AKTUALNO VPRAŠANJE '"Višji življenski standard je seveda odvisen predvsem od delovnih ljudi samih in od dviganja delovne storilnosti, Prav tako pa tudi od varčevanja, s čimer nekateri vodilni ljudje še vedno je računajo dovolj. Ko govorim o varčevanju, imam pred očmi predvsem varčevanje v proizvodnji, v tovarnah •n raznih drugih podjetjih, v ustanovah In na raznih proslavah. Ko povorim o varčevanju, pri tem prav tako mislim °a drairo grajenje raznih objektov, stanovanjskih poslopij in drugega. Ko Sovorim o varčevanju, mislim, da je treba čimbolj zoževati investicije, ne Pa jih razširjevati izven plana, ker je to v skrajni meri v škodo standarda državljanov. Vsestransko varčevanje in Pravilno razdeljevanje sredstev ima eno izmed odločilnih vlog v obvladanju naših materialnih težav.« Te besede predsednika Tita v njegovi novoletni poslanici so zelo aktualne zlasti ob sedanjem usmerjanju investicijskih sredstev. To še posebno, ker Varčevanje imajo kolektivi na razpolago dokajšnja sredstva, s katerimi sami razpolagajo. Zlasti je tu vprašanje gradbenih investicij. Na preteklih zborih volivcev pa tudi ob sedanjih občnih zborih SZDL je bilo slišati marsikatero upravičeno pripombo o dragih gradnjah v prejšnjih letih. Toda nobenega zagotovila ni, da ne bomo letos in v prihodnje spet grešili prav na tem področju. Zlasti še, ker zadostna sredstva, ki so na razpolago in hitrica tako pri izdelavi načrtov in celotnem delu upušča v nemar vprašanje cene in varčevanja. Celo na raznih konferencah in sestankih, ko je beseda o gradnjah in investicijah, je glavno vprašanje le: kaj, do kdaj? Premalo pa se govori o cenah, o dinarju, ki ga je treba upoštevati in z njim varčevati povsod, bodisi v proizvodnji, kjer se sredstva ustvarjajo in še posebno tam, kjer se Ie-ta trosijo. K. M. AKTUALNO VPRAUNJE glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko LETO XII., ŠT. 9 — CENA DIN 10.— KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 OLO sprejel letošnji družbeni načrt okraja Kranj LJUDJE V OSPREDJU Po celodnevnem zasedanju in živalinih razpravah so odborniki zglasovali dopolnjeni predlog okrojaega družbenega plina - Največ razprav o delovni storilnosti, o zaposlovanju in investicijah - Letos 3 milijarde in 156 milijonov geč narodnega dohodki - Nijre^ posomosti isbolisinju življenjskih pogojev delovnim ljudem OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU^ V nedeljo, 8. februarja, ob 110. obletnici smrti dr. Francetu Prešerna, bo vsa slovenska javnost proslavila svoj kulturni praznik, saj med nami skoraj ni človeka, ki ne bi kdaj sodoživljal, veroval, trpel in upal z njegovo pesmijo. Prešernova pesem, ki je izpovedala bridkosti lastnega življenja in trpko usodo njegovega ljudstva, je bila tudi v najhujši stiski tega ljudstva, pa tudi v njegovih najsvetlejših trenutkih, ko se je to ljudstvo borilo in izbojevalo svojo največjo zmago, velikega pomena — današnji pomen njegovih pesmi pa je še večji kot kdajkoli prej. Samo svobodno ljudstvo da lahko našemu duhovnemu velikanu in velikemu Slovencu tisto priznanje, ki mu gre. Protislovje med izpovedjo Prešernove besede in našo resničnostjo je končno odpravljeno. Izpovedi Prešerna so uresničile naše ljudske množice, naše delovno ljudstvo. Danes nam je postal Prešeren še bolj drag. Poglejmo v naše učilnice! Prisluhnimo naši mladini — s kakšno ljubeznijo, zanosom in toplino šepeče njegove pesmi! Pojdimo še dlje! Po naših odrih bero njegove pesmi z zavestjo svobodnega človeka. Njegove pesmi bero delovni ljudje, ki se vzgajajo in izobražujejo v svojih prosvetnih društvih. Prešernova pesem je vzklila iz ljudstva 'm za ljudstvo. Zategadelj tokrat ne bomo govorili o njegovi pesniški podobi in o poslanstvu, temveč se bomo s hvaležnostjo spominjali človeka, ki je dal svojemu ljudstvu vse — samega sebe. O predlogu letošnjega družbenega načrta so v zadnjem času mnogo razpravljali razni organi OLO, občinski ljudski odbori in druge organizacije. Glavne značilnosti letošnjega načrta so: novo povečanje skupnega narodnega dohodka od lanskih 44 milijard in 607 milijonov na 47 milijard in 763 milijonov dinarjev, zatem povečanje investicij za 29 odstotkov in povečanje produktivnosti dela za 7,2 odstotka. Vse to pa bomo dosegli, kot predvideva načrt brez povečanja števila zaposlenih delavcev. Kar pa je naše delovne ljudi najbolj razgibalo v razpravah, je dejstvo, da je največja pozornost letošnje dejav 04ti usmerjena k izboljšanju življenske ravni delovnim ljudem. Skrb za ljudi je v ospredju na vseh toriščih letošnje dejavnosti. Zbora OLO sta razpravljala o nja za 7 odstotkov v primerjavi z Predlogu načrta na ločenih sejah, lanskim letom in povečanje inve-"a zboru proizvajalcev je pred- sticij v komunalne in stanovanj-*j^nik Sveta za plan in finance eke objekte za 57 odstotkov, kar ^Lo tovariš Dušan Horjak ob- bo močno vplivalo na življenjsko razložil nekatera stališča in pred- raven prebivalstva. la8al dopolnila in spremembe k Zatem je pojasnil tudi nekatere Predloženemu načrtu. Ko je tol- pripombe oziroma predloge spre-V^ačil nekatere značilnosti načrta, memb k predlaganemu načrtu, ki Je med drugim omenil, da je letos so jih dale posamezne občine. Ta-Predvidena večja osebna potroš- ko so na primer iz Bohinja pred- lagali, naj bi jim ne omejevali zaposlovanja delavstva, z Jesenic, da naj bi upoštevali nekatere nujne gospodarske investicije, iz Kranja, naj bi so združevanje sredstev za splošne komunalne potrebe osredotočilo le v okviru občin in ne okraja, predlog .škofjeloške občine, naj bi pri merilu narodnega dohodka upoštevali tudi dejavnost podjetij s sedežem izven občine itd. Zo »nujno zlo" in proti V razpravi so se odborniki največ zadržali pri vprašanju omejitve v zaposlovanju. Prvi so se oglasili odborniki z Jesenic. Zaradi predvidene izdelave bele pločevine je tam nujno potrebno zaposliti nove delavce. Omejevanje te proizvodnje bi prizadelo tako Jesenice kot tudi skupnost. Predlagali so, naj bi v Železarno poslali posebno komisijo z okraja, ki naj bi ugotovila nujnost in ekonomsko upravičenost nove zaposlitve delavcev. Nato se je oglasilo več odbornikov. Menili so, da so omejitve pri zaposlovanju v bistvu le začasno »nujno zlo«, a vendar imajo za cilj izboljšati življenjske pogoje že zaposlenim delavcem. Zato so menili, da se morajo tega že sprejetega načela o omejevanju delovne sile držati tudi na Jesenicah. Ko so po dolgi in živahni razpravi glasovali o tem, ali naj se drže omejevanja zaposlenih, so se odborniki z Jesenic složno vzdržali, medtem ko so drugi glasovali za predlog, ki je bil s tem osvojen. Med drugimi pripombami je odbornik Tone Hafner predlagal dopolnilo besedila pri razvoju kmetijstva. Po njegovem predlogu, ki so ga odborniki sprejeli, je treba proizvodnjo mleka v perspektivi usmerjati na državna posestva. V bližnji prihodnosti naj bi tam imeli 1500 krav molznic in tako zagotovili polovico tržnih potreb mleka na Gorenjskem. S tem bo možna načrtnejša preskrba z mlekom naših delavskih središč. Številke govore... Okrajni zbor se je pri sprejemanju okrajnega družbenega pla-(Nadaljevaaje na 3. strani) 13.februarjakonferenco SZDLkranjskega okraja Za jasnejša stališča 0 mkahrili probhmlh družbimga upravljanja Na zadnji seji predsedstva Okrajnega odbora SZDL so med drugim sklenili, da bo letošnja okrajna konferenca SZDL 13. februarja v Kranju. Na njej se bo zbralo okoli 170 delegatov osnovnih organizacij SZDL. Konferenca bo celodnevna in bo delovala v 2 komisijah in sicer v komisiji za ideološko-politična vprašanja in komisiji za družbeno upravljanje. Zlasti bo imela dosti dela komisija za družbeno upravljanje. Morala bo razčistiti nekatere nejasnosti o delu potrošniških svetov, čeprav je o tem razpravljal že okrajni plenum. Hkrati bo treba dati novim stanovanjskim skupnostim in potrošniškim svetom nekaj napotkov za delo. Nadalje so na (Seji razpravljali o potrošniških svetih in delu zborov proizvajalcev pri ObLO in OLO. V nekaterih občinah našega okraja so že imenovali nove potrošniške svete. V Kranju so volili člane za potrošniške svete na zadnjih zborih volivcev, na Jesenicah na občnih zborih SZDL. Ljudski odbor v Kranju je že izdal odločbe novim članom, v kratkem bo to storil tudi ljudski odbor na Jesenicah. Tudi v Radovljici in Tržiču so že izbrali nove člane za potrošniške svete. V Kranju je sedaj 36 potrošniških svetov s 285 člani, na Jessenicah 9, medtem ko so v Tržiču formirali le 3, kar je proti prejšnjim 27 verjetno premalo. Na splošno je čutiti v Tržiču stremljenje po centralizaciji družbenega upravljanja in tudi nekaterih političnih organizacij. Med drugim v tržiški občini nimajo niti enega krajevnega odbora, čeprav bi bil potreben v Krizah in morda še v kaki drugi vasi. Teži se, da bi se ukinilo celo krajevne odbore ZB itd. Na seji so med drugim ugotovili, da je še precej nejasnosti ▼ načinu volitev potrošniških svetov. Čutiti je odlašanje in hkrati premalo skrbi za razvoj le-teh s strani svetov za blagovni promet pri občinskih ljud.skih odborih. O teh in drugih vprašanjih bodo razpravljali na konferenci in skušali po dosedanjih izkušnjah najti najprimernejša izhodišča. -k ObSS o tarifnih pravilnikih VEČ SREDSTEV ZA NAGRAJEVANJE PO UČINKU Na Bledu letos z zimsko sezem nimajo sreče. Jezero prekriva *e tenka ledena skorja. Evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu bo moralo biti zato na Jesenicah. Tudi snega je bore malo in mednarodnih sankaških tekem s Straže ne bo. Kljub dobrim obetom bo torej prva zimska sezona slaba. Toda slab začetek, dober konec! Na ponedeljkovi seji vseh predsednikov sindikalnih podružnic, ki jo je sklical Občinski sindikalni svet Kranj, so največ govorili o izdelavi tarifnih pravilnikov v gospodarskih organizacijah in o pripravah na občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Kranj. Poudarili so, da je osnovno izhodišče;, ki ga zasledujejo sindikati pri tarifni politiki, zagotoviti satlno rast osebnih prejemkov delavcev. Povečanje osebnega zaslužka delavcev pa je mogoče in realno le, če se povečuje dohodek gospodarske organizacije, če se povečujeta produktivnost in storilnost dela. Na osnovi tega se sindikati ne bodo vmešavali v tarifne pastavke in osebne zaslužke posameznih delavcev v posameznih kolektivih. Kakšna bo najnižja plača in kakšna najvišja, vse to morajo urediti podjetja sama. Aparat občinskega ljudskega odbora bo potrjeval samo izračun minimalnega osebnega dohodka, ne pa tarifne pravilnike. Pač pa bo Občinski sindikalni svet dajal soglasja k tarifnim pravilnikom. Ti pa morajo letos vsebovati razen tarifnega pravilnika še premijski pravilnik, pravilnik za nagrade, dalje izračun, koliko bo podjetje povečalo plače v zvezi z zvišanjem produktivnosti (plačo se bodo namreč lahko povišale za isti odstotek, kot se bo zvišala produktivnost) in koliko so že izplačali nad tarifnimi postavkami. Soglasje k tarifnemu pravilniku mora dati tudi sindikalna podružnica v podjetju. Stališče sindikatov je, da letos tarifnih postavk ne bi poviševali. Nominalno naj bi jih popravili le v tistih polektivih, kjer so tarifne postavke občutno nižje kot v os-rodnih gospodarskih organizaci- jah. Čimveč razpoložljivih sredstev je treba namreč prihraniti za nagrajevanje po učinku. Na seji so govorili tudi o investicijah za družbeni standard. Poudarili so, da nekatera podjetja čudno gledajo na sklep okrajnega zbora proizvajalcev, naj bi tretjino sredstev, ki jih podjetja dali občinskim ljudskim odborom, namenijo za družbeni Standard, W Kranju je treba namreč čimprej zgraditi Zdravstveni dom; zanj pa je potrebno še 170 milijonov dinarjev. Tudi za dokončno ureditev Sindikalnega doma bo treba še 40 milijonov dinarjev. — Največji problem pa so stanovanja, za katera je v Kranju vloženih 2531 nerešenih prošenj. Za vse to bodo potrebna sredstva, ki naj bi jih prispevala podjetja Občinskemu ljudskemu odboru. A. T. 2 Glaa Gormnjikrn KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 PREDSEDNIK TITO, njegova soproga in jugoslovanska delegacija so v torek ob 11. url prispeli s posebnim jugoslovanskim letalom v prestolico Etiopije Adis Abe-bo. Sprejemu so prisostvovali cesar Haile Selasie, cesarica in člani cesarske družine, člani etiopske vlade in drugi voditelji dežele. Na letališču in na ulicah, po katerih so se peljali jugoslovanski državni gostje in etiopski voditelji, se je zbralo na desettisoče ljudi, ki so navdušeno pozdravljali predsednika Tita, svojega starega znanca in dragega gosta. Etiopsko glavno mesto si je ob tej priložnosti nadelo slavnostno oblačilo. — Uro kasneje je slavnostni sprevod prispel v Palačo jubileja, v kateri se je predsednik Tito nastanil za čas svojega obiska v etiopski prestolicl. Strokovnjaki tekstilnega Instituta v Mariboru so izdelali idejni in glavni projekt za velik tekstilni kombinat v Etiopiji. Po idejnem osnutku bo imel kombinat veliko predilnico z 20.000 vreteni. veliko tkalnico ter obrat za plemenitenje tkanin. Kombinat bodo zgradili na področju Avaša, kjer so ugodne razmere za razvoj surovinske baze. Zgrajen bo čez dve leti. Skupina španskih industrijcev, bančnikov, odvetnikov in generalov je ustanovila novo politično stranko »Špansko unijo«. Ker so v Španiji prepovedane vse politične stranke razen Falange, je nova stranka za zdaj »v ilegali« in v opoziciji proti režimu. Ob ustanovitvi 6tranke je monarhist in znani industrijec Joagin Satru-stegui Fernandez obtožil generala Franca, da se je nezakonito polastil oblasti in da se z nasiljem vzdržuje na krmilu. ) Po statističnih podatkih, ki jih je objavila komisija, se je v New Yorku lani povečalo število kriminalcev v starosti pod 18. leti za 17 odstotkov. Zaradi kaznivih dejanj, umorov, goljufij, napadov, posilstev, vlomov in tatvin avtomobilov, so v New Yorku lani zaprli 11.570 mladoletnikov pod 18. leti, pred lanskim pa 9886. 13.000 delavcev metalurških tovarn Sempione in Musocco v Milanu je začelo v torek stavkati v znamenju solidarnosti z odpuščenimi delavci v podjetjih Praćci. Vodstvo tega podjetja je odpustilo z dela 250 delavcev. Potniško letalo na reaktivni pogon tipa »Lockheed-Electra« se je s 67 potniki in 5 člani posadke zrušilo v sredo v East River v bližini newyorškega letališča. Po zadnjih vesteh so iz vode potegnili samo kakih 10 preživelih in 25 trupel, medtem ko je usoda ostalih še neznana. Kot kaže, je pilot zaradi megle in dežja napačno ocenil položaj letališča ter ga je preletel in padel v reko. Pred tremi dnevi je na Severnem Atlantiku izginila nova 2875-tonska ladja »Hans Hedtov«. Kaže, da je zadela ob ledeno goro. Vse doslej jo zaman iščejo. Reševanje ovirata veter in led. Radijski postaji na Gron-landiji in na neki ladji pa ista povsem razločno ujeli Morsejeve znake, tako, da so spet dobili nekaj upanja, da bodo izsledili vsaj pogrešane brodolomce, ki jih je bilo 90, po drugih podatkih pa 130. Ker so bili Mor-sejevi znaki nerazumljivi, domnevajo, da so jih oddajali ljudje, ki ne poznajo Morsejeve abecede. LJUDJE IM DOGODKI Dullesova evropska turneja V istem času, ko je v ZDA sedla za mizo delovna skupina zahodnih držav, da bi izdelala odgovor na sovjetske predloge o nemškem problemu, ameriški zunanji minister Dulles potuje po zahodnoevropskih prestolnicah. Nič čudnega torej, če se je takoj ob novici o njegovem odhodu na bliskoviti obhod zahodnoevropskih kolegov takoj zastavilo vprašanje: čemu? Mar ne bi bila osebna prisotnost dirigenta ameriške zunanje politike prav v času izdelave pomembnega odgovora dosti važnejša kot njegovo potovanje? Prav gotovo, pritrjujejo malone vsi. Toda, če se je Dulles že odločil za evropsko turnejo prav v tem času, potem so ga na to gnali dovolj močni razlogi. In že je tu vprašanje, kakšni so ti razlogi. Pronicljivim mednarodnim opazovalcem seveda ne uide niti najmanjša nadrobnost in tako so brž skozi različna ugibanja izkopali vrsto vzrokov, ki pojasnjujejo nepričakovano Dul-Iesovo potovanje. Njegova naloga bo predvsem v vrhovnih krogih evropskih zaveznikov izmenjati gledišča in združiti na skupni imenovalec stališča štirih zahodnih vlad o nemškem problemu. Odkar se je začelo, pod udarci sovjetske diplomatske ofenzive, tajati doslej nepremakljivo zahodno stališče o nemškem vprašanju, se pojavlja vrsta novih predlogov za spremembe zahodne politike. Vse te predloge, priporočila in različna mnenja je zdaj treba proučiti, sprejeti ali zavreči, oziroma jih predvsem vskla-diti. Ni treba posebej poudarjati, da je tudi zdaj med najbolj nepopustljivimi nemški kancler Ade-nauer. Njemu pa stoji tokrat ob strani Pariz, medtem ko sta se London in VVashington precej zbližala s prav nasprotnimi gledanji. Seveda ne gre za bistvene razločke, za temeljne spremembe v zahodnih stališčih, pač pa zgolj za odtenke v skupni politiki zahodnih držav, ki pa so vseeno tolikanj pomembni, da stojijo trenutno na poti izdelave skupnega odgovora na sovjetsko noto. London in VVashington menita, da bi bilo treba razen predloga o svobodnih volitvah pregledati tudi druge možnosti za združitev obeh delov Nemčije in postaviti nasprotne predloge Sovjetski zvezi. V Parizu in v Bonnu so glede tega manj gibčni. Prva dva prav tako menita, da bi se naj sestali še pred 27. majem, rokom, ki ga je Moskva določila za pogajanja. V Bonnu in v Prizu pa menijo, da bi bil to dokaz za popuščanje pred sovjetskim »ultimatom«. Zato naj bi se sestali šele po tem roku, ali pa naj bi v predlogu za sestanek zunanjih ministrov izpustili datum. Prav tako ni enotnosti glede ukrepov, ki naj bi jih sprejeli, če bi SZ zares sklenila izročiti upravo nad vzhodnim Berlinom pankovvski vladi. Vsa ta nesoglasja bo zdaj moral zgladiti Dulles na svojem nič kaj prijetnem potovanju. Poskušal bo najti čim manj boleče zdravilo z?, »morsko bolezen, ki tare potnike na ladji zahodne politike«. Kajti le tako bo mogoče uspešno zaključiti tudi delo strokovnjakov, ki skušajo izoblikovati odgovor na sovjetsko noto. To so seveda skrbi, katere drage volje prepuščamo Dullesu, naj si z njimi beli glavo. Za nas pa je važno predvsem to, da Dullesn-va pot nedvomno pomeni, da Zahod išče nove prijeme in nove poglede za zastarelo zahodno stališče o nemškem problem i. To je vsekakor spodbudno znamenje, kajti po dosedanjem togem vko-pavanju v rove hladne vojne vsaka ped medsebojnega zbližanja, sprememba dosedanje negibnosti pomeni korak naprej v reševanju zapletenega mednarodnega položaja. MARTIN TOMA2IC kratko, Vendar zanimivo izdaja CP »GORENJSKI TISK« / urejuje UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV davna Zelja uresničena Deset in več let bo tega, kar se je Glasbena šola v Kranju začela potegovati za prostor v svojem šolskem poslopju, ki bi ga bilo moč preurediti v primerno koncertno dvorano. Končno se je to z združitvijo dveh prostorov, prejšnje pretesne dvoranice in še enega prostora, ki je bil doslej zaseden, končno tudi posrečilo. Sedanja koncertna dvoranica bo povsem ustrezala potrebam glasbenega pouka na šoli. V nji bosta vadila godalni orkester zavoda in Prešernov pevski zbor, ki vsa leta od ustanovitve ni imel stalnega prostora za vaje; razen tega pa bo prostor služil za pouk teorije. aa mikroskop potrebujejo Bolnišnica za porodništvo in ginekologijo v Kranju se vse bolj uveljavlja na raznih področjih kurativne in preventivne dejavnosti. Tudi pri zgodnjem odkrivanju raka in zdravljenju te bolezni so dosegli že velike uspehe in rešili prenekatero življenje. Toda pri tem delu potrebujejo poseben mikroskop. Ker nimajo potrebnega denarja za nabave mikroskopa, so zaprosili pomoč razna industrijska podjetja. Gre za zdravje žena, v večini delavk. Zato so prepričani, da bodo kolektivi podprli njihovo prošnjo. 1. c. POMAGALI SO 14 PONESREČENCEM Pretekli teden so imeli člani gorske reševalne postaje iz Kranja svoj redni letni občni zbor, ki je bil izredno pester in je dal vrsto smernic za nadaljnje delo. Vsekakor morajo reševalci tudi letos dobiti vsaj taka finančna sredstva, kot so jih v minulem letu, s katerimi so si nabavili najnujnejšo opremo za življenje in zakon Tam nekje med dolenjskimi griči je njen dom. Tam je hodila v šolo, sc igrala z otroci, pomagala staršem pri delu na polju, tam je tudi dorasla. In tedaj^ je iz leta v leto bolj čutila, da doma ni več mesta zanjo. Doma sta delala že dva starejša brata in sestra, sestrica in brat Jia sta hodila še v šolo. Dora si je zaie-ela lepšega življenja, lepših oblek. Včasih bi rada šla tudi v kino, ali v gledališče . . . Mar je 19-letno dekle zahtevalo preveč? V domačem kraju pa ni imela možnosti, da bi se zaposlila. In je odšla, kot že več njenih sovrstnic, po svetu ... »S trebuhom za kruhom," pravi star slovenski pregovor. Kam? Tja, kjer bo našla delo! In našla ga je na Gorenjskem, v okolici Tržiča, v tovarni ... Poln pričakovanj po boljšem življenju je bil ta njen prvi korak v življenje. Poln upanja, da si bo lahko kupila moderno obleko, nov plašč, morda kolo .. . Pa se zgodi, da sreča včasih pozabi na človeka, da gre mimo njega. Sobico, ki jo je Dora dobila pri družini s tremi otroci, je morala drago plačati. Rada bi šla kam na kmete, kjer bi popoldne pomagala pri delu in si prislužila nekaj za hrano in stanovanje, pa ji ni uspelo. V tovarni je zaslužila 39 dinarjev na uro. Delo ni bilo lahko, kya~. lifikacije pa ni imela. Zazdelo se ji je, da sonce ne sije več tako lepo kot takrat, ko se je prvič pripeljala na Gorenjsko. Samo za hrano je namreč na mesec odrinila Šest tisočakov. To pa je bilo v primeri z njeno skromno plačo precej. Nekoč, ko je dobila denar, se je odločila, da si ho kupila novo obleko. Res jo je kupila. Precejšen del svojega mesečnega zaslužka je pustila v trgovini. Kaj za to, če ji je zmanjkalo denarja za hrano. Bo pa drugi mesec plačala! Ko so čez mesec dni delili plače, pa Spet ni vsega plačala . . . Tedaj pa je začela razmišljati . . . Sprva plaho, potem . . . Kaj, ko bi v podjetju kdaj pa kdaj vzela nekaj delov za stole in jih prodala?! Nihče ne bo tega opazil, ona pa se bo le rešila dolga! Pa so jo opazili! In to kaj kmalu! Dali so ji delavsko knjižico in Dora je poslednjič prestopila prag tovarne . . . Tri leta je bil star, ko mu je umrl oče, in 9 let, ko je izgubil še mamo. Odslej so bili sami na velikem posestvu: Peter, ki je hodil v drugi razred osnovne šole, njegov deset let starejši brat in dve sestri, tudi starejši. »Brihten« fant je! Tako so modrovali sosedje. Prerokovali so mu lepo prihodnost. »Gospod bo! Ne bo se ubadal z zemljo, kot mi!" Z odličnim uspehom je končal osnovno šolo in se vpisal v gimnazijo. Ni imel pravih prijateljev, ker tudi ni imel časa zanje! Dopoldne je trgal hlače na šolskih klopeh, popoldne pa oral, kosil, krmil živino . . . skratka, moral je pošteno prijeti. Zelo rad je gledal filme, zlasti kav-bojke. Rad je bral tudi zgodbe o Indijancih, o potovanjih in pustolovščinah, o streljanju . . . Navdušil ga je Tarzan, pa divji ameriški Zapad, širokokraini klobuki in samokresi za pasom . . . Nihče mu ni povedal, da je film eno in življega je drugo. Nihče mu tudi ni branil, ko je začel barantati z orožjem in ko je postal »divji lovec«. Vse lepše se je počutil v gozdu, kjer je zalezoval in streljal zajce in fazane, kot pa v šoli ali doma pri knjigi . . . Peter ni postal »gospod* . . . Končal je nižjo gimnazijo, se vpisal v višjo in začel razmišljati, kako bi bilo, če bi — pobegnil čez mejo! Kako vse lepše se živi tam, kjer se voziš z avtomobilom in kjer so dolarji, pa funtšterlin-gi... Prvi poskus mu ni uspel. Pač, smola! Tri mesece je presedel v ječi, kjer se je za svoj načrt še trdneje odločil. . . Tudi drugič mu »sreča« ni bila naklonjena . . . Tedaj je imel v rokah že poziv za odsluženje vojaškega roka. »Leto in pol!« Tako je odločil sodnik! Sta Dora in Peter sama kriva za svoji nezakoniti dejanji? Oba sta kršila zakone in sta bila zato tudi kaznovana. S pravnega stališča torej, s stališča zakonov, je vse v najlepšem redu. Kaj pa s čisto človeškega, z življenjskega stališča? Bi tudi tako hudo obsodili Doro in Petra? Nihče se ni rodil kot hudodelec, kot izrazito negativen tip. To lahko postane šele pozneje, pod vplivom okolja. Osebnost mladoletnika še ni dokončno formirana, pogledi na svet in življenje še niso jasno izoblikovani, še vedno je moč nanje vplivati . . . V slušni igri »Vi, ki nas sodite...* pravi Robert' Hossein: »Da, saj vem, da ni zakona, s katerim bi obtožili moža, ki vara ženo, ki uniči življenje. Ločitev, to je vse, kar ste iznašli za to!« Ali nam ne da to" slutiti, da so med zakonom in življenjem še nekatera nasprotja? Cankar pravi v črtici »Skodelica kave« takole: »Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom. Srce ve, da »zavratnež ubija s pogledom, z mečem junak«; in rajši bi dal odvezo meču, nego pogledu . . .« A. T. reševanje. Lani je GRP iz Kranja sodelovala pri reševanju 14 ponesrečencev, od katerih so bili 3 smrtni primeri. Za bodoče so sklenili, da bodo vse člane postaje izurili v reševanju z najtežjih vrhov in s sodobnimi reševalnimi pripomočki. Ker ima postaja včlanjena tudi 2 zdravnika, bosta le-ta člane naučila, kako je treba nuditi ponesrečencem prvo pomoč. Skušali bodo tehnično še bolj izpopolniti postajo in v svoje vrste pritegniti mlajše alpiniste, ki imajo veselje do te službe. -an MOST ČEZ BISTRICO ODPRT V soboto so v Kamniku izročili pro-motu železni most čez Bistrico na cesti Ljubljana—Tuhinjska dolina. Most je bil dva meseca zaprt za promet zaradi rekonstrukcijskih del. Na-obeh straneh mosta so napravili hodnik za pešce s kolesarsko potjo, pri tem pa so zožili cestišče za poldrug meter, tako da bo možna samo enosmerna vožnja po mostu. ASFALTIRANJE CESTE DOMŽALE—DUPLICA Spomladi bodo začeli s pripravljalnimi deli za asfaltiranje ceste Domžale—Duplica, ki ne more več vzdržati naraščajočega prometa. Nobeno nasipanje več ne pomaga. Pri ureditvi ceste bodo morali premagati več težav. V Domžalah bo treba zgraditi podvoz pod cesto Ljubljana— Trojane, v Jaršah uravnati dvojni ostri ovinek s preložitvijo cestišča, zapletenega vozlišča v Smar-ci pa se bodo najbrž ognili z obvozom. Z. JESENIŠKI TABORNIKI SO PODALI LETNI OBRAČUN Pred kratkim je bil v Delavskem domu na Jesenicah redni letni občni zbor jeseniških ta-bornikov-jeklarjev. - Taborniki Rodu jeklarjev na Jesenicah, ki zuružujejo tabornike Jesenic, Javornika in Blejske Dobrave, so močna mladinska organizacija, ki ,ima za seboj leto plodnega dela. V minulem letu so taborili v Fazani pri Puli in izvedli potovanje po Hrvatski in Sloveniji. Tekmovali so v taborniškem mnogoboju-v Novem mestu in dosegli lep uspeh. Lepo so si uredili taborniški dom pod Golico in svojo organizacijo tu.ii notranje okrepili. O vseh teh uspehih so poročali na občnem zboru, kjer so se pogovorili tudi o nujnosti osnovanja močne skupine gorske straže, ki bo za Gorenjsko zelo pomembna, ter o bodočem delu tabornikov Rodu jeklarjev nasploh. Občnega zbora so se poleg članov taborniške organizacije udeležili tudi predstavniki jeseniških organizacij in društev ter predstavniki taborniške organizacije iz Kranja in iz Ljubljane. ! naša kronika LJUDSKI POSLANEC dr. MIHA POTOČNIK V KROPI Prejšnji petek popoldne je obiskal kroparske kovinarje ljudski poslanec dr. Miha Potočnik. V tovarni vijakov in žebljev -Plamen« je govoril delavcem o namenu in pomembnosti nacionalizacije stanovanjskih poslopij ter gradbenih zemljišč in o zviševanju življenskega standarda s tem, da bodo delovni kolektivi vlagali čim večja sredstva v negospodarske investicije. Delovni kolektiv -Plamena« je dr. Miha Potočnika sprejel z velikim navdušenjem. V BESNICI SO USTANOVILI KRAJEVNI MLADINSKI KOMITE Preteklo nedeljo je bil v Desnici ustanovni občni zbor krajevnega mladinskega komiteja, ki so so ga udeležili zastopniki mladinskih aktivov iz Besnice, Cepulj in Pod-blice. Slednja dva sta bila šele pred kratkim ustanovljena. Novi komite, ki bo imel 21 članov in 9-članski sekretariat, bo povezoval vse tri aktive in jim dajal smernice za njihovo delo. •an PREŠERNOVA PROSLAVA V KAMNIKU V petek, 6. februarja bo v veliki dvorani Doma akademija v proslavo obletnice velikega pesnika Prešerna pod naslovom »Mladina — Prešernu«. Sodelovala bo šolska mladina vseh kamniških šol in orkester glasbene šole. LEPI USPEHI AMD SENCUR V soboto je imelo AMD Šenčur v dvorani prosvetnega doma redni letni občni zbor, ki so mu prisostvovali številni gostje, med njimi tudi predsednik in sekretar AMZ Slovenije ing. Vekoslav Jakopič in Lado Košiček, predstavnik državnega sekretariata za notranje zadeve, okrajnega in občinskega odbora Ljudske tehnike in drugi. Po izčrpnih poročilih je tov. Jakopič pohvalil delo društva, saj je bilo v preteklem letu ocenjeno kot eno najboljših podeželskih društev v Sloveniji. Društvo šteje okoli 400 članov in 850 pionirjev iz vse okolice. Usposobili jso 182 šoferjev amaterjev za A in B kategorijo. NESREČE zaradi vinjenosti 700.000 dinarjev škode V sredo'zvečer ob 11. uri se je na cesti Toneta Čufarja na Jesenicah pred železniškim nadvozom pripetila težja prometna nezgoda. 9- ton.ski tovorni avto znamsk? »Skoda«. S-10164. last »Tnin«nor-ta« Ljubljana, ki ga je upravljal šofer jeseniške železarne Franc Pogačnik, se je zaletel v desno stran nadvoza. Šofer je dobil le nekaj prask, na avtomobilu pa je za 700.000 dinarjev škode. Nesrečo je zakrivil vinjen šofer, ki je uparvljal vozilo brez privolitve pravega voznika avtomobila Aloj-z Vrščaja iz Vevč. neprevidnost otroka je bila vzrok požara V petek, 30. januarja ob pol treh popogldne je izbruhnil požar v gozdu SLP na Kalvariji nad Jesenicami. Gorela je trava in mlaj-dratnih metrov. Požar je zanetil ši borov gozd na površini 1500 kva- 10- letni J. A. z Jsenic, ko je metal goreče vžigalice v suho travo. Okoliški prebivalci so prej kot v eni uri požar lokalizirali. Škode je za okoli 5000 dinarjev. z avtomobilom v obcestni kamen V torek zvečer je vozil K. iz Dvorij pri Cerkljah tovorni avto, last Masarskega.podjetja Naklo. Ker je bil močno vinjen, .se je pri vasi Britof zaletel v obcestni kamen in pri tem avto močno poškodoval. Šofer je pobegnil in dogodka ni prijavil niti Tajništvu za notranje zadeve niti postaji LM Naklo. \ KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 Qla* Gorenjske 3 OLO s »rfvW letnšnfi družbeni načrt okraja Kroni OSPREDJU ^ Ob 40-letnici KPJ Spomin na tragični dogodek v Loki »a največ zadržal pri družbenem se bo brutto proizvod predvidoma v razpravi poudaril da bodo za- ^^^^^j^^^ brutto proizvodu in narodnem povečal za 5,5 odstotka in narodni radi majhne zmogljivosti gradbe- tov. Nastran je poudaril, da jc. v dohodkuTrfCivesticljahter pri dohodek za 7,1 odstotka. Družbeni ne operative težko uresničeni le- nerazvitih občinah še dovolj de-apo8lwkniu i^uktivn«ti V brutto proizvod in narodni doho- tošnji načrti investicij. O tem je lovne sile m da zato zaposlovanja letu 1957™ te dek sta se torej lani in se bosta govoril tudi tov. Horjak in nada- v teh krajih ne bi smeh omeje- **t povečal Zr'l5 2 Sotka v tudi letos v letu 1953 povečala pri- ljeval, da se nekatera podjetja vati. Tov Božič z Jesenic pravi, Primerih preisniimlet^^od- bližno za tretjino povečanja v le- kljub majhnim gradbenim kapa- da je pri tem največji problem ni.4o^ekpa^%X^T£- tu 1957. Zaka je bilo v letu 1957 citetam še vedno pojavljajo z no- neenak položaj medl gospodarskimi Pa prvi a 57 odrtX to dru- tako nenormalno povečanje, to je vimi gradbenimi načrti. Družbeni mi organizacijami ki so ze doae-tfa5 1^otka^diTlcTul959 kimalo nekatere odbornike. - plan poudarja, da morajo gradbe- gle maksimalno stopnjo razvoja, o,i odstotka, rudi v letu ^ predvsem v velikih na podjetja letos sklepati pogod- in onimi, ki je še niso dosegle. To- - zalogah, ki so ostale iz leta 1956 be najprej za negospodarske inve- variš Popit pa je poudaril, da je v in ki so bile vse realizirane šele stici je. Vsa prizadevanja za pove- okviru globala, ki ga določa druž- na hiranje in urejevanje zadnje-leta 1957. čanje sredstev za družbeni sta Družbeni plan kranjskega okra- dard bi se namreč precej onemo- Na seji sekretariata okrajnega odbora za proslavo 40-letnice KPJ so ugotovili, da se z večjo ali manjšo razliko po vseh občinah lotevajo konkretnih nalog. Največ dela pri zbiranju zgodovinskega gradiva se obeta v Tržiču, Kranju in še zlasti na Jesenicah, kjer je bila revolucionarna dejavnost zelo razgibana že v začetku delovanja KPJ, koj po prvi svetovni vojni. V Bohinju so se marljivo vrgli obeležiti 15-letnico tragičnega dogodka, ko je bilo tam ustreljenih 50 talcev. Na gimnaziji v Kranju so tudi ustanovili odbor tu proslavo 40-letnice. V odbor so imenovali skupno 6 članov iz vrst profesorjev in dijakov. Poleg zbiranja gradiva in sodelovanja z občinskim odborom so sk.enili povabiti tudi bivše dijake te gimnazije, ki so nekoč tu vodili napredno gibanje ali bili celo izključeni zaradi revolucionarnega delovanja. Pripravili bodo poseben program Zaradi razširitve proizvodnje uvedbo izdelovanja novih artiklov se je Tovarna gumbov v Kamniku preimenovala v »Mo-«elit«. Skrčila je na najmanjšo Količino izdelovanje gumbov iz sredstev za investicije v letu 1959 sticij ne bi mogli realizirati. K. M. n- beni plan, možno zaposliti vso raz- ga potrebnega gradiv, za Zbornik, nS;~,T7r^^T o- polozljivo delovno silo in ves na- L nimp„v-iin i^dnti oh l«taT predavanJ ° delu KPJ, SKOJ in i predvideva, da bo potrošnja gočila, če negospodarskih inve- ravni prirastek pravega proleta- SiJ aw?S^J •L i * si™iikatov, v katerin bodo poleg riata, kmete in polkmete, ki so US£^SS^^l2£a profesorJev nastopali tudi znani zaposleni v industriji, pa je treba t^ne ?NI- reV°1UCi°n^i * b"ci * NOB. usmeriti drugam. Izgovarjanje na vni . , .. . ... . ~ • KO«, nove šole itd.) vsklajevati nezaposlenost ni upravičeno, saj ^mGm^im^ revolucionarnimi plan dovoljuje zaposlovanje v ne- d odki v zadnjih g^J Tako kot na zboru proizvajalcev katerih drugih panogah, n. pr. v jin je bilo tudi na okrajnem zboru gradbeništvu, največ govora o zaposlovanju in Po končanih razpravah sta oba 7hr»r:i OT.O Krani z nekaterimi -. febru 40 Težnje manj razvitih občin znašala 7835 milijonov dinarjev, to je za 29 odstotkov več, kot je bilo vloženih v letu 1958. Stanovanjska gradnja se bo povečala za 26 od-biserne matice in začela izdelo- stotkov. — Spričo sprememb v Vati gumbe iz galalita in drugih strukturi investicijskih naložb se Plastičnih mas. Njeni izdelki ne v komunalnih in ostalih dejavno- Zaostajajo za uvoženimi, so pa stih družbenega standarda računa produktivnosti. Do izraza so pri- zbora OLO Kranj 23 dve tretjini cenejši. Za svojo za leto 1959 s povečanjem obsega §ie zlasti težnje manj razvitih ob- spremembami in fnbalažo je V Skofji Loki se te dni priprav-z nekaterimi ljajo na pomembno komemoraci-dopolnitvami jo, ki bo v ponedeljek, 9. . iz poginila za kon- Inv^Ucij za približno 53 odstoi- čin, da M jim dali motno* » na- ^ <*»!»■ •^ff-S** t&i h,*ejo^os L t^aneje Akcijo je lani prejela najvišje kov. Za investicije bo v letu 1959 dalje zaposlovati novo delovno si- proračun. i*. *• odlikovanje — jugoslovanskega vloženih skupno 7835 milijonov dinarja za embalažo. Ce bi imela narjev, od tega za gradnje 3403 mi-Več deviznih sredstev na razpo- lijone, za domačo opremo 2162 mi-kgo, bi lahko zadovoljila vse fijonov dinarjev in za uvoženo Program priredtev v kranjski občini Potrebe v državi, ker ima strokovno izvežban kader. opremo 1726 milijonov dinarjev. Predsednik OLO tov. Hafner pa je Zahteve članov T D Begunje na občnem zboru Razprtije in nesposobnost gospodarjenja povzročile moralno in gmotno škodo pod naslovom: »Kadar se ne ve, sebnih turističnih sob in s pomoč-kdo pije in kdo plača,« smo že po- jo Gorenjske turistične zveze podali o nekaterih nepravilnostih skrbelo za nabavo opreme turistič- S seje Občinskega ljudskega cdbora Železniki Slaba priprava je kriva, da seja ni uspela - Čudna stališča o nekaterih važnih vprašal * gostišču v Dragi pri Begunjah. občnem zboru Turističnega ^uštva so člani obsojali take in Številne druge pojave, kot nam Priča naslednji dopis. y soboto, 31. januarja zvečer je °ii redni letni občni zbor Turistična društva Begunje. nih sob. Gorenjska turistična zve za pa je v svojih prospektih tudi propagirala Begunje, grad Kamen in Dom v Dragi. Vendar je neenotnost v TD Be V ponedeljek popoldne je imela sejo komisija za program pri občinskem odboru za proslavo 40-letnice KPJ v kranjski občini. Na seji so sklenili, da bodo razen mnogih manjših proslav v kolektivih ob priliki proslavljanja" revolucionarnih dogodkov iz preteklosti, predvsem proslavljali 17. obletnico bojev in junaške smrti mladin-cev-skojevcev v okrogelski jami, občinski praznik 1. avgusta in na Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v že- XS^^^JSSS£^ obletnico vclike lekfiti'ne *t;lvkc-leznikih, ki je bila dne 29. januarja, se je razvila sila delwnih mcfit Da'je nemogoče iz- ^ se £ f čfeIa 20. avgusta 1936. le-živahna razprava o nekaterih aktualnih problemih Vesti, ker ni prostorov. ObLO pa {? v biVS! tovarni »-["greška« v komune Ima neko vilo, ki je last SLP in SESL in,.s?. razkrila na vse komune. upodablja podjetje tmske in loške tekstilne Svet za družbeni plan in finance ObLO Železniki „Nj£^ To ^/etje pJa ^ajJinia tovarne. Proslava na Okroglem je za sejo pripravil odlok O dopolnilnem proračun- nove prostore in bi vilo lahko od- *>yPada s centralnimi *večanost-. i • •• ., , , _.,». . ... mi v okvir praznovanja 40-let- skem prispevku, odlok o imenovanju komisije za na- stopilo ptrebam Občinskega ljud-«• •• • ----ii—---rvUrtiiSo ">olo7ni_ skega odbora. V razpravi pa je zastopnik podjetja ^Niko« dejal tudi tole: »Vila je naša last in jo he damo, pa konec !« cionalizacijo in predlog zazidalnega okoliša Železnikov. Vsa ta vprašanja so danes med najbolj aktualnimi v vseh komunah. Nedvomno nosi za tako neuspelo sejo precejšen del krivde tisti, niče KPJ, ki bodo 19. in 20. aprila. Zato jo nameravajo toliko sloves-neje proslaviti. Dne 19. aprila zvečer pa bo razen tega še svečana akademija. V jubilejnem letu KPJ nameravajo v Kranju odkriti tudi doprsna V razpravi o dopolnilnem pro- goji. ObLO Železniki namreč nI-računskem prispevku je imel ma primernih delovnih prostorov gunje povzročila v društvu težko predstavnik tovarno »Niko« neka- V prostoru, ki je velik 5 krat 7 m. ki je sejo vodil, ker ni bil dovolj kipa narodnemu heroju Ivu Slav moralno in finančno stanje. tere pomisleke o stališču za plan dela devet referentov, na dan gre pripravljen. Odborniki pravijo, Noben organ TD Begunje ni bil in finance in o pravilnosti tolma- skozi preko 50 ljudi. V tem pro- da na take seje ne bodo več pri- °bračundela katerega i e zboru sposoben pošteno in pravilno go- čenj, ki so mu jih dali zastopniki štoru je tudi glavna občinska pi- hajali. Položil stari upravnTodbor TD spodariti z Domom v Dragi ObLO na seji. V razpravi se je sarna. Delati pod takimi pogoji je c. n. cu-Joklu in prvemu sekretarju Okrožnega komiteja Francu Vodo-pivcu. Anketa med mladimi seminaristi PREDLOGI IN POBUDE Segunle, T'wi^wf£^ ." Občni zbor je po dolgi razpravi zadrževal ™ ^^f* ^ k bilo pomanjkljivo tudi zato, ker sklenil, da se zamenjajo vsi dose- in nazadnje predlagal, da se od- S Vse&valo predloga programa danji organi TD. Hkrati so skle- lok o dopolnilnem proračunskem ^la TD za leto 1959 nili, da se Dom v Dragi začasno prispevku sprejme, vendar M Do.sed-.nii odbor se Je sicer tru- zapre in končno ugotovi dejansko 10 % kot so predlagali .ampak 5 ^^^^^^S* *5* -to pa takoj z novimi or- odstotkov. v Dra«i pri Begunjah, opravljal gani začne s pravilnim m pošte- ljeval s potrebo po zviševanju tl*U druge turistične naloge. Toda ™m delom. Vse nepravilnosti bo- plac. To je očitno nerazumevanj v Prvi nalogi odbor ni uspel. Le ^° Prijavili sodišču, ki naj krivce potreb ObLO in po drugi strani iz- • deloma pa je bilo narejenih nekaj kaznuje. razito lokaiistično gledanje na nov Porocali smo že, da so v sobotošem socialističnem družbenem si- manjAih propagandnih akcij in Člani TD Begunje in množične odlok. Tudi novi urbanistični na- v Dijaskem domu na Zlatem polju stemu. Govorili so o šolski reioi- dana iniciativa organom ObLO organizacije bodo morali nuditi arti Železnikov mu niso bili vfiei, zaključili 5-dnevni ideološki se- mi, o ozadju napadov vzhodnega ^dovljiea, da so razširili in po- mnogo podpore novemu upravne- *-----. — ,.Q tem vprašanjem borijo tudi v drugih potrošniških središčih. K. M. treba odpraviti. Kaj misliš o izboljšanju dela mladinske organizacije? Večina udeležencev je na to vprašanje odgovorila, da se je treba izogibati suhoparnosti, neživljenskih predavanj in slabo organiziranih sestankov. Boljše je treba pripraviti sestanke. Mladinska vodstva naj se izogibajo preživelih oblik dela. Treba je najti nove oblike, ki bod dostopnejše sedanji razvojni stopnji mladega človeka. Nekdo v anketi predlaga, da bi skupinske izlete v naravo, po poteh partizanskih enot in ob pripovedovanjih starih skojevcev, lahko koristno uporabili zlasti letos ob 40-letnici KPJ, za seznanjanje mladih z našo preteklostjo. Nekateri menijo, da mladinska organizacija premalo skrbi za kulturno in družabno življenje mladine. V kulturno-prosvetnih društvih in sekcijah je še vedno premalo mladih. Mladinske organizacije po vaseh naj bi prirejale družabne večere s plesom in kratkimi kulturnimi programi. Mnenja seminaristov o strokovnem in ideološko-političnem izobraževanju so precej enaka. Vsi si želijo strokovnih predavanj in tečajev, vsi želijo napredovati v svoji stroki. Strokovne tečaje naj bi prirejali v tistih podjetjih, kjer . mladi nimajo ustreznih kvalifikacij. V skoraj v.seh podjetjih na Gorenjskem je namreč precejšen odstotek ljudi — ne samo mladih — ki nimajo tiste kvalifikacije, ki jo zahteva delovno mesto, na ka- preudarneje izbirati. To vprašanje je prevez zanemarila tudi organizacija ZK. Anketa je ugotovila, da večina udeležencev seminarja bero časopise in zasleduje politično in gospodarsko dogajanje doma in v svetu. Mladinski tisk je med mladimi precej razširjen, zlasti v šolah in podjetjih, manj na vasi. Največ berejo »Mladost«, »Mladino«, »Mlada pota« itd. • I. Zborovanja in priprave za nacionalizacijo V minulem tednu je bilo po vse Gorenjski na desetine /borovan, na katerih so javni in političn delavci našega okraja, pa tudi re publiški in zvezni ljudski poslanci tolmačili. Zakon o nacionalizaciji hiš in stavbnih zemljišč, ki ga je nedavno sprejela Zvezna ljudska skupščina. Zborovanja so organizirali v vseh večjih podjetjih, mestih in naseljih. Občinski ljudski odbori so že povsod začeli s pripravami za izvajanje novega zakona. Imenovali so posebne komisije za nacionalizacijo najemnih stanovanjskih hiš in posebne strokovne komisije za določitev gradbenih okolišev. Le-te so že tudi pripravile ustrezne predloge o katerih sklepajo ljudski odbori. 3. A 4 Glas-Gorenjih* KRANJ. 6. FEBRUARJA 1959 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom ne objavljamo o-glasov pfed vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50 % popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 475, uredništva 397. Kupim suhe mescesnove in smrekove deske 25 mm. poleg tega tudi nekaj 50 mm. Krelj, mizar, Kranj, Stara cesta 13. 2430 Od mlekarne do Krtine v Cir-čah sem v ponedeljek ob 17. uri IzTubil desno usnjeno rokavico. Najditelja prosim, naj jo odda na Smledniško c. 15. 2433 Prodam v odličnem stanju harmoniko klavirsko 24 basov »Hoh-ner«. Fende Vido, Kokrica 14, Kranj 2434 Prodam 11 tednov brejo svinjo ah' zamenjam za pitanca in 5 mladih prašičkov. Pavlic Kristina, Ljubno 21, Podnart. 2453 Prodam 4 mesece stare prašičke. Savs, Bašelj 9, Preddvor. 2436 Motorno kolo generalno obnovljeno, en mi voz 16 col ter moško in žensko kolo u«rodno prodam. Zg. Senica 16 pri Medvodah. 2437 Prodam netal voz hlevskega gnnia. Sp. Brniki 11, Cerklje. 2483 Konj star 10 let. srednje težak, zdrav, priden in krotak, naprodai. Brezje 52. 2439 Prodam enostanovanjsko hišo. Naslov v oglasnem oddelku. 2440 Prodam 20 mescev staro ko-bilco »Hoflinger« ali zamenjam za povedo po dogovoru. Cerklje št. 114. 2441 Prodam nov voz neokovan ter nove osi in komat za konja. Zamenjal bi tudi za deske. Alič, Preska, Medvode. 2442 Zelo po°eni nrodam kuhinjsko opravo in žensko kolo. Jelenčeva 23, Primskovo. 2443 Iščem uno'rojenko za 4 ure dnevno dopoldan. Ostalo po dogovoru. Primožič, Maistrov trg 10, Kranj. 2444 Trgovska pomočnica z znanjem nemščine išče službo v špecerijski trgovini z neprekinjenim časom v Kranju. Ponudbe poslati pod »I, marec« v ogl. oddelek. 2445 Honorarno administrativno moč za 4 ure v dopoldanskem času STeimemo. Obrtno pod jet je »Pleskarstvo« Kranj, Koroška 23. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. 2446 Iščem gospodinjsko pomočnico samo za dopoldanski čas. Naslov v oglasnem oddelku. 2447 Moški gre v skupno stanovanje ob progi Kranj .Ljubljana. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 2448 Delavka v drugi izmeni dobi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. ' 2449 Opozarjam, da nisem plačnik kakršnih koli dolgov in obveznosti svoje žene Dore Presterl. 2449 Prodam seme pasje trave. — Brane Potočnik, Bukovica 24, pošta Lelca. 2451 Prodam del hiše v okolici Kranja. Takoj vseljivo. Naslov v ogl. oddelku. 2452 Delavka dobi stanovanje in hrano. Ostalo po dogovoru. Visoko B8j Šenčur. 2453 Obveščam, da sem odprl odvetniško pisarno v Radovljici — Kajuhova 4. Odvetnik: France Galičič. 2454 Pri AMD Podnart se bo pričel 15. februarja 1959 nov tečaj za šoferje amaterje. Prijavite se v sredo 11. februarja od 16. do 18. ure ali v nedeljo 15. februarja ob 8. uri v društveni pisarni v Podnartu. PREDPUSTNA VESELICA Kino »Predilec« Sk. Loka priredi v soboto 7. februarja ob 20. uri pred pustno veselico. Vabljeni. ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta JANEZA ZUPANA iz Šenčurja se toplo zahvaljujemo vsem bolnikom, strežnemu in zdravstvenemu osebju na Golniku na lajšanje bolečin in venec, Maksu Erzinu za izkazano pomoč in Mlakarju za poslovilni govor. — Hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in darovali vence. Družina Zupanova I. V. »STORŽlC«, Kranj 7. februarja ob 14.30 uri premiera amer. barv. risank Sestavljen program VIII -vstopnina 30 din. Ob 15.45; 17,50 in 20. uri amer. barv. cinemaseope film »20.000 milj pod morjem«, ob 22. uri premiera ameriškega barvnega filma »Jezdili so na zapad«. 8. februarja ob 9. uri amer. barvne risanke Sestavljen program VIII, vstopnina 30 din. Ob 10. in 13. uri ameriški barvni film »Jezdili so na zapad«, ob 14.45; 16.50 in 19. uri Vsem, ki so ob težki izgubi naše predrage sestre MICI LAKNER počastili njen spomin, ji prinesli cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, iskrena hvala. Kokrica pri Kranju, 5. februarja 1959. Laknerjevi ameriški barvni cinemaseopski film »20.000 milj pod morjem«, ob 21. uri premiera ameriškega barvnega filma »Pohlep po življenju«. »TRIGLAV«, Primskovo: 7. in 8. februarja zaprto. »SVOBODA«, Stražišče: 7. februarja ob 18.30 ameriški barvni film »Mirni človek«, ob 21. uri premiera ameriškega barvnega cinemaskopskega filma »Pohlep po življenju«. — 8. februarja ob 13.30 uri premiera amer. barvnih risank Sestavljen program VIII -vstopnina 30 din. Ob 15., 17. in 19. uri premiera ameriškega barvnega filma »Jezdili so na zapad«. NAKLO: 7. februarja ob 19. uri francoski barvni film »Francoski can-can«. 8. februarja ob 16. in 19. uri premiera ameriškega barvnega cinemaskopskega filma »Sedem let skomin«. »KRVAVC«, Cerklje: 7. februarja ob 19. uri ameriški barvni ci-nemaskopski film »Sedem let skomin. 8. februarja — zaprto. »RADIO«, Jesenice: 7. februarja jugoslovanski film »Dobro morje«. 7. do 10. februarja italijanski barvni cinemaseopski film »Izgubljeni kontinent«. »PLAVŽ«, Jesenice: 7. do 10. februarja ameriški barvni film »Puščava živi«. Žirovnica: 7. in 8. februarja ameriški barvni film »Čarovnik iz Oza«. Dovje-Mojslrana: 7. in 8. februarja angleški film »Jaz sem kamera«. Koroška Bela: 7. in 8. februarja jugoslovanski film »Dobro morje«. 9. februarja ameriški barvni film »Puščava živi«. Bled: 6. do 9. februarja angleški barvni vistavision film »Hiša skrivnosti«. Predstave v petek in ponedeljek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri ter v nedeljo ob 10., 15., 18. in 20. uri. Radovljica: 6. in 7. februarja ob 20. uri ter 8. februarja ob 15.30, 17.30 in 20. uri italijanski barvni cinem. film »Lepa mlinarica«. Ljubno:: 7. februarja ob 19.30 amer. film »Žigosan«. »SORA«, Skofja Loka: 6. do 8. februarja francosko-jugosl. cinemaseopski film »Gubijah«. Ziri: 7. in 8. februarja ameriški film »Steza slonov«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19.30 uri. »OBZORJE«, Železniki: 6. februarja ob 20. uri ter 8. februarja ob 15. in 19.30 uri ameriški film »Tarzanova prijateljica«. »DOM«, Sovodenj: 7. in 8. februarja argentinski film« »Tajno močvirje«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Duplica pri Kamniku: 7. in 8. februarja ameriški film »Vohunski lov«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. S M U ČAN JI SPREMEMBA AVTOBUSNEGA VOZNEGA REDA NA PROGI SKOFJA LOKA—ŽIRI Poštni avtobus na progi Skofja Loka—Ziri bo vozil od 5. februarja t. 1. ob delavnikih po naslednjem voznem redu: 8.45 9.11 9.19 9.43 Skofja Loka Poljane Gorenja vas Ziri * 11.43 11.17 11.09 10.45 Dosedanja vožnja ob 16.10 iz ZiroV odpade. PODJETJE ZA POSTNI, TELEGRAFSKI IN TELEFONSKI PROMET V LJUBLJANI GLEDALIŠČE. GLEDALIŠČE »TONE CUFAR«, JESENICE V soboto, 7. februarja ob 19.30 uri N. Manzari: »Naši ljubi otroci« — Komedija v treh dejanjih — Za premierski abonma. Ostale vstopnice v prodaji. V nedeljo, 8. februarja ob 19.30 uri N. Manzari: »Naši ljubi otroci« — Komedija v treh dejanjih — Za abonma nedelja — Ostale vstopnice v prodaji. — Zveze z vlaki ugodne. TRI PRVA MESTA ZA KRANJČANE V soboto in nedeljo je bilo v Ravnah na Koroškem prvo letošnje srečanje naših najboljših alpskih smučarjev. Na Uršli gori so se zbrali tekmovalci iz štirinajstih društev, ki so se v izenačenih borbah borili za naslove republiškega prvaka. Vsekakor so bili tokrat najuspešnejši Kranjčani. Osvojili so pri članicah v veleslalomu in slalomu prvo mesto, prav tako pa je tudi Sumi v konkurenci najboljših jugoslovanskih alpskih smučarjev presenetil v veleslalomu vse strokovnjake: in zanesljivo postal republiški prvak. Janez Sumi bi verjetno naslov prvaka osvojil tudi v slalomu, če no bi v prvi vožnji zcrrešil vratca (zaradi tega je bil diskvalificiran), saj je v drugi vožnji dosegel najboljši čas. Čeprav je bilo pričakovati, da bosta Kranjčanki Zupančičeva in Ankeletova osvojili prvi dve mesti v slalomu in veleslalomu, ni nihče pričakoval, da bo Ankeletova presenetila v slalomu in pustila za seboj rutinirano Zupančičevo. Verjetno bi ji ta podvig ne uspel, če ne bi Slavica zaradi padca zgubila precej časa. Vsekakor pa od Majde Ankele-tove pričakujemo, da bo že v bližnji prihodnosti postala povsem enakovreden tekmec večletni reprezentantki Slavici Zupančičevi. Tudi ostali tekmovalci iz Kranja so startali z uspehom. Med njimi zlasti Križaj in Jamnik. Na prvenstvu so razen omenjenih tekmovalcev skoraj vsa prva mesta v vseh disciplinah osvojili Gorenjci. Med njimi pa je bil vsekakor najuspešnejši Jože Dor-nik iz Tržiča, ki je z mojstrsko vožnjo v slalomu pustil za seboj s precejšnjim naskokom vse ostale tekmovalce. Od ostalih Gorenjcev so se najbolje uveljavili Jeseničani: Stane Klinar, Lakota in Zugovic. Skratka, po prvi večji prireditvi v letošnji sezoni lahko pričakujemo, da bodo alpski smučarji dosegli lahko precej boljše rezultate kot prejšnja leta. Rezultati — veleslalom - člani (I. in II. razred): Sumi (Triglav) 1:14,0; S. Klinar 1:16,2; Zugovic (oba Jesenice) 1:17,0; Dornik (Tržič) 1:17,7. Članice: Slavica Zupančič 1:23,6; Praček (Jesenice) 1:45,7; Ankele 1:59,1. Člani (III. do V. razred): Lunežnik (Branik) 1:26,1; Rakovi č (Triglav) 1:27,0 itd. Slalom — člani (I. in II. razred): Dornik 1:57,3; Stane Klinar 2:01,1; Lakota 2:02,3; Zugovic 2:03,3 itd. Članice: Ankele 1:58,3; Zupančič 2:08,9; Praček 2:18,5 itd. Člani (III. do V. razred): 4. Jocif (Triglav)* 2:18,0. SMUČARSKI TEČAJ NA KRIŽKI GORI Prve dni tega tedna se je vrnilo 28 dijakov kranjske gimnazije in ekonomske šole z 8-dnevne-ga smučarskega tečaja na Križki gori. Mlade smučaje, ki so z bivanjem na Križki gori nadvse zadovoljni, so motile le slabe snežna razmere. Tečaj je podprla šola in Počitniška zveza tako, da so dijaki prispevali le minimalen znesek, rr igre od petnajstih in zaradi tega ni bil psihično preobremenjen. In končno, naklonjen mu je bil tudi žreb ter dokaj dobra kon-dicijska priprava za tako težak turnir. Janez sam nam je o turnirju povedal takole: »Prvi dan sem igral fantastično. Ljudje drug za drugim so me spraševali, kaj delam in ali sploh vem, kako igram. Drugi dan sem imel že zjutraj krizo. Zaradi tega sta me premagala Jazvič in Franjič. Prvi ...MJt PRHMV.LSTVA | KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA KRANJ Odprodaja od svojih osnovnih sredstev naslednje predmete: 1 tovorni avto Tam Pionir — 3 tonski 1 osebni avto Opel-Super — 4 sedežni 6 kom. skladiščnih tehtnic — nosilnost 300, 500, 700 in 1000 kilogramov. Vse gornje predmete si interesenti lahko ogledajo v skladišču podjetja na postaji Kranj. . Cene in ostale informacije daje uprava podjetja Kranj, Ljubljanska cesta 1 (Hotel Jelen). V KRANJU Poročili so se: Alojz Uršič, čuvaj in Angela Spendal, gospodinja; Srečko Zorman, gumar in Marija Vombergar, predilka; Peter Pintar, obrtnik in Marija Zi-herl, kmečka delavka; Franc Thaler, gozdni delavec in Jožefa Pir-nar, gospod, pomočnica; Franc Jerše, zidar in Justina Stirn, tkalka; Matijan Beton, usnjarski tehnik in Stanislava Reven, delavka; Franc Sitar, železostrugar in Marija Janša, tkalka! Stanko Omers, tov. del. in Tilka Kopač, predilka; Jožef Ošlaj, šofer in Marija Anto-lin, navijalka; Alojzij Rebol, delavec in Cecilija Rogelj, delavka; Alojzij Potočnik, mesar in Marija Kepic, tov. delavka; Boris Kacin, precizni mehanik in Daniela Per-dan, navijalka; Janez Markič, tesar in Marija Bohinc, gospodinjska pomočnica; Franjo Zeželj, ključavničar in Ana Jezernik, tovarniška delavka; Franc Logar, kmetovalec in Frančiška Brolih, gospodinjska pomočnica. DEVET ZMAG ZA TERANA NA TURNIRJU SESTNAJSTORICE Vsi prijatelji in poznavalci namiznega tenisa so z zanimanjem spremljali turnir najboljših jugoslovanskih seniorjev in seni-ork, ki je bil od prejšnjega petka do nedelje v Beogradu. Član kranjskega »Triglava« Teran je iz petnajstih iger dobil devet točk in je le šestkrat odšel premagan od mize. Izgubil je proti Jazviču, Franjiču, Ha-rangozu, bratoma Markovič ter Hrbudu; premagal pa je: Osma-giča, Pavasoviča, Tomažiča, Hu-detza, Vogrinca (!), Kerna, Uzo-rinca, Franjiča in Gabriča. Kje moramo iskati vzroke tolikšnega uspeha maturanta Terana? Janez je nastopil prvič na takšnem turnirju in to po daljšem času, ko ni imel nihče prave predstave o njegovi igri. Razen tega je imel pred seboj jasen načrt: odšel je z nalogo, da mora dobiti samo štiri JANEZ TERAN je tvegal vse, jaz pa sem bil premalo ogret, vse mišice so me bolele in mi ni šlo kot bi mi moralo. In ko sem tako bil zaradi poraza precej potrt, se tudi v naslednji igri s Franjičem nisem mogel zbrati. Le-ta je dobro izkoristil moje razpoloženje. V tretjem srečanju sem imel za nasprotnika Kerna, ga premagal in odtlej pa do konca turnirja sem igral morda še bolje kot prvi dan.« Nadalje nam je Teran še pripovedoval, kako so ga potem, ko je premagal Vogrinca, v vsakem srečanju bodrili številni gledalci; pa tudi za novinarje in fotore-porterje je bil prava poslastica. Vsekakor pa sta mu dala največje priznanje zvezni kapetan in trener s tem, da sta ga uvrstila v spisek najresnejših kandidatov za potovanje na svetovno prvenstvo,( ki bo od 27. marca do 5. aprila v Dortmundu. Po uspehu v Beogradu lahko upravičeno pričakujemo, da bo Janez Teran v okviru državne reprezentanco res odpotoval na svetovno prvenstvo. Zato je želeti, da bi se Teran kot tudi Kern na naslednjem turnirju kandidatov osmorice, ki bo čez deset dni (morda celo v Kranju) še enkrat tako odrezal kot se je tokrat. S. R. PRED REPUBLIŠKIM TURNIRJEM • Kranj, 7. februarja. Jutri popoldne se prične v Kranju v avli osemletke »Simon Jenko« republiški turnir, ki ga prireja domaći Triglav. Zlasti zanimive borbe bodo v moški in žensk; konkurenci. Največ možnosti ima pri prvih Teran, ki se je pred tednom z dobrim plasmanom vrnil iz Beograda. Njegovi tekmeci so: Kern, Tomažič in Podobnik.' Pri ženskah pa bo borba za prvo mesto med Plutovo in Trampuževo. it P 1 A V A Rl i l KOCMUR ODLIČEN V soboto in nedeljo je bil v Zagrebu v novem z'mskem bazenu dvodnevni plavalni mednarodni miting, na katerem so sodelovali najboljši plavalci iz Jugoslavije, pa tudi znani tekmovalci iz Madžarske ter Italije. V soboto je dosegel vsekakor najboljši rezultat tekmovanja Kranjčan Kocmur, državni prvak na 100 metrov prosto, ki je tokrat prvič v zimskem času v svoji specialni disciplini dosegel čas pod eno minuto — 58,2 sekunde. To jo rezultat, ki ga uvršča med vrhunsko tekmovalce tudi izven meja naše domovine. Istočasno pa ta rezultat dokazuje, kakšne uspehe bi lahko dosegli kranjski plavalci, če bi imeli možnost pravilnega treninga tudi v zimskem času. S T RUSI V D *■/ ■ .t^:TV, j •' ■. 'v :■ ■ r . .'. • V . ',-% MLADINCI IZ MOSENJ SO SE UVELJAVILI Preteklo nedeljo so v Radovljici zaključili občinsko ekipn« strelsko prvenstvo z zračno puško. Pri članskih ekipah so zmagali strelci iz Radovljice z 2359 krogi, med mladinci ekipa strelcev iz Mošenj s 1021 krogi, pri članicah strelke iz Radovljice s 549 krogi, prav tako pa so bili tudi prvi radovljiški pionirji s 761 krogi. «V JO-M Olj V POČASTITEV 40. OBLETNICE KPJ Preteklo soboto je imelo AMD Podnart svojo prvo redno sejo. Po konstituiranju odbora so izvolili tudi komisije: športno, šolsko n posebno komisijo za delo s pionirji. Sklenili so, da bodo ielali kar najbolj vsestransko, -seveda kolikor bodo imeli za to možnosti. Tako bodo že 15. februarja pričeli z novim tečajem za šoferje — amaterje, poleg tega pa bodo predvajali v Kropi in Ljubnem film »Montaža Merce-desa«, medtem ko bo komisija za delo s pionirji takoj izdelala svoj spored prireditev. THiSIA V7C0IA 3 ORCNTFOA Z^OR* TVB »-PARTIZAV« K\ BLEJSKI DOBRAVI V minulih dneh ie imelo TVD »Partizan« na Blejski Dobravi redni letni občni zbor. Iz poročil je bilo videti, da so v preteklem letu dosegli lepe uspehe, čeprav imajo težave s prostori, orodiem in vadit.elis.kim kadrom. Udeležili so se 12 pomembnejših tekmovin'. na Vit h so rtaoki le zaživelo. Novo društvo vodi predsednik Braniselj in tajnik Galof. Društvo ima včuko nalogo — popularizirati šah v Selški in Poljanski dolini. TOKRAT PRVAK BUKOVAC Na rednem mesečnem brzotur-nirju SD Kranj je v sredo, 4. februarja proti pričakovanju zmagal prvokategornik Desimir Bukovac 8, pred mo'strskiro kandidatom Srdjanom Bavdkom 7, ifl -irvokategornikom Čopičem 4 U1 iol točke. Naslednji dve mesti sta osvojila mlada igralca PrelovšeK in Zavrl. Udeležba je bila tokrat dokaj slaba. POLFINALNI TURNIR SE BLIŽA KONCU Letošnji polfinlni turnir gre h koncu. Nekaj kol pred zaključkom je stanje na tabeli takole: Korefl 10,5, Engelman in Djordjevič p° 8,5, Prelovšek, Pekovšek, Stagaf in Kmetic 7,5, Bratuša 7 itd. Tabela ni popolna, saj imajo nekateri šahisti nekaj več odigramh partij. Vsi, ki bodo dosegli na tefl1 turnirju drugo kategorijo, bodo imeli pravico nastopa v finalu za prvenstvo Kranja. Vzporedno i tem turnirjem so odigrava tud1 turnir četrtokategornikov. Na tabeli vodi Crček z 10 točkami. j KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 Gtan Gorenjske 5 Ob drugi premieri DPD „Suoboda" Kranj TENNESSEE WUXIAMS: Steklena menažerija Za uvod beseda o repertoarni po-1 i ti k. i kranjske Svobode. Ce smo ob prvi premieri letošnje gledališke sezone — gledali smo Ostrovskega satirično komedijo *Gozd« — ob m;,sli na občinstvo septično zmajevali z glavami, te-~daj nas bo tokratna izbira dramskega dela toliko bolj začudila. Uprizoriti Tennesseeja VVilliamsa Ste- storila kranjska Svoboda. Doslej je bilo delo še vedno uprizarjano le pod naslovom »Steklena menažerija«. Igra je zanimiva predvsem zaradi svojevrstnega dramaturškega prijema, s katerim se hoče avtor ogniti konvencionalnemu realizmu v dramaturški gradnji. v svojih stremlje-njih je šel še dlje: dramsko tehniko Prizcr iz Tennessee VVilliamsa »Steklene manažerije« v uprizoritvi DPD »Svoboda« Kranj. — Laura (Miča Fajonova) in Jim O'Connor (Tone Hotko) je osvežil s filmskimi izraznimi sredstvi. Vendar tudi teh ne uporablja realistično, marveč zgolj smiselno iz občutja in za občutje, s čemer hoče dati drami smiselnega poudarka in ustvariti ustrezno dramsko vzdušje. Ta izrazna sredstva pa so bila v kranjski uprizoritvi preborna, da bi v gledalcu sprožila globlje občutje. Tudi literarno-dramaturški prijem v zvezi s pripovedovalcem Tomom, ki živi v dveh vlogah dasiravno ni pridobitev novejšega časa, daje delu sočnost, neposrednost in poseben čar. Bistvena vrednost dramskega dela pa je konec koncev literarna tehtnost. Nobenega dvoma ni — delo je vzklilo iz današnjega časa, iz obtožbe vnanjega sveta in družbe. Gre za konflikt med bedo in razkošjem, kleno menažerijo, pomeni vsekakor Pogumno dejanje, zlasti še, če delo naštudira amaterska skupina. Upravičeno se torej lahko vprašamo, kaj Je kranjske amaterje privedlo do take programske odločitve? Menda 10 uspeh, ki ga je delo zabeležilo v New Yorku s 563 ponovitvami? Ali niorda uspešno uprizarjanje v Franciji in Zapadni Nemčiji? Ali celo kritika, ki je bila delu zelo naklonjena in ga je celo prištela med najboljše stvaritve novejše ameriške dramatike? Eno je ja,sno: uprizoritev, v kateri nastopajo le štiri osebo, širokemu gledališkemu občinstvu ne bo ugajala. To je morda potrdila tudi prva repriza z 19 gledalci. — In še nekaj, kar se mi ne zdi Posebno umestno. Čemu prevajati •menažerijo« v »zverinjak«, kar je za toplo besedo, ki spregovori v prid ponižanih in razžaljenih malih ljudi, ki jih je življenje, ne po lastni krivdi, potisnilo na stran, na pot hrepenenja po nedosegljivih lepotah. Čeprav je zgodba zrasla iz trpke in surove vsakdanjosti, je odeta v rahlo patino poetičnosti in romanti-ziranja, kar daje pripovedi nadih pravljičnosti. Igro je režiral ing. Boris Valenči*'. Brez zadrege lahko trdimo, da se je znal režiser s tenkočutnim posluhom približati svetu malih ljudi in izluščiti iz dela vodilno misel: klic po humanosti. Ne morem pa se znebiti vtisa, da režijski koncept ni bil obdelan v vseh epizodah z enako skrbnostjo. Nekateri prizori so spregovorili z iskreno in nepotvorjeno avtorjevo govorico, drugi pa so izzveneli v prazno. Morda bi kazalo bolj paziti na statiko in premike, ki vselej niso bili psihološko utemeljeni. Situacijski premik še vedno ne more nadomestiti govorne dinamike premiki naj bodo psihološko utemeljeni. Sicer pa je uprizoritev dokaj umirjeno rasla od epizode do epizode. Če gledamo na režijski koncept kot celoto, tedaj smemo govoriti o nespornem uspehu. Amanda VVingfieldove je bila zaupana Mili Valenčičevi. Lik matere, katere ljubezen je razpeta med razkošjem spominov iz preteklosti in željo po sreči svojih otrok, je risala z drznimi toni svojega obširnega igralskega registra. Njena tragika bi prišla do še večje veljave z nakazovanjem subtilnih občutij z notranjo igro. — Njeno hčer Lavro je oblikovala Miča Fajonova. Bila je prosojna, kot jsteklena figurica krhka in v pravljični svet zamaknjena lepota, ki je bila bolj podobna sanjskemu prividu kot živemu bitju. Kaj bi lahko še povedali v njen prid? Ugajala bi tudi avtorju. — Toma VVingfielda je zaigral Bogdan Fajon. Njegovi veternjaški razdražljivosti in trenutnim grobostim smo verjeli in čutili, da se pod navidezno trdo skorjo skriva toplo srce sina — skrbnika. Morda smo mu celo verjeli, da se bo nekoč vrnil k materi in sestri ter jima prinesel drobec njunega sanjskega sveta. Tudi Tom — pripovedovalec je bil skrbno iz- delan, vendar ne bi škodovalo, če bi bil včasih toplejši v glasovni modulaciji. — Tudi Jim O'Connor Toneta Hotka je bil soigralcem enakovreden lik. Namen postaviti povprečnega Američana, se kot ostalim tudi njemu ni povsem posrečil. Bil pa je topel, iskren in neposreden ob priznanju krivde, da je njegova trenutna lahkomiselnost vzbudila pri Lavri ljubezen, trenutek nato pa trpko spoznanje. Scena Saše Kumpa je dajala uprizoritvi domiselni in funkcionalni okvir. Vsekakor je Svoboda zabeležila s Stekleno menažerijo uspeh, na katerega so lahko režiser in požrtvovalni igralci ponosni. S. S. Kako bomo počastili Prešernov spomin Največji slovenski kulturni praz- Olševek, moški pevski zbor OKUD nik bomo tudi letos kar najdostoj- »Enakost« iz Kranja, moški pevski neje proslavili. V ta namen so zbor dpd »Svoboda« Stražišče in prosvetna društva, učni zavodi in moški, ženski in mešani pevski druge kulturne institucije širom po Sloveniji skrbno pripravile lepe proslave in podobne prireditve. MANIFESTACIJA GLASBENE KULTURE V KRANJU Svet Svobod in prosvetnih društev ObLO Kranj je v počastitev Franceta Prešerna priredil revijo pevskih zborov in instrumentalnih ansamblov. V četrtek, 5. februarja ob 20. uri so v Prešernovem gledališču nastopili pevski zbori, drevi, ob 20. uri pa se bodo predstavili instrumentalni ansambli. Vokalno kulturo so zastopali moški sekstet DPD »Svoboda« Šenčur, ženski pevski zbor KUD »Straža« zbor »France Prešeren« iz Kranja. GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V KRANJU 110. obletnico Prešernove smrti bo počastilo tudi Prešernovo gledališče. V \a namen je povabilo v Kranj SNG Drama iz Ljubljane, ki bo uprizorilo v nedeljo, 8. februarja VVilliama Shakespearea komedijo »Ukročena trmoglavka«. Kot ob prvem gostovanju, kaže, da bodo gledališčniki iz Ljubljane tudi ob tem srečanju privabili v kranjski gledališki hram množico obiskovalcev. Doe razstavi o Mestnem muzefu u Kranju Nesladkobna umetnost Mire Pregljeve Pred letno skupščino Občinskega Sveta „Svobod" in prosvetnih društev Jesenice Na zadnji seji občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev Jesenice so člani .sklepali o pripravah *a letno skupščino, ki bo v nedeljo, 22. februarja ob 9.30 na Dovjem. Skupščina bo pregledala delo »Svobod« in prosvetnih društev v minu-*em letu in nakazala napotke za Prihodnje delo. Tudi lani je bilo delo naših prometnih društev navzlic najrazličnejšim težavam plodno. Rezultate, ■dosežene na glasbenem področju, bo pokazala revija pevskih zborov Kulturni drobci iz Škofje loke • Dramska sekcija dpd »SVOBODA« iz Škofje Loke, je pred kratkim z velikim uspehom priprava svoje II. nagradno tekmovanje P°d naslovom »NEZNANI TALENTI Nastopajo «. Novost je bil nastop humoristov »svobode«. Največji Uspeh pa so dosegli trije člani družne Igličar iz Reteč. Loška publika 3e štirikrat napolnila dvorano ter nastopajočim, po.sebno pa uspeli re-*'ji predstave, dala vse priznanje. Prihodnja tovrstna prireditev bo že *etošnjo spomlad. • Državna glasbena šola je v prvem polletju dosegla lep napredek, kar so posebno opazili poslušalci interne produkcije. Napredku ja pripomogla predvsem pomladitev učnega kadra. Problem zase pa so še vedno slabi inštrumenti. • V zadnjih mesecih se je močno Povečal obisk mestne knjižnice in čitalnice. To narekuje razširitev delovanja te ustanove. Zato bo v kratkem dobila knjižnica vse spodnje prostore doma zb, kajti muzej NO se je prav tako preselili na lo-ski grad. J. K. in instrumentalnih ansamblov na Jesenicah 14. in 15. februarja, ki bo posvečena 40-latnici ZKJ. Istemu jubileju bo posvečena tudi revija dramskih družin, ki bo razen jeseniške, vključevala tudi radovljiško in blej.sko občino. Revija ne bo samo pregled dela gledaliških amaterjev v omenjenih občinah, temveč tudi izbirno tekmovanje za sodelovanje na velenjski reviji amaterske gledališke dejavnosti. Precejšnje uspehe so dosegla društva tudi pri splošnem izobraževanju, ki je postalo tudi za občinstvo zelo cenjena oblika kulturnopro-svetnega dela. Prav ob teh nalogah pa čaka društva še obilica dela. Sklepi mariborskega kongresa »Svobod« še niso povsod uresničeni, pa tudi pismo CK ZKJ nudi toliko gradiva za vsakdanje delo v društvih, da mu bomo morali posvečati več pozornosti kot doslej. Prav na te naloge želi še posebej opozoriti letna skupščina prosvetnih društev jeseniške občine; sama razprava pa bo najbrže tudi nakazala možnosti novih oblik dela v društvih. Občinski Svet »Svobod« na Jesenicah je tudi razpravljal o kandidatih za Čufarjeve nagrade, ki jih skupščina podeljuje najzaslužnejšim Svobodašem; na predlog društev bo nekaterim dolgoletnim in najpožrtvovalnejšim delavcem podeljeno odlikovanje »Svoboda«. -ae- Neki kritik je skupino francoskih poimpresionističnih slikarjev ogorčeno poimenoval »fauvisti«. Za besedo, ki jo je izrekel, nimamo v slovenščini primernega nadomestila. Morda ji še najbolj ustreza izraz »podivjanci«, ki pa s svojo nesprav-ljivo ostrino presega pomilovalno pikrost francoskega pojma. Vzklik graje — torej — je dal ime precej vidni smeri modernega slikarstva, smeri, ki ima med podobnimi ustvarjalci mnogo pripadnikov, čeprav ji začuda manjka točno določen program, ali bolje, čeprav v njenih arhivih ni najti kričavo napisanih deklaracij in manifestov, kakršne so si umišljali v propagandne ter reklamne svrhe pristaši drugih likovnih struj dvajsetega veka. Fauvisti priznavajo predmetnost, toda med naturaliste in realiste jih vendarle ne moremo šteti, ker prezirajo dolgočasno kopiranje prirode ter sladkobno idealiziranje naravne resničnosti. Fauvisti prisegajo na čistost barv, in sicer takšnih, kakršne so same od sebe, kakršne so na paleti. Impresionistični način slikanja, ki je neločljivo povezan z načelom, da naj bodo barve takšne, kakršne vidimo v prirodi, odklanjajo. Njihov kolorit prav zato ni umirjen, temveč živ, skoroda kričav, pritiran do skrajnosti. Fauvisti v skladu s svojim priznavanjem predmetnosti in barvne pestrosti ljubijo tudi močne konture, obrise. Na platna jih nanašajo z drznimi potegljaji čopiča, kakor bi hoteli zanesljivo ločiti stvari od stvari. Naravno podobo predmetov, njih videz s tem občutno deformirajo in se tako oblikovno približajo eks-presionistom, toda vsebinsko, notranjo globino le-teh skušajo doseči samo nekateri od njih. Olja, gvaši in risbe Mire Pregljeve se po svojem slogu ujemajo s slikarsko smerjo, ki smo jo opisali. To so pogumno, morda celo malce preveč energično zasnovane upodobitve polj, sadovnjakov, obmorskih vedut, mestnih ulic ter človeškega vrveža pred kinom, v slaščičarni, na trgu itd. Nedodelanost tega ali onega motiva, izvirajoča menda iz nekakšne živčno-sunkovite naglice ustvarjanja, ne učinkuje kot hiba, marveč se zdi nujna in po svoje privlačna (Mlačev). Od olj zaslužijo omembo zlasti: Semena, Jablane, Južina, Piran, Šivalnica in Ičiči-mreže. Med gvaši pa: Piran, Koper, Opatija, Riječina, Reka, Ljubljansko tromostovje, Kolodvor, Čolnarna, kmečki motivi in že omenjene upodobitve mestnega živ-žava. Š. Eržen Iz arzenalov preteklosti Hkrati z likovno razstavo Mire Pregljeve je bila v zgornjih prostorih muzeja odprta tudi razstava starega orožja, ki ga je prispeval muzejski depo. Razstavni predmeti sicer ne predstavljajo vseh vrst orožja, vendar segajo dokaj daleč v našo preteklost, iti sicer v začetek 16. stoletja — v dobo kmečkih uporov. Iz te dobe je ohranjena primitivio izdelana tlačanska sulica. Podobno orožje predstavljajo helebarde iz 17. stoletja. Dokaj obširna pa je zbirka najrazličnejših sabelj, bajonetov in sprehajalnih palic z vdelanimi bodali iz 19. stoletja. Enako velja tudi za puške in pištole. — Zanimive so pištole kremenjače iz sredine 18. stoletja in pištole na udarno glavico,- pozornost vzbujajo tudi bogato okrašene in z srebrom okovane skrbskobosanske »Kubare« iz prve polovice 19. stoletja. Zbirka orožja je povezana tudi z nekaterimi predmeti, ki so služili vojakom v preteklih stoletjih. Semkaj sodijo čutare, posebno redkost pa predstavlja z železom okovana vojaška blagajna v em-pirskem slogu (iz časa Napoleonovih osvajanj). Razstavo poživljajo nekatere slike in panjske končnice, ki ponazarjajo lovske prizore in podobno motiviko. — Razstava bo odprta do 20. februarja. DPD Svoboda .France Prešeren" na Breznici zaživela •PASTIRČEK PETER in KRALJ MALIBAN« razveselila najmlajše Pred četrto prpmiero gledališča „Tone Čufar" Nicola Manzari: »Naši ljubi otroci« Po daljšem odmoru se nam je DPD Svoboda »France Prešeren« na Brez-nici v nedeljo, 25. januarja, predstavilo z najmlajšimi igralci, ki so v spretni režiji tov. Julke Dolžanove ljubko zaigrali »Pastirčka Petra in kralja Malibana«. Prekinitev električnega toka je stopnjevala nestrpnost najmlajšega občinstva, ki se je komajda umirilo, ko se je končno zastor dvignil. Otroci so s pridržanim dihom sledili dogajanju na odru, trepetali ob zlih ukanah hudobne čarovnice Huda-more, pa se spet sproščeno nasmejali, kadarkoli se je pojavil na odru hlapec Gašper Sirotka, ki ga je od- lično upodobil priljubljeni Maks Pogačar. Zadovoljni so zapuščali malčki, pa tudi starši (ki bi sicer lahko v večjem številu podprli prizadevanje najmlajših), uspelo igrico. Prisrčen aplavz hvaležnega najmlajšega občinstva pa naj bo prirediteljem, ne samo znak priznanja, saj so svoje vloge vsi nastopajoči zelo dobro odigrali, temveč predvsem dokaz, kako zelo si mladina takih igric želi, posebno še če sama v njih sodeluje. Dramska sekcija pa pripravlja Nušičevo »Sumljivo osebo« v režiji tov. Mlekuša. Premiera bo v prvi polovici februarja. -b- Komedijo italijanskega komediografa Manzarija »Naši ljubi otroci« je lani uprizorilo Mestno gledališče v Ljubljani. Čeprav kritika uprizoritvi ni bila posebno naklonjena, je delo vzbudilo med občinstvom precej pozornosti. Res je, da komediji ne kaže pripisovati kakšnih posebnih umetniških kvalitet, saj se premočno zgleduje pri lahkotni bulvarski francoski komediji in skonstruirani sodobni ameriški igri. Kljub temu pa problem, ki ga obravnava, ni samo aktualen v Italiji, temveč tudi drugje, saj je vprašanje odnosa doraščujo-čih pubertetnikov na eni in staršev na drugi strani pereče in zanimivo. Usodna pomota, da starši obravnavajo svoje otroke zgolj kot otroke tudi potem, ko dozere v zrele fante in dekleta, služi tudi »Našim ljubim otrokom« za fabulistično osnovo. V tem pogledu delu ne kaže odrekati določenih pedagoških kvalitet, seveda z večjo mero ironije, kot pa globokoumnega razmišljanja. Ob spotakljivi zgodbi, ki jo spretno podtakneta hčerka in sin, da bi se znebila dekliških kit in kratkih hlač, bi lahko imelo užaljeno samo-ljubje očetovske in materinske ljubezni tudi tragične posledice. Vendar se vse srečno konča ob spoznanju, da so v modernem in živčnem svetu vzrasli otroci, res da zrelejši, toda v bistvu nepokvarjeni in vendar naši ljubi otroci. Se beseda, dve o tekstu. Čeprav ni v njem ničesar, kar bi vsakdanje življenje ocenilo za nedostojno, puritanskim in dlakocepskim ušesom ne bo ravno prijal; intimnosti na odru ne morejo biti spotakljive, č* so ubrane na pravo mero, malomeščansko privzdignjeni in farizejski morali pa so seveda lahko greh. Prav ta neposrednost in brezobzirnost »Naših ljubih otrok« so odlika, ki bo lahko prijetno zabavala in marsikaj odkrila tistim, ki so že pozabili, da so bili »ljubi otroci« tudi sami. Delo je režijsko in scensko pripravil Bojan Čebulj. V vlogi staršev, advokata Marilde in inženirja Marca se bosta predstavila Marijan-ca Čebuljeva in Marijan Stare. Njuna navihana otroka Rivija in Grazio bosta opodobila Mitja Čebulj in Tatjanca Malovrhova, Janko Mar-kelj in Marija Resmanova pa sodelujeta kot predsednik sodišča za mladoletne in hišna Guilletta. Premiera bo v soboto, 7. februarja. -ae- Iz knjige obiskov v Prešernovi rojstni hiši Malo jih je med nami, ki še niso obiskali rojstne hiše nesmrtnega poeta dr. Prešerna v Vrbi. Kogarkoli je prevzela nedosegljiva lepota njegove besede, ima za svojo kulturno dolžnost, da obišče kraj, kjer mu je tekla zibel, — da se spozna z okolico, ki je nanj vplivala in o kateri je pel. Skozi vse leto prihajajo obiskovalci. Ko zacvete Vrba v prvem pomladnem cvetju, se pojavijo prvi avtobusi s šolarji in izletniki. Iz vseh krajev naše domovine sprejema Vrba, prijazna vas pod Stolom, ponosna na svojega velikega sina, njegove goste. A ne samo domačini .. . V poletnih mesecih prihajajo tudi gostje iz drugih držav, onstran naših meja. Tako je v spominski knjigi, ka- mor se vpisujejo obiskovalci, zabeleženo v lanskem letu preko 6.250 podpisov. Med njimi so delegacije iz Poljske, Švedske, Anglije, so podpisani obiskovalci iz Rusije, celo iz Indije in Japonske. Najštevilnejši so podpisi naših rojakov, ki se vračajo na obisk v domovino in ne gredo nikoli mimo Prešernove rojstne hiše. Kdorkoli obišče Bled, ali naše planine, vsak se mimogrede ustavi v prijazni rojstni hiši. Topla domačnost in zlasti prelepa najbližja okolica rojstnega doma z Markovo, cerkvijo, sta zapustila nepozabne vtise tudi priljubljenemu filmskemu igralcu Gerardu Philippu, ki je aprila 1955 obiskal Vrbo in se dalj časa zadrževal v hiši, ki nudi predvsem tujcu zanimivosti Prešernove dobe. -b- 6 Glas Gorenjske KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 oren TIČE JE D Otroci smo se ga zelo bali. Bil pa nas je bilo tega, ker so vsi pra-je Že star, vefl kosmat in vedno vili, da Tičejed prav slastno je skuštran. Sključen v dve gubi je drobne ptičke. Pravili so, da jih hodil oprt ob grčavo palico in tre- ujame na limance in jih potem na-skal z njo po kamenju. Kadarkoli takne na žico. Tako nanizane da nas je zagledal, nam je zagrozil z potem v žerjavico in speče s per-njo, da smo se razbežali kakor jem, kljunom in nožicami vred jata vrabcev. Hodil je od hiše do ter nato poje- P« pravici smo se hiše in prosil miloščine, ga bali. Kaj neki bi bilo, če bi še z nami kaj takega naredil! Bilo je v nedeljo popoldne, ko smo vsi čepeli pri oknu in gledali ven. Z oblakov se je že zlilo in po tleh so ležale velike luže. Mama nas ni pustila ven. Pa tudi vsak čas se je pripravljalo, da se bo ulila nova ploha. Tako nam res ni preostalo drugega, kakor da smo vdano čakali, kdaj bo tega dolgočasnega popoldneva konec. Za zabavo smo se prerivali pred oknom sem ter tja. Tedaj pa smo postali pozorni na nekaj, kar še nikdar prej nismo videli. Iz sosedovega žleba je vzletel vrabček in začel vabiti mladička, naj se požene za njim. Zletel je na drevo in nazaj, pa spet na ^^T^ »k^'^^a drevo in nazaj, zraven pa na vso ^'/y- ''"r tfjffMrtjjjr*^ moč ščebetal. »?Mk£ CM«! f t7«*- Mladi vrabček je čepel na robu gnezda. Ni si upal razprostreti svojih drobcenih krilc. Žalostno je Kadar se je bližal naši hiši, smo čivkal in ni se mu dalo pognati se se vsi otroci poskrili za peč. Tedaj za svojim očetom. Tedaj se je oče nas ne bi nihče spravil izza peči vrabec ujezil. Vsaj zdelo se nam še za slajšo reč ne. Najbolj groza je tako. Zletel je do malega vrab- Mi že veste... ... da 'bomo tudi letos dostojno proslavili Dan mladosti ob rojstnem dnevu maršala Tita, 26. maja. Proslave bodo po vseh šolah in društvih in to po vseh vaseh in mestih naše domovine; ... da se bo posvetila tem proslavam še večja pozornost in poseben pomen, ker bo to ena največjih manifestacij v okviru praznovanja štiridesete obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ; ... da bodo tudi letos naši mladinci in mladinke in seveda tudi pionirji sodelovali v štafetah, ki bodo nosile palico in v njej vse lepe želje maršalu Titu za god; ... da se bo letos štafeta mladosti pričela v Zagrebu, ker je bila pred 40. leti ravno v tem mestu ustanovna skupščina komunistične mladine. Razen te glavne in enotne štafete bodo okrajni, občinski in republiški mladinski odbori organizirali še posebne štafete, v katerih bo sodelovala vsa naša mladina in bodo obiskale vse kraje, kjer so se vršile med vojno znamenite bitke in na katere 60 vezani pomembni datumi iz novejše zgodovine Jugoslovije; ... da bo blizu 51 000 mladincev tudi letos gradilo oziroma nadaljevalo z gradnjo avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost, ki bo vezala Ljubljano z Beogradom in dalje s Skopi jem. Po vsej Srbiji so se mladinci že jeli priglašati v delovne brigade, ki bodo gradile letos na odsekih od Paračina do Niša in od Negotina ob Vardar ju do Demir Kapije; ... da bo v pripravljalnih in glavnih delih sodelovalo na letošnji zvezni mladinski akciji 19 440 fantov in deklet iz Srbije v 162 delovnih brigadah, skupaj pa 50 tisoč 880 mladincev. Na odseku avtomobilske ceste skozi Srbijo bo delalo 43 920 fantov in deklet, na odseku skozi Makedonijo pa 6 960. Od 1. marca do 29. novembra, ko bo ta avtomobilska cesta od Paračina do Niša in od Negotina do Demir Kapije dograjena bo mladina Jugoslavije zgradila 104 km novega sodobnega cestišča. Izkopati in v nasipe vgraditi bo morala 1 6IG 000 kubičnih metrov prsti in kamna, zgraditi 16 večjih mostov 27 podvozov, 220 usekov in več drugih objektov; ... da bo s pomočjo naše pridne mladine kmalu zgrajena avtomobilska cesta Bratstvo in enotnost, ki bo povezala vse naše bratske narode; čka in ga rahlo sunil. Lahko, da jo bila samo nesreča, lahko pa ga je sunil tudi hote. Vrabček je zanihal, razprostrl svoje perutničke in nesigurno vzletel. Hotel je zleteti na vejico bližnjega drevesa, toda tik pred drevesom mu je zmanjkalo moči. Frfotaj e je padel na tla naravnost v veliko lužo. Brezmočno je čo-fotal v njej in presunljivo čivkal. Nad njim je prav tako čivkaje letal njegov očka in ga hrabril. In da je bila nesreča še večja, se je izza ogla prav tedaj pokazal kosmati obraz Tičejeda. Vsem nam je zastal dih. Kaj bo sedaj? Tičejed je zagledal nebogljenega vrabčka, ki je čofotal v luži. Pogledal je okrog sebe, se sklonil in ga pobral. Se danes ga vidim, kako je čivkajočega vrabčka držal v svojih velikih rokah. Onemeli smo in čakali. Ali ga bo spravil v malho ali ga bo kar precej pojedel? Tedaj so se Tičejedove dlani dvignile in malo kopico presunljivo čivkajočega vrabčka je ponesel k ustom. Zakričali smo. Mislili smo, da ga bo takoj pojedel. Toda Tičejedove oči niso govorile nič zlobnega. Nasprotno! Iz njih je sijal prijeten žar. Malega pre-mraženega vrabčka ni ponesel v usta, le dahnil je vanj in ga s svojo sapo grel. Nato je stegnil svoje roke in ga varno položil na drevo. Stari vrabec je takoj priletel k malemu in ga očetovsko ljubkoval. Tičejed se je spet ozrl naokrog in ko je zagledal nas, se je nasmehnil. Od tedaj dalje se ga nismo več bali. Kadarkoli ga je pot nanesla v našo hišo, smo šli celo do njega in otipavali njegovo nenasitno malho. Ime Tičejed pa mu je ostalo še vedno, čeravno ga ni zaslužil. Za bistre glave i. 2. Kolika je površina Jadranskega morja? (jUdt ooo SSi) Kje živi krvoločna mačka jaguar? (Pitjouiv iu?nf A) 3. Koliko mest nad 100 000 prebivalcev je v Jugoslaviji? (;squi 9) 4. Koliko tehta 1 liter vode? 5. Kateri je največji ocean? (ueaoo nitx) 6. Katera gora je večja Triglav ali Olimp? (ui se hz rfDOA af duino) 7. Katera kovina je najtežja? (irejfi) R e b u s una Smo bali se, da zima brez rakete na daljno luno je odpotovala, in tam se naši žalosti in jezi ter sankam in smučem bo zdaj rogala. Ze ko smo vsako nado opustili, da zima nas bo še razveselila, — le v sanjah zimsko radost smo užili, se kar čez noč je tiho priplazila. Za nos Je dedka Mraza potegnila in smuči moral je doma pustiti; a pustu brž snega je natrosila, da v snegu zdaj bo mogel norce briti. A če bi zima Pusta ukanila, za to bi reva se preveč kesala, saj Pust zagodel bi ji pesem tako, da bi zares na luno jo pobrala! Bi koledarju Pust tako naročil: ►►Ker Zima ni snega hotela dati, čeprav to nje dolžnost je in pravica, iz pratik vseh se mora kar pobrati! Zdaj za Jesenjo kar Pomlad napiši in Zimo, ki jo ni, kar koj izbriši!« A Zima najbrž že je zaslutila, da zoper njo menda se nekaj kuje, snega je skupaj malo brž nabrala in za tolažbo nekaj ga nasu je. Mladina pa od zimskih vseh radosti drobtinic malo bo užila, z želenim snegom polja pobelila, ker Zima le ob koncu je počitnic Ena Kompare A Ne bo napak, če bomo to pot začeli z Jesenicami. Za spremembo in zato, da ne bo kdo rekel, da se na fizkulturo figo razumem, se bom lotil tega vprašanja. — Čudne stvari sem slišal o telovadnem profesorju z osemletne šole »Tone Čufar«. Ker zlepa ne nasedam kakršnimkoli govoricam, sem se podvizal pred šolsko poslopje in začel oprezati. In kaj sem videl? Predvsem sem ugotovil, da govorice le niso iz trte zvite. Profesor zares pošilja od telovadbe razgrete otroke v nogavicah in telovadnih hlačkah iz telovadnice preko dvorišča v šolsko po.slopje. Tistikrat je bilo preklicano mrzlo. Toplomer je kazal 8 stopinj mraza. Telovadni učitelj se kot strokovnjak za zimske športe hudo vnema tudi c e malo zabičal, da bo vsakdo, komur do prihodnje telovadne ure starši ne bodo kupili smuči, dobil iz telovadbe »cvek«. Primojdunaj — nezadostna ocena iz telovadbe pa le ni kar tako, hujše pa je vprašanje, odkod izpuliti deset do petnajst tisočakov, kolikor veljajo smuči! A Se spominjate tistih vrstic, se bo našel kdo med polletnimi počitnicami, ki bo prijel za metlo. Ir še nečemu sem se čudil: tistikrat sem videl na hodniku šole kar štiri čistilke. Bile so pa v grozoviti »formi«. Namesto da bi pometale, so sukale jezike, kot bi bilo klepetanje na normo. A Tole mi je povedala neka de- nil ob Metalurško industrijsko šolo na Jesenicah. Napisal sem, da je črno pleskana. No, priznam, da sem se takrat zaletel. Še na misel mi ni prišlo, da se tako črne stavbe apno sploh ne prime. Da pa se stopnic okoli stavbe in dvorišča ne prime metla, me pa ne bo nihče prepričal. za smučanje. Učencem je kratko in Nisem pa še docela obupal; morda Nagrade, ki jih prikazuje slika (sekirici, kladiva, kravata, brisača in gumbi) so dala za tradicionalno nagradno žrebanje naročnikov »Glasu Gorenjske« kamniška podjetja, in sicer: »Modelit« - Kamnik, tovarna embalaže, gumbov in galanterije iz plastičnih mas, Svilanit-Kamnik ter Tovarna kovanega orodja iz Kamnika. Vsa tri podjetja so znana po svojih kvalitetnih proizvodih. In kdo bodo srečni dobitniki teh nagrad? Samo tisti, ki bodo imeli do dneva žrebanja vplačano vsaj polletno naročnino na »Glas gorenjske!« Le tisti, ki bo vplačal 300 dinarjev naročnine, se bo lahko udeležil nagradnega žrebanja. Pohitite, še je čas! Za 300 dinarjev boste vsak teden dvakrat lahko prebirali najbolj bran časopis na Gorenjskem; s tem boste tudi nezgodno zavarovani, razen tega pa se vam lahko še pri žrebanju nasmehne sreča. Uprava katerimi sem se pred časom spotak- lavka iz UKO Kropa: »V poslovalnici Peko v Kranju sem ondan kupila copate štev. 37. Ko sem jih prinesla domov,sem ugotovila, da so v kartonu copate štev. 36. Odnesla sem jih nazaj v Kranj. Tistikrat mi je prodajalka povedala, da je neka druga tovarišica dobila copate štev. 37 namesto štev. 36. Lahko pa bom dobila tiste copate, brž ko jih bo omenjena tovarišica vrnila.« Ko pa se je delavka iz Krope tretjič zgla-Sila v prodajalni v Kranju in povprašala po copatah štev. 37, so jI povedali, da so tiste nesrečne copate medtem že prodali in da ji lahko vrnejo denar. — Trikrat iz Krope v Kranj zavoljo copat in da bi na koncu ostal brez njih ... Ne — pa že rajši hodim bos! A Glavo stavim, da se Kamničani v pest smejijo, ker jih nisem tako dolgo potipal. No, nič ne de — se jih bom pa danes usmilil. Ko som ondan stikal po kamniških ulicah, sem naletel na znanca. Pomislite — revež je peš krevsal po mostu. Videti je bil kot dragonar, ki je pol življenja presedel v sedlu, zdaj mu je pa nenadoma živince poginilo. »Kako pa to, da kar pešačiš?« sem ga pobaral. »Odkrito ti povem, da te prvikrat vidim na nogah. Pa pravijo, da ne greš nikamor brez motocikla.« Možakar se je držal kislo, da nikoli tega. Najmanj tako, kot bi pospravil ogromno zalogo kislih kumaric. »V zanko sem se ujel,« je končno iztisnil iz sebe. »Pa z motociklom vred.« Nekaj časa je pasel poglede po meni in ko je videl, kako debelo zijam, mi je takole pojasnil. »Res, kar na lepem sem se ujel v zanko. Mestni električarji so mi jo nastavili. Nič hudega sluteč sem pripeljal po klancu in zavil krog ogla. Prav tisti čas so električarji vlekli električno žico čez cesto, da bi jo dvignili onstran ceste na drog. Seveda ni bilo nikogar, ki bi opozoril voznike, naj ne tiščijo v zanko. Jaz pa naravnost na žico, ki je visela pol metra nad zemljo. Ti rečem, kakor kalin sem se ujel z motorjem vred. Zdaj sva oba polomljena. Jaz se še nekako premikam, motor bo pa potreben daljšega zdravljenja.* Pa še drugič kaj. Do takrat vas pa pozdravlja Vaš Bodlčar! Prometna kronika Gorenjske je ostala zadnji teden januarja nepopisana. Brž ko pa je zapadel sneg, so se kar v enem dnevu, in sicer 2. februarja, primerile zaradi poledenele ceste tri prometne nesreče. # Prva nesreča se je zgodila v ponedeljek ob 8. uri zjutraj v vasi Podbrezje. Na ovinku v vasi sta se srečala tovorni avto S-2323 in avtobus S-12826. Ker voznik tovornjaka očividno ni pričakoval srečanja na tem kraju, je naglo zavrl. Zaradi poledenele ceste je zaneslo zadnji del tovornjaka na levo. Ker je vse kazalo, da bo avtobus trčil v tovornjak, se je umaknil na skrajno desno stran cestišča. S tem manevrom se je šofer avtobusa sicer izognil trčenju s tovornjakom, vendar je z desno stranjo zadel ob podporni zid. Materialna škoda na karoseriji znaša okrog 40.000 dinarjev. # Istega dne ob 14. uri je vozil od Nakla proti Kranju osebni avtomobil S-2915. Prevelika hitrost in snežna brozga sta bili krivi, da je avtomobil nenadoma začel plesati, pri čemer ga je zaneslo močno na desno. Še preden je šoferju uspelo spraviti vozilo na cesto, je trčil v obcestni kamen. Škoda sicer ni bila velika; okvare na sprednjem delu je le za nekaj tisoč dinarjev. Vendar primer opozarja, da šofer ni uravnal hitrosti v skladu s stanjem cestišča. # In še ena prometna nezgoda zaradi spolzke ceste. Do nesreče je prišlo ob 16.45 uri na cesti II. reda pri vasi Podgorje. Trčila sta osebni avtomobil C-319911 in Transturi- stov avtobus. Vse kaže, da je oseb- proti Trati je v tem trenutku pri- ni avtomobil vozil prehitro. Pravi peljal Transturistov avtobus. Dolž- vzrok nesreče pa je bilo zaviranje nos t avtobusa bi bila, da bi dal pri srečavanju. Na spolzki cesti je prednost mopedistu, ki je prihajil osebno vozilo z bokom zaneslo v z desne. Š^fer avtobusa je sicer za- avtobus. Tudi v tem primeru škoda ni posebno velika, vendar opozarja na previdno vožnjo na poledenelih cestah. # Istega dne ob 14.30 uri je prišlo na odcepu ceste v vasi Plevno pri Skofji Loki do nesreče, ki jo je povzročilo neupoštevanje prednosti vozila, ki prihaja z desne. Mo-pedist z Jesenic je pripeljal v odcep ceste med Loko in Trato. V smeri viral, kljub temu pa je bilo trčenje neizbežno. Avtobus je udaril v mo-pedista z levim prednjim koncem in ga odbil vstran. Materialna škoda ni velika, pa tudi mopedist je odnesel le lažje telesne poškodbe. — Primer lahko služi kot ponovno opozorilo, da je treba dajati prednost tudi »neznatnim" mopedi-stom. KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 Gla* Gorenjce 7 r MNENJA IIV ŽELJE BRALCEV Ob Novem letu je uredništvo »Glasu Gorenjske« razpisalo anketo, na katero je potem v januarju prejemalo °dsovore: pohvale, kritike, ocene in želje. Kar lepa kopica P'sem se je nabrala. Papir bo šel kmalu v redakcijski koš, toda vsebino pisem uredništvo »Glasu Gorenjske« ne bo Pozabilo. Anketa je vsebovala štiri vprašanja. Medtem ko precej anketirancev na prvo vprašanje ni odgovorilo, so bili odgovori na ostala tri, zlasti pa na zadnje, precej obširni. »Koliko ljudi bere Glas Gorenjske v vaši družini?« Je bilo prvo vprašanje. Kljub temu, da na to vprašanje Vpčina bralcev ni odgovorila, smo vendar dobili približno sliko, da bere izvod »Glasu Gorenjske« približno šest ljudi. S to številko je povsem utemeljena trditev, da je »Glas Gorenjske« najbolj bran časopis na Gorenjskem, saj ga bere okoli 72.000 Gorenjcev vsak teden dvakrat. Omenimo naJ. da vsaka številka »Glasu Gorenjske« izide v 12.000 izvodih. Kratke novice z Gorenjske, bodice, slikanice, podlistek, Uudje in dogodki, obveščevalec, obrazi in pojavi, so kratki °dgovori na drugo vprašanje: »Kaj najprej poiščete in berete v časopisu?« Čeprav so okusi in želje ljudi različni, je anketa pokazala, da vsak izmed 72.000 bralcev »Glasu Gorenjske« v našem poltedniku najde tisto, kar mu je najbolj všeč in da z veseljem prebira »Glas Gorenjske« od prve do zadnje strani. Mnenja bralcev na tretje vprašanje »Katere strani oziroma rubrike vam v listu najbolj ugajajo?« so precej enaka. Odgovori so: Zadnja stran, Bodice, Stoj — splošna nevarnost, Obrazi in pojavi; nekdo pa je najbolj vesel Ponedeljkove številke zaradi vremenske napovedi. Pravi, °a je »Glas Gorenjske« še najbolj točen in zanesljiv napovedovalec od vseh, ki napovedujejo vreme. Nadalje pa je Precej odgovorov tudi na naslednje rubrike: Gorenjski obveščevalec, kulturna stran in šport. »O katerih stvareh naj bi več pisali?« je četrto vprašanje, na katerega smo prejeli najbolj obširne odgovore. Bralci so svoje želje podrobno utemeljevali. V večini pri-nierov gre za rubrike, ki so že bile v »Glasu Gorenjske«: 8 sodišča, tržni pregled, gledali bomo..., žrebanje jugoslovanske loterije in ugankarski kotiček. Zelja anketiran-Cev je, da bi bila s sodišča naša stalna rubrika, v kateri naj bi imenovali ljudi s polnimi imeni in ne le t začetnicami, kot je bilo to nekdaj v navadi. Tržni pregled naj bi bil bolj obširen kot je bil. Za rubriko, ki smo jo nekajkrat objavili na zadnji strani »Gledali bomo...« pa se Predvsem navdušujejo mlajši. Razen omenjenega so nam bralci tudi svetovali, naj bi v našem listu uvedli nekaj novih rubrik: vzgojni pogovori, pedagoški intervju, kaj izdelujejo gorenjska podjetja, zdravniški pogovori, ročno delo, naša nagradna križanka (vsak mesec enkrat), življenjepisi športnikov, vrtičkar in sadjar itd. Dragi bralci, vaše želje bomo upoštevali in jih bomo Postopoma tudi uresničevali. Tiste, ki so si želeli, da bi v našem listu objavili tudi drugi del romana Mirni Malen-škove »Vigenci«, smo vsekakor razveselili že danes. Želje ostalih pa bodo kmalu na vrsti. In končno, kdo bo nagrajen za sodelovanje z ured n«štvom? Odločitev je bila težka, ker so bile pripravljene 'e štiri nagrade. Pismo z največ predlogi in najpopolnejšo kritiko o »Glasu Gorenjske« (Cirila Sajovica, VP 9935-8B, Beograd), smo nagradili s 1000 dinarji. Ostale tri nagrade so celotna naročnina na »Glas Gorenjske«. Nagrajence smo določili z žrebom, Ie-ta pa je nagrade razdelil naslednjim anketirancem: Ciril Pogačnik, Dolenja vas 42, Selca nad Skofjo Loko; Rozi Senk, Moše pri Smledniku in Marica Kranjc, Kmetijska zadruga Zabnica. Vsem hvala za sodelovanje in tudi za čestitke, ki ste •^am jih poslali. V. Uredništvo J Ob 40-letnici KPJ STRELI MED KRANJEM IN P0DNART0M Vzadnjem prispevku je starivse meščanske stranke, posebno je bil. Koj je začel nagovarjati, revolucionar Janez Mlakar nacionalisti. naj zlepa in mirno gremo proč s opisal, kako so med jaseni- Bil je že tretji teden. Stavkujoči Pitajo, škimi delavci že oktobra 1919. leta in mi smo bili že zmeraj vztrajni Tudi M k>komitivi sta bila dva taeU organizacijo komunistov z m slozni. Nepričakovano se je vojaka. Bila sta zraven kurjača in 900 člani V vodstvu te orgamza- razpršila vest kot jesensko listje strojevodje v najstrožji pripravke so bdi: Štefan^ Weis, Janez v vetru, da prihaja proti Jeseni- ijenosti z nasajenimi bajoneU. Ves cam oklopnjak. Vznemirjenje je vlak je bil pripravljen za takojšen napad. Ta strah so baje povzročili Bilo je okrog četrte ure popol- neki streli proti vlaku iz gozdov dne, ko je od Javornika navzgor med Kranjem in Podnartom. Kdo sopihala lokomotiva dolgega »po- je tam streljal? Kako. so ve-tujočega bunkerja«. Vse je drlo deli za prihajajoči vlak in se na proti postaji. Vest se je bila raz- to pripravili? Kaj torej še čaka na Smolej in Mirko Bahun Toda organizaciji komunistov so bilo veliko začele nasprotovati vso druge stranke. Socialisti, ki so imeli v svojih rokah konzumna društva in trgovine in tudi delavski dom na Jesenicah, so se čutili močnejše in so komunistom delali težave ob vsakem zborovanju in prireditvah. Rovarjenje proti komunistom je bilo vse močnejše. Grožnje in vabe so ohladile marsikaterega člana, da je zapustil vrste komunistov. Odpori proti izkoriščevalskim režimom so bili vse močnejši. Generalna stavka svetovnega prole-tariata v juliju 1919 zoper oboroženo intervencijo kapitalističnih dežel v sovjetski Rusiji je razgibala tudi delavstvo pri nas. Zaman je režim postrelil upornike med vojaštvom v Mariboru, zasedel Prekmurje in zlomil vzpostavljeno sovjetsko oblast, kajti odpor je bil še hujši. Januarja 1920 so celo žene v Ljubljani dvignile svoj glad in zahtevale volilno pravico itd. Delavstvo je množično pristopalo k Delavski socialistični stranki za Slovenijo, ki se je na ustanovnem kongresu 11. aprila 1920 zedinila s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) in postala njen sestavni del. Ob takem političnem ozračju so železničarji napovedali stavko o polnoči med 15. in 16. aprilom 1920. Kot v naslednjem sastavku opisuje Janez Mlakar spomine na tiste dni, tudi pri nas na Gorenjskem, zlasti na Jesenicah, niso mirovali. OKLOPNJAK NA JESENICAH Stavka! Železničarji stavka-jo!« Ta vest se je raznesla po Jesenicah kot blisk. Kovinarji smo se sestali 23. aprila. Podpreti jih moramo, kolikor je v naših močeh. Tak je bil sklep. Ko je bilo prvo zborovanje železničarjev na jaseniški postaji, smo se ga v velikem številu udeležili delavci iz tovarne. Glavni govornik je bil skladiščnik Mlakar in uradnik Weit. Ostro sta napadala ministra dr. Korošca. Mi prisotni pa smo si dali duška s primernimi medklici. Množica je kar valovila. Skoraj vsak dan smo hodili na postajo. Združevali smo se s stavkujo-Čimi železničarji. Morala ni padala. Tako je bilo kakih 14 dni. •Vladni režim pa je na tiho pripravljal posebno akcijo s svojim žandarskim in policijskim aparatom. Vdano so mu pomagale tudi Med »Svobodaši« na Jesenicah (zgoraj) in na Javorniku (spodaj) redno z vsemi silami delali revolucionarji - železarji. Med njimi tudi živel in delal narodni heroj Jože Gregorčič (X) nesla tudi med oddelki železarne. Brez pomisleka so delavci zapuščali martinovke in mimo zaskrbljenega vratarja drli na cesto ter naprej proti postaji. Prostor pred kolodvorom je bil poln, prepoln, razgiban... Vlak se je škripaje ustavil. Na tla so začeli skakati prvi vojaki: deset, petnajst. .. Sedemdeset so jih našteli. Imeli so težke strojnice. Vsi so bili oprezni, previdni, ogledovali so naokrog. Oficiriev nismo opazili. Samo neki narednik Jesenicah? Pripravljenost je bila na mestu. Streli so dali slutiti marsikaj. SILA PROTI SILI Vijaki so se razmestili po postaji kot bi trenil. Pred vhodnimi vrati na postaji so se nenadoma pojavile tri strojnice. Med množico so se vrinili vojaki po 4 in 4 skupaj. Potiskali so množico po časti navzgor proti Hrušici in navzdol. Padale so kletvice, vzkliki proti režimu, zatiranju, vzkliki ruski revoluciji. Bilo je napeto. Vsak čas smo pričakovali znak za napad na vojake. Nekateri smo imeli pod obleko pripravljene vojaške samokrese. Toda . . . Povelja ni bilo. Proti večeru se je skoro vsa množica zbrala na dvorišču delavskega doma »pri Jelenu«. Govornik Mlakar je bil za »mirne živce«. Tudi novi predsednik podružnice KPS za Jesenice Tone Znidar je bil tega mišljenja. Toda mnogi iz množice so tem besedam nasprotovali. Tudi Pintar, Bergman, Golba, Zupan, jaz in drugi smo bili za to, da vojake s silo spravimo s postaje. »Sila proti sili. Sicer se še pogajati ne moremo,« smo rekli. Tisto noč na Jesenicah nismo spali. Vojaki so se vgnezdili v gostilni »pri Jelenu« in drugod. Jaz in Zupan sva šla tja. Med vojaki sva našla znance, celo somišljenike, ki se niso strinjali z režimom. Mnogi so bili z Gorenjske, neki Lovro Peric iz Šenčurja celo moj sošolec. Koj smo se zmenili. Pripravljeni .so bili. da nam pomagajo. Pet strojnic in mnogo municije so nam obljubili. Samo v eni sobi so imeli 500 kg municije. Kar smejalo se nama je. »Koj nocoj pojdimo v akcijo,« so rekli vojaki. »Ne moremo brez vodstva,« sva jih pregovarjala in prosila, naj počakajo. Hitela sva k Znidarju in Smoleju. Navdušeno sva pripovedovala o pripravljenosti vojakov o načrtu za tisto noč. Poslušala sta očividno vesela, presenečena, toda ... Nista se strinjala s takim nastopom. (Vodstvo stavkovnega odbora je ob širši analizi polil ič-nega stanja v deželi in v svetu sploh odsvetovalo vsako uporabo sile s strani delavstva. Opomba K. M.). Zupan je tudi pripovedoval o bombah, ki jih ima pripravljene v Podbrezjah. Ob teh razgovorih je nastal še drugi predlog. Porušili naj bi železniški most v Žirovnici. Bergman, Manfredo, Aleks Sitikov in žena so to predlagali. Toda, naši razgovori so verjetno prišli na uho nezaželenemu. Prehitro se je to razvedelo. Most so na noč zastražili vojaki. Skupno z vojaki so bili tudi nacionalisti, ki so se zmeraj zbirali v telovadnici bivše nemške šole in se menili, kako bi zadušili stavko. Tako je solidarnost jeseniških delavcev ob splošni stavki železničarjev potekla brez krvi. Toda moč in ugled stavkujočih, ki so jim bili na čelu komunisti, se je med delavstvom še bolj utrdila. Vihar pod Triglavom Riie Mila* Batista Smrt na Okroglem N 69 Glr»škim ponudbam za vdajo je iz votli- Je odgovoril smeh in norčevanje. Potem k bilo dolgo vse tiho — zunaj ob Savi, pa tudi v votlini. Čez čas se je oglasil Stane Žagar: »Če se kdo hoče predati, 11111 ne branim. Če kdo upa, da bo na ta naein rešn, življenje...« — »Daj no, Sta«e, kaj pa misliš, nisi čul, kaj smo °^9ovorili Nemcem?!« so planili po njem. 70 Ostaio jim je le še upanje. Upanje, da se bodo pod zaščito noči izmuznili iz luknje. Saj nobeden ni govoril o tem — ampak potihem so pa vsi upali, da se bodo rešili. Ure so minevale strašno počasi. Okoli osmih zjutraj je bilo, ko se je na železniški postaji onkraj Save ustavil težki oklopnik. Stolpiči s topovi so se počasi obrnili proti njim. 71 Prva topovska granata je udarila v skale čisto blizu vhoda v votlino. Vsa votlina se je stresla — toda onim v njej topovi niso mogli do živega. »Nič nam ne morejo, dokler ne bodo razširili vhoda,« je rekel Lojze. Menda so tudi Nemci sprevideli to in so potem, ko so nekaj časa brezuspešno nabijali s topovi, v skale, obstreljevanje votline opustili. 72 Spet se je čas neznansko počasi pomikal naprej. Nemci so poskušali po gozdni poti spraviti v bližino votline oklopni avtomobil, ampak pot je bila preozka. »Tudi to jim ne gre,« so se zadovoljno spogledali. Minila je deveta, ko so v votlini začutili smrad po dimu. Potem so opazili ob vhodu velike otepe goreče slame. »Spekli nas bodo,« je zastokal nekdo. ZA RAZVEDRILO 1\j f Srednjeveški evropski državniki so se s turškimi pogovarjali v srbskem jeziku — Draga moja, lale tvoj klobuk pa ni več moderen! — Srčna želja majhnega moža! Ker sta bila v 16. stoletju, torej v časih prvih stikov evropskih dežel s Turčijo — novo velesilo, arabski in turški jezik skoraj popolnoma neznana, so izbrali turški in evropski državniki po tihem dogovoru srbščino kot najprimernejšo govorico. Čeprav so Turki pred sRooadom s Srbi osvojili velik del bizantinske države in kasneje pre-ncs'i svojo prestolnico iz Bruse v Carigrad — središče grške kulture — je imela grščina v turškem cesarstvu podrejeno vlogo. Zgodovinarji razlagajo to s tem, da so graničarjc, pripadnike turških elitnih vojaških enot, nabirali predvsem v jugoslovanskih pokrajinah, med krščanskimi otroki, ki so jih prisilili k muslimanstvu ter jih vzgajali v Carigradu in v drugih večjih središčih. Številni janičarji, ki so postali vojskovodje in državniki, so v pogovorih in dopisovanju uporabljali materin jezik, razen tega pa so se tudi janičarji drugih narodnosti morali naučiti zraven turške še srbske govorice. Širjenju srbščine v turškem cesarstvu sta precej prispevali tudi dve srbski kncuinji, in sicer Olivera in Mara, katerih sinovi ali pastorki so potem, ko so postali sultani, ostali naklonjeni materini govorici. Sultan Mohamed II., pastorek kneginje Mare, je uporabljal srbščino, prav tako Sulejman. Tej nagnjenosti sultanov do srbščine so se prilagodili tudi evropski državniki, za- to si je turški dvor od 15. do 17. stoletja dopisoval z Ogrsko, Vlaško, Mol-davijo, Dubrovnikom in Benetkami v srbščini, avstrijski poslaniki pri Porti pa so morali najemati tolmače, če' sami niso znali srbske govorice. j GOLOBU LET IN HORMONI MESTA POD MORJEM Iz davnih dni so se ohranile zgodbe nešteto trupel. V slabi uri so je mesto o mestih, ki so izginila pod morsko s 5 tisoč prebivalci pogreznilo v mor- gladlno. Ze več stoletij pripovedujejo ske valove. o Atlantidi, vendar še nihče natanko _ Nemški zdravniki so prišli do zanimivega odkritja: materinska ljubezen je osnova golob jih poletov. Naravoslovci že dalj časa vedo, da se golobi ne parijo vse dotlej, dokler si ne zgradijo gnezda. Golobi namreč občutijo željo po razmnoževanju toliko časa, dokler ne pridejo pod vpliv nekega hormona, ki jih sili h graditvi gnezda. Ko je gnezdo narejeno, ta hormon odstopi mesto drugemu — gona-dotropnemu hormonu hipofize (ščitne žleze), ki vpliva na začetek delovanja spolnih žlez. Od trenutka, ko samica znese jajca, začne delovati tretji hormon —■ pro-Laktin, ki tako spodbuja materinski nagon, da golobica ali golob za svoj zarod žrtvujeta celo življenje. Ta hormon je identičen onemu, ki pri sesalcih pospešuje in ureja delovanje mlečnih žlez. Hormoni usmerjajo golobe tudi pri poletih. Omogočajo jim, da se orientirajo na zelo velike razdalje, tudi nad tisoč kilometrov, stopnjujejo njihovo željo po vrnitvi v domači kraj in pospešujejo hitrost letenja. Znano je, da je povprečna hitrost golobovega leta 45 do 105 kilometrov na uro. Najhitreje lete golobi, ki so ne ve, kdaj in kje je stalo to mesto, ki ga je kasneje zalila voda. V Ilijadi pripoveduje Homer o Helgeju, malem grškem pristanišču, ki je nekoč zelo slovelo, poitem pa je za vse čase izginilo v morju. Leta 196 pred našim štetjem je bil v tistem delu Grčije hud potres, ki je pogoltnil tudi to mestece. Mnogo več vemo o mestu Port Ro-yal na Jamaiki. V 17. stoletju je bilo tu zatočišče ameriških in drugih gusarjev. V mestu so bile prave zakladnice zlata, srebra in dragih kamnov. Skladišča so bila polna svile, okraskov, hrane in pijače, tako da so plačevali v gostilnah vino kar s prgišči zlata. Leta 1692 se je nebo nenadoma pooblačilo, vlila se je ploha, med nevihto so sekalo strele, na morju so je dvignil strašen vihar. Valovi so pljuskali od vseh strani. Tla so se majala, zidovi so so rušili, ljudje pa bežali. Nič ni ostalo. Ko se je vihar polegel, je bila na tistem kraju le zelenkasta voda, po kateri so plavale le lesene razbitine in To je eno od letal sovjetske antarktične ekspedicije na letališču baze »Mirny« pred raziskovalnim poletom. Pingvini — nenavadne ptice ledenega kontinenta okoli Južnega tečaja — so tega ogromnega »ptiča« opazovali z velik>m zanimanjem. NAJSTAREJŠA GOREN JK A »Spančkova« Micka je verjetno najstarejša Gorenjka. Julija letos bo stara že 101 leto! — Micka se je rodila v Dobrem polju pri Radovljici in je imela deset bratov in sestra, od katerih pa živi le še najmlajši, Jože Dežman v Sebenjah pri Podnomu (tudi ta je že v 91 letu). Micka je šla že z 18 lc- pod vplivom hormona prolaktina in katerih mladiči so stari do 7 dni. Najbolj počasi pa lete oni, katerih potomci so stari med 8 in 15 dni, ker je materinska ljubezen do mladičev v tej starosti najmanjša. Zdaj nameravajo nemški biologi preizkusiti na golobih umetne hormone, da bi ugotovili njihov vpliv na povečanje hitrosti letenja. Ti eksperimenti pa že daleč presegajo probleme, o katerih smo govorili v tem članku. Ponovno se namreč pojavlja vprašanje, ki že dolgo zanima znanstvenike in psihologe, v kakšnem obsegu vplivajo hormoni na iazum in čustva človeka. a :i!i).iiii)a;tji03i/ii MIKROGRAMSKI KOŠČEK KALIFORNIJA Na kalifornijski univerzi so po šestletnem razpadanju plutonija f jedrskem reaktorju dobili majhen košček kalifornija. Kalifornij je prvina, ki Je v periodnem sistemu na 98 mestu. V elementarni obliki ga na Zemlji sploh ni, v vesolju pa obstaja samo v eksplozivnih — supernovih zvezdah. DNEVNA SOBA — NE POD 16 m* Po podakih luksemburškega inštituta za gradnjo stanovanj, morajo imeti stanovanjski prostori vsaj naslednje površine: dnevna soba 16, spalnica 14 in kuhinja 8 m~. Stanovanjske površine, ki so manjše od zgoraj navedenih, motijo po zatrjevanjih psihologov, duševno razpoloženje ljudi. TRODIMENZIONALNA TELEVIZIJA Ameriška družba »General Electric« je pokazala prototip izpopolnjenega televizijskega sistema, ki bo plastično prikazoval predmete. Takšne televizijske naprave bodo predvsem uporabljali za kontrolo tistih delov atomskih reaktorjev, ki jih težko neposredno nadzirajo. tom v Ljubljano k sestrični, kjer je pomagala v »leetariji«. Kma'u zatem pa je bila blagajničarka v upravi Mestne ljudske kopeli v Ljubljani do svojega 68. leta, ko je šla v pokoj. Po osvoboditvi se je »Spančkova« Micka spet preselila na Gorenjsko. Zdrava in še vedno čila, je preživela stoto leto na Bledu, kaže pa, da bo preživela še marsikateri svoj rojstni dan. Micka je bila v svojem dolgem življenju doslej le enkrat nevarneje bolna, zadnjih petdeset let pa je preživela brez zdravniške pomoči in brez vsakršnih zdravil. sem satelit Sonca' V študijih »Moskva-filma« zaključujejo snemanje filma o poletu človeka V vsemirje. To je dolgometražni igrani film, ki bo imel naslov »Bil sem satelit Sonca.« Scenarij zanj je bil napisan še pred izstrelitvijo kozmične rakete. Junak tega filma je sin nekega velikega znanstvenika, ki žrtvuje svoje življenje za to, da bodo ljudje nekega dne lahko brez nevarnosti poleteli v vesolje. V filmu so prikazane vse težave vse-mirskega potnika. Posebno razburljiv je trenutek, ko raketa s človekom pride do pravcate reke Meteroitov, skozi katere si utira pot s tem, da j:h bombardira z atomskih topom. Nazadnje raketa, v kateri leti junak vesolja, postane satelit Sonca in se več ne vrne na Zemljo. ROMAN Mlnii I. Nad trgom se je počasi zgoščeval mrak. Vzdolž po kotlini je hušknil južni veter, ki je prinašal s seboj vonj tale zemlje, zelenega smrečja in mokrih glo-bač. Iz vode je začela vstajati meglica. V vsem je bil dih pomladi. Dominik Zgonc je stal pred hišo in poslušal, kako so se vigenci ustavljali. Kladiva so udarjala samo še v neenakomernih presledkih. Potem so zaškripali vzvodi in kolesa so se ustavila. Mehovi so nehali sopsti in skozi odprta vrata je videl, kako je jela žerjavica na ognjiščih naglo ugašati. Iz vigencev so se usipali delavci, kakor čebele skozi ozko panjevo žrelo. Trudni in sajasti so šli mimo njega, najprej možje, za njimi žene in otroci. Drug za drugim so mu želeli lahko noč, on pa jim je malomarno prikimoval. Stal je na robu poti, z rokami na hrbtu, močan in zdrav petdesetletnik s trdim obrazom in za spoznanje osivelimi lasmi. Čakal je, da so se delavci razšli. Po vigencih je hodil samo še stari Voltrešč. Ko je zaklenil vrata, je prinesel gospodarju oba velika, votla ključa. Dominik je iz navade vprašal: »Vse v redu?« »V redu, mojster.« Starec je dvignil dva prsta k ščitku oguljene čepice in odčofotal z dvorišča. Dominik je gledal za njim. Zmajal je z glavo nad starčevo mahedravo hojo. Voltrešč je že davno odslužil. Moral bi ga odpustiti. Odpustiti... hudiča! To bi si ljudje brusili jezike! V teh zadevah so postali zelo občutljivi. Včasih je bilo drugače. Odslužen kovač si je oprtal beraško malho in nihče se ni vznemirjal zaradi tega. Zdaj se pa zdi kot da je mojster dolžan skrbeti za odslužene delavce. Čuden red to! Dominik je nejevoljno zarožljal s ključi. Ne, Voltrešča res ne more odpustiti! Petindvajset let že dela pri njem in nekoč je bil dober delavec. Ana bi tudi ugovarjala. Eh, naj ostane! Navsezadnje je kakor zvest, doslužen pes. Najbrž tudi ne bo več dolgo. Že zima ga utegne pobrati. Gospodarno pa ni plačevati bolnega starca, ko se vsak dan ponujajo mladi kovači! Zagledal se je proti hiši. Bilo je še prezgodaj, da bi šel noter. Ženske so v kuhinji še ropotale s posodo in nihče še ni klical večerjat. Da bi pregnal čas med mrakom in nočjo, ko ni imel nič pametnega početi, je počasi stopil okrog vigencev. Zajelo ga je vzdušje zgodnje večerne ure. V hlevu so mukale krave in konji so hrzali. Hlapec je nesel mimo koš mrve. S ceste je prihajal ropot lesenih cokel in govorjenje delavcev, ki so se vračali iz Spodnjega konca. Za vodo so vpili kožarji, ki so gnali žival s paše. Potem je zabrnel zvon, glasno in bučeče, da je preglasil šum vode. Počasi je stopal ob vodi in se razgledoval. Dvorišče je bilo široko in posuto s peskom. Razširil ga je po tisti veliki povodnji, ki bi mu bila skoro vzela oba vigenca. Vodo je ukrotil z jezom. Zdaj se je lahko smejal povod-njim! Kroparščica mu ne bo nikoli več delala škode! Potem je začel z zanosom ogledovati oba vigenca. Zgornji, večji, je bil skoro ves nov, spodnji je ostal, kakršen je bil pred petindvajsetimi leti. Večkrat ga je že nameraval podreti, toda nikoli se ni mogel odločiti. Med njim in spodnjim vigencem je bila neka povezanost — včasih ga je občutil malone kot živo bitje. V tem starem, stokrat pokrpanem vigencu se je začela njegova pot navzgor. Kadar se mu je zahotelo, da bi spet vzel kladivo v roke in se prepričal, ali še more kovati kot nekoč, je to storil zmeraj v spodnjem vigencu. Sicer pa se je to dogajalo vedno poredkeje. Imel je vse preveč skrbi, da bi bil utegnil. Vendar pa je bil vselej srečen, kadar je čutil, da mu kladivo poje v roki kakor v mladih letih. Črne zenice so mu počasi drsele od enega vigenca do drugega. Gledal ju je kakor zmeraj: kot bi ju še nikoli ne bil videl. Zmeraj spet je čutil, da je ponosen nanju. V teku let se je zrasel z njima, postala sta del njega samega, brez njiju bi ne mogel živeti. Večkrat se je spominjal, kako ju je reševal pred povodnijo. Življenje je tvegal, ko se je prvi pognal v razpenjeno vodo in jo preplaval. Rad je mislil na to, kako je kopal pretok, da mu je blato brizgalo v obraz in kako sta s stricem Miklavžem stala do vratu v vodi in skušala zajeziti pobesnelo vodo. S tihim zadoščenjem je mislil na zasilni jez, ki sta ga naredila iz hlodov, kupov opeke, zabojev žebljev, cajnov in drugih jeklenih nakoval. To je bil boj, vreden moža! Prijetno je bilo misliti na moč, ko se je ustavljal pobesnelemu elementu, ki ga je hotel uničiti. V vseh poznejših letih ni doživel nič približno enakega. Stopil je mimo skladišča in se ustavil pred vozarno. Z gospodarnim očesom je pogledal troje parizarjev, kole-selj, zapravljivec, dvoje gosposkih sani, vozove lestveni-ke, težke sani in krtiče. Potem je stopil na hlevski prag. Samo mimogrede se je ozl po kravah, dalj pa se je zamudil pri treh pinehavskih konjih in kobilici, ki je hrzala v kotu. Stopil je noter, zajel v pehar in kobilici ponudil ovsa. Tako prijetno je bilo čutiti njene hladne nozdrvi na dlani, ko je igraje pobirala zrnje. Potrepljal jo je po vratu in spet šel. Ko se je vrnil na dvorišče, je pred hišo že gorela velika kovana svetiljka. Dominik si je ogledal hišo. Bila je vsa prenovljena, mnogo mogočnejša kot nekoč. Opazoval je streho iz rdeče opeke, ki je hiši dajala gosposki videz. Tiho se je nasmehnil predse. Zdaj se prav gotovo nobena trška hiša ne more več kosati z Gašperinovo. Niti Španova, čeprav je Johan zmetal s strehe klanice! Nadomestil pa jih je samo s ploščicami. Morda bi niti tega ne bil storil, ko bi ne bil hotel po vsej sili tekmovati z Dominikom. 5247