Stane:
Za cclo leto.....K 20—
za pol leta......«  10'—
za Celrt leta.....«    5"—
za  1 mesec......«    1'70
Posamezna gtevilka 60 vin.
UredniStvo   in   upravniStvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovzu), pritlicje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik..
Socijalna demokracija in komunizem.
M. Poljanin — Moskva.
Pod krinko socijalne demokracije se ust-varja danes razpolozenje za komunizem. Toda ali sta socijalna demokra cija in komunizem istovetna ? Ne! Ce primerjamo teoreticni program komunistov s smotri in stremljenji socijalne demokracije, v kolikor so ti v erfurtskem programu in v ukrepih strankinih zborovanj tocno opredeljeni, najdemo kopo bistvenih razlik nacelnega znacaja. Te raz-like   so   osredotocene   v sledecih nasprotjih:
1.   Socijalna demokracija si je svesta, da slone vse politifine in socijalne razmere na zgodovinski uvetnosti; zato zastopa n a 6 e 1 o evolucije, polahnega   razvoja navzgor.
Komunizem je uverjen o moznosti ne-nadnegapreokreta vseh politifinil^gospodarskih in socijalnih prilik ; zato zastopa n a c e 1 o rev olucij e, nasilnega prevrata.
2.   Socijalna demokracija je izrazito de-mokraticna stranka, ki stremi za gospostvom vseobfiega ljudstva, mesto razrednega go-spostva.
Komunizem je 6isto protidemokraticna — da rabim novo skovanko — proletariokra-ticna stranka ; njen smoter je razredno go-spostvo industrijskih delavcev in brezpoaest-nega kmeCkega prebivalstva.
Iz teh dveh nacelnih razlik sledi cela vrsta nadaljnih nesoglasij v teoriji.
Toda mnogo globlji, nego v teoriji, je prepad med socijalizmom in komunizmom v politifinem udejstvovanju, v resniCnem ziv-ljenju. Zdi se, kakor da stoji na eni strani moderna kultura s svojim znanjem in stalno rastoco produkcijo, na drugi pa se prihuljeno bliza srednjevesko barbarstvo z gospodarskim nazadnjastvom.
Ce razumemo v komunizmu (boljsevizmu) gotove bistvene znake dejanskih razmer v vseh oblikah njih pojavljanja in razvoja, ne pa idealne podobe, prikrojene tako, da se da z njimi lagodno ovreci vsakorSna neljuba kritika, moramo pribiti, da stoji komu-ni8f,i 6 n i dejanski svet v krifieSem nasprotjuz vsemi na6eli, ki so jib. njegovi voditelji in teoretiki pred   njim   oznanjevali.
Oglejmo si nekoliko toliko hvalisani komunizem v Rusiji!
„Mi hočemo enotno, nedeljivo republiko s krepko vlado na podlagi prostovoljnega privoljenja vseh narodov Rusije" — je izjavil Tatar Lenin-Uljanz na generalnem kongresu delavskih in vojaških so^jetov ruskih meseca junija 1917 (Iz vesti j a od 29. junija 1917.) A pol leta kasneje V „Če mi nočeš biti brat, boš okusil teški bat," so rjoveli komunistični topovi nad vse narode (Lete, Este, Litvance, Ukrajince, Mingrelce, Gruzin-ce etc. etc), ki niso smatrali Leninove slovesne izjave o pravici vseh do svobodne samoodločbe za lažnjivo frazo.
Ustava ruske komunistične, federativne sovjetske republike ukinja zasebno posest zemlje in določa : „Zemlja je skupni imetek vsega naroda s pravico pojedinca, da poseda od nje toliko, kolikor potrebuje sam."
Danes pa je v Rusiji vsa zemlja, tudi ona, ki je bila poprej državna last, v zasebni posesti. Samo da so pozamez-na posestva zvečine promenila gospodarje. Novi zasebni lastnik gospodari zemlji, celo v škodo države, vseobčnosti; polastil se je zemlje, seka gozdove, a brani se — in to z uspehom -- obdelovati polje. Bucharin, pač najznamenitejši teoretik komunizma, priznava danes, da je prejšnji brezposestni kmet zdaj neomejen gospodar zemlje in pripominja, da je njegova politika, da namreč ne izrablja zemlje do polne in skrajne mere, teško oškodovala vseobče prebivalstvo.
Odlok od 28. junija 1918 je proglasil vsa industrijska podjetja v Rusiji za državno last. Ne glede na to, da se danes skoro ne more govoriti o kaki plodonosni industrijski delavnosti v Rusiji, stoji njena socijalizacija v globokem nasprotju z vsemi demokratskimi načeli. V socijaliziranih tovarnah so nadure in nočno delo postavno dovoljene — tudi mladoletnim in ženskam; akordno delo in Tavlor-sistem sta splošno v navadi, stavke so pod smrtno kaznijo prepovedane.
Nacionalizacijo denarnih zavodov danes sovjetska vlada že sama obžaluje; zato je izjavila antanti zajedno s priznanjem inozemskega dolga, ki je bil tudi anuliran, da jo pripravljena za ceno priznanja sovjetske vlade'po antanti razveljaviti to nacionalizacijo.
Vse, prav vse, česar se je komunizem v Rusiji lotil, da ustvari boljši gospodarski in svetovni red, je imelo isti uspeh.
Pred vsem je vzbudil komunizem   meščansko   vojno,   polno
grozot, nakopičil je žrtve na žrtve, uničil je skoro vse kulturne pridobitve in kulturonosce, povzročil je gospodarske izgube, ki jim danes niti videti ni meja, in kar je glavno: komunizem gradi iz Rusije kolo ni jo Nemčije, ki dela na vse kriplje, da zavije vrat boljše-viškim pesmim in njih pevcem.
Ruski komunistični mogotci vidijo danes bolj, kakor le kdaj, v svetovni revoluciji edini spas svojih vratov in komunizma na Ruskem. In to je vzrok, da naj nameri zmagoslavni pohod komunizma svojo uničevalno pot proti zapadu ; zato naj tudi zapadni narodi okusijo „železno pest komunizma", kakor imenuje Lenin diktaturo proletarijata.
Odtod tudi svetovna propoganda komunistične veroizpovedi.
Zgodovinska izkušnja uči, da ne tiči moč le v znanju, temveč tudi v veri. Ne, kar je res, ampak, kar se smatra za resnično, to — žalibog le prepogosto odloča. Baš svetovna vojska je pokazala dolgo vrsto dejstev, kako upliva psihoza na narode in njih voditelje. In tako delujejo gospodje komunisti, ti novi svečeniki enostranske resnice, z mnogimi najrazličnejšimi sredstvi na komunističnem za-strupljevanju vodnjakov.
Toda le vera, ki gore prestavlja, je v stanu, da vidi v gospodi komunistih in v njihovem nauku prihodnje osrečevalce sveta.
Pač pa komunistična propaganda lahko povzroči skoro vsaki evropski državi že t najbližji bodočnosti slične teškoče in nevarnosti, kakoršne je morala preživeti Rusija in — en miniature — tudi Ogrska.
Komunizem je bolezen, ki ji pravimo — blaznost; deluje nalezljivo, kakor vsaka blaznost.
Da se očuvamo te bolezni, je treba, da se držimo teh-le navodil:
1.     Potrebno je takojšnje, vsestransko vtstno proučevanje te bolezni; študij mora biti brez predsodkov.
2.   Treba je najti sredstev, da se prepreči pojavljanje bolezni.
3.  Treba je proučevanja sredstev za boj proti njej, če je že izbruhnila.
Dobri genij človeštva pa ohrani in čuvaj paradiško Jugoshvvijo vsega zla, posebno komunizma, ki se ga le tedaj iznebimo brez bolečin, če mu sploh ne odpremo vrat.