Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII., št. 141
Ljubljana, sreda 18. junija 1941XIX
Cena Din 2 — cent. 60
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din, Za inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana. S. A^ Milano
Srdita bitka pri Tobruku
Protinapadi italijansko-nemskih oklopnih sil so povzročili Angležem hude izgube
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. junija naslednje 377. vojno poročilo:
V	noči na 17. t. m. je bilo bombardirano mornariško oporišče La Valletta.
V	Severni Afriki se je srdita bitka na fronti pri Tobruku nadaljevala ves včerajšnji dan. Sovražnik, proti kateremu so italijansko-nemške oklopne sile izvedle protinapade, je utrpel znatne izgube. Samo v prvem dnevu bitke je bilo uničenih nud 60 angleških oklopnih vozil.
Italijansko-nemški letalski oddelki so aktivno sodelovali s kopnimi vojskam' in so uničili ter poškodovali številna mehanizirana prevozna sredstva. V letalskih bitkah je bilo setrcljenih 11 angleških letal.
Sovražna letala so bombardirala neka.j krajev v pokrajini pri Bengaziju.
V	Vzhodni Afriki se v Gali in Sidamu nadaljujejo predvideni pokreti naših čet, ki jih ovira slabo vreme.
Na drugih bojiščih ničesar novega.
Doživljaji posadke potopljene Sadje
Berlin, 17. jun. s. Pred nekaj dnevi sta ob libijski obali pristala dva reševalna čolna z nekaj člani posadke ladje, ki jo je angleško mornariško poveljstvo najelo za
| prevažanje streliva v Tobruk. Nemška letala so ladjo napadla in jo potopila z vsem njenim poslednjim tovorom. Med rešenci je bil tudi poveljnik ladje, dodekaneški Grk. Poročevalcu agencije DNB je dal naslednje izjave:
Angleške pristaniške oblasti so nas sredi aprila zadržale v Aleksandriji, kjer smo se trenutno mudili, ter so nas prisilile, da smo pričeli prevažati z našo ladjo, ki je izpodrivala približno 1000 ton vode, razno blago za angleške čete. Pred približno osmimi dnevi smo prejeli nalog, da nato-vorimo strelivo, življenjske potrebščine in vodo za Tobruk. Spremljal nas je angleški minolovec, ki je našo ladjo tudi nekaj časa vlekel za seboj. Nenadno je z neba strmoglavilo neko nemško letalo in spustilo na nas nekaj bomb. Angleški minolovec nas je v hipu prepustil usodi in se oddaljil. Naša ladja je bila poškodovana. Krmilo je postalo nerabno in tako je ladja obstala na vodi. Naslednje jutro, ko smo se že približali Tobruku, so nas znova napadli nemški lovci, ki jim je uspelo do kraja uničiti ladjo. Parnik se je nazadnje še vnel. Tedaj smo v naglici z reševalnimi čolni zapustili potapljajočo se ladjo. Bil je ravno še čas, da nismo postali žrtve silne eksplozije, ki je kmalu nato nastala na ladji.
4k© vojno poročilo
Učinkovito sodelovanje nemških letal v bojih pri Sollumu
Berlin. 17. jun. Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
V	Severni Afriki trajajo boji na fronti pri Sollumu dalje z uporabo močnih sil na obeh straneh. Oddelki nemškega in italijanskega letalstva so učinkovito posegli v boje na zemlji. Strmoglavna letala so razpršila angleške kolone vozil in zbiranja čet. Bojna in rušilna letala so obstreljevala oddelek angleških oklopnih voz v pripravni postojanki. Izgube oklopnih voz pri sovražniku so se znatno povečale.
Letalstvo je bombardiralo več pristanišč ob angleški jugozapadni in jugovzhodni obali ter tudi ob vzhodni obali Škotske. Bojna letala so zadnjo noč obmetavala z bombami več angleških letališč. Pri Plvmouthu je bila uničena z bombo 300tcnska trgovska ladja, ob škotski vzhodni obali n? hudo poškodovana še druga trgovska ladja.
Poskusi angleških letal, da bi podnevi priletela v Nemški zaliv in nad zasedeno ozemlje, so se zrušili ob hudih izgubah za sovražnika. V letalskih bojih in jh> protiletalskem topništvu je bilo sestreljenih 15 anglešlsih letal, dve pa so sestrelili stražni čelni.
Sovražnik je metal zadnjo noč na nekaterih krajih v zapadni Nemčiji rušilne »n zažigalne bombe. Več civilnih oseb je bilo ubitih, druge so bile ranjene, razen tega pa so bila v stanovanjskih predelih razdejana ali poškodovana poslopja. Zadete so bile tudi posamezne industrijske in železniške naprave. Nočni lovci so sestrelili 9 angleških letal.
V	časn od 13. do 16. jnnija je izgubil sovražnik v celoti 53 letal. Letalstvo je sestrelilo 48 letal, pet pa vojna mornarica.
v i*tem času je bilo izgubljenih 22 lastnih letal.
Uničen angleški oklopni polk
Berlin, 17. jun. d. V bitki pri Sollumu je bil doslej en angleški oklopni polk popolnoma uničen. Druge angleške oklopne formacije so pretrpele izredno težke izgube, še preden so utegnile nastopiti, ker so jih pravočasno odkrila in napadla nemška bombna letala.
Napadi na Ciper
Berlin, 17. jun. rs. Nemški bombniki so napadli letališči v Pakhosu in Nikoziji na Cipru z dobrimi uspehi. Ugotovljeni so bili zadetki v polno med vojaškimi taborišči in zatočišči za vojaštvo.
Nočni letalski napadi na Anglijo
San Sebastian, 17. jun. ir. Kakor javlja uradno angleško poročilo, so tudi preteklo noč razvijala nemška letala nad Anglijo znatno aktivnost. Bombe so bile vržene na razne točke zlasti ob vzhodni angleški obali ter na zapadno in južnozapadno Anglijo. Napadi so zahtevali dokaj človeških žrtev.
Devet angleških letal sestreljenih
Berlin, 17. jun. ir. Angleška letala so preteklo noč napadla kraje v zapadni Nemčiji. Protiletalska obramba je devet letal pri tem sestrelila. Angleška letala so metala bombe na razne kraje, zlasti pa so zadela stanovanjske okraje. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev. Na vojaških objektih škoda ni bila povzročena.
1C položaju v Sredozemlju
Angleško vojno brodovje ni nikjer več varno, najmanj pa
v Sredozemlju
Berlin, 17. jun. s. Današnji nemški listi prinašajo obširen pregled operacij nemškega in italijanskega letalstva na področju vzhodnega Sredozemlja. »Volkischer Bec-bachter« pravi, da kažejo zadnje zmagovite akcije proti najvažnejšim angleškim pomorskim in letalskim oporiščem v Aleksandriji in Haifi ter na Cipru, da sovražno vojno brodovje ni več varno niti v onih pristaniščih, ki jih je smatrala angleška admiraliteta za najvarnejše in neranljive. Izgube angleške vojne mornarice so po veliki zmagi na Kreti tem bolj občutne in boleče, ker se lahko reče, da je angleško vojno brodovje v Sredozemlju že naravnost dec-imirano. K temu je treba dodati še letalske akcije proti Malti in proti Gibraltarju, pa imamo potem točno sliko nad vse težkega položaja, v katerem se sedaj nahajajo Angleži v Sredozemlju po zmagovitem zaključku vojne na Balkanu.
»Lokalanzeiger« se bavi z istim predmetom ter pripominja, da angleška vojna mornarica ne ve več, kam bi se zatekla, ter nudi v svojem neprestanem beganju iz ene luke v drugo pri iskanju zavetja, ki bi bilo dovolj varno, italijanskim-nemškim bombnikom najboljši cilj. S tem je še enkrat postalo očitno, da ima v sedanji vojni letalsko orožje nedvomno premoč nad vojnim brodovjem. Važnost osvojitve Krete se kaže vsak dan bolj. V 11 nočeh so letala osi izvedla sedem najhujših letalskih napadov proti velikemu strateškemu trikotu, ki ga drži sovražnik v Sredozemlju.
»Borsenzeitung« pravi, da je Angleže privedla k poskusu protiofenzive na fronti pri Sollumu obupna potreba, da razbreme-ne pritisk, ki ga izvajajo v vzhodnem Sredozemlju italijansko-nemške vojaške akcije. Angleži iščejo na ta način izhod, preko katerega bi lahko zbežali iz neizprosnega oklepa. Churchill je mislil, da lahko na
afriškem bojišču podvzame vojaški sprehod propagandnega značaja z namenom, da vsaj za kakšen dan pomaga k dvigu prestiža angleške imperialne vojske, angleška vojaška poveljstva pa so kmalu prišla do spoznanja, da bodo Churchillove pustolovščine v Egiptu in Siriji drago plačane in sicer na njihove stroške.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da dogodki v Afriki in v Sredozemlju ne odvračajo pozornosti letalcev in mornarjev drugih področij, kjer je mogoče sovražnika temeljito zadeti. Bitka na Atlantiku se dejansko nadaljuje z novimi uspehi, kakor je to razvidno iz včerajšnjega nemškega vojnega poročila, ki je javilo potopitev pet velikih tovornih ladij v močno zavarovanem konvoju zapadno od Gibraltarja. Ni se treba čuditi, če Churchill v takem položaju izvaja vedno nove pritiske na Ameriko v zadnjem obupnem poskusu, da bi rešil, kar se rešiti da. Anglija se zaveda, piše »Morgenpost«, da z lastnimi silami ne more ničesar več opraviti. Prav zato kliče na pomoč Ameriko, ki naj bi v smislu angleških iluzij pomagala iz vseh težav.
Listi omenjajo s poudarkom veliko izgubo, ki jo je včeraj pretrpelo angleško letalstvo, ko je poskusilo preleteti Kanal, kjer so Angleži v letalski bitki izgubili 15 letal. »Zwolf-Uhr-Blatt« omenja s posebnim poudarkom učinkovite akcije italijanskega letalstva proti gibraltarski trdnjavi, ki je v stalnem stanju vznemirjenja ln kjer so pristaniške naprave ter obrambne postojanke utrpele največjo škodo. Čeprav napad v večjem obsegu proti Gibraltarja še nI bil organiziran, je angleška trdnjava vendarle doživela že zeio hude udarce. Doslej so letala oboroženih izvidniSkih formacij že 99 krat preletela Gibraltar.
Duce sprejema Visokega Komisarja in sosvet Ljubljanske pokrajine
Spopad francoskega brodovja z angleškim
Vichy, 17. jun. d. Kakor javlja agencija OFI iz Bejruta, so francoski hidroplani snoči ob 19. uspešno napadli angleško vojno brodovje v bližini sirijske obale. Tudi francoske vojne ladje so nastopile proti angleškemu brodovju, v katerem sta bili dve križarki in štirje rušilci. Francosko brodovje ni utrpelo izgub.
Vichy, 17. jun. d. Agencija OFI javlja iz Beiruta, da so francoske čete v torek na bojišču v Siriji še oja&le svojo ofenzivno aktivnost. Zlasti so bile izvedene uspešne akcije pri Ezri. Kuneitri in Mer_ sajumu. Francosko letalstvo je nudilo kopni vojski uenkovito pomoč. Tudi pri Kifri so francoske čete pridobile na terenu.
Francosko letalstvo je izvedlo obsežne izvidniške polete nad sovražnim zaledjem in nad puščavo. Južno od Damaska in pri Zeraji so bombniki uspešno napadli sovražno voisko.
Angleži niso prodrli do nssrja
Vichy, 17. jun. d. Uiadno zanikajo vesti, da bi bila angleška vojska v Siriji mimo Alepa zopet prodrla do morske obale.
Bejrut, 17. jun. s. Vest, da bi bili Angleži obkolili Alepo in prodrli do Sredozemskega morja, ni točna. Ta vest je bila že dvakrat demantirana. V smeri od Ev-frata Angleži že dva dni niso napadli.
Poveljnik francoskega letalstva v Siriji
Vichy, 17. junija, s. Letalski minister general Bergery je bil imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih letalskih sil v Siriji.
Angleško priznanje o namenih v Siriji
Berlin, 17. jun. d. Kakor javljajo iz Londona, odkriva sedaj »News Chronicle« pravi namen angleškega napada na Sirijo. List piše, da je Angliji zmaga s Sirijo potrebna in da bo treba za dosego te zmage tudi hitreje in bolj brutalno nastopiti. V primeri z angleškimi interesi so izgube, ki bi jih pri tem utrpeli Francozi, postranskega pomena.
V francoskih uradnih krogih je to prostodušno priznanje angleškega lista zbudilo veliko pozornost. Pripominjajo, da se že doslej Anglija ni mnogo menila za življenje Francozov, da pa še ni nikdar tako odkrito povedala svojih namenov.
Stališče Nemčije
Berlin, 17. junija, s. Na včerajšnjem sestanku tujih novinarjev je bilo podanih nekaj izjav glede Sirije. Na vprašanje, ali so operacije nemških bombnikov v bližini sirijske obale v kakšni zvezi z morebitnim vojaškim sodelovanjem s Francijo, je bilo izjavljeno, »da je tudi to odsek, na katerem se os bori proti Veliki Britaniji.« Namen, ki ga imajo nemške oborožene sile, je napadati in zadeti sovražne ladje, kjer koli se pojavijo. Vse drugo nima posebnega pomena. Kar se tiče domnevanega vojaškega sodelovanja med Francijo in Nemčijo, je bilo izjavljeno: nič nam ni v tej stvari ne podrobno, ne v splošnem znanega.
Napad na norveško petrolejsko ladjo
San Sebastian, 17. jun. ir. Po došlih informacijah je francosko obalno topništvo v Novi Gvineji obstreljevalo norveško petrolejsko ladjo, ki plove v angleški službi. Pozneje so isto ladjo napadla tudi francoska letala ter so jo obstreljevala s strojnicami.
Povratek francoskih jetnikov v domovino
V>chy, 17. jun. d. V Lyor je prispela včeraj prva skupina izpuščenih francoskih vojnih ujetnikov. Oblasti s poveljnikom mesta na čelu, ki je zastopal Maršala Pe-taina, so jim priredile prisrčen sprejem.
Himmlerjev jubilej
Berlin, 17. jun. ir. Ob peti obletnici, odkar je Heinrich Himmler prevzel vodstvo nemške policije, prinašajo danes nemški listi tople pozdravne članke.
Proslava praznika topništva
v vojašnici
»Duca d'Aosta«
rribuna s častnimi gosti: Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli, poveljnik armadnega zbora Eksc. general Robotti, rektor univerze dr. Slavič in predsednik Akademije znanosti dr. Nahtigal
aršal De Eosio v
lam
Ljubljana, 17. junija.
Maršal Italije Emilio de Eono, Kva-drumvir Revolucije in Inšpektor Pre-komorskih čet, je dospel danes v Ljubljano ia Postojne, kamor mu je šel naproti Poveljnik druge Armije.
Častna četa I. Grenadirskega polka z godbo in zastavo mu je izkazala vojaške časti pri vstopu v mesto, kjer ga je sprejel Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc. Emilio Grazioli, ko-
mandant armade Eksc. general Robotti, divizijski poveljnik Orlando in drugi.
Prebivalstvo Ljubljane iskreno pozdravlja znamenitega maršala Italijanske Vojske, ki je eden najbližjih sodelavcev Duceja in Kvadrumvir fašistične Revolucije. Kot fašist in general je bil vedno v prvih vrstah v nacional, nem življenju zadnjih 20 let. Maršalu, ki je prišel v Ljubljansko pokrajino, da pregleda čete II. armade, izražamo svoje najudanejše pozdrave.
Viso
>n soc
V kratkem bo odrejeno ©fcvezss© gmfEVIJanjs pri valnicah za delo — V Delavskem fSsisisi — Velik dar knjižnici Delavske zbornice
Včeraj zjutraj je Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine obiskal urade in naprave Borze dela ter Delavske zbornice.
Eksc. Graziolija, ki ga je spremljal nacionalni svetnik Vagliano, sta na borzi dela sprejela predsednik in ravnatelj uradov posredovalnice za delo, ki sta ga spremljala na njegovem obhodu po posameznih oddelkih, na katerem se je podrobno zanimal za organizacijo službe. Visoki Komisar je obšel in pregledal posamezne oddelke, kjer se je delo nadaljevalo. Govoril je z več delavci in se je zanimal za njihove delovne in družinske razmere. Visoki Komisar je hotel biti informiran o sistemu prijavljanja brezposelnih delavcev in je nazadnje napovedal, da bo v kratkem odrejeno obvezno prijavljanje pri posredovalnicah za delo.
Eksc. Grazioli je nato pregledal Delavski dom in tudi delavsko kuhinjo. Ogledal si je vse naprave v kuhinji in obednice, kjer so ga prisotni sprejeli s prisrčno dobrodošlico. V obednicah je Visoki Komisar govoril z mnogimi delavci in se je zanimal za njihove prilike, posebno pri onih, ki so se šele pred kratkim vrnili v domače kraje.
Pri nadaljnjem obisku si je ogledal skupna in ločena ležišča ter je izrazil svoje zadovoljstvo spričo organizacije, ustroja in čistoče v tem oddelku doma. Preden je zapustil prostore te delavske ustanove, je Visoki Komisar nagovoril njene nameščence in jih je pozval, naj se z vedno večjo vnemo posvetijo potrebam delavstva, ki mu bo tudi on posvetil vso" skrb.
Visoki Komisar je nato obiskal Delavsko zbornico, kjer sta ga pričakovala predsednik in tajnik. Pregledal je urade, v katerih je bilo delo v "polnem teku. Tam se je -razgovarjal z nameščenci in spet z velikim številom delavcev. Visoki Komisar je bil tudi v knjižnici, kjer ga je sprejel knjižničar. Ob tej priliki je izjavil, da je odredil, naj se zbornici dodeli 5000 lir za nabavo italijanskih knjig.
Nazadnje je obiskal kuhinjo in obednice v Delavski zbornici, kjer so ga delavci sprejeli s prisrčno vdanostjo. Visoki Komisar jih je pozdravil in jim želel vse dobro. Preden je zapustil Delavsko zbornico, je Visoki Komisar opozoril vse nameščence na njihovo pomembno nalogo v službi naroda, ki mu namerava posvetiti vso pozornost.
Japonsko finančno sodelovanje z Evropo
Tokio, 17. jun. rs. List »Asahi šimbun« se bavi z blokiranjem italijanskih in nemških kreditov v Zedinjenih državah ter pravi, da sedaj ta ukrep ne zadeva normalnega poteka gospodarskih stikov med Japonsko in Evropo, da pa bo v bodoče ta ukrep morda prisilil Japonsko, da sklene z Evropo finančni sporazum.
Vangčingvej na obisku v Toki ju
Tokio, 17. jun. d. Včeraj je prispel v Tokio na osemdnevni obisk predsednik nankingške vlade Vančingvej. Na kolodvoru sta ga med drugimi sprejela ministrski predsednik princ Konoje in zunanji minister Macuoka. Jutri bo Vančingveja
sprejel mikado.
_>
Obnovite naročnino!
Ureditev zasebnega zavarovanja
v Ljubljanski pokrajini
Gospodarstvo
Trgovinska pogajanja med Italijo in Hrvatsko
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi Ducejevega razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX, glede na uredbo ministrskega sveta bivše jugoslovanske države z dne 25. februarja 1937, št. 115 in smatrajoč za potrebno zajamčiti enotno in celotno rešitev vprašanj zasebnega zavarovanja v Ljubljanski pokrajini, odreja;
Člen 1. Nadzorstvo, ki ga je izvrševalo ministrstvo za trgovino in industrijo nad poslovanjem zasebnih družb v zavarovalni stroki po prejšnjih zakonih in posebej še po uredbi z dne 25. februarja 1937, kakor tudi nazdorstvo po banski upravi, izvršuje odslej za družbe, ki imajo sedež ali podružnice v Ljubljanski pokrajini ali ki v njej delujejo, Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino.
Člen 2. Predhodna dovolitev Visokega
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na prejšnje odredbe o odložitvi plačil glede na komisariatski naredbi z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 12 in z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24, s katerima je bila odrejena odprava splošnega moratorija ter omejen moratorij za banke in zavarovalnice, in ker smatra za umestno, da se obnove normalne razmere na denarnem tigu z ukinitvijo odloga plačil, ki jo je ouiGgočil zboljšani položaj denarnih zavodov. pri čemer naj bi se istočasno prilagodili kreditni pogoji novemu gospodarskemu položaju, nastalemu v Ljubljanski pokrajini, odreja:
Men 1. S 16. junijem 1941-XIX so ukinjene omejitve plačil denarnih zavodov po nareobi z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24.
člen 2. Od istega dne naprej se delijo vloge (r.a knjižice, v tekočem računu itd.) ne glede na ras, kdaj so nastale, pri denarnih zavodih v sledeče skupine:
a)	\!<>ge a vista, ki so vlagateljem vsak čas in brez omejitve zneska na razpolago,
b)	vezane vloge, s katerimi morejo vlagatelji razpolagali s tri ali šestmesečnim odpovednim rokom,
c)	Navadne vloge, glede katerih morejo vlagatelji razpolagati mesečno z 10% vseh pologov, pri vlogah, manjših od dia 50.000 r-a s 30%, do največ 5000 dinarjev mesečno.
Cien 3. Denarni zavod kakor tudi vlagatelj smeta vsak čas v celoti ali deloma odpovedati vloge iz črke c) prednjega člena z odpovednim rokom 3 mesecev, po čigar preteku ima vlagatelj pravico, da z vlogo oziroma z odpovedanim delom vloge prosto razpolaga.
Ce odpove denarni zavod, obdrži vlagatelj pravico mesečnega razpolaganja v mejah, določenih v prednjem členu tudi glede odpovedanega dela; če pa odpove vlagatelj, te pravice nima, dokler ne preteče ta rok.
Velja, da je odpoved preklicana, če vlagatelj ne razpolaga z navadno vlogo ali z njenim odpovedanim delom v 14 dneh po preteku tega roka.
Člen 4. Navadne vloge iz črke c) člena 2 se morejo na vlagateljevo zahtevo vsak čas pretvoriti v vezane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom po črki b) istega člena.
Člen 5. Denarni zavod sme dovoliti vlagatelju v primeru dokazane nujne potrebe pretvoritev vezane ali navadne vloge v celoti ali deloma v vlogo a vista, pri čemer obremeni vlagatelja z razliko med obrestno mero za tisto skupino in za vloge a vista.
Člen 6. Obrestno mero za posamezne skupine vlog iz člena 2. določa odbor, sestavljen iz po enega zastopnika sledečih strokovnih organizacij: Društva bančnih zavodov, Zveze hranilnic in iz enega odposlanca, ki ga določijo zadružne zveze.
Sklepe mora odobriti Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Tako določena obrestna mera, ki se objavi v Službenem listu, je ob\Tezna za vse denarne zavode.
Člen 7. Do vštetega 30. junija 1941-XIX morejo vlagatelji naznaniti denarnim zavodom, v katero skupino naj se njihova vloga uvrsti. Če tega ne naznanijo, se uvrste vloge v skupino c) člena 2. (navadne vloge).
Vsekakor se uvrste v to skupino vloge, nastale pred 15. aprilom 1941-XIX, z izjemo tistega njih dela, s katerim je mogel vlagatelj razpolagati na podlagi členov 1. in 4. naredbe z dne 14. maja 1941-XIX,
Zagreb, 17. jun. (Velebit.) Hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič je po svoji vrnitvi iz Benetk poslal italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu brzojavko, v kateri izraža svojo globoko zahvalo za simpatije, ki jih je izkazal Hrvatski o priliki pristopa k trojnemu paktu. Prav tako se zahvaljuje za prisrčen sprejem, ki ga je bila deležna hrvatska delegacija v Benetkah.
Nemškemu zunanjemu ministru Ribben-tropu je poslal dr. Lorkovič brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za razumevanje, ki ga je izkazal Hrvatski, ker je kljub svoji prezaposlenosti osebno prisostvoval aktu pristopa Hrvatske k trojnemu paktu.
Bratislava, 17. jun. (Velebit.) Predsednik Slovaške dr. Tiso je poslal ob pristopu Hrvatske k trojnemu paktu dr. Pa-veliču brzojavne čestitke. Prav tako je brzojavno čestital poglavniku slovaški ministrski predsednik dr. Tuka, ki je poslal podobne brzojavke tudi italijanskemu, nemškemu in hrvatskemu zunanjemu ministru.
Madrid, 17. jun. ir. šef diplomatskega oddelka zunanjega ministrstva je izjavil, da namerava Španija nemudoma priznati neodvisno državo Hrvatsko.
Madrid, 17. jun. s. Tukajšnji tisk razpravlja z velikim poudarkom o pristopu Hrvatske k trojnemu paktu. Španski listi opisujejo dogodek kot zelo važen in nagla-šajo, da bo mlada Hrvatska sodelovala v organizaciji novega evropskega reda. Z ustanovitvijo samostojne Hrvatske so bile dokončno razbite vse umetne tvorbe ver-sajskega miru in sila političnih in socialnih ideologij osnih velesil je prišla zlasti
komisariata je potrebna:
a)	za opravljanje zavarovalnih poslov po družbah, ki še nimajo dovolitve,
b)	za kakršen koli dogovor o prenosu delniške glavnice ali zavarovalniške listnice družb, ki so doslej poslovale v Ljubljanski pokrajini, na druge družbe, ne glede na njih državno pripadnost, tudi če jim je že dovoljeno delovanje v tej pokrajini.
Člen 3. Morebitni dogovori, ki bi bili v nasprotju z določbami iz prednjega člena, so nični.
Kršitelji se poleg tega kaznujejo z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev.
Člen 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 14. junija 1941-X1X.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
št. 24, v kolikor vlagatelj tega dela ni dvignil.
Člen 8. Z izjemo Hranilnice Ljubljanske pokrajine, ki bo opravljala izplačila v mejah, določenih za redne denarne zavode, se za prvo uporabo te naredbe določajo meje mesečnih izplačil iz navadnih vlog po črki c) .lena 2.. omenjenih v drugem odstavku prednjega člena, za hranilnice, urejene z uredbo z dne 24. novembra 1938., za zadruge, urejene z zakonom z dne 11. septembra 1937. in za Državno hipotekarno banko z 10% pologov, za vloge, manjše od 25.000 dinarjev pa z 20% do največ 2.500 dinarjev.
Člen 9. Do vštetega 30. junija 1941-XIX ostane obrestna mera za vloge pri denarnih zavodih nespremenjena.
Člen 10. Odložitev odkupovanja ln dajanja posojil na police življenjskega zavarovanja, izdane pred 15. aprilom 1941-XIX, se podaljšuje do vštetega 31. julija 1941-XIX. Vendar se smejo dajati posojila, kolikor so potrebna za plačilo dospelih premij, a tudi v višji izmeri do polovice zneska, ki bi se dal na podstavi vplačanih premij dobiti za odkup na dan izdaje te naredbe. toda največ 5000 dinarjev na vsako polico.
Člen 11. V ničemer se ne spreminjajo določbe člena 1. naredbe z dne 20. maja 1941-XIX, št. 27, o podaljšanju odlokov ministrstva za trgovino in industrijo bivše jugoslovanske države z dne 12. novembra 1940., št 35332, za Ljubljansko kreditno banko, z dne 12. novembra 1940., št. 40232, za Zadružno gospodarsko banko in z dne 5. marca 1941.. št. 5701, za Obrtno banko. Do nove odredbe ostanejo tudi v veljavi odredbe, izdane na podstavi uredbe z dne 23. nov. 1934., št 41032/K, o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in z dne 23. novembra 1934., št. 81.070/V, o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez. kakor tudi ban-ska uredba z dne 12. aprila 1941. za Poštno hranilnico.
Člen 12. Vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se razveljavljajo.
Ljubljana dne 14. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli
TPD ptod sekvestrom
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na komisariatsko odločbo št. 2 z dne 28. aprila 1941-XIX odreja:
Vse in vsakršno poslovanje Trboveljske premogokopne družbe d. d., s sedežem v Ljubljani, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra odvetnik prof. Teobaldo Z e n n a r o.
Gori omenjeni sekvester ima pod nadzorstvom Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino vse pravice, podeljene po zakonu in s pravili družbenim organom za redno poslovanje družbe.
Za veljavnost poslov, ki segajo preko navadne uprave, je potrebna predhodna odobritev Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Preklicuje se odločba št. 2 z dne 28. aprila 1941-XIX, objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino št 35 z dne 30. aprila 1941-XIX.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem svoje izdaje in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 11. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli
pri mlajših narodih z vso močjo do popolne veljave.
Berlin, 17. jun. (Velebit.) Hrvatskega poslanika dr. Benzona in vojaškega atašeja admirala Jakčina je v soboto sprejel vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Raeder, v nedeljo pa je hrvatskega poslanika in vojaškega atašeja sprejel vrhovni poveljnik nemške kopne vojske maršal Keitel.
General SA. Schramme padel na Kreti
Berlin, 16. jun. rs. V bojih na Kreti je padel eden najbolj znanih visokih oficirjev S. A., general Schramme, poveljnik S. A. v Wcstfaliji. Služil jc kot kapitan v nekem polku padalcev.
Potopljena angleška poštna ladja
K'm, 17. jun. s. Agencija Reuter je objavila, da so nemški bombniki včeraj potopili neko poštno ladjo, ki jc vzdrževala promet po Kanalu sv. Jurija in je bila na poti v Irsko.
Sovjetsko notranje posojilo
Moskva, 17. junija d. Finančni komisari-jat javlja, da je bilo notranje sovjetsko sojilo, razpisano dne 2 jun:ia. že popo,;iO-ma vpisano v znesku 9 in po'l milijard rabljev. Dne 16. t. m. jc bilo vpisovanje zaključeno.
Obnovite naročnino!
1 Izzivalni ukrepi Roosevelta
Trst, 17. jun. u. Berlinski poročevalec »Piccola« Taulero Zulberti poroča pod naslovom »Izzivalni ukrepi Roosevelta«:
Baš na predvečer pristopa Hrvatske k trojnemu paktu je smatral Roosevelt za umestno, da podvzame nove ukrepe, ki so premišljeno izzivalni: Zaporo kreditov držav osi in položitev min v zunanje vode newyorškega pristanišča. Skoro ob isti uri pa, kar je sicer slučajna, pa silno značilna koincidenca, je minister zunanjih zadev Macuoka poslal veleposlaniku Italije v Tokiu poslanico, ki predstavlja novo svarilo na naslov »desperadov« v Beli hiši.
V berlinskih političnih krogih pripominjajo, da se očividno ameriški predsednik z vsemi sredstvi trudi, da bi posnemal onega Woodrowa Wilsona, ki je leta 1917. pod očitno analognimi pogoji uspel potegniti Zedinjene države v nesrečo vojne. Čeprav pa je položaj očitno analogen, pa je vendar danes močno različen od onega 1917.	i Pred 24. leti je bil nemški rajh uspešno obkoljen in sicer tako materialno kakor tudi moralno. Danes pa je nasprotno obkoljena, oblegana in izolirana Anglija. Evropski kontinent je enkrat za vselej osvobojen vsakega vpliva, vsakega angleškega vmešavanja in dominacije.
Kar se tiče Rooseveltovih ukrepov Nemci in Italijani ne morejo drugega, nego da se jim smehljajo. S tem, da je odredil miniranje newyorških voda, je Roosevelt očividno nameraval naznačiti, da bi utegnil biti sovražni napad proti Zedinjenim državam neposredno pred durmi. Vse to je smešno, absurdno in groteskno. Seveda pa služi to gotovemu namenu in sicer povečanju vojne psihoze, ki je potrebna za poslednje nepopravljive sklepe. Pa tudi tu bi storil ameriški narod dobro, če bi si prečital Ducejev govor in sicer zlasti ono mesto, ki se ga tiče. namreč: »Izrecna vojna napoved ne bi spremenila dejanskega položaja, ki je že itak vojna de facto, če ne de iure. Ameriška intervencija, tudi če se razširi do popolnosti, bi bila prepozna, pa tudi če ne bi bila prepozna, ne bi spremenila končne rešitve problema. Ameriška intervencija ne bo omogočila Angliji zmage, temveč bo le podaljšala vojno.
K temu lahko še pripomnimo: razširila bo vojno na druge kontinente in druge oceane, o čemer ne pušča citirana poslanica Macuoke nobenega dvoma. Tudi to novo nedvoumno svarilo naj bi Američani vzeli na znanje.
Dalje piše Taulero Zulberti o vprašanju, kakšni bodo prihodnji vojaški ukrepi osi. Kaj torej bo storila Nemčija? Kaj bo storil Fiihrer? Nekateri, predvsem seveda Angleži, imajo poglede uprte na angleško otočje in kakor že preteklo leto, tudi sedaj ponavljajo pretresljivi »sedaj ali kdaj?« Drugi navajajo nešteto argumentov. izmed katerih je eden bolj primeren nego drugi, da bi pokazali, da dozorevajo dogodki na vzhodnem sektorju. Tretji končno imajo najzanesljivejše podatke iz prve roke, ki naznačujejo Afriko ali kako drugo točko Sredozemlja. Končno nekateri celo smatrajo, da lahko prorokuje-jo izbruh istočasnega viharja na vseh teh frontah.
Vse te kombinacije in refleksije s strani Angležev pa se zgoščujejo v naslednjih problemih: Ali bodo Angleži lahko preživeli prihodnji udarec s strani Nemčije? V Nemčiji pa je osnova, s katere izhajajo vsi računi, nezlomljiva gotovost v končno zmago. In če ima kakšen Nemec dvome, se ti dvomi ne tičejo vprašanja, ali bo Anglija premagana, temveč, kako bo zadan smrtni udarec, ki mora prinesti zmago.
Mackenzie King proti obvezni vojaški službi
Washington, 17. jun. s. »New York Times« poroča iz Ottawe, da se je kanadski min. predsednik Mackenzie King izrazil proti predlogu z gotove strani za uvedbo obvezne vojaške službe v Kanadi. List javlja dalje, da so prijave prostovoljcev v kanadsko vojsko skoraj prenehale, da pa je Mackenzie King zagotovil, da moderne vojne ne rabijo velikih množic vojakov, temveč specialiste.
New York, 17. junija d. Mornariški minister Knox je imel po> radiu govor za Kanado, v katerem je dejal, da bi lahko Zed;-njene države ositale izven vojne, če bi to hotele. Če bi se popolnoma umaknile in se obdale z zaščitnimi ukrepi, bi lahko dolgo časa ostale izven konflikta, toda tako postopanje nc bi bilo v sikladu z ameriške častjo.
Nezadovoljstvo v Avstraliji
Washington, 17. jun. ir. Iz Sydneya poročajo, da je izjavil avstralski letalski minister, da bo odslej ojačena letalska podpora avstralski vojski, ki se bori na Bližnjem Vzhodu.
»New York Times« poroča iz Melbourna, da vlada v Avstraliji veliko nezadovoljstvo, ker Churchill v svojem zadnjem govoru ni omenil koordinacije obrambe angleškega imperija.
Razčiščenje odnosa j ev med Japonsko in Indokino
Tokio, 17. junija, s. Včeraj dopoldne in popoldne se je sestal posebni odbor privatnega sveta in je odobril trgovinsko pogodbo, ki je bila pred kratkim sklenjena med Indokino in Japonsko. Tako na dopoldanski kakor na popoldanski seji je govoril japonski zunanji minister Macuoka, ki je poudaril, da so bili gospodarski odnošaji med japonsko in francosko Indokino z novo trgovinsko pogodbo postavljeni na zelo trdno bazo. Pogodba predstavlja tudi znatno razčiščenje položaja v vzhodni Aziji.
Japonci zapuščajo Filipine
Tokio, 17. junija, s. Japonci so začeli zapuščati Filipine. Včeraj jih je 183 z japonskim parnikom »Ganges« prispelo v Tokio.
Pretior pod morjem
Tokio, 17. jun. s. Med Šimonosekijem in Mojo so zi dnja štiri leta gradili predor pod morjem. Dela so bila včeraj končana. Minister za železnice bo v okviru posebne svečanosti razstrelil še poslednje skale, ki ločijo oba rokava predora. Obenem bodo odkrili spomenik delavcem, ki so se po- I nesrečili pri gradnji predora.	'
Zagrebški listi poročajo, da bodo v kratkem urejeni gospodarski odnosi med Italijo in Hrvatsko ter poudarjajo veliko zanimanje hrvatskih gospodarskih krogov v tem pogledu. »Hrvatski narod« piše, da je italijanski trg že od pamtiveka eden najvažnejših za izvoz hrvaških lesnih proizvodov in živine, medtem ko imajo italijanski proizvodi, zlasti stroji in tekstilije, na Hrvatskem solidno in stalno tržišče. Med Italijo in Hrvatsko so vedno obstajali ozki odnošaji tudi na gospodarskem in finančnem področju in ti odnošaji bodo sedaj ojačeni.
Itaiijansko-hrvatska gospodarska pogajanja bodo v Rimu in se bodo razvijala na osnovi ožjega sodelovanja med obema državama. Urejeno bo vprašanje kliringa in ostalih vprašanj, ki so v zveza s plačilnim prometom, predvsem pa bodo določeni izvozni in uvozni kontingenti. Pogajanjem bo z italijanske strani predsedoval ekscelenca Volpi di Misurata, s hrvatske strani pa pomočnik ministrstva za narodno gospodarstvo dr. Košak.
Zamenjava dinarskih novčanic na Hrvatskem
Hrvatska narodna banka je te dni pričela z zamenjavo lOOOdinarskih bankovcev bivše jugoslovanske Narodne banke. Za zamenjavo je določen kratek rok.. lOOOdi-narske novčanice ostanejo na Hrvatskem polno važno zakonito plačilno sredstvo do petka 20. t. m. in se bodo sprejemale pri državnih blagajnah do vključno sobote 21. t. m., potem pa izgube na področju Hrvatske vsako vrednost. Zamenjava se na ta
Kako je Grčija financirala vojno
S precejšnjo zakasnitvijo je bilo objavljeno letno poročilo Grške banke za leto 1940., ki nudi nekaj značilnih podatkov o razvoju grških financ v teku vojne do konca lanskega leta. Iz tega poročila je razvidno, da se je obtok bankovcev v Grčiji lami ponovno povečal, in sicer od 7239 milijonov drahem ob koncu leta 1938. odnosno 9453 milijonov drahem ob koncu leta 1939. na 15.369 milijonov drahem ob koncu lanskega leta (v letošnjem letu se je seveda obtok še nadalje dvignil, o čemer pa niso znani podatki). Znatno povečanje obtoka, ki je bilo zabeleženo lani je pripisati predvsem ogromno naraslim izdatkom za vojno.
Zanimivi so tudi podatki o deviznem prometu, iz katerih je razvidno, da so se nakupi deviz skoro podvojili in so dosegli vrednost 31.8 milijonov angleških funtov. Ta znaten dotok deviz pa je pripisati kreditom, ki jih je dajala Anglija za financiranje vojne. Angleške funte je grška vlada izročala Grški banki, kjer je dobila protivrednost v drahmah. Poleg tega so se povečali za 600 milijonov drahem neposredni krediti, ki jih je dala Grška banka vladi. Navzlic naraščajočemu obtoku bankovcev je vladala zaradi znatnih dvigov hranilnih vlog na denarnem trgu občutna napetost m je morala Grška banka dvigniti diskontno mero na 8%.
Grški uvoz se je lani povečal na 21.04 milijona funtov, izvoz pa je znašal le 17,8 milijona funtov. Dohodki trgovinske mornarice so se povečali zaradi ogromno naraslih prevoznih cen od 1.96 milijona funtov v letu 1939 na 4.70 milijona funtov v lanskem letu. Denarne pošiljke grških izseljencev so znašale 3.60 milijona funtov, za anuitetno službo posojil v inozemstvu pa je Grčija lani plačala 2.18 milijona funtov.
Gospodarske vesti
= Iz trgovinskega registra. Jugoslovanska tiskarna in knjigarna, družba z o. z., je na izrednem občnem zboru 20. maja t. 1. spremenila družbeno pogodbo in se besedilo firme glasi odslej Ljudska tiskarna in knjigarna, družba z o. z. v Ljubljani, odnosno italijanski: Stamperia e libreria popolare, societa a garanzia li-mitata. — Pri Akcijski družbi za kemično industrijo na Dunaju, podružnici v Ljubljani, je vpisan prokurist Gustav Palme z Dunaja. — Pri Parni žagi »Gorjanci«, družbi z o. z. v Ljubljani, sta izbrisana poslovodji dr. Josip Mal in Franc Sever, vpisana pa sta poslovodji Ignac Hren, trgovec in industrijec na Verdu pri Vrhniki, in Karol Hren, posestnik na Vrhniki. — Pri Privilegirani agrarni banki, a. d. podružnici v Ljubljani, je vpisano, da je z odredbo Kr. Civilnega Komisarja z dne 29. aprila postavljen za sekvestra g. rag. Umberto Tosoni, pod čigar vodstvom se odslej nadaljuje bančno poslovanje. G. sekvester je izdal pooblastilo, da podpisujejo tvrdko kolektivno, kolikor ne gre za obveze za banko, tudi upravnik dr. Vje-koslav Povh, pravni referent dr. Adolf France, tajnik inž. Ivan Burja ter starešina odseka Ivan Jošt, vedno po dva kolektivno.
= Trgovinski in plačilni sporazum med Hrvatsko in Madžarsko. Kakor smo poročali, so se 11. junija pričela v Zagrebu pogajanja med Hrvatsko in Madžarsko zaradi sklenitve trgovinskega in plačilnega sporazuma. Pogajanja so sedaj zaključena s sklenitvijo sporazuma o blagovnem in plačilnem prometu, ki bo po razčiščenju nekaterih odprtih vprašanj v kratkem podpisan in bo takoj stopil v veljavo. Po tem sporazumu, ki bo veljal do 1. oktobra, to je do pričetka novega gospodarskega leta, je določen za to razdobje okvirni kontingent za blagovni promet v višini 100 milijonov dinarjev. Plačilni promet se bo vršil v kliringu. V sporazumu je vrhu tega določeno, da se ustanovijo stalni gospodarski odbori z ene in druge strani. Ti odbori bodo reševali vsa vprašanja, ki se bodo pojavila v teku izvajanja sporazuma.
= Dobrovoljcem na Hrvatskem bo odvzeta zemlja. Kakor smo že kratko poročali, je hrvatska vlada ustanovila urad za kolonizacijo, predvsem v zvezi z zakonom o posestvih dobrovoljcev in zakonom o ureditvi lastništva zemlje na deželi. Zemljišča ki so jih v teku agrarne reforme po svetovni vojni dobili dobrovoljci, bodo razlaščena in bodo izročena ljudem, ki so si stekli zasluge za novo hrvatsko državo, pri čemer bo veljalo načelo, da ta zemljišča ne smejo priti v last oseb, ki niso kmetovalci in niso sposobni ali nimajo volje pravilno go-
način, da morajo imetniki pri Hrvatski državni banki ali pri drugih denarnih zavodih, davčnih uradih ali poštah predložiti svoje lOOOdinarske bankovce s seznanom serij, nakar se zneski do 3000 din takoj izplačajo v drugih novčanicah, za zneske preko 3000 din pa se izdajo nakazila, kei novi bankovci Hrvatske državne banke pc-1000 kun še niso dotiskani in bodo prišU v promet šele v prvih dneh julija. Zamenjava se vrši v celoti brez odbitka, in sicer v razmerju 1 kuna enako 1 din. Manjši zneski do 3000 din se premenjajo, tako da se predlagatelju izdajo predvsem 100 dinarski bankovci, ki ji hima Hrvatska državna banka še v rezervi od prejšnje podružnice Narodne banke.
Kakor smo že kratko omenili, je novo ime hrvatske denarne enote kuna< zvezano s starimi hrvatskimi tradicijami. Prvo plačilno sredstvo, ki ga omenja hrvatska zgodovina, so bila krzna kun zlatic. Koža od kune je takrat nadomestila denarno plačilno sredstvo, podobno kakor so Rusi uporabljali kot plačilno sredstvo krzna razne vrste divjačine, še v 12. stoletju so Hrvati označevali dajatev za državo kot »kunovi-no«. »Tudi »zlata bula« kralja Andreja II. ugotavlja leta 1222, da se »kunovina« plača enako, kakor se je plačevala za časa kralja Kolomana. Tudi v 13. in 14. stoletju se ta dajatev pogosto navaja kot »martu-rina«. Od besede »mardur« (nem. Marder - kuna) je bil stvorjen latinski naziv jmar-turina«. Ta izraz se je na Hrvatskem uporabljal do 16. stoletja. Tudi grb stare Slavonije ima kot glavno figuro kuno. ki je bila predstavljena tudi na starih srebrnih novcih, ki so se nazivali banovec ali bano-vice odnosno banski denar.
spodariti. Zato je dana uradu za kolonizacijo pravica, da v prihodnjih desetih letih lahko izvrši tudi revizijo glede lastništva dodeljene zemlje, če sc izkaže, da novi lastnik ne zna gospodariti.
Žldovstvo na Hrvatskem
»Danas«, novi opoldanski časopis, ki je pred dnevi začel izhajati v Zagrebu, pravi v nekem uvodniku pod naslovom »Židovska trgovina«, da je moralo priti šele ustaško gibanje s svojimi zdravimi narodnimi idejami, da zajezi razkrajajoče kvarno početje Židov na Hrvaškem. V članku piše med drugim, da so Židje s pomočjo svojega kapitala in položaja v gospodarstvu prodrli tudi v hrvaško literarno, znanstveno in umetniško življenje. Imeli so v svojih rokah velik del hrvaškega tiska in so vzdrževali zveze z vsemi političnimi strankami in skupinami. V vsaki stranki so z denarjem kupili ljudi in ideje in so z njimi obvladovali svoj položaj v gospodarskem in javnem življenju. Utrditev židovstva v trgovini, pravi pisec uvodnika, je imela za posledico dejstvo, da Hrvatje nikdar niso stvorili močnejšega srednjega stanu in da o industrijcih in bančnik il sploh ni bilo govora. Pod tem da je tr« pelo tudi politično življenje, kajti, kakof je že pred desetletji ugotovil Fran Supilo, zelo slabo je, da Hrvatje nimajo svojega srednjega stanu, ki bi bil nosilec in opora hrvaškega političnega življenja. Tudi Ma-toš je pod vplivom Francoza Charla Maur-rasa tožil, da na Hrvaškem ni meščanstva — torej sloja, ki ni ne bogat, pa tudi ne reven — ki bi mogel pospeševati nacionalen boj in izgraditev domovine. Vladne uredbe proti Židovstvu imajo namen rešiti hrvaški narod gospodarskega izrabljanja. Članek zaključuje izraz zadovoljstva, da je končno tudi temu zlu zastavljen cilj. da bo Hrvat po mnogih stoletjih trpljenja in hlapčevanja spet postal gospodar svoja dežele, svoje trgovine, svoje obrti fin svoje industrije.
*
Poglavnik dr. Ante Pavelič — poročnik hrvatskega letalstva. Vojskovodja gesp. Slavko Kvaternik je o priliki svečane predstave opere »Zrinjski v hrvatskem državnem gledališču, sprejel predstavnike tiska in jim dal naslednjo izjavo: Pred 21 leti je imenoval sedanji Vojskovodja našega Poglavnika za poročnika hrvatske vojske. Danes, po velikih vojaških svečanostih, jc zaprosil Vojskovodja Poglavnika, da izkaže čast hrvatski vojski in sprejme poroč-niški čin v hrvatskem letalstvu. Poglavnik e izvolil sprejeti to čast s poudarkom, da je srečen, ker je lahko tovariš letalskih častnikov, v katere polaga največje nade in ima vanje zaupanje, da bodo vse večne čase čuvali hrvatsko nebo in s staro hrabrostjo in odločnostjo doprinesli k legendarni slavi hrvatskega junaštva.
Preseljevanje Židov v Osijeku. Predstojnik mestne policije je odredil, da se morajo vsi židje v teku enega mesca preseliti iz ulic, ki jih v svojem razglasu navaja. V razglasu je imenovanih 35 ulic. Izven mesta in na csste, ki vodijo v mesto, ja Židom preseljevanje prepovedano.
Iraški odpravnik poslov v Kairu izginil
Rim, 16. jun. u. Poročila, ki so prispela preko Bejruta iz Kaira, javljajo, da je odpravnik poslov Iraka v Egiptu, brat Ra-šida Alija, bivšega predsednika iraške vlade, izginil iz Kaira. Bil je že prej opozorjen od svojih prijateljev, da pripravlja In-telligence Service atentat nanj. Ni zriano^ ali mu je sedaj uspelo pobegniti, ali pa je bil od angleške policije aretiran. Dogodek je vzbudil velik vtis v Kairu.
Strogi ukrepi na Finskem
Helsinki, 16. jun. rs. Poslužujoč se svojih gospodarskih polnomočij je finski ministrski svet odredil obnovitev dela v neki tovarni pohištva v Poriju, v kateri so delavci že več dni stavkali. Ta ukrep, ki dejansko sankcionira odvzem pravice stav-kanja, je bil od ogromne večine finskega' prebivalstva sprejet z zadovoljstvom, saj se prebivalstvo zaveda resnih delovnih pogojev zlasti v sedanjem mednarodnem položaju. z drugim odlokom vlade je prepovedano vsako povišanje cen življenjskim potrebščinam, tako živilom kakor tudi oblačilom ter poljskim in industrijskem proizvodom.
Izredno zasedanje Sobranja
Sofija, 17. jun. s. Sobranje je bilo sklicano na izredno zasedanje. Sestalo se bo konec meseca. Razpravljalo bo o aneksiji novih dežel in o vrsti zakonskih načrtov, ki jih je pripravilo finančno ministrstvo.
Odprava plačilnega odloga
bankam in zavarovalnicam
Po pristopu Hrvatske k trojnemu paktu
Zahvala hrvatskega zunanjega ministra grofu Cianu
in Ribbentropu
Sapici na roSu


Kaj nam obeta letošnja letina?
Delof to fe zdravje
Kadar je človek potit, zanj ni boljšega zdravila, kakor da se posveti kakršnemu-koli delu. Kaj je zadovoljstvo? \eki danski dnevnik je v svojih obrobnih beležkah zabeležil: Zadovoljstvo je čisto postranski proizvod. Če se človek posveti samo zabavi in iskanju naslad, se mu bo življenje kmalu piiskutilo. Če pa se človek z dušo in telesom posveti poštenemu delu, v katero vloži svojo voljo in misel, pa če pozabi na samega sebe zaradi tiste stvari, ki n-.u je v rine j še od vsega drugega, tedaj bo n; šel polno zadovoljstvo. In kn se bo spomni prestanih tegob v življenju, bo priznal, da g;: je šele delo osrečilo.
Jajce
Kadar razpravljajo gospodinje o tržnih renah. se gotovo predvsem pomudijo pri jajčkih. Jajčka so svojevrstna tržna valuta. čim se podražijo, so gospodinje kar posebno v skrbeh. Res je. brez jajčk ni gospodinjstva, vendar pes!uša;mo, kaj je zapisal znani prehranjevalni strokovnjak Ragnar Berg:
Kokošje jajce se je v preteklosti mnogo precenjevalo kot živilo. Dejansko vsebu e kokošje jajce do tri četrtine vode. ostan-k je le v majhnem delu beljakovina. Kokošje jajce ne vsebuje prav nič več koristne beljakovine kakor ve'ik krompir. Tcda splošna hranilna vrednost takega krompirja (170 kalorij) je za poldrugo mero Aečja. kakor redilnost kokošjega jajca s 75 kalorijami. Zato lahko priznamo ja^cu zgolj vrednost povprečnega živila. Otrokom izpod petih let nikar ne dajanno jajčk in mesa, kajti v njih vsebovani l°ci-tin in chol'n slabo vplivata na ctroško živčevje. Tudi še pozneje, ko otrok dor-šča. ne potrebuje kaj prida mesa ali jajčk: fnkrat na teden z^d^stuje košček mesa a't kokošjo jajce. Pač r>a je treba za izpopolnitev primanjkujočih snovi in mineralij dajati dosti sečivja in sadja.
Zakaj nahod poleti?
,Y,i vprašanje: »Kako ie pač možno imeti poleti nahod?« dobimo le prečesto odgovor: . To nikakor ni navadni, temveč senčni nahod! In kar ie najhujše pri tem .. .«-I edaj pa vprašani že ne more več nadaljevati, kajti ob glasnem kihanju nam mora že obrniti hrbet.
Senčna mrzlica, pogosto imenovana senčni nahod, je posebno, nekoliko mrzlično s trdovratnim katarjem zvezano vnetje nosne sluznice, ki ga spremljajo večje ali manjše težave. .Yeprestuno kihanje je znak senčne mrzlice. K tej bolezni posebno nagnjene cr.ebe obolijo redno, pogosto vsako leto. čim vdihavajo izparine nekaterih cvetočih trav. najbolj pogosto ob košnji. 1 zrok bolezni je vdihani cvetni prah raznih vrst tra\~e.
Pomen te in podobnih bolezni se izkaže po velikem šte\ ilu bolnikov in načinov zdravljenja. Oddelku nemške znanosti za pieiskave. vseučiliški zavodi in laboratoriji lekarniške industrije se stalno trudijo, da hi napredovala terapija teh bolezni. To je dokaj truda polno delo. V ospredju je pobijanje reakcij sluznice. Še vedno je se-neni nahod eno izmed najbolj čudnih bolezni, ki je tudi pri nas, kakor povsod, kjer je mnogo cvetočega grmičja. drevja in trav. zelo razširjena. V težkih primerih io v Nemčiji zdi a vi jo z imuniziranjem, ki ga dosežejo z injekcijami Važno pa je, du %ie bolnik k zdravniku že v marcu in sc zdravi na ta način, ne pa šele, ko so se napadi že začeli. 1 ečino obolenj v naših krajih povzroča jo trave. Zato so najbolj pogosta cu maja do julija. Amerika je dežela. v kateri je seneni nahod najbolj razširjen. Duševni delavci boij pogosto obolijo na njem kakor drugi. Podeželsko prebi-i'alstvo je nuni prizadeto po tej nadlogi kakor mestno, ker so deželani s stalnim dotikom s povzročitelji bolezni tako rekoč imunizirani.
Pied leti je bilo v Krilnu ustanovljeno celo posebno društvo za pobijanje senene-ga nahoda, kjer so bolniki lahko iskali nasvete in pomoč pri zdravljenju. Ustanovljene pa so bile tudi svetovalnice za zdravljenje sorodnih bolezni.
V sedanjih časih zavisi naše preživljanje največ le od tega, kar bomo pridelali doma Na uvoz iz drugih pokrajin ni mnogo računati, tako bomo torej navezani le na iastni pridelek. Tega se doleniski kmet dobro zaveda, zato z vso skrbnostjo obdeluje svoje polje, da bi na njem čimveč pridelal, da bi bilo preživljanje domače družine zagotovljeno in da bi še kaj preostalo za prodajo. Z izkupičkom bi si rad nabavil druge najnujnejše potrebščine.
Skrbno obdelano polje ne kaže ravno slabe slike in če ne bo kake nesreče ali preveč dežja, utegne biti prva žetev prav povoljna. Vsa žita kažejo precej dobro. Dež, ki je bil zelo potreben, je poživil poljske sadeže, ki potrebujejo sedaj, ko je zemlja dovolj namočena, lepega in toplega vremena Krompir, ki so ga letos dolenjski kmetje mnogo sadili, obeta lep pridelek. Ker je fižol dobra in tečna hrana in ga mnogo uživamo tudi v stročju, je letos mnogo več posejanega kakor druga leta in je prav lepo kalil in se ugodno razvija.
Koruza, glavna kmečka hrana, je marsikje bolj slabo kalila. Nn marsikateri njivi je zelo redka in so večje površine brez rastlin. Take prazne prostore bi kazalo nadomestiti s nožno koruzo ali s hitro se razvijajočo činkvantino. katere seme se dobi pri Kmetijski družbi. Za činkvantino je skoraj še ves junij čas. da jo posejemo.
Tudi ostali poljski sadeži obetajo do sedaj precej dobro letino. Dolgo hladno in preveč deževno vreme pomladi je ogražalo rast živinske krme, vendar se je seno v lepih toplih dneh hitro popravilo in se obeta precej bogata košnja, ki se bo pričela takoj, ko nastane toplo in suho vreme. Trave so v cvetju in je pravi čas za kcš_ njo. dokler vsebuje seno še dovolj redilnih snovi, zlasti beljakovin. Dolenjski kmet sicer rad greši, da kosi prekasno. češ da več nakosi. vendar ga je skušnja že iz-modrila. da je pravočasna bolj zgodnja košnja boljša, ker da sicer nekoliko manj sena, tcda to je tečnejše.
Važno vlogo bo letos imelo tudi sadje. Trda žal zgodnjega sadja ne bo mnogo. Čeravno je sadje bogato cvetlo. vendar se zaradi slabega vremena in neizleta čebel ni moglo oploditi. Češplje so skoraj popolnoma odpovedale in jih ne bo. Nekaj boljše bo pozno sadje, zlasti jabolka pa vendar ne v toliki meri, kakor je bilo ob lepem cvetju pričakovati. Sadno drevje napadajo razni škodljivci, torej pozor pred njimi in jih pravočasno zatirajte! Brozga za škropljenje naj bo vedno pripravljena. Če ni dobiti galiee. naj se nadomesti z no?prazenom. ki je sicer dražji, a se vedno bejrato izplača, da obvarujemo drevje in sadje, ki bo letos kar dragoceno.
Čebelarji, ki so v deževni pomladi že skoraj obupavali. se zdaj s čebelnimi družinami pohvalijo. Čebele so si precej opomogle in nabrale precej medu. Roji so se
sicer nekoliko zakasnili, zato pa zdaj tem pridnejše roje. Ob ugodnem vremenu in ker je zdaj še precej paše, se utegnejo še izdatno popraviti in nabrati sladke strdi, da bo kaj trčati. Če ne bo dež izpral, se obeta tudi letos hojeva in smrekova če-belna paša. Vinogradi kažejo ugodno.
Deževje ovira delo na polju
Novo mesto 15. junija.
Vse kaže, da bo letos sv. Medard izpolnil svoj za poljedelca nič kaj vesel sloves.
Že ves teden nagaja dež in ovira delo na polju, ki ga je ravno v tem času zelo veliko. Nekateri okopujejo krompir in koruzo, drugi, ki so zgodaj sejali krompir, ga že ogrebajo. a delo ne gre od rok. Radi ob lnega dežja raste prebujno plevel, ki povzroča, da gre delo mnogo bolj počasi od rok. Poljska dela, ki bi morala
biti že izvršena, še vedno čakajo pridnih rok.
Čas košnje je prišel. Trave so v cvetju in koščeva kosa čaka le ugodnega sončnega vremena. Žita pričenjajo cveteti in nič j m ni po godu prevelika moča. Zlasti slabo pa vpliva na vinograde, ki po ogromni večini zaradi manjkajoče galice še niso zavarovani proti peronospori. Tako utegne sv. Medard, če se bo dosledno držal ljudskega reka, napraviti veliko škodo, ki bo zlastti v sedanjih časih, ko ljudstvo že komaj pričakuje dobre žetve in zgodnjega pridelka, tem bolj občutna. Toda upajmo, da bo zopet kmalu posijalo toplo sonce in osušilo zemljo ter pospešilo zastalo rast.
Lepega vremena komaj čakajo tudi čebele, ker imajo prav v tem času še posebno dobro pašo, da naberejo sladke strdi.
Novice z ljubljanskega magistrata
Nakaznice za krušno moko, riž in testenine
bido po rarpisu Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko poki ajino uvedene 21. junija. Vsak državljan, ki stalno živi v ljubljanski občini, bo imel ne glede na starost ali spol pravico na eno živi'sko nakaznico, glasečo re na njegovo ime, za nabavo 6 kg krušne moke ali 7.5 kg kruha, poleg tega pa še 1 kg riža in 1 kg testenin na mesec. Pridelovalci žita z družinami in posl' ter tudi tisti, ki imajo zalogo moke, pa bodo imeli pravico samo na 1 kg riža na mesec ter jim bo zato izročena živilska nakaznica brez odrezkov za moko ali kruh in testenine. Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani bo upravičenim razdelil karte na podlagi dosedanjega popisa in prijav s posredovanjem trgovcev. V ta namen mestni preskrbovalni urad vabi vse ljubljanske trgovce na drobno, naj za svoje odjemalce pridejo po živilske nakaznice v četrtek 19. junija v II. nadstropje Mestnega doma, in sicer oni z začetnimi črkami svojega imena od A do M dopoldne od 8. do 12. ure, od N do Z pa popoldne od 14. do 18. ure. Opozarjamo trgovce, da bo. ! do zaradi preprečenja navala dobili živil- 1 ske nakaznice Izključno samo po tem razporedu. Obenem bodo dobili trgovci za plačilo v gotovini tudi nakaznice za akontacijo moke, in sicer najmanj po dve vreči po 100 kg, trgovci z večjim številom odjemalcev pa več. Vse prebivalstvo pa opozarjamo, naj ne pričakuje, da bi na junijske nakaznice dobilo živila za ves mesec, temveč jih bo dobilo seveda samo za dnev« od 21. do 30. junija, torej samo tretj;no za ves mesec junij določene količine moke
Naši lepi dolenjski krap
Nedaleč od Kostanjevice je prijazna vas jsv. Križ. Vinorodna okolica tega kraja, je splošno znana, saj sloves cvička z
r. Gadove peči ne zaostaja za pridelkom zveza Novega mesta s Kostanjevico in
s Trške gore in Grčevja. Avtobusna Sv. Križem je vzpostavljena. Naša slika kaže Sv. Iir;ž z Gadovo pečjo in Bocjem v ozadju. S teh pobočij so krasni razgledi po krški in savslu dolini in na venec štajerskega pogorja. Sv. Križ večkrat trpi zaradi povodnji. Gotovo bo v bodočnosti storjeno vse, da se ne bodo poplavne nesreče vrstilo v tolikšnem obsegu, kakor se je to nekajkrat zgodilo zadnja leta.
ali kruha ter testenin in riža, kar bo razvidno tudi z nakaznic za ta mesec.
Terasa na opornem zidu Ljubljanice
vzdolž Hribarjevega nabrežja s svojo smaragdno zeleno trato najučinkoviteje poživlja vso sivino težkega zidovja. čudovito prijeten je pogled na to žametno zeleno preprogo nad kalno vodo in vsakdo si želi, da bi tudi terasa na drugi strani Ljubljanice dobila tako lepo trato. Toda vsaka preproga mora biti čista in snažna, ne pa nasmetena in nastlana s papirjem in najr različnejšo šaro, kakršne so večkrat terase ob Ljubljanici na obeh straneh tromostov-ja. Odrasli ljudje so bili menda že dostikrat opozorjeni, kako grda razvada je v Ljubljani tako smetenje ulic in cest, vendar pa moramo naše, za snago mesta tako vrnete občane še posebej opozarjati, kako grdo kvarijo ugled mesta z najraznovrstnejšuni odpadki posejane terase, nasmetene zelene trate, ter bregovi Ljubljanice. Precej bolj bo treba paziti tudi na našo mladino, ki smatra bregove in terase ob Ljubljanici za smetišča in igrišča, kjer lahko počenja, kar hoče. Kadar je Ljubljanica zaprta, je pa spet njena struga torišče mladinskih iger, kamor se paglavci podajajo na pustolovsko iskanje zakladov, drugi jim pa spet mečejo v strugo najrazličnejše predmete v splošno zabavo gledalcev. Seveda se pa med gledalci marsikdo tudi zgraža ter vprašuje, če v Ljubljani ni mogoče napraviti reda tudi na bregovih in terasah Ljubljanice ter v njeni strugi sami. Davkoplačevalci in prijatelji snažne Ljubljane naj pa premislijo, da spravljanje smeti prav mnogo velja ter je zato tudi v njihovo korist, če sami malo pazijo na red in opozarjajo male in velike občane, naj se odvadijo metati smeti in odpadke na oporno zidovje, bregove in v strugo Ljubljanice.
Sprehajalcev na Gradu
je vsak dan več, ker prihajajo uživat vonj cvctoč:h akacij in bezga, prav radi sc pa zadržujejo* tudi pred grajskim poslopjem ter preračunavajo, kakšen bo grad po prvi prezidavi. Veliki skladi podpeškega kamna gledalce posebno mikajo in prav pogosto sc oglašajo vprašanja, zakaj jc treba toliko obdelanega kamna. Nekoliko že sami vidijo, saj so že postavljeni odri in opa-ž: za visoki obok glavnega vhoda, ki bo res monumcntalcn in tako okrašen, kakor zasluži Ljubljanski grad kot krona vse pokrajine. Najprej je bilo treba prestaviti vse električne vode, kar jc delo prcccj zamudilo, a sedaj je že kamenje oklesano in obdelano' ter popolnoma pripravljeno, da bodo prav naglo sestavili kamnite stebre in loke ter napravili križne svode arkad, k; bodo nosile prostorno razgledno teraso1 grajske restavracije. Kakor že vemo, bodo glavni restavracijski prostori v okroglem stolpu na desni glavnega vhoda. V pritličju stolpa bo' velika klet, ob stolpu ped teraso pa kuhinja in drugi potrebni prostori. Iz kleti bomo prišli v okroglo dvorano z balkoni na vseh straneh, od koder bo naj-fcpš; razgled na vzhodno in severno stran rajnko lepe okolice. Prav posebno bo pa goste mikala manjša soba nad glavnim vhodom z razgledom po glavnem grajskem drevoredu tja doli čez tako lepo zasajene okope in preurejene ter okrašene utrdbe. Iz dvorane bomo pa ob toplem vremenu
Ogl. reg. pod S. B. 1318 ocl 15. XII. 1938
hodili na teraso uživat razgled na mesto, prijetnosti udobja zares sodobnega gostoljubja in poezijo z zvezdami posejanih poletnih ljubljanskih noči. Nestrpni Ljubljančan-. že komaj čakajo, kdaj bo grajska restavracija odprta, zato jim pa moramo povedati, da bodo odslej dela prav naglo napredovala, saj je, kakor rečeno, že vse gradivo pripravljeno in sploh je na vsem grajskem hribu vedno več mestnih dclav-ccv pri urejanju nasadov, da bc naš grad v kratkem dobil tudi svojemu dostojanstvu primerno krasotno okol co.
lipovo cvetje
je posušeno prav izvrstno za okusen in zdravilen čaj, zato naj ga pa ljudje letos nabero mnogo več kakor minula leta. Seveda naj pa povsod nabirajo lipovo cvetje samo z dovoljenjem lastnika dreves, zlasti naj pa pri nabiranju pazijo, da ne polomijo vej in ne poškodujejo lubja. Pri nas pa. raste tudi še polno drugih zdravilnih rož in rastlin, ki so nekatere zares prvovrsten nadomestek za najdražji kitajski čaj. Sicer pa nikomur ni več skrivnost, da smo tudi doslej popili prav mnogo dragega kitajskega čaja — iz naših domačih rož, ki so se vrnile v ljubo domovino lepo zavite in eti-ketirane. Nabirajmo torej domače zdravilne rože in rastline ter jih pravilno v senci posušimo in porabimo doma ali pa prodaj-mo raznim trgovinam in zadrugam, ki to blago tudi letos spet prav dobro plačujejo, da pomeni zbiranje in sušenje takih rastlin nov vir dohodkov zlasti za naše revnejše prebivalstvo. Ljubljančane pa moramo pri tem opozoriti, da mestna občina ne vzdržuje svojih parkov in nasadov ter drevoredov za tako udejstvovanje prebivalstva.
Ljudske predstave v Drami
Letos vlada kljub poletnemu času za gledališke predstave nenavadno zanimanje, o čemer pričajo domala stalno razprodane hiše. Zato bo igrala naša Drama tudi še po oficielnem sklepu sezone, ko bodo odigrano vse predstave za abonente. Zadnja abonentska predstava v Drami bo v četrtek 19. t. m.
V načrtu so ponovitve najuspelejših predstav zadnjih dveh sezon, in sicer dela klasikov, italijanskih, slovenskih in drugih dramatikov. To so: Shakespeareova dela »Othello«, Romeo in Julija« ter »Komedija zmešnjav« in Schillerjevo »Kovarstvo in ljubezen«. Izmed italijanskih del bodo uprizorjena Pragova »Zaprta vrata«, Benedet-tijevih »Trideset sekund ljubezni« in Rdeče rože« ter Camasia in Oxilia »Bog z vami, mlada leta!« Od slovenskih iger bodo zastopane Kozakova vLepa Vida<, Milčin-skega »Ciganis, Detelov »Učenjak« ter Go-lievi mladinski igri »Princeska in pastirček« in »Sneguljčica«. Od tujih dramatikov pridejo na vrsto: Klabund: »Krog s kredo« in »Praznik cvetočih češenj; , Gogolj »Revizor«, Gehri »šesto nadstropje«, Vuo-lijoki: »žene na Niskavuoriju« in Schon-than: »Ugrabljene Sabinke« ter mladinska predstava: Burnettova »Mali lord .
Predstave bodo izven abonmaja, ljudske predstave, po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Vršile se bodo v običajnem večernem času ob 19.30. Na ta način bo vsakomur omogočen obisk najuspelejših iger preteklih sezon.
Rdeči križ noreča
Poštno ravnateljstvo nam je na našo prošnja glede odpremc paketov za inozemstvo odgovorilo:
Do nadaljnjega je iz tukajšnjega območja odprt samo pisemski promet zi inozemstvo. Tako je za sedaj mogoče odpravljati le pisemske pošiljke za vome ujetnike za razne države. Pošiljke so seveda oproščene poštnine, bodisi da jih pošilja Rdeči križ sam ali pa privatniki.
Pošiljke, naslovljene direktno na vojne ujetnike, morajo imeti poleg natančnega naslova ujetnikov tudi še označbo (šifro), in sicer na levi strani zgoraj »Prisonnier de guerre«, na levi spodaj pa Franc de port«.
Vse take pošiljke za katerokoli državo se odpravljajo iz tukajšnje province v notranjost Italije, od koder jih potem usmerjajo v namembne kraje.
Ko pa bo mogoč paketni promet, bomo javnost pravočasno obvestili.
Na Rdeči križ je prišlo nekaj obvestil. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b:
Dobrič Stevan, Kovač Silva, Lapaine Janko, Markovič Zora, Petrič Ivo, Rudan Lojze. Sosič Milan, šepec Slavko. Trfuno-vič Ilija. Urbič Drago, Zupančič Erika.
Naprošamo g. Franca Ajdiča, Podmil-ščakova 15, da, dvigne obvestilo o g- inž. Srečkoviču.
Gdč. štefica Jug iz Laškega javlja, da je po eksploziji v Smederevu ostala živa in zdrava.
Naprošamo g. Kurenta, stanujočega na Gradu, da se javi v pisarni zaradi nekih informacij.
Na poti iz Trsta v Gorico
Ope! ie poekakoval po strmi poljski poti n i zdel, kr> d3 nas hoče trešč:ti v morje, potem pa je zavil na gladko široko asfaltirano cesto. Skozi Skedenj — v igračasto majhni luki, obdani od h š, so sc zibali ribiški čolni in trkali drug »>b drugega — se je Rradivoju ob spominu na fantovska leta, k; jih je preživel v nočeh tod razvezal jezik. Vse rš ta rije nam je pokazal, koder je kdai vescljačil. Živ dokaz je Oa postane lahko iz najbolj neugnanega veseljaka naj-vzrrnejši zakonski mož in oče. Evo vam dokaza!
Sredi Trsta jc planil nenadno pokonci, da jc zadel ob streho limuzine:
—	Za bo/jo voljo, vodja ustavite, ustavite! Skoraj bi bil pov^ilt v lekarno moram. prav v to tam, po trpotcev ck -trakt! — je pi jasnjeval svojo naglo zahtevo. In žc je hitel čez trg v lekarno K<> sc je vrnil pa nc šc udobno sedel je ves srečen, da je otcl nakup soka pozab:, pomenljivo položil pr- a na stcklcnico in pribil, da ga ni boljšega sredstva f? žensko zdravje, kakor jc ta v steklenici. Prav ozmerjal me je, ko sem se drznil — fant — trditi, da slive vka. v kateri je vložena meeesnova goba. ki jo jc sestrelil divji lovcc z vrha najvišjega mccesna gori v solčavskih planinah, ženske kar najbolje pozdrav:.
—	Lojze, ti pa kar tiho! Nimaš legitimacije! — mi je še vrgel v obraz. Poražen s«m umolknil.
Na vožnji skozi Barkovlje sva se umirila, vzajemno občudovala divjo krasoto obrežja in h\alila ogromno delo, ki ga jc
opravila država, ko je dala v to trdn, dol-go' steno izsekati to impozantnr cc-to-gale-rijo'. s kntcrc sc v'sok o nad morjem s stene razgleduješ po vsem tržaškem zalivu. Kaj s.o mar italijanski delavnosti in požrtvovalnosti trud in stroški! Priroda jc premagana, edinstveno lepa avto-ccsta jc tu in to je vse! Edino neprijetno jc to da jc tu prirodnih lepot in krasot nakupičenih čez vso> mero, preveč jc vsega naenkrat! Na lev? pod nami širno morje z barvicami, na desni pa ena sama dolga alpska stena polna bujnega alpskega cvetja in drugih trajnic. med nje pa so večni kiparji, zob časa in elementarne sile. postavili svoje fantastične kamenite skulpturc, živalske glave, stebre, igle, škrbine in stene ter ogradili ta del zaliva z cn;m samim velikim prekrasnim alpinetom, ki so ga znnli graditelji tc impozantne ccstnc galerije ohraniti ljudem, večno željnim prirodnih lepot. V daljavi sc nam bliža stari d c vinski grad, zgrajen na strmo rkalo. ki sc jc bogvc kdaj pred vck: kakor nalašč zanj navpično dvignila 7 morja. Podoba jc. da bo stal in kljuboval vsem silam šc dolgrr. dolgo, preden sc bo s skalo vred pogreznil v morje.
Čuden opomin v drobovju Opela jc vznemiril krmarja Mariana pa tudi naju: občudovanja krasot je bilo kraj. zakaj sunkanie ni hotelo ponehati. Menda mu jc kaka smet ustavila obtok krvi-bencina. Bradivoj, ki se na organ:zme dobro spozna, je predlagal, da v Gorici pcdvrže.no avto temeljiti klistiri, ki da povsod pomaga. Na Ses-ljanu smo pri žlahtni gospe Legiševi usta- i
vili, sedli pod latnik in pokupili njen s:jaj-ni teran, Opel pa jc mod tem lepe počival. Nit Dcvin nas jc potem kar gladk ) potegnil; podoba jc bila, da mu je odleglo. Ko smo sc poslovili od gospoda Plesa, ki nas je priznano pogostil, smo edbrzeli na d' berdobsko planoto. Plini :n vetrovi v Opclu so sc :pct zgostili v nevarno krivljenje; bali smo sc, da mu popoka jekleno črevesje.
— Konjaka vprega jc vse bolj preprosta in zanesljiva kakor pa tale benc:mka kočija — je malcc nejevoljno pripomnil Bradivoj. — Kraj sc z nezadržanim ropotom sproti vetrov, ki so vse bolj znosni kakor pa bencinski smrad, — jc šc zagodrnja'1 v br;'do in v njen goro j- del potisnil cigareto.
Vcčcrilo se jc žc, ko smo vozili nvino d« bcrdob<kcga jezera, ki jc v tem času suho. ter mimo ravnega, mahovi tega dna. Ob pogledu nanj in na \>o planoto nas jc prevzel p božen spomin na fante in može vseh narodnosti, zlasti pa na niše, ki so tu
iztc
rvaveli v svetovni vojni. Priroda. ki je
zacelila žc vse rane na tem razrvanem kršnem svetu, nc bo mogla človeštvu n:ko-li izbrisati iz spomina strašnega trpljenja in klanja ubogih fantov in mož na tej trdi, kameniti pokrajini, četudi jc zdaj vse to širno morišče en sam zelen gaj. Grob ostane grob, četudi jc ena sama cvetna gomila.
Dež sc jc vl;l, da na mah n; bilo več kaj razgleda. Opela je razrivalo vedno bolj in vedno pogosteje je obtičal. Želeli smo si, da bi bili čJm prej v Gorici pri avtomobilskem veterinarju, ki bi mu jx>mogcI. Zavo-zili smo v mlad cipresir drevored ki se je kmalu sprcvrgcl v platanskega Ponehalo je deževati." Sveta GoTa, Sabotin, Sv. Gabri-
jel silijo vedno bolj iz meglenega ozračja. Prve vile in letališče, kjer kakor mokre kokoši žde veliki zračni ptiči, hite mimo nas. Žc smo v Gorici, ki je tudi mokra nadvse lepa. Zapeljemo naravnost v avtomobilsko zdravilišče. Napeljali so debelo' gumasto ccv in jo potisnili našemu Opelu v drobovje. Prčclo se jc temeljito čiščenje, da je brizgalo še po1 nas.
V hotelu »Evropi« pri gospe Prinčičevi smo našli sila udobno zatočišče in vso preljubo' goričko domačnost. Odkazala nam je sobe, v katerih smo sc takoj umili in očistili, potem pa nas je povcdla v jcdiln:co, kjer smo bili postreženi z odlično pripravljeno' večerjo. Lc žal, da sc jc utrujeni krmar Marjan ni mogel udeležiti. Od bencinskega smradu, k; mu jc ves dan silil v nos, ga jc jela boleti glava. Ko mu tudi sprehajanje ni pomagalo, je odšel slabe volje spat. Z Bradivojem pa sva šla po goriških ulicah stikat za hudičevim »Gradnikovim« vinom. Našla sva ga v kleti, kjer so> se domačini tlačili cb sode in silil' s kozarci v rokah čez pult v toeajko. Tudi Bradivoj, velikan, jo s svojo: dolgo roko preko teles, hrbtov in glav žejnih mož, silils pol litrom v točajko', ki se ga jc, najbrž zaradi njegove imenitne brade, takoj usmilila. Zmagoslavno ga je v loku zavihtel čez glave žejnih pivcev, postavil na mizo in pokusila sva ga. Poznavalsko je poemakal in odločil že vnaprej, da ga bova še pol. Ko sva se ožejana zrinila spet na ulico v temo1, sva po stari ljubljanski šegi zapela in pojoč iskala poti do hotela, ki ga nikakor nisva mogla najti. Ob visokem poslopju je dremal v svojem vozu izvešček, ki nama je rad ustregel :n naju popeljal v hotel. Pre-brisanec naju je trikrat peljal okrog po>-
slopja in naju izložil točno na tistem mestu, kjer naju je naložil, namreč pred vhodom v najin hotel, ki ga prej tujca, v temi nisva spoznala. Hudomušno in kratko jc šofer rekel: »Siamo qui! Cinquc lire c buo-na notte!«
Spomenik padlim v Gorici
- ,-JUTRO« Št. 141	. . ■	4 ■
Štirinajst ur v bitki na morju
Sreda. 18. VX 1941-XIX =
Zopet v domačem pristanišču
Poročevalec ameriške agencije »United Press«, ki se je udeležil neke bitke v Sredozemskem morju na krovu neke britske bojne ladje opisuje potek letalsko-pomer-ske bitke v borbi za Kreto. Ladje, ki so sodelovale v tej bitki, so operirale v bližini Peloponeza in oklopnica s poročevalcem se je ravno vračala skozi ožino pri Kiteri. da bi podprla dve križarki, ki sta bili poškodovani od nemških strmoglavcev. V tem področju so doživeli Angleži strašen napad, ki je trajal štirinajst ur s pavzo komaj tridesetih minut. »Frankfurter Zeitung« posnema vtise ameriškega poročevalca v naslednjem :
Napad je dosegel višek ob pol dveh popoldne, ko se je pojavilo krdelo bombnikov v kratkem roku nekaj minut. Topovi na ladjah so streljali v vse smeri. Bilo je nemogoče osredotočiti se na en sam cilj. Nenadoma so se pognala iz oblakov tri letala proti oklopnici, ki je vozila z brzino kakšnih 60 km na uro. Preden so imeli top-ničarji dovolj časa in prilike, da bi namerili cevi svojih topov proti njim, so priletela letala nekaj sto čevljev nad ladjo ter odmetavala bombe, nato pa se zopet urno umaknila za oblake. Vse to se je izvršilo z bliskovito brzino. Ob krmi so morali biti izvrstni letalci. Ena izmed bomb je oplazila
V Berlinu je umrl v sedemdesetem letu svojega življenja Franz Schneider, mož, ki je vse svoje življenjsko delo posvetil napredku nemškega letalstva. Rodil se je sicer v Švici, toda že v mladih letih se je preselil v Nemčijo, kjer se je dal natura-lizirati.
Svoje prve izume je dovršil Schneider v sodelovanju s francoskim letalcem Nieu-portom. Tega pa je 1. 1911. pri manevrih doletela smrt. Kmalu nato je prejel poziv od Deutsche Luftverkehrgesellschaft v Jo-hanninstalu in ker se mu je odzval, je bil imenovan za glavnega konstruktorja družbe. Zgradil je najprej dvokrovno letalo, ki je pri vseh tekmah dobilo prvo nagrado. To je bilo v letih 1911. do 1914. Ta konstrukcija je dobila v letalskih krogih naziv »kamela« in sicer zaradi tega, ker je imela ob strani trupa nameščene posode za bencin. Toda svetovno slavo si je pridobil Schneider šele z vgraditvijo strojnice v letalo. Strojnica, ki strelja skozi vrteči se propeler, je njegov izum. Leto dni po tem izumu je Schneiderju uspela nova kon-
Nestrohnelo truplo
V cerkvi v Hechsviku pa švedskem so v podzemski jami odkrili krsto s truplom mlade ženske. Truplo je bilo popolnoma nedotaknjeno, kakor da so ga balzamivali. Tudi bogatega oblačila in belega poročnega pajčolana zob časa ni bil načel.
Kakor so ugotovili, gre za nevesto, ki je umrla 1. 1702 nenadno med poročno ceremonijo. Doslej še niso mogli ugotoviti, zakaj nje truplo do današnjega dne ni razpadlo.
prednji bok ladje, toda nI zanetila ognja. Povzročila je le majhno škodo. Vsaka ladja se je morala braniti najmanj proti desetim letalom. Najmanj štiri in dvajset letal je napadalo oklopnico, na kateri je bil poročevalec. Medtem ko so vsi topovi bruhali ogenj, se je primerila med ladjami resna izguba Neka težka bomba je padla na krov enega izmed rušileev. Sledila je strašna eksplozija. Ladja je v trenutku zagorela. Zdelo se je, da se hoče preklati na dvoje. Najbrž je bilo zadeto skladišče za municijo. Strmoglavci, ki so videli ta uspeh so porabili priliko, da so prileteli še nižje nad ladjo, da bi dovršili svoje delo. Ali je bil rušilec še enkrat zadet, ne morem povedati, kajti bil je zagrnjen v oblak črnega dima. Moštvo je dobilo povelje, naj zapusti ladjo. Prekrcalo se je na krov drugega ru-šilca. Na tucate bomb je treskalo okrog rušilca v morje. Naslednja žrtev bombnih napadov je postala neka križarka, ki jo je takisto zadela bomba težkega kalibra. Kljub temu, da je na ladji izbruhnil ogenj, je križarka vozila s polno paro dalje, nazadnje pa jo je morala posadka le zapustiti. Mornarji so poskakali z rešilnimi pasovi v morje. Na pomoč jim ni mogla priti nobena ladja in tako so se morali truditi, da dosežejo nabrežje Krete. V tej borbi je
strukcija: vrteči se strojniški stolp, ki je še danes v rabi na bojnih letalih. Manj kakor to pa je znano, da je bil Schneider prvi, ki je izumil torpedno letalo, že v svetovni vojni se je iz takšnih letal posrečilo torpedi-rati niz trgovskih ladij, dasi se ta iznajdba proti vojnim ladjam ni obnesla, ker so jo premalo preizkusili in uporabljali.
Pokojni Schneider je bil mož, ki je delal brez odmora. Med njegove izume spada enokrovno letalo s sihronlzirano strojnico in oklopnim stolpom za opazovalca. Letalci to letalo posebno cenijo, šele 1. 1917. je Schneiderju uspelo, da je mogel osnovati lastno tvorniško podjetje. Tedaj se mu je posrečila konstrukcija majhnega bojnega letala z motorjem, ki je razvijal 220 ks. Ta izum je posekal vse dotedanje konstrukcije v pogledu hitrosti, okretnosti in sigurnosti. Značilno je, da je antantna komisija razbila konstrukcijo tega letala na drobne kose. Schneiderju je bilo tedaj blizu petdeset let. Kljub temu ni obupal. Posihmal je posvetil ves svoj študij in zanimanje izdelovanju majhnih letal.
Italijanska fotografska umetnost na Dunaju
Na Dunaju so otvorili razstavo italijanske umetniške fotografije, ki sta jo organizirali italijanska in nemška zveza foto-amaterskih društev pod pokroviteljstvom nemškega propagandnega ministra Goeb-belsa in italijanskega veleposlanika v Berlinu Alfierija. Izbrana italijanska dela so zbudila veliko pozornost in obisk razstave je bil že v prvih urah nad vse številen.
podlegla še druga križarka, ki se je potopila.
V tem času se mi je zdelo, da ne bo napada nikoli konec, število napadajočih bombnikov se ni hotelo skrčiti. Vreme za napad je postajalo čedalje ugodnejše. Gotovo vedo Londončani, kaj se pravi za živce, biti v ognju takšnega napada, toda kaj pomeni biti v takšni bitki na krovu ladje, iz katere streljajo topovi iz vseh cevi, biti v nevarnosti, da te vsak trenutek zadene izstrelek ter nato utoneš v morju — to moraš samo doživeti. Tako sem si mislil, ko sem ležal poleg poveljnika ladje v zgornjem poveljniškem mostu oklopnice. Toda že v naslednjem trenutku sem se prepričal o nečem drugim. Nad nami se je pojavilo krdelo letal s strahovitim žvižganjem. Padle so tri bombe. Ena se je razpočila tik kljuna, dve pa na krovu, škoda k sreči ni bila velika. Niti ogenj ni izbruhnil. Letala so priletela še nad nas, toda zdaj jih je oči-vidno prignala samo radovednost, da bi ugotovila povzročeno škodo. Silovitost ata-ke je popustila, napad sam pa se je nadaljeval dokler ni nastopila odrešilna tema. In ko se je storila noč, sem bil medel kakor še nikoli v svojem življenju. Vendar pa sem bil vesel, da še živim ...«
GraSologija in zakon
Da bi kandidatom za zakon prihranil poznejša razočaranja, je poročni urad v Bostonu sklenil, da bo svojim klijentom dal na razpolago grafologa. Ta pregleduje pisavo dvojic in jim svetuje ali odsvetuje zakon, kakršen je pač vtis, ki ga je pisava nanj napravila. Pripovedujejo, da se je že nekoliko napovedanih zakonov v zadnjem trenutku razbilo, in to zaradi nepovoljnih napovedi, ki jih je dal ta grafolog.
Japonski nacionalizem propagira povra-tek k starim izročilom in v skladu s tem povratkom je, če v deželi vzhajajočega sonca sedaj jazbečevo meso spet bolj cenijo nego v desetletjih, ko se je japonski jedilni list evropeiziral. že starojaponske junaške pesmi slavijo krepko in okusno jazbečevo juho.
Sodijo, da je v tej deželi še danes kakšnih 200.000 jazbecev, a jazbečeve kože
Poslušalci radia so imeli pred kratkim priliko poslušati koncert VVagnerjevih, Lisztovih in Chopinovih del, k-i se je odlikoval po mojstrski izvedbi in doslej neznanimi zvočnimi odtenki. Bil je to prvi koncert, ki so ga registrirali z »vario-fonom«, novo napravo za beleženje zvokov, ki jo je izumil sovjetski znanstvenik Holpo.
Variofon beleži zvoke na navadni film, pri tem pa mu ni treba ne glasbil ne orkestrov. Poseben operater posnema z novo napravo glasbo naravnost iz not, in sicer z največjo točnostjo ter s pomočjo optične fotografije, čeprav je to posnemanje mehanično, pa mora z variofonom ravnali oseba, ki pozna glasbo do potankosti. Po-
so bile vedno važen japonski izvozni predmet. Japonske družine cenijo sedaj dosti bolj tudi jazbečevo meso, ki spominja po okusu na račje meso. že tri, štiri mesece so jedi iz tega mesa na jedilnih listih najfinejših restoranov v prestolnici in njih cene niso nizke. Povpraševanje je tako naraslo, da so bile oblasti pr ed nedavnim prisiljene določiti najvišje dovoljene cene.
ročajo, da bo z novim izumom mogoče doseči zvočnosti, kakršne niti z modernimi glasbili doslej ni bilo mogoče doseči.
Zavarovanje udobnega življenja
V Lozani so osnovali zavarovalnico, ki hoče delovati v področju, katerega zava^ rovalnice doslej niso izkoriščale: področje udobnega življenja. Nova družba hoče očuvati milijonarjem in bogatašem, ki so tega ali onega razloga zašli v bedo, vsa ugodnosti bogatega življenja. Seveda bodo morali plačevati tedaj, ko bodo živeli v udobnih razmerah, poštene premije. Zavarovanci, ki bi se morali zateči k zavarovalnici, bodo dobivali nakaznice za vse luksuzne potrebe vsakdanjega življenja, in bodo lahko brez skrbi živeli v kakšnem razkošnem hotelu ali svetovnjaškem središču, ki si ga bodo sami izbrali.
Spmmšmbs v angleškem propagandnem ministrstvu
švedski listi poročajo, da sta predložila svoji ostavki desna roka britskega informacijskega ministra Duffa Coopera, sir Waiter Monckton in njegov ožji sodelavec Redcliffe. Oba uradnika sta bila v stalnem boju z britskim vrhovnim poveljstvom, ki ni hotelo objavljati vesti o angleških vojaških operacijah, tako da so jih morali angleški listi pobirati celo iz nemških in italijanskih virov. Javnost pa ni naoadala vrhovnega poveljstva, temveč oba uradnika.
ANEKDOTA
Detlev von Liliencron je imel imovitega prijatelja, čigar duševne sposobnosti pa niso bile baš bogate. Neki znanec se je čudil, da si išče pesnik takšno družbo. Liliencron je odgovoril z nasmeškom:
»Nu, kar se tiče tega nedostatka, ga v polni meri izravnava dejstvo, da razpolaga z bogato kletjo z zelo izbrano vsebino!«
VSA K DAN ENA
»Osnovala sva skupno podjetje, za katero je dal on svoje izkustvo, jaz pa denar.« »In kako se je končalo?« »On ima zdaj denar, jaz pa izkustvo .. .«
, (»Politikenc)
Izumitelj forpetinega letala
Dalekometni top
v akciji na nabrežju Kokavskega preliva
Prapreblvalcl Ame
Dr. Emil Haury z vseučilišča v Tucso-nu je v neki jami v rezervatu Indijancev iz plemena Papagos odkril nekakšen zasut vodnjak, ki so njegove plasti imele skupno globino 4 m. V teh plasteh je našel razločne sledove prezgodovinskih dob v Ameriki, a kolikor kažejo dosedanji izsledki, bo mogoče s temi sledovi pojasniti življenje prvotnega prebivalstva v teh krajih za dobo, ki obsega okrog 7000 let.
V zgornjih plasteh so Haury in njegovi sodelavci našli kovinske in steklene izdelke, kakršne uporabljajo današnji Papagi, ki
prebivajo v jami običajno v mesecu juniju. Čim globlje pa so raziskovalci kopali v globino vodnjaka, tem starejše predmete so spravljali na dan, tako da so na dnu odkrili predmete iz kamene dobe, ki so jih domačini uporabljali po vsej priliki kakšnih 5000 let pred našim štetjem.
Na dnu so izkopali tudi devet dobro ohranjenih mumij, o katerih pravi dr. Haury, da potrjujejo azijski izvor prvotnih ameriških prebivalcev. Srednjevelika postava, okrogle lobanje, nizko, bežeče čelo in mongoloidni tip to dokazujejo.
Japonci ln Ja
Kulturni pregled
Koncert Glasbene Matice
Po Ljubljanski filharmoniji m raznih solistih je naposled stopila še Glasbena Matica obenem s svojim Orkestralnim društvom v veliko Unionsko dvorano in priredila za zaključek sezone samostojen koncert. Tako je hotela kronati naše glasbe-nokulturne manifestacije in podkrepiti našo željo po najaktivnejšem kulturnem ustvarjanju in oranju v novi državni skupnosti in z glasbeno vrhunsko razvitim italijanskim narodom. Naše občinstvo se je tega globokega pomena določno zavedlo in je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. A tudi zastopniki najvišje državne oblasti so izkazali svoje iskreno razumevanje za naš novi kulturni položaj, zlasti za našo trdno voljo, da tvorimo kot nova Pokrajina velike kulturne države aktivno, reprezentančno postavko: našemu ljudstvu v korist in v kulturni procvit, velikemu narodu, ki nas je sprejel v svojo državo, pa v čast in ponos!
Glasbena matica je predložila izvrstno sestavljeno izpričevalo naše glasbenokul-turne moči. Bila bi lahko izbrala iz naše bogate zborovske zakladnice sodobnejše, naš narodni duh bolje predstavljajoče skladatelje. Toda kultura je v raznolikosti in zato je bilo dobro, da je za začetek določila našega Jakoba Petelina Galusa iz 16. stoletja, torej sovrstnika Palestrine in Or-landa di Lassa, mogočna stebra tedanjega petja in glasbe vobče. Ob teh dveh velikanih se je naš skladatelj smelo postavil s svojim samoniklim in stvarjalnim duhom. Glasbena matica je zapela izbor iz njegovega cvetja, da je mogel zadivitl vse poslušalce, zla3ti še vse v dvorani navzoče
glasbene veščake. Kakšna polifonija glasov, kakšne harmonije (za 16. in 20. stoletje!), kolikšna pestrost v izrazu in predo-čevanju besedil, kakšne agogične vizije, pa mogočne dinamične gradacije je slovenski
Dirigent Mirko Polič
kantor ustvarjal v svojem neizčrpnem duhu! če je njegova umetnost danes sodobna, kakor malokatera druga, tedaj je ta okol-nost med drugimi najboljši dokaz za njegovo nedosežno genialnost.
Pevski zbor Glasbene matice je bil to pot pod nadvse veščim vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Poznamo dobro njegove izredne sposobnosti, pa se tudi hvaležno spominjamo premnogih uspehov, ki je do njin povedel zbor kot tak, kakor mnoga druga naša glasbena telesa od Opere pa do Filharmonije. Ponedeljski umetniški uspeh Glasbene matice je v vrhani meri delo njegovega artističnega dirigentskega duha in znanja. Izčrpal je slavnemu Ribničanu prav vse njegove domisleke, tako v izrazu kakor v dinamičnem podajanju, zlasti pa je z magistralno roko uveljavil v skladbah ležeče agogične napetosti, da so v vseh potankostih delovale omamno, presenetljivo. To sta tisti dve značilnosti, ki krasita le izredne vrhunske izvedbe. Zbor je bil uglajen, basi so se s čudovito prodornostjo, hkrati pa z vprav fagotovsko prilagodljivostjo podrejali celoti. Močno so mi ugajali alti in baritoni, dočim so po svoji kvaliteti soprani in tenorji glasovno nekoliko zaostajali. Vendar ta drobni vtisk nima nobene zveze s celotnim vtisom zbora kot takega in gre bolj za analitičen dojem. Uverjen sem, da bo ravnatelj Polič še poklican, da z zborom Glasbene matice popelje našo pesem in našo pevsko nadarjenost do nadaljnjih velikih uspehov in afirmacij. Radovali se bomo n. pr. po pravici velikih dni, ko bo mogla Glasbena matica s svojim voditeljem nastopiti na glasbenih festivalih Rima ali Firence, saj se bo lahko tamkaj uveljavila tudi ob najostrejši kritiki.
Drugi del koncerta je bil posvečen orkestralni glasbi. Za uvod smo slišali predstavnika komorne italijanske glasbe 17. stoletja. E. F. dall'Abaco je tedanje koncerte za godala izklesal do vsestranske popolnosti. Koncert v a-molu iz op. 3 ga dviga nad ostale italijanske klasike in sta mi zlasti ugajala Largo ter Presto po svoji izvirnosti in krasni zvočnosti, že pri tej
skladbi je zablestel orkester Orkestralnega društva. Goda'a so zvenela sočno, izredno ubrano, čisto. Vsem trem predvajanim skladbam so vlila mehkoto lirične zasa-njanosti in žarkosti.
Lajovčevo Pesem jeseni smo slišali že decembra. Zdi se mi, da se ji bolj prilegajo zajetni tempi, Ivi jih je to pot narekoval dirigent. Delo je za našega skladatelja prvaka nadvse značilno. Napisano po daljšem ustvarjalnem premoru ne kaže nobenega znaka zastoja v razvojni črti svojega tvorca. Nasprotno, v nji so močni odstavki in že kar nenavadno nežna uvodna tema kaže, kako nemirno polje v tem skladatelju njegova tvorna kri. V celoti čustvenega ustroja je tudi ta skladba odsev močnih liričnih doživetij, le da jim nočem dati nobenih mejniških interpretacij. Je to pesem lirika, jesenska pesem pristnega navdiha. Srečavali jo bomo še pogosto na naših koncertih..
Razodetje je bila naslednja prva izvedba škerjančevega koncerta za klavir in orkester. V zadnjih dveh, treh letih je škerjanc ustvaril več nadvse dozorelih umetnin, ki jim je pa postavil začasno krono s tem klavirskim koncertom, če je že njegova druga simfonija močno kvalitetno delo, velja ta mednarodna oznaka še prav posebej za njegov klavirski koncert. Iz nekdanjega lirika ozkih oblik je zrastel simfonični skladatelj mogočnih zamahov in dramatičnih razgovorov. Liričnim partijam slede razgibani zamahi v svet dramatičnih viškov in razpletov. Vse pa prešinja svojevrstna lirična nežnost. L. M. škerja-nec pozna orkestracijsko paleto do zadnjih potankosti, ta pa je zopet v najtesnejši zvezi z njegovo izvirno melodično iznajdljivostjo in harmonsko kombinacijo. Koncert je od začetka do poslednjega takta lirika, klavir poje, kakor poje ves orkester, enkrat nežno, zaljubljeno, kakor ljubavna
pesem mladenke, drugič opojno, kakor da bi silil v brezdanjo sanjo, k Cankarjevim krizantemam. Vtis imam, kakor da je Cankarjeva in Zupančičeva lirika na. ia svojega pravega glasbenega ilustratorji a, njunega propovednika v tonih. To podtalno glasbo njune poezije nam sedaj odkriva škerjanc.
Klavirski part je bil v virtuoznih rokah pianista T r o s t a. Z ljubeznijo se je lotil dela, ki se je o njem na prvi mah prepričal, da bo prešlo v mednarodno literaturo. Svoje ime je tako združil s prvo izvedbo in bo njegova interpretacija zabeležena v knjigi slovenske glasbe. Doumel je umetnino z njene prave strani. Za svojo mojstrsko in prefinjeno igro je žel močno pritrjevanje.
Orkester in dirigent sta enako bila deležna glasnega priznanja. Saj bi ne mogel omeniti vseh orkestrskih skupin in posameznih godbenikov. Videlo se je, da so pri stvari z navdušenjem. Kadar ima orkester svoj praznik, so godbeniki v svojem elementu: muzicirajo toplo, s srcem.
Koncert je tudi družabno prekrasno uspel. Počastili so ga naši najvišji državni in kulturni zastopniki. Visokega Komisarja Eksc. G r a z i o 1 i j a, njegovo s o-progo, Eksc. armadnega poveljnika generala Robottija, generala O r 1 a n -d i j a sta spremila v dvorano predsednik Glasbene matice dr. R a v n i h a r in predsednik Orkestralnega društva dr. K a r 1 i n. Na mestih so bili še župan dr. A d 1 e š i č * soprogo, rektor vseučilišča dr. S 1 a v i č, in drugi.
Visoki Komisar Eksc. Grazioli in ostali dostojanstveniki so še posebej čestitali obema dirigentoma, pianistu rektorju Trostu in zlasti predsedniku Glasbene matice dr. Ravniharju za prekrasen večer in trud iz-vajajočih.	Dr. B,
Kronika
*	Egon Srebre t- V nedeljo zvečer je preminul v Zagrebu v starosti 56 let komercialni ravnatelj Združenih papirnic
t Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, g. Egon Srebre. Pokojnik je bil sin odvetnika dr. Srebreta iz Brežic. Po dovršenih študijah je služboval pri Kreditnem zavodu v Ljubljani, in VViener Bank-Ve-reinu na Dunaju, nakar je vodil podružnico Jadranske banke na Dunaju do njene likvidacije 1. 1924. 1. marca 1925 je postal ravnatelj komercialnega oddelka Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode in je kot tak osnoval prodajni urad podjetja v Zagrebu, ki ga je z velikimi uspehom vodil do svoje prerane smrti. Egon Srebre je bil tudi zastopnik papirnega kartela bivših jugoslovenskih papirnih tvornic. Odličnega pokojnega gospodarstvenika, ki je dolgo let posvečal vse svoje moči razvoju in napredku podjetja, bodo ohranili v častnem spominu vsi, ki so ga poznali. Žalujočim naše najiskrenejše sožalje!
*	Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 14. t. m. objavlja naredbi Visokega Komisarja o ureditvi zasebnega zavarovanja v Ljubljanski pokrajini in o odpravi plačilnega odloga bankam in zavarovalnicam. Dalje objavlja odločbo Visokega Komisarja o postavitvi Trboveljske premogo-
• kopne družbe d. d. s sedežem v Ljubljani pod sekvester in imenovanje sekvestra.
*	Smrt italijanskega učenjaka. V Santi Margheriti Ligure je v soboto v visoki starosti 97 let umrl znameniti kritik in zgodovinar senator Adolfo Venturi. Njegovo najznamenitejše delo je Zgodovina italijanske umetnosti.
*	V Rimu J 00.000 telefonskih naročnikov. Tred kratkim je število telefonskih naročnikov v Rimu naraslo na 100.000 s 140.000 aparati. Telefonska mreža je skoro tako gosta kakor v Berlinu. Na 1000 prebivalcev pride 130 telefonov. Naročniki so razdeljeni na 17 central, ki imajo 122.000 številk in okoli 190.000 km podzemskih telefonskih napeljav, še leta 1925, ko telefonska centrala še ni bila avtomatična, je imel Kim samo 14.000 telefonskih naročnikov.
*	črna gora bo imela svojo staro zastavo. Visoki Komisar za črno goro je sprejel odposlanstvo črnogorskih častnikov, ki se mu je prišlo zahvalit za socialne odredbe, ki so bile pred kratkim izdane v njihovo korist. Visoki Komisar je ob tej priliki izjavil častniškemu zastopstvu, da bo ostala zastava črne gore ista, kakor je bila za časa kralja Nikole.
100.000 din za banjaluške reveže. Stožer-nik za bosansko Hrvatsko dr. Viktor Gutič jc dal 100.000 din za banjaluške reveže. Denar so na dan poglavnikovega godu izločili hrvatskim dobrodelnim društvom, ki so ga razdelila med najpotrebnejše Banja-lutane.
*	Preskrba Hercegovine s hrano. Zaradi
izrednih prilik in zastoja v prometu zadnje čase Mostar in njegova okolica niso bili preskrbljeni z zadostnimi količinami življenjskih potrebščin. Posebno je primanjkovalo moKe in sladkorja. Upravna oblastva fro se zdaj pobrigala za preskrbo živil in so za prvo srilo poslali tja 10 vagonov moke in nekaj vagonov sladkorja. Nakupovalce so poslali v Split, Slavonijo in so iz teh krajev pripeljali še 40 vagonov hrane, ki bo razdeljena kmetom in meščanom v mostarskem okraju.
*	Kolesarji se bodo smeli voziti tudi po avtomobilskih cestah. Od 15. t. m. dalje, je po sklepu ministrskega sveta dovoljeno kolesarjem voziti se zastonj po avtomobilskih cestah, ki so v državni upravi ali pa so dane v upravo zasebnim podjetjem. Le za avtomobilsko cesto Genova—Serravalle— Scrivia to dovoljenje ne velja. Kolesarji bodo morali na avtomobilskih cestah upoštevati posebne predpise.
*	Kamenje ga jr podsulo. 61etni sin posestnika Jožefa Radovičeviča iz Mihevca v občini šmihel-Stopiče, se je ob krušni peči igral s kamenjem, ki je bilo tam visoko zloženo in pripravljeno za zidanje. Nenadno pa se je kamenje zrušilo na fanta in mu prizadejalo tako hude poškodbe, da so ga morali odpeljati v kandijsko bolnišnico in je malo upanja, da bo okreval.
*	Steklo v kruhu, že pred dnevi je v Zagrebu Jakov Deur našel v kruhu žebelj jn se z njim ranil v ustih. Zdaj poroča
Novi list«, da so dobili v kruhu košček stekla. Pri nekem peku je bil kupljen hlebček ki-uha. ki so ga doma razrezali in riali otrokom. 61etna hčerkica je zagrizla v kruh in naenkrat zastokala. Iz ust se ji je vlila kri. Ko so pregledali izvržen košček kruha, so našli v njem steklo. Vsa sreča je bila. da dekletce ni stekla pogoltnilo.
*	T boj v prepiru. Pred dnevi so se v Samoboru spoprijeli neki mladeniči in js bil pri tej priliki hudo ranjen 19-letni de-
lavec Pranjo Pezdevšek, lažje poSkodbe pa je dobil čevljarski pomočnik Gjuro Hribar. Pezdevšek je bil zaboden v hrbet, Hribar pa v desno lopatico in so oba prepeljali na kirurško kliniko. Pezdevškove poškodbe so bile tako hude, da je v noči na soboto umrl. Povzročitelja pretepa Mija Mihelina so aretirali in bo po končani preiskavi izročen sodišču.
* Vrsta nesreč. Triletna hčerka mizarja Marica Cankarjeva je padla po stopnicah in se poškodovala po glavi. — V črni vasi je padel s kolesa šestletni posestnikov sin Filip škafar in si zlomil levo nogo. — Dveletnega posestnikovega sinčka Feliksa Kočarja iz Slap je konj brcnil v glavo in ga hudo poškodoval. — Oko je iztaknil vol 541etnemu posestniku Jakobu Martin-čiču v Dolnjem Jezeru. Ko je v hlevu krmil živino, ga je vol z rogom sunil v desno oko.
Iz Ljubljane
u— Nova grobova. Neizprosna usoda je ob priliki bombnega napada na Beograd 6. aprila iztrgala iz vrst svojcev orožni-škega narednika g. Franca Oblaka. Nepozabni pokojnik je bil pokopan na pokopališču v Beogradu. — Dotrpela je privatna uradnica gdč. Gustl Kostan ječe va. Z zadnjemu počitku jo bodo spremili v sredo ob 16. iz kapelice sv. Marije na Žalah k Sv. Križu, pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
u— Poročila »ta se v cerkvi sv. Petra gosp. Viktor M i 1 e r, zasebni uradnik iz ugledne rodbine v Ljubljani, in gdč. Alojzija Brečkova iz Trbovelj. Obilo sreče!
u— Letošnja pevska tekma v Operi bo v nedeljo 6. julija. Tekme se bodo lahko udeležili pevci in pevke vseh leg glasov do 30. leta. Za to pevsko tekmo se lahko priglasi vsak, ki razpolaga z lepim glasovnim, četudi ne šolanim materialom ki ima veselje do pevskega študija in namen posvetiti se pevskemu poklicu. Za tekmo naj pripravi vsak tekmovalec po eno značilno narodno pesem iz svojega kraja in eno umetno pesem ali operno arijo. Prijave za pevsko tekmo je poslati do 1. julija na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. V njej je navesti ime in priimek, starost, poklic, kraj bivanja in izbranii točki za petje. Note za spremljavo naj prinese vsak tekmovalec na tekmo s seboj. Podrobnejše določbe slede.
u— Vreme. Tudi včeraj smo imeli za sedanji letni čas precejšen hlad. živo srebro se je nekoliko dvignilo. Minimalna včerajšnja temperatura je znašala 11.7, medtem ko je kazal toplomer v ponedeljek najmanj 9.4, največ pa 22.4. čez dan je bilo včeraj topleje, skozi raztrgane oblake je posijalo tudi medlo sonce, vendar se je še vedno čutil vpliv hladnih sap iz bližnjih zasneženih gora. Vreme se letos nikakor noče ustaliti. Zaradi njegovih večnih muh so posebno potrti ljubitelji plavalnega športa, ki so tako težko in željno pričakovali vročih poletnih dni. Kopalna sezona je zelo slaba. Nekateri znaki pa kažejo, da bo končno le nastopilo stalno vreme.
u— Razbremenjen bo živahni promet v Šelenburgovi ulici. 2e dolgo obetana zveza med Kongresnem trgom in podaljšano Šubičevo ulico bo vendarle postala meso in kri. Včeraj so se lotili delavci podiranja stare, enonadstropne hiše, štrleče skoro meter navzven proti pločniku za pešce, nasproti Kazine. Sedanja lastnica te stavbe je mestna občina ljubljanska, ki bo do tal podrla to edino oviro, da doseže svoj regulacijski smoter. Trgovec s čevlji g. Anton Sinkov ec, ki je imel prodnjalne prostore v spodnjem traktu, je preselil svojo trgovino v sosednji na novo adaptirani lokal bivše podružnice Peliconove slaščičarne, trgovina z modnim blagom ge. Pepce Crnjačeve pa bo morala izprazniti sedanje prodajalne prostore v kratkem. Najprej so odstranili izložbena okna in njihove okvirje ter vhodna vrata, nato populili tla v bivši Sinkovčevi trgovini in izbili zadaj veliko odprtino, da lahko neovirano stopiš na dolgi samostanski vrt, kamor se nudi širok razgled tja do še obstoječe, visoke zidane ograje ob Muzejski ulici, ki bo prečkala celotno Šubičevo ulico. Material, ki bo pri podiranju preostal, bodo odlagali na bivši samostanski vrt. Z deli za ravnokar pričeto kanalizacijo, ki bo potegnjena s Kongresnega trga vzdolž Kazine in njenega restavracijskega vrta, so že prispeli preko tirnic električne cestne železnice in bodo morali hiteti s podiranjem te starodavne trgovske hiše da se bo delo lahko nemoteno nadaljevalo. Zadnje tedne namreč so pri kanalizacijskih delih globoko pod zemljo uporabljali le
strokovno izvežbane rudarje, ki so rili pod vrhnjo plastjo in pripravljali teren za položitev velikih okroglih vodovodnih cevi, potrebnih za kanalizacija S tem so obvarovali silni promet, ki se nemoteno razvija tod podnevi, zlasti pa ker še nadalje neovirano tečejo v obe smeri vozovi električne cestne železnice. Šele po odstranitvi zgoraj omenjene trgovske hiše bo zapihal preko podaljšane Subičeve ulice svež rož-niški zrak naravnost na Kongresni trg, številnim posetnikom pravkar v bujni rasti cvetočega Tivolija pa bo omogočen prost prehod v novo ulico s čim krajšo razdaljo v priljubljeni in mnogo posečani ljubljanski park.
u— Mrakovo gledališče uprizori četrtič
uspelo tragedijo »Sinovi Starega Rimljana« v soboto ob 20. Cene od 15 din navzdol. Zaradi velikega zanimanja za to predstavo naj si vsakdo priskrbi vstopnice v predprodaji pri blagajni frančiškanske dvorane.
u— Drevi ob 18.15 bo v mali filharmo-nični dvorani javna produkcija šole Glasbene Matice. Iz klavirskega oddelka bodo nastopili: Kristan Janja, Šubic Andreana, Potočnik Zora, Ivančič Stojan, Rupnik Jana, Triller Marjanca, Rems Fedor, V6r-bič Nada, Bučar Tatjana, Osterc Lidija. Miklavčič Mirjam, Strniša Metka, Ziber-na Alenčica, Polgar Lizelota, Hašlakijevič Zutka, Janežič Marija, Lampič Stanislav in Pehani Frida. Iz violinskega oddelka bodo nastopili: Sancin Nasto. Bujas Drago, Habe Bogdan in Molka Viktor. Iz oddelka za klarinet bo nastopil Bajt Marko. Ravnateljstvo vabi vse, ki se zanimajo za glasbeni pouk, da v velikem številu po-setijo produkcijo šole Glasbene Matice. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
u— Sprejemni Izpiti za prvi razred klasične gimnazije bodo dne 25. t. m. ob 8. v II. nadstropju I. moške gimnazije v Vegovi ulici. Za izpit se je treba priglasiti v rav-nateljevi pisarni na klas. gimnaziji v To-manovi ulici v ponedeljek, dne 23. in torek 24. t. m. od 8. dalje. Prošnji, kolkovani s kolkom za 10 dinarjev, se mora priložiti rojstni list ali družinska knjižica in spričevalo o dovršeni ljudski šoli. K izpitu se morejo prijaviti samo učenci, ki so bili rojeni v letih 1928, 1929, 1930 in 1931. Zunanji učenci se lahko priglase tudi pismeno po pošti, toda mora biti prošnja vsaj v torek, dne 24. t. m. že v ravnate-ljevih rokah. Na poznejše priglase se ne bo mogoče ozirati. V jeseni ne bo sprejemnih izpitov.
u— Izgubljen vetrni jopič. Na nedeljskem kolesarskem izletu v Horjul je neki izletnik izgubil s kolesa vetrni suknjič. V suknjiču je bila poleg drugega tudi siva novinarska legitimacija s sliko, izstavljena v cirilici na ime Mirko Pevalek. Suknjič je padel s kolesa blizu Horjula. Pošten najditelj se naproša, da proti primerni nagradi izroči suknjič z vsebino orožniški postaji v Horjulu ali v Polhovem gradcu, ali pa da sporoči svoj naslov eni izmed omenjenih orožniških postaj. (—)
u— Zelo hvaležen izprehod se nudi vsem, ki tako radi posečajo po dovršeni regulaciji Ljubljanice idilično trnovsko stran našega mesta. Tam pod Trnovskim pristanom, ki je na srednjem delu silno ozek, saj meri njegovo cestišče po širini komaj dobre tri metre, in se dviga za drvečimi avtomobili spričo izvožene ceste vedno gost prah, kar morajo bridko občutiti številni pešci na poleg izpeljanem peščenem hodniku. pelje vzdolž ceste skoraj poldrug meter globoko zdaj lepo zarasla kolovozna pot, ki se zložno vije od transformatorja tik gradaškega tja do prulskega mostu. Niz širokih kamnitnih stopnic se idilično razteza nad betonskim obzidjem, pot ob bodočem pristanišču je zdaj zarasla na zgornji strani z lepo razvrščenimi topoli, spodaj pa v isti vrsti z vrbami žalujkami. Tjakaj bi spadalo tudi nekaj klopi za od-počitek ali užitek idiličnega prulskega razgleda. še mnogo bolj bo ta obvodna steza služila ob vročih poletnih dneh in ob vodnem hladu sprehajalcem, ki se bodo lahko izognili morečemu prahu in prometnim nevarnostim
POTOMSTVO
Gospod Peteršiljček se je vdtugič poročil in sicer je vzel prijazno vdovo. On kakor tudi ona sta privedla v drugi zakon otroke tz prvega zakona. In po nekaj letih je ljubi Bog blagoslovil njuno srečo in se je štorklja večkrat zglasila v Peteršiljčkovi hiši. Otroci so rasli in nekega dne se je čul iz otroške sobe vik in krik.
—	Kaj se pa godi, za voljo božjo? plane pokonci gospod Peteršiljček.
—	/, kaj se godi — pojasni zvesta žena. Tvoji otroci in moji otroci pretepajo najine otroke.
Italijanski tečaj
XL.
Javna poslopja. Edifizi pubblici.
Una citta e ordinariamente situata (posta) sulle rive di un fiume o fiumi-cello, cosi p. es. Lubiana e posta sul-la Lubianiza ai piedi del eolle del Ca-stello. Nelle citta ci sono molti edifizi pubblici tra i quali nominiamo i piu importanti: il Municipio (palazzo mu-nicipale), la Posta, la stazione ferro-viaria, la Questura (il palazzo della Qu.), la Prefettura, le chiese, gli ospe-dali civili e militari, il Museo, la Gal-leria d'arte, 1'Universita, i ginnasi clas-sici o reali, masehili o femminili, la scudla industrialc tčcnica mčdia, l'Ac-cademia commercialc, le scuole civi-che e popolari, l'Accademia di 'musica, i teatri, il Tribunale, caserme ecc.
Quali sono le chiese piu conosciute di Lubiana? ficcole: il duomo o la cat-tedrale di San Nicold, la chiesa di San Pietro, la chiesa di San Giacomo, delle Orsoline, dei Francescani e delle Crociate. Quanti teatri ci sono a Lubiana? Ce ne sono due: il teatro delTOpera e il teatro drammatieo. Sono tutti gli edifizi che circondano la piaz-za del Congresso di buona ed elegante architettura? No signore. tutti gli edifizi non sono tali. Come si puo dire aneora invece di edifizio? Si puo dire anehe costruzione o fabbricato. Qua!e e il piu alto fabbricato di Lubiana? La piu alta costruzione di Lubiana č il grattacielo.
Vocaboli.
L'edifizio (tudi edificio), il fabbricato, la costruzione stavba, poslopje, e situato, e pošto leži. la riva breg, il fiume reka. il fiumicello. fiumicino== un piccolo fiume, il piede noga, ai piedi di ob vznožju, il eolle ali la collina grič, hrib. tra = fra med. il (la) quale kateri, nominare imenovati, omeniti, importante važen, il Municipio mestna hiša, la posta (ufficio postale). pošta, la stazione ferroviaria kolodvor, la Ouestura policijsko ravnateljstvo, la Prefettura pokrajinska uprava, 1'ospeda le bolnica, l'arte umetnost, l'Univcrsita univerza, il ginnasio gimnazija, masehi-le moški, femminile ženski, industriale obrtni, commercialc trgovski, medio srednji, civico meščanski, popolare ljudski, il tribunale sodnija, la caser-ma vojašnica, eccole evo jih, il duomo
stolnica, la crociata križarska vojska, križni hodnik, križev pot, circondare obdajati, essere di elegante architettura biti elegantno zgrajen, il grattacielo nebotičnik.
Avverbio pronominale ci, vi (tam, tja).
1.	Penserete alle mie parole? Si, ci penseremo. Ci=alle mie parole. Boste mislili na moje besede. Mislili bomo nanje. Sei andato al teatro? Non ci sono andato. Sono in giardino i fan-ciulli? Non ci sono. (ci=tja, tam).
2.	Hai comprato i libri? Non ci ho pensato. Si kupil knjige? Nisem mislil na to. (ci = a comprare).
3.	Se ci hai da fare, me ne ritorno subito če imaš delo, grem takoj proč. Ci vuol(e) molto tempo per imparare una lingua treba je mnogo časa, da se človek nauči jezika. Ci vogliono (po domače: ci vuol) molti denari per an-dare a fare i bagni di mare treba je mnogo denarja, če hočemo iti na morje.
Dočim prislovni zaimek »ne« nadomešča stavčna dopolnila, ki se začenjajo s predlogom »di. da«, in pomenja dobesedno »od tam«, nadomešča »ci, vi« stavčna dopolnila, ki imajo pred seboj predloge: a. in, su, sopra (nad), sotto (pod) ccc. Največkrat je to kako določilo kraja na vprašanje: kam, kje? (1.), včas h se nanaša na smisel vsega prejšnjega stavka (2.) v nekaterih primerih pa tudi tu ni jasnega odnosa in se v slovenščini ne prevaja (3 ). Take rečenice so značilne za italijanski jezik. Posebno si zapomnimo: ci vuol, ci vogliono treba je ter ci e. c'e, (redkeje: vi e, v'e) je, se nahaja, ci sono. (vi sono) so, nahajajo se. Che c'e da collazione, da pranzo, da cena? Ci sono (po domače: c'e) molti libri sulla tavola mnogo knjig je na mizi. Čitali smo že: Quanto ci vuole per andar a piedi? Quanto ci si mette eol tram? Odgovor bi bil: Ci vuol una mezza ora, ci si mette venti minuti Opozarjamo pa, da pomeni ci. vi tudi nam, vam. nas. vas (glej XVIII. povratni glagoli in XXII. velevnik!) in se nanaša na osebe, prislovni zaimek ci, vi pa nadomešča samo stvari ali reči. Skupina »ci ne« se vedno spremeni v »ce ne«: ci sono due teatri ^cc ne sono due.
Mož na posodo
Zadnjič smo imeli članek o možeh, ki so jih lastne žene prodale Še bolj nenavaden j a primer, ki ga obravnavajo ta čas pred ločitvenim sodiščem v Los An-gelesu. Tam je neka ženska posodila tako rekoč polovico svojega moža neki tekmici za 10.000 dolarjev. Junaka te čudne afere, pripadnika »višje družbe«, sta Samuel Brummel in njegova žena Lillian, ki oba zahtevata ločitev svojega zakona, prvi zato, ker je žena zapustila zakonsko posteljo, dru^a kei se njuna značaja ne moreta zložiti-
L. 1938. se je Brummelova sporazumela s prvo, ločeno Samuelovo ženo Normo, da ji prepusti moža za eno leto in za ceno 10.000 dolarjev. Ko sta se tako sporazu-
meli, je Lillian obvestila moža, da ga je posodila prvi ženi in mu je obljubila polovico vsote. Lillian se je dala v Mehiki nato ločiti, mož se je preselil k Normi, a ko je prešlo leto dni in bi se morala Norma po pogodbi ločiti, tega niti ni bilo treba, kajti sodišče v Los Angelesu ločitve v Mehiki sploh ni priznalo. Med tem pa se je bil sporazum v tem trikotu spremenil v vrsto nesporazumov, ki so na sedanji razpravi privreli na dan v obliki glasnih prepirov in medsebojnih obtožb. Iz vsega je razvidno, da je pravi vzrok za ločitev, ki jo zahteva Brummelova, to, da žena možu ni izplačala 5000 dolarjev, kakor je bila obljubila.
Kralj, ki je cenil krompir
Prizadevanje učenega poljedelca Antona Avgusta Parmentiera, ki se je odločno zavzemal za uvedbo krompirja na Francosko, je naletelo na mnoge ovire. Posebno v dvornih krogih so se z velikim nezaupanjem upirali kuhinjski uporabi tega zemeljskega sadeža. Izjema je bil kralj Lu-dovik XVI., ki je 25. avgusta 1784. povabil dvorno družbo na »slavnostni diner«, na katerem so servirali same krompirjeve jedi. Jedilni list je obsegal sledeče obroke: dve vrsti krompirjeve juhe, krompir na mornarski način, krompir v beli omaki, krompir a la maitre d'h6tel, krompir v rjavem maslu, praženi krompir, krompirjevo solato, beignets de pommes, sladko vkuhani krompir, krompirjev sir, kolače iz krompirjeve moke in na koncu liker iz krompirja. Iz tega je razvidno, da je bil
vodja kraljeve kuhinje nad vse sposoben mož in iznajdljiv za recepte, ki bi tudi v današnjih časih vsestranskih omejitev zaslužili pozornost.
PRAVNIŠKI IZPIT
—	Pa mi povejte, gospod kandidat, kaj bi vi predlagali kot državni tožilec pri takem zločinu?
—	Dvajset let robi je, gospod predsednik, in če bi bilo kaj olajševalnih okoliščin, bi predlagal dosmrtno ječo.
—	Obratno, gospod kandidat, dosmrtna ječa je vendar hujša kazen
—	Ne, gospod predsednik. Dosmrtno ječo izdrži vsakdo, dvajset let robi je pa le redki.
Mariborčani v Knittlovi „Via mala"
Roman Johna Knittla je postal v izdaji »Modre ptice; dostopen slovenskemu či-tatelju. Nemara je prispevalo tudi to ne ravno malenkosten delež, da je bilo na ponedeljski predstavi dramatizacije tega romana gledališče polno. Mariborska skupina, ki sta se ji pridružili iz ljubljanske Drame ga Mira Danilova in ga Rakarjeva, je požela drugi uspeh v okviru svojih predstav v naši Drami.
Knittl je sam dal dramatsko obliko romanu, ki mu je prinesel največ uspeha. Snov je že v jedru dramatična in jo je bilo samo treba zgostiti v prizore, ki bodo zmožni odrskega življenja, ter prevesti epično govorico romana v dramatski dialog. Kakor koli je roman kar klical po dramatizaciji, vendar naloga ni bila lahka. Knittlu je v glavnem uspela in njegova »Via mala« ni samo — kakor v pre-nekaterih primerih — za oder pripravljeno epično delo, marveč je samostojna, dramatično močna stvaritev.
V ospredju dogajanja je značilen moralni konflikt — eden tistih, ki so nekoč mučili dobro vzgojenega človeka in ki bo zanje imela rebarbarizirana družba, v kateri je moralna tankočutnost samo zaničevanja vredni buržujski predsodek, čedalje manj smisla. Je to konflikt med zak->nom kot izrazom družbenega moralnega standarda in med življenjem z njegovimi izjemnostmi, ki jih ne morejo upoštevati zakonska pravila. Moralna podlaga teh izjem pa v nekaterih primerih če ne opravičuje, pa vsaj človeško pojasnjuje dejanje, v katerem vidijo paragrafi zločin. Kantonski preiskovalni sodnik Andrej Richenauski iz ugledne plemiške rodbine se zaljubi v natakarico Silvelijo iz
hiše siromašnega drvarja. Ljubezen do preprostega dekleta je tako močna, da jo vzame za ženo in povede na svoj grad. Sil veli j a pa svojemu možu ne razodene neke skrivnosti, ki utegne prej ali slej pretresti ali morda uničiti njeno srečo. Njen oče je bil pijanec, zapravljivec in nasilnež: zverina v človeški podobi. Otroci so strahotno trpeli. In med tem ko je bila Silvelija z doma, sta Niclaus in Hana spravila očeta s sveta, tako da se je zdelo, kakor da je neznano kam izginil. Silveliia je po vrnitvi izvedela za rodbinsko skrivnost, vendar je ni izdala. Njen mož pa ie kot preiskovalni sodnik dobil v roke akt, ki so ga po zakonu silili, da pojasni vprašanje, kam je izginil stari drvar. Silvijin oče. V dramatičnih prizorih tretjega dejanja izpove robustna Hana. kako se je zgodil zločin. Po zakonu je prizadeta vsa rodbina, ki je vedela za skrivnost. Dva globoka razloga se upirata Andrejevemu pravnemu pojmovanju in čutu odgovornosti: spoznanje, da je ta rodbina dobra in da je bil zločin storjen iz tiste strašne nujnosti, ki je zahtevala odstranitev nevarnega škodljivca rodbine, preden bi bil rodbino docela uničil. Z druge strani ovira Andreja ljubezen do Silvelije in spoznanje, kolikšno je njeno trpljenje. Naposled se odloči, da zataji in izigra suho besedo zakona in reši rodbino, ki je zagrešila zločin, ne da bi imela zločinski namen. Zato pa sklene, da se odpove odgovorni službi in se vrne s Silvelijo k delu na domači grudi.
Konflikt, kakor ga obravnava Knittl, je mogel nastati samo tam, kjer še žive v ljudeh močni etični nagibi in kjer se rodbina iz lastnih moči upira svojemu razkroju. Kakor mnogi drugi dramatiki, je tudi Knittl pokazal da lahko pridejo ljudje plemenite narave v spor z zakoni in
da lahko neko dejanje, ki ga zakon kvalificira za zločin, poteče iz nujnih in etično višjih življenjskih zapletljajev. v katerih se neizprosno tehta večje ali manjše zlo. Toda krivdo za taka dejanja je treba vedno drago plačati, četudi se krivci morda izognejo neposrednemu udarcu paragrafa.
Igralke in igralci so zastavili svoje najboljše sposobnosti, da bi dali igri čim več življenjske resničnosti. Peter Malec, ki je igro prevedel, je s svojo režijo dosegel že v Mariboru uspeh in priznanje, ki ga je treba v tem primeru samo ponoviti. Morda je delna obnova igre zlasti s sodelovanjem naše vodilne igralke ge Mire Danilove samo še povzdignila njen učinek. Nakrst kot Andrej in ga Danilova kot Sil-veli sta postavila na oder življenjsko sveže like in sta z njimi osvojila občinstvo. Prav tako ga Starčeva kot Hana in M. Kosič kot Niclaus. Ta četvorica tvori trdne :gralske vogale odrske zgradbe: z njo se dviga igra v nevsakdanje umetniško doživetje. Potem sta tu še dve stari materi: Richenauska (ga Kraljeva) in Lau-recova (ga Rakarjeva): prva gosposka in človekoljubna, druga zbegana in smrtno izmučena od trpljenja. In slednjič je tu še Košutov izborni dr. Guttknecht. V manjših vlogah nastopata J. Boltarjeva in Blaž.
Predstava »Viae malae« je očitno zadovoljila občinstvo, ki je zlasti po napetem tretjem dejanju igralce večkrat poklicalo pred rampo. Prejeli so tudi šopke.
Zapiski
»UEUROPA SUD-ORlENTALE<r
Izšel je novi zvezek v Milanu izhajajočega mesečnika »L'Europa Sud-orientale«, ki sta ga ustanovila Giuseppe Cossutta in Umberto Urbani z namenom, da seznanja italijansko javnost z južnovzhodnimi de-
želami in narodi, le-te pa z Italijo. Redakcija tega mesečnika, ki je že ob izidu vzbudil široko pozornost se je v zadnjem času še razširila s sodelovanjem gg. comm. Luigija Motte, dr. Giov. Malacarna in En-rica Polverja. Med izidom te in prejšnje števlke so se zgodili važni zgodovinski dogodki, ki so spremenili politični obraz juž-novzhodne Evrope in revija se je bila morala prilagoditi novemu stanju. Na uvodnem mestu prinaša v italijanščini članek »Dvanajst dni balkanske zgodovine« s kroniko usodnih dogodkov in z ilustracijami. Slovaški minister dr. Gejza Medric-ky je prispeval članek »Bilanca prvega dveletja slovaške neodvisnosti«. Poseben ilustriran članek seznanja čitatelja z milanskim velesejmom. (Naj pri tem omenimo, da je v zvezku objavljena tudi slika ljubljanskega velesejma s pripombo, da je to novo Važno tržišče za italijansko ekspanzijo v južnovzhodne države). Zanimiva polemika glede nerešenih rumunsko-madžarskih vprašanj je objavljena pod zaglavjem »Romeni e Ungheresi. V nemškem jeziku je natisnjen ilustrirani članek Enrica Camerre »Prekrasno bivanje v sončni Opatiji«. Oreste Piana objavlja podatke in gospodarske poglede tičoče se Madžarski priključenega dela Transilvanije. Krajša beležka je posvečena spominu grofa Telekija. V nemščini je objavljen članek o tržaški luki. Antonio Interrante objavlja v italijanščini »Zgodovino kosme-tične umetnosti od preteklih časov do danes«. Nato se čitatelj seznanja z nekaterimi novimii uspehi italijanske filmske industrije. Cela vrsta slik je posvečenih »nagli in zmagoviti vojni Osi na Balkanu«; fclovensiko zemljo predjstavljata tu dve gorenjski veduti. Drugi del številke je odmerjen krajšim informativnim vestem oz Dalmacije, Slovenije, Hrvatske, 1
Črne gore, Albanije, Rumunije, Madžarske, Turčije in Slovaške. Številko, ki je obilno ilustrirana, zaključujejo razne vesti večidel gospodarskega značaja. »L'Eu-ropa Sud-orientale« se naroča v Milanu. Via Lazzaroni 4.
»IV Premio Cremona.« Predstavitelji italijanskih in nemških kult. krogov, ki so se zbrali v Cremoni pod vodstvom Ministra Narodne Prosvete Eksc. Bottaia, so sklenili, da se bo četrta umetnostna nagrada, znana pod imenom Premio Cremona, podelila leta 1943. Za italijanske tekmovalce je Duce določil temo: »Skozi kri v novo Evropo.« Poleg tega se je razpisal natečaj za najboljše portrete osebnosti, ki predstavljajo Os.
Zadeva pevke Štefanije Fratnikove. V včerajšnji številki smo priobčili beležko, v kateri sklepa pisec, da je operna pevka Štefanija Fratnikova, ki je dosegla tako lepe uspehe v inozemstvu, »doma zaman iskala mesta svojim umetniškim sposobnostim«. V zvezi s tem nam pojasnjujejo s poučene strani, da je gdč. Štefanija Fratnikova večkrat gostovala v ljubljanski Operi. Gledališka uprava je na predlog tedanjega ravnatelja Opere g. Mirka Poliča sklenila z mlado pevko angažma za sezono 1937—38, vendar je gdč. Fratnikova nenadno preklicala kontrakt in je rajši odšla v Celovec. To dejstvo ne kaže, da bli se mogla mlada pevka pritoževati zaradi zapostavljanja v domovini.
Smrt češkega pesnika. V Pragi je umrl češki pesnik Jindfich Horejši. Bil je zlasti na glasu kot prevajalec modernih francoskih lirikov. Izdal je tri samostojne pesniške zbirke, ki so mu zagotovile vidno mesto v sodobni češki liriki.
Inserirajte v „ Jutru"!
. JUTIRD« Št 141
6
Sreda, 18. VL 1941-XIX
Novice iz dolenjskih krajev
Nova poštna zveza. Ta teden je bila po dveh mesecih uvedena poštna avtobusna zveza med Novim mestom in Kostanjevico do Sv. Križa pri Kostanj evtci. Poštno in potniško službo vrši na tej progi ponovno poštna uprava v lastni režiji, ki je v ta namen postavila na to važno progo moderni m udobni avtobus znamke »MAN*. Poštni in potniški promet se vrši na tej progi dvakrat dnevno. Iz kolodvora v Novem mestu odhaja avtdbus dnevno ob 10.12 in 21.15 s prihodom v Kostanjevico ob 11.27 in 22.12. Iz Kostanjevice pa odhaja avtobus dnevno ob 5.05 in 16.36 s prihodom v Novo mesto ob 6. in 17.40, tako da ima takoj železniško zvezo proti Ljubljani. Na progi Novo mesto—Smarjeta vzdržuje poštno zvezo zasebni zakupnik z običajnim vprežnim vozem, dočim avtobusni potniški promet še vedno ni uveden. V kratkem bodo oblastva tudi na tej progi, ki je zelo velikega tujsko-prometnega pomena, uvedla poštni in potniški avtobusni promet, s čemer bo v veliki meri ugodeno željam vsega prebivalstva
Živilski in živinski trg. V ponedeljek je bil tukajšnji živilski trg slabo založen. Predvsem je primanjkovalo jajc. krompirja, fižola in zelenjave (razen solate). Prvikrat se je letos pojavil na trgu ohrovt in sicer po 16 din kg in fižol v stročju po 24 din kg. Zvišale so se cene in sicer za grah 14 din, krompir 3.50—4 din. nova čebula 16 din kg, znižale pa so se za novi krompir na 7 do 10 din kg, dočim so cene za ostale poljske pridelke ostale razmeroma iste. Prav dobro pa je bil trg založen s sadjem, vendar so se cene ponovno dvignile. Italijanske češnje so se prodajale po 18 do 24 din kg, domače po 6 do 8 din liter, jagode po 10 do 14 din liter, jabolka pa celo po 26 din kg. Mleko je še vedno obdržalo staro visoko ceno po 4 do 5 din liter, sladka smetana 40 do 50 din liter, jejca po 2 do 3 din komad, surovo maslo pa je dvignilo ceno od 48 din v preteklem tednu na 70 din kg. Slabo je bil obiskan živinski trg. kjer je bilo na prodaj le nekoliko prešičkov za rejo. Cene zanje so bile nesorazmerno visoke in so se predajali prešički okoli 10 kg teže za 700 do 800 din, okoli 30 kg teže pa 1500 do 1800 din komad. Sicer je trenutna cena za klavno živino, in sicer za teleta po 20 do 22 din, svinje 20 do 23 din goveda pa 14 do 18 din kg žive teže. Tudi
cene za perutnino so narastle in stanejo piščanci po 40 do 50 din, kokoši in petelini pa 70 do 110 din komad.
Cepljenje koz. V petek 20. t m ob 8. uri bo v prostorih šolske poliklinike obvezno cepljenje otrok zoper koze. Cepljenje se vrši za otroke, rojene v letih 1928, 1934 in 1940 do zaključno 28. februarja 1941. Opozarjamo starše, da je cepljenje strogo obvezno in bodo neupravičeni izostanki kaznovani.
Brezplačna filmska predstava V petek zvečer je oddelek »Dopolavora« priredil pri novomeški osnovni šoli brezplačno filmsko predstavo na prostem za vojaštvo novomeške posadke. V nedeljo zvečer je bila predstava na Glavnem trgu za vse prebivalstvo. Obakrat je »Dopolavoro« predvajal poleg najnovejšega tednika veličastni zgodovinski film »Scipio Afričan« ter sta bili obe poučni predstavi zelo dobro obiskani. Vojaštvo in prebivalstvo je »Dopolavoru« zelo hvaležno za njegova plemenita prizadevanja nuditi s poučnimi zgodovinskimi filmi tako potrebni pouk in zabavo in si želi še več sličnih prireditev.
■ Na koncertu, ki bo 19. t. m. ob 20. bo koncertni in operni tenorist Slavko Lukman pel najlepe arije iz Verdijevih in Puccinijevih oper. Tudi narodna pesem bo bogato zastopana, a Ogričev biser »Na Gorjance« bo posebno vabljiva točka sporeda. Poleg lepega petja boste slišali tudi lepo govorjeno besedo, saj bo režiser Jože Borko recitiral izbrane pesmi slovenskih pesnikov. Posebno zanimiv bo klavirski del koncerta, ki ga bo izvajala gdč. Erika Specova. Nastop treh mladih umetnikov bo gotovo zanimal naše meščane, saj so take prireditve v našem mestu redki dogodki.
Spored radijskih oddaj
Sreda, 18. junija 1941-XIX.
7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Pestra glasba. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Slovenska glasba. — 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkester CETRA. —14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Orkester D'Archi. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15—18.: Operna glasba na ploščah. — 19.: »Parlia-mo 1'italiano«, italijanski tečaj, ki ga vodi
prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.40: Simfonična glasba.
—	20.: Napoved časa, vesti v italijanščini.
—	20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40: Izbor iz operet. — 21.15: Zbor harmonik. — 21.35: Orkester CETRA. — 22.: Vesti v slovenščini. — 22.20: Slovenska glasba. — 22.45: Vesti v slovenščini.
Naše gledališče
DRAMA:
Začetek ob 19.30 url
Sreda, 18. junija: 2ene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Četrtek, 19. junija: Bog z vami mlada leta!
Red četrtek. Petek, 20. junija: ob 15. uri: Revizor. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol, ob 19.30 Via mala. Izven. Znižane cene. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev.
Sobota, 21. junija: Lepa Vida. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol.
Hele Vuolijoki: »Žene na Niskavuoriju« je igra, ki je imela lansko sezono nenavaden uspeh. Sodobno zajeti konflikt med možem, ženo in učiteljico Ilono, ki ga rešuje niskavuorska mati, je občinstvu zelo ugajal. Odlično podane vloge so učinkovite in vseskozi zanimivo dejanje je imelo vselej zadovoljne gledalce. V glavnih vlogah: Ma-ria Vera, Vida Juvanova, Mira Danilova, Jan in Sever. Režiser: dr. Kreft.
OPERA:
Začetek ob 19. uri
Sreda, 18. junija: Baletni večer. Red sreda, četrtek, 19. junija: Traviata. Izven. Gostovanje koloraturke Alde Nonijeve ih tenorista Anatola Manoševskega.
Abonenti reda Sreda bodo imeli drevi v sredo Baletni večer, ki je dosegel pri kritiki in občinstvu živahno odobravanje. Skrbno izbrani spored na kompozicije Griega, Glucka, Ravela, Liszta, Novaka in zanimivo zasnovani plesi, bodo nudili občinstvu v interpretaciji celokupnega baleta zelo pester večer. Koreografije sta zasnovala šef baleta ing. Golovin in soloplesalec Boris Pilato, sodelujejo kot solisti: Bravničarjeva, Moharjeva, Remškarjeva, Japljeva, Golovin, Pilato, čarman in Pogačar.
Bivša članica naše Opere, Alda Nonije-va, sedanja koloraturka zagrebške Opere, bo gostovala jutri v četrtek 19. t. m. ob 19. uri v naslovni partiji Verdijeve »Traviate«. Nov bo tudi nastop Anatola Manoševskega
in," A -r;..'-
C«*00"6T8He car«	rn»e° »H°w ossi-
* ,i,qq> o P* „ »tal"? . , 0re",0°
tfoV« ^^V fcC'Pie * serb»-la,°e «oVat0: '"s cotoP"5 . ehi««'"a <Jat°' Imbole P«* Inde <ndUS »8"e cofl>e j; deHa «'•"i caseat'a.	a»
oef acl • Must"8 c J, cuc»«8 .
dimos"8
» I M * N	kV
—• bo nas"8 v ,.hn»cn""
•,ndusKM • ta noto««" ,e ,heX.h Vs8W jgova'1	, nal°8V r.
bo	. .i-^"'1
' L fisWoih cona. 13 ° H
t0el Aoris«°
iikaie *
A IL
^ metallo del domlnlo
| E COMPLETAMENTE ITALIANO
k —.................................
gospodujoča kovina ||
JE POPOLNOMA ITALIJANSKA §
Mali oglasi
Žensko
sposobno voditi manjše gospodinjstvo, in delno pomoč v trgovini, sprejmem. Napoleonov trg 6, III. nadstropje.
11455-1
Fotografinjo
veščo vseh amaterskih del, sprejmem takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Foto-grafinja«.
11461-1
Postrežbo
za v«ik dan, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .»Urna«.
11452-2
Učiteljica
s šestimi leti službe — išče primerne službe, najraje kot vzgojiteljica k t iiokom ali v pisarni. P(,r udbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica o>rok«.	11444-2
Vajenci (ke)
Šiviljsko vajenko
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11448-44
Vajenca
zdravega, poštenega, — sprejmem v trgovino. — Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dober računar«.
11399-44
LEGNAMI tmportante ditta lombarda accjuiste-
rebbe produzione 10/15 mila cubi annui disposta anche associarsi apportando capitali. Scrivere a Casetta 227 M. Unione Pubblicita Italiana, —
Milano.
LES važna lombardijska tvrdka bi kupila žago produkcija 10/15 tisoč kubikov letno, pripravljena tudi združiti se prineskom kapitalov. Pisati na Cassetta 227 M. Unione Pubblicita, Italiana, Milano.
Brivskega vajenca
in pomočnika
sprejme takoj brivec Vaca Rudolf, Ježica pri Ljubljani.	11404-44
Prodam
Več vagonov oglja
lepega, bukovega, prodam brez vreč, franko postaja Radohova vas. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oglje«.
11428-6
Zlato dozo
cigaretno, težko, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »30.000«.
11462-6
Kupim
Plinski kuhalnik
(rešo) na 2 odprtine, že rabljen, kupim takoj. — Nujne ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Plinski rišo«.
11463-7
Preproge
perzijske in druge kupim od privatnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj gotovina«.	11466-7
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
f
Dotrpela je naša ljubljena hčerka, sestra, teta in
svakinja, gospodična
Gusti Kostanjec
priv. uradnica
K zadnjemu počitku jo spremimo v sredo 18. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele av. Marije — k Sv. Križu.
LJUBLJANA — ZAGORJE, dne 16. junija 1941.
Globoko žalujoče rodbine: KOSTANJEC, dr. KAJZELJ, VREŽE
Sobo odda
Sobo
za dve osebi s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam 1. VII. v centru. Lazar: Gledališka 12, n. nadstr.
11459-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam takoj stalnemu gospodu. Korun, Sv. Petra cesta 54, I. nadstr.
11442-23
V okolici
Ljubljane
iščem (Ivo do 3-sobno stanovanje, po možnosti opremljeno, eventuelno celo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdravnik«.
11449-21a
Lepo zračno sobo
prazno, oddam boljšemu gospodu 1. julija. Naslov v vseh posloval. Jutra pod »Center«.
11451-23
Prazno sobo
s souporabo kopalnice iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Julij«.
11450-23a
Visok funkcijonar
išče opremljeno sobo s kopalnico in posebnim vhodom v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5000«.
11442-23a
2 opremljeni sobi
skupaj ali vsaj v isti hiši iščeta zakonca z otrokoma 14 in 17 let. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Štirje«.
11453-23a
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom, z uporabo kopalnice. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
11458-23a
Stanovanja
Hit
Sobo in kuhinjo
išče stara gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna, redna plačnica«.	11445-21a
Prehrana
Vse one, ki imajo kaj bele moke
ln so jo pripravljeni iz človekoljubja, ki ga dobro nagradimo odstopiti zelo bolnemu diabetiku, prosimo, da se javijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11465-14
Knjige
Prijatelj knjig 719
Imam Brockhaus Kon-versatlons Lexicon za oddati in še druge knii-ge. Marmontova 35. Za 1 ogled do 11. dopoldne, | I nadstropje. 11446-8
Zajklo z mladiči
in zajce, vsi belgijski orjaki in nov zajčnik takoj prodam. Tržaška cesta 47.
11454-27
mmm
•REAlITETA«
posestna posredovalnica v Ljubljani je samo * PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 14 - 20
Kupim takoj
večjo hišo ali več manjših, tudi lepe parcele, skupno do štiri milijone. Ponudbe neposredno od lastnikov pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Industrijalec - begunec«.
11435-20
Avtoimptp
Mercedes ali
Wanderer
tudi Steyer, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«.	11398-10
Osebni avto Peugeot
prodam 35 KS, motor prav dober, 10 1 na 100 km, 6 dobrih gum. Predela se lahko v polto-vornega. — Vprašati pri Zevnik, Tyrševa 41.
11457-10
Tovorni avto
1 ln pol tonski Chevrolet z gumami, v popolnoma dobrem stanju — prodam. — Povprašati: Guštin, Streliška 24, I.
11460-10
S^fffl/M
Bel kanarček
Je ušel. Najditelj naj ga odda proti dobri nagradi v Medvedovi 5a/II„ šlška.	11447-28
Do 800.000
kupim stanovanjsko ali trgovsko hišo. Plačam takoj. Naslov in ceno oddati v ogl. odd. Jutra pod »štajerski Slovenec« 11434-20
pridelki
Cvetlični med
vsako količino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Med«.
11231-33
INSERIRAJ V „JUTRU"!
v partiji Alfreda. Nonijeva, ki je že za časa Ljubljanskega angažmaja pokazala odlične pevske in igralske sposobnosti, se je v Zagreba in v teku različnih gostovanj v Italiji razvila v pevko prve vrste. Dobila je izredno laskavo ponudbo za angažma na dunajsko Dvorno opero za dobo petih let in jo je sprejela. Njen nastop v naši Operi bo predvidoma pred njenim odhodom v dunajski angažma zadnji, zato opozarjamo na gostovanje mlade pevke, ki je uživala največje simpatije našega občinstva.
S Spodnje štajerske
Maksimalne cene za vse lesne vrste je določil in razglasil šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem.
Vsi trgovci z živino iz Maribora (mesto, levi in desni breg), Marenberga, Konjic, Slovenjega Gradca ter Ptuja (mesto, okraj) so bili pozvani na posebno anketo v Gam-brinovi dvorani v Mariboru.
Tiha sreča v labodji družinici. Labodja družina v mariborskem mestnem parku je narasla za šest novih labodičev, ki uživajo v materinem in očetovem varstvu tiho družinsko srečo v ribniku. Zanimivo je, da pokriva mladiče sedaj pepelnato sivo perje, dočim bodo popolnoma beli šele po dveh letih.
Iz policijske službe v Mariboru. Pri
predstojništvu policije so bili spet sprejeti v službo mnogi uradniki. Policijski svetnik Pestevšek je dobil referat za pobijanje draginje. Reaktivirana sta nadalje prej upokojena policijska uradnika Finžgar in Gor-šič. Prvi, ki je bil prej poveljnik policijskih stražnikov, je dobil prometni referat. V svojstvu višjega nadzornika je bil sprejet g. Pišorn in dodeljen političnemu oddelku. V službi so ostali še vodja kriminalnega oddelka višji nadzornik Cajnko, kriminalni nadzornik Grobin in uradniki Bezjak, Klemenčio in Lubej, dalje podpoveljnika policijske straže Turin in Samar in 57 policijskih stražnikov.
Nabavnice za gozdarsko in lesno gospodarstvo. V smislu posebne odredbe o prometu z gospodarskimi in lesno gospodarskimi proizvodi na Spodnjem štajerskem so kupni zaključki o okroglem lesu in rezanem lesu, o drvih in strojarski skorji veljavni le tedaj, ako izroči kupec prodajalcu pri zaključitvi pravnega posla na-bavnico, ki odgovarja množini in vrsti. Te nabavnice izstavlja pristojna oblast. Nabavnice so potrebne tudi tedaj, ako se rabijo okrogel ali rezan les ter drva ali strojarska skorja za lastno uporabo.
Nemški Rdeči križ je odprl na Spodnjem Štajerskem posebne poizvedovalne pisarne za ujetnike in pogrešance. Doslej so posredovale te pisarne v 500 primerih. V Mariboru, Celju in Ptuju so bili ustanovljeni posebni okrožni uradi. Moški in ženski sodelujoči v Mariboru so bili na Rotovškem trgu (sedaj Rathausplatz) slovesno zapriseženi.
Mars ima spet svoje
• . s v v
, igrišče
Idealni teren za Kolinsko tovarno je treba čimprej ograditi
Naprošeni smo bili za objtavo naslednjih vrstic:
Naš zelo agilni SK Mars se že dolga leta bori za pridobitev lastnega igrišča. Ravnateljstvo akcijske družbe za kemično industrijo, tovarne za klej v Ljubljani je pred kratkim z velikim umevanjem ugodilo tej davni prošnji Marsa ter klubu oddalo v najem krasno igrišče za Kolinsko tovarno. Igrišče, s katerim se zaradi odličnega terena ne more primerjati nobeno drugo v Ljubljani, je že znano naši športni publiki.	i
Uprava Marsa je pod vodstvom predsednika kluba g. dr. Milana Perka sklenila rabokupno pogodbo z omenjeno tovarno. Velika škoda je, da igrišče ni ograjeno. Upamo, da bodo agilni Marsovci čimprej uredili igrišče tako. da jim bo v ponos m korist, obenem pa dokazali, kako so marljivi ob vsaki priliki, kadar je treba delati za športno stvar.
Jimiorji med seboj
Razen seniorskih pokalnih tekem so bile včerajšnjo nedeljo odigrane tudi nekatere juniorske tekme, ki so dale naslednjo izide: Grafika—Moste 3:2, Mars—Mladika 3:1 in Ljubljana—Svoboda 11:0.
NEKADILEC Sprevodnik pravi kadečemu gospodu:
—	Tu ne morete ostati, gospod, to je oddelek za nekadilce.
—• Ampak, gospod sprevodnik, jaz sem vendar nekadilec.
—	Zakaj pa petem kadite?
—	Ah, veste, samo izjemoma.
E. Salgari;
3i
BOJ ZA M0MPRACEM
Pustolovski roman
»Pazite vi drugi na panterja!« je rekel Yanez. »Kamamuri, za menoj!«
Moža sta se zagnala proti drevesom, kjer se je bil strašni orangutan skril očem.
Tisti mah sta počila dva strela.
»Naj drugi g ledajo. kako opravijo s panterjema,« je rekel Yanez. »Gospa Lucy je zame važnejša od sultana.«
Iz gostega listja je prihajalo debelo kruljenje.
»Bliže sva, nego sva mislila,« je menil Yanez in urno nameril puško. »Orangutan mora biti tam-
le gori.«
»Čudim se, da gospe vobče ni slišati.«
»Gotov je omedlela.«
Vzpela sta se na korenine in jela plezati kvišku.
V daljavi ni bilo več slišati streljanja. Ali sta bila panterja pobegnila ali so bili lovci odnesli pete?
Yanez in Kamamuri sta kar najprevidneje plezala dalje. Ogibala sta se vsakega šuma, kajti orangutani imajo zelo tenak sluh.
Tedajci je Portugalec obstal. Zapazil je bil nekaj, kar je nalikovalo ženskemu krilu.
»Obleka gospe Lucy!« je šepnil. »Ubožica!«
»Tu morajo imeti gnezdo!« je šepetaje odvrnil Ind.
Tisti mah je nekaj priletelo mimo njiju in s silo udarilo skozi vejevje.
»Kaj je bilo to?« je tiho vprašal Kamamuri.
»Najbrže kokosov oreh. Kadar ti dozore, se sami od sebe odtrgajo. Lahko pa tudi, da ga je orangutan vrgel v naju.«
Lovca sta počasi lezla dalje, kar zaslišita vreščanje, podobno joku majhnega otroka.
Spet sta obstala in skušala z očmi predreti gosto listje.
»Tamle gori!« je šepnil Yanez. »Ne vidiš?«
»Kaj pa?«
»Orangutanovo gnezdo.«
»Da, tista velika gmota v krošnji utegne biti gnezdo.«
Plezala sta dalje ter srečno ušla tudi drugemu in tretjemu lučaju. Portugalca bi bilo ubilo, da se ni v pravem trenutku skril za deblo.
»Kar bombardirajo naju,« je Yanez zašepetal. »Kaj naj storiva?«
Lučanje je prenehalo, morda zato, ker ni bilo več kokosovih orehov v dosegu opic.
Trenutek je bil ugoden.
Yanez si je obesil puško čez ramo in plezal dalje. Kamamuri se je vzpenjal nekoliko pred njim.
Tisti mah je pretrgalo zrak glasno rjovenje, kakor, da bi se oglašal razjarjen lev.
Yanez se je ustavil pri neki rogovili in naslonil puško, da bi varoval Inda, ki je neustrašeno plezal naprej.
Nekaj metrov nad njegovo glavo se je dvigala nekakšna ploščad iz velikih, prepletenih vej.
Bilo je gnezdo orangutanov.
V tesnobni napetosti je Yanez čakal, kaj bo.
Podoba je bilo, da so orangutani videli Ka-mamurija. Pripravljali so se na obrambo.
Te živali so nevarne nasprotnice, ker imajo silne, mišičaste roke. Za gorilami so najbolj divje izmed vseh opic. V razjarjenosti se lotijo tudi človeka, da, niti puške se ne ustrašijo.
Na robu gnezda se je bila vzdignila postava, ki je nalikovala človeku. Srdito rjove je stresala veje drevesa.
»Poskusimo ga zbiti doli,« je zamrmral Yanez. »Tako bo vsaj eden manj.«
Še enkrat se je ozrl po Indu, ki je plezal dalje in dalje, nato se je čvrsto usedel na rogovili ter nameril puško.
Strel se je sprožil z rezkim pokom. Takoj nato se je začulo glasno prasketanje, kakor da bi se zaporedoma zlomilo nekaj vej.
Orangutana, ki se je bil pokazal na robu gnezda, ni bilo več videti. Padel je bil na tla in se razbil.
»Dobro ste ga pogodili!« je kriknil Kamamuri, ki je bil zdaj na ploščadi.
Tedajci pa ga je zgrabila kosmata roka za vrat.
Drugi orangutan, najbrže samica, je bil planil na Inda, da bi ga raztrgal.
»Pomagajte, gospod Yanez!« je zavpil Ind.
»Evo me, Kamamuri!« se je oglasil Portugalec.
Dva strela sta počila tako naglo drug za drugim, da je bilo slišati kakor en sam pok.
»Zadet!« je vzkliknil Ind, čuteč, kako je strašni prijem mahoma ponehal.
Orangutan se je še trenutek držal za rob gnezda, nato so ga zapustile moči, in tudi on je strmoglavil v globino.
»Mrtev je, gospod Yanez!« je zavriskal Kamamuri, ki se je hitro opomogel od strahu.
»Zdaj najdeva kvečjemu še majhnega orangutana, ki se ne bo mogel braniti.«
15. poglavje Napad
Drzna lovca sta bila zdaj oba na ploščadi. Vedela sta, da se jima ni bati nobene nevarnosti več.
Mahoma je Yanez zagledal majhno opico, ki je bila komaj pol metra visoka, a jima je vendar bojevito stopila naproti.
»Kaj hočeš, mali?« je vprašal Portugalec. »Bi se mar rad poskusil z menoj?«
Izdrl je pištoli in ustrelil malega orangutana v sredo prsi. Nato je s tesnobno napetostjo odgrebel kup suhega listja, izpod katerega je gledala svetla obleka.
»Gospa Lucy!« je vzkliknil Yanez in pokleknil k lepi Nizozemki. »Menda niste ranjeni?«
»Ne, milord, a za las je manjkalo, pa bi bilo po meni. Ta^strašna opica je venomer bliskala vame s svojimi črnimi, iskrečimi se očmi.-
V groznem strahu sem bila. Bala sem se, da ne bi orangutani planili po meni in me vrgli doli.«
»Tega bi bil zmožni, gospa Lucy,« je Yanez odvrnil. »Orangutani so hudobne živali, nevarnejše od panterjev in tigrov.«
Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.