Z73. StnlltL I (Milili, i ffrik. a nrakn 1917. 1. iBtO. .Slovenski Narod* ▼*!(« pm pmštt: m Avitvo-Ognko: n NemOJo: eek> lete ttraptj naprej . K 30-- cdo teto niw«j . . . . K 34"— £*t leta I T .* • I 7-50 w Amertko to vie (kuge đezele: aa meaec « .... 2-50 cdo eto oaprej . . . . K 4a— Vpraianjein cflede btieritov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Oprarnlttro »poda dvorile ievoj. KnaflCTa ttllta Rl, tttefoa 4t Si. iosentt se rafuaajo po t>orabijenem orastoru in iteer: 1 mm visok, ter 63 nm Srok prostor: enkrat po S vin., đ/akrat po 7 vUl, trtkrat po 6 v. Pt>atano (enak prostor) 16 vin, r>artc t« zahvale (enak prostor) 10 vtn. Pri večjlh InscciiiOi fto dogovoru. Itrf fiarsealtf aaf »dllfel* «k»(ii83 ve*«* 9" *• atfcnaitl. "9aW Ma samo pisoeae narobe frrez nisiitre d;nr|t se ne a»reao alkakor oiirtti. „*ar>«la« ttrtarat« Ut«f9i ft. SS. .Slovenski Narod* velja w fc|«a>i|ami dostavljen na dom ali če se hodi pooj : cdo !ete tiapref . . . . K 28*— I četrt leta m , . . ; # 7*— pol leta.....• 14*— I na mesee M ..... 2*30 Pas a na zna Stsvilki vslja 12 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Kokoptsi se ne vračajo, Ura latttvo: teafiova altea #L 9 v I nadstr le?. taiotoa šL St Otvoren list Ijefl. taroMi mi t to. Min uadbiskupu vrhbosanskome itđ. a Sarajevu. U »Hrvatskom Dnevniku« od ?r:ijtiwi!! medju drugima i Slovence, ohećavan'ći im ipak »pomoć a njihovoj bnrbi za. samoodržanje«. Kao slovenski kulturni radnik žalim duboko, što a Vašoj političkoj ix-;avi nema ni traga onih kulturnih osnova narodnog života, koje svakoj ^litici daiu 2nak vječitosti. L Vi ističete. Preuzvišeni. da Je -^politika neusmiljeno trijezna i hladna*, i ml pitamo: Sie li. Preuzvišeni. svaki* danji političar ili crkveni knez? Svaki-Jairi političar može i mora kadkada da trijezno i hladno* računa : grije-i m a ; no crkveni knez kao faktor kulture morao bi uvijek i svuda da se od-?avBO i sa cijelim srcem bori protiv grijeha i n politici. Vi ste. Preuzvišeni. kod Svoje izjave zaboravili, da te prije svega crkveni knez. II. Vi ističete. Preuzviseni. potreba oportuniteta a politici. Oportnr:tct n nfričnom značenju riječ! ]e prividnost i prolaznost uspjeha. U tom smislu crkvfc-iri knez ne može in ne smije da bude oportunista. Vi ste. Preuzvišeni, kod Svoje izjave zaboravili na velike bori-oce kršćanstva, koji su u borbi sa tri-^ialnom realnošću zasnovali čvrste ♦snove velikoj budućnosti svojih načela. vi ste i zaboravali. da sn bili Zriri^ki i Frankopani, junaci srca i mašte, plo-dovitiji tvorci hrvatske historije nego oni hrvatski velikaši, koii sn g. 1791.. »trijezno računajući*. Hrvatska prodali Madžarima. ->Snecies aeternitatis*. dakle jedini pravi opurtunitet je dan-dancs u Jugoslavenstvu kao radu za prirodno i trajno uredjenje prilika ci I e I o % našeg naroda. IIT. Vi tražite. Preuzvišeni. >histori-čkM istiruc kao podlogu političkog rada. Stojeći na isključivo historičkom stano-višlu. morate Bosnu povratiti Turčina. Jer ova zemlia bijaše najdulje pod vladom Turaka, a Dalmariu Talijanima, koji bijahu tamo ?:o.>j>odari kroz duga stoljeća. Historija, koja ne stoji na prirodi naroda svake zemlje, je zgrada na piesku. IV. Vi kažete, Preuzvišeni. da fli-rizmu i Strossmayerovu jugoslavenr.t-\tj nije bio dosudjen neposredno praktički uspjeh. Ta tvrdnja ne stoji; ta ili-rizem Je rodio velikom borbom Hrvatu %. 1*4&. a brez ove borbe sa xMadžari-ma. ne bi Hrvatska g. 1S68. stekla ni sa-današnje svoje autonomije. V. VI kažete. Preuzvišeni, da su fiirizam i jugoslavenstvo (1*50 -1863) mrtvi. I to ne stoji, već ilirizam i jugoslavenstvo živu i dandanes svoj duboki i visoki, najkrasniji život: cijela velika kultura hrvatske lijepe knjige, umjetnosti, hrvatskoga sveučili-ta i Jugoslavenske Akademije taj je život. Z3što su upravo ilirizam i jugoslavenstvo rodili ovako brojnim životom? Jer se nijesu držali samo umjetnih histo-ričkih političkih granica, već žive i široke prirode, kota je kod nas naše narodno jugoslavensko jedinstvo. Hoćete li. Preuzvišeni. kao crkveni knez, da bi naš politički ideal imao u sebi i uvjete pravog kulturnog života, onda nemojte ostavljati naše prirodne osnove, našeg cijelog jedinstvenog jugoslavenskog naroda. U ostalom naše danasnfe jugoslavenstvo nije tekr kopija ni ilirizma ni Strossmaverova jugoslavenstva, VI. Vi priznajete, Preuzvišeni. da ste se u početku i Vi ogrijavali za jugoslavensku deklaraciju. Jest još i u oktobru t. g.. kad je umro Krek. ispovijedaste njezina načela; a u novembru eto Je negirate To ko4 »rijela čovjeka ne može biti razvoj mišljenja, već je to prijelom... Svojom izjavom od 20. novembra s ! š 1 i ste, Preuzvišeni. »a visokog mie-sta crkvena kneza i dalekovidna pastira svoga naroda u nizinu svakidaniih radnica ra. 2alećf, što u Vašem obećanju pomoći Slovencima ne mogn da vidim ništa do puke fraze, držan sam potrebom, da Vašoj Prcuzvišenosti pišem ovaj otvoreni list- Ljuhijana. 27. novembra 1917. Jedar slovenski kul-torni radnik, za kojim u ovome slučaju ne stoji tek »51 grad-janin-. već velika većina naroda. Politično pisnrc \i U%i-&* (Od našega hrvatskega dopisnika.) -;. Zagreb, J4. novembra. V hrvatski politični javnosti ic iz-zval izstop dr. ^usteršića iz Jugoslo-vanskega kluba veliko pozornost. Politika dr. ^u^teršiča je neodvisnim Hrvatom dobro znana. Vcmo, koliko je baš Hrvatska trpela radi tega, ker je velika slovenska stranka, ki združuje znaten del zdravega slovenskega naroda, preko d^ ^usteršiča da jala na Hr-vatskem moralno potuho ti ti ^kupini ljudi, ki se ^birajo okoli frankovcev m Radićeve seljačke stranke. TežVo smo .■■-■■*■ '?.?! to nenaravno hrvatsko - slo-. zvezo. Neodvisnim hrvatskim Pt/iitiki.in \n sedatiji uastop politično raznolike sloven. inteligence prot: dr. Šusteršiču in njegovim mahinacijam jako ler»a satisfakcija: spiošno se pri nas pozdravlja zdravi proces čišćenja, ki se je pojavil pri Slovencih r tako elementarno silo. Rrcz dvoma bi bila ostala ?uster-šičeva afera manj opažena in mani po-meniiiva, da se ni izvršila ist^časno z nastopom dr. Stadlerja in njegovih 52 pristašev v Sarajevu. Na Hrvat^kem si ra^lagamo §usteršičevo in StadffeHevo afere, da je pripravljena z ene strani v svrho, da se razbije edin-stvo med Ju^oslovani, na drugi strani pa. da se projframatićne z a li t e v e našega naroda tako zmeša-j o, da ht mo?:li krogi, katerih se te zahteve tičejo. reci. da «mo med^eboj-no nesložni inda niti sami ne vemo. kaj h o č e m o. Da je ćela stvar pripravljena in organizirana, se vidi že iz tes:a, da so se neposredno pred Susteršičevim izstopom mudili nekateri frankovci (famozni Zagorac^ na Dunaju .in znane so ttidi konference dr. ŠusterSiča f. njim. O programu teh elementov ni mo-goče resno govoriti. Nesprejcmliiv je s staiišča narodneza jedinstva, ker za-hteva hegemonijo enega dela naroda nad drugim, ne^prejcml'iv, ker postavlja ves narod zopet pod kura t e I o. seveda z novim siiajem (dobili bi svoje ministre itd.). Končno majhna skupina prononciranih, pokvnr-jenih elementov, o katerih pravijo Hrvati, da so pripravljeni kaditi i same-mu hudtču. aro^ira dTeria z ve!:kim zado^č^^iem in nrin5evl;G"'cTn. 'Hosed^i «"o W11 osam-He*»i. Sp^ai se jirn *e prikličil sarajevski p^^^Vnf v ge^'-i --nroti Sjove^cem in proti Srhom*. Obz^vati je. da se na Hrvtckcm ne mi^ii na orianiza-ci'o mlade r^pre^ne stranke, ki bi za-^tonab jkvt narof'n^ načela proti frankovcem m t*Hi n^nram ?u-vc*^"**^c«ta!ni pelitiki hrvatsko-srbske koalicije. Ju"G5Iov?rs''i proqr?m!, - Hrvatska di-~'*vaw prteb^»»e pod qe-rtn>\rr\ n?*lovom č'"^wI<: o Ft^MSč'i jugoslo-vansV:h st-ank naprarrs deklaraciji, v kate-rem irvaia: : Mi im3mo na Gtotine ct-arkarskih nrograrnov, nismo ra ineij (jo nedavna na-podnrrra prrcrrarrr?«. S^rJaf se ■> začeto nota-r;oms bistriti in kaže:o se jasno konture iedinstvenega narodneria programa. Naii emigranti, nm čelu hrvMsVI oosl^nci dr. Trumbič. pok. Su*?i!o. dr. PotoČnjak, dr. HInkovič, rir. Trins'^t'č, so s srbskimi za-^tooniki dr. SrskJČem. dr. Njeri^em. dr. Laz?rjevič*m in b slovenskim zastopnikom dr. Grcgorinom izdef^li takovar.zi krfski pakt. ki zahteva ujedinjenje vscb Srbov. Hrvatov in Slcvencev v svobodrt! in suvereni, federativni državi Srbov - Hrvatov In Slovencev. To Je program našega naroda v svobedni Srbi!« in ćrnl gori In naših eml-nr^ntov v dežetah entente in nevtralnih dr*-»v. Ta program presega delovni okvir nsših političnih strank, ki delujejo med nafim narodom v tej monarhiji, in je za nas tuka] neak* >alen, in Je vsaka debata o nicm odveč. Stranke, ki hoćefo biti aktivne in obdrinti v delu »vobodne roke, ne morejo tvojega dela opirati na program, ki prihaja v nasprotre s kaz^nskim zakonom države, v katerem živi naš narod. V»e na-5e domsf- narodne »tranke ao te združile na aktuelni pozitivni, delavnl program deklaracije od 30. maja, kate-ra rr?rr!aia eđinstvo vsega srbskega. hrvatskega in v«ega slovenskega naroda in zahteva samostalno in neodvisno, suvereno, narodno državo. To je program vseh na?!h strank v Avstriji: TStranke prava. Hrvatske stranke In Srbsk« stranke na Primorju v Dalmaciji — Hrvatsko-slovenske stranke v Istri I r> Trstu — ter Vseslovenske ljudske stranke in Slovenske narodno - napredne stranke v • I o-venikih detelah. K tem lahko prl-itejemo tudl većino jugoslovanskih socijalnih demokratov — toraj vse stranke, h ka-terim ne pristevamo današnje in jutrinje dezerterje, ki pa tuđi naglaiajo. da stoje na stališeu deklaracije. Voditelja bosanskih Srbov in Hrvatov Dimović in dr. Sunarić sta javno Iz-rekla pri sto* k deklaraciji. Osi včeraj Ima. mo tukaj dezerterje, Muslimanov, kot kulturnih Turkov ne fttejemo sem. Na Ogr-skem ne more priti narod do besede, ven-dmr se pm vsa bofjia stran tukaj str inja z deklaracijo. V Hrvatski se je žalfbog doso-daj za deklaracijo izjavila edtno Starčevi-deva stranka prava, skupina takozvanih srbskih disider'->v fz koalicije In mlađa Kriansko • socijalna skupina okolu lista »Novinee. Prcgram 30. maja postal je narodni program. Krfski program je bll nekak emigrantski maksimum^ program deklaracije pa je aktuelni delavnl minimum narodnih strank v tej monarhiji, vsi drugi programi so pod minimom, toraj nenarodni. Program koalicije Je stari unlorl-sttčnl. državnopravni program, ki Jemlje za temelj nagodbo, to Je realno državno zvezo Hrvatske z Ogrsko. Stremi za ujedinjenjem hrva+skih delež v okviru krone sv. Stefana in defa na enakopravnost Hrvatske z Ogrsko. To bi imel biti program naših unionistov v boljem smislu rečeno madzaronov. Program je nenaroden, toda njegove konture opaiamo žal i bog v ćeli naši politični zgedovini počenši od teta 1102. Znana reska resolucija je btl smeii i« žerijalni korprom;« s to Idejo. Pod tem madžaronskim programom je program naših Madžaro • Tirolcevc. kakor bi jih nazval naš pokojni Starčevtč, kajtl program Frankovcev, Radića, dr. Stadler in dr. Pilarja nj drugega. nego stari mad-žaronski program v silno poslabšani izdaji. Tuđi v tem programu Je namiSljena nad Hrvatsko nadvlada Avstrije in Ogrske, ki Imajo tu svoj condominium in pravico veta. Ako lzv::memo krfski pakt, ostanejo trije prer ami: narodni, uniontstični in prcgram avstrijsko - ogrske sovlade (cen-domlniuma). Unionisttčni se omejuje iz-ključno na teritorij Hrvatske in ne more nikdar postati obće narodni. Program naših Avstro - Ogrov nosi v sebi veliko nevar-nost za narodno stvar, ker ima tendenco. da postane narodni in izrine edini današnji r.arodnl prcgram deklaracije. V tem leži težišč* Yprašanja :n temeljna nevarnoet za STlošno narodno idejo. Nam sta oba programa izpod minimuma.enako tu ja, toda ne-varnos* je većja v oner-:. ki ima dalekosez-nejša nacrte fn se Izdsja za program celega hrvatskega naroda. TembolJ, ker načel-n o z^-netuje princip edinstva Hrvatov, Slovencev in Srbov. napovedujoč Srbom vojno do konca in nazivljajoč Slovence ba-last. Radi tega stavimo prediog k tej vse-modri evstro - ogrski stranki! Un?onistonr> nit« ne moremo staviti predlega, kajti oni so tsko mizerno odgodili ustvaritev svojega programa, da so padli samo na detavno većino v saberu brez programa. Odnesel jih bo čas in ž njimi njihov unionizem, o katersm še sami ne vsdo v čem obstoji. Oni izgubljajo vso svojo energijo, samo da se ozdrže-, da -rešijo-. kar se da resiti, da se cbranijo streljanja izza hrbta. Vpra-šarje koalicije je samo vprašanje časa. — Toda stranko, za katero stoje ekselence, Rauchi, Hideghety. StadlerjiT Susteriičl, grofi, baronl. generali — to stranko, ki se tuđi nazivlja z ukradenim imenom Stranka prava — mi vprar^mo: »Ali tuđi ona odgodi uresnićenje svojega programa do časa po koncu vojske? Dobro! ako neče igrati vloge Bolševikov in njih vodje vloge Lenl- na. ako nečejo biti samo razdirajoče orodje v rokah naših neprijateljev, naj nam pove-do pred cellm narodom, katere g a r a n c I-j e Imajo za uresničenje svojega programa, ako oni kot manjšina naroda igrajo sramotno viogo razbijanja narodnih vrst In pobijanja splošro narodnega programa. Naj nam povede, koliko časa potrebujejo za vresničenje njihovega programa, da mi do tedaj ustavimo boj in da jih preskusimo na delu. Naj zđružijo Dalmacijo z Bosno in Hrvatsko, mi se borno veselili. Maj izkorl-stijo svoje ~Tvexe~, naj napravi jo ne-kaj, pa jim hoćemo mi prvi to priznati. Drugače pa je za nas vse to samo bolševi-ška korumpirana akcija, ki razdvaja narodne vrste in zapeljuje ćelo narodno borbo pod minimum v interesu naših narodnih neprijateljev.« Dr. Šusteršit v HMatlll. D u n a j, 27. novembra. Redko smo videli doslej dr. Su-steršiča na Dunaju. In ako je priše! semkaj, se je izgubil v parlament le za kak četrt ure, a še takrat je že naše! priliko, da ie informira! poročeval-ce velikih nemskih listov o svoji poli-tiki. Ime! sem često priliko slišati za-stopnike velikih dunajskih listov, ki so na vse pretege hvalisali modro politiko dr. Susteršiča. Drugače pa je dr. Su-steršič lazil po ministrskih dvoranah, kjer tuđi kot deželni glavar ni imel ni-ćesar opraviti. »SIov. Narode je imel večkrat priliko, da je povsem resnično poroča! o postranskth potih tega politika ki je pa bi! še vedno član Jugoslovan-skega kluba. PosJanska zbornica zboruje že šesti mesec. ali dr. ŠusteršiČ je bil tu zelo redek gost. Ne vem. če ni na ob°h rokah preveč prstov za dneve, ko je bil tukaj. Vkljub tem dejstvom dr. Susteršič ni nikdar čuti! potrebe, da bi si iz-posloval dopust. Z mirno vestjo je ostajal doma ali potovti v Svico in pustil de!ati ostale kranjske poslance, »v katere je s;cer izgubi! vse zaupanje.« Z d a i, ko bi bilo neobhodno potrebno, da priđe vsaj ta teden na Du-naj, ko bo velika razorava o podaijša- nju nagodbe z Ogrsko in se bo vršilo poimensko glasovanje, zdajpajeza« prosil za 14-dnevni dopust in ga seveda tuđi dobil. S tem činom se ta najnemamejši vseh poslan-cev irogne glasovanju, izogne 5e zameri dunajskih krogov in izogne se jezi drja \Vekerla. Tako se je skril slovenski poslanec, ko je naj-bolj potrebno, da posta\i celega moža v boju proti madžarski oholnosti in šo-pirnosti in proti nesramnemu izkorišča-niu, ki nas vse ubija že od nekdaj, toliko huje med svetovno vojno. Obso-dili so ga poslanci s Kranjske^a, obso-dil ga !e »Slovence«, obsodil ljubljanski knezoškof. obsodili so ga volilci in ob-sodi! se je končno najhuje sam. Zakat ne odloži mandata? Iz državnega zbora. Drniat 27. novembra Po<^an*V* zbornica te danes odobrila poročf o od-seka za obnovitev po vomi oškodovanega vojn. ozem-! j a. V debati je poslanec dr. B u -gatto obžaloval, da nacrti za obnovi-tev Gorice nišo moderni. Pritoževal se je tuđi. da civilna uprava v zopot osvo-jenem ozemlju skrajuo slabo hinkcijo-nira. Popolnoma nezadostna te tndi aprovizacija. Zbornica je na to sprejela reso'.u* cijo o rehabilitaciji častni* kov, ki so izgubili svojo saržo. Oštra debata se je razvila pri poro-ćtIu proračunskega odseka, ki zahteva, da se poslancem — članom državne kontrolne komisije, ki so podpisali protiustavno najetje vojnih po-sojn, izreče najstrožja g r a J a. Poročevalec dr. Ellenbogen (soc. dem.) iziavlja, da je državna komisija sekriva Šturgkhovega absolutizma. Ker je ta komisija dovolila, da je vlada najs-mala posojila brez odobritve parlamenta. Je omogočila, da je Sturgkh vlada? brez državnega zbora in da je država morala pretrpeti vse gorostasnosti tako-zvanega Stiirgkhovega režima. Komisija si ie bila svesta svojega protizako-nitega postopanja, smatrala pa ie. da so oportunitetni razlogi važnejši. nego iasni predpisi ustave. Poslanci, ki so čiani državne kontrolne komisije, se nišo izkazali može. Finančni minister W i m m e r \i* javlja, da se vlada noče mešati v spor med državno kontrolno komisijo in parlamentom. Sturgkhova vlada Ie izjavila oktobra 1914. presedniku komisije, da ni misliti na skltcanie državnega zbora. Ako bi komisija odklonila odobritev vojnih kredi tov ter odložila mandate, bi to pomenjalo za državo financijalno katastrofo. (Poslanec Glockel: Financijel-no ne, pač pa ministerijelno!) Komisija pravi, da se je nafiajala v prisilnem položaju in da se je radi tega uklonila za-htevam Stiirgkhove vlade. — Barom V u c h s brani postopanje državne kontrolne komisije, katere član je sam. Poslanec Modraček (češki soc. dem.) očita poslancem, članom komisije, da so lakaji absolutizma in da so podpirali prelom ustave, ki ga ie zagreši! grof Sturgkh. Poslanec Seitz polemizira proti baronu Fuchsu ter pravi: Slovan-ski člani komisije so bili vsaj tako mo-žati, da so svoj pogrešek priznali. Ba-ron Fuchs pa je zagrizen reakcijonar in žalostno je, da ga nemški somišlienfki desavuirajo. Prihodnja seja jutri MIMSTKSKI PREDSEDNIK O NAGODBL Dunaj, 27. novembra. V nagodbenera odseku se je danes prićela razprava o po-dal}*, ouc 28. novembra 1917. 273. sicv. • tari podlasL Obe vlađf sta prešlo žHl tozađevni pređing, kl vzđržuje staro nasodbeno razmcrjt ter naj velja kot pro vlzorij xi dvt leti. T« provizorij ti se mogef skrajšeti. ako bi med tem 4r-iavni zbor odobril dozovorfeno te inorebiH taodifLirano nazodbo. Iz driavaocborskfti od^ofco*. Duaaj, 21. bo\ embra- V p r o r ft -lunskem odliku Je prcđUfal post. pugatto reso 1 udjo, da naj st porabi4o do-fcički raznih ccntral t* oiajšavo iproviiacl]« širckfli slojev, na aJJe §e zali a val ustanovi te v posc o :icft m o r» niriškega mlnistritva. PoMant 5mrček je stavii res Ijcijo, ki porivlja vli-4o, da naj prihodnje lcto r :■ uvede tak«-tv&nega poletatu časa. Poslanec dr. Lovro PoKačaik je i rno razpravlj&l 0 narodnih razCii. ab pri po&t-Hem ravnateljstvu v Ci-vcu, katerega •radnikl ne znaio slovensko. Podobno Je t>ri pcštnem ravnateljstvu na Štajerskem in v Trstu. Stavii je predio;, da naj se Čim prejc ustanovi posebno poi;no ravnateljstvo v Ljubljani. Hr. Posačnik je nadaijt oštro kritizira! telefonsko in telegrafsko mizerijo na Kranjskem ter zlasti v Ljubljani in Je zahteval, da se v L)t:b1janl ta':^J zn-pet vpelie lokalni in po možnosti tvrdi inter-brbani telefonski promet. Ustavni odsek je <. leril. raz-veliaviti cesarsko naredbo o zdravljertlu In Solanju vrsnih invalidov ter jo nadomestiti 1 posebnim za'ionom. ' V aprovlzacllskem odse-to je bilo prebra-o pr>rcč:.lo urada ra Srebreno o pomanjkanju « 1 a d -• rja v južnih deželah. To po^an'Aan'e da Je le pcsledica transpoMnih težkoć. Od-aek je nato sprejel re^rli^ijo poslarra Jarca, ki pozivlia vlado, da naj pnroča, kaj je storla. da *i 7asist»ra in da orrrani-jirano unorabi divila, ki so bila vpie-aiena v Italiji. teški paragraf pa irtnll Mi S D u n a f, 27. novembra. Znana je zahteva MadŽarov. ki fc trekaj mesecev kriče, da treba kazen-sko preganfati cne avstrijske državljane, ki bi se drznili kritikovati dualistič-uo obliko in. majati integriteto ogrske države. Znano je tuđi, kai je pravosod-ni minister dr. Schauer obliubil Madžarom. Ni hotel sicer iztisniti zahteva-re^a jamstva iz secianiega kazenskega zakonika, pać pa je prepustil to kočlji-vo nalogo najvišjemu sodišču v nadi, da se to izreče po želji Madžarov. Danes ;e bila na vrhovnem sodiŠĆu jcja plenarnega senata (15 članov), ki se je bavila s tem vprašanjem. Odločba vrhovnesra sodišča sicer Še ni znana, to-da v parlamentu se govori, da v'sa znamenja kažejo r. egativen uspeh. t. j.f da se vrhovno sodiŠče izreče proti možnosti, da bi bilo mosoče na podlaci zdaj veljavnesca kazenske-2a zakonika postopati proti drživlja-nom, k! bi »rovali« proti dualizmu in ne-dotakljivosti ogrske države. Delrma se zastopa mnenje, da bi bilo morda mr>-goče uporabljati § 66. k. z, ako bi ob-stojala reciprociteta, ali te ni irr zato Je nemojroče iztisrJti iz ve!javnega kazen-skega zakonika določbe po madžarski telji. M« umilno porodio. Dunaj, 27. novembra. (Kor. urađ.) Italijansko bojišče. Položaj jte ostal rSeraj netzpremenien. V bojfh, kl so iz-polnjevali zadnHh deset ćn\ pri Cism*>-nu. so se gorske čete generala Alfroda Krausa zopet bojevale x na}več)o hrab-rostjo in vz^ramost;©. Grašk: $trel?ki polk je v borbi za jeoro Pertlca zopet fevršH svoja pretcklosrt vredne čine In Gcrrri€avstri|ci !r.*anteriie ffessen It 14 ter tTolsk! lovci so pridohili nove slave svojim zast2vam pri II Termine in San Marinu v so teški Brente. Dne 23. no-▼embrc ?e stotntk Bniinowsky prema-^al ▼ boju t zraka svojega 25. sovrai-■fka. Vzhodno boji^Če in Albanila. Nl-ftesar novega. — Sef gen. štaba. nemSko urotHio poranio. Zapadno bojisče. Skupina gfm. R d p r e h t a. Na Handrskem se Je ar-OPeriisko de!ovan> med Houthoulst-ililrn sozdom in Zandvoordorn popoi-dne zopet ojačilo do velike sTle. V po-Mrreznih odseklh bojišča jugozapadno od Cambraja čez dan moino strelianje. Pod varstvoin teme pripravljena an-gieška pehota ie nar>ad1a zvečer vas In gozd Bourlon. V težkem bTižlnvi pre^kvtta- W^H vnatfHi vod* d$»# samo teMva. kl nam potrti, kaj )• htto vodstvo tfdtnHo wml C« 1d Je javaost ugibat«, toko b« M» *H*m n*-dftl^je oper«ti|«. ■ pobodfl« 4» P4»V# s« j« ftkr&j&ala uil fronta m trt ©atrtine tvoj« prej^ajc *>li^tl. 04 MtV» JMave pr*km Aaiag» trn hrfb* PaavMl« *• Adtie meti 160 km. DosloJ doseft«M sferAjftanje raor« redati «a b04«^cost sa*t»e predno-Ktt veo^rs «kraiiaaja pa »tore al &ogo- &*1u,a ča*« fronta v?a*c tr»^->tfll dopustiti nore naparf« pod r podale i ©parat 1 t-nimi posoji. ItalijftMke ansa n» vodstvo r© je od!r>^i!o. kaleor trn vtdl, rta bo*e drtatJ ; pitvFke «ri« pa ve*k ■**vi». Pvma&. katMro ;• dobila Italija od entente. tnafta sedaj devet đivlzij ar^l^liih in frar:roe-:th ItolO-atjalnfti *et. ki §# delorra ff fbirmjo od VI-cence in Padove ravrgor in med BaehiRll-one in Brento. Većje fitevilo francoekih Iahk:h in teških haterlj stoji Že na bojni frenti. Dohajajo ie anfleSke baterije. »R e s n 1 c a o Italiji«. Uvodnik v listu »Honnae libre« izjavlja, da aedaj. ko ;• cTenziva centralnih držav zastala in *e !ta!l.:ar9l;a arm« !a popravlja, se more o tej Koncno povečtU reunico. ćtevilk« o vjetni-ki'i tn pirnu AvstriJceT to resničn«. K tem trtl>a pri-teti &• 400.000 mož itaHjanpkih arraad, ki ao beiali nad 2DO km dale* od vojna rone. deioma ćelo do Riroa. Clankar avl, Ča ra Siciliji. SardloU* 1» * rim*kt .nipagni in ▼ rrnosih (!rurih krajib bo bite zdavnaj cei© vaši polne dezerterje*. ▼ečlnt ao bili takl, kl s dopusta nlso ho i *e£ na frocto, orožnikl pa te ]lh nlso j.li prijeti. V Turir.u, Cecovi. Raveni in .godi Je rriflo do Javrih uporov. ker je cvarjeno ljudstvo Ane ijo in Francljo llilo. da sta krivi aeareče Italije. LJud-ttvo j« bilo dejanako pripravijeno. napr% ▼lti revoiucljo* kar ]• odmavalo tuđi Iz raa-nlh lovorov na Montecitorlju. SedaJ. tako laključuje ćlanok, je vse to premazano. Onih 400000 de«erterje» In v?i »kriti đo-pustnlkl hitljo navduS«ni t vojasnlce. da te povroejo na fronto in ententne dohaja-Joče Oete pozdravlja s Temelj era ono prebl-val^tvo, ki je fre pred dnevi psovalo en-tento. »Ftalie, peroća. da rok ta pormitev (lP7:ert©rjeT je podalj?an do 30. noTembra In da ■« pri glasa •krajno veliko etevllo dd-aerterjev. VSugaaBkl dolini, ti ranim poročll: Kafcor drugovi, to tuđi v Suganakt dolini in okoli Italljanl napravili krasne cefte. kl »o Jih vodile nreko galertj in ako-it preiore po stnnih skalnlh atenah. Skrb-no Je bila proga na kllometr« »astrta. V ska:orje i raz5trelbami Efrrajene ogromne kaverne to nudile dobro zavetje proti bombardiranju, ir *tea ple včiršVijj« Milina m\f\r.e. Vse dela. v^e flf^Tie. d* Drtčeti ofenziva nt i»*tafa. Tt sovra*ni:;ovih uVrepov se vidi, da računa t novo fazo b^jev. Sovrafntk |o koncen-tri'al i postavljeno sedrno »vri« trmađo siedal vno svojo vo*no mo€ med Plavo \n *.dižo na frontnem lokti, šlrokem okoli 170 Vtlometrov. Na tirol*kl zaoadni fronti od Ortlerja do Adiže stoji tlejkoprcj prva Ita-film^a trmađa. Trtncoskt ^ett to doilo na prostor severno Verone. Povellnlka f ran cotko - auri elkih Cet v ItalHI. Povelinlk francuskih čet v !u!ijl fe od 16. novembra leneral Duchesne. kakor porota »Olornaie đ* !t»lla«. AnglcSklm četam povelluje fene-ral Plume*. 300 000 Itallfsasklh vjttnt-fcov. Pa tadnjem nradnem poročfl« J« bilo na I talijanski fronti . prfoeljsvtni »opo« 43000 vjetnikov, tako 4a to tamki 4o»o-leno Itevilo 3^0.000. fTALIJANOKO URADNO FOROCILO. 16. novembra, Teeraj oo pootiisflo •ovrsftne boju« »tat, podplraae po «mo> aem mrtlljerijskeni •cnjo, nadaljnjt fjapM nm na*t poaicije mod Breato In Plavo. Ifa na* lovi strani s» )o slonil bltro i eiw ]Ja hrfba Portlco aoperje&l sovroftal a«pođ ta fltraal asite«|oC jmitlaapsA T Tasjoa« oo WH napođatei o BAtosi alptnsitem bata-Uon« MbjbjIb Hiisbi «HftMPMM. V sjsjpgMtsj^ it se |t posebno otfikovsj|s> Si. Ovitfjft. Sovralno tolor.e so MnOo § ee» stoinpa^a-tn severs> sj največ)o Ml*vtsjt3o pr«M hrto« Casone, prala i u Oreo 1» Mfru Solftrlo, kt> kor tud! ffjf»ti nribu iplMMtia. Nat Q§m$ Jlh je laM In Mli m feotfeo »vrnj«! I nagim Ifvttm, ponovtttai protinapsjiOOBi. Nad ?oo vratni kov j« ftafct v na&ih rtjkmh. Na naši oaonl strani oo |o izvr^il BOpad sovrainlto ra vrhodBlb pobo^jm bribft Monfinersj. JurlSajo*e vsJovo Je »ajprv^ u« ta vi 1 a«t artiljerijski nfemj. Ka to eo ns> pravili aaM vrit alplni vet protinapadov lm po.nrj aovtmiritka naiaj. FrtrelJoU mm otKaj TjoCaAkov. 25. novembra. Na aslaSkl visoki ptmnoti eo larmi'« nn^e Jtmaftke ^ete prve orsnaile, kl branljo t« 10 dnl br*t prestanka ld brez o..stopa kake pedl zemlje Izpo-stavek Melette. v<*eraj «oprt veft ljutih na-valov Bovra?n!ka tn po privele s svoje strani u?p**en proti«i»nek. Dva ctrojniSka od- deika sta bila vjeta. Na ostali fronti samo artiljerijski boji. Eden naftlh letalcev je aeati-elil nad bribom Orapa dva aovraina aparata. Enteatal vojni svet. Amsterdam. Z7. novembra. (Kor. urad.) Iz Londona: Ena izrr.ed točk, s katerlmi se i bo bavil ta tede n ententni vojni svet le vpra^anje skupncfl nastopa brodovi! srednje- In Jiižnoameriških drzav z anele-fkim brodovjem in brodovjem Zedinienih driav. Na razRovor priđe tuđi preskrba zavezniVov. Vsaka država naj napravi listo svojih potreMčin. Nobeni državi se ne bo prizanaSalo na 5kodo dmjei. Druge točke zadevajo k rake prrtl avstro - o^rskl podmorski vojni v Jadranskem morlu, vpra-?anje blokade v razmerju naoram Svici In Spanski, finančno In gospodarsko pomoč Belgiji po vojni. Vojna v Palestini. Carigrad, 26. novembra, Slnajs*« fronta. Ob obali Je prekoračil sovražnik s pehoto. kateri Je bila prideljena konle-nica, reko Aud«o t«r se le ustavil na se-vernem bre«u. Včeral «a Je tam »adel na* nanid. kl je Imcl r^nolen uspeh. Seve^ni breg reke smo očistili sovražnika ter vple-nili 6 strojnih pušk in vieli 11 sovra^nikov. Na sredi fronte splo5no samo artiljerijsko dclovanjc. Na5a artiljerija Je potisnrta so-vratno artiljerilo nazaj ter napravila pri tem nekaj plena. španska za ostonto. Madrid« 27. novtmbra. (Kor. arad.) Liberalna stranka )e dala na čast grofu Romanonesu banket katereea se Je udele-filo nad 900 oseb. Romanones Je pri tem v svojem govoru Izvajal, da obstoja z* Spansko nujna potreba, da Izpremeni svojo politiko v tem smislu, da se očitao pridruži ententt. M boljlevikov pada? Stockholnu 24. novembra. (Kor. u.) Zakasnelo. Nanovo dospeli potniki pri-povedujejo, da vlada v Pctro*radu mir. Stavka uradnikov traja. Moč boli-ševtkov ne bo trajala več dolgo. Ker-jenskij je zopet v ospredju. GorkU silno napada Ljenina in Trockega, ki iih imenuje slepe fanatike in brezstidne pustolovce ter vpraša, v čem se razli-kujeta Ljcnin in Pleve. Ljenina tn Trockega je obsedla pijanost moči. Glasom poročlla »Volje Naroda« so sktenili *astopniki XI. armade, zahte-vati. da so sprejme Kerjenskij v novo vlado. Haas, 27. novembra. Glasom poro-čila Reuterjevesa urada, je Kerjenskij odloži! ministrsko predsedništvo In vrhovno poveljništvo. Proti Kerjenskemu in Tcreščenku se je pričeio sodno za- sledovanje zaradi zločinskega nadalje-vanja vojne. Kodanj. 27. novembra. (Kor. urad.) »Berlingske Tidende« poročajo iz Ha-parande: Trockij je sporočil uradni-kom zunanjega ministrstva, da jih bo odpustil, če se do 30. novembra ne vr-nejo na delo. Sovjet ljudskih komisar-jev pripravlja že prevzetje vseh privatnih bank s strani države, Stocknolm, 27. novembra. (Kor. u.) Glasom poročila petrojcradskesa lista »Pravdec, so ta - le mesta v oblasti boljševikovi Petrosrad, Moskva. Kijev. NiZnlj Nov^orod, Harkov, Odesa, Je-katerinoslav. Samara, Saratov. Ka-sanj, Rostov, Vladimir, Reval, Pskov, Min^k, Krasnojarsk, Podolsk in Za- StocklMHai, 25. novembra. (Kor. u.) Zakasnelo. »Tidnlnren« poroča Iz Pe-tro^rada: Konferenca ententnlh vete-po5laniknv pri ansleškem veleposlaniku v Petro^radu, Buchananu. je sklenila, počakatt instrukcij vlad. Gbsom dru-rih verzij na so veleposlanik! ^klenili, Trahtevati v slučaju, da se mično po-paja"*a za senaratn! mir, r>^tr»e Istine rti t?»kr>f ndpotcvati. V seli delav*V?j?a centrsirfrfra komite!«, VA «e je vršila ćnt 21. nfjvemhr*, je izia\i! ljudski kn-m!*ar za K"fian!e zadeve Trockij: Mi ne bnrr»o hod1!! p« r^ti KeHer^^keira, H je po§il*a1 zavezmkom preSnje. Na?li *mn t>i^ri»f>, ki bn to dokazalo. Storiti moramn kor»ec vr>]n\. NscfaHnja poraja-nja z zaveliVI so fiermtrebna. Če je mitfsk na unadnoevronske vlade it ne*sriosteT!t et borno povečali s svojo T>oWVfj. Kerje^^ki! ««e nahala baf© ori XI. armadi. ki jo reorganizira. V Kiiinevu 9% fa baje protthmila tvtonorfHfa Bes* •rtbijc. V rlavnef« sttn« ▼ Mohflevu st vrHe vafna tK»^vetovanjt, Vaterih se udelefnje tnđl CereteTIJ. DmaL 27. novembra. Vest da Je bfl od bojfltvlike vlade odstavljenl vrhovni poveljnik rualdH armad Duhonin arotiran, M it bi ootriujt. Duhonin )• it J7. no-vtmbr« dopoldne v flavnem ttanu Isdal i oklic, čigar v«ebina ni posebno Jasna. Da* nonfn se pritofuj« v - vse te?ave vojne. in firencnl po dotmi. do novih tmed. KonCa i m apolofli m tiiailMln hi lajiliii, da ti annada sopet oia& toda brez sOe ta br« krvt _ _ In, 17. noi< Matira. »Ccho dt Pariš« porota: ZaveSBtšk* vlade so sklonila), poilatl ruskomu narodu protest proti pr^dlocu pretnlrja, ki krši londoo^ skt pocodt* iz septembra 1914. Protest se ne bo vložil pri Lieninovi vladi, katert enttnta ne flriznava. francoski bo polet teta protestirala proti prclo-mu francoslco - ruke rvozne pogodbe. la tajnih tfokumontov. Pttrograd, 23. aoTombr«. (Kor. ur.) Kottliar ■» i«BanJ» »ad«T« Trockij }• ob-Javll ćelo Trate braojaTk tn tajnih doku mentoT. kt se nanaAajo tako ra čas car-•keira režima let* 1P1*, kakor tuđi na *ae koalicijskih ministrstev. Trockl] pravi, da Je vlada vojakov in delavcev odpravila tajno dipternacijo e njenimi lntri^ami. Cifram! In Uzmi. Program nove vlade ie iz-ras TOljo tnllijonov delavcev, vojakov in kmetov, kl ho^ejo đo««£i na pođlagi svo-bodneg-a razvoja narodov sloneći mir. Dokumenti zadevajo Carigrad in morske oži-ne. PreSnji zunanji minister Sazonov na-glafia rahteve Rusije po Carigradu, zapadni obali Bospora, Marmartkem raorju In Dardanelah ter juini Trakiji do crte Enos-Midia, po atijskl obali in otokih Marmar-skesa morja t«r otok i a Imbroa in Tenedos. Zavezr.ikl bo posta.vili colo vrsto sahteT. katerim je meka vlada pritrdHa. Cari^ad naj bi fe pretvoril r prosto luko za blago, ki ne £re v RuslJo in ne prihaja od tam. Zaveinikl rahtevajo, da ne njih pravica do arijske Turćije ravno tako prizna, kakor da ee pvoti kraji v Arabiji puste pod muslimanskim vrhovnim gospodstvom in kakor re priklopi nevtralni perzijski pas v angle-Sko območje. Rncija Je bila pripravljena priznati vse te tahteve ter je sama Izrekla *«ljo, da m kalifat odloCi od TurClje. V Perziji f?e je potegovala Rusija za rajone v mestin Ispahan in Jezd. Kar s« tiče mej proti NemČijl. sta si oba deia priznala popolno STObodo delo-vanja. Franco«ka j« povedala svoje zahte-ve, katerim je Rusija pritrdila: Alzacija: LotarinSka se vrna Francoskl, ob enem pripadejo Francoski pokrajine v Nemćijl, kjer se nahaja Žclezua ruda in premog. Na lerem bregu Rena leSeO pokrajine naj ce odlo^ijo od NemCiJe ter oproste vsake gospodarske in politične odvlsnostl od NemCije. U teh pokrajin naj se ustvari svobodna nevtralna država. Zelo Cudn« so brsojavke TereMenka. Te brzojavke pravljo. da so prlSli velepo-slaniki Ansltje, Italije In FrancoBke h Ker-Jenskemn in da »o mu Izjavili, da Je nujno potrebno storiti vse, da dobi armada zopet moč, da udari. Ta poskris vroeftavatl se v rusk« notranj« »adeve, je bll vladi mučen. Teroftčenko jo naprosll ruskega Teleposla-nlka v Wa8hingtonu, da naj eporoči amert-ftkemu vojnemu ministra, đa ruska vlada selo visoko vpošteva rezervirano stall§5©, katero jo zavzel v tem vpraianju ameriskl Teleposlanlk. Enako »anlinlve eo informacijske brzojavke. TereSCenfco govori o popuSčanjn metćanskih slojeT napram socijalistom desnice. Pravi, đa Izubija ta popustljivost svojo vrednost, ker so voditelji imernih socijalistov v veliki meri Izgubili svoj rvlir na mase, katere Je »krajna levica pote^nlla ■ »eboj. TerešCenko pravi, đa bo lgfral pred-parlament veliko vlogo In da bo nadome-Mal nstavodajnl »bor. Daslravno Imajo v »•stavi predparlamenta socijalisti većino, se bodo mogle imerne stranke skrajne le-rice upirati, ker bodo na* top ali xmeml so-eljaUstl ▼ sporazuma e liberalutmi stran-kami. Stockholm, 17. novembra. (Kor. ur.) Petrogradskl list »Pravda« nadalje priob-ftaj« tajne dokumente. Ruski veleposlanik ▼ Farlsu lavolsklj je ▼ tajni br»oJavW dne 2«. febniarja 1917 sporo« 11, đa polaga vlada franeoske republike vatnost na pogodbe, •klenjene s rusko vlado leta 1915., da se po končani vojni vpraSanje Carigrada r«51 sporazumno s rusklmi teZnjami in da na drugi strani Seli zagotoviti svojim 2&vei-nikom vse garancije v vojaSkem tn Inđu-strUalnem oiirn, ki bo potrebne, da zago-tove carstvu gtMBpođarskl razvoj. Zato prl-cnava Rusiji pravico do neomejenega raj-ftlrjenja zapadnih svojfh mej. Tajna brzojavka ruskega sunanjegm urađ a veleposlaniku v Parizu, ki govori med drugim o aneksijskih nafirtih Franco-ek« napram NemCiji, pravi: Poleg tega w nam zdi potrebno, da đobimo od Ftancoske zagotovilo, da s koncem vojne prenena •ervltat glede AlanđFl^h otokov. Cer na Japonsktmf New York, 2«. novembra. (Kor. ur.) »Central News« poročajo, da Je priSla vest, da se Je carju posrećilo pobegEiti U To-ttbleka preko Harbina na Japonsko, Ta vest se z nobene strani ne potr ju je. Z Goriškega. 27. novembra. 2upanstvo Kometi naznanja svo-iim občinarjcm, da si je ogledal župan V. Jazbec vse domove zupanstva, ki so mani ali več poškodovani. V K o m-n u. P r e s e r j i h in S v e t em so porušene nekatere hiie od granat Skoro vsem hiSam manjkajo vrata, okna in nekaterim tuđi podovi. Prebivanje v teh hi£ah v zimskem Času je nemogo-če. Vinogradi na vipavski strani so ve-činoma nepoškodovani, pri domu pa skoro vsi uničeni. Polja so le deioma obdelana. — C. kr. okrajno x I a -varstvo sežansko naznanja bo-g^incem potom županstva,da jo vojaška oblast do nedoločenega Časa iz var-nostnlh ozirov strogo prepovedaia za« h«|an|e t obilno Komon (Komen, Pre-serje. Sveto. Tomaževica, Mali dol, Volčjigrad). Občinarji naj ne zahajajo po nepotrebnem domov. ker jim voja-5ka straža zabrani vhod. Cim bodo dani pogoji za povrnitev v ljubljeno domovino, se občinarji potom Časopis ja obvestljo. 2upan občine Škrbine, Ada-m IČ, je bil z Antonom Cotarjem v Škrbini dne i3. novembra ter naznanja svojim občlnarjem: Skrbinska po-slopja so le malo trpela, rad! sovračr.ih granat so bila le sledeča zadeta: lopa in hlev št. 15; stranica 5, stranica št. 2, hila §t. 18. ktifimja 5t. 19, hl?a 38, podr-tina .39. hiša 57 vhod (parton), 59. stranka od hlevm št 6JL V» dimu Dfe- slopja so večinoma brei vrat, oker*. _, podov, stropov, ter v mnogih posiopjih tudl bret tramovja, V spodnjih sobah x so bili pa večinoma nastanjeni konji. Vsa vinska in gospodar? U a oprava je uniCena. Ravnotako tuđi lepa domaća ocnjlšća so izumila razun dveh št 54 in 85. V boljšem stanu se nahajajo slc-deča posiopja: št. 80, 73, 54, 87, 40 in 77. Vsa druga so pokvarjena* za stanovanje nesposobna. Cerkev je v dob: em stanu, stoli se še nahanio, veliki oltar je bil z zelenjem okinčan. le orgijam je odneseno nekaj piščal, kliub temu še cviiijo. S o 1 a je od znutraj vsa po-kvarjena, kar je lesa, vse odneSeno. — Rublje so v primeri Škrbine na bolj-šern, vendar so tuđi tam odnesena vrata, okni, stropi in podovi. V boljšcm stanu se nahaiajo posiopja št. 1, 7, 11, 13, 14. — V Š i b e lj i h so hiše še pre-cei v dobrem stanu, večinoma jih je bilo zaprtih in ni bilo mogoče natančno ogledati. — Mihalji so le deioma pokvarjeni. — Polja (njive) se naha-jaio §e precej v dobrem stanu, ne pa tako travniki, kateri se bodo le s teža-vo popravili. Hrastovi gozdovi so večinoma vsi uničeni. Trte okrog vaši so jako slabe ter pokvarjene, večina jih ni bilo obdelanih. Mno^o slabše je v vi-nogradih, tam nišo bile nikjer obdelane ter jih bo prav težko pripraviti do življenja. — Na povratek v domači kraj ni rr.osoče misliti pred koncem februarja in rudi takrat le, če nam vlada popravi stanovanja. Na lastno popravo je ne-mogoče misliti. Županstvo občine Sela na Krasu naznania svojim občinarjem, da si je župan Štefan Frančeškin domače t^raje in vasl, ki so po sovraž^ ';u vse uhičene, ogledah Stn \ groz? mora obiti vsakega. ker se ne spozna, :je je bila cerkev, kje cerkveni stolp \i ne, kje so bile hiše in tuđi tište leoe kro-pince sredi vaši ni već. Cistj drug svet. Pod občino Selo ni več gozda, ni drv, ni več hiš, vse je uniceno. Samo kamenje in železo je ostalo po sovraž-niku, kl se je tako močno tradil, da nam je vse uničil. Korita, V r § i č, M u d i 1 o g, vse je uničeno. Kar se tičs občine Sela, se prebivalstvo ne mes več vrniti na ljube svoje domove. Ne-srečnl župan vzklika: Ako nan ne bo pomagal ljubi Bog in presvetu in do-brotljivi naš cesar Karei, ne moremo priti več domov, ker je vse uničeno. Za sedaj naj ostane vsak na svojem mestu do ukaza višje oblasti, ki se po-tem svoj čas objavi v časopisih. — To je pač grozno, žalostno poročilo, katero je moral podati župan nesrečnim svojim občinarjem. Prostor v Selu lc okoli njega je bil pozorišče jako huđih bojev v več ofenzivan, zato pa je tjjn bojna vihra uničila vse. Saj so pisali vojni poročevalci, da so dell spodnjega Krasa podobni pokrajinam na luni; tako so goli. Za spodnje Kraševce bo treba pač še posebnih ozirov, ker ti so menda najhujše udarjeni. Srce mon raztrgati človeku tako grozno poročilć o občini Selo, katera ima samo še pre-bivalce, zemlje pa nobene. V Mavhinjah je Se tu In tar^ kaka hiSa ćela, drugo pa uničeno. C« r o v 1 j e je močno poškodovano, D oj. Brestovica je končana, Ooi Brestovica je manj poškodovana, V Mavhinje se je te dni vrni o neka) ljudi. J a m 1 j e so končane, B r j e večinoma poškodovane. Opatjeselo je uničeno, nobe-nega stanovanja, D o 1 pa ima nove, lepo zgrajene hiše. Tuđi cerkvico so postavili Italijani z novim pokopali-§čem. Pri Mikulah je kapela. V hribu polno dobrih barak, kakor kaka velika naselbina je hrib. Nove ceste so zgrajene na Mikule, Devetake, Vižintine, iz Bonetov v Novo vas, ob dobrdobsksm jezeru vodita lepi cesti na obeh straneh. Italiiani so podirali pa tuđi gradili. Tako je videtl neko hišo, kateri manjka le se kos strehe, pa bi bila do-irrajena, ali graditelji so zbežali. V Opatjemselu se vidi razpeto Špago za gradbo ceste in navoženi materijal. Vodnjaki so ostali nepokvarjeni. Doline so vse razrite. Italijanski vjetniki pobirajo sedaj tod žice in drugi materijal ter čistijo in odnravljajo nevarnost. Streliva je povsodi ćele skladov-nice. V Opatjemselu še zija top tja proti Kostanjevici. Novavas je ena sama razvalina. Opatjeselo in okolico sta si ogledala te dni Fran Marušič in Karei Pahor, ki moreta poročati le slabo, ker spodnil Kras je vsled vojne grozno trpel v vseh svojih delih. Zadnji teden. V kolikor je doaedaj mogoče pregledati potek podpisovanja VII. vojnega peso. Jila se mora reci, da se podpisovanja izred-no pridno udetežujejo vsi slojl prebiva!-ttva. Kskor poročajo razna subskripcijska mest« je pričakovati prav lepega rezultata. Zatrjuje se, da uspeh VII vojnega posojlia ne bo zaostajal za uspeliom VI. Sedaj teče zadnji teden za podpisovanje. l^kušnja kaže, da prihajajo subskribentl b2š zadnji teden v največjem številu. Tuđi tokrat bo gotovo tako. Naš Izvrctni vojaikl poiožaj, do-godki v ententi zlasti na Ruskem, zahteva- ^ jo kategorično, da se pripravimo vss za vse možnosti, ki se lahko porodtjo Iz s-danjega nr.orda rajbolj kritičnega trenutka svetov-ne vojie. Ako se vojno posojilo krasno ob-nese, potem nismo le v vojaikem oziru zmage/alei, temveč emo|se tuđi tospodar-sko tako utrdlli, da se Ijodemo 6 sveflmi mečmi lahko posvetili detu obnovljenja, kl nas caka po skfenjenem miru in ki bo me-rodajno za ves gospodarski razvoj Avstrije za do!ga leta. Porabite torej zadnji teden, kl Je še na raspciago, da ci nlkdo no bo j mogel očitati, da Je eokriv, če bi naši so-j vrainikl morda konečno triumfjrali. ! Pedpisujmo VII. vojno pesojilo, saj Je : to najboljša in najvarnejša naloiitev ka-i pitala! tll šiev. .SLOVENSKI NAKCI>\ une 2? novembra 1917. Stran 9 PolitKne veitl. = Neznapnice drju Šusteršiču. Po vscj jtfežcli se vedno boli širi ogorćenie proti drju SasterSiču in njegovi stranci Povso^i pripravljalo nezaupnice bivšemu načelniku S. L. S. Obćini Mfed-vcde in Šora ste poslali drju Suster^tču oštro izjavo, v kpicri mu izrj';aia kot bivšemu načelniku S, L. S. »skrajao ne-zaupante in naiostreišo gr?, to« ter iz-Javljate. da ' \ obw:narji. ki so bili (f ~bj soiT.i-.jc..*!;! S. L. $., ne boJo : r šli v novo »kmcćko« stranka. Z debele poročajo nadalje, da minji župani in posestniki. ki iih je dr. £ju*ter-š!Č jnvrsul v svoj novi »tzvrševalni odbore, izjavljajo, da jim o tem ni ni č znano in ča so n]"Iiova imena brez njihov e £ a pri voljenja in proti njihovi vol i i priVa v se-ztiam izvrševn'cev Šusteršićeve politike. Treba pa ie, da dotični žurani in posestniki to tuđi javno povedo, ker narod bo huJo obračunat z vsemi, ki podpiraio politi':o iziajstva. = Ećini ršitevi pristaši na Hrvat*'--?"1 c"1 v.Aci iu ećini list, ki hvali >. ie njihovo g!asilo »Mrvr . K :o pišejo ti Ijudie o Slovencu:, naj naiii s!u>i izmed mnogih lamo cn primer iz uvodnika »Mrvatskc« 'M. 1899. z dne 24. novembra). *Hrvat-Ei „\ da je program iuscoslovan- ske cv ijraciic zahteva, ki se izigrava. da bi "rv?::e ne dosegli onc?a manj-gc . r '.»tfoče in orravićcno. >X\^p ' a naroda se nad tem,. -".- ,. . - .-r..jir»o 5e: Cchi iii^o prija -*lji Hrvatov, temveč so srbofili, Slovenci po većini nišo prijatelji Hrvatov. a Srbi so očit ni zak'ai dušmani vsega. kar je hrvatsko. Ako Slovenci nu lijo roko Srbom, potem v očitrem namena. Ja bi osl?bi!i Hrvate, da bi iih. če mogole, potoll.li, da bi Hrvatie niće-sar ne doseg!!. To vemo mi že davno. TrZ'j>ik* »Edinost« in »Slovenski Narod« tega nlkdar ne taiita. Njima so drag' ^ rn ori Hrvati, ki delujejo proti Hrva i (?ustersičevi) hrvat- -..veuski solidarnosti in za srbo-nr r> ter jiigoslovanstvo. Ta sl- si iCuen za vsakega Hrvata bist- ie . !n zato ra7iimeir.o se daj besen na naeškofo Stauleria. ki zahteva i hrvatsko politiko. Fanntizem mladi >slov?nov gre tako daleč, da pc i tinnemu in oćločnemu hrvat-ikerru nadškofu. da je i on orodje tuje -= Mirovna pogađanja. V komen-te; fc r» '*-r.vi n??cga ministrskega nredsedn ka, ki Je po prebitiu italijan-cbe fr-nte dejal, da so centralne sile \ čas pripravljene rričeti z mirov-' n:i, objavilo svicrrsk! list! »dejstvo. da Je Nemčija pred-vngliji, Rv.siji, Francoski in Bel-eno mirovne predlože, ki so se ; na vprašsnja. katora zarirnaio ^rred teh sil posebej. Italiji se zroči! tak prediog z ozirom 'T ' -N se ofenzivo in da se :i satisfakcije. Glede :-jinco«ke se 4e ce!o javno priznalo, da n taki pred'o^. kcitere sicer i-—, i>rcii!i urndni agenti, katerih ko-ro!:e'se lahko vsak čas dementira, rač Jja gsebt, ki imajo rficiiozr' značai. Dr-3?nve entente so ^e o teh predioscih med-se'^;no odvest Ie. Švicarski listi raz-tniš'iaio, ali bi ne kazalo orraviti vse te :::?lijne predlože in staviti Nemčiji vprasanje. ah je pripravljena pričeti s skurnim obravnavaniem vseh pred-Ictov, katere je stavila ločeno r-o«amez-dr'avnrn. Na ta nnčia bi se lahko odila c:'krltosr^nost pemške mirovne želje po pametnem in trajnem rriru. (Dpins iz Štajerske.) Ni še dolzo te?a, kar je na smrt oh<=r ■ - !ovenska Matica« dobila z-p^ z privolienje za «voje kul- turno delo na slovanskem jugu. ' '■'- *-'vo Matično je izdalo poziv na ^ . irodno zavedne kroflre od AđTiie in Sotle do naših narodnih mej- K~-oškem in Stajerskem. Ty , e in živeti mora naše knji- Jrušivo, krcpkc;?e. kot je živelo • Doba najvećie^a svetovne^a - . ta pomeni tuđi za nas vse, vso ^arodno prihod^'c^t. Politično ■rvjtek ni rasel malih, stojimo v čisti, idealni slo^i za naše sk' -re vezice i' »•• -- zastane Ie za korak rrše i- ~>? CiCr]e P^m. fe ^^m ir?r^a rn^nmevani^. če r ---: 7? ntarfti v stari lenobi : j ^_ -,: ti. Vse nai odpade. kar ri zdravesra. iz korenin borno iz-vel in izčistiH neusmiljeno K3k oJ-nev ni ie n?§e! d^slej Ma-t*" ' * in kl?" "- ~ ~o5? X^Vai po-.„. _. . v po Slo cm. lep odziv z Pire!:skc?a, mr.Tfćen odgovor iz sredila S^v'fii^Ve d^!?«e. \% Želea! Tn k;^ Jf^e vsi drvri v\^\ kraii. kie r?5a tako nn^fk^^a TT??trono!2. na?a L?uWfa- m. kje d------ --»^a rresta. tr«ri. kje ste \*se r»'^e \n seT^. k^er fe nek^ai cvcte'o živiienie in drb! Solnčio Go-r?TVn r^^n ie nnmandral s^vra^nf^. a ?e ie prosta, v^tnne 7ooet v wwo živ-lie^^e. t?^rt t^ći vi ne zaostanete, na^i ttor^Vi bratić. Danes na Je na nas, na naših ramah vse. in slabi nismo* Mariborsko pismo. Pomanjkanje ilelii. ▼ m«- kem *!a*»kn se obrada mar1!»oriVi p!e»«il-ta§ iB ▼He?>©«estnl* AlfrM vtt. T»!. Komiiu-iit r'cti volaAk! oblasti, ^ei, da i« on* kriva 8e t^> bili vojaJ«B« oproičeni. Dobavljali •• m1«ko po 40 vi«. Ifter, har je Mio f»pojon« z ojsrr.Tmnim de-'oin, ker prodaja producent mleko ▼ roeeLa ž« po So viii. liter. K viemu Je Tojaika ob!»at te tri tovfrjocike vpokH^ala, Ko a« ie f1of*ef?la oproF^itev, nišo bili »W"i v stana pridobiti si dovcij dobavtt«lj«^. Kot kuri-oz im navija na'lalje. tla je eden iz te trojice onega dne. ko Je bil dovržil 50. »eto 1» bll 8 tein oprošćen voja^ke služnoati, tuđi kratkoma!© r'^nfhal s dobavo mleka sa mepto* I>ob»-o J*». fin gotovi v?!curai Štajerske aprovirarije. posebno pa te prt na«, rlohivajo tak« brre tuđi od »vojih »najboljih prijateljev*. AH bodo kaj zalegle, to je sevć-đa đruso vpra?an5«. Vojni Tjetniki. Vlada je odredi-la odpokiic ruikib vojDih vjetnikov U pele deiele. Nac!ome*tila jth pa bode g i talijanski mi vojnimi vjetniki, *tako po deželi, kot p« nieatih sa dela po |Post>o-iftrrtvih in inđiiftrijalnih podjetjin. Stevilo itr«;; nekih vojr.*li vjetnikov - delavcev, boie baje ve#je, kot je bile do«!ej ono ruskih. Pollci|sK» ura. S X. decembrom se pnnaerava vpeljat! »aplranje javnih Io-ka'ov ob vjernih «rah tako, da bodo go-stin*> in r^ftnvrarile zaprt© ob 9. uri, fca-rarne pa rb 10. ari, v?e to radi utesnitv« ▼pwab« pl»na Brata Je natreill 211etnf Jožef Vihor t Cor. I.imbrušu. Igral se je t«^a ne-lođrio z oft-tovo p:iSko. da «e je s^rožila !a je znđel aaboj lfletnega v iglavo. Stajerak! K«nci In VTT. toj no posojilo Nemftki list* kaj radf oćt-tajo, da se štajerski Slovenri brisrajo raje za na kup posestev itd. namesto da bi pod-pisovzrfi vojna posoji!a In. da rr.orajo glavno pezo vojnih posojtl co^lt! štajf*rsfc! Nftnci. kot glavni ratrijoti. Koliko je Nea-cem sa vojna po».jila, sledi najbolj ta dveh olvolnosti: prvič, da podplsuje ogromno većino nemških vojnih poaojil na Stajor-skom par veleinduetrialrev oziroma vetrin-dustrijalnih podjetlj, pa •• to Ie na gotovi priti*k. Ti Ijudje so ob vojni obograteli, njih mi ijoni po rastali ravno vsled vojaSkih dobav in je torej Ćiito prav. te m o r a j o podpisovatl tuđi milijonpke »votr. Drug?-fe prt nas: većina Je mali poBestnik, trgovoe in obrtnik, — pa v«eeno «»e podpiSe veliko milijonov. brez posebne reklame na lunaj. NT?*i nem§ki so?edje te vrste, svoj denar pri Ino tišče. Da je temu res tako, Je razvidno iz okolnosti, da mora aeđaj sam O. Kemstock. nemSki dtihovuik - peanik. de-lati med svojimi rojaki Nemci reklamo sa vojno poaojilo. Kako se neki to vjerna i nem^ko, tIS hvaljeno požrtvovalnostjo na-pram državi?! Da, da: bo!je bi bilo preje pred svojim pragom pomesti kupe gnoja, in potem še Ie pred tnjim — prah! O. Ke-rnotock Ib P. Rosegger vesta o vsem tem pać že dosti povedati. W. \i pninl lem. Odlikovane goriike o«ne. Sestre: Leopoldina M. Grčar, Ivana M. C. Župan, Cecilija M. Mavrič in Katarina O. Pavlin, uršulinke iz Gorice, so odlikovane z zla'tim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinle. Slovensko srednješolstvo v Trstu, Kakor smo poroćali, je interpeliral po-slanec Rybaf v državnem zbora glede slovenskoga srednjega šolstva v Trstu. V tei interpelaciji čitamo tudi» da se ir dosedai ncpoiasnjenih razlogov neka-tere učne sile branijo priti v Trst. Ta stavek v interpelaci5! našega trža^kega poslanca nas je, odkritosrčno poveda-no, skrajno presenetil. Vpra-šali smo se: Slovenski profesorji se upirafo. prevzeti svoja mesta na slo-venskem učnem zavodu? Ali se ne za-vedajo. da s tem ne delajo ničesar drujjejra, nego to, kar želi naS narodni nasprotnlk. Znano nam je. da so živijenjsVe razmere v Trstu iako težavne in da ^elitev v Trst ni priierna ^tvar. Toda kdor ima v tem oz'm kakšne pom^sleke, naf sta-\i na nnmemem mestu svoie predlože in zahteve, braniti se pt načelno a!i se na tihem ^tiskati v ozadje, to ie po« nolnoma^redoDustno. Vlada if? dolžna poskff>eti, da se bodo mocti profesori! brez ovir preseliti v Trst in r*tri *iveti. Na drusri strani pa je jasno. da srneio diiaki. <5tar?i in ves naroH t. a h t e v a t i, da se slovenske učne moči brez odlnei ndrivajo no-klici* na riiVnva me^ta v Trstu. Iz rn«vesa viet«iltva ni«5eio: Tvan Knret iz f?»rmani ^t. 20, .Tosin Ferian \z Krorreli, Vr^ Oton in Josin Ukmar iz Doline r»ii Trstu. Vsi *tirie *o bili vieti d^e 5. Wta 1016. PKoto. d^ so '*vi in zdra\i. kraja, kjer se nahajajo, pa r»?^o ravedH. V Koprn ie vm^n ?rnsp^ ^ftidrfi!"1 TJranič. V Buzetu ie umri god^i Vnncemt Tranr Ivasnvić. V bojnici Dri 5. M. Magrd^ieni ie umri poStni pod'"*r»^m*Vr Artofi T a m a r. Pre»nest*tev seđeža okrof^e «mI-f.11^ |r PoviHa ▼ Polf. Pnrofa se ^ P-'1ia. d? ie iiradfii ^edež okrnž«« sod-niie nrerne?čen iz Povici v f*u!f. Velika nemški ladleđetfrica ▼ Splita. Iz avstrijskih Udjedetskih kro-gov se poroča, da so nekateri avstrij-ski in nemški graditelji ladij osnovali konzorcij, kateremu je svrha, da se v Snlitu zaradi velika modema ladj«-delnica. Inicijativo so dali Nemci iz raiha. zato bodo tud! prevtidiv«!! ▼ ko^sorciiu. Osvald Flamm, profesor za ladiedelstvn v Berlitin, ima nalotto, da v Solitu na licu mesta prouči moinost realiziranja tega projekta. Dalmacijo na Dunaju in v Berlinu vedno bolj pro-iTčavajo za bodoče raz^ovrstne pro-ieVte. o Čemur nai razmfMiaio ▼ to po-klicani jugoslovanski faktorji. Ljubljanska kreditna banka in VII. vojno posolilo. Predsednik tc.^a denamega zavoda nam pite: Naša bar?!;a je v silnih stlskah vsleđ vpoklica uradnikov v vojno službo. Najboljše moj so morale izstupiti in Ie z veliko te^.avo vzdržtijcmo po-slovanit pri centrali in žtevtlmh filijal-kah. Vtis imamo, da nai zavod ne uživa posebnih simpatij pn dunni.skih krnjih, ker se nam dejarsko pri vpo-klicih mnogo hujše godi, kakor drugim bankara v Ljubljani. Pofedovalo se je svoječasno direktno pri finančnem ministru, pa se je dobil odgovor: cUic Hribar - Bank muge meinethalben ihrc Bureaus schlieCen!* Vzlic temu je Ljubljanska kreditna banka z vso vne-mo in po svojih močeh posredovala dosedanja vojna posolila ter nahrala za državo vsega skupaj 47,350.000 K — za denarni zavod v nrovinci gotovo dober uspeh. Tuđi pri VII. vojnem po-sojiiu je Ljubljanska kreditna banka pričela delovnnie na široki podln^i. Bila je, kakor vsi drusri ljubljanski de-Šiarni zavodi, pozvana, da naj brzojavno prosi, da bi se ji v ta namen oprostili nekateri vpoklicanci, ker je tuđi deželna vlada izprevidela, da s seda-njim številom uradnikov ljubljanska centrala ne more razviti tište propa-ganđe, kak^r bi bilo žc'cti. Scdai, ko se bliža podpisovanje VII. voj. posojila svojem!! koncu, je prišla vendarle en-krat reSitev: finančno ministr. je srečnn doseelo. da so Ljubljanski kreditni banki oprostili ene^a uradnika proti tein.!, da se nemudomn vpokliće drugi uradntk — oprostil pa se je uradni sluga, in sicer brci-pokojno! Pri tem se je .^e sledeče pripetilo: Glede oprošćenecen uradnikn je prišlo uradno obvestilo: ^Kann nirht enthoben werden; befindet sich an der Front.« In sedaj se lahko prigodi, ker mora vpoklicanec o^tnti na fronti, da bo moral tišti uradnik, ki je bil na nje-srovem mestn vrtoklican, faktično tnđ\ v arm?.do odrin?tf. tako da Lj'iblianska kreditna banka radi prona^rande za VIT. vojno posojilo ne samo ničesar ni debila, temveč d? ic še ene?a urad-nffca izinibila: o«tal pa ji ie seveda — uradni sVitra! Mi ne ir^-eVramo rtikake dalj^e kritike, samo vzklik naj se nam dnvnli: Du«3iskl birokrati so v resnici pravi strokovniaki, ki vedo vzbtijati veselje in navdušenje za delo —r— Dnevne vesti. — Vojna odllkovania. Vojaški snperior I. razreda Ivan Klobovs iz Sv.ofje Loke ie odi'kovan z redom že-lezne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. Crnovojniški zdravnik v rez. bol-nišnici na Bledu dr. Henrik J a n o t a, je odlikovan z zlatim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Rezer\*nemn nadporočniku havb. polka št. 2S Ivanu Kušarju je bilo izrečeno N'ajvišic pohvalno priznanje ob istočas-ni podelitvi mečev. —- Dniobranski vpok. r^alof Martin Malcen, dodelien okroznemu poveljstvu v Novcm Pa-zarju, je odlikovan z vitežkim križem Pran Josi povela reda z vojno dekoracijo v priznanje odlienega delovanja v posebni shižb?. Nadnoročnik 2. .sror. str. polka Josip G r a b 1 o v i c je odlikovan e vnjrz^kim zaslužnim križem 3 razreda z vojno dekoracijo in meci v priznanje hrabrena obnašanja nređ snvračnikom. — Voia^ka povi$an;a. Prnpor>čnV; Viktor B r e z n i k. havb. po!ka 28, Makso .1 u v a n c in Alojzij Smrekar. lov. bat. 7.. so povisani za poročnike. Pe§ec 17. inft. polka dr. Anton Me suša r je povijan za črmvoiniškega so^I-nega praktikanta za čas vojne. — Kulturni dar. Knczoškof ljubljanski dr. Anton J e z 1 i č ie daroval ton 000 K za izdajo slovensko-latin-skesra slovarja, ki naj zaključi serijo slovenskih učnih kni:r za gimnazije. — Prt Kranjski derelnl banki v Ljubljani bo rainlje prf'rfsaU vojno po^oJTo rr«*đ rtni^imi »ledet'i: Kranjski dei^lni odbor S=>».*W> K: potom Kr«đitne zartror«* rlen predf*;nik .Tean Frhrey 2^ ft^o K: ž*:1"?:! nraii Gotpnlrr 4TfOO K: oblina Stari trg pri Ložu 10.000 K: cb?iia Mirna r^no Vrort; nb^ina Po-ira^a 5000 K: oh^ina 1*>ov-> Sono K; o^^|pa .Tahlanira 1000 K: Most-na ob^in* Lot 2000 K; oblina Corklj> na r>ol*»ni«ltera ^-^ft K: obrisa St. Pet-^r Tra K-a»n 1000 K: M. P. 2000 K: dr. Frar-c Grivec 1^00 K; Tran Sajoric 3000 K: Ant. Holu ž^Oft K: Marica Pokorec 1000 K: PVmr.fiSka Pokover 10«^ K: Frpne Jake!i 1000 K; Marija JoIppc ;no tr. — Za nr»^nTi-n« prijave fp priporofa ofi^'jrlno Bnbekrip-cijsko rno'+o K r a n j q k 1 đeželua huka v L J n M .1 a n 1. — O eodefovanju občirstva pri ro-pravljanju napsčrih nsrnartiJ o pogrebnih, vojnih vjetnikih ttd. celokupne oboro-ženc •itc. Kn>or j> \iVo ie začetkom meae-ca aTfkista 1917 objivlj^no. Je bi!a t Av-striji povf»r)«»na nalcsra. poizvpdovati xa po-jrrf^ariimi, polf? volaSkin oblastev !z*;Tjuč-no ura4v aa pofrrešan« pri »vjrtrijskera Rdr-^m Križu fpopr«5} RdečI križ, urad za. ▼ojce poltv^dbe) na DnusJTi I. fltorV-lm-El^npUt« I 4. V nepričakovano 6o\g\ vojni Je itertlo ^opr«š«nih izredno narastlo, vendar se po Izkuinjah z cotoroatjo lahko •odi. d* velik del saznnntl • poerrša.r.ih #lont ga n»pa*neni capisoranjn Imen. na posaoJkljiTlb naT«dbab ocebvA pođatkoT, na pomanjkanja aaznanil fm vojnopa vjet-■iitra, na potror^enib mrliikifa sapiskih is eorražnili 4«iel itd. Da eo ▼ ten smislu morejo pepraTltl BioreMt«! naramci zar»i-alci, »e posiTlje prtbivalstvo k sodelovanju In »Icer t«ln». da me vpe!jejo naznanilTii U-fltl, • katerimi M treba r.aznaniti: Pred i me in priinek tefia, rojafia c.:đe!ek. rojstnl kraj im lito. pristojna cbMft fm mtfimm leto i»kaa«sa, na katerem bojicu je bil na- sađnle, katere blifnje «%«tift^ine so o njem saana. kedai tn odkod Ja «ad»jie plaal. Prljav ge naj ••: 1 Posreteni to jaki, • kate- rih splon se ni bilo »lasu in se pogreSajo kot ranieoi ali neranjeni; 2. vojaki t toj-mm vjetniStTu in pie^r tuđi tedaj. ee jo njihovim gvojeesi WvaJi**e r sovražnikovi deteli znano in 3. ▼ vojBea TJotniStvu umrli priridBiki arniade. Padlib ali v bol-rižmr%h arnrlili vojakov, o katerih ćmrti so bili Fvo'oi obvr&ć^ni od vojaških ali civilnih obla-ti »u od piiarue Ra< čega krila za poixv«Klbe ci treba Daznaniti. Pri pisanju imea naj ee priimek napis« prav čitljivo in 1 refjiaii kot predime. Po mežnoati naj s« flzpoinijo vpc rubrika t. maUnčaimi p«-datki in čitljivo pi?avo. Fotretni na«nar.il-n! listi se đooe pri polirifnib ekrajnih obla-st^h la pr» ±up*ii9tv;h- Naanisnilci listi naj se popolcoma izpo'afio in odpo^ljejo ali r«*Tir>f=rfi«'no. a-i p% Laj se oddajo pri političnih okrajnin otilastcU oziroma pri ia-panstvih. ki eo dolina Te nazr.anilne liste v aajkraj&t-m ča^u poslati ca urad Rdeče^a križa ut poizvedovanje ra pofrre^animi nfi Duniju. Ker »e more doseči namen, dognati npodo porrp^nnih. l^ z vestno in p©|K>lno izpolnitvijo nainanilnib listov, se prebival-stvo Duino pros!. naznanltv^ v v?eh ozirih pospeSevatf. in pri r.^ih « pojasnili sod^o-vati. Političnim okrajnim oblastem je oka-zano, da prebivaifctvu pri iivrSitvl in odda-ji r.aznanilnih li«tor na Rrteči križ poma-gajo na najizdatnejši na^ln. — Narctila na knjigo Frana Milčin-akefla ^Tolovaj Mataj« prikajajo ^edno p^ £?osteje in ka?> se, da bo prfm^ronaa pre-cej viseka naklada popolnoma r?zprodana. Povsodi. kjf-r so kajigo že hitali, ne morejo prelivaiiti prel^radnih pravljic, ki «0 vrsti-jo druga «a drugo, ena lcpš* od druge. Sodba naših literarnih krjti!:ov Ie »oglasna, da je »Toiovaj Mataj* eden n a JI ep-?iih raladinski^i spiiov, kar jih imamo Slovenci. Kaor ni hoče knjigo bodisi za Miklavža, Dopisi za Bozi« zasigurati, raj takoj vpoSlje 4 K 70 v aa »Tiskovno za-drugo v Ljubljani«, na kar bo dobil knjigo doposlano po pofiti. — V vednost tobaćr.im trafikantom! C. kr. finan^no ravnateljstvo v Ljubljani je z odlokom z dne 22. t. m. tobačnlm trafikantom v Ljubljani. Spodnji SiSki in Vodmatu, oziraje se na zdanje lzjemne razmere dcvoUlo odmor od pol 1. do 2. po-poiđas, ter daje b tem na prosto, da se med tem turom lahlio trafike zapro, kar je v ravnar:'e občinstva vsakokrat z ras-obeSanjem pcsefcne tablice pri vbodu v trafiko, na vldnem mestu objavltt Ronarski umor. V noči na 26. novembra Je bil 751etni Mihasi TrSkan umorjen v svojem stanovanju v če^njici pri Do-brunjah. Našli so ga drugo jutro v krv! % veliko rano na levem sencu. V sobi ]e lc-:a!a krvava sekira, katere se ie bil stori-\qc poslužil pri napadu na starčka. O sto-rilcu« ki je nio^cl pobrati samo par kron, ni Hobenega sledu. Slepar v vojaškl obiekl. Te dni ie priše! k posestniku Antonu Kendi v Lomeh neki narednik, češ. da potrebuje v kraju hlevov za 30 konj in bivaliSč za voiastvo. Narednik je šel k već posestnikom In naiel potrebna bivališća. Prenočil je pri Kendi. Drugo jutro Ie od§el, rekoč, da ^re svojemu oddelku naproti, kateri ima kmalu pritl v vas. Ali ker Ie ni bilo nazaj narednika in tuđi ni prišel napovedani oddelek, se je zdela Kendi vsa stvar sumljiva, vsled česar je malo po?:ledal po svojih omarah in se kmalu preprieal. da ie z r. naredci-kom izp'nila denarnica z okoli 1000 K. V Krikem jo uinr! 25. t. m. kovaSki mojsttr. hiSni posg?tnik, načelnik »đrav-stveaega rastopa, živinozdravniški pomoćnik itd. ?. Ivan Sterlc, star 72 let. Rajn-\-\t — pr*!?tna kranjska korer.inn — rodom Kamničan, je užival po vaem Dolenjskem in v obrne jnem Spednjem *tajerskem splošno spoštovanje. Prerano Je sledil v boljšo bo stropje. Aprovizaciia. 4- Meso na rumene irkazalce B. Stranke z rumenimi izkaznicaml B prejmejo meso v četrtek dne 29. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določcn je tale red: od pol 2. do 2. $t. I do 200, od 2. do poi 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. St 601 do S00, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000. od 4. do pol 5 št. 100! do 1200, od pol 5 .do 6. štev. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. Stev. 1401 do 1700. — Ena oseba dobi V< kS, 2 osebi pol kg, 3 in A osebe «/4 kf. 5 in 6 oseb 1 k& 7 in 8 oseb I1/« kg. več oseb ll/t kg. KHcsrram stane 2 krrni. -- Krompir ra V. oftraj. Mestn* aprcvizacija bo oddajala krompir strankom V. okraia v četrtek dne 29. t m. in v petek dne 30. t m. Iz svojega sklađj* šča pri Muhleisnu na Dunaiskl cesff. Določen je tale red: v četrtek dne 29. t. m. od 8. do 9. dopoidne Št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do 450, od 2. do 3. popoldne št. 4r\ do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5. St 751 do 900. V petek dne 30. t. m. cd 3. do 9. doroldne št. 901 do 1050, od 9. do 10. št. 1051 do 1240. Vsa-ka oseba dobi 5 ks; kilogram stane 30 vinarjev. _ Špefc za VI. okraj. Stranke VL okraia preimejo špeh v četrtčk dne 29. t. m. na Poljanski cesti St. 1?. Določen te ta-Ie red: od 8. do 9. dopoidne St. 1 do 300, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št 401 do 600 in od 11. do pol 12. st. 601 do 700, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 701 do 900, od pol 3. do poi 4. št. 901 do 1100, od pol 4. do 4. št 1101 do 1200. Vsaka oseba dobi pol kilojrrama kilogram stane 8 K 80 v. -f- Speh za zamudnlke V. okraia. Stranke V. okraia, katere nišo prejele špeha pri zadnji oddaji. Ra dobe v četrtek dne 29. t. m. dopoidne od S. do pel 12. ure. 4- Zaplenitev žtvll. Zadnji čas se Je prav pogoste dogodilo, da so po kolo-dvorih in v vlakih razni nadzorovatni orsani zaplem'evali z živili tuđi posodo (kovčege, nahrbtnikc. vreče, koSare itd.), v kateri so se nabaiala fcivita. Tako ravnanje nadzorovalnih organov ni dopnstno in je za to odsle? za naprei vsem najstrožje naročeno, da pri konfi-skatih ne smejo vzetl rudt nosode. Koh-čno Ima vsaka ptizadeta stranka tuđi pravico, zahtevatt, te se ii odvzamejo pod taporo stoječa Žlvila, od ?o»n*Jl če^a nadzorovanej^a organa, da ji Izrofll uradno potrdilo o odvzetetn blag«* m *ol« v gorenj* In arednji Italiji aa prt«. 1* »O»«rrator« Romano« Je raavt«-no, da bođo v bratkem vse Sole ▼ tOT«lJI ia are4e!f TUttll »aprU ker bođo poalopja poru&blli zk čete. • Dr. Leauder Jamesoa orart Iz Lcm^ dona poročajo, da je južnoalriSkl držav«Bc dr. Leander Jamesoa tmirl. Bll !••• ■*!-Tfurkantnelša o»ebt v ćeli juZuoafrlsTd *9~ litiki. Slaboten !n kakor so »trlcvaH zđravnlkJ, s kalio smrti ▼ prsfll Mi Je i*-selil iz Angleške k nekemu SorodnfKU Y južno Afriko. Nekaj časa se Je mođll ▼ K^mberlevu, pozneje pa Je vstopll ▼ ****-tovensko vlado, kjer se Je povzpel v krat-kem do glavnetra posvetovalca vstfBOgoC-nejra Cecila Rhodcsa. 2 njim Je brejob-rirno in dosledno stremil za tistanovitvU« velike fužnr»afri§ke angleJke države. Prvi njecov vpad v bursko d«*elo leta 1999* ai uspel. Bil ie premagan In vjet pozneje pa Izročen AnjjHji, k^er Je bll obsolen na W mesecev Ječe. Zltst! v Johanesburg« pa §• je rudi potem gospodstvo Vitlanđerjev vedno bolj širilo. Prišlo ie večkrat do oclt-n!h eporov in končno na zahtevo teh tajo-rvanih tujcev 1900 do mane južnoafriike vojne. V tei vojnt so končno Buri podietd*. Jameson pa je igral tndl pozneie še vpoli-riki tužne Afrike odločllno vlogo. Bn ft najpr'ei član zakonodajnesja zbora in ie b?l leta 1904. imenovan za mlnistrskeja pred-sednlka. ______________ - Parila. Upravništni Ba8!h Mstor M fwla!!ri^ Za ^zavod za v vojni oalepele vojake«: Mihael PIntar, notarakt »ubst. v Cera> nir! 20 K. volflo pok. NcSe Petrlč r ScrSC-ku pri Cerknici, Josip Smodej. c. kr. notar v Rttnici €5 K, Iz Izvonsođnlh kasensMh poravnar: FranCISlta Klun oroofena l>av-ric. Gorčaj* vas 16 i. a. «o plaćale: Fran-člSkB Kine, Gorenja tm 13, PranClška Obenstar od tam 12, Angcla Mcr§e od tam 8. Marija Zuje o<3 tam Ž. Marija DrobniC od tam 1G, Jera I^avrič, Ribnica 79, Mar$ete Ltinder tara In Ana Petelin tnđl od tam 41; s otirora na to, ker jim ja Franfiilka L.bt« rič, rojena Kiun talj^nic ©đpustlla in Fran Milclavi^ I« 2re« pri Konjicah 22 K, nabrano ob pri!IM slarja fteendaBa «. Mart. Kračuna, žnnana v irečah. Sknpaj 108 K. Za iO3'epeIe slovenske junake v Odi« lienheimu v Gradcu«: Mlhaol PIntar, notar?'-! subst. t Cerknicl 10 K, ie kazenske poravnave Stejnbach e. Cepin 1b 80 K, Mi kazenske poravnave Mođic in l^labec e. Urba« Franc. Skupaj 40 K. Za rdr. Krekov spomenik«? Anton Mervič, nadućitelj if Povirja pri fietoni S9 kron, T«?iljene nagrade umatane^a žiđor-Bkega kanitalfetldaesa p«»dj«tja, M «kn*«, Kospodarfeko zasužnjiti na3 rod — T sponaia njemu, ki Je Sive-1 in umri za Jagoslavijo ia »Primorske Norliie« la Sugak* 178 K-Stupaj 11» K. Za »Slovanako Matico«: PoTerJtmi' stro v Beljaku aa Keroikem SI K udftloe. Za »Cirfi . Meto^ove družba«: Rodolf Potočsik, ?. kr. »adporofcnik c. ia kr. *t»b-stot 1. b.-h.'2., rt), pošta 416 10« K, 9«»to venrev na ^rob, Josipa ćernelea, Vatoatl-na Lapajne in dr. Antona rlteia Pantam, Srčna krala! IzđajatelJ io odgovorili arvdiilfe: Utrtim« £*^tS^*WdŠ& 5&tn 4 .SLOVENSKI NAROD*, dne 28. novembra isilT. 273 stev. P= Za hi&nika = ta a»rt|B« solidei zakonski par brez fltrok Kl« pore nprav. «>Slov. Nar«da« 4031 2 kobili in 1 irebe tepa pira* se prodafo aa Paliaaaki eaati stav. SS v LJa»lt»BL *t 2o !uC|o v sredini mesta; po mo2- TtOSti z posebnim vhr»dom. PonucJbe na upr. *Slov. Naroda« rod „Sata 313 4434" ajsaj" Proda sa pod u£f>dnimi pocroji lepa pritlicna hiša x vaiUda« vrtom « LiabQanL Kje pove apravntetvo »Slov. Naioda«. 396! Kj*ai oaaara, kl preskrb! xa ■Uli — 1. fenn&r 191S moderno stanovanje MBtoleč« a 2. veliki*! sob. ktih;n|e. jedilne shnmbe. podstreS;* in kleti; će mognče #rt*ktrična rassvetHava in kop?ir>-4 *oba. Ponudbe pod „Mirna straaka 4030" na tipravniStvo »Slovenske?* Naroda«. 4030 ! Eaml aa I : majhna hisa z vrtom :' ▼ araaftal aiaata ali prtamaat m. Posudbe na upravn ^Slov. Nar. pod »A. S. Itl JttT* TpjIa kIaUa kakor tuđi Upe, ielSe itd. ! IfllC piOflC r>6 1 cm. debem?ti naprej ; (d hmpt v vsaki množini ft. Itofar mi zar, ttauki c. H. L.NoUtM. . Ravnotam wm mi^ariOU apgaiaaa *•« mlidljct. Knplm dobro poasAaae, analna ta zdrava olupke od hrušek in iabolk p« 2 K, praseaiaa (*?tere se -amorej© tnd' v ?!abcr. vremenu na podih i. t. d. suSiti) m po 90 t kf. Cen ene ponudbe 1 ? nsvVdbo mr.f : re n vzotci, se prosi na trrđko rraa ftoa, Lfmbltama, Sotfaui bL 7- 1 Sitt ttie i ▼sako mfioi*no z vsafcft postale se kop!. Plača se «jo odlafi ftoe-diterfii. N^-v 63 astmo ori Post-laeh 11174 Zuri eh - Unterstrass 403? Svica. , i /6wA 500 kron! ^^> ^W e naša iskreno ljubljena soproga, mati in teti. gospa Marija Dekleva roj. Hiebš dane? ob II. uri đapsldne v 41. tetu po kratkf ia mučni bolezni v večnost preselila. Pogreb be 7 sredo dne 2*. nor. ©b dveh pop. iz deželne bolnice ft* po kopa lišće k Sv. Krifu. Nenozabtw pokojnico priporočamo v blag snomin. If+lfam. 6nt 26. nov. 1917. Hm Mri*«, SDprog, stiojcvodja c. kr. drž. Selezniee. Hira, ,'ank«, ofrof!. Bsa*aaaaaa\đlaaaaaaa^ ti w^ a^^^aa^VaValBf a^a^ai I salonsko kredenco,' zimsko suknio, namizni nastavek. K]c, pove opravoi^tvo »Stov. Naroda«. 3757 Vinski kamen a«ke ajofc*. kuaiao, »ad, ¥osek9 •▼eto in suho aadte, smrekove j starte, sploh vse đeteine Ib gazd* ne pridelke, kakor tuđi vinske šesto In vso vrsto prain'.k vree9 knpl Tsake mnotino 90 najvlijlk cen ah ▼elctrgovlaa 2482 Anton Koleru, Celie. ! Srbečicol hrasfe, lipnić^Je, grlata in druga kolne nađlogs odpravl hitro tn »I-gurno ParatoL, domaće aaazllo. Ne umafe, \e bres vonja, zato uoorabno tuđi Zez dan Veliki lonCek K 350, dvojnati K 6.— Dalje Paratol trrsnt praSek za varstvo občutljive ko2e. Skatljica K 2 50. Oboie se dobi proti vposlatvt zneska v lekarnarta M. Hletn Paratol tvornici v Bndlmaeitft, VI-24. Hozsa atca 21. Losne kite nafbolfio kakovoatf pio 10,14, 18V 20 In 24 kron; lasno podloaje Krepp ali Python in lasne mro-tiče ▼ w*eh bar rak; „NER1L" barva ta lase ia brado od Dr. Drallea rjava, temnoriava ali crna po 2 in 4 K itd., vse *e so- ! Udno. zanesljivo blago riporoča Šlefan Strmoli; Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pozor! Zaradi vpoktleanta v vefaako sicibovarle ie lokal od pri saaio za prodajo Majja ia slcer vsaUi dan samo od 9 do 1 tn v oedetfo od 9 do li nra doioldan. , 11 Strojepisko s smotao »lovenmke trn nemšk.9 sieuo-ajrallfa, apra|aaa dr. flirtan Kokovec, od«aUU v Slovenski BisMeL Plača 200 K me-ečno. stanovanje in hrana zago-tovljena. Nastop lč. decembra ev. 1. januar. Sara dl praaalltva se preda !! hiša !! Zraven je mal vrt in malo zemlj šče ter de-lavn-ca ?.a klepar'a. VpraSa se pri Igaaeu lalokarla, Breilca. 3975 Proda ao nova enodružinska vila a vrtom v Ippi suhi in solnčni legi v me- stu Cana 09 000 kron. Resni kupci naj po&ljejo sv i naslov na urravni§tvo »Slov. Naroda« pod A. W. 4023. Trgovinam z razglednicami razpoi *iam do oovzetta km sna no* vottl, salonske £ t<*- 13 - a ia 18 K, kino-nmetn'.ko? Jotoqr^!I^e a 17* K, gravonrkarte a E 8 50 gravourkartc prol. Bukovca S 13— •>! nate slike (Imitacija) 24 ^, taatelkarte a 14 ii za 100 sortiranih kotov. Piaemsti papir kont. % drlljaat-ćrkamf 1000 pol a S 75'—. - Zaloga poStnth razgledale M. Eisenmenger, Dunaj V., ___ Schčnbr.-Strasse 48. 3945 Deiito stanovanje, 5-6 sob in vsemi rTitiklnami 80 iSfc© m stalno | stranko ia takol ali za tobmar« Ponudbe pod »Stalen najemnik« na uprarn. »S!ot. Nar« 3<*I3 ' Pri tganlakntal potrebnim od 1-10 ie dobro ohrantenlh 3946 : POSOD : najsibodo te kadi ali sodi, kateri bi dr2atf od 500 do K00 litrov. Kdor jih ima na prodaj, na i jih conudi z nainižjo ceno na Josipa Novaka, Brezovica pri LlnblfaaL Zamašne nove m stare, kapi vsako mnollao tvrdka M L|nbl|anska iađnstriia probkovih zamadkov Jf&AČHf aV Ko9 Llabljana. 2278 Sfavbeni polir potem 3aM|ek«aa ne daleč od f.-lezniške postaje — Viama trn tuđi valja njiva v najont v okolici Ljubljane. - Ponudbe: Ljubljana Poltni predal It. 151. 3506 Kostanjev, hrastov in bukov les kupi viako množino franko vagon xs Strojiina tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se Ie pismene ponudbe s navedbo cen. Modistka Pavla Novak Krizevniška ulica 9, !• nadstropie se prlporoća cen|onim damam za vaa v ajeno široke spada]oča dala Spre^ema tvdl stare klobuke ¥ prebar- van|e in prekro]en)e. 3947 Ceae n!z!:e! Postreiba točna! = VabiSo k podpšsu = 7vo jnega posojlla potom lavarovania pri • „ANKER-iu". Gotovina ni potrebna! aVBBBBBBBBalBBBalBBBBBBBBBBVBBBalBBBalBBiBSalB Vojnopo8ojilno zavarovanje hrez zdravnis^e prei^kave in ¥t hrezplačnim vojnim riziko po sledecih premijah: Za vsaklh 1000 K nominale 7. avstr drža^itog^ yo«o!Ua letno K 66—, poUetno K 33-S0f četrtieiiio K 17 20, mesečno K $--. Ta premija ac plačuic dvanajat let, ali Z9. sloč*j prejšnje smrti Ie do smrti. Podpiaano posojilo s knpooi vred dobi zavaroranec po drap«]« ib letib, ako nmrje preje, njegovi npravi^enei tndi tedaj. sko zavarovauec pade na bojrem polju. Upoiteva}o se vse vrste smril, tuđi satmoEinar. Prosto vsakortalli doklad. Sa to jake »a bojnem polja morejo podpiiati svojei, to je more}o jih sararov&ti in pravnoveljarno podpisati pogodbo. ■HHHHHHHsl S?ay Ixrei;te, lx>?o!?itet do^ošlUte: ^| ssBBBBBaflsssaHBBBal 111 f,ANK£Ru Ljubljana ^^^1 Glavni zastop: Prlsoina ulica 1. ""^* Predlog m za vojno posojilno zavaravanje za slučaj smrti ali doživetja pri „ANKERJU" z 12 letno dobo. ■a tsa vpraianjft odoovorite Jasno In AftIJIvo. ^ 1. a) Ime in priimek predlaganih oseb? j a)---------------------------------------------------------------- TJ | (Pri 5oprogah tuđi rojstno ime.) b) rojen v________________dne -^_««^______fc "g ; b)Dan rojstva? Q\______________________________________________ "** [ c) Opravilo? (Civilni poklič.) ' " "" " ~«-'" "" « d) B.Vališče. (Natančen naslov.) a; Kraj-------^ ------nnca --------_ | 2. Kateri znesek naj se zavaruje? |K-------Nom.\TI. avstr. voj. pos. (Vj%) amort drž. pos.) £________._________________________ i —■------------------------------------——------———-—------• •a *** 3. Vkaterih obrokih naj se plačuie pre- ; g ; mija? celoletno (»:,) polletno (Va)^e- \ V--------------Obrokih po K -------------- •^ ! trtletno (V4) ali mesečno (Via). ; 3 j----------------------------------------------—-----------------------------*- "o 4. Vkakib vojaško-službenih razmerah * ! je ^edaj zavarovanju predlagana > oseba? S i-------------------------------------- j — _— ,-------------- « 5. a) Ali ie kaka zavarovalnica popolno a)______________________________________________m Im ali začasno odklonila predio^ na za- : r_________________ ^ varovanje življenja te osebe ali ie spre- : ~.....---------------------- -----------* 4/1 jela Ie s ležavami? Kitera? Kedaj? i b)____________________•------------------------------_____ 3 b) Ali je že zavarovana pri .Ankerju* i_________________________________________ • brez zdravniške preiskave (V. P. Z.)? j """ ^~ »» I__________________________________! —-— - ■ X* 5. a)Ali je zavarovanec sedai zdrav? -a)-----------------------------------------------------------—-------- > b) Ali ima kako bolezen ali hibo ali j ^)______________________________________________ S pa jo je prestal? " 5 Katero? Kedaj? Kako dol^o? i c) Dr- —........---------------------v----------------------------- c) Kdo ga zdravi ? (Hišni zdravnik?) Predstojeća vprašanja sem odgovorit ponoinoma resnično in dovoljujem družbi, da se v dopolnllo mojih navedb obrat na moje zdravnike in jih poob'.aščam, da smejo dati vsakršno pojasnilo. Osebc, W so rojene pred 1. majem 1862, ali take, kadarkoli rojene osebe, ki so resno bolu«, 5f ne sprcimo v vojno-( osojilno zavarovanje brez zdravniške preiskave PovfJt^fcM $m Je ptažalo (po poiti poslalo) K ---------- rtaptoOto. (Zt osebe, ki nlso zmožne, da bi se mogle samostojno Podpis (ime in priimek) zavarovanca; obvezati, morajo podpisati ta predtog njihovi zakonito ali sodno postavljeni zastopniki.) ______________......_________________________________t & Kdor hoće Bid 18 kf 01 € podpiMti, naj pofiljc pol«« »tojeSi i*reeck in prejme nato podrobni proračun 5 S H Ime ——-------------------------------------, značaj —---------------------------------------- S 3 a^ aj rojen dne-----------------------------------------------------------:--------------------—--------------------------------- 2 "O bivalitfe 0«aJ)----------------------------------------(^c*)-----------------"------------------------ •S *S Pisma ptejemam do------------------,-----------------------—-------------——---------------------------- S_ Natančen naslov-----------------------------------------_—---------------------——-■ ^^5~ Zm razgovor 9em Vam na razpolago od-------------—---------------------------ob---------------«ff