350. itevflln. f UMA, t MM, fet 21. tktotol 1910. Caaa 4 vlnarfe. Letnik ILIII. j u trama Ud* t a r Lia»l|aai: #ac leto...............* CI leta...............P trt !eu...............- •— ia mesec.............. „ 1 10 Dopisi tuj se frankirajo Rokopisi sc ne vračajo. Urcaaišo«: Ksafkoa lika it. i. (t pritličja leva V lelels* M. M. Izhaja vsak dan ijotraj. ttevllha 4 vtear|«. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine te ne ozira. Jutranja tzaafa pm »osti sa Avstro-Ogrsko: vse leto............ . . K 18 — pol leta...........* . . . „ 9-— četrt leu................, 4 50 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto.........„ 28' — Uprivaištvv: Kaaflova unca 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu11. kalendarij avstrijskih delegacij. S. I* u naj, 20. oktobra. Vojni odsek avstrijske delegacije ne neslane 14. t. m. ter bo najprvo razpravljal o mornariškem proračunu. (Miravuava- : je se 1h> raztezalo menda tez v s«- dm .»kodira. Plenarne seje bi ne potetn-lakeni vrnile se-le :i. novembra ter bi trajale nekako do srede meseca oo-vt-mbra. ako >e prej ne skliče državni zbor. IVIegarij.sk i odsek za zuna-ijc zai!e\e se mi ide najbrže 2o\ t. m. ter se bo na njem obravnaval bosanski proračun, za katereira je kot referent določen dvorni svetnik dr. Ploj. Preteč razdor \ a\sirijski socijalni demokraciji. F. — Dunaj, 20. oktobra. Na kongresu avstrijske socijalnodemo- kratieiie strokovue organizacije so predlagali češki centralisti, naj k*>-misija sklene, da se smatra v bodoče vse sekcije za izključene, ki dajejo svoje prispevke čcoko-slov■miri soci-j a 1 n odemokr at i en i strokovni komisiji v Pragi, i - ta pretilog- sprejme, (»omenja to definitivni razpad enotne socijalnodemokratične organizacije v Avstriji. Moravski deželni zbor. II. — Brno, 20. oktobra. V včerajšnji s^ji morav^kega deželnega zbora je bil stavljen predlog, da naj be davčni predlogi g-le0 oktobra. Financ ni odsek deželnega zr*>ra je imel včeraj popoldne zopet sejo. ki je trajala do pni k. zveeer, in v katerem se je začela specijalna debata o davku na pivo. Demonstracije v Krnu. A. Brno, L'i» oktobra. Včeraj F*oldne *o demonstrirali na glavnem trgu socijalni demokrati proti novim davčnim predlogom. Dalmatinski deželni zbor. B. — Zader, 20. oktobra. V vče rajšnji seji dalmatinskega deželnega zbora je bil sprejet proračun dežel r.»ga šolskega zaklada za leto 1911. (•aliski deželni zbor. A. Lvov, 20. oktobra. I kra juiee dr. Koustantin Ijevicki je stavil ■> . rajsui >eji gališkega de/.eilieg l /bora pretilog, naj sej;j /akljin i t * ■ r sklicV -e tetiaj. kadar 1m> volilni tal prdfcog o \olilni reformi ter gel «» njem v zliornici |s»ro čati. Predi« »ir je bil odklonjen. Nato so i*ričeli Ikrajinci s hrupno ob-strukcijo, vpiti, žvižgati, pipkali na , T,,skr trobentiee itd. Navzlie termi se je nadaljevala seja d«> konca in je t»i I dnevni retl izčrpan. Po seji s«» priredili Poljaki deželnemu maršalu Badeniju velike ovacije. \ od ne ceste šle po — vodi? S. Lvov, 20. oktobra. Za včeraj napovedana plenarna seja poljskih poslancev se je vsled striktno izjave finančnega ministra Bilinske-ca. da vlada za gradno projektiranih vodnih cest nima ni kakega pravega 7mis1a in da misli te projekte opusti ti. odpovedala, ker bi se imele bavili s tem vprašanjem. I eški radikal« i in spravna poga-janja. B. — Praga, 20. oktobra. Včeraj je bila tu seja čeških radikalnih ik>-slaneev. P<»slanca o^ebej. po-svetovanje o kompromisiiiii predlogih, ki so jih stavili veleposestniki glede rabe jezika pri upravi mesta Prage. B. — Praga, 20. oktobra. Komisija i., ki se bavi s spremembo deželnega volilnega reda, je imela včeraj popoldne sejo, v kateri se je debatiralo ie v specijalni debati o vladni predlogi glede spremembe deželnega reda. Debata je bila jako obsežna in se ni končala. i enstohovski roparji in tatovi. G. — Krakov, 20. oktobra. Policija je zopet aretirala tri hlapce čenstohovskega samostana in cela rodbino zaprtega meniha Izidora. Predsednik nabožnega oddelka v ruskem naučnem ministrstvu Pietrov je prišel sam v Oenstohovo. da sam vodi preiskavo v samostanu. Nov reški guverner, F. — Reka, 20. oktobra. Grof \Vickenburger je imenovan za reškega guvernerja. Nova stranka na Ogrskem. B- — Praga, 20. oktobra. Pod predsedstvom bivšega ogrskega ministrskega predsednika, Banffv-ja. se bo konstituirala dru* 9. novembra nova ogrska stranka. ki se bo imenovala »Deželni reformni klub«, ki bo zbirala, kakor se program glasi, vse prijatelje napredka, demokracije in splošne volilne pravice. Bolezen srbskega prestolonaslednika Aleksandra. S. — Dunaj, 20. oktobra. Popodne došle vesti iz Belgrada poročajo, da se zdravniki zelo boje. da bi moči prestolonasledniku Aleksandru predčasno ne o|tešale. Presrčni izrazi sočustvovanja, ki ga je cesar Fran" Josip sporočil belgr. dvoru. so na Dunaju vplivali tako, da dunajski listi včeraj prav presrčno pišejo o kraljevskem mladeniču, ob katerega l>ostelji se izražata očetova skrb in ljubezen srbskega naroda. S. Dunaj, 20. oktobra. Včeraj dopoldne se je splošno stanje prestolonaslednika Aleksandra neko-1'ko z boljšal o. Zdravnikom se je ?*o-srečilo, pacijenta umetno hraniti z mlekom. F. — D«naj, 20. oktobra. Ob 6. zvečer iz Belgrada došla poročila poročajo, da je prestolonaslednik Aleksander jako slab in da lahko še nocoj nastopi katastrofa. B. — Beigrad, 20. oktobra. Ob 5. fs>poldne izdan • buletin konstatira sledeče: Splošno zdravstveno stanje prestolonaslednika Aleksandra se je nekoliko izboljšalo. Temperatura snaša 39 • 4# C, žila bije 104 na minuto (tudi nekoliko močneje), dihanje 36. Pacijentu so vlili dvakrat umetno hrano, katero je obdržal. V zdravniških krogih se zatrjuje, da so moči Aleksandra še zadovoljive. Tudi srce je dobro, tako da še ni obupavati. Portugalska republika. S. — Lisa bona, 20. oktobra. Lisa bonski patrijarh se je z^lasil pri novem justičnem ministru ter izjavil, da pripozna portugalsko republiko. Papeški nuncij se je zopet vrnil v Lisabono. Q. — Lisabona, 20. oktobra. Republikanska vlada je izdala proklamacije*, katere najvažnejša točka je izrek večnega prognanstva iz Portugalske nad rodbino Braganzo, nad vsemi predniki in potomci bivšega kralja Manuela do 4. kolena. Bolezen grofa Tolstega. F. — Moskva, 20. oktobra. Soproga grofa Leva Tolstega je brzo javila iz Jasne Poljane Tolstovim prijateljem, da se je zdravstveno stanje Tolstega močno zboljšalo in da sta temperatura in pulz normalna. Turško posojilo. F. — Pariz, 20. oktobra. »Ma-tin« poroča, da je med Francijo in llirčijo že prišlo do sporazuma radi najetja turškega posojila. Francija dovoli Turški najeti 150 milijonov posojila na francoskih denarnih trgih. Turčija pa se zaveže napram Franciji, da jej zasig^ira na Turškem važne gospodarske pred pravice. Bosanski veleposestniki in kmetje. F. — Sarajevo, 20. oktobra. Mo-slemanski veleposestniki so imeli konferenco, na kateri so se posvetovali, kako naj se branijo veleposestniki proti kmetom, ki se upirajo plačevanju davkov. Sklenili so poslati deputacijo k deželni vladi in sklenili so tudi obrniti se na skupnega finančnega ministra Buriana ter eventualno prositi tudi za avdijenco pri cesarju. Nezadovoljni bosanski Rusini. F. — Sarajevo, 20. oktobra. V Bosni živeči Rusini so se pritožili pri papežki kuriji, da se jih hoče postaviti pod oblast sarajevskega katoliškega nadškofa. Zahtevajo, da še nadalje ostanejo pod patronanco grško-katoliškega škofa v Lvovu, sicer groze, da prestopijo v grško-ortodoksno vero. V Bosni živi okoli 600 R u sinov. Morilec avstrijske cesarice Elizabete se obesil. R — Ženeva, 20. oktobra. Včeraj so našli morilca avstrijske cesarice Elizabete, Lucchenija, v njegovi oeliei obešenega. Nov grški kabinet. B. — Atene, 20. oktobra. Kabinet Venezelos je začel poslovati. Prebivalstvo in listi ga živahno pozdravljajo. Kralj Manuel in kraljica Amelija na Angleškem. R — Plvmooth, 20. oktobra. Kralj Manue in kraljica Amelija sta dospela na parniku angleškega • kralja semkaj, ter se podasta v Woor-ton. Deželni zbor Kranjski« (Seja dne 19. oktobra ufc 4. po-poMae.) i »K 4 : ■ deželni glavar plrrn. Šuklje proglasil sklepen« st ter »tv«» ril sejo. Nadaljuje se debata o nuj-nem predlogu posl. Novaka ia so • Irugov radi uvoza klavne živine in južnoameriške živine. Posl. 2 i t n i k pravi, da se nanj ne more odpreti brez privoljenja <*beh «1 rž. polovic* in to vsled obstoje-«t nagodbe Izraza per to, da bi se odprla srbska meja. ker bi hi Is cena srbake živine višja nego naša domače živine. Navaja nekatere številke, katere je po»nel iz »Neue Frcie Presne« idr. T r i I I e r: To je špekulacija!) Obrača ^e tudi zoper uvoz argentinskega mesa, ker bi tudi ne bilo cenejše Idr. Trii le r: Naj se carina zniža!I. « i se carina zni žala, bi se zvišale za h t« ve za vojaščino idr. T r i I I e r: To bi bilo minimalno!! Pri/na. da mora tudi kmet kupovati skoraj ves živež in vy po trebe. ter trpi vsled tega vsled draginje, navzlic tema je po zoper nvoc tuje živine. Pravi, da tudi ne gre. da bi se meje zaprle Za izvoz nav živi ne. I Vi znava, da imajo največ dobitka pri trgovini z živino prek upeNe ugaja m n znižanje tarif, ker bi se s tVm zmanjšali dob«»tiki države. Pravi, da naj vsakega poštenega delavca |»o*teno plaća idr. T r i 1 I e r: Tčitelja pa ne!«I Pravi, da se trdi. tla je kmet oderuh idr. Trii-I e r: Tega se v tej zbornici se ni tr-Icr pr:|M>nN'a. naj se odsekov predlog sprejme. Posl. V i š n i k a r pravi, da je vprašanje, ki je na dnevnem redu. zgolj gospodarsko. Draginja, ki vlada, je splošno znana in priznana, t"f»ravni odsek se je postavil aa jako konica In.» stališ-V. naj se namreč preide na dnevni red. Tu |»a gre. naj se draginja vsaj deloma odpravi. Predgovomik je dokazal, da /e za njegovo stranko še premajhna, da bi ganil njih srce. I/M rađanje našega ljudstva naj se še nadaljuv*. V Ljubljani je i»et odstotkov prebivalstva, ki trpi vsied draginje. (Dr. Pe-gan dela opazke*. Govornik pravi, da verjame, da dr. Pegan ne trpi vsled draginje. Pradniki zahtevajo drag. d«»klade, kar bi pa povzročilo zojiet zvišanje cen po*r- -činain. Navaja ilokaze. kako se cene živilom rapidno višajo. Tudi štampanja «-e draže in se»er zaradi hišnonajemnin-skega davka, zaradi dragega crrad-l«enejra materi jala in dela. Govornik prizna, da gre preveč ljudi v mesto. Vzr«»k P-niu je pa ta. tla kmet ne mo-ie vzdržavati vse svoje družine. Tu di je nar.-napredna stranka zoper kartele, ki svojo moč v škodo kontinentov izrabljajo. Navaja več slučajev, iz katerih je razvidno, da ie živina v naši deželi silno draga. Da se agrarci tako zelo upirajo, da se meje odpro. temu je vzrok pred vsem agitacija, navaja pl. Hoheuhlania. < M te draginje ima nas mali kmet kaj malo dobička. 1 k »biče k imajo razni češki in moravski veliki po s**»tuiki. Vzrok tej draginji j« prenapeta agrarska politika, visoka carina, zaprtje mej balkanskih držav. Ra\ no boj * Srbijo nas je stal ogromne vxde. Nemčija nam je odvsela srbski trg — mi pa srhe»ke muhe lo-\inio. zlasti v Ljubljani. Konsum mesa se tudi posebno na deželi veča. To |s»;rjuje dejstvo, da je dandanes mnog<* več mesarjev na ticžch nego prej. V naši deželi se ne producira tolika živine, da bi se moglo zado anali narašča jih« umi številu prebi alstva. Naš kmet je prej redil bolj vole. dandanes pa krave, ker se mleko v velikih množinah izvaža. Tre ha je t.»rej pred vsem zboljšati živinorejo |ia jc naša trgov tn |m »I i tika aav /ena |n^I»i»o napram balkanskim nar* h Iona, se sklicuje na d» legata dr. Kaernreitherja in barona Schmcgla. Zavrača trditve poroče valea. da je draginji vzrok organ i -zirano anilnintio. ki anateva viaje m* Največji kartel v Avstriji j~> agrarska organizacija, ki ima prvo besedo v Avstriji. Sicer je pa na roiino napredna strank« zopet vse kartele. L go v ar ja trditvi po roče v a« 4 a. da se nas kmet nahaja na robu prepada. To trditev smatra za frazo, naš kmet ne propada Sklicuje se na tov da je v ■niih hranilnicah naloženih več negi* 2UU mili j* »nov kron največ tega denarja je pa kmetskeg-i Hvala K««c^i em brodil kar čez travnike po veliki travi, ki mi je včasih segala do vratu. Ščegetanje njeno mi je kaj dobro delo in spominjal sem .se prve svoje ljubezni, ki se je pričela tudi v tako veliki travi. Pa nič slabega misliti! Ker .sem bil zel » sramežljiv, še nekoliko bolj nego zd;.j. sem se bal, da bi me kdo videl z deklicem, zato sem ga pregovoril. , . ,Vjj sla oblizovat v tako veliko travo, da naju ni bilo nič videti iz nje, ne mene ne nje. Ko sem torej tako šaral vsevprek čez travnike, začul sem nedaleč od sebe prisrčen smeh dekleta. Obstal - Po natančnejšem opazovanju sem zagledal za bližnjim grmovjem mlad i »ar ček, tako mlad, da jas v njegovi starosti oziroma mladosti še velel nisem. «la s. dvoje vrste ljudje na svetu.Ta dva človeka, fant in pun ca seveda, sta pa to ie natanko vedela, kajti bilo je toliko objemanja in poljubovanja in stiskanja in šče- getanja, da je Kilo vsak ča> pričakovati, Ha se ta ljubezen nadalje razvi-je. Fant bi je na prvi »»ogled videti precej su ulji v a eksistenca, zato se n i sodil. naši veri zatajevanje zelo zaslužna čednost, s katero so se razni svetniki prikopali do nebes br#z vsakršnega trpljenja v vieah, saj veš. da čuti človek v sebi vedno nekaj potrebe oznanjevati moralo, tudi če ji sam kaže fige navzskriž. Pa -♦m «*e spomnil mimogrede, da sem s takimi nauki nekoč prav grdo izgorel dot i/-m k je dokaj izrazito označil, da se jaz v njegove zasebne stvari nimam čisto nič vtikati in mi v temeljitejsi izraz svoje označbe pri slonil eno okrog ušes. da sem zaple-sa! pred njim. kar seveda ostane meti nama! zato sem prvotni načrt spustil, napravil odda leč s roko blagoslovilo znamenje nad srečnima zaljubljencema in njuno prihoduiostjo in usodo, kateri nihče ne uteče, ter odšel. Prevzelo me je demokratično prepričanje, da v sedanji socijalni dobi ni odrekati nikomur pravic do uživanja onega, kar se mu nndi. Be- vinoreji, zahteva pa, naj država * pripravnimi sredstvi prepreči, da se ne pojavljajo taki katastrofalni pojavi. Kontra - govornik poslanec dr. Trii I e r: Visoka zbornica! Veseli me, da je debata zavzela tak obseg, kar kaže, da je cela zadeva večje vrednosti, nego je to menil upravni svet. Cesarski Dunaj je v zadnjem času doživel dve velikanski minife-staeiji. Prvo, ko so se borili za duševne pravice, za enako in splošno volilno pravico drugo pa, ko je korakalo če/ pol milijona dunajskih lahnih želodcev po dunajskem Ringu mimo parlamenta ter zahtevalo kruha. Važne so duševne pravice, ni«** manj važno je pa vprašanje želodca. 1 hi se v na žeja je bila ugašena, teles ra lakota pa postaja vedno hujša. Značilno je pa, da ni nihče od govor nikov nasprotne stranke onega čin;-telja, ki je najhujši nasprotnik teh duševno in telesno lačnih želodce*, namreč junkerstva, ki je na ^vo jih latifnndijah ohranil še zadnje neprijetne s|M»mine človeškega 'u-žeiistva. Dragi njske razmere postajajo tudi pri nas neznosne. In kakor v drugih dežela! -e oglaša tudi pri f.a«» en gla*. da tako ne sme iti naprej Pretekli teden so zlK»rovali v Ljubljani državni uradniki ter sprejeli res« d učijo. v kateri zahtevajo potrebnih sredstev zo|ier draginjo, v n sprotnem slučaju pa draginjsko d«»klado. In državni uradniki gotovo ne iščejo t»opu!arnosti. Me^na dragi nja je najhujša in inaa za posledico draginjo vseh drugih živil. Pravi vzrok in tistega faktorja, ki je vm Is zakrivil, je omenil šele j»osl. ViŠni-kar — in to je agrarni kartel V vsa kem kartelu vidim nehumanitarno. »•eonravičeno tlačenje nižjega -tanu. Najhujši kartelist je pa agrarni kartel ist. Če pravijo klerikalci, da s » mesarji, prek u f** i in drugi vzrok veliki draginji, tetlaj so jako malenkostni. Imel sem pogum, nastopiti v občinskem svetu ljubljanskem zoper mesarje, ki so moji volilei. Ponavljam še enkrat. da je agrarski kartel tisti kartel, ki je najhujši Vzrok neznosni draginji je nesrečna agrarna politika. (Klerikalci krič** ter se k robota jo.) Jutri bomo čitali: »Liberalci so nasprotniki kmeta!« Poslanec Lampe že špici svoj svinčnik. Opustite enkrat za vselej tist~» '"razo, da so liberalci nasprotniki kmeta. (Posl. J are: Krave se smejejo!) Dr. Triller: > Krave se smele jo, smejejo se pa tudi c. kr. profesorji! Dr. Triller nadaljuje: Resnica ie. da se v tej zbornici, odkar ima S. L. S. večino, hnj-sk* kmeta zoper vse druge stanove. (Klerikalci nervozno razgrajajo.) Ne bodite nervozni. Nikomur od naprednih poslancev ni tekla zibelka ne v palači, ne v crraščini. Zavračam neopravičene napade na napredno stranko, da so nasprotniki kmeta. Kmetom se sugerira, da so vsi dasto je torej, če se zahteva, da iniei človek, ki nima sredstev- za domač-ognjišče, zakrknjeno srce v ljubezenskih stvareh ali pa, če se misli kdaj i »ženiti, da naj morda leta in leta caka tistega presrečnega trenutka prve zakonske noči. preje naj pa živi / i v ljenje puščavn i ka! Vidiš, tak osel sem bil jaz. Ože-ril sem se s tridesetimi leti, do takrat sem pa stslil. da je med moškim in žensko nepremostljiv prepad, čez ka terega napravi drzno brv šele mašni-kov blagoslov. Poljubiti sem si še upal dekle, a še tisto prav na rahlo in na skrivnem. Kajti bilo me j* strašno sram in ves sem bil rdeč in moker ogledal do dna skoraj polnega vrčka, nato pa nadaljeval, ko sem ?a vprašal, ee ima še kakšne zanimivosti iz mestnega loga: »Povem ti še nekaj izrednega, r1 boš molčal.« »Gotovo.« Gospod Četrtek silno veliko da na krepek stisk roke. Če bolj nui stisneš desnico, bolj ti verjame. Zato sem mu tudi zdaj pomolil proko mize roko in mu krepko stisnil njegovo, da se mu je kar oko zaiskrilo nad mojim pravim in resničnim prijateljstvom. ^Molčati je treba, da moja žena ne izve,« dejal je Četrtek. »Pa nimaš morda na vesti kake ljubavne afere?« sem vzkliknil, prijatelj je pa mahnil z roko kvišku proti meni hitel sikat »pst, pst,« nato pa pomežiknil, se tajinstveno nasmehnil in dejal: »Uganil si!« »Noriš torej na stara leta, ker si bil v mladih prepameten,« sem rekel. »Kdo pravi, da norim,« razhudil se je sicer dobrovoljni prijatelj. »Pripoveduj o tisti izrednosti!« Očita »e mi. da sem atvial. Nisem ateist, temveč giobokejra krščanskega prepričanja. Priznavani tudi, da je dušno paatirstvo velikega pomena in koristno, dokler se giblje v gotovih mejah in dokler ima oxir na gmotne razmere ljudstva* med katerim živi. Preveč je praznikov in so-praznikov. (Klerikalci: Kaj P* nedeljski počitek?! Ne menim nedelj, temveč praznikov. Cemn tisto dragoceno romanje, kjer se zapravlja tisoče in tisoče ljudskega denarja, saj kmet lahko doma opravi svojo |ioboznoat- Poglejmo svobodno Ameriko, tam bi niti veleučeni dr. Lampe ne mogel pokazati kake božje poti. Dokazal vam bom. da danes marsikateri župnik konkurira s svojini m metlom, kdo bo imel lepšo cerkev, težje zvonove. Navaja šmihelsko faro pri 2uženiper-ku. NVk ondotni župnik je tudi zahteval novo cerkev, fara ni tega niso mogli in hoteli storiti. V tem jim je ugodilo tudi c. kr. okrajno glavarstvo. Toda naposled je vendar župnik zmagal. In oni reveži, ki so brez mesa. brez kruha, so morali zidati drago cerkev. (Deželni glavar zvoni.» IVželni glavar je sicer že nervo-ren. pa naj bo nervozen, dam mn ie tisto »Galgenfrist«. Vzrok beraških razmer so razni m is i j« m i. razni bera-ški redovi itd. Tu so tisti vzroki slabih gmotnih razmer naših kmetov. Opn»dite našega kmeta tudi teh krvavih žuljev, sicer bo šel ta kaset f V . v.-i*ih glav. ^Klerikalci hrupno ugovarjajo.) Posl. Jaklič pravi, da so vprašanje draginje hoteli socijalni demokrati in se naposled izrefte za predlog upravnega sodišča. \ ito govori posl. S c h o 11 -m a y e r. ter omenja boj. ki se bojuje med mestom in deželo, med meščanom in kmetom. Kontra - govornik posl. V i š n i-k a r zavrača, da bi bil trdil, da naš kmet potratno živi. Vobče pa tega ne more priznati, da bi bil naš kmet še tako zadolžen, kar dokazuje, da še ni na robu proi*ada. Vedno je lahko izhajal s kmetom in ga ni nikdar zatiral, čeprav se mu je to pred časom i političnih ozirov očitalo. Protestira |»a proti i »čitanju, da narodno-napredni poslanci niso nikdar niče-čar dali za kmetski stan. Po^I. dr. L a m p e t u ne ugaja predlog posl. dr. Novaka kot zastopnika trgovske zbornice. Očita napredni stranki, da je h ujaka la meščana zofter kmeta, ter ni hotela dati kmetu fsditičnih pravic, katere je šele dosegel, ko je prišla klerikalna stranka do večine. (Dr. Triller: -Kat»-r»> -mo mi vam dali!«) Končno pravi, da bo glasoval za predlog upravpega odseka. P -I Demšar pravi, da no njegovem mnenju ni vredno izgubljati toliko besed o tem predlogu, ter se končno pridruži predlofru ustavnega odbora. Naslednji govornik posl. P i -ber ne smatra predloga dr. Novaka in s*»drugov za resnega. Končno se tudi pridruži mnenju poročevalca. Ker se nihče več nje oglasi k be-sedi. zaključi predsednik p r. Suk-I j e debato. Govori poročevalec posl. Hladnik, ki reasumira govo-re klerikalnih poslancev. p.i dolgoveznem utemeljevanju ls»ročevaIea Hladnika pride do glasovanja. Zastopniki veleposestva in levice glasujejo seveda za predlog upravnega odseka, ti sled česar odpade glasovanje o nujnem predlogu i*>-»lanca dr. Novaka. Pred glasovanjem so se osmešili klerikalci še s tem, da so zahtevali, naj pride h glasovanju tudi poslanec dr. Novak, dasi jim je bilo znano, da se je ta ravnokar opravičil pri deželnem glavarju radi nujnih stanovskih opravkov. Nato odstavi deželni glavar pl. Šuklje ostale točke z dnevnega reda in zaključi sejo potem, ko je poslancem naznanil dnevni red prihodnje seje. Prihodnja seja v petek, dne 21. oktobra dopoldne ob 10. Pribodaja sela ii»ifnwca snora. Prihodnja seja deželnega zbora bo jutri, v petek, dne 21. oktobra, ob 10. dopoldne. Danes ob 10. dopoldne ima sejo šolski odsek. na^T^n^tna ran^^^44 ^raranVrarara^n^ ^^n^^B^H ran^Jran^nn^n^^^nnn^ Včeraj se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodišč*-m razprava na odgovor našega odgovornega urednika proti zaplembi notice, naslovljene »Narodne dame«, v jutranji izdaji »Slov enakega Naroda« z dne 4 oktobra t I Državno pravdni štvo je zastopal državnega pravdnika namestnik Pa j nič, ki je v svojem govoru rekel, da je notica »Narodne dano >tcer nedolžna, vendar pa tvori dejstvo, da aa v nji pozivajo slo venske dame, naj ne jMisečajo nemškega gledališča. ščnvaiije proti nemški narodnosti. Sodišče je zaplembo, kakor je bilo vnaprej pričakovali, jiotrdilo in sicer iz razlogov, ki jih je navedlo državno pravdni-štvo. V razlogih raz*»odl>c je pred rudnik, sodni svetnik Vedernjak, naglasa 1. da je bilo za potrditev zaplembe merodajno zlasti dvoje: l. da so se »In franara i dame, ki zahajajo v '.eiuško gledališče. i m**ti< • vale dvoživke« in "2. da je bila notica o narodnih« damah priobčena eljal v (iradec, kamor je bil |H»klican. Kakor ^- nam poroča, je njegov pot v G ranice v zvezi z imenovanjem novega predsednika ljubljanskega deželnega sodišča. Znano je r.ašiin čitateljem, da je sedanji predsednik Levičnik že pred tedni vložil prošnjo /a v|x»kojenje in da - ^ploh ni ve,- mislil vrniti na svoje mesto - svojega dopusta. Vlada je takrat nameravala imenovati za Le-ičnikovega naslednika Nemca KIsnerja. a je končno vendarle premislila vsled enodušnega prote-. en^ke jav nosi Dali je morda državni pravdnik Trenz sam tudi v kombinaciji pri imenovanju pred tednika ljubljanskega deželnega sodišča, nam seveda ni znam«. Pravda Gaertner - Plut. (obravnava na tožbo g. Vladi-inirja Gaertnerja proti g Milanu Plutu bo v torek, dne 25. oktobra ob U dopoldne pred tukajšnjim civilnim srsi iščem. Tožbem zahtevek se nanaša na te - le terjatve: 6i> K za osnutek dveh reklamnih plakatov, 10 K za naslovno vinjeto na uredniškem papirja, 12 K za karikaturi i Sulferajnsk - " Sami mi in mi sami 38 K za na dolgu ostalo plač** v n.«s**cii juniju. I*^ K za plačo meseca julija in K za plačo meseca ;« irusta in s* otembra, torej skupaj 5 i K. — Ker obeta biti ta obravnava zelo zanimiva, bomo o njej seveda poročali, zlasti zategadelj, ker je nas g. Plut hotel postaviti aa In . ko smo trdili, da je uredniško onohje odpuščal brez odpovedi in plače. Slovensko deželno gledališče. Dane*, zvečer (drugič za nepar) pereta »K nežna«. V soboto drugič /Punčka« in -Lokalna železnica^, ki sta pri premijeri občinstvo jako zanimali in prav izvrstno zabavali. Predstava se vrši za nepar, na kar opozarjamo. — V nedeljo popoldne ob 3. predstava K n e ž n e« za goste z dežele in za •hladne* ob zelo znižanih cenah: zvečer ob 7. japonska drama »Taj-f u n- (za f»ar), ki je izredno ugajala. - V torek ruska revolucijonar-na drama »M o 1 o h« (iz najnovejše dobe ruske države), spisal Lev G. Ririnski. Zahvala trgovake ■hmrairr v Sofiji OImmmmi Kakor je znano, je bival meneča avgusta dlje čaaa v Tgnhljani član trgovsko - industrijske zbornice v Sofiji, g. Georgij T. Pe jav, da prouči trgovske in obrtne razmere v Ljubljani in sploh na Slciianakam Te dni se je g. Pejev vrnil v svojo domovino ter je referiral v zbornici o vso jem počunem potovanju. Z ozi-rom na ta referat je poslala sedaj tr-gov sko-industrijska zbornioa v Sofiji našemu listu to-le zahvalo: Zbornica smatra za svojo prijetno dolžnost, da se zahvali vsem onim Slovencem, ki so izkazali kakršnokoli uslugo našemu članu, g. Georgiju T. Pejevu, v času njegovega bivanja v Ljubljani, kamor je bil delegiran od zbornice, da prouči nekatere naprave trgovinskega in obrtnega značaja, za katere se mi živo interesiramo. Šteli bi si v čast, ako bi se mogli vsem tem kakorkoli oddolžiti za usluge, ki so jih izkazali g. Pejevu. — Predsednik: Ivan G rože v; tajnik: dr. Zlatarov. Pobegnila sta predvčerajšnjem zjutraj iz prisilne delavnice prisiljenca Simon R u -dol fer, rojen 1884. leta v Liedin-gu pri Strassburgu, Karel S i b i t z, rojen istega leta v VVaidmannsdorfu na Koroškem. Oba -da jo popihala v prisiljeniški obleki. Kolo ukradeno. Včeraj je bilo v kleti v realki ukradeno kolo dijaku Blažu Prislov š k u. Kolo je »Torpedo«, dobro ohranjeno, črno pleskano, strešica proti blatu je rumena, balanco ima zakrivljeno, kolesi pa imata rdeče obroče. Policijska številka 79. je rdeča na belem p« 1 : Pred nakupom se svari. 0 koleri. Predavanje, katero je snoči v Mestnem domu« priredila »Akademija«, je bilo zelo poučno in zanimivo. Predaval je o koleri gosp. dr. pl. Bleiweis - Trsteniški. V spretnem, gladko tekočem, jasnem in lahko razumljivem prostem prednaša-ii j u je gosp. predavatelj uvodoma podal kratko zgodovino kolere, kako je pred dobrimi 90. leti prvič prišla v Evropo in kako je kasneje ponovno m*>rila v velikih epidemijah. Kolere m raznaša zrak, pač pa jo raznaša okužena voda ali pa neposrednja dotika z okužencem. Povzroča jo poseben bacil ali vibrijon. če je prišel v človeško črevo, kjer se z veliko lii-trico razširi in povzroči, da se črevo vname. Posledica je. da nastopi huda driska, združena z bljuvanjem. Ko lere se varujemo s previdnostjo: paziti je zlasti na telesno eistoto. zlasti na čistoto rok, s katerimi najlaglje zanesemo bacile v usta, odkoder pridejo v želodec. Oprezni moramo biti pri rabi vode. katero je najbolje uporabljati kuhano. V Ljubljani se nam • kuženja potom vode ni bati. ker je ljubljanski vodovod tehniško in zdravstveno izborno urejen. Vsak sumljiv slučaj treba nemudoma javiti oblasti, da ukrene vse potrebno. IStrahu ni treba, ako ravnamo previdno. Zanimiva izvajanja so po-jasnovale dobro izvršene skioptične podobe in pa risbe na tabli. V podrobnosti se ne moremo spuščati, dasi bi bilo zanimivo in hvaležno. Sicer pa smo nedavno o koleri priobčili nekaj podlistkov. Občinstva je bilo pri predavanju nenavadno mnogo, zlasti dobro je bilo zastopano ženstvo. To nas veseli. Gosp. predavatelj je za svoj trud žel obilo in vrlo zasluženo pohvalo. Najnovejše vesti. Uvea argentinskega mesa, B. — Trst, 20. oktobra. Včeraj ob pol 1. je pripeljal parnik »Laura« družbe »Austro - Američana« v Trst 25 ton argentinskega mesa. 1000 kg ga je ostalo v Trstu, drugo so transportirali na Dunaj. V Trstu stane kilogram prednji del 1 K 28 vinarjev, zadnji del 1 K 60 vin. Kolera. B. — Blan, 20. oktobra. V zadnjih 24. urah je zbolelo v Neapolju sa kolero 7 oseb, umrle so 4. V provinci Neapolj je obolelo za kolero 26 oseb, umrlo 11. V Apubji so zbolele aa kolero S osebe, 2 ste umrli. Otresena Perzija. A. — Carigrad, 20. oktobra. Tudi Turčija nastopa proti Perziji. Ob meji je mnogo turškega vojaštva. Razširjene so vesti, da so turške čete že prekoračile perzijsko mejo. Inaajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemsek. Borzna poročila. Dunaj 20. oktobra. Razpoloženje na borzi se tudi včeraj ni mnogo izboljšalo. V splošnem so kurzi — četudi ne mnogo — vendarle popustili. Le izjemno so nekatere vrednosti vztrajale, tako n. pr. nekatere -tavbinske vrednosti, akcije paro-brodne družbe in premogovniški papirji. Rente so malo izpremenjene. Devize so nategnile. B. — Budimpešta, 20. oktobra. Ogrske tovarne za sladkor so pri zladkorju zopet za 11 K 50 vin. popustile. Sladkor stane torej 77 K 50 vin. metrski stot pri kompletnem vagonu. F. — London, 20. oktobra. Xa borzi pričakujejo zvišanje angleškega bančnega diskonta na 5 %. LlndUlnankn „Kreditna banka v Ljubljani14. Uraiil iirzi ■■■ijrte bone 19. oktobra 1910. nalelasnl papirji. D enim i BltgOTli 4% majeva renta . . . . 9315 93 35 4 2 , srebrna renta .... 96 80 97*— 4 , avstr. kronska renta . . 93 10 93*30 4% ogr. „ m . . 91*75 91 95 4° t kranjsko deželno posojilo 96 — 97 — 4^/t k. o £e#ke del. banke . 94 — 95-i Upešks. Srečke iz 1. 1860 % . . .j 219- 225- 1 321 - 327-- „ uske...... i 154- 160 - - zemeljske I. izdaje . 298 — 304 — IL j 277- 283- „ ogrske hipotečne . . 249 — 255 — „ dun. komunalne . . 534-- 544 — „ avstr. kreditne . . . 518 — 528'— „ ljubljanske .... 88 — 94 — „ avstr. rdeč. križa . . 60 — 64-— m OgT „ „ 3^5 41*25 „ bazilika..... 2T50 31 50 m turške...... 256- 259 — Delalo«. Ljubljanske kreditne banke . 446 — 448 £0 Avstr. kreditnega zavoda . . : 667 — 668 — Dunajske bančne družbe . . 557 27 558 27 Južne železnice..... 115 50 116 50 Državne železnice .... i 756-— 757 — AJpine-Montan..... 768 50 769 50 Češke sladkorne družbe . . i 260 — 262- Živnostenske banke. . . . j 272 50 274 — V«4«rte. - Cekini........ 11-37 11 40 Marke........ 11762 117 825 Franki........ 965C 96 60 I-ire .•••.....j 9475 94 95 Rublji....., , . 254 50 255*50 Žitne cene v Budimpešti. Dne 19. oktobra 1910. Teras I n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 10 29 Pšenica za april 1911. . . za 50 kg 10-37 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 7 74 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 546 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 795 Ef aktlt. 5 ceneje. Loterijske številke. Dvignjene v sredo, 15 oktobra 1910 Brnn: 25, 9, 47, 6, 82. Anton Šare Ljiljai SMiipra ulica It. 5, ■ nm lnflm (din (nspnti ibni ptitt) mali Mitelj«! ntnlo najcenejši nakup 182 oprem za neveste. nat petek ia patra dan se dobe m 172^ mm Ant Stacul. 66 Kupujte večerno izdajo »Slovenskega Naroda«. Kazne prerode lx ntmMIn« v »toveniftlno mm m draga« c**- v.i * t*i Z lepo prostora pripravna za delavnice ali skladišča m s L na^ Poizve se pri bitnem gospodarja Ivanu Keseeiaa, ulica it 6, Maaaov v apravuittva „hlcv lata 11 23 ikBlice v lastacm aimiea a ome ▼ LJubljAnl u luajski osti l\. 1t je imeU konce*, leta IW denarnega p- mrta....... ■ M,1 ta. t 21-11 upravnega premoženja............... n bo, J 7s.s*a-ss obrestuje hranilne vloge po ftaktga asbltaa r«ntnna iatna, bater^«« a»l»eeia* p**e> fll**c a •a ta vftačrtlba. Sprejema rudi vloga na tekači račun v zvani a metoni la Jih obrestuje od dna vloge te te Stan/e hranilnih vlog aad............. * tafaoi.oqo Potojuj« mm BMililaea pm 3 , s f . .mortu^l,« «11 pa p« S , br«a Mi«rtlsaci|« | t«a ««nic« p« g y» Posojiiaica sprejenu tn41 vsak dragi nacrt gkde imonnovioji dolga. UBAD9IE OBE: vsak dan od 8. 12. in ed 3. 4. iitta nanal j ln praznikov. Telafoa ti. ltS. Postna hranilnice raćaa M. s2s «0* Jonski-Mn lula f 44 mtii: \mmm ao it. I umiti slane m vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga . ; renini davek plačuje zadruga sama — Spre jena vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi »nauka čekovno knjižico. — Daje posojila na naJraztičaejSe načine. — Uavaotaaa asanjaln.ra: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Eaksaaptira trgovske menice Presariaje vrtvčeme menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa ta- in inozemska tržišča. — tzalaja nakaznice. Vsa pojasnila ** dobe bodisi ostmeoo ali pismeno t zadružni pisani. 10 kan m ral la unllie lil!. H 12.. mtut tli 3. Ho 5. H l^L 3^C 3^C tM 3^C 3^C X 3aC X X X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 dano zastopstva jm teške' iivljeiuke zavaiovale. najcanajai zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem Iruiantao 9n«F* vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. X X X X X X X X X X 3^C 3^C 3^C e^» «^» LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljahi Stritarjeva ulica štev. 2. riporoča promese na najske komunalne srečke i K 18 Žrebanje = 2. novembra Glavni dobitek Sprejema *!•«« ■• kajiiic« ia Mwti ratoa ter Jih • »restrnje p« tistih -■- 11== 3E 3C 3E 4M =ir= K 300.000. I Esl i t ikega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI« Podpiraj no torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavu, iz poln iti v „SLAVI J A" i vzajemno mmvmrovmlnm banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Off—ai rezervni toeal ■ 4§^llZ.7Vr |aanaa|a sa papnaV Banka „SLAVLJA" Ima posebno ugodne m prikladne načine za zavarovanje življenja. a9V|ba fL\W AffT f Alf razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj On 11 al ti tjnUllivMA srrrt, roditeljev, za doto otrokoam. - Banka „SLAVLJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- Banka *SLAVUA« .. ^ atevanamta zavarovalo.ca t vseskozi slovansko - narodno upravo. Rinba 9UmAVTJA** ,tn° DO<*P'ra namdr.a društva, organizacije in prispeva k narodnim eaManaSeat«* BjMallvMa dobfOaanniB neBenaMa.--- Banka JILAVUA- stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. V>a ; »}a-n»la ria-e drage volje 1 generalni zastop banko „Slavlje" v IiJnbljanL N Mestna hranilnica ljubljanska 1 .\ Največji, naj vame ji i i slovenski nenarni zatod. •\ Največji, najvarnejši i slovenski denarni zavod. 1 J pro Obstoječih vlog aad M miNpenev kn Za varnost vloženega denarja jamci zraven rezervnepa arjiklanlai l* mestna občina Ijubljinska z vsem pr*molntij*>«n i« m vee nvojo malje, latajaba vloženega denarja je Bemopofta^ ker je po pravi h te hranilnice, p- tren-h po c kr. dcieini vladi, iakljanstoeie vsaka npekalaeija t vfnienim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan m se obrestujejo po brez odbitka; nerzdigiijene obresti *- pripisujejo vsakega pol leta k kapitalu Sprejema li naklad ssad 1 nt iN Jan kron. vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 7a% ** leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domaflo kraaslalkef v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa krediane dg ailne 4 Laalnlnn In tlak •Naraims ilaterne«. 30 5875 8047