Poštnina plačana v gotovini Leto XIX.. št 144 Ljubljana, petek tj. junija 1938 Cena 2 Din UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon SL 8122. 3123, 8124, 8125, 8126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180. Wlen št 105 24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. naročnina znaša mesečno Din Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljena, Knafljeva ulica 5, 8122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon BL 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Ste*. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vrača ja HALIFAX PROTI POLITIKI IZOLACIJE Izolacijska politika ne ustreza potrebam držav — Anglija bo branila svoje praviee in svoboščine proti vsakomur Evropska politika okrog Španije Najnovejše pobude za rešitev španskega vprašanja so spet pokazale, da je od likvidacije španske državljanske vojne odvisna ureditev mnogih perečih evropskih vprašanj. Španska zadeva je postala ena izmed osnov za presojo od-nošajev med velesilami. Posebno otipljivo se ie to pokazalo v razmerju med Anglijo in Italijo, saj je znano, da se je predvsem zaradi Španije zavleklo uve-ljavljenje angleško-italijanskega velikonočnega sporazuma. V tem ozadju moramo, kakor kažejo poročila, iskati nedvomno glavni neposredni povod za iskanje novih rešitev španskega problema. Zaradi Španije so se v glavnem razbila tudi pogajanja med Francijo in Italijo, ki naj bi po zamisli angleškega premiera Chamber-laina dopolnila angleško-italijanski sporazum. Skratka, dokler se velikonočni sporazum med Anglijo in Italijo ne uveljavi, ni mogoče misliti na nobeno nadaljnjo akcijo za splošno pomirjenje Evrope. Ako bi ostalo pri sedanjem negotovem položaju v tem pogledu, bi morala Anglija nujno spremeniti svoje zunanjepolitične načrte. Ker je Cham-berlain pred meseci prav zaradi njih izvedbe žrtvoval tedanjega zunanjega ministra Edena, je za vsakogar razumljivo, da gre sedaj med drugim tudi za Chamberlainov osebni prestiž in za pre-pričevalnost o koristnosti njegove in Halifaxove politike. Ako upoštevamo, da je Chamberlain ob Edenovi demisiji dne 21. februarja t. 1. izrecno poudaril, da smatra njegova vlada »ureditev španskega vprašanja za bistveni del slehernega sporazuma z Italijo« in da je to ponovil tudi še 2. maja v zvezi z razpravo o velikonočnem sporazumu z Italijo, da pa je na drugi strani zmaga generala Franca za Italijo prav tako važno prestižno vprašanje, si lahko predstavljamo, kolikšne so še težave za uveljavljenje novega sporazuma med Anglijo in Italijo, od katerega je končno odvisno tudi zbliža-nje med Francijo in Italijo. Pri vsem tem pa ne gre toliko za nasprotja v nekaterih tehničnih vprašanjih. o katerih je bil na primer 21. t. m. dosežen popoln sporazum v londonskem odboru za nevmešavanje v španske zadeve, kolikor za dokončno rešitev španskega problema. Anglija hoče špansko zadevo čimprej likvidirati, ker se zaveda, da španske homatije le preveč zaposlujejo njeno pozornost, ki bi bila danes potrebna še marsikje drugod. Zato je ona za vsak primeren kompromis v španski zadevi, ako bi za njegovo ceno dosegla italijansko sodelovanje v evropski politiki. Z nekaterimi pridržki velja to tudi za Francijo, ki svojo zunanjo politiko bolj in bolj navezuje na angleško. Odkar je tudi Rusija pokazala v španski zadevi večjo popustljivost, je Pariz glede Španije mnogo bolj svoboden. Za njegovo stališče v španskem vprašanju so sedaj merodajni predvsem neposredni življenjski interesi, o katerih poudarjajo francoski listi, da »jih ni mogoče ločiti od interesov ostalih velesil in onih, ki na osnovi političnega, teritorialnega in pomorskega statusa quo v Sredozemlju odrejajo splošno evropsko ureditev.« Glede Nemčije lahko rečemo, da na hitri likvidaciji španskega vprašanja ni posebno interesirana, dočim je za Italijo poglavitna stvar predvsem Fran-cova zmaga. S sporazumom v londonskem odboru, ki je, kakor rečeno, bolj tehničnega značaja, so se nasprotja posameznih stališč nedvomno precej zabrisala, toda to še ne pomeni, da so se velesile v načelu že sporazumele tudi glede one končne rešitve španskega vprašanja, od katere je prvenstveno odvisna ureditev odnošajev med velesilami. V Londonu dobro vedo, da je od rešitve španske zadeve odvisna rešitev marsikaterega drugega evropskega vprašanja. Zato razumemo nove napore angleške vlade za likvidacijo španske zadeve in zato tudi razumemo, zakaj ni hotel Chamberlain ob priliki poslednjih incidentov v Španiji, da si so bili zaradi njih direktno prizadeti tudi angleški interesi, pokvariti položaje s preostrimi izjavami. Sporazum v londonskem odboru je nedvomno prinesel nekoliko olajšanja v špansko napetost, toda glavno vprašanje, ali je namreč ž njim že storjen tudi odločilni korak za končno likvidacijo španske zadeve in s tem uveljavljenje velikonočnega sporazuma med Anglijo in Italijo, kateremu pripisujeta obe državi tako glede svojih posebnih interesov kakor glede na splošni evropski položaj izreden pomen, ostaja slej ko prej odprto. Kakor kažejo glasovi angleškega in italijanskega časopisja, se mnenja angleške in italijanske vlade glede trenutka uveljavljenja velikonočnega sporazuma še vedno križajo. Vendar se pogajanja z obeh strani nadaljujejo z najboljšo voljo, ker sta, kakor se zdi, na uveljavljenju novega sporazuma obe vladi enako močno in-teresirani. Pri Chamberlainu gre še po- , London, 23. junija, b. Na banketu kraljevskega zavoda za proučevanje zunanjepolitičnih vprašanj je spregovoril tudi zunanji minister Halifax, ki je v svojem govoru z vso odločnostjo odklonili politiko tako zvane izolacije in se je v teh svojih izvajanjih v celoti pridružil nedavnim izjavam ameriškega zunanjega ministra Cor-della Hulla. Dvomimo, je dejal lord Halifax med drugim, da bi imel evangelij izolacijske politike mnogo pristašev v Angliji, predvsem zato ne, ker bi taka politika ne bila vredna velikega naroda, potem pa tudi zato ne, ker so se Angleži že prepričali, da je neizvedljiva. Svet je vedno bolj medsebojno povezan. Tudi ameriški državni tajnik Cordell Hull je izjavil, da izolacijska politika po njegovem najglobljem prepričanju ne ustreza varnostnim potrebam držav. Ako velja to za Zedinjene države, mora še neprimerno bolj veljati za Veliko Britanijo, katere imperij je tako obsežen. To sicer ne pomeni, da hočemo našo državo zaplesti v spore, ki se nas ne tičejo, temveč je v tem samo spoznanje, da utegnejo biti kdaj prilike močnejše od volje ljudi, kajti ko izbruhne vojna, nI mogoče prerokovati, kje se bo ustavila. Kdo je n. pr. 1. 1914 pričakoval, da bodo tudd Zedinjene države zapletene v vojno, ki je tedaj izbruhnila, samo zato, ker je bil avstrijski prestolonaslednik umorjen v malem mestu, katerega ime je le malo Američanov poznalo. Ako spoznavamo, da bi bila izolacijska politika pogubna za vse narode, potem pa moramo seveda tudi vse storiti, da katastrofo preprečimo. Anglija ima za to nekatere dobre pa tudi Slabe pogoje. Eden izmed najbolj neugodnih pogojev je ta, da Anglija često ne more razumeti miselnosti drugih narodov, ker že nad 1000 let ne pozna vojne na svojih tleh. Pozitivni pogoji pa so: angleško spoštovanje prava, prepričanje, da mora biti pravo ne le pravično, temveč se mora tako zdeti tudi množicam, ter angleška vera v toleranco. Angleška vlada ne želi s svojo akcijo škodovati nobenemu narodu, pač pa hoče vso svojo težo postaviti v službo svetovnega miru na osnovi spoštovanja pravnih obveznosti. Mednarodna skupnost, v kateri bi bilo pravo samo poslušna služabnica sile, nam ni potrebna. Zato smo trdno odločeni, braniti angleške pravice in svoboščine nasproti vsakemu, na zunaj in na znotraj. London, 23. jun. o. »Daily Express« poroča o pogajanjih za kredite, ki naj bi jih Italija in neke srednjeevropske ter balkanske države dobile na angleškem denarnem trgu in za katere naj bi jamčila angleška vlada. V borznih krogih razpravljajo z vedno večjo vnemo zlasti o kreditih za Italijo, ki naj bi prav za prav nakupila na londonskem tržišču 10 do 11 milijonov ton kanadskega žita, kolikor ga bo rabila prihodnje leto za prehrano prebivalstva, angleški finančniki pa bi zanjo založili potrebna finančna sredstva. Italija bi za pro-uslugo takoj izpolnila vse pogoje za uveljavljenje italijansko-angleškega sredozemskega sporazuma. Razen tega so se pojavile v zvezi z obiskom bivšega rumunskega ministrskega predsednika Tataresca v Londonu tudi go, vorice o posojilu, ki naj bi ga dobila od Anglije Rumunija na osnovi podobne pogodbe, kakršna je bila pred kratkim sklenjena med Anglijo in Turčijo. Angleži M bili pripravljeni dati Rumuniji kredite za njeno oborožitev, obenem pa skleniti z njo tudi posebno vojaško pogodbo. Pozneje naj bi se ta finančno-politična akcija angleške vlade razširila še na druge manjše srednjeevropske in jugovzhodne evropske države. Militarizacija japonskega gospodarstva Omejitev uvoza za vojno manj potrebnih surovin, racionalizacija življenjskih potrebščin Tokio, 23. jun. br. List »Niči Niči« je te dni objavil vest, da namerava japonska vlada formalno napovedati Kitajski vojno, da bi na ta način preprečila podpiranje Kitajske po drugih državah. Danes je ministrski predsednik knez Konoye sprejel novinarje in je to vest demantiral kot popolnoma neresnično. Japonska nima povoda napovedati Kitajski vojne, ker bi s tem priznala Briand Kellogov pakt in pogodbo devetih velesil, ki jih je že pred dvema letoma odpovedala, pač pa bo zunanji minister skušal po diplomatski poti prepričati tuje vlade, da pomeni vsako podpiranje Kitajske samo podaljšanje kitajske vojne. Japonskemu narodu hoče vlada natočiti čistega vina in ga podrobno poučiti o finančnem in gospodarskem položaju države. Ves japonski narod mora vedeti, da vojne na Kitajskem še ne bo tako kmalu konec in se mora zaradi tega Japonska pripraviti na dolgotrajno vojno. V zvezi s tem je bil v okviru vlade osnovan poseben odbor, v katerem so poleg predsednika vlade zunanji, vojni in fi- nančni minister. Ta odbor je prevzel vrhovno vodstvo v kitajskih zadevah in bo določal smernice za politiko Japonske tako na političnem kakor na gospodarskem in vojaškem področju. Prvi ukrepi tega odbora so bili danes objavljeni. Uvedena je najstrožja kontrola nad uvozom. Odslej se bodo smele uvažati le take surovine, ki so za vojaške potrebe neobhodne, uvoz manj važnih surovin pa se bo omejil do skrajnosti. Finančni položaj države, povzročen zaradi velikih izdatkov za vojno na Kitajskem narekuje nujno tudi razne finančnopolitične ukrepe, da si država zagotovi potrebne devize za nakup neobhodno potrebnih surovin in vojnih potrebščin v inozemstvu. Zaradi tega je uvedena najstrožja devizna kontrola, notranja potrošnja pa bo racionirana in omejena, ker bo le na ta način mogoče izdržati dolgotrajno vojno. Vsa letošnja žetev riža in drugih živil bo zasežena in se bodo živila prebivalstvu odslej razdeljevala po posebnih nakaznicah. Tudi veletok Jangce prestopil bregove Vedno strašnejša poplavna katastrofa na Kitajskem štiri japonske divizije v nevarnosti Hankov, 23. jim. a Kakor na obrežjih Rumene reke, so kitajski četniki pričeli podirati nasipe tudi ob Jangceju. Na dveh krajih so nasipe že razstrelili in visoko na-rastla voda se je v hipu raelila po ravnini okrog Tajhuja, do kamor so že prodrle štiri japonske divizije po cestah, ki vodijo tja iz Ankinga. Poplava se zelo naglo širi in je nastala nevarnost, da bo voda zajela vse štiri divizije, topništvo in tanke in da bo utonilo 70.000 Japoncev. Japonske in-ženjerske čete so se sicer takoj lotile dela in pričele zasipati vrzeli v nasipih, vendar pa so pri tem naletele na hude težave, ker so si kitajski četniki v njihovi neposredni bližini zgradili dobro utrjena strojniška gnezda, iz katerih jkn onemogočajo sleherno delo. Obenem so veliki oddelki kitajskih četnikov zavzeli vse gričevje severno od Tajhuja, tako da se Japonci ne morejo umakniti pred poplavo v gore. Boji za luko Svatov HongKong, 23. jun. o. Borbe za Svatov so se danes nadaljevale. Japonskim mornariškim strelcem se še ni posrečilo izkrcati se v okolici luke Kitajske obrambne baterije vedno znova odločno reagirajo na obstreljevanje z japonskih vojnih ladij. Danes je bilo več novih letalskih napadov na kitajske postojanke v mestu in okrog njega, pa tudi po teh napadih Japoncem njihovi načrti niso uspeli. Gverilska vojna šanghaj, 23. junija, b. Sedanji vojaški položaj na kitajskih bojiščih obeležujejo trije činitelji: zaradi povodnji Rumene reke je nastala potreba po popolni reorganizaciji japonske armade južno lunghajske železnice; razširjenje gverilske vojne na vsem področju severno od Pekinga in južno od lunghajske železnice, ter novo napredovanje japonskih čet in rečnega bro-dovja v dolini reke Jangceja. V japonskih vojaških krogih kažejo posebno zaskrbljenost zaradi gverilske vojne. Zdi se namreč, da so tudi ti gverilski boji sistematično organizirani in da 30 pod nekim osrednjim vodstvom, ker so po svojih učinkih čudovito v skladu z rednimi vojaškimi operacijami kitajske armade. Po nekih poročilih so Kitajci organizirali najmanj 27 gverilskih divizij, ki so deloma oborožene z najmodernejšim orožjem. Njih namen je očividno ta, da bi preprečile novo zbiranje japonskih čet za ofenzivo proti Hankovu. Japonski očitki proti Franciji in Rusiji Tokio, 23. jun. o. Japonski tisk zopet hudo napada Francijo, češ, da je postala glavna dobaviteljica maršala čangkajška. Obenem ji očitajo, da je v Indokini zbrala svoje vzhodnoazijsko brodovje in pričela mobilizirati domačine. Listi trdijo, da je maršal čangkajšek prejel v zadnjem času preko Mdokine iz Francije 70 velikih hi-droplanov in velike množine drugih vojnih potrebščin .nadalje 10 letafl iz drugih držav, predvsem iz Anglije in Amerike, in še 150 letal iz Rusije. Maršal razpolaga sedaj zopet z velikimi letalskimi silami. Spričo tega. bodo Japonci znova prisiljeni odločno reagirati na vse to in kakor kaže, je treba računati zopet z velikimi letalskimi napadi na nezaščitena kitajska mesta, ki so v zadnjem času zaradi splošnih protestov delno prenehali. Kar se tiče Rusije, poudarjajo lasti, da je maršal BHicher zahteval od Stalina, naj ruska vojska intervenira v sporu na Daljnem vzhodu. Po njegovem mnecijiu je sedaj nastopil napovoljnejši trenutek. Japonci borb na dveh frontah ne bi vzdržali, posebno še, ker morajo obenem s trdno roko braniti tudi svoj položaj v Mandžuriji, na Koreji in v zasedenih kitajskih pokrajinah. sebej za prestižno vprašanje, ki se tiče vse njegove zunanje politike po Edenovi demisiji. Zato morda ni povsem neutemeljen optimizem, ki ga kažejo te dni v Londonu in deloma tudi v Parizu, dasi narekuje splošni evropski razvoj še vedno tudi nekoliko skepse. Izredni ameriški odposlanec pri Chamberlainu London, 23. junija, b. Ministrski predsednik Chamberlain je včeraj pozno popoldne sprejel izrednega ameriškega odposlanca Davisa, ki se mudi v Londonu kot vodja ameriške delegacije na kongresu Rdečega križa. Kakor se doznava, mu je prezident Rooservelt poveril ob tej priliki posebno misijo. Angleškemu premieru je sporočil Rooseveltovo željo, naj bi se Anglija aktivno zavzela za ustavitev bom bardirajnja civilnega prebivalstva v Španiji in na Kitajskem. Znano je, da je Chamberlain v svojem nedavnem ekspo-zeju o tem vprašanju v spodnji zbornici izjavil, da z mednarodnopravnega vidika ni mogoče ničesar podvzeti. Amerika je nasprotno mnenja, da bi odločna akcija za-padnih velesil prav gotovo ^Tefflfk Smrt matere angleške kraljice Elizabete Važne spremembe v sporedu obiska angleškega kralja v Parizu London, 23. jun. d. Ponoči je umrla zaradi oslabelosti srca grofica Stratmor, mati angleške kraljice Elizabete. Kralj in kraljica sta bila pri njej do zadnjih trenutkov, ob 2. ponoči pa sta se vrnila v dvor. Dopoldne je kraljico Elizabeto obiskala kraljica mati Mary, ki ji je izrazila svoje sožalje. Pariz, 23. jun. br. Smrt matere angleške kraljice bo imela za posledico tudi važne spremembe v programu obiska angleškega kralja Jurija v Franciji. Prvotno so nameravali obisk odgoditi na poznejši čas, iz raznih zunanjepolitičnih razlogov pa so ta načrt opustili in bo obisk na vsak način izvršen v določenem času, gotovo pa je, da kraljica Elizabeta zaradi žalovanja ne bo spremljala kralja Jurija VI. v Francijo in bo odpotoval v Pariz ali kralj sam ali pa ga bo spremljala kraljica mati Mary. O tem se vodijo sedaj posvetovanja med kraljem Jurijem in angleško vlado na eni ter francosko vlado na drugi strani. Zaradi dvornega žalovanja na angleškem dvoru bo program svečanosti, ki so jih nameravali v Parizu prirediti na čast angleškemu kraljevskemu paru, znatno omejen. S španskih bojišč Barcelona, 23. jun. AA. Poročilo vojnega ministrstva pravi, da se razvijajo borbe na jugovzhodni fronti pri JavalambrL Republikanci so sestrelili štiri sovražna letala. Saiamanca, 23. jun. AA. Poročilo glavnega poveljstva nacionalistične vojske; Na castellonskem odseku naše čete stalno napredujejo ter so strle povsod odpor sovražnika. Prispele so do reke Somela na vsem njenem notranjem toku do vasi Qn-da, ki so jo zavzele in takoj dalje prodirale. Tudi na teruelski fronti smo štrli odpor nasprotnika. Naše čete so zavzele Venta della Campanera, Espolooi delCam-po in farmo Bolo in večje število okoliških gričev. Vse protinapade sovražnika smo odbili in mu pri tej priliki prizadeli težke izgube. UjeE smo 137 vojakov in zaplenili velike količine vojnega materiala! Spet tri angleške ladje potopljene London, 23. junija, b. Listi poročajo, da so bile včeraj v vodah Valencije potopljene tri angleške ladje, in sicer »Thorpenes«, »Sunion« in »Gloxinia«. Maršal Graziani za umik italijanskih legionarjev London. 23. jun. o. V zvezd z i tali .jamsko akcijo za posojilo v Angliji, zaradi katere se ie pred kratkim mudili v Londonu tudii bivšfj italijanski fimančni minister grof Vo4-pi. poroča »News Onroaicle«. da se je Mus-solini malone že odločil umakniti dal italijanskih čet iz Španije, da h} tako pokazal dobro voljo za izpolnitev -vseh pogojev, pod katerimi ti se uveiljaviia itairijatnsko-amgie-ka sredozemska pogodba. Iz Španije na(j bi v najkrajšem času odglo 10.000 italijanskih legionarjev. Na to odločitev italijanskega, min. predsednika naj bi bik> vplivalo poleg nujne potrebe po uveljavljenju italijansko-angleškega pakta odnosno po angleškem posojilu tudi dejstvo, da se je maršal Grazja-ni, ki S6 JG dni mudil v Španiji izrazil v svojem poročilu o tamkajšnjem položaju za umik fltalijanske vojske iz nacionalristiičbe Španije. Po njegovem mnenju si ie Frauco v zadmjem času že organiz?rial zadostno vojaško silo, sestavljeno iz maroških in domačih vojakov, da bi lahko tudi brez ponsoS Staififiamske pehote nadaljeval bortjo proti republikancem. Konferenca o emigrantih v Evianu Londcm, 23. junija, b. Angleška vlada je za svoja zastopnika na konferenci o političnih emigrantih v Evianu določila grofa \Vintertona, kancelarja lamcasterske vojvo-dine, ter bivšega poslanika na Dunaju Pa-laireta, ki ju bo spremljalo več strokovnjakov iz zunanjega, trgovskega in ministrstva za delo. Ti strokovnjaki so že nekaj časa proučevali v sporazumu z vladami posameznih kolonij in dominionov možnosti naselitve kvalificiranih emigrantov na britanskem ozemlju. Konferenca je bila sklicana na pobudo ameriškega prezidenta Roosevelta. Velika pozornost bo na njej posvečena zlasti nemškim emigrantom in je bil r ta namen že izdelan velikopotezen načrt. "Povečanje angleškega letalskega kadra London, 23. jim. AA Letalski minister Kingsley je začel ogromno agitacijo za pridobitev čim več naraščaja za vojno in letalstvo. Minister je akcijo otvoril s proglasom, v katerem pravi, da mora angleško vojno letalstvo v teku proračunskega leta sprejeti najmanj 30.000 rekrutov. Izmed 30.000 rekrutov bodo 2000 mladeničev izučili za pilote, dočim bodo ostale razdelili med druge stroke pri letalstvu. Nesreča francoskega vojaškega letala Tours, 23. jun. d. Ob 2. ponoči je 30 km severno od Toursa treščilo na tla vojaško letalo in se razbilo. Posadka se je ubila. Med ponesrečenci je pet oficirjev iz letalskega ministrstva ter po en podoficir, ra-diotelegrafist in mehanik. Na truplih so našli napol odprta padala, s katerimi se letalci zaradi nizke višine niso mogli več rešiti. Na kraj nesreče je dopoldne prispel letalski minister Guy La Chambre z generalom Bosquejem, da bi osebno vodil preiskavo o vzrokih nesreče. dolgovi Pot stoletja le deluje CMD, idaruimo Me za pot stoletja! London, 23. jun. o. Angtežko-nemška pogajanja o ureditvi problema avstrijskih dolgov so v zadnjih dneh pospešili in so sedaj tik pred uspešnim zaključkom. Angleška delegacija, ki jo vodi znani finančni strokovnjak Frederic Leigth Ross, je baje sprejela nemške predloge, ki so bili podani v noti, poslani v London. V tej noti je nemška vlada izjavila, da je načelno pripravljena pogajati se o angleškem delu avstrijskih dolgov. Kakor zatrjujejo, bo Anglija znižala obrestno mero za ta dolgove. za odškodnino negušu London. 23. jun. a T spodaj zbornici m ie danes pričela razprava o zammtivem za_ konsketm načrtu, ki ga je predložilo nekaj poslancev jm ki tioe položaja bivšega atoe-eiraškega cesarja. Po tem načrtu n«j bi mu Anglija zagotovila do&ošene dohodke in poseben družabni položaj, ber je prav za prav postal žrtev angleške imperialne poHatike. Haile Selasi naj bi ohranfl naslov abesin-skega cesarja. Na ta način, bi mu bila mnogo čem obramba pramc do fm>j5h posestev m ostalega imetja. Poteg tega nag bft prejamai tudi nekakšno pokojnina Bivši nemški minister izgubil državljanstvo Berlin. 23. jon. A A. Notranji minister je podpisal odlok, ki odvzema neonsko državljanstvo bivšemu ministru ▼ Bruningovi vladi Gottfrtedu Treviranusu. Istočasno je bik) odvzeto nemško državljanstvo tod$ njegov® ženi, obema sinovoma in njegovi hčerki Popis židovskega imetja v Nemčiji London, 23. jun. o. *B&jflv Heraifk Je objavil vest k Berfima, da bodo v Nemčiji popisali iknetje Židov in vsega porabifi za financiranje Gfiningovega 44etoega načrta. V ta namen naj M se porabil tudi denar, ki ga iniaio nemški židje v tujini. S tesn denarjem Bati W se nakupile Nemčiji potrebne surovine. K«Jje bodo za svoJ denar preie-BK* 2 ^ 3 odMrtfee Jubilejni vsesokolsk! zlet Brezhiben razvoj ogromnega prometa po železnicah in ▼ Pragi sami — Vrste za mednarodne tekme — Nastop vojsk Male antante Praga, 22. junija. V okviru jubilejnega vsesokolskega zle-ta sta bili sobota in nedelja posvečeni so-kolski deci. O zletu samem, o ljubko-veličastnem sprevodu in o javni telovadbi, pri kateri je nastopilo nad 30.000 dečkov in deklic, je »Jutro« podrobno že poročalo. Naj navedemo danes še nekaj drugih številk in ugotovitev, ki s svoje strani pričajo, kako velik in mogočen je bil že ta zlet najmanjših sokolskih pripadnikov. Sokolsko deco in druge udeležence je poleg povečanih rednih vlakov pripeljalo v Prago še 44 posebnih vlakov. Skupno je prispelo v treh dneh v Prago 586.000 potnikov, za polnih 50.000 več kakor pri vsesokolskem zletu L 1932 v treh glavnih zletnih dneh. Za red na ogromnem zleti-šču je poleg sokolskih rediteljev skrbelo še 500 policijskih stražnikov. Upoštevati je treba, da je bilo na zletišču daleč nad 200.000 ljudi. Kljub tej ogromni množici se ni pripetil noben incident in se ni zgodila nobena večja nesreča. Sanitetne ambu-lance, ki jih je vodilo 96 zdravnikov, so imele opravka le z onesveščenimi in pa s takimi, ki jim je postalo slabo, kar je pri tako ogromni množici pač neizbežno. Sanitetne postaje so imele na razpolago 5 ambulančnih avtomobilov ter okoli 200 nosilni c. Vsa ta ogromna dvestotisočglava množica se je zbrala na zletišču brez prometnih motenj in v presenetljivo kratkem času. Ves promet je bil usmerjen tako, da se procesije pešcev niso nikjer križale z nepretrganim sprevodom avtobusov in avtomobilov, a tudi ne z glavno tramvajsko progo, kjer je sledil voz za vozom. V dveh urah pred pričetkom javne telovadbe je pripeljalo na zletišče 360 tramvajskih vlakov vsak z dvema ali tremi vozovi. Enako silen je bil promet na koncu telovadbe. Privatnih avtomobilov je bilo na zletišču preko 1400, poleg njih pa so vozili med raznimi mestnimi deli in zletiščem še avtota-ksiji, kateri število cenijo tudi na preko 600. Tako je bila ta nedelja prav za prav nekaka generalna skušnja za glavne naraščaj ske in glavne članske zletne dneve. S skušnjo so zadovoljni vsi. Tekmovalna vrsta jugoslovenskega Sokola za mednarodne telovadne tekme še ni definitivno sestavljena. Skoro gotovo bodo v njej Pristov, Primožič, Vadnal, Skr-binšek Miloš, Forte, Gregorka, Kujundjič, Boltežar. Tudi češka vrsta še ni definitiv-na. Dobila bo svojo dokončno sestavo Sele tik pred tekmami. Naši bodo v nedeljo zaključili treniranje. Ce bo vreme ugodno, bodo prve dni prihodnjega tedna do tekem, ki se začno 30. t. m., naredili par izletov v okolico Prage. Za udeležbo na zletu je prijavljenih preko 200 inozemskih novinarjev. Razen Avstralije bodo zastopani vsi deli sveta. Sama Francija jih pošlje 50. V glavnih zletnih dneh se bodo mudili v Pragi tudi mnogi ugledni francoski pisatelji, med njimi Jules Romain. * Na zaključni dan članskega zleta, v sredo 6. julija, bo dopoldne manifestacijski sokolski sprevod po Pragi, popoldne pa bo na zletišču dan vojaštva Male antante. Nastopili bodo jugoslovenski, romunski in češkoslovaški vojaški oddelki. Csl. vojska bo pokazala vse svoje edinice od pehote do motoriziranih oddelkov in letal. Jugoslovenski in romunski vojaki bodo nastopili s posebnimi točkami. Vojaški dan bo zaključen z defilejem preko 200 letal čsl. vojske. Odhod naših naraščajnikov v Prago Beograd, 23. jun. p. Ob 11.30 dopoldne so krenili na pot proti Pragi beograjski sokolski naraščajniki. Vodstvo je prevzel namestnik načelnika SKJ Rosandič. V Novem Sadu se je formiral prvi posebni vlak s katerim so naraščajniki iz Beograda in Novega Sada odpotovali preko Subotice na Češkoslovaško. Jutri zjutraj bodo prispeli v Bratislavo, kjer bodo v sprevodu odkorakali po mestu, nato pa se zbrali na postaji, kjer bodo počakali na posebne vlake iz Zagreba, Ljubljane in ostalih krajev naše države. V popoldanskih urah bodo vsi naraščajniški vlaki od-brzeli iz Bratislave proti Pragi. Praga, 23 jun. AA. »Češke Slovo« poroča, da bo na 10. vsesokolski zlet prišlo tudi veliko število odličnih osebnosti iz vsega sveta. Poleg slavnega angleškega pisatelja Welsa bosta Praoo obiskala tudi predsednik romunskega senata Saveanu in predsednik francoskega parlamenta Her-riot. Prezident dr. Beneš proti spremembi ustave Sedanja čsl. demokratična ustava nudi dovolj možnosti za uveljavljenje upravičenih zahtev narodnih manjšin Pariz, 23. jun. br. Današnji »Matin« &e v uvodniku ta v; z razvojem položaja v Češkoslovaški in piše, da utegne po zunanjepolitični krizi, ki .jo je preživela češkoslovaška republika v preteklih tednih, priti sedaj do notranjepolitične krize. Podrobnosti narodnostnega statuta sicer še niso bille objavljene. vendar pa eo vodlilne stranke vladne koalicije po svojih zastopnikih v viadii obveščene o slavnih določbah narodnostnega statuta. V z^ezi s tem v češkoslovaških poljt,iičnjh krogih zadnje dni mnogo razpravljajo o reviziji ustave, kar je ena izmed glavnih zahtev 6udetskih Nemcev. Kakor veČina vlade in vladnih koalicijskih strank, je tudi prezident republike dr. Bene# odločno proti vsaki spremembi ustave, ker daje sedanja demokratična ustava dovolj možnosti za uveljavljenje vseh upravičenih zahtev narodnih manjšin in že s sa-mim svojim demokratičnim ustrojem države jamči tudi za sorazmeren vpliv narodnih manjšin. Spričo tega je računati, da se bodo narodne manjšine v svoiili propagandi polastile sedaj tega vprašanja iin skušale na tej osnov) izzvati notranjepolitično krizo, kakor so jo skušale prvotno s francosko-ruskim paktom. Odgovorni češkoslovaški državniki so baš v preteklih tednih dokazali, da so dorasli svojim nalogam in bodo znal; tudi ta manever s primernimi ukrepi spraviti v primerne maje. Važna posvetovanfa v Pragi Praga, 23. junija, b. Danes so se vršila važna posvetovanja med zastopniki vlade in sudetske nemške stranke o narodnostnem statutu, jezikovnem zakonu in drugih narodnostnih zadevah, ki so v zvezi z za-d o vol j ivo rešitvijo manjšinskega vprašanja v republiki. Pomen teh posvetovanj je tem večji, ker sta se jih z obeh strani udeležili večolanski delegaciji. Vlado je zastopal ves ožji ministrski odbor (tako zvani politični odbor vlade), kateremu pripadajo: dr. Hodža, Černy, Bechinč, Franke, Sramek, Mlčoch in Ježek, sudetsko nemško stranko pa petčlanska delegacija, v kateri so bili poslanci Kundt, Peters, Rosche, Sebekov-skv in Schicketanz. Za jutri je napovedana velika koalicijska konferenca, katere se bodo udeležili ministrski predsednik dr. Milan Hodža, zunanji minister dr. Kamil Krofta, predsedniki vseh koalicijskih strank ter posebej tudi predsedniki parlamentarnih klubov vseh koalicijskih strank. Iz tega je razvidno, da posveča češkoslovaška vlada vso potrebno pozornost potrebi nagle ureditve vseh zapletenih narodnostnih vprašanj in da brez odmora nadaljuje svojo veliko akcijo za notranje po-mirjenje. Na splošno se sme reči, da izgledi za spora*um niso neugodni, dasi ni mogoče prezreti neštetih ovit, ki »o v glavnem psihološkega značaja. Ozračje se je v zadnjih tednih nekoliko izboljšalo, vendar pa še vedno ni tako, da bi biilo mogoče računati že z bližnjim sporazumom v v§eh vprašanjih. Nasprotna propaganda je še vedno na delu. Čim pa bo odpadla tudi ta ovira, bo mogoče z veliko dohre volje in potrpežljivosti, ki jo zahteva vsak kompromis, doseči tudi tolikšno pomirjenje duhov, ki bi omogočilo končni sporazum. Zabeležiti se mora medtem predvsem sporazum vseh koalicijskih strank glede jezikovnih koncesij in sploh ureditve jezikovnega vprašanja. K sedanjemu jezikovnemu zakonu, ki je ustavnega značaja, bo izdana posebna novela, ki bo prikrojena tako, da bo odgovarjala jezikovni praksi in načelu o jezikovni enakopravnosti v praktičnem življenju. Podrobnosti za sedaj še niso znane, pač pa objavljajo slovaški listi nekaj značilnih podrobnosti o ureditvi položaja slovaškega jezika v državi. Doslej so uradi na Slovaškem »po pravilu« uradovali v slovaškem jeziku, odslej pa bodo »izključno« v tem jeziku. Izjeme bodo dopustne samo pri osebnih aktih ministrov. V šolah s »češkoslovaškim poukom« se bo poučevalo samo v slovaškem jeziku, v kolikor ne bi bi-, le na primer na visokih šolah dopustne izjeme v primeru neobhodno potrebnih strokovnjakov. Bonnetov optimizem glede razvoja v ČSR Pariz, 23. .jun. b. V prijateljskem razgovoru z domačimi in tujimi novinarji v krožku »L'Aceuei;l FranSais« se je francoski zunanji minister Bonnet dotaknil tudi čsL vprašanja in je izjavij med drugim: Odkar so po občinskih volitvah, ki eo potekle v miru in ob popolni discipliniranosti čsfl. naroda, stopila pogajanja o nanodnost-n-espi statutu v odločilni stadfij, je čbL vlada nudila vedno nove dokaze o svojih pomirljivih prizadevanjih in svojo dobrj volj za rešitev narodnostnega vprašanja. Pomemben dokaz te njene pripravljenosti in njenih naporov je zlasti dejstvo, da je čsL vQada sprejela spomenico sudetske nemške stranke za skupno osnovo pogajanj z nemško manjšino. Francosko zunanje ministrstvo je od vsega začetka z največjo pozornostjo zasledovalo razvoj dogodkov na Češkoslovaškem. Kar se mene tiče, gledam na ta razvoj v optimizmom. Verujem v mirno rešitev narodnostnega problema v ČSR. Češki socialisti za obrambni fond Praga, 23. jun. AA. >Pravo Lfldu«, giasir lo češke socialno-dieinokratske stranke poroča, da je odbor stranke na včerajšnji seji sklenil prispevati za državno obrambo 100.000 Kč. Centralna zveza delavskih sindikatov je sklenila v isti namen žrtvovati dva mjjUijona Kč. Karel čapek za spravo Praga. 23. jum. AA Zonami češki pisatelj Karel Čapek je imel včeraj po radiu govor, v katerem je pozval vse češkoslovaške Nemce, naj se potrudijo, da se ho med njimi in med Čehi zopet vrnfalo prejšnje vzajemno razumevanje. Nov član francoske akademije Pariz, 23. jun. AA. Za člana francoske akademije je bil izvoljen na mesto umrlega Rene Doumiquea znani eseist in romantik Andrej Maurrols. Novi član akademije je bil rojem 1. 1985 v Elbertu. Prvo svojo knjigo je objavil 1. 1918. Posebno se je odlikoval po svo#h biografijah in po številnih študijah o angleški književnosti in o Angliji. Poleg tega je objavil nekaj romanov. Beležke „Obz©r" in samostojni demokrati >Obzor< je sedaj naenkrat vzel v zaščito zagrebške samostojne demokrate, fcj so izpostavljeni neprestanim brezobzirnim napadom »Hrvatske straže«. >Obzorc misli, da je napoči že skrajni čas, da preneha >Hrvatska straža« s svojimi napadli na samostojne demokrate, ki eo najzverfejSi zaves. n;kj dr. Mačka, eaj je nedavno podpredsednik HSS iinž. Avgust Košuti«? slovesno izjavil, da je Kmetsko demokratska koalicija •neporušen temelj hrvatske politike. Ako M bil samo odstotek napadov in očitkov »Hrvatske straže« proti samostojnim demokratom resničen, potem bi Idilo že davno nemogoče vsako sodelovanje med njimi i® dr. Mačkom. Končno pravi >Obzor«. d« hoče »Hrvatska straža« s svojimi neprestanimi napadi na samostojne demokrate razbiti KDK im s tem udariti v hrbet dr. Mačka in njegovo politiko. Za revizijo dijaških Štipendij »Slovenski jug:«, glasilo akademikov JRZ, piše o razmerah med slušatelji beograjske ta drugih univerz ter ob tej priliki med drugim pravi: »Morda ima edino država moč ki pravico, da izvede vsestransko kontrolo nad državnima štipendisti, pregleda njihovo delo .njihovo nacionalno in politično udej-stvovanje. Ako se pri tem ugotovi, da ta ali oni štipendist na vreden državne podpore, naj se mu takoj odvzame v korist kakega poštenega, nacionalno ta politično korektnega omladinca.« Spajanje bivše avstrijske z nemško vojsko Po poročilu vojaškega urednika »Daily Telegrapha« se nadaljuje stapljanje avstrijske in nemške vojske s pospešenim tempom. Nemška vojska je pridobila s priključitvijo Avstrije 7 pehotnih divizij, eno divizijo oklopnih avtomobilov in tankov in eno planinsko brigado. Tako šteje danes nemška aktivna vojska 43 pehotnih divizij in 4 divizije oklopnih avtomobilov in tankov. Avstrijska aktivna vojska je štela ob priključitvi k Nemčiji 60.000 mož. Poleg tega je bilo takrat v službi 50.000 vpoklicanih rezervistov in 20.000 miličnikov iz domovinske fronte. Bivša avstrijska vojska bo v sestavu nemške vojske tvorila 17. in 18. nemško armijo. Pri spajanju avstrijske z nemško vojsko so nastale težave s prevzemom avstrijskih oficirjev. Doslej je bilo prevzetih vsega skupaj v nemško vojsko okoli 400 avstrijskih oficirjev od 1200, od generalov pa doslej samo general Beyer. Italijanske in francoske podmornice V listu »Petit Parisien« razpravlja francoski pomorski strokovnjak Renč la Bru-yčre o moči italijanskega in francoskega podmorniškega brodovja m navaja med drugim naslednje številke: Od 90 italijanskih podmornic je sedem zastarelih, tako da ima Italija 83 modernih podmornic s skupno tonažo 65.000 ton. Fnanpija ima samo 78 podmornic, toda njih skupna tonaža znaša 75.000 ton. Italija je potemtakem glede podmornic številčno močnejša od Francije, glede na tonažo pa je močnejša Francija. Toda Italija, ki ima sedaj v gradnji 32 podmornic, bo kmdu dohitela Francijo, ki gradi trenutno samo 22 novih podmornic. Ako pa bi francoske ki italijanske podmornice nastopale skupno, bi predstavljale moč, ki ji ne bi bil nihče kos. Žid je izključeni z nemških borz Nemški listi objavljajo odlok gospodarskega ministra, ki prepoveduje Židom dostop na nemške borze. Do nadaljnjega pa je židovskim podjetjem še dovoljeno, da smejo kot svoje zastopnike pošiljati na borze arij sike pooblaščence. Židje ne smejo nositi alpske narodne noše »Volkischer Beobachter« poroča, da je policijski ravnatelj v Solnogradu dr. Brai-tenberg izdal posebno odredbo, s katero prepoveduje Židom nošnjo nemške alpske narodne noše Odlok našteva kot Židom prepovedane dele alpske narodne noše: ir-haste hlače, »dirndle«, bele nogavice, zelene klobuke, z zelenimi trakovi obšite suknjiče in enake pelerine. Židje, ki bi v bodoče poskušali nositi v Solnogradu dele alpske narodne noše, bodo kaznovani z denarno globo in zaporom do dveh mesecev. »Volkischer Beobachter« pravi, da so Solnograjčani z veseljem pozdravili odlok policijskega komisarja, ker so postale ir-haste hlače in »dirndli« v Avstriji že pra- 1 Andrej Gabrsček f Zaslužni javni delavec je sinoči od kapi — Dočakal je « LJubljana, 23. junija Smrt j« na pragu letošnjega poletja posegla t našo novinarsko družino s kruto roko: medtem ko je v Kamniku množica občinstva od blizu in daleč prisostvovala pogrebu Radivoja Peterlma-PetruSke, je okrog 18.30 v Ljubljani zadela kap starega narodnega borca, organizatorja slovenske literature, publicista in novinarja Andreja Gabrščka. Okrog 18. je Andrej Gabnšček prišel iz svojega stanovanja v Lgrrški ulici 3 po svoji navadi na vrt kavarne Zvezde, da pred mrakom posedi urico v senci kostanjev in se iz listov razgleda po najnovejših dogodkih. Čez nekaj časa je prišel za njim tudi njegov brat, odvetnik dr. Franjo Gabršček, in v pomenku sta posedela nekaj minut. -Awtor »Goriških Slovencev« je pri tej priliki potožil, da mu zadnje dni nagaja srce in da je v skrbeh. Njegova soproga je nedavno odšla na kratek poletni oddih v Ma-linsko, zanj pa je skrbela družina njegovega sina inženjerja Metoda, pri katerem je stanoval. Sredi razgovora je Andreja Gabrščka na lepem obšla slabost. Poleg brata mu je prvi umrl, 74 let priskočil o« pomoč ief sdnt-vnic Sajmer- jevega doma dr. Lojze Krasnarič, ki je koo-statiral srčno kap. Na njegovo naročio so poklicali reševalce, ki so prihiteli * arvtom in Gabrščka v spremstvu brata in dr. Kra-mariča odpeljali proti bolnišnici A ko so v sprejemnem uradu bolnišnice se urejevali sprejemne fonma&nosti, je Andrej Gabrsček izdihnil. Truplo so nato prepeljali v Mestni dom, kamor je kmalu nato prispela policijska komisija z dežurnim uradnikom Kettejem in zdravnikom dr. Lužar-jem. Na prošnjo pokojnikovega brata so se zvečer prepeljali truplo v mrtvašnico ofo zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Čas pogreba bomo objavili jutri. Z Andrejem GabršSkom odhaja od nas narodni delavec velikega stila, kakršnega je lahko rodtl samo čas velikega upanja in odločilnih borb. Bil je novinar, Iiterat, prevajalec, urednik, tiskamar, založnik, organizator, politik, a vse njegovo dek> j« zmerom podžigala edina volja, služiti nacionalni misli in pobratimstvu s slovanskimi narodi. Razume se, da se bomo na njegovo delo še povrniL Smrt ga je zadela mak) preden je dopolnH 74 let Narod nro bo ohranil časten spomm. Radivoja Petruske zadnje romanje Kamnik, 23. junija. Radivoja Petruško smo spremili danes popoldne na njegovem poslednjem romanju iz rojstne hiše na Sutni na romantično pokopališče na Žalah. Tako lepega pogreba v Kamniku že dolgo ni bilo. Ob krsti Petruške so se zbrali njegovi prijatelji, znanei in tovariši, prišli so tudi iz Ljubljane. Maribora, Celja in drugod. V beli krsti je ležal med venci in šopki na mrtvaškem odru. Cetniki so bili njegova častna straža ob krsti in ti njegovi tovariši so ga nesli iz rojstne hiše na pokopališče. Starokatolfški vikar g. Lavrinc je opravil molitve pred hišo, člani kamniškega pevskega društva »Lira« so zapeli pod vodstvom g, Cirila Vremšaka »Nad zvezdami«, nakar se je izoblikoval sprevod, v katerem so bili Petruškovi prijatelji in znanci iz vseh slojev ter številni zastopniki kulturnih društev. Na čelu sprevoda je korakala kamniška mestna godba pod vodstvom g. Franca Vidmarja ta svirala žalostinke od hiše žalosti do pokopališča. Za godbo so korakali s praporom člani kamniškega Sokola s starosto g. Kazimirjem Gnusom, za njimi pa člani kamniške Narodne čitalnice s svojo društveno zastavo ter člani »Lire« tudi z zastavo. Za Številnimi venci sorodnikov in prijateljev, rodbine dr. Dergančeve in Puglje-ve, četnikov ta Jugoslovenskega novinarskega udruženja so bili v dolgem sprevodu za sorodniki Petruškovi poklicni tovariši — novinarji s predsednikom JNTJ glavnim urednikom Virantom, zastopniki kulturnih društev in Petruškovi dobri, prijatelji, med njimi predsednik Slov. Matice dr. Lončar, primarij dr. Derganc, univ. prof. dr. Veber, banskj svetnik dr. Vidic, dr. Potokar, dr. Trampuž, pisatelji in gledališki umetniki, kot zastopnika OUZD pod-ravnatelj g. Kuhelj in tajnik g. Likar s številnimi uradniki, bivšimi Petruškovimi tovariši v uradu, predsednik Združenja nameščencev socialnih zavodov dr. Alujevič s člani odbora in dolga vrsta domačinov, med katerimi so bili bivši župan g. Krat-nar, načelnik kamniških gasilcev g. Cerer s Številnimi gasilskimi tovariši, kamniški župan Ferdinand Novak s člani občinskega sveta in mztogi drugI Sprevod je krenil s Sutne po Glavnem •trgu in je zavil v Samostansko ulico ter odtod navkreber na idilični griček na Žalah. Ob vhodu na pokopališče je krsto blagoslovil vikar Lavrinc in »Lira« je zapela pretresljivo žalostinko Vigred se povrne®. Nazaj ga nikdar več ne bo— Na severnem delu pokopališča so izkopali grob za Radivoja Petruško. Vikar Lavrinc je po obredih očrta! Petruškovo nemirno romarsko življenje in zlasti poudariti, kako je vedno živel po sveti zapovedi »Ljubi svojega bližnjega.« Pogrebe e je do dna srca ganilo »Zadnje slovo« kamniške »Lire«, saj so se poslavljali od dobrega Petrušlke zadnjikrat Počivaj mirno, sladko spavaj... V imenu tovarišev novinarjev se je ob grobu poslovil od romarja Petruške Janko Kač. V imenu prijateljev in pisateljev je govoril Ivan Albreht za Udruženje četnikov pa Albin Ravnfliar o častnem pred- sedniku, ki je z dobrim zgledom. Iskrenim patriotizmom ln poštenim delom izkazoval domovini svojo globoko ljubezen. V imenu osebnih prijateljev se je ob grobn poslovil še Ivo Berščak z vsem v srce segajočimi besedami. Zastave so se sklonile nad grobom, s težkim srcem smo odhajali z Zal, kjer je bilo Petruški usojeno, da se odpočije po svojem dolgem romanju. va narodna noša Zidov in Židinj. List priporoča, naj bi temu odloku sledili tudi drugi policijski komisarji po avstrijskih letoviških krajih. Proslava 20 letnice ČSR v Beogradu Beograd, 23. jun. p V prenapolnjeni dvorani Delavske zbornice je bila snoči delavska akademija v proslavo 20 letnice češkoslovaške republike. Na akademijo so prišli tudi zastopniki češkoslovaškega, francoskega tn rumunskega poslaništva v Beogradu. Akademijo je otvoril dr. Živko Topalovič, ki je pozdravil zastopnike prijateljskih in zavezniških držav in nato v daljšem govoru očrtal borbo čsL naroda za svobodo in samostojno republiko. Ob zaključku je predlagal pozdravni brzojavki prezidentu dr. Benešu in čsL vladi. Njegov predlog je bil sprejet z navdušenimi ovacijami. Generalni tajnik Delavske zbornice Milorad Belič je podal vtise, ki jih je dobil v Pragi ob proslavi 65 letnice češkoslovaške socialno-demokratske stranke, Milica Topalovičeva pa je poročala o ženskem pokretu in vzgoji mladine v CSR Končno so predvajali še film o proslavi 60-letnice češkoslovaške socfalno-demo-kratske stranke. Podpore savske banovine za Jug. akademijo Zagreb, 23. jun. o. Uprava Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je prejela od bana dr. Ružiča nakazilo za 100.000 din kot podporo, s katero naj bi se izdale neke pravniške knjige. Predsednik akademije dr. Bazala se je za to podporo zahvalil s posebnim pismom, v katerem je izrazil tudi zahvalo za podporo iz rednega ba-novinskega proračuna in za izredne podpore, s katerimi je bilo omogočeno tnventa-riziranje in fotografiranje umetniških spomenikov v Hrvatskem Primerja, v Dalmaciji in v Zagrebu ter Izdaja umetniške zgodovinske monografije o Sen ju. Iz konzularne službe Beograd, 23. jun. AA. Imenovana sta svetnik poslaništva v Bukarešti Petrovič Radovan za generalnega konzula v Trstu in vicekonzul pri generalnem konzulat^ n® Dunaju Banamovič Mihajio za svetnika istotam. Tenis v Wimbledona London, 23. Jem. AA. Na daragnflh teniških tekmah v Wirrbhledoim so b£H doseženi tile rezultati: M-erazel — Sa T/6, 3^5, 4/6, 6/2/ 8/6, Seyi» — Lisedz, 6*4, 6^4, 6/3, FeH — Avory 6/2, 6/3, 6/1, Mako — Heo-deraon 6/2, 6/3, 5/7, 6/2, Hecfct —i Sat? 6/3, 6^4, 5/7, 6/2. Vremenska napoved Beujuusfta viuiuuus^a uflpond; Postopno povečanje airtafinootl od severoosapcMta. Verjetni so nalivi ln krajevne uuvJUb, Utegne ae nekoliko ohladiti. Zagrebška; Pričakovati )e bolj OMaftoe-ga vremena, ponekod nevihte ki naLM. -cA ■ V globoki žalosti naznanjamo vsem znancem ln sorodnikom, da je danes ob 18.30 umrl naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod ANDREJ GABBŠČEK PUBLICIST Pogreb bo v soboto popoldne Iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Ura pogreba bo naknadno objavljena. LJUBLJANA, DUNAJ, 23. Junija 1938. IVANKA, soproga; inž. METOD, sin; NADA, hči; dr. FRANC GABRSČEK, brat; FRANJA GARRščEK, snaha; inž. JOSIP SLIŠKOVIČ, zet; SAŠA, vnuk in LJUBICA, vnukinja. > JUTRO« ft. && i J Požigalec je zgorel z opekarno na Viču Brezumno samomorilsko maščevanje odjm Mfenega delavca, vdanega tihotapstvu LjnUjana, 23. junija. Ko smo včeraj obširno poročali o požarni katastrofi, ki je zadela tvornico Združenih opekarn na Viču, smo zapisali, da načina, kako je ogenj nastal, najbrž ne bo mogoče izlepa pojasniti. Nihče m pričakoval, da bodo ruševine na pogorišča tako naglo izdale svojo skrivnost. Ko so delavci opekarne in gasilci, katerih navzočnost je še zmerom potrebna ne samo zavoljo straže, temveč tudi, da sproti pogašajo zublje, ki zdaj pa zdaj še zmerom zasikajo iz tlečega tramovja, danes dopoldne razdirali ruševine, so na veliki tvorniški peči na lepem naleteli na zoglje-nelo človeško okostje. O najdbi je bila takoj obveščena policijska uprava. Ko je na Vič prihitela konusija z dežurnim uradnikom Tomicem in policijskim zdravnikom dr. Lužarjem, o kakšni medicinski identifikaciji okostja kajpak ni moglo biti govora. Povsem ožgana je tam ležala hrbtenica z lopaticama in delom ogrodja ob kolkih, medtem ko o glavi ni bilo sledu. Poizvedbe, ki jih je kriminalni oddelek policije opravil včeraj in danes, pa vendar pripuščajo vsaj približno rekonstrukcijo katastrofe. Ena prvih ugotovitev, Id. jih je dala preiskava, je bila, da je opekarna na Viču padla kot žrtev požiga iz maščevanja. Ogenj je podtaknil bivši delavec tvor-nice, 49-letni Anton Božnar, ki je stanoval ob Cesti na Brdu na Viču 152. Njegovo je po vsej priliki okostje, ki so ga med tra-movjem našli. Tihotapstvo In pijača Anton Božnar je bil delj časa zaposlen pri Združenih opekarnah kot nakladač. Bil je oženjen, imel je troje hčera, ki jih je mati s skrbno vzgojo lepo pripravila za življenje. Božnar sam pa je bil človek nesrečne roke. Po delu se je rad zasedel pri kozarcu vina v krčmi Ker je mezda sama premalo zalegla za oskrbo družine in za njegovo žejo, se je rad ogledal za kakim priložnostnim zaslužkom. Opekarna na Viču stoji tik mestne meje, v neposredni bližini je mitnica. Na tej liniji se že od nekdaj tihotapijo pridelki kmečke okolice v mesto, pa se je tudi Božnar z vso vnemo lotil tega posla Udejstvoval se je na ta način, da je proti skromnim nagradam vodil ljudi, ki so nosili mitnini podvrženo blago čez mestno mejo, na tihem skozi tovarno, da so se tako izognili plačilu takse. Mit. ničarji so Božnarja nekajkrat zalotili na delu in ga ovadili vodstvu tovarne, ki je moža resno posvarilo in mu nazadnje zagrozilo z odpustom, če ga ujamejo na tihotapstvu. Božnar se ni dal ugnati. Tako je bil pred kakšnim letom odpuščen, a je čez nekaj časa našel novo delo v opekarni Stavbne družbe na Cesti dveh cesarjev v Mestne logu, kjer je bil zaposlen pri peči. Pomalem se je tudi poslej še zmerom ukvarjal s tihotapstvom, a tako lepe prilike, kakor mu jo je nudila služba pri Združenih opekarnah, za to vendar ni več imel. Zaslužek je bil skromnejši, a pri kozarcu vina je Božnar še zmerom od srca rad posedel. Zadnji čas se je precej klavrno zapustil, včasih ga po nekaj dni ni bilo domov, ni se več redno hranil, a neprestano je pomalem pil. Sam sebi se je zdel naj-nesrečnejši človek na svetu, a vsemu je bilo Slovo operne pevke Olge Oljdekopove Ljubljana, 23. junija. Z nocojšnjim brzovlakom je zapustila Ljubljano gospa Olga Oljdekopova. Odpotovala je v Beograd na povabilo novega direktorja opere Lcrvra Matošiča in bo v ponedeljek pela za angažma »Tosco«, nato pa v sredo še Amelijo v »Plesu v operi«. Mlada umetnica, ki si je v Ljubljani pridobila tople simpatije občinstva, je prav težko zapustila naše mesto, kamor se bo še vedno rada vračala. Tudi njo je vrgfa botjševBka revolucija iz domovine, s Kavkaza. Kot drobna devcrj-čica je najprej bivala v francoskem internatu v Turčiji, nato je dovršila srbsko-rusko gimnazijo v Veliki Kikindu Po želji očeta, ki je zdaj zdravnik v Dalmaciji, je študirala kemijo na zagrebški univerzi, a ko je zaslovela po svojem lepem, dramat-skem sopranu, se je popolnoma posvetila glasbenemu študiju na konservatoriju. V Ljubljani se je razvila v zrelo umetnico. Debutirala je v »Aidi«. Ko po treh letih zapušča Ljubljano, odnaša s seboj obsežen repertoar, 14 velikih oper. Pela je v slovenščini in bo tudi v prestolnici morala ostati slovenščini vsaj Se nekaj časa zvesta. Vedno uslužna je nastopila na naših koncertih, tudi na novinarskem, in večkrat se je oglasila v radiu. Njeno priljubljenost v ruski koloniji je pokazal prisrčen poslovilni večer v nedeljo v hotelu »Bellevue«. Ob slovesu je gospa Olga Oljdekopova naprosila našega urednika, naj objavi njeno prisrčno zahvalo naklonjenemu občinstvu, operni upravi z direktorjem g. Poličem, gg. dirigentom in vsem, s katerimi se je — popolnoma v skladu s prisrčno ljubljansko intimnostjo — počutila kakor članica velike družine. Pogled na zoglenelo truplo v njegovih očeh krivo samo to, ker so ga odpustile Združene opekarne. Kadar je bil pijan, je rad v nejasnih, nevezanih besedah grozil, da se bo že še maščeval. Svoji ženi je nekajkrat izjavil, da ne bo dolgo, ko bo vsemu skupaj napravil konec, a tako, da ne bo nikomur treba skrbeti za njegov pogreb, žena se je v resnici bala, da mož ne govori v prazno, temveč da na tihem nekaj resnega kuha. In kadar ga po nekaj dni ni bilo domov, se je zmerom bala, da bo odšel kam daleč, da bo poiskal skrito brezdno v gozdu in da se bo ubil. Od časa do časa je bil tako sit sveta, da si najbrž ni želel žive duše za svojim pogrebom. Smrt v ogromni grmadi V ponedeljek je Božnar potožil, da je nekaj bolan, in je ostal doma. Bilo je v resnici nekaj narobe ž njim, poslal je tudi v bolniško blagajno po listek in se je pripravljal, da stopi k zdravniku. Pa ni šel iz hiše, ostal je v postelji tudi v torek, ves dan pred usodno nočjo, ko so plameni ugonobili eno največjih tovarniških poslopij da- M naokrog. BO je izredno nemiren ln nervozen. Ko as je znočOo, je samo tu in tam TOtianfl oči, a kadarkofi je minuto zadremal, je nenavadno hropeL Okrog ped treh zjutraj je vstal in se začel napravljati. Ko ga je žena vprašala, kam odhaja, je dejal, da ne more spati, pa da gre k nočnemu čuvaja t tvornico Združenih opekarn na kratek obisk. Okrog polštrrih je odšel iz hiše. Ko so VaVftno uro pozneje sirene zdramile prebivalstvo in je žena izvedela za požar, se je takoj ustrašila, da utegne biti vsa reč v zvezi z moževim odhodom. Da se Jb upravičeno bala, £ je kmalu potrdilo odkritje, da je mož iz kuhinje odnesel vžigalice in steklenico petroleja s seboj. Kako se je potem vse skupaj zgodilo — to skrivnost je Božnar pač odnesel a seboj. Nihče ga ni opazil, ko se je pritihotapil v opekarno. Približno tisti čas sta se izmenjala nočni čuvaj, ki je odhajal domov, tn kurjač, ki je prišel na delo. Ob 4. sta prišla pečarja, ki sta kmalu začutila, da nekaj sumljivo smrdi po dimu, a prvi hip nista mogla dognati, odkod. Cez nekaj trenutkov je bilo ogromno štirinadstropno poslopje v plamenih. Kje je Božnar zažgal, preiskava ni mogla ugotoviti. Vsa znamenja pa kažejo, da se je takoj nato, ko je ogenj podtaknil, nekje v tvornici obesfl. Da je s požigom obenem po načrtu izvršil samomor, nam pričajo skrivnostne napove^ ki jih je nekajkrat zaupal svoji ženi, kadar je bil čez mero slabe volje. A da se je po vsej priliki obesil, bi se dalo sklepati iz okoliščine, da njegove glave nI najti. Tako se Je zaključila ena najbolj žalostnih, a obenem tudi najbolj brezumnih tragedij, kakršne si lahko izmišlja samo današnji čas. Iz slepe, krivične užaljenosti se je Anton Božnar hotel maščevati nad podjetjem, a je s svojim zločinom streljal daleč mimo cilja — največji delež škode bo namreč padel v breme zavarovalnice, ki bo morala plačati račun. V veliki meri pa je prizadel tudi množico svojih tovarišev — delavcev, zaposlenih pri Združenih opekarnah, ki bodo ostali brez rednega dela in bodo z družinami obsojeni na bedno život ar j en je, dokler podjetje v celoti ne bo zgradilo in obnovilo obrata. Za njim je ostal samo kriminal, ki bo še dolgo živel v spominu — v spominu na človeka, ki je hotel s tveganim zločinom poravnati neke namišljene račune, a je v svoji bedni zaslepljenosti storil samo krivico vsem. Prisrčno slom sokolskega naraščaja ob odhodu na zlet v zlato slovansko Prago Ljubljana, 23. junija. Na telovadišču Ljubljanskega Sokola se je zbrala danes sokoliska mladina iz edinic sokolske župe Ljubljana da v skupnem pohodu po ljubljanskih ulicah odide na kolodvor in se odpelje v zlato slovansko Prago. Pod vodstvom vodnika naraščajske eks-pedicije br. Ivana Prosenca so bili v kratkem času pregledani slavnostni in telovadni kroji in dana zadnja navodila za zlet. V strumnih vrstah in med prepevanjem so kofekih pesmi je odkorakala mladina na kolodvor, spremljana od svojcev im sokolskega članstva. Občinstvo, ki ni točno vedelo za odhod, je med potjo viharno pozdravljalo sokolski naraščaj in mu želelo srečno pot in veselo vrnitev. Na naraščaj-ske zletne dneve se je odpeljalo iz župe Ljubljana 128 moškega in ženskega naraščaja, kateremu se je priključilo še 24 naraščaja iz župe Kranj. Istočasno z naraščajem se je odpeljala na zlet tudi mednarodna vrsta naših članic, ki se bo 30. t m. in 1. julija udeležila XI. mednarodne tekme v Pragi. Pod vodstvom vodnice a Milice Šepove so odpotovale teilovadke: Rupnikova, Sketova, Hafnerjeva, Podpačeva, Pustiškova, Vazza-zova, Kovačioeva, Radivojičeva, Sedlačko-va in Boriševa. Kot sodnice so odpotovale z vrsto sestre Možinova, SI apn ičar-jeva in Trdinova. Na kolodvora se je zbrala k slovesu ve-ISka množica, ki je navdušeno pozdravljala J sokolsko mladino i.n ji želela srečno pot. Uprava železniške direkcije je dala mladini na razpolago tri Pulmanove vagone, talko da bo potovanje udobno ki prijetno. Ob 13.40 je odpeljal vlak med burnimi Idici »Zdravo!« mladino proti Zagrebu, kjer se bo priključila posebnemu vlaku in se odpeljala preko Koprivnice in Madžarske do Bratislave v bratsko ČSR. Sokolski naraščaj ostane po svojih dneh gost Češkoslo-venske Obce Sokolske in se vrne po glavnih zletnih dneh s članstvom. Članstvo sokolske župe Ljubljana odpotuje na zlet na praznik 29. t m. ob 17. uri. Vse članstvo se zbere na telovadišču na Taboru, odkoder bo skupen odhod z godbo Sokola I na kolodvor. Na-rodno občinstvo bo gotovo prisrčno pozdravilo sokolske vrste na kolodvoru pri odhodu v Prago. Maribor, 23. junija Z vlakom ob 11-35 sta se danes odpeljala v Prago moški im ženski naraščaj mariborskih sokolsktiih društev. Naraščaj matičnega Sokola 6e je uvrstfl izpred Narodnega doma v 4ep sprevod, ki je krenil z zastaivama na čelu po Kopališki ulftoi in Aleksandrovi cesti na glavni kolodvor, kjer je bii sbfik z naraščajem ostalih mariborskih in okoliških društev. Mariborčani so sokdskemsu naraščaju toplo vzklikaiii. Na kolodvoru so se zbfralj številni prijatelji mariborskega eo-kolstva, ki so čakati do odhoda vlaka, ki je odpeljal naš vritf. eokotekj naraščaj preko Pragerskega v Koprivnico, odkod« potujejo s posebnim vlakom v Plago. Mariborsko Sokolstvo je navdušeno odobrilo nakup unionske dvorane dom bo otvorjen 1« decembra 1939« Maribor, 23. junija. V gornji dvorani Narodnega doma je bil snoči krasno uspel zbor matičnega Sokola, katerem je matična uprava razgrnila pred svojim članstvom ozadje vseh pogajanj, ki so se vodila v zadnjih mesecih za nakup unionske dvorane s priključenim kompleksom, kjer naj se uredi Sokolski dom a telovadnicami. Zbrano članstvo je pozdravil z zanosno besedo starosta matičnega Sokola br. dr. Slavko Fomazarič, ki je pozdravil župnega starosto br. dr. Milana Goriška, in je zatem v jedrnatih besedah izrazil svoje veselje poudarjajoč pomembnost dogodka, ko je najlepša in največja mariborska dvorana, ki je nekoč služila naši nacionalni miselnosti nasprotnim prireditvam, prešla v sokolske roke. Dejal je, da je sedaj samo še na naših tehnikih, da ustrežejo pri načrtih vsem potrebam bodočega Sokolskega doma, ki naj zraste iz te stavbe, kjer se bodo obEkova-li eokolski značaji. župni starosta br. dr. Gorišek je s toplimi besedami, izrazil veselje nad tem. Nato je starosta dr. Fornazarič prikazal razvoj pogajanj matičnega sokolskega društva, ki segajo v leto 1931. Društvena uprava in gradbeni odsek sta se v polni meri zavedala odgovornosti pri vodstvu teh pogajanj. Po večmesečnih pogajanjih skupno z upravo Posojilnice v Narodnem domu, ki se je zanimala za ves ostali kompleks, je dosedanja lastnica delniška družba pivovarne »Union« podpisala 9. t. m. pogodbi s Posojilnico in matičnim sokol-skim društvom v Mariboru, ki je kupilo unionsko dvorano z vrtom ob Aleksandro, vi cesti ter stavbiščem na severni strani dvorane v izmeri 3682 kv. metrov za vsoto 927.800 dinarjev, ki so bili v gotovini takoj izplačani. Obenem je matično društvo prodalo svoja zemljišča ob Wildenrainer-jevi in Frančiškanski ulici zadrugi »Av-todom« v Mariboru za 380.100 dinarjev. Okoliščine so zahtevale hitrega in tajnega postopka, tako da je bilo mogoče šele snoči predložiti zadevne ukrepe članstvu v končno odobritev. Načelnik gradbenega odseka br. Rado Lenart je dopolnil poročilo staroste dr. Fornazariča, Toplo se je zahvalil Posojilnici v Narodnem domu, ki je šla Sokolu pri teh pogajanjih na roko, prav tako zadrugi »Avtodom«. Matični Sokol je, kakor znano, nameraval zgraditi svoj dom na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu. Ta misel pa se je spričo obnovljenih pogajanj z unionsko pivovarno opustila. Ponudba unionske pivovarne se je glasila na en milijonov dinarjev, in sicer brez vrta. Poso-jilnična uprava pa se je odločila, da postane kupec vseh ostalih kompleksov le tedaj, če kupi Sokol dvorano. Slednjič je br. Lenart pri pogajanjih prodrl s svojim predlogom ter je matični Sokol kupil dvorano a vrtom in lopo po 292 din kvadratni meter. Naloga strokovnjakov bo, da izvedejo načrt higienične ter vsem sodobnim zahtevam primerne sokolske telovadnice, dočim se bo dvorana tudi v bodoče uporabljala v dosedanjem svojstvu pod sokolsko upravo. Občni zbor je soglasno in z velikim navdušenjem odobril storjene korake društvene uprave in gradbenega odseka. Posebno zahvalo so izrekli Posojilnici v Narodnem domu z dr. Kacem, dr. Boštanjičem in Milošem Osetom na čelu, ki so vnajvečji meri pripomogli, da je matično sokolsko društvo postalo lastnik največje in najlepše mariborske dvorane. Občni zbor pa je izrekel zahvalo tudi dr. Lipoldu kot zastopniku unionske pivovarne, br. F. Majerju ter zadrugi »Avtodom« z br. Plnterjem in dr. šnuderlom, ki sta poskrbela za takojšnje izplačilo celotne kupnine sokolskih zemljišč. Občni zbor je pooblastil upravo in gradbeni odsek, da se v kupljenem kompleksu izvršijo najpotrebnejša dela ter da se vpelje centralna kurjava. Do prihodnje- . ga občnega zbora naj se pripravijo vsi 1 ln proračuni, vendar tako, da ne bo dvorana okrnjena. Sprejel m je predlog, da m sestavi poseben odbor strokovnjakov. Za vse gospodarstvo letnega teloradišča ln unionske dvorane pa bo določen poseben gospodarski odsek. Z današnjim dnem prevzame matični Sokol tudi vse premičnine. Unionska dvorana je postala sokolska. Dne L decembra 1939 bo slovesna otvoritev novega mariborskega Sokolskega doma. TO je velikega pomena za nacionalni in sokolski Maribor, saj bo dvorana služila odslej izključno nacionalnim namenom. Predsednik poljske republike je potoval skoz Ljubljano Ljubljana, 23. junija. S popoldanskim dunajskim brzim vlakom ob 16.45 je na poti iz Varšave v Opatijo prispei v Ljubljano predsednik poljske republike g. Ignacij Moscicki. Za predsednika in njegovo spremstvo sta bila vlaku priključena dva poljska salonska vagona, ki sta bila na vsej poti večinoma zastrta. Državnega poglavarja bratske slovanske države, ki je potoval skazi našo državo inco-gnito, so na poti od Maribora do državno meje na Rakeku spremljali samo najvišji službujoči uradniki železniške in poJitrane uprave. Železniško direkcijo je zastopal direktorjev pomočnik g. inž. Kavčič. V Ljubljani, kamor je vlak prispefl kljub 15 minutni zairudi iz Maribora točno po vodnem rtdu, ni bflo nobenega oficielnega sprejema. Po petminutnem postanka je vlak s visokimi gosti nadaljeval vožnjo proti Rakeku. Andrej Gabršček f Zadet od kapi je snoči ob pol 20. na prevozu r ljubljansko bolnišnico izdihnil v 74 letu starosti ugledni publicist in politik g. Andrej Gabrsček. O njegovem življenju in smrti poročamo obširneje na drugem mestu. Obupan starček je skočil trikrat pod vlak Maribor, 23. junija. Tri dni je taval 78-4eit. preužitkar Štefan Rec iz Radizela pri. Slivnici kakor brezumen okoli. Svojci so bih upravičeno v skrbeh, da se bo pripetila nesreča. Včeraj popoldne se je pojavil ob železniški progi med postajama Slivnica in Hoče v bližini gozdička. Ko se je bližala lokomotiva, se je vrgel pod vlak, vendar pa ga je lokomotiva odrinila Rec je čakal do brzega vlaka iz Ljubljane. Spet se je vrgel proti tračnicam, pa ga je vlak odbil. Ko se je kmalu zatem pojavil v smeri iz Maribora tovorni vlak, se je Štefan Rec tretjič vrgel na tračnice. Tovorni vlak je presekal starčka na dvoje. Rec je obležal ob progi ves zmrcvarjen in strahotno iznakažen. Dele lobanje je dak zapeljal preko slivniške postaje. Štefan Rec zapušča 8 otrok. Življenjske prilike so ga gnale v obup. Razmesarjeno truplo so prepeljali r mrtvašnico elivniškega pokopališča. Prišel je umret Kakor je včeraj bedež?!o »Jutro«, |e v Ljubljani nenadno umrl g. Josip Abram, župnik v Povrni pri Gorici. Pričel ;e obokat svoje stare prijatelje v Ljubljani. Nenadma srčna kaip je strla njegovo živfjenje. Bil je krepak kakor hrast, vodno vedre volje, poln zaupanja v bodočnost našega ljudstva, naj-eoreonejši prijatelj naših gora in zvest po-bonnik Slovenskega planinskega društva. Vse njegove mnogobrojne prijatelje, posebno še planince, je pretureisJa tužna vest o njegovi smrti. Spominjamo se pokojnega Abrarna, ko je začel pastirovati v tačas zapuščeni Trenti. Takoj je stopil v vrsto slovenskih planincev in pripomogel, da jje SPD v Trentskem pogorju dobilo izključno pravico nadeflovati in zaznamovati planinske potfi in je potem so- SOOOO revmatičnih tetdkof Nikogar ni Pieitair razočaral. 43 nJw ■likov in v generacijah iolano kopališčno osobje nadzira zdravljenje z muljem. Revmatik se koplje direktno v naravnem vrelcu. Tako učinkujejo njegowe »ile najjačje. Šolnino suho podnebie spopotjnjnjc^ proces zdravljenja. Pridite tudi Vi leto« T kopališče PIEŠTANT (češkoslovaška) ▼ dolini Vaba, kjer vlada mir. Hotel ■ pensionom od Kč SO.- a 2 zdravnikom in muljno kopeljo od K£ 85.- in višje Informacije: Pieštany biro, Beograd. Maršala Pilsudskog 22. dedoval pri njih napravi Z njegovo pripo-močjo bo nastale znamenite zavarovane poti v skupini Razorja, Prisojnika in Jalovca ter pot iz Trente čez »Komar« na Triglav in drugam. Zbral ie okofi sebe najboljše trent-ske vodnike: Kocnaea, pod. Moto, Špika pd. Tožbarja. Pridobi! je Trentarje, da se je razvili žjvaihen promet planince^ jn tujcev v tem lepem kraj ju. 0 svojem delovanju je zanimivo poročal v »Planinskem Vestniku« (letnik 1906), kjer je pokazal, da ni samo šegav pripovedovalec, nego tudi mojster peresa in bister opazovalec lepote naših planin in vrlin domačega ljudstva. Po pričetku. vojne je moral zapustiti Trento in je^ po ■prevratu pastiroval pri Sv. Luciji ob SoS. Ogtai je našemu ljudstvu zvest svetovalec to plemenit učitelj slovenske deoe. Nikjer se nj počuti tako srečnega kakor v planinah. Tuicfi vsa zadnja leta je v dr. Kugyjevti družbi in v družbi zakupnika ver likih trentskih lovišč (Borb de Chezna) poee-čai djvno Trento. Sam si je nadel ime »Tren-ter« in planinci ga ekoro ie po tein imenu poznamo in ga borno pod tem imenom kot prebudiitetlja Trente ohranili v trajnem najlepšem spominu. Njegovega pogreba, ki_ bo danes ob 16. uri izpred zavetišča Sv. Jožefa na VMovdanski cesti, naj se naši planinci poinaštevffino udeležijo? Udedežšjo naj se ga tudi oafcafi Ljubljančani ter naj sf vsak pri tem predstavlja, da hodi za pogrebom v imena števžmtfh rojakov od SoSe. Zagonetni napad na dijaka Ljutomer, 23. junija Ko se je pred dtaevi c&ja-k rourskosoibo-gke gimnazije Lebrah-t Viher, doma iz Ljutomera, vračal na kolesu te Murske Sobote, sta ga kak kilometer od tega kra>-ja napdla dva moška Zaletela sta se vanj, da je padel s kolesa na glavo in obležal nezavesten. Najbrž sta lopova hotela ukrasti kolo. V tem je pripeljal po cesti finančni stražnik in oba legitimiral. Pomagal je tudi Vihra, ki je šele po dveh urah zopet prišel k zavesti. Kakor pa se je pozneje začelo socttti finančni stražnik, ki je prišel Vihru na pomoč, sploh ni bil to, za kar se je izdajal in za kar bi ga bilo po nekih deMh obleke smatrati, ampak najbrž tretji v družbi napadalcev, ki jim je bilo do tega, da oplemijo kolo. Prišel je rta torišče napada v trenutku, ko so neki ljudje, ki so delali na bližnji njivi, že prišli dijaku na pomoč, hoteč napadalca prijeti. Lažni finančni stražnik pa je napadalca legitimiral, da so ju delavci pustili pri miru, češ da bo dogodek uradno javil. Nekemu kmetu se je zadeva vendarle zdela sumljiva. Informiral se je v Murski Soboti, ali je kdo napad prijavil, in izvedel, da se to ni zgodita. Torej je verjetno, da se potepa v tamkajšnjem kraju skupina treh mož, izmed katerih dva napadete samotne potnike, tretji pa ju, če se jima namera izjalovi, rešuje na omenjeni zviti način. Nov roparski napad pri Mariboru Maribor, 23. junija ^Ti se še polegte razburjenje zaradi roparskega napada v ŽikaTcih in Dupleku, o čemer srmo obširneje poročali, že beleži kri-mkiailna kronika nov drzen nočni roparski napad v noči na četrtek v neposredni bližini Maribora v Zrkovcih. Žrtev napada je postala daleč naokrog znana in priljubljena 60-letoa gostiJničarka Neža Selova. Darvi Okrog L sta se pojavila v gostilniških prostorih dva mlajša moška, ki sta poprej odstranila križ z okna. Pretaknila sta vse omare in predale, da bi našla denar. Ker nista dobila ničesar, sta vdrla v spalnico gostiIničarke. Neža Selova se jima je pa krepko postavila po robu. Razvila se je Ijuta borba Gostilničarka je spoznala enega napadalcev in sicer nekega Alojzija R., ki je bil svoj čas pri njej zaposlen. Ko ga je poklicala po imenu, je ta pobegnil, njegov pajdaš ae pa ni dal preplašiti, temveč je navalil na gostiIničarko, jo podrl na tla in jo teptal z nogami. Naposled se je gostilničarka z zadnjimi močmi otresla napadalca ter zbežala na prosto, kjer je na njene krike na pomoč prihitela skržinčad. Drugi napadalec je nato pobegnil. O napadu obveščeni orožniki so skrbno poizvedovali in so enega napadalca že aretirali. Pred dvema tednoma je bil izvršen v omenjeno gostilno vlom in vse kaže, da sta bila na deiu ista zločinca. Se levo so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili hsude notranje poškodbe in strto ima tudi-.roko. Tatovi žita in moke pod Ljutomer, 23. junija V ponedeljek se je nastal orožnikom po-sreSl dober lov. UjeSi so Jožka Stojka z Mote, ki ao ga po vlomu pri Žjitkovih na Mota ves ča lujskopromefne pisorne Domače vesti * Prvo BfcavtSko ra^tavo na p°d«£elju pripravlja steg skavtov kralja Matjaža v Litiji že tri tedne. Razstava bo v dvorani na Stavbah. Večino predmetov iz skavt-skega življenja so izdelali naši skavti in planinke, nekaj pa so posodili tudi od drugod. Razstava bo dokazala odlične sposobnosti voditeljev našega skavtizma. Svečana otvoritev bo v nedeljo 26. t m. ob 11. ob prisotnosti zastopnikov oblastev, javmo-isti in delegatov domala vseh slovenskih skavtsklh edinic. Po otvoritvi razstave bo sprevod skozi Litijo do Grbina. Najavljeni bo stegi iz Ljubljane, Celja tn drugih krajev. Za skavte in planinke bo prirejeno skupno kosilo. V pozdrav številnim gostom bodo hišni posestniki, izobesili zastave. Obifk Sol iz litijskega sreza je določen za ponedeljek 26. t. m. t*e toec nov® F. KS. SOUVAN MESTNI TRG 24 — LJUBLJANA * Franeoski mm k beograjskega življe-raja. Francosko filmsko podjetje Milhaud se ije odločilo, da ustvari film »Ultimatom«, ki Bati v dramatični obliki pokaže dogodke med Vidovim dinem 1914 in pričetkom svetovne vojne. Glavni vlogi sta poverjeni eJovečemu igralcu Eriku Strohheim.il im lepotci D iti Pario. Notranji prfoora so bili že najpravlje-m v Parizu, zunanje posnetke pa bodo te dni napravili v Beograidiu. V ta namen prispeto oba glavna igralca s eelo množico kom parzerije v Beograd. > I 1. • * Novi grobovi, v Beogradu je umrla gospa Dragica Demšar jeva, po rodu Dr-njevičeva, soproga banovinskega zdravnika g. dr. Ernesta Demšarja v žireh. Zapustila mu je hčerkico. Ugledno pokojnino so pokopali v sredo v Beogradu. — Umrl je g. Dušan Bunc, upravni uradnik javne bolnišnice v Slovenjem Gradcu. Pogreb bo jutri ob 16. v Celju. — Pokojnima blag spornim, žalujočim naše iskreno sožalje! * V pojasnilo vsem udeležencem v Trsit, na Doberdob, na Sveto goro im na Oslavje na tozadevno vprašanje. Otroci do 12. leta starosti ne potrebujejo nikakiih fotografija, če potujejo v spremstvu staršev. Tudi za te je enotna cena 180 din. Prijave sprejemamo še tekoč; teden, ker moramo na to prijave e fotografijami predložiti italijanskemu konzulatu v svnho odobritve skupnega potnega lista. Kdor se še namerama udeležiti, naj se nemudoma prijavi, ker na poznejše prijave se ne borno mogli več ozirati. Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogl. reg. S. br. 15. 485-35 ♦ Smrt oglednega moža. Iz Češnjice nad Podmartom nam pišejo: Umrl je mož, kakršnih je danes menda le še malo. V ponedeljek simo pokopali Jožeta Varla. po domače Cajhna iz Češnjice. Učakal je 73 let, pa bi jih pri svoji žilavosti, treznosti im neverjetni življenjski energiji gotovo še več, če bi tfll pri svoji neumorni delavnosti nekoliko previdnejši Iz majhnega zadolženega posestva je znal ustvarili ugledno, veliko domačijo. Dobro ie preskrbel šest otrok, med katerimi je železniški uradnik Rudolf Vari na Jesenicah. Do poslednjega diha je urejal in uredil vse podrobnosti glede posestva im družine. Vse življenje je bji trd nasproti sebi, pravičen nasproti drugim, znam jen korenjak, ks je vedmo dajal Bogu, kaT je božjega in kralju, kar je kraljevega. Nova politika ni mogla doseči te značajne in poštene gorenjske korenine. Ostal Je dosleden eebfi im zvest svoji kremeniti, napredni im narodni zavesti. Niti gmotni, niti prijateljski, niti rodbinski vplM niso mogli premotiti njegovega značaja. Vedno je rekel >Nisem metla! Ostanem, kar sem in kakor vem, da je prav!« Tako je živel im tako ie umrL Da bi bilo na Gorenjskem še mnogo takih značajev! Časten mu bodii spomin, ugledni družini naše iskreno eožalje! Kopalne obleke in potrebščine K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 18 ♦ Strašna smrt bolnega starčka. V okolici Slavonskega Broda je živel 74- letni Mijo Dragolovič. Bolehal je zadnja leta na mehurju, a siromak seveda ni imel denarja, da bi šel k zdravniku. Zadnje čase je silno trpel. Ves izčrpam se je v torek zvečer zavlekel v svojo hišico dm efi z mesarskim nožem preparat trebuh Sosedje so čnli jer čamje in ko eo sitopilli v hišico, se jim je nudil grozem prizor Starčku niso mogli več pomagati, po 15 minutah je bal rešen trpljenja. ♦ Mura je naplavila truplo obupanega žida. Iz Murske Sobote nama poročajo: Dne 17. t. m. je naplavila Mura na Bistrici blizu črensovcev truplo neznanega človeka. Komisija iz Dolnje Lendave je ugotovila, da je neznanec avstrijski državljan Žid Heinrich Neumann iz Gradca, star 55 let. Pri njem so našli dve neoddami razglednici, naslovljeni v Budimpešto, ter denarnico, v kateri je bilo 11 mark in 2 šilinga. Razglednici, sta bili datirani s 13. junijem ter se domneva, da je izvršil Neumann ta dan samomor. Tudi nemška oblastva iz Gradca so potrdila, da je Neumamm izginil in je tako identiteta utopljenega nesporna. Tudi oddaljeni sorodniki Neumamna, M žive v Murski Soboti, so po opisu prepoznali pokojnega. Baje je bil Neumann po nedavnem prevratu večkrat aretiram. Kakor navajajo sorodniki, je zapustil pokojni žemo in dve hčerki Truplo so pokopali v Bistrici. V danaSnjih pomembnih Časih je VSAK INTELEKTUALEC DOLŽAN, da čimbolj poglobi svoje znanje o tokovih, ki usmerjajo usodo našega naroda, Evrope, človeštva. Kulturna tn socialna revija Misel In delo je bogat mesečni zbornik gradiva, ki Vas postavlja sredi razvojnega toka današnjice. Njeni članki, njen obzornik, njena poročila — vsa njena vsebina je neobhoden vade-mecura za človeka, ki hoče globlje pogledati v bistvo naših kulturnih, političnih, socialnih vprašanj in ki si želi širokega razgleda na njih razvoj. Naročite Misel in delo, našo najboljšo revijo. Celoletna naročnina stane le 60 din, polletna 30 Din. Naročnino pošljite na upravo »Misli in dela«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. 4. S. julija ob 5. zjutraj m abeco pimw>ni v Tavčarjevi nfeci, da se odpeljejo z avtobusom neznano kam. Nihče ne bo vedel, kam jih potegne avtobus. Izletnike bodo vabite planine s svojimi različnimi obrazi, po* bo vodila ekoai senčne gozdove. Nepričakovano bo treba izstopat; in vodnSt bo vodil planince navkreber do prijetne planinske koče, odkoder to mogel vsak po svojih močeh in poljubni izbiri napraviti še razne vzpone ter se popoldne vrniti v kočo, odkoder bo skupen odhod v dolino. Tam bo čakal avtobus. ki pripelje planince nazaj v nedeljo okrog 21. ure. Interesentje naj se po možnosti javijo že do sobote 25. t m., da se more naročiti dovolj velik avtobus. V9e podrobne informacije dobite v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4/1. * Z avtobusom na vsesokolski ilet v Prago potujete s Potnikom. Prijave do 25. L m. Točne informacije na razpolago v vseh biljetartiah. Iz Ljubljane u— Bolgarski rudarski tožen jerji pridejo v nedeljo a osebnim vlakom ob 9. ▼ Ljubljano. Na postaji bodo sprejeti od strokovnih inžemjerskih združenj in oblastev. Opoldne jim bo inženjersko združenje priredilo kosile v hotelu Bellevue. Bolgari se nahajajo na potovanju po jugoslovanskih rudnikih že od 15. junija. V teku vsega potovanja preko Niša, Sarajeva, Dubrovnika, Splita tn Zagreba so bih povsod od javnosti kakor od oblastev naj-prisrčmejše sprejeti. Prav gotovo se bo tudi naša javnost udeležila sprejema na postaji, da s tem pokaže, da je Ljubljana središče bratskega slovanskega naroda. Bolgarski gostje odidejo že v nedeljo zvečer iz Ljubljane z brzovlakom ob 20.50 na Bled ter si bodo v ponedeljek ogledali tovarniške obrate Kranjske industrijske družbe na Jesenicah .nakar se vrnejo ▼ Beograd, kjer bodo gostje tamkajšnjega inženjerskega rudarskega združenja. u_ Sokolovo tn sokolstvu naklonjen« občinstvo opozarjamo na telovadno akademijo Sokola Ljubljana IIL ki jo priredij na svojem letnem tedovadišču za Bežigradom. Poleg pestrih telovadnih nastopov dece, naraščaja im članstva je na sporedu tudi nastop vrste Ljubljanskega Sokola na drogu, vaje z go-rečimi kiji, spuščam je raket itd. Po telovadni akademiji bo prosta zabava s plesom. V SOBOTO 25. JUNIJA Večerna telovadna akademija SOKOLA LJUBLJANA UL na letnem telovadi šču za Bežigradom. PRICETEK OB 8. ZVEČER. Po telovadni akademiji prosta zabava. a— Bratje Srbi so prišli h Amerike. Z jutrnjiim pariškim brzcem je včeraj ob 9. potovala skozi Ljubljano skupina 140 srbskih izseljencev iz Amerike, ki eo priMi na kratek obisk v domovino. Na kolodvoru se je k sprejemu zbrala velika mmožica občinstva. Najprej je gostom godba >Zarje< zaigrala v pozdrav, nato jim je izrekel dobrodošlico župan dr. Adlešič. V imenu potnikov se je za pozdrave zahvalil vodja srbske narodne zveze Kristoforovič iz Piittsburga. ki je izrazil svojo radost nad gostoljubnostjo Slovencev. Poudaril je, da so vsi Srbi v Ameriki navdušeni Jugoslovani in kot taki prihajajo k nam. Ž iijjim so dopotovali tudii trije Dad-matinei iz Nove Zelandije, ki že 45 let niso videli domovine. Bratske Ameriikamce eo pozdravili se predsednnik Rafaelov« družbe, tajnik Zveze za tnjskft promet Vaiašek in zastopnik Narodnega izseljenskega odbora Makse, nato pa je vlak med veselo koračnico *Zarje< odpeljal drage goste da^je. a— Diplomirala je bila 20. t m. na filozofski fakulteti iz germanske skupine gdč. Marina Dolinškova. Čestitamo! n— Akademski odsek Jugoslovansko-bolgarske lige opozarja vse udeležence letovanja v Vartnfi, da si nemudno preskrbe vsak po 3 fotografije. Kdor je že oddal dve, naj prinese še eno med 10. im 12. uro v Areno. Tretja fotografija je potrebna za nabavo dovoljenja s strani policije, da uikakih zaprek glede potovanja v inozemstvo. Za vse udeležence, ki stanujejo stalno v Ljubljani bo akademski odsek preskrbel ta dovoljenja, vsi ostali pa naj si preskrbe to dovoljenje pri pristojnih sreskih načedstvsh. Na to dovoljenje naj dajo po eno fotografijo dve pa naj nam takoj pošljejo, če tega še niso storili Zadnji rok je v soboto do 12. ure. Opozarjamo, da do sobote vsi prinesejo te fotografije in plačajo potrebni znesek za letovanje u— Bedni občni »bor pevskega drnS^ra »Slavec« bo L julija ob 20. v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redoan. Odbor. Kino Union BELI ANflFT Pre*rasen 01111 <> plemeniti TeL 22-21 *iljl «IlWllL ženi — Florence Nighttngale, °redstave ob 16., 19.15 ln 21.15 ustanoviteljici Rdečega križa VHJI tečajni izpit na m. državni gtamarijl je bil od 9. do 2L junija v dveh oddelkih pod predsedstvom ravnatelja Kuna Hočevarja. V obeh oddelkih se je prijavilo k Izpitu 95 kandidatov. Od teh je uspešno opravilo Izpit 74 kandidatov, popravni izpit je bil dovoljen 16 kandidatom, za leto dni pa Je bilo odklonjenih 5 pripravnikov. Izpit so opravili: v a oddelku :Andoljšek Gregor (oproščen) Ažbe Milan, Bežek Viktor, -Brumec Josip, Butala Karel, Cigoj Stojan, Cebohin Milovan, Demšar Lado, Dular Alojzij, Erdlen Ferdinand, Gabrovšek Ivan, Golia Pavel, Gy5r-k6s Jožef, Hočevar Marijan (oproščen), Jakob Mihael (oproščen), Kerčmar Avgust, Konšek Ivan, Kosmina Dušan, Krištof Roman, Leskovec Božidar, Leskovic Franc, Mahnič Janez, Mencin Jožef, Oz-vald Branko, Petelinšek Maks (oproščen), Podbršček Milan, Prohinar Ciril, Rozman Ivan, Stravs Alojzij (oproščen), Zavec Boris, Žlajpah Franc, Berlot Viktor (priva-tist), Erker Jožef (privatist), Zickero Marijan (privatist). V b oddelku: Benič Karel. Borštnik Branko, Cvahte Saša, Fischer Bogomil, Gasparini Vladimir, Hančič Herman, Hecking Viljem, Jagodič Vlado, Kaj-fež Karel, Kernev Dušan. Koritnfk Nikolaj (oproščen), Koser Borut (oproščen), Kovačič Ladislav, Kranjec Ivan, Krejčl Mitja, Lazar Milan, Lenarčič Marko, Lich-tenberg Henrik, Majdel Ignacij, Mesarift Štefan, Nanut Radivoj, Pavlič Avgust, Pfeifer Josip (oproščen), Schmidt Ulrih (oproščen), Schneiter Franc, Schweiger Bogdan, Smerdu Boris, Smole Sergij, So-jar Anton, Steklasa Josip, Sušnik Filip, šink Savo, špetič Andrej, šubic Janek, Veter Igor, Vrtačnik Savo, Wutt Tugomir (oproščen), Holy Stanko (privatist), Žagar Karel (privatist), žele Jože (privatist). d— Uspehi pravosodnih državnih fepitor na pravni fakultet} v Ljubljani. Gre za tiste slušatelje (ice), ki eo po uspešno opravljenem prvem pravnozgodovinskem izpitu poslušali predavanja iz drugega in tretjega oddelka najmanj pet semestrov rn so se nato konec osmega semestra ali še pozneje podvrsrli pravosodnemu državnemu izp?tu. V šolskem letu 1936/37 je bilo takšnih kandidatov 130. v naslednjem 131. Kakor sta ti številki zelo visoki — število slušateljev pravne faflcultete se zadnja leta dviga —, pa vendar blizu, tako se tudli uspehi omenjenega izpita ne razlikujejo preveč med seboj. Z odliko je napravilo ta izpTt prvo leto (1936/37) 7 (t jL 5.4%), tekoče leto (1937/38) pa 11 C8.4°/o); z dobrim uspehom prvo leto 24 (18.5®/o), dTugo leto pa samo 11 (8.4°/,); z zadostnim uspehom prvo leto 57 (43.8°/e), letos pa 60 (45.8%); z nezadostnim uspehom v prvem letu 42 TSE.iP/o), v tekočem šolskem letu pa 49 (37.4%). Skupno število izpraša-nih kandidatov 6e je torej le za enega dvignilo. padlih pa za sedem. Porast seveda rti zadovoljiv, še manj pa dejstvo, da kaže statistika. da tretjina kandidatov ne zdela. To daje slutiti, da študira na pravni fakulteti mnogo slušateljev pod težkimi pogoji, zlasti če si morajo sami služiti vse potrebno za življenje in učenje. ■— Razstav* Klnba neodvisnih bo odprt« samo še do nedelje, zato naj ljubitelji umetnosti, ki si še niso utegnili ogledati izbranih del treh najodOičnejšiih predstavni kov naše mlade likovne generacije Kregarja, Sedeja in Smerduja, pobite z obiskom. Razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dam. u— Počitniški pedagoški tečaj za učitelje, ki ga bo priredilo v dneh od 22. do 27. avgusta v Ljubljani »Pedagoško društvo«, bo obravnaval zamimiva in pereča vzgojna in otoče-kulturna vprašanja v naslednjih predavanjih: F. S. Fiinžgar, Slovenski človek in učiteljstvo, A. čeme jeva, Iz metodike slovenskega jezika, dr. K. Ozvald, Za novo vagojo bi trebalo novega sveta, M Jeglič, Iz metodike računskega pouka, J. Dolgan. Iz moje šoteke prakse, G. šilih, Načela sodobnega pouka, M. I^e-dinek. Spoznavanje otroka in njegovega okolja, E. Vrane, Razred kot delovno in življensko občestva R. Kobilica, Ljubljanska poskusna šota, dr. A. Gosar, Vprašanje novega družabnega reda in slovenski socialni razvoj. A- Lovše, Delo na nižje organiziranih šolah. V četrtek, 25. avgusta bo celodnevni sestanek slovenskih pedagoških delavcev, v sredo, 24. popoldne skupen Izlet tečajnikov in predavateljev, v soboto, 27. avg^ po predavanju R Kobi-Ece o ljubljanski posknsni šoli pa ogled razstave na tej šoli. K tečaju se lahko prijavi vsak učitelj (katerekoli kategorije šol) in vsak brezposelni profesorski in učitedjski kandidat ter končno sleheren človek, M ga predavanja zanimajo. Pri-javrtino 20 din. ki je brezposelni ne plačajo, bomo pobirali ob začetku tečaja. Prosimo pa. da pohitite s prijavami, ki Jih je poslati na naslov »Pedagoško družtvoc v Ljubljani, Drž. učiteljišče. (Resijeva cesta), ker mora odbor zaključiti svoje priprave še pred začetkom počitnic. Zadnji čas za prijave je 20. junij. n— Sadjarska podružnica S?5ka priredi za člane opled ^rxmto urejenih vrtov v nedeljo. Zbirališče je pri drevesnici g. Bre-redjinika na Celovški cesti 190, kjer se bo ob 15. razmot-rivaJo pinciranje sadnega dxev ja ter pokazalo pravi Ttno pe^tavljanje vseh potrebnih škropil in škropljenje dreves. Iz Mair!f?c&ra a— Zadnja pot Antona Rnnsta. Včeraj popoldne je bil ob ogromni udeležbi Mariborčanov pogreb smrtno ponesrečenega policijskega nadzornika g. Antona Kimsta. Krsta je bila zasuta % venci. Nesli so jo stražniki ob špalirju nad.stražnikov. V mrtvaški sprevod so se uvrstili poleg policijskega uradništva zastopniki raznih organizacij finančni organi, predstavniki gasilcev, Maistrovi borci ter množica drugih pogrebcev. Ob grobu je spregovoril tople poslovilne besede predsednik Maistrovih borcev prof. dr. Anton Dolar, naglašajoč, da je bil pokojnik vedno neustrašen nacionalist, ki se je ob prevratu pridružil generalu Maistru ter se boril pri št. Hju tn na koroški fronti. Bil je značajen, korekten in vesten mož. Lahka nru žemljica! I KINO SLOGA, tel. 27-30 — Ob 16., 19.15, 21.15 uri PATER VOJTEH URINA STEPNICKOVA ROLF WANKA Najboljši film sezone ! I v— Državna IL realna gimnazija ▼ LJubljani bo zaključila Šolsko leto 1987/38 na Vddov dan s šdlsko službo božjo v cerkvi sv. Jožefa oh' 8. uri zjutraj, kfi so se ie dolžni udeležiti vsi učenej in učenke razen ornih, katerim je ravnateljstvo odobrijo odsotnost S tem 6e izpopolnjuje okrožnica, objavljena dijaštvu ob sklepu rednega pouka. Ravna-telijieitva n_ V poročila • pogreba fnž. Pranja DčdJca, ki smo ga objavila včeraj, je pomotoma izostalo, da je v sprevodu korakala tudi deputaciia šišenskega Sokola, ki je s pokojnim izgubil vzornega člana in podpornika. o— Dijaški kuhinji Domovini je poklonS namesto cvetja na krsto blagopokojne ge. Anči Kramerjeve tajnik zbornice za TOI gospod dr. Ivan Pless darilo 200 dim. Srčna hvala! Posnemajte! a_ Prote»t gospodinj. V zvozi s premestitvijo Bolgarov na gornji konec Stross-majerjevega drevoreda so se zglasile včeraj dopoldne pri mestnem tržnem nadzorstvu številne delegacije gospodinj, M so protestirale proti tej premestitvi Bolgarov, češ da bodo izostale s trga, dokler se njihov protest ugodno ne reši. a— Mladina isginjja. 7-letjii učenec L razreda osnovne šole Iva® Kuralt iz Studencev je jzginfii od doma in nfi za nirVn nobenega sledu. Starši so v skrheh. a_ Zakopani stotaki. v Dežni pri Polj- čanah je neki Janez š. odnesel iz stanovanja posestnice Marije Plantnškove 1850 (fin. 1200 d5n so našli med okni hiše omenjene posestnice, 400 din pa v gozdu, do-čim je ostalih 250 din fant že zapravSL a_ Tatvine v gnštanjski jeklarni. Bs skladišča guštanjske jeklarne so izginili v za*Jnjem času razni jekleni Izdelki Lepo je na Kofcait v udobnem domu, obdanem od planinskih vrhov. Par dni izprehodov v .svežem planinskem zraku, v senci visokoležečih gozdov in ob izvrstni prehram, H Jo nudi planinski dom, si vsakdo — kakor čudežno — okrepi telo m duha. — Vsa celodnevna oskrba din 45.—. — Otroci 33% popust. Petruška In njegov psevdonim Poročilo o prezgodaj umrlem pesniku v I »Jutru« z dne 21. t m. na str. 3 omenja J med drugim, da je posnel svoj pisateljski ' psevdonim po Petruški v Gogoljevih »Mrtvih dušah«. Ta dokaj razširjena trditev ne odgovarja resnici in Petruško celo spravlja v nekam smešno luč. Naj vzpostavi ta mali prispevek v počastitev njegovega blagega spomina resnico. Na službo mi je pesnikova zadevna lastna izjava: Petruška je bil vedno zvest prijatelj Rusije. A njegovo znanje ruščine je bilo šele v povojih v onih letih, ko si je kot navdušen mladenič izbral ruski psevdonim, kakor je to sploh bilo v navadi pri slovenski Moderni. Mislil je takrat — kakor mi je večkrat pravil — samo na rusko obliko osebnega imena Petrček. Tako je prevajal svoj priimek Peterlin, ki ga je odklanjal zaradi »bavarsko-nemškega izvora«: žalil je njegovo slovansko zavest. Pogledal je torej v neki slovar (pod takratnimi razmerami seveda ni bil najboljši) in si odtod brez nadaljnjih pomislekov izbral obliko Petruška, ki se mu Je zdela edino primerna. Vendar ni bila ta izbira — vsaj za rusko uho — posebno srečna. Tega so krivi literarni spomini. »Petruška« je namreč so-rovejša ljudska oblika, kar povzroči nekam zaničevalno obrazilo k. Poznamo v klasični književnosti več tlačanskih slug tega imena. Zanemarjen lakaj Petruška nastopa v komediji Gribojedova »Gorje od uma«, (1823, slovenski R Vdovčev prevod v arhivih dramskega gfedafišča). Famusov, prileten veljak v stari Moskvi, ogleden di- rektor arhiva zunanjega ministrstva, ga pokliče v prvem prizoru II. dejanja s koledarjem v roki, da bi vanj zabeležil svoje družabne obveznosti za prihodnji teden: povabljen je nekam na postrvi, udeležiti se mora pogreba znanega komornika in krsta pri zdravnikovi vdovi. Takoj v začetku ošteje lakaja zaradi njegove zunanjosti: »Petruška! Spet si okrašen — raztrgal si si komolec!« Ta stih je zdavnaj postal krilatica. Še bolj pogosto so v rabi spomini na lakaja Petruško v Gogoljevih »Mrtvih dušah« (1842. Novi slovenski prevod je prispeval I. Vidmar). Tega Petruško karakterizira predvsem značilna netečnost. Ko dospe v začetku »Mrtvih duš« (I. del, prvo poglavje) njegov gospod Cičikov v skromno hotelsko sobo na deželi, se namesti Petruška poleg v veži. »Privlekel je noter svoj plašč in z njim vred neki lasten oseben duh.« Istotam v drugem poglavju čitamo o Petruški: »če je spal, se nI nikoli slačil in vedno je bil obdan z nekim posebnim zrakom svojega lastnega okusa... Cičikov je samo vihal nos, stresal glavo in zraven pravil: »Ti, bratec, vrag ve, kako je to, aH se potiš ali kaj? Pojdi no vsaj enkrat v kopališče!« Izraz »Petruškov duh» se je zdavnaj udomačil v ruskih političnih sporih, kadar je treba zaničljivo označiti nasprotnikovo moralno manjvrednost, nepoštenost in slično. Poleg tega je dičila Gogoljevega Petruško še druga lastnost. »Imel je plemenito nagnjenje k pro-sveO, to Je k Stanju knjig, ne da bi M menfl za njih vsebino. Njemu je bite vse- eno: prigode zaljubljenega junaka, samo abecednik ali molitvenik — vse je čital z enakim zanimanjem. Če bi mu bil kdo podtaknil kemijo, še te ne bi zavrnil. Ni mu bilo všeč ono, kar je čital, temveč čitanje samo ali — bolje rečeno — način čitanja: kako je to, da se vedno zlagajo črke v katerokoli besedo, ki včasih vrag ve, kaj sploh pomeni.« Označba »Petruškovo čitanje« je tudi v splošni rabi. Nanaša se na človeka, ki ne razume svojega posla, ne pogodi bistva mu poverjene zadeve in slično. Torej bi imel Gogoljev Petruška kot krstni oče našega pesnika samo komičen pomen. V resnici si ga ni bil nikoli izbral za geslo tn vzgled kakor tudi ne razcefra-nega Petruška iz »Gorja od uma«. Saj bi bilo to nesmiselno. Kakor rečeno, je ruska oblika Petruška osorna ali vsaj zaničljiva. Mati vedno reče ljubljenemu sinu: Petruša, Vanja in sSčno, dočim so Petruška, Vanjka in drugi zanemarjeni paglavci, zatirani vajenci (prim. tragičnega »Vanjka« A. Čehova) in slično. Naposled ima »petruška« kot vzdevek še dva pomena: »peteršiljček«. (kar nI bogvekako značilno) in Gašprček, to je Pimperle, Hans Wurst, John Punch po smešnem bahaškem in prepredenem junaku ljudskih lutkovnih iger, (kar je naravnost komično). Glede na vse to je obžaloval pesnik sam, da si ni bil rajši izbral milejšo vljudnejšo obliko Petrnša, ki ne obuja sličnih spominov. — »A ko sem to spoznal, je bik) že prepozno, da bi spremenil ime«, — je dodajal, — »in tako je ostalo.« Resnici na ljubo je potrebno zabeležiti to dejstvo. Sicer bi nemara krenili poznejši literarni raziskovalci v napačno smer, ko bodo hoteli izkoriščati za označbo Petruškovega pisateljskega pravca tudi enako predlogo njegovega psevdonima. Dr. N. Preobraženskij. Velik uspeh jubilejne razstave TSŠ Ljubljana, 23. junija. Razstava, ki jo je tehniška srednja šola priredila za 50-lebnico obrtnega šolstva pri nas, je v naši javnosti vzbudila pozornost, kakršneea še ni bila izlepa deležna kakšna prireditev te vrste. Odprta je bila teden dni, a je imela vsekakor nekaj tiso-6ev obiskovalcev, ki so prihajali ogledovat izdelke učencev In učenk od blizu in daleč. V nedeljo je obisk dosegel rekord, a prav talko so bfle tudi v sredo in poslednje popoldne vse razstavne dvorane polne. Prihajali ndso samo starši dijakov, prijatelj zavoda im posebej še njegovi bivši učenci, temveč pripadniki vseh tehničnih strok, obrtniki, inženjerjl to profesorji tehniške fakultete, ki niso mogh prehva-Bti visoke stopnje in zavidanja vrednih uspehov, kakršne deseza strokovna vzgoja TSŠ. Med obiskovalci so bile tudi nekatere skupine, tako skupine dijakov s srednjih šol in celo nekaj Interesentov od zunaj ,ki so prišli z avtobusi A razen gostov, ki so prihajali samo od daleč občudovat razstavljene izdelke, je bik) tudi mnogo kupcev med njimi. Izdelke, ki jih namreč ustvarjajo učenci in dijaki v de- lavnicah TSŠ, so ob koncu leta vsakokrat naprodaj, a z izkupičkom si zavod pomaga do učfl, brez katerih ne more izhajati, a je v uradnih proračunih in dotacijah, težko najti sredstev zanje, TSš je brez dvoma eno najpomembnejših, najbolj življenjskih, a obenem najbolj zapostavljenih učdlišč pri nas in je v izredni meri navezana na samopomoč. Kar je bdlo razstavljene keramike, je razen nekaj komadov že vsa razprodana. Glasbila iz Mušičeve šole so v celoti pokupili ljubljanski trgovci. Bilo je tudi nekaj resnih interesentov za stroje, ki jih izdelujejo dijaki strojnega oddelka, a so bili za^nmjeni ,ker šola potrebuje stroje zase. V celoti je treba reči, da pomeni jubilejna razstava TSŠ redek dogodek v našem kulturnem življenju im Je treba du iskreno čestitati Ob 16. in 21.15 uri Marleua Dietrich ANGEL DNO MATICA — Telef. 21-24 Znižane poletne cene! I Zahvala Vsem prijateljem in znancem m številnim častilcem, ki so prisostvovali predstavi »Treh mladenk« ob moji 80-letnici, se po tej poti najudaneje zahvaljujem za čestitke in darila, ki sem jih bil ta dan deležen. Še enkrat: vsem prav lepa hvalal Papa Danilo. Kaznjenec Cankar je utonil v Ljubljanici Usoden skok sredi vročega dne v globoko reko Ljabljarta, 23. junija. Ljubljanica je danes popoldne zahtevala svojo žrtev in sicer iz vrst kaznjencev. Na Breskvarjevem travniku na Barju so bili danes zaposleni pri sušenju sena nekateri kaznjenci pod nadzorstvom paznika. Bili so sami taki kaznjenci, ki imajo na vesti kakšen hujši pretep, alikaj sličnega, ki so pa sicer zanesljivi možje in fantje, da se jim lahko zaupa kretanje pri poljskem delu. V opoldanskih arah je soparica močno pritiskala in kaznjenci so se res že pošteno oenojili, čeprav so delo opravljali do pasu goli. Ko sta bila 26-letni Alojzij Cankar, doma iz Polhovega Gradca, in njegov tovariš Ferdo Tomšič iz Grosuplja ob 14.35 pri delu oddaljena od službujočega paznika, sta hotela za nekaj trenutkov izkoristiti bližino Ljubljanice, da se ohladita v sveži vodi. Brž sta se slekla in že planila v vodo. Toda na svojo nesrečo sta izbrala najusodnejši kraj, kjer se potoček Cornovec izliva v Ljubljanico. Cankar kakor Tomšič sta sicer precej dobro plavala, toda Tomšič je bil previdnejši in se ni odmaknil predaleč od brega, dočim je Cankar menda hotel preplavati reka Ali ko je bil sredi Ljubljanice ga je naenkrat prevzel strah nad globino, moči so mu jele popuščati. Kriflcnii je samo še na pomoč, in že izginil pod vodo. Tomšič mu ni mogel prav nič pomagati Kmalu nato so priveslali po Ljubljanici neki kopalci, od katerih pa tudi ni bil nihče posebno vešč plavač in niso mogli pomagati Tofnšič se je brž oblekel in hitel po paznika, ki je bil medtem že pogrešil oba kaznjenca in se je naglih korakov bližal Ljubljanici Paznik je nato obvestil o tragičnem dogodku policijsko stražnico na mitnici, ta pa policijsko direkcijo. Obenem so biii poklicani na pomoč mestni reševalci, ki so prispeli ob pol 18. uri in so s čolnom preiskovali Ljubljanico, vendar utopljenca do večera niso našli. Alojzij Cankar bi čez tri mesece prišel spet v svoboda a— Višji tečajni izpiti na mariborski državni realni gimnaziji, ki jim je predsedoval kot ministrov odposlanec prosvetni načelnik v pokoju dr. Poljanec, so se vršili od 8. do 23. junija. K izpitu se je prijavilo 30 kandidatinj in 42 kandidatov. Na podlagi pismenih izpitov so bili oproščeni ustnih izpitov Bogdan Dolenc, Boris Hren, Mirko Roth, Zvonko Vrečko, Ivan Vodopi-vec, Miro Vomer, in Herta Zisel. Pismene in ustmene izpite so uspešno položili: Jožica černošek, Renata Draganič, Smiljana Gogala, Mirjana Hinterlechner, Eliza Hirsh, Zora Janžekovič, Danica Kresevič, Vida Ličen Vlasta Makuc, Desanka Miovič, Ma-nja Nebesaf, Vera Paškulin, Irma Perkič, Emilija Plaskan, Janislava Praprotnik, Milena Prekoršek, Marica Princi, Anica Remec, Sonja Skvarča, Zdenka Sobotkijevič, Dani Sotlar, Ivanka Stare, Marija Veber, Janez Bertalan, Bogomir Breže, Branko Ceh, Mirko Dernovšek, Karel Dolinšek, Maks Duh, Konrad Fabian, Ivan Feinig, Martin Finžger, Stojan Frank, Martin Golob Karel Gošler, Vladimir Klinar, Rihard Knez, Danica Kogelnik, Rudolf Kohnstein, Srečko Košuta, Ratislav Lebar, Zvonko Lengar, Anton Lipovšek, Albin Ločičmk, Miro olak, Ivan Puklavec, Rudolf Ribič, Miro Polak, Ivan Puklavec, Rudolf Ribič, Radivoj Turk in Milivoj Lovše. Popravni izpit bo polagalo čez dva meseca osem kandidatov in šest kandidatk, za leto dni pa ni bil nihče odklonjen. a_ Na klasični gimnazjg v Mariboru so napravil maturo: v oddelku A: Frane Bra-eič, Ciril Cvetko (oproščen ustnega Stopata), Mirosflaiv Drobnič, Adolf Fertmc (oproščen umnega topita) Jakob Fideršek, Josip Fmb, Gabrijela Hartman, Božidar Hauptman, Ludvik Jeza (oproščen ustnega izpita), Danica Kitak, Alfonz Kregar (oproščena ust nega izpita), Ciril KiihaT, Nada Laharnar (oproščena ustnega izpita), StanieOav Lor-ber Roksanda Muklavoič, Ingeborg Minank (oproščena ustnega izpita), Stanislav Pajk, Karel Pečovnik, Vlasta Sikošsk, Silvija Sku-šek, Franc Sušeč, Marija Sušeč, Hedvika Swiecieki, Leopold Vailant, Marijan Verbajs. Ernegt Hren (privatiist), Jakob Jug (privatist), Alofz Podkuibovšek (privatist), Štefan Šeruga (privatist). Od 32 kandidatov je napravilo izpit 29, trije pa imajo popravni izpit meseca avgusta. V oddelku B pa je napravili od 30 kandidatov maturo 22, dočim ima 8 kandidatov popraivnii izpit v avgustu. Maturo na tem oddelku so napravili: Viltor mir Amalietti, Ivan Brecelj (oproščen ustnega izpita), Anton Farkaš. Rudolf Gašparič, Franc Jakopin, Udo Jerič, Stanko Kores (oproščen ustnega izpita), Anton Korošec, Alojz Kotnik, Ladislav Kovacič, Danilo Kresevič. Ivan Lapuh, Jožef Maherl. Alojz Mu-hič, Maks Planine, Srečko Rojs, Ivan Rupe-na (oproščen ustnega izpita), Oirjil Sadra-vec, Anton Špindler, Jožef Vogrin, Maks Žitnik in Borut Žolgar. a— Sokolska planinska koča. V ponedeljek zvečer je bil v restavracijskih prostorih Narodnega doma III. redni občni zbor zadruge Sofcolske planinske koče. ki se ga je udefležilo lepo število zadružnikov. Poročali so predsednik dr. Mihalič, tajmiik Kralj, blagajnik Kova? in za nadzorstvo dr. Bo-štjančič. Zadruga šteje 202 člana, deležev je 1106. V članstvo je pristopilo več sokol-skih žud iz Slovenije in Hrvatske. Stanje naložb se ie dvignilo od 110.000 din ob koncu leta 1936. na 132.000 din ob koncu L 1937. Premoženje zadruge je okrog 165.000 din. Že lani 90 zbrana sredstva dosegla znesek, da bi lahko začeli gradnjo. Toda nastala ie ovira, ker sfta bili v pravdi zara- Zahvala Gospod urednik, najlepše vas prosim, da iz kolegiatnih ozirov priobčite v svojem cenjenem listu naslednjo mojo zahvalo: Ob priliki diplomskega izpita sem dobil poleg številnih ustmenih tudi veliko število pismenih čestitk iz vseh krajev Slovenije. Ker mi ni mogoče, da bi se vsem posamezno zahvalil, si jemljem svobodo, da po tej poti izrazim najtoplejšo hvaležnost vsem, ki so mi ob tej priliki izrazili svoje čestitke. Blagohotno naklonjenost, ki mi jo je tokrat izrazila slovenska javnost ne glede na svetovni nazor, mi je pokazala, da je pot, ki sem jo ubral v svojem novinarskem delovanju našla v Sloveniji popolno razumevanje in to mi je obenem dalo Še več poguma, da to pot nadaljujem brez strahu pred katerimi koli ovirami, ki so na vsaki taki poti neizbežne. Moje globoko prepričanje je. da bom edino tako izkazal najlepšo in najveličastnejšo hvaležnost vsej slovenski javnosti. Posebno hvaležnost pa vendar moram izjaviti svojim tovarišem, ki so mi vedno bratsko stali ob strani in mi pomagali, da na dvojnem poprišču svojega dela uspešno pridem do kraja. Pozornost, ki so mi jo to pot izkazali, je jasno pričevala, da novinarsko tovarištvo sega nad vse svetovnonazorske poglede in razvoje. Tovariši najlepša m najiskrenejša vam hvala. Enako hvaležnost dolgu jem tudi svojemu visoko spoštovanemu učitelju g. prof. dr. Vebru, ki mi je vsa štiri leta mojega študija izkazoval očetovsko naklonjenost. Hvala tudi vam, gospod, urednik, za vse, s čimer ste mi izkazali svojo prijaznost, kakor tudi za objavo te moje zahvale. Vam vedno vdani Milan F. Rakočevič, sotrudmk »Pravde«. dii zemljišča na Pohorju, na katerem se naj postavi dom, razveljavljeni soibi prvih dveh instanc, ki sta soglasno potrdili Sokolu matici v Mariboru lastninsko pravico na spornem delu zemljišča, ki obsega 24 ha, ter se je vrnil spor prvemu sodišču v ponovno razpravo. Zaradi tega se je delo zadruge omejilo na propagando in nadaljno vztrajno zbiranje denarnih sredstev. Iz Celja e—. Umrl je v sredo zvečer v celjski bolnišnici v starosti 32 let g. Alfonz Kožel, zobni tehniik pri g. dr. Mfeliču v Celju. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin svojcem naše iskreno sožaljel KINO UNION. — Zadnjikrat: _»TRDNJAVA TIŠINE«. e— Vzrok zastrupljenja rjb t Vogla jn i. Včeraj smo poročali o zastrupljenih ribah, ki so plavale v torek v velikih množinah v Voglajni. Sedaj so ugotovili, da so bile ribe omamljene in zastrupljene po modri ga-Lici, ki je prfltekla v količini 50 litrov Jz Westnove tovarne zaradi defekta pri luže-nju. e— Surovost brez primere. V Lokanju prt Št. Juriju ob juž. žel. je nebi hlapec strahovito pretepel petletnega efinčka služkinje Jožeta Hudeja. Otrok je dobil hude poškodbe po glavi in vsem telesu. Prepeljali eo ga v celjsko bolnišnico. Brezsrčni hlapec bo seveda prejel primerno plačilo. Iz Jesenic e— Sokolsko društvo Jeseniee bo proslavilo 20 letnico Jugoslavije v nedeljo 26. t. m. z zelo svečanim sporedom. Ob 11. uri bo izpred Sokolskega doma krenila povorka z državno zastavo, prapori in godto na čelu po Prosvetni cesti, Lukmanorvem trgu. Coj-zovi cesti, Ruardovem trgu, Kralja Petra cesti, Goeiposvetski cesti čez Trg kralja Aleksandra in po Prešernovi cesti pred Sokol ski dom. Ob 15. bo javni telovadna nastop vseh sokolskih odidelkov na telovadišSn pri Sokolskem domu. Pred nastopom bo simboličen pozdrav državni zastavi in govor društvenega starešine brata dr. M. Obergnela. Ob 18. uri bo v vseh prostorih Sokolskega doma velika narodna zabava s plesom. s— Ustanovni občni zbor JC lige na Jesenicah bo v ponedeljek ob 20. v mestni posvetovalnici. Liga, ki je strogo medstrankarsko društvo bo gojila vzajemnost in bratske stike med Čehoelovaki in Jugoslovani V odiboru bodo enakomerno zastopani vsi sloji in vse struje jeseniške javnosti, kakor tudi večji kraji izven Jesenic v kramjsko-goreikem sodnem okraju, ki je društveno področje. Ustanovni občni zbor JCL naj pokaže popolno eložnoet vseh činiiteljev javnega življenja v okraju, kj razumejo velike naloge tega prelepega kota slovenske zemlje v današnjih časih in razmerah. V okviru ustanovnega občnega zbora bo predaval g. dr. Rudolf Kyovsky o >Položaiju Nemcev v CSRc. Predavanje se .je v drugih krajih že vršilo pri polno zasedenih dvoranah. Zvestoba za zvestobo! Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj. V soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri: >Lju-bavne laži«. Kari L. Diehl, Doroteja Wieck. Za dodatek tednik Alfa ta kulturni film o naši državi. j— Kmet na travniku, tat r hiši. Kmetovalec Jože Pilhler v Ločicah je te dni spravljal seno. Ko se je vrnil s travnika, je našel vrata na stežari odprta. Tat je pobral vso mast in meso iz shrambe, da trpi PJhler okoli 500 din škode. Orožniki iščejo neznanega potepuha. Iz Ljutomera Ij— Odhodniea davčnega upravnika Mar tinaka. Davčni upravnik Viktor Martiraak je bil premeščen po službeni potrebi v Črnomelj. Sokoleko društvo se je od svojega marljivega tihega delavca poslovilo prejšnjo sredo zvečer v Sokolskem domu. kjer se je zbralo številno članstvo, da se poslavti od marljivega Sokola, ki je imel mnogo prijateljev jn znancev tudi izven sokolskih vrst. G. Martinak je živel v Ljutomeru polnih 12 let. Ves čas je sodeloval pri Sokolu in bil med najboljšimi telovadci. Ko se Je gradil v Ljutomeru Sokolski dom, je ve§ proetfi čas žrtvoval za gradnjo doma. Poleg tega je bil odličen in požrtvovalen sodelavec pri dramatskem odseku. Sodeloval je pri vseh predstavah, Id eo bile uprizorjene na naifem sokolskem odru, kot igralec In režiser. Odhod g. Martinalka .je pustil v ljutomerskem Sokolu veliko vrzel Na novem službenem me stu v Črnomlju mu želimo čim več uspeha in zadovoljstva. Iz življenja na deželi ŠT. JANŽ PRI DRAVOGRADU. Prosvetni odsek tukajšnje Prostovoljne gasilske čete že več let deluje tudi na dramatskem polju ter je v teku svojega obstoja priredi že lepo vnsto iger. S tem pomaga budi širiti narodno zavest ob meji. fci je oddaljena od na$ komaj dobre pol ure. Tudi v pretekli zima ni držal križem rok. Zdaj na poletje pa prenese svoje delovanje v naravo in bo v nedeljo 26. t m. ob pol 16. uri otvoril svoje stalno letno gledališče z vidovdansko proslavo in z igro »Domene. Pri skupinah bo sodelovalo nad 50 09eb. Vabimo vse, ki jim je pri srcu naša meja, da nas podprejo s svojim obiskom. Železniške zveze so zelo ugodne, za okrepčala vam preskrbijo našj gostilničarji. Ce pa pridete z jutrtnjimi vlaki, se lahko otoopate 5 vatovlh naše tople Mišim je. Uredba o cestnih fondih Uredba se bo pričela izvajati 1« julija t. L že včeraj Je »Jutro« poročalo, da Je ministrski svet na svoji seji dne 22. junija na predlog gradbenega ministra predpisal uredbo o državnem cestnem fondu in o banovinskih cestnih fondih, ki določa v glavnem naslednje: Za izpopolnitev in zboljšanje državne cestne mreže se ustanovi pri Državni hipotekami banki državni cestni fond, zsa izpopolnitev in izboljšanje banovinske cestne mreže na teritoriju posameznih banovin in uprave mesta Beograda pa se ustanovijo banovin« ki cestni fondi in cestni fond področja uprave mesta Beograda. Uporaba sredstev Sredstva državnega cestnega fonda se bodo uporabila na državnih cestah, sredstva banovinskih cestnih fondov in cestnega fonda uprave mesta Beograda pa na banovinskih cestah, in sicer za izgraditev modernih cestišč, za gradnjo novih in dovršitev neizgrajenih cest in mostov po predpisih te uredbe. S posebnim pravilnikom bo gradbeni minister podrobno predpisal, kakšna cestna dela se lahko izvršijo na breme teh fondov. Redno vzdrževanje državnih in banovinskih cest ni dopuščeno na breme teh fondov. Le za vzdrževanje sodobnih cestišč se iz fonda izločijo 3% dohodkov, ki tvorijo poseben fond za vzdrževanje sodobnih cestišč. Iz dohodkov državnega cestnega fonda se bodo izvrševala dela na državnih cestah po odlokih, ki jih bo na predlog gradbenega ministra izdal ministrski svet. Iz dohodkov banovinskih cestnih fondov se bodo izvrševala dela na pripadajočih banovinskih cestah po odlokih pristojnega bana tn po odobritvi gradbenega ministra. Vsa ta dela se imajo izvršiti po odredbah zakona o državnem računovodstvu. Sklepanje posojil na podlagi dohodkov cestnih fondov Cestni fondi so samostojne pravne osebe; zato si lahko pridobivajo pravice, prevzemajo obveznosti in sklepajo posojila. Oproščeni so vseh državnih in samoupravnih taks in dajatev. Ta oprostitev se nanaša tudi na pogodbe in predstavke v zvezi s sklepanjem posojil. Državni cestni fond in cestni fond uprave mesta Beograda upravlja gradbeni minister, banovinske cestne fonde pa upravljajo bani po določbah te uredbe in po pravilnikih, ki bodo izdani na osnovi 61. 20. uredbe (Ta člen pooblašča gradbenega ministra, da v sporazumu s finančnim ministrom predpiše pravilnike za izvrševanje uredbe in o upravljanju fondov). Po odobren ju ministrskega sveta, ki se izda na predlog gradbenega in finančnega ministra, lahko gradbeni minister v imenu državnega cestnega fonda sklepa posojila v državi ali inozemstvu na podlagi dohodkov, ki jih bo imel cestni fond. V imenu cestnega fonda za teritorij uprave mesta Beograda sklepa posojila v državi ali inozemstvu na podlagi tega fonda prav tako gradbeni minister, in sicer po zaslišanju zainteresiranih občin in po dobljenem soglasju finančnega ministra. Prav tako smejo bani v imena svojih banovinskih cestnih fondov po odobrenju gradbenega {n finančnega ministra sklepati posojila v državi ali inozemstvu na podlagi dohodkov, ki bodo dotekali bano-vtnstdm cestnim fondom. Ce dohodki teh fondov ne bi bili zadostni za izplačilo anuitet sklenjenih posojil tedaj se mora v državnem proračunu odno-sno v banovinskih proračunih (na teritoriju mesta Beograda v proračunih dotičnih občin) predvideti potreben manjkajoči znesek. Obveznice posojil državnih in banovinskih cestnih fondov imajo značaj javnega kreditnega papirja in so oproščene s kuponi vred vseh davkov, doklad tn ostalih državnih in samoupravnih dajatev, sedanjih in bodočih. Po preteku proračunskega leta bo gradbeni minister predložil finančnemu ministru podrobno poročilo o doseženih dohodkih in izvršenih izdatkih državnega cestnega fonda. Gradbeni minister pa bo prav tako predložil glavni kontroli podrobno poročilo o doseženih dohodkih in izvršenih izdatkih za cestni fond teritorija uprave mesta beograda, za banovinske cestne fonde pa bodo banovine predložile enaka poročila. Dohodki državnega cestnega, fonda Dohodki državnega cestnega fonda so naslednji: _ ... , 1) dve tretjini gotovine tn vsen letom dohodkov državnega fonda za Javna dela, ki je predviden v čl. 10. uredbe o izvajanju javnih del, izvzemši dotacije finančnega ministra po čl. 13 imenovane uredbe. 2) Letne dajatve od vozil, In sicer od potniškega avtomobila 200 din, od moto-cikla s priikolioo 75 din, od kolesa 10 din, od kočije ali voza z vzmetmi 50 din, od običajnega voza brez vzmeti (razen onih, ki služijo za potrebe kmečkih gospodarstev) 40 din in za dvokoliee 20 din. Državna in ba-novinska vozila so oproščena od te dajatve. 3) Dajatve od inozemskih avtobusov, ki se bodo pobirale od osebe m prevoženega kilometra. Višino te dajatve bo predpisal gradbeni minister v sporazumu s trgovinskim ministrom. 4) Ves prispevek za prekomerno tafcorl-ščan Je državnih cest, Id se pobira po uredbi o izrednem izkoriščanju cest. 5) Dohodki od vozntnske takse, predvidene po tarifni številki 101, zakona o taksah, in sicer po točki 1 c (vozninska taksa avtobusov) in po točki 2 b (vozninska taksa od prevoza blaga z motornimi vozili). 6) Posebna taksa za železniške prevoze blaga v vagonskih pošiljkah. Ta taksa se plača v višini 15 din od posameznega vagona, za vagonske pošiljke premoga, kamenja, peska, opeke, rade tn uporabljene ambaiaže pa 10 e Od dohodka državnega cestnega fonda se lahko irioči največ 10% letno za izboljšanje in za izpopolnitev važnih banovinskih cest. To vsoto bo razdelil gradbeni minister dotičnim banovin skim cestnim fondom. Uredba nadalje vsebuje določbe glede uporabe sredstev državnega in banovtn-skega cestnega fonda. Stopila bo v veljavo 1. julija t. L Gospodarske vesti = Udeležba Jugoslavije na mednarodnih sejmih. Trgovinski muzej v Beogradu obvešča, da se bo naša država letošnje jeseni udeležila s posebnim razstavnim oddelkom naslednjih mednarodnih velesejmov: v Srrrirni od 20. 8. do 20. v Bratislavi od 28. 8. do 4. 9., v Solunu od 11. 9. do 2. 10. in v Bariju od 6. do 21. 9. Sejmov v Smirni in Bratislavi se bo udeležila letos naša država prvikrat. Sejem v Smirni Je velike važnosti za propagando izvora, naših industrijskih izdelkov v Turčijo, dočim pridejo za razstavo v Bratislavi v poštev žitarice, živalski proizvodi, sadje, les, rude in dr. Stroške za prevoz vzorcev iz Beograda na sejem in nazaj, kakor tudi vse izdatke, zvezane z razstavo blaga na sejmu samem, nosi muzej. Interesenti naj javijo svojo udeležbo čimprej na naslov: Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Miloša Velikega 20. 23. junija Na Ijufbljansfki borzi so se danes v privatnem. kErimgu nudili angleški funti po 238. V zagrebškem kfirtogu je bil promet v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.93. Nemški klirinški čeki, ki ao se zadnje dttri znatno dvignili ,so danes za malenkost popustih. V Ljubljani so se nudili po 15-50 brez povpraševanja, v Beogradu so se trgovali po 15.4162, v Zagrebu pa po 15.43, odnosno za konec junija po 15.3260 in za konec julija po 15.00. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna Škoda pri nadalje slabi tendenci trgovala po 471. Tudi tendenca v ostaEh državnih papirjih Je bila slaba in je M zabeležen promet v 7»/« investicijskem posojilu po 97 (v Beogradu po 99), v 7«/» Blairovem posojil« po 90 in v &% Blairovem posojilu po 96-25. devize Ljubljana. Amsterdam 2-102.66—2417.26 Berlin 1745.53 — 1759.40, Bruselj 735-45 — 740.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.55 — 216.61, New York 4303.51 — 4339-83, Pariz 120.46 — 12L90, Praga 151.03 — 152.14, Trst 227.44 — 230.52. Curih. Beograd 10, Pariz 12.1275, London 21.57, New York 435.3750, Bruselj 73.8250, MIlan 22.90, Amsterdam 241, Berlin 175.30, Dunaj 37, Stockhofai 111-20, Oslo 108.37, Kobenhavn 96.30, Praga 15.12, Varšava 82, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. _ efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 469 — 471, 4®/® severne agrarne 60 bL, 6% begluške 88 — 89.75, 6% dalm. agrarne 88 — 89.50, 7»/« invest. 97.50 — 98, Drž. hip. banka 99 dem, 7% Blair 90 — 91, 8P/t Blair 95 — 97; delnice: Trboveljska 18S — 190, šečerana VeL Bečkerek 600 bL, Gutmarm 60 bL Beograd. Vojna škoda 47425 — 475 (47225 — 47425), za ofct — (472% 4«h severne agrarne 60 — 60.25 (60), 6% begluške 89.50 — 89.75 (89.75), 6»/• dalm-agrarne 89 — 8950 (8925 — 89.50), 7»/» stabiliz. 99 bL, 7»/0 invest. 98.50 — 99 (99), 7% Drž. hip. banka 99.50 (100), T®/, Blair 9150 — 92, Narodna banka 7320 bL. PAB. 225 — 226 (225 — 226). Blagovna tržišča žito r4-" Chieago, 23. jnnfja. Začeto; tečaps pšenica: za julij 76. za sepit. 77.125, za dec. 79.25; kornza: za juKj 57.50. za sept 58.625. + Winnipeg, 23. junija. Začetni tečaji? pšenica: za okt. 86.125, za dec. 83.875. + Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: 78/79 kg; baška 247.50 — 250; sremska 247.50 — 250; ta-natsika 242.50 — 250; baška potiska 250 — 252.50. Koruza: baška 116 — 118; bana/teka 112 — 114 Oves: baškj 180 — 185; slavonski 180 — 185 Ječmen: baSri in sremski 63/64 kg 180 — 182.50. Moka: baška >0et< m >0gg< 355 — 365; >2< 335 — 345; »5< 315 — 325; >6< 295 — 305; >7< 220 — 230; >8« 122.50 — 127.50. Fižol: baški, sremski v vrečah 117.50 — 125. bombaž Liverpool, 22. jutfija. Tendenca RtaJlna. ZaMfučni tečajF za junij 4.61 (prejsnj dan 464), za avg. 466 (4.69), za dec. 478 (481). + New York, 22. junija. Tendenca sital-i na. Zaključni tečaji: za joKj 8.58 (8.61), za dec. &64 (8.68). Nase gledališče OPERA Petek, 24: Zaprto. Sobota, 25.: Boris Godunov. Premiera. Pre- mierski abonma. Nedelja. 26.: Zaprto. Ponedeljek, 27.: Cavafflerla rusfcicana. Glu* mači. Red R. Gostuje ga. Tomašič-Ivo- Ifa- Zaključek operne sezone bo 30. t. m. v četrtek. Uprizorili bodo Puccinijevo opero xManon Leecaut< z po. Vidalijevo v naslovni partiji. Predstava bo za aboneote reda Ce-trfek. Danes Se neznana, Jutri morda slama Orel odnesel pastirja K 51M Pogled na Rradftmfi Pred dnevi se Je podal pet let 0tarl Gott-fried Ptrcher lz Ka*>-Fr»deregga na Tirolskem z dvema kozama na bližnji Lan-geSberg. Doma so mu naročili, naj pelje živali na pašo. Zvečer sta se vrnili kozi brez pastirja domov. Starši so bili zelo prestrašeni, ko so videli, da se otroik nI vrnil. Začeli so iskati sina, toda odprava, Id Je Štela 90 oseb, katerim so krajevne razmere na Langsbergu dobro znane, se je vrnila brez uspeha. Domači sodijo, da se Je pastirček ponesrečil ln padel v kakšen prepad, nI pa Izključeno, da Je fantka pograbil planinski orel, ki večkrat leta tam okoli. Ljudje pripovedujejo, da so tistega dne, ko je izginil pastirček, videli orla krožiti po zraku nad Laagesbergom. Špansko sreliro za Ameriko Ženske In razbojniki V Los Delosu pri Veracruzu je nedavno šestdeset banditov napadlo vaško naselbino. ženske, ki so bile večinoma same doma, so držale napadalce dve uri v šahu ter so tri ustrelile. Ko je prispela oborožena pomoč, se je razvila srdita bitka, po kateri je obležalo na bojišču pet mrtvih in trideset ranjenih. y Hamburgu bodo v kratkem otvorili prvi kino, ki bo imel svoje prostore god zemljo, ¥feod x kine jMimo na sliki Smrt lady Pagetove V Londonu je umrla 61-letna lady Mu-riel Pagetova, ustanoviteljica pomožne akcije za britske državljane v Rusiji Bivši ruski poslanik v Londonu, Rakowsky, je spomladi 1938. obdolžil lady Pagetovo, da Je vohunila za Angleško. Lady je njegovo obdolži tev energično zavrnila in se je kma fe) nato MraHa domov. »To me pa res nič več ne zanima — stvar sem že videl najmanj desetkrat v kinu!« {»Rte et Raccf Lord Perth in grof Ciano V Nemčiji uganjajo v poletnih mesecih takšnole zabavo s kolesi iz lesa in lahke kovine V torek zjutraj je prispel iz Španije na francosko mejno postajo Cerbere železniški vlak s 180 tonami srebra. Srebro, ki predstavlja vrednost 80 milijonov Dran-j*ov, je namenjene v Ameriko. V pristanišču Le Havre ga bodo pretvorili na ladjo, ki ga bo odpeljala v Zedinjene države. S to pošiljatvijo srebra bo Španija plačala Ameriki vojni material V zadnjih tednih sta odšli iz Španije v Ameriko že dve takšni pošiljatvi srebra in zlata v palicah. Pobeg dveh članov Železne garde Med prevozom iz koncentracijskega taborišča v Bukarešto sta pobegnila dva vodilna člana Codreanove Železne garde, princ Aleksander Cantacuzino in John Cristescu. Jetnika so peljali proti Bukarešti, kjer se je imela 27. t. m. začeti razprava proti njima. Blizu postaje Crivina sta oba planila iz vlaka ter izginila v polju. Habsburg gre v Argentino ? Pariškemu »Matinu« poročajo iz Bue- nos Airesa, da je Oton Habsburški kupil rančo v provinci Santa Fč, kjer se misli stalno naseliti. Poletje na vodi Zlata Praga je te dni cilj mnogih slovanskih romarjev y pariški operi imajo vsako leto ob tem času plesne produkcije za izbor novih mladih plesalk V Lottvreu je gorelo Rembrandt, Rubens in Leonardo da Vinci v nevarnosti Sloviti Louvreški muzej v Parizu je bil te dni prizorišče požara, ki je že navzel nevarno obliko in so ga v zadnjem trenot-ku zadušili, da ni napravil ogromne in nepopravljive škode na umetninah, ki jih hrani ta svetovnoznana zbirka. Ogenj je izbruhnil na lesenem ogrodju paviljona de Tremouille ,kjer popravljajo streho muzeja. Sodijo, da so delavci z napravami za kisik poškodovali leseno ostrešje, ki je začelo tleti. Dve uri pozneje so siknili s podporo vetra plameni skozi streho. Ognjeni jeziki so se dvigali že sedem metrov visoko in so pri gledalcih zbujali vtis, da gori vse poslopje. Vodstvo muzeja, ki je bilo v požaru takoj obveščeno, je najprej odredilo, naj se prenesejo najdragocenejše slike iz prostorov pod plameni Prenesli so slike in kipe v sosedno galerijo, šele potem so stopili v akcijo gasilci z brizgalnami. Tedaj so pa spoznali, kako nevaren ogenj grozi muzeju in njegovim dragocenostim. Gorelo je naravnost nad ostrešjem prostorov, kjer vise slovite podobe Rem-brandta, Rubensa in Leonarda da Vinci-ja Mona Lisa. Te slike so najprej spravili na varno, šele potem so začeli gasilci brizgati vodo. V dobri pol uri je požar raz-jedel vse ostrešje tega trakta. Pri gašenju so morali posebno paziti, da voda ne poškoduje umetnin, kar se je skoraj po polnoma posrečilo. Mrtvec v kupeju Tihotapec ? — Tat in sumljiv tip Severni sij z akustično spremljavo Hrumeči in prasketajoči glasovi, ki jih znanost ne more pojasniti Pojav severnega sija, ki je letos 25. in 28. januarja presenetil Severno Evropo ter je segel do naših krajev, je postavil učenjake pred uganko, kateri doslej še niso prišli do dna. Znani norveški raziskovalec severnega sija prof. Karel Stortmer, ki pregleduje poročila o severnem siju iz vseh krajev Evrope, prihaja do zaključka, da so bili ob pojavu severnega sija tudi neki doslej neobičajni znaki. Torstein Tjonn, vodja opazovalne postaje na Njukebergih v Tuddalu poroča n. pr. da sta on in njegov asistent ob pojavu se- vernega eija slišala (nekakšno hrummje in prasketanje. Tudi iz nekaterih švedskih krajev poročajo o sličnih pojavih. Poročila pa govore še o drugih senzacijah. Sve-tlordežči žar, ki je bil viden na dan sija, je segel tako globoko, da so bile planine in gozdovi Marsovih gora pri Hafceldalih kakor zastrte z živordečo zaveso. Prof. Stormer se je zaradi teh pojavov znova obrnil na vse poročevalce in prosi, naj mu natančneje opišejo potek senzacije v zraku, da si jo bo mogla znanost razložiti do zadnje podrobnosti. Gorila ne krade žensk Meso te opice je zelo okusno Zaščita civilistov in napadi iz zraka šestnajsta mednarodna konferenca Rdečega križa, ki se bo v kratkem sestala v Londonu, bo razpravljala o povečanju zaščite civilistov pri zračnih napadih. Resolucija, ki jo je predložila angleška sekcija mednarodne ustanove, daje pobudo za sklicanje diplomatske konference vseh intere-siranih držav in zahteva posebne določbe o nedotakljivosti bolnišnic, bolnih in ranjenih vojakov ter civilnega prebivalstva. Vse tozadevne določbe naj se revidirajo in uni-ficirajo. Vojni dogodki v Španiji, na Kitajskem in v Abesiniji so namreč pokazali, da so doslej podvzeti zaščitni ukrepi nezadostni. Konferenca, ki se bo vršila v Londonu, je bila prvotno nameravana v Madridu in se je bodo udeležili zastopniki šestdesetih držav, med njimi Zedinjene države, Kitajska, Japonska ter oba vojujoča se tabora na španskem. Konferenca bo zborovala v palači st. Jamesa. Zogu pojde v inozemstvo Albanski kralj Zogu. ki se je nedavno oženil z madžarsko grofico Geraldino Appo-ny odrine v kratkem na dal]še potovanje v inozemstvo. Listi pišejo, da pride tudi na Madžarsko. Najboljše plačani ameriški filmski igralec Najboljše plačani angleški filmski igralec je danes Robert Donat, ki je sklenil z Metro-Goldwin-Mayer pogodbo za pet filmov. Prejel bo za svoje sodelovanje v teh filmih 200 tisoč funtov. Na francoski postaji Thiomville so našli pregledniki železniških voz v nekem kupeju L razreda truplo moškega, ki je imel rano v sencu, kjer je obtičala krogla iz samokresa. V obleki mrliča so našli papirje z imenom Pierre Hilarion. Ko so prebrskali prtljago, so odkrili listine, glaseče se na ime poročnika Gasto-na Teuillieresa, ki je bil okraden letos v ja&uarju in so mu bili ob tisti priložnosti odnesene vsa izkazila. Zaenkrat ni Jasno, če Je Hilarion izvršil samomor ali če Je postal žrtev morilcev. Vse kako je veljal Hilarion v očeh policije za nevarnega subjekta. Možakar je bil brez pravega poklica. Rodil se je 1. 1913 v Asnieresu, živel pa je v Parizu. V zadnjem času je policija pri njem izvršila dve preiskavi. Bil je namreč oumljen, da je nekemu v Cannesu bi-vajočemju Angležu pred par meseci ukradel šop čekov. Račnnarski zaročenec Jeanette Mac Donaldova pod nadzorstvom »Pripravi se dobro na svojo poroko«! To pravilo si Je vtepel v glavo sin ameriškega milijonarja Tommy Warner, ko je vzel za ženo znano filmsko igralko Jeanetto Mac Donaldovo. Preden je odvedel svojo nevesto pred oltar, pa Je najel detektivko ter Ji naročil, na/j prouči, če ga nevesta ljubi resnično od srca, ali ga hoče vzeti za moža samo zaradi velikega bogastva. Stvar bi morda večno ostala tajna, da ni detektivka naperila tožbe proti War-nerju. Od njega zahteva izplačilo oele grade, sa katero Jo Je hotel milijonar prikrajšati. Tako Je prišla zadeva pred sodnika in s tem tudi pred javnost. Kaj pravi Jeanetta Mac Donaldova k računarstvu svojega moža, M znano. Znano pa Je, kaj je rekel sodnik. Izjavil Je namreč, da Je Warner dobtl z Jeanetto lepo, mično in pošteno ženo. Zaradi tega mora tudi v celoti plačati nagrado, ki jo je obljubil detektivki, ko Je spremljala njegovo nevesto na njenih potih. Poražen Direktor živalskega vrta v Berlinu dr. Lutz Heck je nedavno potoval po Kamenimi, kjer se je temeljito seznanil z gorilo. Ker se je v zadnjem času večkrat pisalo, da gorila ropa ženske, pobija Heck to domnevo. Možgani gorile tehtajo po Heckovih podatkih 450 g, človeški možgani pa trikrat toliko. Seveda ima gorila zmožnosti, ki ga ločijo od drugih živali. Ta opica si n. pr. ume pomagati z orodjem, ki si ga napravi sama. Govorice o gorilah ,ki ropajo ženske, pa spadajo v svet bajk Tragična smrt raziskovalca spalne bolezni Kakšnih 80 km od Singide, prestolnice Tanganike, so našli pod razbitinami letala popolnoma razmesarjeno truplo profesorja G. F. Ivl. Swvnnertona, ki je pred časom od-letel z aeroplanom jz Singide proti Dares-salaimu. Med poletom &o se pokvarili stroji in profesor, njegov asistent in pilot so se pri padcu na zemljo ubili. Prof. S\vynnerton si je stekel velikih zaslug s proučevanjem spalne bolezni, ki mu je prinesla svetoven sloves. Bil je izvedenec za muho čeee iin je kot tak stal na čelu zavoda, ki raziskuje življenje te muhe v Tan-ganjjki. Zadnjth 15 let svojega življenja je posvetil borbi te nevarne žuželke. Umrl je v starosti 60 let. Mogoče se kdaj primeri, da se ženske spopadejo z gorilami, kar ni izključeno, kajti pri zamorcih delajo ženske na polju in v gozdovih, kjer živijo gorile. Toda kadar se pojavi gorila, pusti zamorka svoje banane in beži, kolikor more. Bežečega človeka gorila zasleduje, to je splošno znano, če ga dohiti, ga skuša prijeti za roke in noge, da si ga usužnji. Zamorci imajo vero, da gorila ropa njih žene, zato se oborožijo s sulicami in z njimi pobijejo opico, kadar jo zasledijo. Gorila je zelo spretna opica im zamorci je ne ubijejo sarno zato, ker vidijo v nji sovražnika žensk, ampak tudi zaradi okusnega mesa ,ki jim daje tečno pečenko. Dr. Heck je sam pokusil meso gorile in pravi, da je zelo okusno. V tretje sta se poročila Dvakrat sta se razšla, potem pa sta videla, da ne moreta živeti vsak zase • • • secu zopet poročila. Tudi topot se nista dolgo prenašala. Cez tri tedne sta bila zopet narazen... Ločenka je zapustila svojega moža in Je stopila v trgovino svojega očeta za prodajalko, mož pa je odšel v Hollywood, kjer je dobil službo frizerja. Štiri leta sta živela vsaksebi in nista nič slišala o svojem partnerju. Advokati so urejevali formalnosti razporoke. Ko je bilo že vse končano, Je moral mr. Kurland pisati svoji bivši ženi neko pismo. Prejel je odgovor, ki ga je napotil, da je odpovedal svojo službo v filmskem raju ter se nemudoma odpeljal na Angleško. Po njegovem prihodu v London sta bivša mož in žena izjavila, da ne moreta več živeti eden brez drugega. In tako sta se v tretje poročila... Pariški zavod za radij v nevarnosti Bolnišnica in zavod za radij v Parizu sta v nevarnosti, da Ju bodo zaprti. Obe ustanovi sta zvezani z imenom odkriteljice radija, madaime Ourie. Da ne bi Pariz doživel sramote tu bi moral zapreti tako odlični ustanovi, Obirajo zdaj Francozi denarna sredstva, s katerimi bi se obema zavodoma omogočil nadaljni Obstoj. Biser Avstralije Vp9sarni Australian Pearl Cye Limited se nedavno odprli pošlijatev z obale Za-padne Avstralije. Neki domačin Je poslal biser, ld spada med najlepše in največje bisere na svetu. Biser tehta 103 grame in velja za najdražji biser, kar jih je prišlo na trg v zadnjih desetletjih. Oblika in barva bisera sta tako nenavadna, da so prodajalci krstili biser za »biser Avstralije« Nemdld boksar Maks Schmelfng Je nastopil v sredo 'ponoči proti ameriškemu črnca Joeju LouistL Louls ga Je že v prvem kola premagal ANEKDOTA Kauinitz, vsemogočni kancelar Marije Terezije, Je bil Cesto tako zaposlen z delom, da ni legel vso nofi v posteljo, ampak Je kar malo zadremal v naslanjaču. Ob neki takšni priliki ga Je zjutraj zbudil sluga ter mu naznanil obisk dolgočasnega gospoda, barona Hajmmersteina. Ko je baron vstopil, je Kaunitz ravno zehal. Hanamerstein Je začel: »Gotovo ste imeli danes že več dolgočasnih obiskov?« Kau-nitz mu Je kratko odvrnil »Ne, vi ste prvi, ld ga sprejemam!« VSAK DAN ENA Diplomata, ld se trudita za ureditev sporazuma med Anglijo in Italijo V Londonu sta se pred kratkim poročila mr. Percy Kurland in mrs. Aneta Kurlan-dova. Oba sta bila že dvakrat poročena, pa sta se razšla. Z novo poroko se začenja tretje poglavje njune ljubezni v okviru zakonskega življenja. 2enin in nevesta sta se seznanila na nekem plesu L 1931. Tri mesece pozneje sta stopila pred oltar ter si podala roki v zakonsko zvezo. Toda njuno zakonsko življenje je trajalo samo dva meseca, potem sta se ločila. Leto dni nato sta se slučajno zopet srečala, se pobotala in se v enem me- PodzemSki kino naprej brex miru Sokoisko slavje v Šoštanju Tridesetletnica Sokola ostane nepozaben praznik Šoštanj, 21. junija. Šoštanj je v nedeljo doživel krasno sokoisko in narodno slavje, kakršnega naše mesto in okolica že dolgo ne pomnita. Proslava tridesetletnice šoštanjskega Sokola je bila nepozaben praznik, ki je Izpričal močno narodno zavednost Šoštanja. Slovesnosti so se pričele že v soboto zvečer. Ko so se na Goricah oglasili možnarji, je izpred Sokolskega doma krenila skupina naraščajnikov z gorečimi plamenicami skozi mesto, nato pa se je podala na Gorice, kjer je zažgala velik kres. Okrog kresu se je zbrala množica meščanov, ki se ob petju sokolskih in narodnih pesmi kar ni hotela raziti. Med tem, ko je kres na Goricah vsej dolini oznanjal slavje, je bil v Sokolskem domu slavnostni občni zbor. Z zanosnimi besedami ga je otvoril starosta br. Rozman in pozdravil sreskega načelnika dr. Frana Hrašovca, zastopnika celjske župe Toneta Kunika, podžupana Langusa, zastopnike Ciril-Metodove podružnice, Delavskega kulturnega društva »Cankar«, Strelske družine, Gasilske čete in Protituberkulozne lige in častno zbrano članstvo. Besedo je zatem povzel slavnostni govornik br. Tone Kurnlka. podžupana Langusa, zastopnike pot sokolskega društva skoz trideset let. Zivljenska pot jubilanta je bila težka, skoz mnogo viharjev je šla, mnogo trnja je bilo na poti. A baš to je društvo storilo odporno in zdravo. Ob koncu se je govornik spomnil vseh umrlih društvenih delavcev, ki so delovali v šoštanjskem Sokolu in mu pripomogli do današnjega jubileja. Govor je zaključil s pozivom na vztrajno izpolnjevanje sokolskih dolžnosti. Sledilo je vpisovanje v spominsko knjigo, nakar je bil slavnostni občni zbor zaključen. Na Goricah je še vedno gorel greš, kresovalci pa so se zbrali v povorko, ki je Sla skoz mesto ln vzklikala kralju, Sokolu, Jugoslaviji in bratski češkoslovaški. Vsi, M so gledali povorko, so se lahko prepričali o moči in zdravju slovenskega ljudstva, tudi tisti, ki kljub resnim časom mlačni. Nedelja je prinesla lep solnčen dan. Mesto je bilo v zastavah. Le redke so bile hiše brez nje. že z dopoldanskimi vlaki so prihajali gostje, zlasti pa sokolski naraščaj, ki je imel dopoldne na letnem telo-vadišču okrožne tekme. Popoldne ob dveh se je izpred kolodvora razvila dolga povor-ka. Za konjeniki v sokolskem kroju in narodnimi nošami so se vozili kolesarji, za tremi prapori je šla skupina narodnih noš, dalje članstvo v krojih pod vodstvom načelnika br. Košana, članice, oba naraščaja in članstvo v civilu. Na korakajoče oddelke so z mnogih hiš trosili cvetje, občinstvo pa jih je toplo pozdravljalo. Ob pol štirih se je pričela telovadba. Na okrašeni oder je stopil starosta br. Rozman in pozdravil občinstvo in telovadce. V nadaljnem govoru je naslovil odločne besede na vse na one, ki verujeje v življenje našega naroda in tudi na one, ki komaj čakajo, da bi se povrnili dnevi suženjstva in umiranja. Po pozdravu državni zastavi se je pričel telovadni nastop. Vsi nastopajoči bo vaje izvedli brezhibno ter so bili deležni navdušenega aplavza. Moške dece je nastopilo 68, ženske 78, naraščaja 82, članov in članic pa 92. Prostorno telovadišče je bilo obdano z gostim vencem gledalcev. Zvečer je animirani družabni sestanek v Sokolskem domu zaključil dan ob prijetnem razpoloženju in ob igranju godbe »Zarje«, ki sodelovala tudi popoldne. V četrto desetletje stopa šoštanjski Sokol pomlajen in borben! Slovenjgraski Sokol marljivo deluje Na praznik 16 t. m. se je vršil javni letni nastop slovenjgraškega Sokola na letnem telovadišču. Preko 400 ljudi, med njimi dva velika avtobusa udeležencev iz Črne, Mežice, žerjava in Dravograda, je zasledovalo z največjim zanimanjem izvajanja naših vrlih Sokolov. Pred telovadnim nastopom je ob navdušenem pozdravljanju prikorakalo na telovadišče 200 Sokolov v krojih. Deca, naraščaj, članice in člani so se na obsežnem prostoru lepo porazdelili in ob igranju državne himne oddali pozdrav zastavi. V klenih besedah je nato nagovoril vse članstvo in vse mnogoštevilne prijatelje Sokol-stva starosta br. Ivan Rojnik. Poudaril je pomen sokolske ideje in izrazil pripravljenost Sokolov, ki se bodo na vsak poziv mladega kralja, svojega starešine, nemud-no odzvali. V imenu mariborske župe in koroškega okrožja je izrekel pozdrave okrožni načelnik br. Miro Veljak. Nato pa so vsi zapeli »Pesem sokolskih legij«. Nastop sam je pokazal krasne telesno- vzgojne uspehe slovenjgraškega Sokola. Vsi oddelki, deca, naraščaj, člani in članice so v polni meri izpolnili dane jim naloge. Po izvedbi vsake točke je hvaležno občinstvo z navdušenim ploskanjem nagradilo vestno delo naših marljivih Sokolov. Največjo pozornost in navdušenje so zbudile lepe praške proste vaje, ki so jih člani in članice skupno brezhibno izvedli. S himno »Hej Slovani«, ki je veličastno donela iz stoterih mladih grl, je bil zaključen spored nastopa. Po nastopu se je razvila ob igranju priznanega slovenjgraškega jazzorkestra v vseh prostorih Sokolskega doma prijetna zabava. S svojim krasnim nastopom si je slovenj-graški Sokol ponovno izstavil najlepše spričevalo marljivega ln nesebičnega delovanja med našo obmejno mladino. Vsa hvala gre tudi bratskim društvom iz Dravograda, Mežice in Črne, ki so s svojo udeležbo mnogo pripomogla, da je ta nastop-tako lepo uspel. Le naprej, brez miru.,. Lep sokolski nastop v Laškem Laško, 22. junija. Laško sokoisko društvo je preteklo nedeljo priredilo svoj običajni letni javni nastop. ki je sijajino uspel. Dopoldne je tekmovala deca iz okrožja Laško na letnem telovadišču. Tekmovalo >je vsega skupaj 60 ženske in moške dece, in sicer v redovnih in prostih vajah, v teku, metu žoge, skoku v daljino in pri ustnih izpitih o idejnih pojmih in nalogah Sokolstva. Številno občinstvo je ves čas pazljivo sledilo tekmam in se čudilo velikemu napredku raše dece, navzlic temu, da je vežba otrok v rokah in pod vodstvom v pedagoškem oziru nešolanih vaditeljev. Vse učitelje in učiteljice, ki bi hoteli ali mogli posvetiti svoje telesne in duševne moči vzgoji dece v sokolski telovadnici, sta vzela zima in mraz. In vendar se deca z vso ljubeznijo in nepopisno vnemo oklepa sokolskih idej in sokolskega dela pod vodstvom vrlih vaditeljev. Prvenstvo pri tekmah so odnesli pri višjih oddelkih dece Drnovšek Marko in Medvešefe Jelka, pri nižjem oddelku moške dece pa Sanica Alojz. K popoldanskemu nastopu je prišlo preko 550 udeležencev, na telovadišču pa Je nastopilo 222 sodelujočih, od teh 143 domačinov. Opažalo se je, da letos med sleda! ci ni bilo kmečkega občinstva, V .V. • ',< •,'. .V. , , ' f( Pa je navzlic temu moralni uspeh nastopa odličen. Moška in ženska deca je pri prostih vajah storila svojo dolžnost. Potrebna bi bila nekolika jačja disciplina, ki pa jo more pri deci doseči le učitelj kot poklicni vzgojitelj. Lepo je vadila moška deca s puškami, nekoliko več čilosti bi jim ne škodovalo, v prostih panogah in pri sploš- ni orodni telovadbi smo videli nekaj prav lepih vrhunskih vaj. Laški Sokol ima med svojimi telovadci materija!, ki bi pri sistematičnem in vztrajnem vežbanju brezdvomno imel upe, da nastopa tudi med olimipijct Kako škoda je nekaterih teh stasitih bratov, ki se premalo pobrigajo za sokoisko delo in preveč za druge maaij važne športne prijetnosti, kajti reči moramo, da se malo katero društvo lahko postavi s takim članstvom. Ugajale so vaje na krogih, na drogu in skupinske na treh bradljah. Dobro so bile prikazane tudi praške proste vaje od strani obojega članstva in naraščaja. Seveda je zlasti pri članih treba še piljenja in popravljanja, vendar je splošni vtis bil dober. Pozabiti ne smemo dece iz Ga-berja pri Celju in njenih ljubkih prostih vaj in raznoterosti. Nekatere vesele točke izvajane od domačega članstva in naraščaja so poživile razpoloženje občinstva, M je ves čas živahno pritrjevalo telovade-čim. Pred nastopom pozdrav državni zastavi, po nastopu himna »Hej Slovani« in uspeh je bil popoln. Komaj je občinstvo posedlo po veselič-cem prostoru, že so pridrveli temini oblaki ter je nastalo silno neurje s ploho, tako da je občinstvo moralo bežati v prostore Sokolskega doma. Pod vplivom lepo končane telovadbe je tudi pri prireditvi sami zavladalo veselo razpoloženje in v bratskih razgovorih se je ta dan za Laško lepo končal. Tudi gmotni uspeh, mislimo, je povoljen, kar je vrlemu društvu privoščiti, saj se mora še vedno boriti z raznimi obveznostmi žilavost in pridnost ter veselje do sokolskega dela pa bodo premagale vse ovire ln v Laškem bo gospodovala še naprej sokolska ideja. Zdravo! Praznik sokolskega društva v št, Jerneju št. Jernej, 21. junija. V nedeljo, 19. junija, je priredilo naše društvo svoj letni telovadni nastop na prelepem travniku br. Reclja v št. Jerneju. Nebo nam je bilo naklonjeno. V soboto zvečer se je pooblačilo in že smo obupava li, toda preko noči se je zjasnilo in v nedeljo je bil najlepši dan. št. Jernej se je odel v svečano obleko. Raz hiš, koder se je pomikala sokolska povorka, so vihrale državne zastave. Pokazalo se j^, da je št. Jernej vkljub hudim pretreslja-jem in pritiskom vedno v sokolskih vrstah, da je močna in zavedna trdnjava sokolstva. Ob napovedani uri so se začeli zbirati sokolski pripadniki. Od najmlajših Soko-ličev pa do onih starih preizkušenih sokolskih veteranov, ki so prav zaradi sokolske ideje v stari Avstriji dobili zloglasno oznako »p. v.«, vse je z radostnimi obrazi pričakovalo pohoda Sokolov. Točno ob 15. uri se je začela pomikati po-vorka. Na čelu povorke je jahalo 16 stasitih konjenikov 3 svojo stadarto. Za njimi je korakala kostanjeviška godba, nato 3 praporščaki in člani v slavnostnih krojih (39), članice (16), naraščajski prapor in četa 28 moškega in 21 ženskega naraščaja, 70 moške in ženske dece, za njimi se je uvrstilo članstvo v civilu (50) in končno 22 kolesarjev ,ki so zaključili povorko s 266 pripa/dnfid. Na svoji poti so preje- male sokolske kolone evetje in so bile toplo pozdravljene. Po št. Jerneju se je razlegala vzpodbujajoča pesem: »Le naprej ... « Ob 16. uri se je pričela telovadba. Najprej so prikorakali vsi oddelki na telovadišče k pozdravu državni zastavi. Nato je izvajala vaje moška in ženska deca (68), prav lepo in strumno. Najbolj so ugajali naraščajniki (24) s svojimi težkimi, a lepo izvajanimi vajami, za njU-mi pa so nastopile naraščajnice (28) z narodnimi koli. člani (28) in članice (12) so s praškimi vajami pokazali smotrno delo v telovadnicah. 14 članov je pokaza-,lo svoje spretnosti na orodjih. Vsega skupaj je nastopile 174 pripadnikov. Po telovadba so se zbrali na telovadišču zopet vsi oddelki k snemanju državne zastave. Zaključili smo svoj nastop s petjem državne himne pesmi »Hej Slovani« in »Le naprej« ... Po tem svečanem dejanju se je pričela narodna veselica, ki je zadovoljila prav vse. Iz Trbovelj t— Starš« in prijatelje mladine vab) meščanska šola, da poeetijo razstavo risb, ročnih del *td., ki bo odprta v Ij. nadstropju šol« v nedeljo od 8. do 19. ure in 27. t. m. od 8. do 12. ure. Vstop je prost V času od 25. junitja do 2. julija priredi PJS na meščanski Soli v IV. razredom propagandna izlet na Sušak, Baikar, Krk ia okolica. Vabimo ▼ Sevnico vse naše ustanovitelje, vso amšo prve borce, prve delaroe in funkcionarje, ki to saaejafi seme sokolstva, seme jugoeiovanstva in sio- vanstva. Vabimo w naše nekdanje in dosedanje staroste, načelnike, načelnice in odbornike, ki ste gojili mlado drevesce, ga čuvali in bodrili čeprav često zasramovani, opljuva-ni m o4nwav4jeni Vabimo vse naše nekdanje in dosedanje telovadce (Ike) in vse članstvo, vse one, ki ste v teku zadnjih 30 let pili pri nas iz čistega vrelca sokolske ljubezni, ki ste si pri nas krepili telo in duha ob nesmrtnih idejah nesmrtnega Tvrša, vse ki ste pri nas hodili v Salo sokolskega bratstva samozataje-vanja m požrtvovalnosti Vabimo vse naše dosedanje podpornike in dobrotnike, ki ste nam pomagali graditi in utrditi naše gnezdo. Vse Vas vabimo, pridite v nedeljo k nam v Sevnicol Odšli ste na vse štiri strani širnega sokolskega sveta po sokoisko — brez koristi, bre Ubranih na Rakeku 60 članov (nte) in prijateljev sokolske mašil. Obrambnemu zbora ▼ LJubljani smo se odzvali s 35 člani (časni). Tekmovala so trije člani Jci so pokazali lep« uspehe posebno t streljanju, saj je bil brat Brenčič Jože najbolj« strelec i med 250 tekmovalcev. — Bili smo tudi na župnem zlefcu v LJubljani. — Naša tombola bo v juliju, na katero že zdaj vabimo vse bratske edinice in soikolstvu naklonjene prijatelje. — Naša vas je bila v zadnjem času skoro vsa nalepljena s plakati Med tem ko so naši plakati biH nabiti precej nizko, da si Jih lahfeo z roko dosegel, so bffi drugi plakati, ki so vabili na razne tabore, nalepljeni med okni prvega nadstropja ali še celo više. To priliko ao uporabili naši neprijatelj ln so ponoči proti koncu maja potrgali naše plakate za žup-ni ta praški zlet z dveh hiš. Kličemo jim, naj jim Rog blagoslovi to junaško delo Sokolska žeta v Zalogo priredi letošnji javni nastop v nedeljo 3. julija na tebnem telovadišču poleg Ziherlove gostilne in gasilskega doma ob banovims/ki cesti Ljnbljar-na — Zalog — Laze. Po javni telovadbi, ki se začne ob 15. bosta velika narodna veselica in srečolov. Vlak prispe v Zalog ob 13.43, on« * Zidanega mostu pa ob 14.34. Odhod proti Ljubljani ob 17.52, 19.37 in 21.48, proti Zidanemu moetu pa ob 18.20, 23.09 in 0.46. Vee sokotetvu naklonjeno občinstvo vabi uprava, da se prireditve v največjem številu udeleži Nadejamo se. da nam bo vreme bolj naklonjeno, kakor nam je bilo lani. — Vidovdanska proslava bo na Vidovdan ob pol 20. v dvorani staroste tr. Požar ja. Sokolska tombola v Poljanah je privabila preteklo nedeljo veliko števjflo ljudstva, tako da je bil Mahoričev vrt skoro pretesen. Prvo tombolo, moško kolo, je dobil Leskov* šek Ferdinand iz Poljčan, drugo kolo je dobila Videčnik Antonija iz Zbelova, tretie pa Fernc VJko iz Loč. Spalmjco je zadel Cmo-ša Leopold iz Sladke gore. vrečo moke Kline iz Ptaljčan, drva Franci Ana m. Poljčan, svilo za žensko obleko Kajzer Marija iz SI. Bistrice, 15 m platna Šolar Franc u Loč, uro budilko PreSern Aimaffija te Poljčan, razno manufakturno blago pa Mazete Oskar iz Podplata. ŠPORT V Litiji bo velik športni dan Domači klub prireja v nedeljo ves dan razne lahko- atletske prireditve SK Litija priredi v nedeljo, 26. t. m. propagandni in dolžnostni miting na igrišču v Litiji v Svarčevi hosti. Začetek tekmovanja bo ob 9. uri. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAS. Tekališče bo začrtano' na igrišču v dolžini 250 m, ima nedvig-njene zavoje in je pokrito z ugaski. Tekmovalci bodo prejeli za prva tri mesta diplome. Pravico nastopa imajo vsi v JLAS verificirani klubi odnosno člani. Prijave je treba poslati do 26. t m. do 8. na naslov: Športni klub Litija v Litiji. Spored obsega: za seniorje: teke 100, 200, 400, 800, 1000, 1500 in 5000 m, mete krogle, diska, kopja in kladiva, skoke: v višino in daljino ter ob palici, štafete: 4X100, švedska 400X300X200X100. Za juniorje C. teka: 100 in 1000 m, mete: krogle, diska in kopja in skoke: v višino in daljavo ter ob palici. Odbojka bo popoldne ob 16. V odbojki nastopita moštvi: Gradec : Litija. V primeru, da nastopi eno ali več gostujočih moštev, se bo vršil turnir po izločilnem si- stemu. Zmagovalno moštvo prejme diploma ★ Isti dan ob 18. uri bo tudi cross-coun-try tekmovanje Šmartno—Litija v dolžini 3000 m za juniorje in 5000 m za seniorje. Pravico tekmovanja imajo moštva 5 tekačev in poedinci, člani klubov JLAS. Tekmovanje bo na cesti Šmartno—Grbin—Litija s startom na trgu v Šmartnem ob 18. Cilj bo na igrišču v Litiji. Klasifikacija moštev se določi tako, da prvi na cilju dobi 1 točko, drugi 2 itd. Moštvo, ki dobi najmanj točk, se proglasi za zmagovalca. Nagrade: Prvoplasirano moštvo senior-jev bo prejelo prehodni pokal SK Litije in diplomo. Prehodni pokal preide v trajno last po trikratni zaporedni odn. petkratni zmagi v presledkih. Diplome bodo prejeli tudi trije najboljši poedinci juniorjev in seniorjev. Prijave naj se pošljejo na naslov: Športni klub Litija v Litiji, najkasneje do 26. t m. do 12. brez prijavnine. Joe Louis je ostal prvaK Njegov nasprotnik Schmeling je izgubil k. o. v L kolu V noči od srede na četrtek — ali po ameriškem času v sredo ob 10. zvečer — se je vršila v Yankee Stadione v New Yor-ku z napetostjo pričakovana tekma v boksu za svetovno prvenstvo vseh kategorij med dosedanjim prvakom ameriškim črncem Joe Louisom in bivšim prvakom Nemcem Maksom Schmelingom. Naval občinstva je bil ogromen in se je zbralo v stadionu nad 80.000 gledalcev, ki so plačali rekordno vsoto na vstopnini — nad 1 milijon dolarjev. Louis je bil po ameriških stavah velik favorit, Nemci pa so razbobnali v svet, da je Schmeling v svoji najboljši formi. Borba se je končala s senzacijo, kakršne sploh ni pričakoval nihče, Louis sam je pred borbo izjavil, da bo najbrže že v dveh krogih opravil z velikanskim Nemcem. In res se je na dani znak takoj pognal na Schmelinga in začel strahovito udarjati po njem. Sprva se je Nemec spretno umikal, nazadnje pa ga je črnec le pogodil in pritisnil ob vrvi. Zdaj je Louis izrabil ugodno priliko ter plasiral na Schmelinga tri strahovite zaporedne udarce na glavo, kar je Nemca položilo na kolena. Komaj se je zravnal, je že spet padla po njem toča silnih udarcev in Schmeling je padel na tla, kakor bi ga pokosil. Skušal se je še dvigniti, toda njegovi se-kundanti so vrgli v sredo kroga brisačo ter s tem dali znak za predajo. Borba je trajala vsega pičli dve minuti in Louis je zmagal že v prvem krogu s knock-outom. Ameriški črnec Joe Louis ali »črni bom-barder«, kakor je znan po tamkajšnjem svetu, je ostal svetovni prvak, s svojo zmago proti Schmelingu je pa tudi zaslužil lepe denarje, saj mu je vrglo teh nekaj udarcev s pestjo okoli 600.000 dolarjev. Zaradi te zmage je prišlo v mestnih delih črncev do pravih izbruhov veselja. Po newyorških ulicah so črnci tako bučno proslavljali zmago svojega rojaka, da so onemogočili vsak cestni promet Prav tako Je bilo tudi v Clevelandu. Policija, Id nikakor ni mogla vzpostaviti reda, Je bila prisiljena porabiti solzne bombe. V več primerih Je prišlo do spopada med policijo in ma-nifestanti. Več ljudi je bilo ranjenih. Takoj po končanem dvoboju so Schmelinga odpeljali v sanartorij, kjer ga Je pre- gledal newyorški zdravnik-specialist. Pregled je trajal skoraj 2 uri. Naredili so tudi nekaj rentgenskih posnetkov, predvsem pa ugotovili poškodbo ledvic in pa hude poškodbe na dveh rebrih. Po nasvetu zdravnikov bo moral Schmeling ostati dalj časa v sanatoriju. Ali bo prihodnja olimpiada v Toki ju ? Drugič v zgodovini modernih olimpiad se je zgodilo, da je organizacija olimpiade v nevarnosti zaradi vojnih zapletljajev. Prvič je bilo tako leta 1914., ko je bfl že Berlin določen za prizorišče VL olimpijskih iger, pa je bila zaradi svetovne vojne, ki je izbruhnila dve leti prej, ta proslava onemogočena. Stadion ▼ Berlinu ni mogel služita namenu, za katerega Je bil zgrajen, šele ponovni mandat Nemčiji, da je priredila pred dvema letoma XL olimpiado, je dal Berlinu pobudo, da Je porušil stari stadion, ki nI pitoeeed sreeče, in kzdmr tet* WbL, ker vsi vetno/Ja na DbI^mu itetooda dfjs z W odbor )B na dveh IctoSnJo^ft ic^^fc P® ^J^" vab nastopna* Japonskega oBmpi£fceg» odbora dokončno sklenil, da bo XTL cfim-pdada leta 1940 v Tokio. Tatosstt naj hI ae proslavila tucfc 2600 letalca obctfoja Japonskega cesarstva- Japonski oflxnp«JsSi odbor nofte preklicati mandata oa^aaitaadje te svetovne športne prireditve, kar npa, da bo spor « Kitajsko do takrat popotao-ma HfcvidBran tn bo miroljubni duh uOo»-pijsfce mish že spet zasvfadai nad vnem Daljnim vatoodom. Tej želji Japomdtaega ofimptijrfcega odbora se prfldjc^aje sevala tudi ves ostali športni svet. Pri viwan tem pa Je le treba prouGBtl vse možnosti, ki bd mogle nastati zaradi posledic sedanjega stanja, ki je popolnoma nasprotno s ko olimpijsko mislijo. V starih 6*fc W bili Grfkd takoj odvrgfl orožje ho. preneha® z borlbaimi, da bi bili lahtoo v mir« pn>-slavili olimpijske svečanosti, česac suvsda danes ni mogoče pričakovati. Pri proučevanju vprašanja, kdo ho cr-ganiztrai tokijsko olimpiacio, Je treba upoštevati dejstvo, da mednaroml oBmp4J*i odbor nikomur ne odvzame mandata na to organteadjo, če ga sam ne vrne. Japonci tega ne žefle, čeprav bodo kneffl, Ce pnsd začetkom te olimpiade ne bo sklenjen mJr, zelo neugodne posledice. Prvo vprašanje — vsaj teorMno — J» vprašanje sodelovanja K3fta£fca, 6e vojna ne bo končana. AH Je mogoče, da bodo Kitajci kot športniki nastopil v Tckija kakor zastopniki vseh ostalih diržav? Se bolj važno pa Je -vprašanje, ali se zaradi vojnega stanja ne bodo števflne države sploh odrekle, da hi potaSale svoje zastopnike ▼ kraje, kjer Je vojna. Zato se mora sklepati, da bi olimpijske igre ▼ čnsn vojne brez dvoma doživele velik neuspeh, ker hi bile samo okrnjene bi bi tako samo škodovale Japonski in njenemu ugledu. Možnost pa Je ge, da ee Japonska jjdaJ aH pozneje umaknila ta vrnite, mandat v času. ko bi nobena droga država zaradi prekratke dobe ne mogta. ve« prevzeti organizacije. V tem primeru bi imel japonski OBmpejski odbor vso odgovornost sa to, da bi tisoči mladih ljudi, ki so se teta ln leta pripravljali, ne imeli možnosti nastopa na oEmpiadL V vsakem primere bi bOa veJBca Skoda za razširjenje oEmpijske mtefl, 6e bd fcOa J&pansks. tn vsej Aziji za mnogo tet od-vzeta vsaka možnost, da bi Imela koristi od moralnih vrednosti, ki j5h prinaša ve-Bčansfcvema prarodBter te proslava vsakokratne oJSmpiade. Preteklo nedeljo je kolesarsko društvo Zarja priredilo na progi Vevče-Vransko in obratno (100 km) medkhibsko kolesarsko dirko, na kateri je startalo 9 seniorsfeih vo-začev. Dirke se je udeležil tudi letošnji Ju-niorski državni prvak in član Edinstva Franc Podmiljščak. Dirkači so odšli na progo ob 13.45. Pred trojanskim klancem Je Imel Premk defekt na gumiju in je precej zaostal za prvo skupina Zaradi poškodbe na nogi Je moral odstopiti tudi Golob (Edinstvo). Tik pred klancem je imel smolo tudi Stibernik, ki mu je prav tako počila guma. Ostali so nato z brzino do 70 km zdrveli proti Trojanam in do obrata na Vranskem Od tod nazaj je skupino vodil Zerjal, ki pa Je kmalu dobil defekt, pri čemer ga je dohitel Premk, s katerim sta skupno hitela za prvo skupino. Ujela sta jo pri Domžalah in odtod so vsi skupaj vozili do cilja, kjer ie bil vrstni red naslednji: 1. Zerjal Oskar (Edinstvo). 2. Premk Pavel, 3. Peternel Ivan, 4. Gregorič Jože fvsi trije Hermes), 5. Podmiljščak Franc (Edinstvo). Najboljše plasirani so dosegli v tej dirki povprečno hitrost 32.5 km na uro. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Juni-orski dvoboj z juniorji Concordije bo v nedeljo dne 26. t m. Vsi, ki so določeni, odpotujejo v nedeljo ob 5.30 z glavnega kolodvora. Zbirališče ob 5. pred kolodvorom S seboj je treba prinesti po možnosti državne ali ferijalne izkaznice za polovično vožnjo. Ostali potujejo z nedeljsko karto. Karte bo kupil vodja pota skupno za vse. Nadalje mora vzeti vsak s seboj sprin-terice. Ostalo opremo je treba dvigniti t petek na našem igrišču za Kolinsko tovarno od 18. do 19., zunanji atleti pa jo dobe ▼ vlaku. Moto-sekeQa sfitenuecNu Obvezen Članski sestanek bo v soboto ob pol 20. ▼ restavraciji >Sesiici«. Prosim vse tovariše, brez izjeme, da se sestanka udeleže Namen sestanka so razgovori o pripravah za moto-ciklistično dirko dne 10. julija na naSem dirkališču. SK Slavfja. Drevi ob 20. članski sestanek na običajnem mestu. Točno in zanesljivo zaradi bližnjega gostovanja. Tajnik. Celjski nogomet. V nedeljo 26. t m. ob 10. bo pričela na igrišču {ni »Skalni kleti« v Celju zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Rapidocn in celjskimi Atletiki. NRPOLEONOUR TR1HR CJUBEZEN \ Zgodovinski roman Slaven je! Kaj mu je treba zbujati videz, da išče ničemurnega zadoščenja v zvezi z najbolj nazadnjaškim dvorom vse Evrope, z dvorom, ki je ves čas prezirljivo gledal na Napoleona, dokler se ni prepričal, da so Bonaparti star plemiški rod!« Pri teh besedah se je zasmejal. Napoleon se je nekoliko vzravnal in preprosto odvrnil: »To .je smešno. Moje plemstvo sta ustanovili zmagi pri Montenottu in Arcolu. Avstrija bi morala to najbolje vedeti.« Murat je nadaljeval: »Ako se zbliža s staro vladarsko hišo, ki jo Francozi zaničujejo, se bo cesar zmanjšal in ponižal. Pravi prijatelji velikega Napoleona mu ne morejo svetovati, da bi vzel hčer cesarja Franca za ženo. Ruska princesa bi bila mnogo boljša. Na tej strani ne more biti ne mučnih spominov ne stare zamere. Ako se hočemo povrh tega opreti na kako tujo silo, se moramo odločiti za Rusijo, ki je močna, med tem ko je Avstrija vendarle samo zmes pokrajin, ki se komaj drže druga druge.« Govornik je obdeloval mizo s pestmi ter obračal mopsasti obraz z žarečimi, izbuljenimi očmi zdaj na desno, zdaj na levo. Pod svojo bahaško vnanjo-1 stjo je bil velik prevejanec in se je upiral avstrij-. ski ženitvi samo iz skrbi za svoje koristi v Napolju. | Mar nI sede! na prestolu nadvojvocHnjinega deda? Takšna zveza je pomenila zanj nevarnost. Toda navzven se je delal zgolj sina revolucije in branilca slavnih izročil francoske armade. Njegov ognjeviti govor je bil dobro preračunan in se Napoleonu ni zdel napačen. »Nikar tako lahkomiselno ne govorite o Avstriji«, je odvrnil svaku; »več življenjske moči ima v sebi, nego ljudje mislijo; avstrijski vojaki so dobri in generali izurjeni. Zadnja vojna to dokazuje.« Da je Louis govoril za Saksonsko, Murat pa za Rusijo, se Napoleonu ni zdelo čudno. Foucheju je bilo težko dognati razpoloženje rodbinskih članov, nikar že, da bi vplival nanje. Vsaka napaka v tej smeri bi bila nevarna. Gotovo je moral omejiti svoje delo na dostojanstvenike. Sicer pa nikakor ni bilo treba enodušnosti nazorov. Zadostovala je večina. Kakor hitro se pokaže ta, se ji bodo gotovo vsi radi pridružili. Napoleon je dal besedo Evgenu. Vsi so brez radovednosti, a s simpatijo čakali njegovega mnenja. Vse ga je imelo rado. Nikomur ni napoto val, saj ni bil ne velik vojskovodja ne širok duh, ampak samo skromen, odkrit človek in pošten upravnik. Njegova vestnost in natančnost sta ga delali Napoleonovega najboljšega učenca Vedeli so, da si tako on kakor njegova mati Jože-fina in njegova sestra Hortenza žele nadvojvodinjo za naslednica To je tudi brez ovinkov povedal in podprl svoj predlog z varnostjo, ki bi jo zveza obeh monarhij prinesla državi, zdaj, ko si po tolikih zmagah iskreno želi miru. Ko je končal, mu je Napoleon prisrčno pomahal z roko. »Nu — Cambacčržs.« Višji kancelar je izpregovoril. Njegov govor je imel zastarelo obliko, ki je ustrezala njegovemu okusu in njegovi ničemurnosti; bil je pač človek stare omike. Vendar je bil za njegovimi besedami vzlic slovesni nabuhlosti globlji smisel. Cambace-res je bil tisti, ki je v Bonapartovem mogočnem upravnem stroju predstavljal stalnost in ravnotežje. — Tudi on se je izrekel proti avstrijski ženitvi. »Ta mlada nadvojvodinja, ki je njena vzgoja gotovo vzorna in ki bi mogle biti njene ljubeznive čednosti vsem evropskim princesam vzor, bi bila za Francijo jako zaželena cesarica, če bi ne bila iz avstrijske vladarske hiše, ki je že izza Karla V. sovražna našim koristim, in če po drugi strani takšna izbera ne bi pomenila nekakšnega preklica tega, kar se je godilo v Franciji pred sedemnajstimi leti, ter nekakšne potuhnjene vrnitve k stari monarhiji. Zadnji kralj in zadnja kraljica sta ji bila krstna botra. Njeno ime bi se zdelo Francozom kakor očitek minulosti, in najboljše opore sedanjega reda bi videle v njem grožnjo. Francija bi bila presenečena in ne bi mogla razumeti tako nepričakovane odločitve; če je pa ne bi razumela, ji tudi ne bi bilo daleč od mržnje...« »To ni povsem tisto, kar sem pričakoval«, je mislil Napoleon. »Stari prekanjenec noče z besedo na dan. Videti je pa, da pripravlja tla...« »Talleyrand ima besedo«, je rekel glasno. Napudrani obraz kneza Beneventskega se je smehljal. Z izbrano elegantnostjo se je nalahno pri- Monfl Napoleona in rekel z globokim, a radočndi* glasom: »Sire, moje mnenje poznate že davno. Ne verjamem ,da bi bila ruska velika kneginja prava. Zahtevam politike kakor tudi cesarjevemu osebnemu okusu bo po moji sodbi najbolje ustrezala zveza z nadvojvodinjo Marijo Luizo. Avstrija je bila dolgo časa nasprotnica Francije. Mi pa ne živimo več v časih Henrika II. ali Ludvika XIV. Gotovo mi ni treba opozoriti na to, da je minulo stoletje večkrat našlo dunajski in versaillski kabinet v najpopolnejšem soglasju. Po naših zadnjih zmagah se Avstrije ni več bati. Kot opora proti Prusiji nam pa utegne veliko koristiti. Govorjenja o nazadnjaškem duhu Habsburžanov je kar preveč. — Princesa ;e vajena pokorščine in v vsakem oziru popolna. Zaradi svoje mladosti se bo zlahka prilagodila francoskim navadam Vem, da so njeni vzvišeni roditelji kakor tudi ona sama naklonjeni misli na to možitev. Ali more kdo trditi, da nam je oričakovati v Petrogradu iste ustrežljivosti? Vojvoda Cadorski kot vnanji minister bo to bolje vedel od mene, a jaz ne verjamem Kar se tiče saksonske vladarske hiše, se mi zdi vkljub svojemu pokol en jn in izkazanim uslugam preneznatna za sorodstveno zvezo s cesarjem vseh Francozov. To bi bilo pač le izhod za silo...« Med tem govorom je jel Napoleon nemirno drsati po svojem stolu. Kaj? Tako je govoril Talley-rand, ki je hotel vendar spet postati minister? Ali re Fouche ni bil domenil z njim, ali je na svojo pest nasprotoval geslu, ki ga je bil razglasil policijski minister? To je bilo nerazumljivo. Drž. rudnik Velenje je % ureditvijo sušilnice za premog znatno izboljšal kvaliteto in NTJDI dobro gorivo za domačo rabo po nizkih cenah: metrski stot lignita po Din 12.— k o so v ca po Din 10.— orehovca po Din 9.— plus l%m prispevek za Osrednji in rez. sklad Bratovske skladnice. Odvzem v vagonskfh pošiljkah aH na drobno z vozovi. KUPUJTE DOMAČE BLAGO! Mal! oglasi Beseda 1 Din. davefc 3 Din za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanj-S, znese& 17 Dtn. Grado, Italija Pension .Aorora Vas vabi. lastnik hotela iz Prage. — Prospekte daje Putnik in vse banke. 14528-38 IBGSEiH a Vsaka beseda 90 par, (iavefc 3 Din. za §ttro ■m dajanje naslova S Din. najmanjši znesek' 12 Din. Prvovrsten šofer m strežaj za gospodo dobi takoj me-(,to. Nemščina in nekaj angleščine pogoj.: samo najboljše reference. Mesto stilno. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. Restavracijsko kuharico perfektno, serrirko in sobarico, ki ie obcr>em servirka, potrebujem za takojšen nastop. Hotel »Solnce«, Rogaška Slatina. 15194-1 Drugo hotelsko kuharico iičem za takoj- — Hotel »Novi svet«, Maribor, Jurčičeva ul. 15092-1 Pekovski pomočnik kateri bi raznašal kruh »trankam, mlajši, dobi takoj mesto. Vrečer Valentin pekarna, Podkoren, Kranj-ska gora. 15112-1 Dva čevljarska pomočnika sprejmem tafcoj. Maks He-sigman, čevljarstvo, Toplice pri Straži. 15179-1 Knjigovodja (kinja) z znanjem srbohrvatskega in nemškega jezika dobi mesto za samostojno vodstvo pisarne. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod šifro »Samostojen«. 15120-21 Mlada natakarica prikupljiva, čedne zunanjosti, dobi takoj službo. — Predstaviti se v soboto 25. t. m. od 11. do 12. tire dopoldce. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15151-1 Gostilniška kuharica in pomožna razumna natakarica, dobita mesto. — Predstaviti se takoj: Gostilna Kkmenčič„ Krekov trg štev. 11. 15165-1 Dobro kuharico in služkinjo za pomoč v gospodinjstvu, sprejmem takoj. Plača po dogovora. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 15162-1 Službe išče ____ 1 Dtn, davefc 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din. Pozor Opravljam čiščenje in mazanje in splošno popravila avtomobilov za mesečno 200 din. Ponudbe na ogl. odd. Jtrtra pod »Popravila« 15164-2 ^^P^VHflHflVVIHBBfli ffifltffl/ ITIIII mirti Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šupo dobro ohranjeno, 50 metrov dolgo in 8 široko, prodam. Rafko Turk, Ljubljana. 15160-6 Gostilničarji in trgovci! Prodam več velikanskih stelaž, pultov, 2 trgovski omari, železno Wert-heim blagajno za pisarno, ogledala. 100 praznih kartonov Itd. Vprašati v trgovini P. Mag-dič. Aleksandrova c 12 14947-6 Avto; moto Beaeda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. BMW mali, 4 sedežni, v zelo dobrem stanju, Opel Olimpia, limuzina, model 1937, Adler Junior, limuzina, model 1937 ter več drugih rabljenih vozov — ugodno proda DKW zastopstvo, J. LOVŠE, Tyr?eva c. 35. 15182-10 Kupim motor malo rabljen, najraje znamke lotz tipe Sachs 98 cm kub. Ponudbe na vse podružnice Jutra pod »Takoj plač.am«. 15053-10 Dvosedežni avto mali francoski, skoro nov poceni naprodaj. Po Izve se v trgovini LJubljana, Karfovška o. 4. 14953-10 Izurjenega i z znanjem nemškega jezika in knjigovodstva, lepim rokopisom in potrebnimi kvalifkacijami za vsako pisarniško delo išče industrijsko podjetje v Beogradu. Ponudbe, lastnoročno pisane, z navedbo dosedanje prakse, prepisom soričeval, fotografijo in plačilnhrii_ zahtevami nasloviti na Propagando a. d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d. pod šifro »956«, Beograd pošt, pret. 409. I I Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Smrekove plohe in deske suhe, ugodno prodam. Kočar Ludvik, Rova, Radomlje. 15145-15 Hlodov smrekovih in jelovih, kupimo vsako količino, franco vagon. — Parna žaga Rog, d. z o. z. Podstenica, pošta Toplice pri Novem mestu. 254-15 wmsstjssm Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno oddani v najem. Poizve se _____„ 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmazU št enesek 11 Din. Šivalni stroj dobro ohranjen, ceno naprodaj. Kolodvorska 35, X. desno. 15154-29 Posest Beseda 1 Din, davek o Din za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. V Kočevju Podgorska ul. 279 prodam lepo, skoro novo zidano hišo, obstoječo iz 2 velikih sob, 1 majhne, kuhinje, shrambe in lepega vrta okoli hiše. Bog. Juvanc, Ribnica, Dolenjsko. 15172-20 Stanovanj? Beseda i Din, daven i Din za Slfro ali dajanje naslova S Din. Najmanj ftl znesek 17 Din. Vilo oddam v najem skupno ali separatno. 2 komfortni stanovanji. Vprašati: Prešernova 24. 14166-21 fH*Twfrl nem takoj, Stalna služba. Srečen zakon, Slovenka 23, Stalnost, Tkalnica, Takoj gotovina, Takoj in ugodno. Vzajemnost,, Vestna novinka, Vojaščine prost. Za jesen, Zmožna, Zagreb, Že vpeljan, Železovarilec, 5000 Od Vas Je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 — SvedoKIcainia HIŠA Beseda 1 Din. daven t Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Čisto sobo bližina gL kolodvora, ena aii dve postelji, takoj oddam. Kolodvorska 35, I. nadstropje. 1515^-23 Opremljeno sobo v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15159-23 Sobo s posebnim vhodom pri univerzi. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 15191-23 J)opisi Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj i 3l znesek 17 Din Znanja s simpatično damo, želi trgovec, ki je večkrat v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijetno«. 15181-24 Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe; Adrija, Agilna, Angleški, Agilen zastopnik, Bernardi-rec, Buffet, Beli jorgovar., brineta, Dober plačnik, Denar, Dobro ohranjen, Delavnica, Dobro vpeljan. Gorenjsko, Hipokreait, Hrana v hiši 500, Izvežbani, In-teligent, Izurjena moč, Kle-parstvo, Mlado pridno dekle, 1. maj 1938, Mala kolekcija, Medo, Nastop takoj, Osamljen, Promet oddam v najem, ro.zve se 20.000 Plačl,ivo takoj Pe-v vseh poslovalnicah Jutra, karna, Plačam do 300 Ple-15155 17 tiljstvo, Pripravna, Postranski zaslužek, Panj, Prijetna . w , soba, Praga 1938 — Velja. Stoječo travo Praktikantinja, Rada delam, vzamem v najem, oziroma P.epetitio, Redno putujem, kupim. TONE HUČ, Ve- Rentabilna niša, Samci, Se-gova ul. 10. I verni del mesta, Skromna in 15150-17 zanesljiva, S 1882, Sprej za dinarjev 860.000.— Nujno se proda posebno lepa in bogato ograjena palača z najmodernejšimi manjšimi stanovanji z zelo luksuznim komfortom. Vsi posamezni prostori v ploščicah, kopalnice z vzidanimi kadmi, umivalniki in ostalimi higijenskimi objekti, terase, balkoni, prvovrstni parket in ostali leseni deli, vhodna vrata iz hrastovine, velika okna z eslin-ger roletami. Fasada iz kamna in brušene opeke, vhod in stopnišče od kleti do podstrešja v večbarvnem marmorju, kombiniranem z oniksom. Streha iz antikorodala. Hiša predstavlja veliko bogastvo in poseben okras prestolnice. Letna renta din 110.000.-V gotovini potrebnih din 580.000.-, ostalo dolgoročna hipoteka. Hiša je nova, 20 let davka prosta, nahaja se v centru Beograda pri novi univerzi. Posebno ugodna prilika za naložitev denarja. Prodaja BOVAN Beograd, Knez Mihajlova 5, telefon 37978 palača »Ta-Ta«. Tisoče zahval prejema »M ORAN A« LASJE PRESTANEJO TAKOJ IZPADATI --- IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU—ODSTRANI PRHLJAJ iU JACAIN HRANI LASNE KORENINE* POŠILJAMO PO POVZETJU-STEKL.DIN.50- Ob vsaki priliki se spomnite da so Jatnrrf .Mali ogtasf v Sloveniji najuspešnejša, naj-cenejša in najhitrejša posredo-valnioa za sluibe vseh vrst. sa prodajo in nakup vseb stvari, za nepremičnine, lokale. podjetja, kapital, te-nitve In ca vse drugo ZAHVALA Vsem. ki so naši nad vse ljubljeni in nenadomestljivi mami, tašči in babici, gospe JULIJI MRAMOR vdov. Kobe roj. Kutil izkazali svojo ljubezen v njeni bolezni, ji poklonili cvetja ter jo spremiti na njeni poslednji poti, izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. NOVO MESTO — LJUBLJANA, dne 23. junija 1938. Žalujoče rodbine KOBfc — MRAMOR Zapustil nas je za vedno po dolgem trpljenju, previden s tolažili za umirajoče naš zvesti tovariš, sodelavec, gospod BUNC DUŠAN UPRAVNI URADNIK JAVNE BOLNICE V SLOVENJGRADCU. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 25. junija 1938. ob 16. uri na okoliško pokopališče v Celju. Blagega tovariša ohranimo v trajnem spomnm. Slovenjgradec, dne 23. junija 1938. ZDRAVNIKI IN URADNIKI JAVNE BOLNICE V SLOVENJGRADCU. MAGNEZIJA SAN PELEGRINO Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je priporočljiv preparat za otroke, ker pre- S preči bljuvanje, ki ga povzroči preobtežen želodec aH vretje želodca. — Zadostuje vsebina kavne žličke, da se dete iztrebi. Zahtevajte znamko S. PELEGRINO preko katere je podpis tvrdke ProdeL Prodaja se v lekarnah v Škatlicah vsebujočih eno dozo, z aH brez vonja po janežu. Prodajna cena din 6.—, 27263-25/X 1993 I, NARODNA IISKARNA - LJUBLJANA IZVRŠUJE VSE VRSTE TTSEOVBS PREPROSTE IS NAJFISBJ&B čitajte In širite »JUTRO« Vzajemna posojilnica Miklošičeva cesta nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge * 4% do 5% po dogovoru_ Nove vloge tn ^^^^^ ^ KRATKOROČNA POSOJILA, zahtevo vsak čas v celoti izplačajo. - Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale » L majem 1938 »a nove vloge. VZAJEMNA POSOJILNICA »-- ZAKLETI GRAD Urejuje Mn Easjjen, Izdaja ^konzorcij *Jutnu Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za imieratni del je odgovoren Alojz Novak. ~ y«i j Ljubljani.