RAZGLABLJANJA
Mojca Tercelj	UDK 39 : 572(72)
Izvirno znanstveno delo. Sprejeto 21. 11 1995
ETNOLOGIJA IN ANTROPOLOGIJA V MEHIKI
Avtorica v prispevka na kratko prikaže razvoj etnologije v Mehiki in njeno povc/avo z antropologijo. Podobno kot danes slovenske so mehiške etnologe že pred desetletji pestili metodološki problemi glede vsebinske in terminološke razmejitve med strokama. V Mehiki so bili tovrstni problemi toliko bolj aktualni zaradi nenehnega vpliva različnih tujih šol, ki so sooblikovale nacionalno vedo. Mehika je zaradi etnične in kulturne pestrosti za zunanji svet precej zanimiva in tako obema strokama Že od /ačelka ponuja ugodna tla za razvoj in preverjanje najrazličnejših teorij o človeku,
Če izpustimo dela zgodnje ko Ion i jalnill kronistov.1 potem lahko rečemo, da se je etnologija začela v Mehiki razvijati po letu 1890, ko je Car I LumholtZ naredil prve sistematične terenske raziskave med skupinami lluichol. /aralntmara, Pdpago in Cura, Carl Lumholtz ni bil niti etnolog niti antropolog, pa tudi Mehikanec ne Bil je prirodoslovcc norveškega rodu, njegove ekspedicije je plačal American Mu se um of Naturdl /listo>y, kljub temu pa ga imajo mehiški etnologi za začetnika etnologije v Mehiki, saj njegovo delo l-l Me.\ico desconocido ali Unknoum Mexico ( 1902) predstavlja začetek sodobnega etnološkega ustvarjanja na mehiških tleh.
V	obdobju med letoma 1890 in 191 Oso na območju Mehike raziskovali večinoma tuji znanstveniki, najpogosteje priro-doslovci: med letoma 1889 in 1904 je francoski kemik Leon D iglici preučeval etnične skupine v Sierri Madre Occidental in Baji Calitorniji. Njegova zbrana dela hranijo v Musee de l'J lam me. Profesor Z Univerze v Chicagu Frederick Starr je preučeval etnične skupine v Puebli, Oaxaci, C h i a pasu in na Yucatanu. Nemški geograf in etnolog Kari Sapper z I rii-verze v Tiibingenu je med letoma IS97 in 1900 napravil prve pomembne raziskave med Maji in Sokeji v Chiapa.su in na Vueaianu Alfred Tozzer pa je med letoma 1903 in 1905 raziskal življenje in kulturo Lakandoncev - med mnogimi drugimi raziskovalci ki jih na tem mestu ne omenjamo.
V	približno istem obdobju zasledimo (udi pionirje mehiške nacionalne etnologije oz etnografije: dr. Nicolas Leon je začel leta 1905 z etnološkimi in lingvističnimi raziskavami med Indijanci Popoluca. Dr. Leon je v lil Mitseo Nacional vodil etnološki seminar in objavljal v muzejskih Auafes. V Anales sta 1907 leta objavila krajšo monografsko študijo o Indijancih Nahua iz Jalisca tudi Carlos Macias in Alfonso Kodriguez: .Miguel Othon de Mendi/.abal pa je prav takrat začel preučevati religiozni sinkielizem znane romarske poti v Chalmi. Vsi štirje so bili vezani na muzejsko delo in ob
javljanje v muzejskem zborniku.
Predmet etnologije so bile sprva le tiste etnične skupine Mehike, ki so jih zaradi različnih faktorjev pojmovali kot do-morodske, tj tiste, ki niso bile in se niso čutile identificirane z nacionalno družbo oz. niso bile integrirane vanjo; tiste torej, ki so bile zaradi ekonomske, lingvistične in religiozne drugačnosti pod večjim pritiskom eksploatacije s strani mestiške družbe m njenih interesov (Barbro Da Ihgren Jordan, 1988: H.5-84). Medtem ko so bile te iste skupine oz. njihove skupnosti za evropske etnologe zanimive zgolj iz akademskih razlogov, so za domače etnologe predstavljale tudi praktičen predmet raziskovalnega dela, izhajajoč iz perečih problemov naslajajoče sodobne družbe. Problem vsesplošne marginal-nosti, zlasti pa ekonomske eksploatiranosi: indijanskih skupnosti. je eden ključnih problemov mehiške družbe od začetkov Kolonije do danes Problem je postal posebej pereč v d i ligi polovici 19 stoletja, ko je razlika med sodobnim tržnim gospodarskim sistemom nacionalne države in social no-ekonomsko zaprtostjo lokalnih skupnosti postala neobvladljiva.
Medtem ko predstavlja Indijanec za evropskega raziskovalca družbeno neobremenjeno drugačnost, predstavlja za mehiškega raziskovalca nujno družbeno obremenjeno drugačnost. V Mehiki Indijanec ni nikoli poosebljal "dobrega divjaka", tudi kot simbol nove mestiške drŽave ne. Kot pred kolonia I ni prežitek predstavlja v ideologiji moderne države edini konkretni predmet identifikacije ameriške drugačnosti V primerjavi z livropo. In če so evropski etnologi med mehiškimi domorodci oblikovali in preverjali nove teo rije o Človeku in njegovi kulturi, so se mehiški etnologi iz zgoraj omenjene konkretne soočenosti z družbeno realnostjo kmalu začeli boriti za pravilno vrednotenje indijanskih skupnosti in njihove kulture. Kljub močnim \ plivom e\ tropskih in severnoameriških metodoloških tokov pozna mehiška nacionalna etnologija samostojno pot, ki sloni na specifični družbeni praksi.
Razvoj mehiške etnologije in antropologije je vezan na re vol urijo in njene ideološke, politične in socialne spremembi' Nova socialna politika je vrnila lokalnim indijanskim skupnostim deli skupnih Zemljišč, uvedla zakonsko-pravno enakost Indijancev in pripomogla k revalorizaciji avtohtone kulture nasploh. Problemi še zdaleč niso bili rešeni, začele so se uveljavljali le nove tendence k reševanju vse večjih socialnih prepadov sodobne družbe, zlasti k razvoju njene globalne integracije. Pri tem imajo etnologi in antropologi s svojo akademsko in aplikativno angažiranostjo precej specifično vlogo, V pivi polovici 20. stoletja so v Mehiki ustanovili lep" število institucij, ki naj bi sodelovale v integracijski politiki zmerne asimilacije lokalnih skupnosti, tisti politiki, ki naj bi si prizadevala k čim večji ohranitvi avtohtone kulture s Čim
1 Déla SahagitnOy Heñíala de Castille, ¡Mega de Laude. Mololinee in drugih spetnskih knmistuv sestnajstega in $edemnapK"cl Stoletja nepredstavljajo le neprecenljivih zgodorinsliili rirov.- uekatcrti tried fíjirni, kut na primer Sahagúnvva Historia General de tus cosas Nueva España in Diálogos azteca-españoles 11524),sizasluzijo i me na prarih zuciustvenihstudij Danés sijih pnhixitjo taku etnulogi kot Zgodovinatyi, etnoh istoriki in untwpologi
8
GLASNIK SED 36/1996, si. 1
RAZGLABLJANJA
manjšini akulturacijskiin pritiskom nacionalne družbe. Leta 1948 sia bila ustanovljena Instituto Internacional Indigenista m Instituto Nacional Indigenista, ki sta začrtala smernice in-digenistične politike in njej zavezane "kompromisne antropologije11. Indigenizem rodi precej velikanov mehiške etnološke in antropološke misli: Alfonso Caso, prvi direktor INI, več kol dvajset lel energično vodi asimilacijsko politiko m podpira aplikativnost vseh antropoloških ved, saj je sam po stroki arheolog, m Gonzalo Aguirre líeltrán prvo teoretsko krmilo indigenizmaj razvije v svoji knjigi El proceso de aculturación (1957) konceptualno-melodološko osnovo indigenistične antropologije Znotraj indigenizma se oblikujejo tudi druga velika imena mehiške etnologije, kot so Alfonso Villa Rojas, Julio de Ja Fuente in Ricardo Pozas Antropologija, nastala znotraj indigenizma. je bila in je v službi nacionalne politike in v interesu države Imenujejo jo tudi "kompromisna" antropologija. Ta aplikativna smer si je poiskala teoretično-metodološko osnovo v kullurnoaniro-pološki šoli, ki je njenemu družbeno angažiranemu značaju najbolj ustrezala. Koncept kulturne antropologije je v Mehiko prenesel Franz Boas. Leta 1910 je v Ciudadu de Méxicu ustanovil Escueto Internacional de Arqueología )■ Etnología in I lil njen prvi ravnatelj. Zaradi revolucije se je moral lavnateljevanju odpovedati, kljub temu pa je bil njegov Vpliv daljnosežen I iolistično-integralen znanstveni pristop kul-turološke šole, ki je ustrezal mehiški nacionalni politiki, je izšel iz neokantovštva in pojmuje kulturo kot homogeno celoto, izražajočo se v navadah, vedenju in miselnih formah nekega naroda. Antropologija, ki to kulturo kot celoto preučuje, je bila po Boasu integralna znanost, ki so jO sestavljale naslednje discipline: fizična antropologija, arheologija, etnologija in lingvistika discipline torej, ki so celoto zajemale fragmentarno, Kasnejši razvoj mehiške antropološke znanosti je dodal še dve, socialno antropologijo ur etno-historijo ali zgodovino etničnih skupin
Kulturnoamropološki koncept zaznamuje mehiško antropologijo z dveh plati: teoretično in institucionalno-organiza-L'ijsko. Teoretičen vpliv ima rezultate v Beltránovi razlagi kult ufé, koordinacijski politiki indigenizma in številnih monografskih študijah petdesetih in zgodnješestdesetih lel. Drugi vpliv pa zaznamuje organizacijo mehiških strokovnih mstitucij, ki so integralnega značaja: večina muzejev, inštitutov in univerz združuje osnovne antropološke discipline -v obliki oddelkov pod isto streho in skupnim imenom antropologija ( Escuela Nacional ele Antropología e Historia. ustanovljena leta 1939, Instituto Nacional de Antropología e Historia, ustanovljen sredi šestdesetih lel. in Museo Nacional de Antropología, ustanovljen leta 1964, na primer).
Dr. Emanuel Gainio je bil v mehiških akademskih krogih prvi, ki je prevzel Boasov kulturnoamropološki koncept in ga prenesel v domačo prakso Nadaljeval je Boasovo upravljanje Escueto Internacional Leta 1920 je začel izdajati revijo Eth-nos, pod njegovim vodenjem pa je leta 1922 izšla prva mehiška interdisciplinarna monografija La Población del Valle de Teoti-hUacán. Dr. Gamio je vzgojil vrsto že zgoraj omenjenih indigenisiov in močno vplival na konceptualno organizacijsko zasnovo antropološkega muzeja. Prav njemu pa je pO eni strani očitala Stara mehiška etnografska šola, da preveč širi dotedanje strokovne okvire, po drugi strani pa so "Hi očitale novo nastajajoče socialne smeri, da z ameriškim kulturnoamropološki m konceptom podpira nacionalno poli liko in interese države (zalo "kompromisna Antropologija").
btko daljnosežnih posledic, kot jih je v mehiški stroki Začrtala Boasova kullurnoamropološka šola, ni povzročila
nobena kasnejša severnoameriška smer, ki je praktično ali teoretično posegla na mehiški teren. Omenimo le najvidnejše; v začetku tridesetih let prodre v Mehiko funkcionalistična šola Njeni najemale nth e jši predstavniki so bili metodološko vezani na mehiška tla; Robert Redlleld s svojo metodo stacionarnega raziskovanja v Tepozllanu, Parsons v Mitli. Bennett in Zingg pa med Tarahumara. Po zgledu njihovih monografskih študij je naredil Julio de la Puente monografijo Yalalaga, Alfonso Villas Kojas pa vrsto svojih monografskih del o Majih in Sokejih, ki št: danes predstavljajo dobro osnovo vsake specializirane raziskave. Medlem ko je imela funkcionalistična šola večjo odmevnost med razis kova le i jugozahodne Mehike, je imel Kroeber s svojo kalifornijsko šolo iz Berkeley a večji vpliv med raziskovalci mehiškega severa Sonore in Sinaloe. Tretja velika severnoameriška antropološka šola, ki je vplivala na mehiško nacionalno vedo, je prišla v tridesetih letih z l ni verze Tulane Franz Blom in Oliver La Farge sta v Chiapasu ustanovila celo svoj raziskovalni center. Prav v Chiapasu je v šestdesetih in sedemdesetih letih izvedla harvardska univerza velik razis-kovalno-aplikativcn interdisciplinarni projekt Harvard-Chiapas Project^ ki ga ¡e vodil prof. dr. Fvon Vogt. v njem pa je sodelovalo prek slo znanih antropologov in študentov antropologije. Aplikativne raziskovalne projekte iz\ aja na območju Chiapasa tudi univerza Stanford
Kljub veliki ideološki in strokovni izpostavljenosti Mehike severnoameriškemu vplivu, se je mehiška znanstvena misel že od samih začetkov orientirala bolj po evropskih teoretičnih in metodoloških tokovih; evropski etnologi pa so prek svojih društev tudi uradno sodelovali v akcijah mehiških etnologov, arheologov itd Že v začetku stoletja sta bili ustanovljeni Alianza Francesa in Asociacion Mexlcana-Alemaiut Kasneje se je oblikovalo še več podobnih mednarodnih društev Leta 1919 so začeli mehiški etnologi in antropologi skupaj z Nemško - mehiški m društvom izdajati strokovno revijo Mexico antiguo, ki je poleg Mexican Folkways (1925-35) širila interdisciplinarni strokovni pristop. < )d ločilnega pome na za nadaljnji razvoj stroke pa ima prihod nemškega pro fesorja Paula Kirchoffa v letu 1936.
Paul Klrchoff Weritrup (1900-1972). nemški etnolog judovskega porekla, je končal študij ekonomije, filozofije in teologije v Berlinu, Freiburgu in Leipzigu in leta 1951 v Ber linu doktoriral iz etnologije. Delo je začel v Berlinskem el nografskern muzeju, nadaljeval pa kot raziskovalec na Univerzah v Londonu, Dublinu, Parizu in New Yorku (Co lumbia). Leta 1936 je prvič gostoval na etnološki katedri Nacionalnega muzeja v Ciudad Mxicu. Zaradi judovskega porekla in članstva v Nemški komunistični stranki pa je leta 1939 prevzel mehiško državljanstvo. Že leta 1937 je bil član ustanovne skupine Depart a men t o de Antropologia de la Es-atela Nacional de Cienclas Bioldgicas del Institutu Politecnico Nacional, istega leta tudi soustanovitelj antropološkega društva Sociedad Mexicana de Antropologia. in leta 1939 tudi soustanovitelj antropološke šole, ki že več kot pol stoletja vzgaja in oblikuje generacije mehiških etnologov, antropologov. arheologov in zgodovinarjev - Escuela Nacionalck> Antropologia e/hstoria. Nato je nekaj časa gostoval v Združenih državah Amerike, po vrnitvi v Mehiko leta 1957 pa se je priključil novo nastali Sekciji za antropologijo na ¡nstituto de /1 i stori a de la UNA M. Prav iz te sekcije se je kasneje razvila osrednja raziskovalna ustanova Iti$tituto de liivesligaciones A'ltropologlcas de la /WAWlnstitut za antropološke raziskave pri Mehiški nacionalni avtonomni univerzi).
Paul Kirch off je bil začetnik nove etnološke šole v Mehiki.
GLASNIK SED 30/1996, št. 1
9
RAZGLABLJANJA
V nasprotju s prvotno etnografsko opisno smerjo Nacionalnega muzeja je nova etnologija začela proučevati globalne probleme mehiške družbe. Usmerila se je k socialni problematiki s ciljem odkrivanja in reševanja socialnih problemov in iskanja družbene integritete. Kirchoff je kot učenec Friiza Krauseja (predhodnika ekonomske ari!ropdlogi je) izšel iz kritike tako Bastiana kot (Jrabnerja in njegove teorije kulturnih krogov, V nasprotju s kulturno plastnostjo in prostorsko distribucijo kulturnih elementov govori Kirchoff o kulturi kot strukturirani celoti, v kateri so medsebojno prepleteni ekonomski. sociahri in religiozni elementi. Etnologija je po Kirchoffu torej veda, ki to strukturo analizira (Hrigida von Mentz, 1988: 232).
Kirchoff se je učil tako pri Krauzeju kot Sapirju. Mali-nowskem, Rivetu in Boasu, na njegovo strokovno izoblikovanje pa je vplivala tudi njegova življenjska usoda. I lislorični materi a liZem, ki si ga je izbral tako za širši svetovni nazor kot ožjo znanstveno metodo, ga bistveno ločuje od predhodnikov, zaznamuje pa tudi kasnejše generacije mehiških etno logov in Antropologov vse do danes. Ce premik etnologovega zanimanja s kulturnih elementov na človeka, družbo in socialno problematiko Kirchoffa bistveno ločuje od mehiške etnografske Šole Nacionalnega muzeja, potem ga od severnoameriškega modela kulturne antropologije ločuje zlasti historični pristop Etnologija je po njem historična veda, še več, je del zgodovine same.
Medlem ko je nehistorično-holističen kulturnoantrupološki pristop v prvih petdesetih letih veljal za dominantnega v akademskih krogih in v uporabni indigenističui antropologiji, so novi strokovni programi lako v okviru univerz in inštitutov kot v okviru INl-ja začeli v šestdesetih letih vedno bolj uveljavljati socialno-historičen pristop. V indigenizmu se to vidi v opuščanju arheoloških in fizičnoantropoloških študij in uvajanju socialno-anrropoloških, etno historični h in etno-lingvističnih raziskav, v muzealstvu se vitij v večjem poudarku na zgodovini, v znanstvenoraziskovalnem delu pa v odpiranju novih drugače usmerjenih ustanov, l.eia I %7 je znotraj jezuitske univerze llniversitlacl Iberoamericana Angel Palerm osnoval Departamento de Autropologiu Soctahn hi-stituto de Ciencias Sociales. Leta 197S je taisti Palerm ustanovil znotraj Nacionalnega inštituta za aptropolo^ijo in zgodovino tudi Centro de in vestigaciones Superiores tlel Instituta. Nacional de Antropologia e Historia, ki je pod okriljem holistično zasnovane ustanove razvijal raziskave s področja socialne antropologije, etnolingvistike, zgodovine in etno-zgodovine. Ker pa se konceptualna modela inštituta CIS1NAII in INAtl nista ujemala, se je CISINAH organizacijsko osamosvojil in dobil novo ime Centro de Investigaciories Superioreš en Antropologia Soda!ali CIL.sAS
Za konec petdesetletne kulturnoantropološke dominacije v Mehiki imajo zasluge zlasti trije možje: Paul Kirchoff, ki je konec tridesetih oz, v začetku Štiridesetih let s svojo historično etnologijo izvedel znotraj akademskih krogov popolno reformacijo stroke, Aguirre Beltran, ki je v petdesetih letih v indigenizem in akulturacijske Študije vpeljal tudi e t no historične dimenzije, in Angel Palerm, ki je z uvedbo socialne antropologije konec šestdesetih let tako močno vplival na vse stare holistično zasnovane antropološke institucije, da se je do začetka devetdesetih let njihov program bistveno spremenil ()siala so le stara imena, staro okostje, znotraj katerega se odvijajo novi programi
In kakšno je na koncu koncev razmerje med etnografijo, etnologijo, kulturno antropologijo in socialno antropologijo v Mehiki? Etnografija je deskriptivna veda o kulturnih feno-
menih, ki jo je v začetku stoletja uvedla šola Nacionalnega muzeja Namenjena je bila zlasti urejanju zbirk in se je ohranila delno v muzelastvu, delno pa kot podlaga etnološkim, kultu rnoantropološkim in socialnoan tro polos kim Študijam. Kulturna antropologija je ime za Boasov holističen pristop k raziskavam kulture; njegov koncept je na eni strani oblikoval metodologijo t.i. antropoloških ved (fizične antropologije, arheologije, etnologije in lingvislike), na drugi strani pa determiniral formiranje t.i. nacionalnih institucij po integralnem modelu, ki je kljub vsebtnsko-program.sk i ni spremembam viden še danes. Ktnografija in kulturna antropologija pristopata h kulturi prek kulturnih fenomenov in njihove razlage, ena deskriptivno, druga analitično, ena fragmentarno, druga holistično; obe pa sta se oblikovali pred mehiško revolucijo in sta dandanes že preteklost. V primerjavi z njima pristopala etnologija - definirana in oblikovana konec tridesetih let in socialna antropologija definirana in oblikovana konec šestdesetih let h kulturi prek socialne strukture, prek človeka in njegovih družbenih dimenzij Medtem ko etnologija preučuje socialne, etnične in kulturne probleme različnih etničnih skupin (večinoma indijanskih) v sklopu mehiške nacionalne integriiete. preučuje socialna antropologija zlasti sodobne akulturacijske probleme rural nega in urbanega mesii.škcga okolja. Ker sta zaradi aktualnih problemov niestiške in indijanske družbe, ruralnega in urbanega okolja Mehiki obe potrebni, obe tudi koeksistirala; le da najdemo etnologijo znotraj okvirov nacionalnih državnih institucij (Universidad Nacional Antonoma de México, Instituto de Investigaciones Antrúpolágicas, Instituto Nacional de Antropología e Historia. Instituto Nacional Indigenista iid.), socialno antropologijo pa znotraj socialnih, neodvisnih in privatnih inštitutov in univerz: Centro tie Investigaciones.y Estudios Superiores en Antropología Social Departamento de Antropología Social de Ut l htiversidad Iberoamericana, Departamento de Antropología Social de la Universidad Metropolitana itd.)
Vidimo torej, da gre v mehiškem primeru etnografije. etnologije, kulturne antropologije in socialne antropologije za različne metodološke in melodične pristope, nastale iz. različnih družbenih interesov in potreb v različnih časovnih obdobjih in postavljene z različnimi cilji. Vidimo tudi, da je predmet skozi čas enega stoletja spreminjal svoje dimenzije. Kljub nujnemu dopolnjevanju vseli Štirih pa danes v Mehiki ne prihaja do more bitne terminološko vsebinske zamenjave med etnologijo in socialno antropologijo; kakor bi bilo pričakovali, ampak se zgodi, da zaradi dolgoletnega institucionalnega pripadanja etnologije t.i. antropološkim ustanovam, marsikaterega etnologa še \ edno pojmujejo kot kulturnega antropologa, čeprav je kulturna antropologija v Mehiki že nekaj časa v pokoju. Upokojila jo je zgodovina s svojim socialnim razvojem.
Ce bomo našli Slovenci, kljub različnim okoliščinam, v katerih se je razvijala stroka, v mehiškem primeru vsaj eno uporabno idejo, bomo morda kdaj k' lahko rekli "Naj živita ena ali druga!" Še b< ilje pa bo, če bomo spoznali, tla se lahko dve stroki plodno dopolnjujeta, seveda če sta predmetno in metodološko dovolj razviti- Samo, kako pa. če sta v krizi? In če se še enkrat ¡t o vrne m v Mehiko, naj obnovim dialog z enim od uspešnejših ''antropologov";
"Ali se ti ne zdi, dil je antropologija danes v hudi krizi?"
"Naj te ne skrbi, antropologija je vedno v krizi, zato sem nekaj časa etnolog, ko pa mi je dovolj nemirnega Življenja med Indijanci, se prelevim v arheologa. Na piramidah je vedno ustvarjalni mir. Veš Mari, antropologija ni nikoli v krizi, v krizi smo mi sami,"
10
GLASNIK SED 3Ó/199Ó, Št. 1
RAZGLABLJANJA
In prav ta kriza, ki rojevaustvarjalnost, rodi koncnoititli mir.
"Que viVii!"
I.HT. RATURA
•	DALHGREN JORDAN, Barbro 1988: La etnologia. V; La an tropologia en Mexico. Panorama histôrico 5. INAH, México, su*. H3-1 11.
•	GARCIA VA1ENCIA, Enrk|ue Hugo 1995: Spanish social anthropoiogists in Mexico. V: I lan F. VERME1,'LEN in Arturo Alvarez RfDLDAN (tir ), Fieldwork and FooLnotes. %idies in iht* M ¡s tory fj}K European Anihropology. Euro-
pcan Association of Social Anthropologists. London, str. 219-234.
•	JIMENEZ CASTILLO, Manuel 1988: Introduction. V: La el-nologia. LemaS y icndcncias I. Coloqnio Paul Kirchoff. IIA-IINAM. México, str. 15-19>
•	MEDINA ANDRES, Carlos Garcia Mora 1983: La Quiebra Politic,! de la Antropqlogia Social en México 1 f!A-t NAM. México.
•	MENTZ, Rrîgida von 198M: Los a portes de la etnologia alemana. V La antrOpOlogia en Mexico Panorama historic« 5, 1NAII México str 223-251
Summary
ETHNOLOGY AND ANTHROPOLOGY IN MEXICO Mojca l'ercelj
In this contribution the authoress presents the development of"ethnology in Mexico and its connection with anthropology Decades a got lie Mexican ethnologists were pressed by methodological problems concerning demarcation hetweeh the two professions in contents and terminology ■ which seems very similar to the present situation in the Slovene ethnology, hi Mexico this kind ol'problems were even more topical because of the continual influence of foreign schools that contributed to forming the national science. Because ol its ethnic and cultural variegation Mexico is very interesting for the outer world and so both the professions have from the very beginning been offered favourable ground for the development and examination of the theories about humankind. In the Mexican case of ethnography, ethnology, cultural anthropology and social anthropology it is all about saiiotis methodological and methodical approaches that have resulted from different social interests and needs in different periods ol time, and have been set up with different aims. But in spite of the necessary supplementing of all the four, the eventual contents-tern lino logy exchange between ethnology and ailtujral anthrop< >!ogy has nowadays not occu rri|| in Mexico a lthough^pe,i|Ould expect that, ¡yjoreover, it happens th at due to several years of institutional belonging of ethnology to the so-called a nthro|x logical institutions manv ethnologists an* still considered as cultural antjiropologists. although il is long ago sincei Mural anthropology in Mexico was retired. It was history that caused its retirement; history with its social development. Ethnography in Mexico is a descriptive science about the cultural phenomena !t was established at the beginning of the century by lite school of the National Museum [t was intended especially for putting collections in order and has Ixvn preserved partly in muscology and partly as the basis for ethnological, cultuittl-an-ihro|x»logical and social anthropological studies. Cultural anthropology is the name of Boas's holistic approach to the researches ot culture On the one hand his concept formed methodology of the so-called anthropological sciences (physical anthropology, arcl laeology, ethnology and linguistics), while on the other hand it delennined the Ion nation of'the so-called national institutions according to the integral model which can still lx'seen despite the changes of contents aiul programme. Ethnography and <. ultUKll anthropology approach culture through culiural phenomena and their explanations; one descriptively, (lie other analytically, one fragment!iv. the other holistically, yet Ixiih were Ijiaped before the Mexican revolution arid are nowadays considered past time. ^ ¡111 comparison to them ethnology - defined and formed at the end of the thirties - and social anihropology - defined and formed at the end of the sixties ■ approach culture through social structure, through man and his social dimensions. While ethnology studies soqal, ethnic and cultural pro! >lems ofdillereni (mostly American-Indian) ethnical groups in the frames of Mexican national integrity, social anthropology is especially concerned with the contemporary acculturation problems in ihe mestizos' rural and urban enviionmeni Since Ixrausc of the topical problems of tile mestizos and Indians' society, rural and urban environment. Mexico needs both ol them they both co-exist, just that ethnology can be found within the frames ol national state institutions, while social anthropology is within social, independent and private institutes and universities.
GLASNIK SED 36/1996, št. 1
31