica občinskega sveta. Menda pa zaradi tega ne bi zapustila lokalne svetniške in predsedniške funkcije, zato se mag. Franci Henigman, ki bi jo nasledil v občinskemu svetu, lahko kar obriše pod nosom. Pa zakaj neki bi odstopila, saj nekaterim njenim moškim kolegom, katerih delovna mesta se - zaradi nasprotujočih si interesov - močno bijejo s svetniško funkcijo v občinskem svetu, še na kraj pameti ne pade, da bi odstopili s funkcije svetnika. (ETIKA NI V SLOVARJU TUJK NEKATERIH OBČINSKIH SVETNIKOV, ZA MORALO PA ŠE NISO SLIŠALI...)
★★★
Komaj smo v Portorožanu objavili vestičko, da lahko poznavalci v lucijskem Lela baru v živo doživijo balkanski "underground" s pristnim bizantinskim melosom in pomanjkljivo odetimi, zvijajočimi se "deklicami", že so nam naši agentje prišepnili, da tamkaj z balkan žuri ni več nič. Menda se je tjakaj spet naselil dobri, stari Rosi bar krepostnega imena (ŽANRSKIM SLADOKUSCEM PREOSTANE ŠE STRUNJANSKA LAMBADA).
*	Venerdi 3 aprile alle ore 18.00 "INCLUSIONE E RUOLO DELLE MINORANZE NEL PROCESSO DI INTEGRAZIONE NELL UNIONE EUROPEA" incontro con la Dr.ssa Riana Benko consigliere governa-tivo, direttore del settore governativo per le questioni europee.
*	Mercoledi 8 aprile alle ore 17.00 In Casa Tartini CONCERTO del "QUARTETTO DI SASSOFONI DI PIRANO" (Robert Stanič, Matija Grubešič, Matjaž Ujčič, Mitja Žerjal; a contrabbasso Benjamin Makovec.)
*	Mercoledi 22 aprile alle ore 17.00 SAGGIO Neven Stipanov (clarinetto), Matija Grubešič (sassofono).
*	Venerdi 24 aprile alle ore 10.00 INCONTRO CON GLI AUTORI
gli alunni delle seconde classi incontreranno GIACOMO VIT autore dei libri "Gira, gira giorno", "II topo incantatore", "Cosa farfuglia la far-falla forestiera".
Alle ore 19.00 nel DUOMO DI PIRANO Messa in onore di S. GIORGIO Patrono di Pirano, celebrata da Padre Bojan Ravbar. Con la parte-cipazione del Coro della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano e del Coro Parrocchiale di Roiano (TS) diretti dal maestro Fabio Nossal.
*	Sabato 25 aprile in Piazza Tartini IV CORSA CITTÄ DI PIRANO
(organizzata in collaborazione con la SOCIETA' SPORTIVA "PIRANO") e TORNEO DI PANDOLO (V EDIZIONE).
DEDICATO A TARTIN11998
(Organizzato in collaborazione con l'Auditorio di Portorose).
*	Venerdi 27 maržo alle ore 18.00 in Casa Tartini CONFERENZA
Številka/numero 3* marec/marzo-april/aprile 1998* letnik/anno VHI* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gL in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertma di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel: 066/73-046* cena enega
ODESON d.o.o.
PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO
LUCIJA - OBALA 116 TEL/FAX: 066/771-998
URNIK - ORARIO vsak dan - ogni giorno 08,00 - 12,00 16,30-19,00 Pri nas lahko dobite...
kopalniške in kuhinjske pipe, kopalniško opremo (sanitarije, ogledala, keramične in emajlirane tuš kadi, kop.omarice, WC kotličke, itd ), bojlerje LIKO (101, 501, 801, 1001, 801 ležeči, 801 - 1001 kombinirani), GORENJE (51 in 101 pretočni, 501 in 801) peči, radiatorje in ostali material za centralno kurjavo po naročilu, sušilnike za perilo, drobno orodje.
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PRODAJALNI!!!
del Prof. Ivano Cavallini dal tema: "LA CONCEZIONE COMPOSITIVA IN TARTINI".
*	Venerdi 3 aprile alle ore 20.30 alPAuditorio di Portorose CONCERTO Benjamin Schmid (violino), Erwin Kropfitsch (pianoforte). In programma musiche di: Tartini, Schumann, Schnberg, Schedl, Ysaye.
*	Mercoledi 8 aprile alle ore 20.30 all'Auditorio di Portorose CONCERTO Orchestra da camera Camerata Labacensis, Coro Academia Musicae Labacensis, Direttore: Marko Vatovec, Solisti: Vasilij Meljnikov (violino), Anamarija Tomac (flauto). In programma musiche di: Tartini, Brahms e Mihevc.
*	Giovedi 9 aprile alle ore 19.00 in Casa Tartini CONCERTO solisti: Giorgio Blasco (flauto), Ennio Guerrato (chitarra), con la partecipazione del "TRIESTE MUSICA" STRING ENSEMBLE. In programma musiche di: A. Vivaldi, W. A. Mozart, L. Boccherini.
*	Venerdi 10 aprile alle ore 11.30 all'Auditorio di Portorose Giovani virtuosi del violino. Esibizione dei solisti della classe del prof. Armin Sesek, premiati a concorsi internazionali con l'Orchestra d' archi della Scuola Media di musica e balletto di Lubiana, Г orchestra d' archi della Scuola di musica di Škofja Loka ed il complesso d' archi della Scuola Media di musica e balletto di Lubiana.
*	Giovedi 16 aprile alle ore 19.00 in Casa Tartini CONCERTO del Duo Antonella De Vinco -Marco Schiavo (pianoforte a quattro mani).
*	Lunedi 20 aprile alle ore 19.00 in Casa Tartini CONCERTO del TRIO ESTENSE.
izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Milica MASLO, Žare LIPUŠČEK, Nada KOZINA, Nena REŠEK, Sonja POŽAR, Daniela PALIAGA, Bernarda KORENT, Cesarina SMREKAR, Borut VALENČIČ, Josip RUGELJ, Andreja HUMAR FATORIČ, Fulvia ZUDIČ, Valentina KLEMŠE, Urška KREK, Manja KRAMAR, Helena VOVK ŠRIBAR, Bogdan PAJEK in še kdo...
Milica Maslo, vms., prof. zdrav, vzgoje
SVETOVNI DAN ZDRAVJA, 7. APRIL 1997 POD GESLOM NOSEČNOST JE NEKAJ POSEBNEGA -POSKRBIMO, DA BO TUDI VARNA
Zdravstvo je v naši deželi veliko pripomoglo k ogromnemu znižanju poporodnih smrti mater in otrok. Tu smo v samem evropskem vrhu. Vendar so novi časi prinesli nove težave: ženske rojevajo vse manj, pa to ne zaradi strahu in sebičnosti. Vzrokov je mnogo. Eden med njimi so težave z zaposlitvijo in potem, ko že postaneš mamica, kako ostati uspešna tudi na delovnem mestu. Mlade matere težje dobijo zaposlitev, ker pač majhni otroci zbole-vajo, očetje pa so še vedno navajeni, da gre na bolniško mama. Problemov je veliko in jih lahko odpravljamo z visoko zavestjo o pomenu materinstva za posameznico, družino in družbo. Delodajalci pa naj ne pozabljajo, da smo ženske še vedno edine »tovarne« za proizvajanje otrok, ker s kloniranjem pač ne bo šlo tako hitro. Tako bodo morali trdi managerji še počakati na svoje zveste kopije in dovoliti mamicam, da še rojevajo. Ob tem pa jim bo treba zagotoviti čimboljše pogoje, ker je nosečnost vse redkejša dobrina, ki si jo privošči vse manj žensk. Naravni prirast v Sloveniji je že negativen, s trendom navzdol. (Več Slovencev umre, kot se jih rodi.) Prav zato bi se bilo dobro ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja zamisliti nad tem.
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
^ ODDAM 12 IVI2 VELIK POSLOVNI PROSTOR V OBRTNI CONI V LUCIJI. Ugodno. Pokličite na 041/671-219.
m* STE AMBICIOZNI? BI RADI ZASLUŽILI?
Oglasite se! Mrežni marketing - novi izdelki v Sloveniji, kozmetika Milena. Tel.: 746-620.
^ Za PARKETARSKE usluge pokličite v Piran. Tel.:741-265.
m- Zaradi nove plinske napeljave v Luciji prodamo štedilnik (štirje plinski in en električni grelec) italijanske izdelave, star približno 3 leta, rostfrei (50x80 cm). Cena: 40.000 tolarjev. Hkrati podarimo termoakumulacijsko peč (AEG, 3 KW). Tel.: 771-096 (Žnidarčič).
m- Angleški jezik ni težek, če vam snov pravilno razložijo. Za kvalitetne in poceni inštrukcije za osnovne in srednje šole pokličite še danes na tel.:528-016.
m- PRODAMO POLOVICO HIŠE V HRVATINIH:
stanovanjske površine 83 m2; klet 30 m2; telefon, nekaj vrta, mirna lokacija, edini stanovalci. Pokličite: 066/528-016, popoldne.
m- Upokojenka je pripravljena opravljati nekatera gospodinjska opravila (likanje, kuhanje, pospravljanje...) v dopoldanskem času. Pokličite na tel.: 76-953, zvečer po pol osmih!
POPRAVILA, MONTAŽA IN VGRADNJA POHIŠTVA, tel. 76-953 ali 62-170, Dejan JUKIČ, s.p.
^ Prodam el. kitaro GIBSON ES-325, letnik 68, made in USA in multiefekt BOSS ME-X. Samo resni interesenti pokličite popoldne na 528-016.
m- Ugodno prodam skoraj nov in zelo simpatičen športni otroški voziček CHICCO. Je rdeče barve z belimi mucami. Kupcu podarim tudi avto-lev, s katerim se najmlajši radi vozijo. Tel.: 74-357.
m- Prodam haubo za sušenje las. Tel. 74-357.
MIZARSTVO KLARIČ, s.p. opravlja montažo in servis pohištva na terenu. Tel.: 645-726, med 8-12 in 15-19 uro.
m- Inštruiram angleščino in italijanščino za
osnovne in srednje šole. Tel.: 772-485.
m- Nudim šiviljske storitve: izdelava in popravilo oblačil. Informacije: tel. 772-070.
m- Mlajša upokojenka nudi varstvo otrok ob
vsakem času, tudi ponoči! Int. tel. 76-604.
m- Mladiče dolgodlake perzijske muce
oddam ljubiteljem živali. Tel. 772-070.
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Plinio Tomasin iz Pirana 1.000 tolarjev ter dr. Riana BENKO 1.500 tolarjev. Kot vsako leto pa so se zopet izkazali prebivalci Prečne poti v Portorožu in prispevali: družina Ogrin 1.000 tolarjev, družina STERGULC 500 SIT, Ivo KRIBEL 600 SIT, Vida in Milan TIMIČ 1.000 SIT, Franc PIRC 1.000 SIT, družina PETRINJA 1.000 SIT, Edi in Jožko ŽELJKO 1.000 SIT, družina MIKLUŠ 1.000 SIT, Ecio in Janja SANCIN 2.000 SIT, Franc FIRM 1.000 SIT, družina NARANČIČ 2.000 SIT, Ivanka in Janez LOTRIČ 1.000 SIT, družina FAKIN 1.000 SIT, Zora POVH 1.000 SIT, Ema in Miro FIRM 2.000 SIT, Vilma in Mario MEDOŠ 2.000 SIT, Aleš DOBRAVC 1.000 sit, Ernest DOBRAVC 1.000 SIT ter Alojz in Duška UMEK 1.000 SIT.
Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Z dobrimi načrti do njihove uresničitve.
POSOJILA ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE
V Banki Koper si prizadevamo, da bi se vaši načrti uresničevali tudi z našo pomočjo in skupnim sodelovanjem. Tako vam lahko ponudimo:
Kratkoročna tolarska posojila,
z dobo vračanja do I leta in jih namenjamo za financiranje tekočega poslovanja, proizvodnje in zalog iz vaše dejavnosti, z njimi pa lahko premostite tudi občasno pomanjkanje denarnih sredstev.
Dolgoročna tolarska posojila,
ki jih lahko pridobite za vaše dolgoročne naložbe t.j. za nakup strojev in opreme ali za nakupe, gradnje in adaptacije prostorov in sicer z dobo vračanja od 5 do 10 let.
Devizna posojila,
za vsa plačila uvoza blaga, opreme in storitev. Posojila so namenska, ki jih lahko vračate v tuji valuti ali tolarski protivrednosti po prodajnem podjetniškem tečaju. Doba vračanja je odvisna od njihove višine in namena uporabe.
Posojila na podlagi namenskega varčevanja,
pridobite posojilo za potrebe svoje dejavnosti po izjemno ugodnih obrestnih merah. Obrestno mero in dobo vračanja posojila sooblikujeta doba in obrestna mera varčevanja.
Za podrobnejše informacije sc lahko obrnete na najbližjo enoto Banke Koper.