AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV iforice se širijo, da je Hitler obljubil Jugoslaviji no-i Vo ozemlje toda odstopiti mora Macedonijo Bol-I §ariji. Armada ne bo dovolila sekanje meje. PENT PAVEL HOČE IMETI DOMOVINO OKVIRJU SEDANJIH MEJ ffjjrmada naskakuje F dni italijanske v Albaniji K^',17- febr. — Grške če-K, .r'm Pomagajo angleški K 1 b°Wibniki, že pet dni ne-■ja°naskakujej0 italijanske |fj e- Fašisti so bili pri-pnj,Ultlakniti se z več močno m[ ^'cij. Italijanske iz-1 , Prednji fronti so tako HtiQ .S° neltatere stotnije iz-II0 20 ali 30 mož. |tis^u severno od Tepeli- ■ ' aJo Grki z vso silo na wne, v 12 . v naskoku včeraj so 0vJeli 2,000 italijanskih t' so Italijani po- ti /*Vl'atni, pridejo bomb-aka obsujeio s stroj nica- 1 naskočijo Grki z ba-" if _ f 30,000 ljudi M V - ttspanskem mestu San- inj^o ° silen Požar, da je <%r 000 ljudi brez stre" n! tetn ^ začel divjati kma-;a Je prihrul od At-ar, ki je povzročil f' 6b, i111 Portugalski smrt it0 še vedno gori. (i cajsk ntander se nahaJa ^ei m zalivu blizu fran" , jj. . • Med stotinami po- $ ian](Jlh J'e uničil požar, je l8koa' katedrala in vladno liJ{ Poslopje. Ogenj je |otef6 Je razP°čil na neki Za °lie. Dozdaj ce-m al° na najmanj $13,- (4et 150 milijonov špan- Kj ^__ 06 s ^ m Mrs. John Del- fa j Uperior Ave. je umrla ffra 20 let Tu" 2 Zalujoče starše, 2 !%e . tH- Materino de-ive ^ bilo Novak iz Mar-'šou eb se bo vršil v % ne ob desetih iz po-:VCerZavoda 8112 Superior "ft jJJ*v sv. Tomaža in po-Pališče Kalvarijo. aj! J1 Richman umrl 1 H h mrl Nathan> zad_ 2j]a bratov, ki so organi->vftltii° ^ichman tovarno, c° oblek na 55. cesti, in^?J)slenih mnogo naših Star Je bil 72 let b0 v Za srčno kapjo. Po- 2a^edo in tovarna bo f ^ j ^ S ^Prince umrla i1 W traj ob 4:30 je umr-6 bolnišnici Mrs. Ca-soproga pomožne-i j J. p ®a prosekutorja, Mr. ltlce- Več poročamo i^M,4-obletnica Hvj Sedmih se bo bra-Sj^. Sv- Vida zadušnica / ? John Tomšičem ob 6 obletnice njegove ti i' — ~ ...___LLi -i'Z. i .-.ik1 Zdaj ne bo šlo tako! Da so Japonci leta 1!)05 tako naglo štrli Ruse, je bil največji vzrolc ta ker so jih našli nepripravljene. Japonska bojna mornarica je namreč priplula v pristanišče Vladivostok, ne da bi bila Japonska prej napovedala vojno Rusiji. Tam so začeli Japonci vse križem torpedi-rati ruske bojne ladje, katere niso niti sanjale, da je kaka vojna. No, če Japon-skn misli, da bo zdaj našla Amerikance in Angleže tako nepripra vi j ene, se ja ko moti. Turčija ne bo zgrabila za orožje, če pride nemška armada v Bolgarijo. Rusija, ki pomaga Hitlerju, je prisilila Turško k temu koraku. Položaj Grčije je postal s tem zelo opasen. Sofija, Bolgarija, 17. febr. — Bolgarija in Turčija sta se zedi-nili na prijateljskem paktu, v katerem se je Turčija zavezala, da ne bo zgradila za orožje, če začne nemška armada korakati preko Bolgarije v Grčijo. Dozdaj je Turčija vedno naglašala, da bo zgrabila za orožje, čim stopi en nemški vojak na bolgarska tla. S tem je Anglija izgubila upanje, da bo Turčija pomagala Grški, če bi jo napadla Nemčija. Vprašanje zdaj nastne, če se bo Grčija še nadalje bojevala z Italijo, ali bo sklenila premirje zdaj, ko nima razen od Anglije pričakovati od nobene sosede kake pomoči. S tem paktgm med Bolgarijo in Turčijo je Hitler odstranil zadnjo oviro za pohod na Grčijo. Za tem paktom se vidi jasno roka Rusije, ki ni hotela obljubiti pomoči Bolgariji proti nemški armadi in zdaj se sodi, da je Stalin prisilil Turčijo da ostane nevtralna, ako hoče Hitler popeljati svojo armado preko Balka- "Rusija Je preveč nevarna soseda, da bi si ji upala Turčija nasprotovati. V diplomatskih krogih se sodi, da Hitlerju zdaj niti ne bo potreba, da bi peljal svojo armado proti Grčiji, ker bo slednja takoj sklenila premirje z Italijani, čim bo uradno razglašen pakt med Bolgarijo in Turčijo. Drugega ji ne preostaja brez pomoči sosedov ter zato ne bo čakala, da bi prišel Hitler nanjo s svojo armado. Nemške čete se vedno bolj bližajo Bolgariji; invazija v 10 dneh London, 17. febr. — Nemške čete, ki se nahajajo v bližini romunskega pristanišča Constan-za, so začele delati priprave za vkrcanje na ladje, ki jih popeljejo v Bolgarijo. Pričakuje se, da bo začela nemška armada s pohodom v Bolgarijo v enem tednu ali kvečjem v 10 dneh. Okrog Constanze je 45,000 nemških vojakov. Iz vseh krajev Romunije se pomiče nemška pehota, tanki in topništvo proti bolgarski meji. Poročila zatrjujejo, da bo poslal Hitler kakih 12 do 15 divizij v Bolgarijo, kakor hitro bo nastalo bolj ugodno vreme. Te divizije bi šle preko Donave, a one čete iz Constanze bi se peljale na ladjah v bolgarsko pristanišče Varna na črnem morju. Drugo poročilo pa zatrjuje, da ima Nemčija več čet v Italiji, da .jih, ppšlie .v Albanij.Q-...N£ko!.poročilo trdi, da je nemški generalni štab proti temu, da bi šla armada v Bolgarijo, dokler ni povsem gotovo, kakšno stališče bosta zavzeli Jugoslavija in Turčija glede tega. Belgrad, 16. febr. — Angleški viri poročajo, da je Hitler ponudil Jugoslaviji za njeno sodelovanje v "novem redu" na Balkanu nov teritorij, kar pa še ni uradno potrjeno od vladnih krogov. Po teh vesteh naj bi J ugo-slavija dobila del Grčije in Albanije, toda odstopiti bi morala Macedonijo, ali del iste Bolgariji. Razumeti je, da so to samo domnevanja, ker nobenih uradnih poročil še ni, kaj je zahteval ali obljubil Hitler ministrom Cvetkoviču in Markoviču v Berchstegadenu, kamor ju je poklical. Narod po deželi je prebil nedeljo v negotovosti. Premier Cvetkovič je odšel na svoj dom v Niš, dr. Maček, vodja Hrvatov je odšel v Zagreb, kjer se bo posvetoval s hrvatskimi voditelji in slovenski minister dr. Kulo-vec je podal Slovencem sledečo izjavo: "Jugoslovanska vlada je storila vse potrebno, da se ohrani ,m ii-.., V tem praveu bo vlada oaljevala, da se zagotovi mir za našo domovino. Doprinesti moramo žrtve, toda vse žrtve bodo prinešene zaradi miru, katerega si vsi želimo." Razširile so se vesti, da bo prišlo do spremembe vlade in da bo imenovanih nekaj novih ministrov, ki so naklonjeni osišču. Toda tukaj bo vlada skoro gotovo naletela na odpor generalnega štaba, ki je proti vsaki delitvi jugoslovanske zemlje in odkrito proti osišču. Tudi če je položaj tako nevaren, da bo vlada prisiljena sprejeti nemške pogoje, ji bo težko prepričati o tem arma-dno poveljstvo. Jugoslavija ni lakomna tujega ozemlja in Hitlerjeva ponudba, da dobi Jugoslavija grško pristanišče Solun in Albanijo severno od reke Drine, ne bo prav nič vabljiva za vlado. Saj je znano, da je italijanski zunanji minister Ciano še v januarju 1939 ponudil premier ju Stojadinoviču Solun in severno Albanijo, če bi hotela Jugoslavija pomagati Italiji zasesti Albanijo. Regent Pavel in armadno poveljstvo je ponudbo odklonilo, čeprav je Stoja-dinovič to priporočal. Kmalu zatem je moral Stojadinovič odstopiti in je sedaj vladni jetnik nekje blizu Sarajeva. Princ regent hoče obdržati meje Jugoslavije natanko tiste, ki jih je dobil po smrti kralja Aleksandra in da deželo prihodnjega septembra izroči kralju Petru v istem obsegu. Jugoslavija se zaveda, da je obkoljena, odkar je šla Bolgarija k osišču. Kljub temu je narod in armada proti Hitlerju. Zato tudi vse napeto čaka, kakšne so Hitlerjeve zahteve in kaj bo storila vlada. -o- Iz tople Floride Novoporočenca Frank in Josephine Justin pošiljata iz Floride najlepše pozdrave vsem znancem in prijateljem v Cle-velandu in Lorainu. Nemška ladja je zvijačno prišla blizu angleških , Madeira, 17. febr.—-Mornarji, ki so se rešili s potopljenih angleških ladij, ki jih je potopila zadnjo sredo v bližini tega otoka neka nemška roparska ladja, pripovedujejo skoro neverjetno dogodivščino. Mornarji trdijo, da se je pridružila skupini 18 ladij tudi nemška ladja, ki je imela angleško zastavo in ki so jo vsi smatrali, da je del stražnega spremstva. Polne štiri ure je nemška ladja plula z angleškimi. Naenkrat je pa odprla topovski ogenj na skupino ladij, ki niso bile pripravljene na to. Šest se jih je takoj potopilo, ostale so se razpršile. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Reading, Pa. — Pred dnevi se je zadušil na farmi s plinom, ki je prihajal iz avtomobilskega motorja, John Stupica. Rojen je bil tukaj in oženjen. — V Burgettstownu je pred kratkim umrl Jos. Ferbrežar, star 64 let in doma iz Šmarja pri Ljubljani. — V Forest City ju je umrl Frank Rupnik, star 50 let in rojen v Logatcu. Zapušča tri sinove in tri hčere, -t- V Republi-cu, Pa., je pa umri Anton Novak, star 62 let in doma iz Gabra pri št. Vidu na.Dolenjskem. Zapustil Je ženo in otroke. San Francisco, Cal. — Dne 23. januarja je tu umrla Helena Longar, stara 86 let in doma iz Žužemberka na Dolenjskem. V Ameriki je živela 50 let in zapušča 84-letnega moža Fr. Longar. ja. Posredovanje pri Vatikanu za pomilostitev hrvatskih zaprtih duhovnikov Belgrad, 16. febr.—Hrvatski nadškof Stepinac se je odpeljal v Rim, kjer bo prosil papeža Pij a, da posreduje pri jugoslovanski vladi za pomilostitev več hrvatskih duhovnikov, ki so zaprti radi razširjevanja politične literature. Letaki so poživljali za "osvoboditev Hrvatske" in so bili baje napisani na pobudo hrvatskega separatista An-'te Paveliča, ki je sedaj v pregnanstvu v Italiji. Direktorska seja Redna seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se bo vršila jutri večer točno ob 7:30. Bombniki iz New Yorka v Anglijo New York. — Sem je dospel prvi od 26 bombnikov, ki jih je izdelala firma Consolidated Aircraft Corp. v San Diego, Cal. za Anglijo. Ti bombniki lahko brez težave lete 270 milj na uro, ne da bi jih bilo treba "siliti." Kot se poroča, bo odletel ta bombnik v par dneh v Anglijo, kar bo prvič, da bodo poslali iz New Yorka direktno v Anglijo kakega zračnega orjaka. Ta bombnik more ne-sti štiri tone bomb iz Anglije v katerikoli kraj v Evropi in se vrne, ne da bi spotoma kje pristal. VATIKAN ODLOČNO ZANIKUJE, DA BI BIL PAPEŽ ZA "NOVI RED" V EVROPI Pozdravi iz Floride Mr. in Mrs. Joe Birk, Milka in Ana Filipič pošiljajo tople pozdrave iz Floride vsem znancem in prijateljem širom Cleve-landa. Pišejo, da se čez dan sončijo, zvečer jih pa "luna trka"! Iz Ambridge, Pa. V Sewickley bolnišnici se nahaja Mrs. Joseph Rosenberger iz Ambridge, Pa., ki je bila zadnji teden operirana. Operacijo je srečno prestala. Zadulšnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Frances Ske-be. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Rim, 15. febr. — Vatikansko glasilo Osservatore Romano je prineslo oster napad proti govoricam, da je papež Pij XII. in Vatikan proti demokracijam. Drugi protest v istem glasilu pa zanika poročila, da se je položaj katoliške Cerkve v Nemčiji izboljšal. Tako ostrih besed kot v tem prostestu ni bilo že dolgo v vatikanskem glasilu. Osservatore Romano naglaša, da lažnjiva literatura ni nič manj nevarna kot so tanki in bombniki ter so se nekateri drznili širiti vesti, da bi papež izjavil, da se je treba prilagoditi "novemu redu" v Evropi, ali da bi sv. Oče kdaj izjavil, da je proti demokratskim formam vlade. Dalje so se širile vesti, da je nek papežev zastopnik spodbujal častnike in vojake gotove države za boj proti drugi, časopisje je pisalo, da je papež nagovarjal Francijo, naj sklene premirje, da se izogne popolnemu razdejanju. O božiču se je pisalo, da je bilo katoličanom v okupiranih ozemljih dovoljeno prisostvovati verskim obredom. "Vse te vesti," zatrjuje vatikansko glasilo, "se je širilo z namenom, da se škoduje katoliški Cerkvi in ne odgovarjajo resnici." AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME 1 V • I 1 ••• v • • oiozaj v Jugoslaviji se m jasen -—-o- Prehod Jugoslavije in Bolgarije k Nemčiji je udarec za Rusijo Cleveland.—Dr. Emil Leng-yel, ki je priznan poznavalec evropskih razmer, je izjavil, da bo morala iti Rusija v vojno z Nemčijo, če bo Hitler zasedel Dardanele, ki so važnega pomena za izhod Rusiji na Sredozemsko morje. Dalje j,e rekel, da je udaja Jugoslavije in Bolgarije nemškemu pritisku velik udarec za Rusijo, ki je vedno smatrala, da ima vpliv v Podonavski do- in Rusija je izgubila ves vpliv na Balkanu in okoliškem teritoriju. -o- Mesto grozi zapreti vse tri čistilne naprave Mestna zbornica je včeraj z 18 proti 14 glasovom zavrnila predlog utilitetnega odseka in mestne administracije, da se naloži 22 centov na vodne račune za vsakih 1000 kubičnih čevljev vode. To bi prineslo mestu letos $665,000, s čemer bi se vzdrževale vse tri mestne naprave, ki čistijo odvodne kanale. Mesto pravi, da nima denarja, da bi naprave obratovalo. Ena se nahaja na 140. cesti in Lake Shore Blvd., ena na 49. cesti in Canal Rd., ena zahodno od Edgewater Parka. Da bi se ne naložilo vse breme teh naprav na ramena odjemalcem vode, se zlasti bori councilman Pucel, ki je že ponovno predlagal, naj bi se naložilo vzdrževanje na vsa posestva enako. Velika vrednost Norwood Appliance and Furniture nudi zelo veliko vrednost na radio aparatih Philco izdelka, model 608 P. Cena temu radiu je $139.95. Zdaj pa dobite ta radio, 20 plošč in pripravo za izdelovanje plošč doma, kar je vredno $25, vse skupaj za $139.95 in vaš stari radio daste zraven. Prvorojenka umrla Včeraj popoldne je umrla v St. Anns bolnišnici Dolores Ste-fe, prvorojenka družine Frank in Frances Stefe, 6414 Varian Ave. Dekliško ime matere je bilo Marinčič. Pogreb se bo vršil danes popoldne iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. " Še! bo mraz Mrzla sapa, ki je vela včeraj in nesla nov sneg, bo danes nekoliko ponehala. Toda vremenski urad naznanja, da bo danes mrzleje in da bo zapadlo še več snega. V senatu so se že udarili zaradi pomoči Angliji Vodja republikancev je proti! miru, dokler ho Hitler stavil pogoje Washington, 17. febr. — Senator Austin iz Vermonta, pomožni vodja republikancev, je izjavil v senatni zbornici, da bi riajemninskjo-posoj ijki predlog povedal vsemu svetu, da so Zed. države proti vsaki mirovni pogodbi, dokler ima Hitler moč narekovati pogoje. Austin je nastopil za sprejem tega predloga potem, ko je vodja demokratov, senator Barkley, odprl debato z izjavo^ da če Zed. države ne bodo poniagale poraziti Hitlerja v Evropi, se mu bomo morali nekega dne podati, ali pa ga poraziti na na|f zemlji. Kolego Barkleya je prekinil senator Taft iz Ohio, ki je rekel, da bi se sodilo po izvajanjih senatorja Barkleya, da bi morali biti sedaj že v vojni. Nato ga je zavrnil Barkley pikro: "če senator Taft misli, da logika položaja zahteva napoved vojne, ima na prosto voljo, da predloži resolucijo za napoved vojne Nemčiji." "Ta predlog," je grmel senator Austin, "izjavlja vsemu svetu, da mi nimamo vere v tega moža Hitlerja,4a Jia^r.Qtuj(rn3/v njegovemu sistemu suženjstva in da so Zed. države nasprotne vsakemu mirovnemu paktu, dokler ima Hitler besedo pri mirovnih pogojih. Kakšne veljave bi bila mirovna pogodba, če bi jo podpisal Hitler?" -o- Browder je izgubil na najvišji sodniji Washington, D. C. — Vodja ameriških komunistov, Earl Browder, je izgubil pritožbo na najvišji sodniji Zed. držav, ki je potrdilo obsodbo newyorške-ga okrožnega sodišča na štiri leta ječe in $2,000 globe, ker je dobil ameriški potni list pod napačno pretvezo. Browder je prisegel, ko je leta 1934 vprašal za potni list, da ga ni prej še nikdar dobil. Toda dokazalo se je, da ga je dobil prej že trikrat in vsakokrat pod drugim imenom. -o- Mati Mrs. Fox umrla V soboto so pokopali v Greens-burg, Pa. Mrs. Josephine Cra-dis, mater Mrs. Charles E. Fox, ki je soproga znanega euclid-skega policijskega poročnika. Mrs. Cradis je podlegla poškodbam v avtni nezgodi. Stara je bila 67 let in rojena v Zumbe-raku na Hrvatskem. V Ameriko je prišla leta 1892. V Ameriki zapušča soproga Antona, hčere Mrs. Charles Fox, Mrs. A. Repasky, Mrs. J. Morrick, Mrs. J. Beam ter sinove Viljema in Karla. Zapušča tudi 17 vnukov in tri pravnuke. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim izrekamo naše iskreno sožalje. štorklja se je oglasila Pri družini Mr. in Mrs. John Perko na 19403 Muskoka Ave. se je oglasila teta štorklja, ki je prinesla 8 funtov težkega fantka. Srečna mamica je hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Anton Slopko iz Arrowhead Ave., ki sta tako postala že petkrat stari oče in stara mama. Naše čestitke! Angleški avijaličarji so poleteli prav do Poljske in nazaj Mesto bomb so metali samo letake, da dokažejo zmožnost letal London, 17. febr. — Angleška avijatika je dokazala, da ji ni kos nobena druga na svetu. V soboto ponoči so namreč poleteli angleški avijatičarji prav nad zahodno Poljsko in nazaj, ne da bi kje pristali, kar je najmanj 1,800 milj poti. Angle-niso metali na ta del Poljske, ki je pod nemško oblastjo, nobenih bomb, ampak samo propagandne letake, katerih vsebino vlada ne pove. To je prvi tak polet angleških avijonov, odkar se je pričela vojna. Toda vlada je namignila, da je vselej najprej metala letake na kraje po Nemčiji, katere je potem obmetavala z bombami. V soboto ponoči so angleški avijatičarji bombardirali nemško Porurje. S poleta se ni vrnilo pet letal. Včeraj zjutraj in proti večeru so pa Nemci napadli London in druge kraje po Angliji, toda niso napravili kake posebne škode. _r%____ Bolgarija in Turčija sta sklenili nenapadalno pogodbo; udar Angliji « r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: 5a Ameriko in Kanado, na leto 4*>.ju. Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-claas matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 41 Tues., Feb. 18, 1941 Narod, ki se dviga iz razvalin Svet še ni pozabil brezprimerne hrabrosti in žrtev, ki jih je doprinesel mali finski narodič v boju z ruskim barbarizmom. Toda šapa divjega ruskega medveda ga ni strla. Kot demoni so se borili Finci skoro pet mesecev. V marcu 1940 so sklenili s krvnikom Stalinom premirje. "Poslanstvo Rusije" je pirovalo nad črvičkom. V tem boju je dalo življenje 22,000 Fincev, 45,000 jih je bilo ranjenih, 600,000 jih je pa pribežalo iz krajev, katere so zasedli Rusi. Finska je dala Rusiji 10% svoje plodne zemlje, 11% gozda, 10% vseh svojih tovarn, 16% svojih železnic. Dala je Rusom tri svoja razcvitajoča mesta in jim dala v najem otok Hango za 30 let. Skupni stroški vojne finskega naroda so bili v ameriški valuti okrog $600,000,000. To je ogromna vsota za narod, katerega skupni dohodki so letno komaj dve tretjini od tega. In Finci niso iskali vojne, gotovo ne. Toda, ko je hotela Rusija udreti v njih hiše in jim razdreti njih ognjišča, so zgrabili za orožje s pogumom in se s tako spretnostjo bili z Stalinovo rdečo armado, da jih je občudoval ves svet. V očeh Zedinjenih držav so dobili Finci prvenstvo nad vsemi drugimi narodi na evropskem kontinentu. Finci končno niso bili poraženi v boju, bili pa so brutalno udarjeni v mirovnih pogojih. Danes leže ruske bojne ladje ob otoku Hanko, ki je, bil finska last. Finska vlada hiti zatrjevati, da hoče živeti v miru z obema sosedoma, z Rusijo in Nemčijo. Ruska in nemška armada imata pravico marširati preko finskega ozemlja. Letos bo za Finsko eno najbolj žalostnih dob v njeni zgodovini, da se ne izvzame niti leto 1918, ko so cepali ljudje v epidemiji. Sirovo maslo in maščobe se delijo po šest unč na teden na vsako osebo. Ker ni premoga, je šlo 100,-000 mož v gozdove, da so.nasekali 17,000,000 kubičnih metrov drv, da narod ne bo zmrznil pri mrzli peči. Finski poslanik v Washingtonu, Hjalmar Procope, je oni dan rekel: "Če ne dobimo pomoči, bomo umrli od glada." V skladiščih ima Finska komaj za štiri mesece žitne zaloge. Najhujši ud?ree za Finsko je pa bil, ko so Zed. države odklonile posojilo «$7,000,000, da bi si narod kupil kruha. Drobtinica za Ameriko, a za Finsko življenje! V Washingtonu namreč sumijo, da dobiva Nemčija iz Finske živila. Bog pomagaj! Če bi dali vse, bi ne bilo dosti. Vse, kar more dobiti Finska iz inozemstva, potrebuje sama, krvavo potrebuje. In če bi tudi šla kaka mrvica v Nemčijo, kaj pa je to v primeri bogatih zalog, ki jih pošilja Rusija v Nemčijo. In vendar v Washingtonu lepo božajo Rusijo. Seve, Finska je mala, brezpomembna deželica v svetovnih vprašanjih. Revež se ne sme niti ganiti, mogočnež lahko dela vse. Kljub vsemu temu, pa finski narod še ni na tleh in tudi ne bo. Narod, ki je v svojem jedru zdrav, bo živel. Če fe trenutno sklonjene glave, pa bo prišel čas, ko bo hodil pokonci. Svet bi se moral učiti pri Fincih vztrajnost in žilavosti. Narod, ki pusti, da ga nosi trenutni položaj kot nosi veter kos suhe cunje, nima prostora v današnji gnječi. Hitler na Balkanu Angleški premier Churchill je govoril nedavno pomembne besede, ko ie rekel: "Če bi se združili vsi balkanski narodi v eno silo, bi s pomočjo Anglije in Turčije lahko zadržali nemško armado na levem bregu Donave. Toda če južne evropske države dopustijo, da jih Hitler pogoltne drugo za drugo,-potem bodo delile usodo z Dansko, Holandsko in Belgijo in nihče ne more vedeti, kdaj se bodo zopet osvobodile." In prav to se danes godi na Balkanu. Hitler golta južno-evropske države lepo drugo za drugo. Najprej je postala žrtev Madžarska, ki je nasedla sladkim obljubam po nekaj ozemlju. Toda Madžari se danes prav nič dobro ne počutijo. Potem je notranji razkol v Romuniji poklical nemško armado, ki je zasedla oljne vrelce in vzpostavila red v deželi, kakor je to najbolje kazalo za Nemčijo. Romunci so danes toliko svobodni, kot je miš v pasti. Zatem je prišla na vrsto Bolgarija, ki je dovolila prehod nemški armadi preko njenega ozemlja. Bolgarija se je dolgo zanašala na pomoč iz Rusije. Toda Rusija je gluha za klice na pomoč in je z lahkim srcem prodala svoje balkanske slovanske brate Nemcu. To je najbrže tudi "poslanstvo Rusije," ki menda čaka, da bo Evropa izčrpana, nakar bo začela Rusija s svojim "poslanstvom," ki pa ne bo koristno za nikogar drugega kot za komunizem. Bolgarska diplomacija je bila vedno na napačni strani in tako je tudi zdaj srečno prijadrala v Berlin. Ko je imel Hitler Bolgarijo v žepu, se je obrnil na zadnjo balkansko državo, ki bi mu morda delala sitnosti, Jugoslavijo. Danes se še ne ve, kaj je Hitler obljubil Jugoslaviji, če dovoli prehod nemški armadi na Grško. Jugoslavija je vse nekaj drugega kot je, na primer, Bolgarija. Ima izvrstno armado, katere moralo in bojno razpoloženje vpostcva vsa Evropa in tako tudi Hitler. Če bi imela jugoslovanska armada moderno orožje, kot ga ima Nemčija, bi Hitler s svojo armado ne marširal preko Jugoslavije, kot bi bil na vežba- BESEDA IZ NARODA Na pustno soboto Prepustni čas bo kmalu pri kraju. Ali ste se že odločili kam greste na pustno soboto 22. februarja? Jaz vam priporočam, da pridete v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer priredijo članice ženskega kluba Slovenskega doma maškaradno veselico. Te članice so vedno pridno na delu, da vselej posetnikom dobro postrežejo. Za maske je pripravljenih precej lepih nagrad. Prve tri nagrade bodo v gotovini. Prvo nagrado bo dobila maska, ki bo najpomembnejša za klub, drugo najlepša in tretjo pa bo dobila najgrša. Potem bo pa še več nagrad v blagu. Iz tega lahko razvidite, da se bo res vredno našemiti in če se ne mislite našemiti, pa pridite vseeno pogledat, saj bo zabave dovolj za vse, za stare in mlade. Godba bo pa tudi izvrstna, saj vsi poznate Jankovičev orkester. Vstopnina je samo 30 centov. V kuhinji bo na razpolago okusen prigrizek, v točilnici pa vam bodo postregli z izvrstno kapljico. Pričetek ob osmih zvečer in konec pa bo, ko bodo petelini peli in Francke vriskale. Čeprav me Jaka nekaj ongavi v svoji koloni, da rada vriskam, v soboto bom pa še bolj, pa če se Jaka na glavo postavi, saj bom morala potem molčat prav do velike noči. Vsem vam je gotovo znano, da je ženski klub pri našem domu kot desna roka korporacije. Vedno skrbi ta klub, da imajo vsi, ki prirejajo v našem domu svatbe, bankete ali veselice vse potrebno kar se rabi v kuhinji. Ker je delo tega kluba v splošno korist zato pa upamo, da se bo občinstvo odzvalo v velikem številu. Posebno pa apeliramo na delničarje našega doma, da se po svojih možnostih odzovete našemu vabilu. Sploh pa je vabljena vsa naša slovenska javnost od blizu in daleč. Parada za maske se bo pričela točno ob 10:30. Torej ne zamudite te lepe prilike, ko se boste za malo vstopnino lahko imenitno zabavali, članice ženskega kluba Slovenskega doma na Holmes Ave. vas prav prijazno vabijo. Pozdrav vsem delničarjem in delničarkam in sploh prijateljem dobre zabave in na svidenje, Frances Susel. Predpustna veselica v West Parku Društvo Presvetega Srca Jezusovega št. 172 KSKJ v West Parku prav vljudno vabi vse znance in prijatelje na predpust-no veselico, ki jo priredi v soboto 22. februarja v Jugoslovanskem domu na 12912 McGovan Ave. in W. 130. St. Ker vas naše društvo že več let ni nič nadlegovalo z prireditvami, zato pa se vam sedaj toliko bolj priporoča ter vabi cenjeno občinstvo predvsem pa članstvo našega društva kakor tudi prijatelje in člane sosednjih društev, da se prav gotovo zgla-site na naši veselici omenjeni večer. Kdor nas bo obiskal v soboto večer mu garantiram, da mu gotovo ne bo žal. Veselični odbor je prav pridno na delu in bo pripravil vsega, da vam bo lahko postregel z vsemi telesnimi dobrotami tega sveta. Za ples pa bo igrala izvrstna Frank Kožu-hova godba. Veliko bo zabave za vse stare in mlade, no pa kaj vam bom tukaj razlagala, kar pridite v soboto 22. februarja na našo veselico, pa se boste sami prepričali. Še enkrat vas prav prijazno vabim, pridite tudi člani sosednjih bratskih društev, ker ob priliki vam bomo tudi mi povrnili. Pridite, da se še malo razveselimo predno se prične postni čas. čim več nas bo, tam bolj se bomo zabavali. Veseli bodimo, ker smo tako srečni, da smo v Ameriki, kjer se še lahko prav po domače zabavamo in slovensko govorimo ali zapojemo. Vsak član našega društva naj se zaveda, da je njegova dolžnost po svoji moči podpirati društvo, ker imamo vsi enake koristi, zato mislim, da imamo tudi vsi enake dolžnosti. Torej na svidenje v soboto večer v West Parku. S sestrskim-pozdravom, Anna Pelčič. Pridite na "card party" Žene in dekleta demokratskega kluba v 23. vardi vas prav vljudno vabijo na "card party," ki ga prirede v sredo 19. februarja ob pol osmih zvečer v prizidku Slovenskega narodnega doma (vhod na Addison Rd.). Igrali boste lahko "66," pinochle, ali kar se vam bo pač poljubilo. Pri vsaki mizi bodo štiri osebe in bo dobil nagrado tisti, ki bo dobil največ iger. Po tej zabavi pa bomo servira-li okusen prigrizek in vsak udeleženec pa bo dobil poseben listek ,s katerim bo upravičen do posebne nagrade. Vse to boste dobili za samo 35 centov. Torej' pridite v sredo večer v prizidek Slovenskega narodnega doma, kjer vas čaka vesela zabava. Predsednica. Pri podružnici št. 32 SŽZ V dolžnost si štejem, da tudi jaz povabim vse slovenske žene in dekleta in sploh cenjeno občinstvo, da pridete v torek 4. marca v dvorano k sv. Kristini na 222. cesti in sicer točno ob sedmih zvečer. Kaj pa bo tako važnega, bo morda kdo vprašal. Takoj vam povem, da bo ta večer poseben pouk v kuhi in peki. Vstopnine ni nobene, vse' je prosto in poleg tega pa boste lahko deležni posebne nagrade. Mr. Bohinc in Mr. Sušnik pa bosta skrbela, da bo vsak in vsaka zadovoljna. Torej nikar ne zamudite te prilike, saj veste, da čim več nas bo, tem bolj bo luštno. če je majhna družba, se vse nekam preveč kislo drži. Nobena članica naj ne zamudi te prilike in vsaka naj povabi tudi še svoje prijateljice in prijatelje, da bomo napolnile dvorano in tako bo vsestranska zadovoljnost. Torej ne pozabite 4. marca ob sedmih zvečer bodite vse točno na mestu. Po-! zdrav,! T. Zdešar. Kuhan in pečen kostanj Vsi recepti, ki so bili do sedaj priobčeni o pečenju kostanja niso vredni piškavega oreha. Tukaj vam bom podala kar tri recepte kako se peče in kuha kostanj na Primorskem. Na vse tri načine boste lahko ob raznih prilikah pekli ali kuhali kostanj in ga potem tudi z veseljem jedli. Popolnoma se strinjam z urednikom, da ni slajše jedi na svetu kot je ko-' stanj. Za svojo osebo pa še do- denem češnje in fige, veste pa ne tiste fige, ki jih včasih v žepu držimo, kadar se kažemo, da se s to ali ono stvarjo strinjamo, a v žepu pa figo držimo. Jaz mislim tiste fige, ki rastejo na drevju. Prvi recept je poskusil moj brat, uporabljal ga je še ko je hodil v šolo, tedaj je bil začel s pečenjem kostanja na svojo roko in ta recept se lahko rabi 4. julija in ob sprejemu novega leta. Bilo je nekega mrzlega jesenskega dne, ko smo šli otroci po kostanj tja gori na Polico, kajti tam ga je bilo vselej največ. Ko smo natresli in otepli dovolj kostanja, tedaj pa je bilo treba še marsikateremu kostanju sleči zimski suknjič. Veste to delo ni pa prav nič prijetno, kajti kostanj ima skoro prav tako kožo kot jež. če ste ga kdaj imeli v rokah, boste že vedeli, kako prijetno pošegeta-jo tiste šivanke. Jaz sem bila nekoč ujela ježa in zato pa vem, da ni veliko razlike med njegovo kožo in kostanjevo "zimsko suknjo." Prišli smo domov s kostanjem, tedaj pa je šel moj brat Jože kar na svojo roko kostanj peč. Pekel ga je pa tako nerodno, da je prav malo manjkalo, da nas ni vseh pobral žandar in odpeljal v zapor radi napada na njegovo osebo. Brez mamine vednosti je Jože djal kostanj peč kar v žerjavico sredi ognjišča. Z lopatico je napravil prostor v kupu žerjavice in tja nasul kostanja ter ga pokril z vročim pepelom, na to pa je naložil še nekaj drobnih drv, da bo naša južina čim prej gotova. Lahko si mislite, da smo otroci komaj čakali pečenega kostanja in smo lepo v krogu posedli na ognjišču in kar sline požirali, ker smo tako nestrpno čakali. Tedaj pa stopi v hišo žandar, ki je prišel na kozarec vina, ko ga je bila ravno službena pot nanesla mijno na|e gostilne, ker je bilo pa precej hladno, se je pa kar pri ognjišču ustavil in si grel roke. Mama pa mu je prinesla vina, kajti ata so bili tačas že v Ameriki. Ravno je žandar, nič hudega sluteč, stegnil roko po vinu, ko je začelo v ognju pokati in treskati, da je letelo vse po kuhinji pepel, žerjavica, kostanj in treske in kadilo se je, da ni bilo nič videti. Prestrašeni smo otroci kar zijali in nismo zaprli ust dokler niso bila polna pepela in tedaj smo šele pričeli prhati in kihati, da je bilo veselje. Najbolj pa je bil presenečen žandar, da je takoj zaklical "v imenu postave" vsem skupaj, da nas bo odvedel v zapor radi napada na njegovo osebo. Seveda največ dela pa je imela potem mama predno je pospravila po ognjišču in kuhinji ter prepričala žandarja, da je kostanj streljal, ker ni bil načet, predno smo ga otroci deli peč. Torej to je prvi recept. Drugi recept je pa tale. Z nožem odprete kostanju obleko, da bo lažje dihal, ko ga boste dejali v vročo peč. Tam ga pustite pol ure in v tem času ga vsaj enkrat obrnite, ko se bo ; tako pekel že dobrih 25 minut, tedaj pa vzemite enega v ro- ke in ga stisnite med prsti, da mu bo odpadla obleka in da bi se pa tako slečen ne prehladil, ga hitro vtaknite v svojo shram-' bo in tako napravite tudi z drugimi kostanji in ko boste po-| jedli zadnjega, boste videli, da !je kostanj pečen, samo škoda, ko ga ne bo več. Tretji recept pa je. Najbolj okusen je kuhan kostanj. V lonec natresite kostanja do eno tretjino lonca in drugi dve tretjini pa denite vode. Za kuhanje ni treba kostanja nič prej narezati. Kuhate ga lahko par ur ali pa cel dan, ker se vam ni treba bati, da bi se vam raz-kuhal, kajti če ga potipljete od zunaj, bo vedno enako trd. čez dobri dve uri pa ga stresite v skledo z "župco" vred, ampak ta kostanjeva "župca" ni za nobeno rabo, ne za pit in ne za jest/ Bog ne daj, da bi to župco prej stran vrgli dokler niste vsega kostanja pojedli iz sklede, kajti kostanj mora biti v vroči vodi toliko časa, da se zadnjega olupi in poje. Kakor hitro ga vzamete iz vode, ga olupite in pojejte. To ponavljajte tako dolgo, dokler boste mogli katerega ujeti v skledi. Seveda, ko boste tako lovili kostanj po vroči vodi, ni ravno potrebno, da bi ga morali loviti z golo roko, zato lahko rabite žlico ali kaj podobnega. Torej tu vam je nekaj receptov in si lahko izberete katerega hočete. Rosalie. -o- Transilvanija Zgodovina Transilvanije, ali Erdelja, ali Sedmograške, kakor že imenujejo tisto pokrajino, ki so jo mirovne pogodbe po zadnji svetovni vojni prisodile Ramuniji, in ki jo sedaj Madžarska misli dobiti nazaj celo ali vsaj delno, je zelo pestra. Transilvansko ozemlje, ki ga na treh straneh obdaja Karpat-sko gorovje, meri 62,000 kv. km. površine ter prebiva nabijem. Jie* kaj nad 3 milijone prebivavcev, ki so v večini Romuni, a so pomešani z velikimi ploščami madžarskih naselij ter nemških narodnih skupnosti. Nemci se radi tudi imenujejo "sedmograški Saksonci." V starem veku zgodovine je j pripadala ta dežela državi Da-kov. V drugem stoletju pred Kr. jo je podvrgel rimskemu cesarstvu cesar Trajan. Toda ko so se v dobi velikih narodnih preseljevanj začeli približevati Goli, so se Rimljani prostovoljno umaknili, in so jo na površini zasedla nemška plemena Vanda-lov in Gepidov. L. 567 po Kr. pa so pridrveli Obri, ki so gepidsko državo razbili in to deželo zasedli. Obri so v svojem spremstvu pripeljali seboj tudi slovanska plemena, ki so se naselila po tej deželi ter jih stare zgodovinske knjige omenjajo vse gori do 9. stoletja ko so jih Ogri popolnoma podjarmili tudi kot narodnost in si jih včlenili. Nekako do 11. stoletja je bila transilvanska dežela kot obmejna pokrajina madžarske vladavine v zelo rahlih odnošajih z njo. Geza II. je nekatere nenaseljene predele poselil z nemškimi kmeti, ki jih je poklical iz Saksonskega. Andrej II pa je poklical na pomoč nemški viteški red toda ta se v Transilvaniji ni dolgo mudil, marveč se je omejil na delovanje na Gradiščanskem (Burgen-land). Istočasno pa so se začeli seliti na Sedmograško takoime-n o van i šeklerji (Szekler), ki so poseben odtenek madžarskega plemena. V deželo so prišli s posebnimi pravicami na podoben način, kakor nemški priseljenci iz Saksonskega. Madžarski kralji so na Sedmograškem imenovali posebne vojvode .katerih oblast pa je vedno bolj naraščala in. so polagoma dosegli popolno neodvisnost, V deželi pa so živeli drug ob drugem domačinski Ro-| muni, priseljeni nemški Sakson-| ci in madžarski Szeklerji, toda 1 Nemci in Madžari obdarovani in j obvarovani s posebnim1 giji, ki jih Romuni vživali. Leta 1437 je prišlo v vaniji do ustanovitve madžarskih plemičev, 1 >, cev in Szeklerjev," ki80 \ pridejali ime "treh nar" 1 mograške dežele." Tod* t za je trajala samo doslš stoletja, nekaj več kak" l ko so Turki pridrveliv vje in zasedli Budimpe^ P Transilvanija je bila P « Turkov dvignjena v 'V no veliko romunsko ^ * Ko je potem avstrijsk' 2 1691. Madžarsko po^J1 T bila tudi Transilvanija "a šena kot avstrijska & žela. u Ker se je avstrijs^ i hudo vmešavala v notfj Ut ljenje transilvanske ckrnjevala samoupravC 1 ■ ce, poleg tega pa še |lS r' uvajala protestantized K je so se Madžari, k'j ^ Transilvaniji naselje111, ». čili uporu Rakoczyj3' »J1 zgodilo v začetku I®' Transilvanija je bila 1 ^ njem stoletju sredi l";1 ™ litičnega vrvenja in j1 deželni zbor v Kluju ' burg) 1. 1848. objavil! el tev vse pokrajine k ^ Domačinsko prebivaj* priključitvi za mnenJ r< vprašano. Toda vse " ri zrušilo v nič, ko so b^1 tepeni in je bila Tra' ponovno proglašena l® e' stojna avstrijska kr<" 0 la. Madžari pa so p(r le dosegli, da so si 1- j 1,1 lili Transilvanijo, ki '' racijo popolnoma izg" 11 neodvisnost. Leta 1918 je romu«* zasedla Transilvanij01 ! _ potem pri mirovnih P°j '' pokrajina priključen3 !e muniji, ozirajoč se i'8 Vl število romunskega d0' ga prebivalstva kak0' ■ pradavne začetke zg° > je bita Transilvanija r litičpo zaživela pod v' je prišel čez Karpat|, vam, iz romunskih ^ lišču. Vendar danes še ne vemo, v koliko se je podala Jugoslavija nemškim zahtevam. Upajmo, da se ni prodala za skledo ieče. Če se bn udala pod protestom in s pasivno re-zistenco, ji ne bo nihče zameril. Če bo pa sodelovala z osiščem z obljubo kakega teritorija te ali one sosede, bo njena bodočnost žalostna in prav nič slavna. Samo še en teden preostaja in zvedeli boste, kako lahko postanete delničarji prireditve v korist cerkve sv. Vida. Hranite desetice za ta blag namen! Uvoz strojev za P1'1 sladkorja v Italiji je prost vsake carine, če| ne morejo nabaviti v tiitmniiilllllill Če , verjamete aF pa ne iiimimiiimiiiii V Afriki živi kaj čudne običaje Pr. plomatskih zborov^ vim, čudne običaje-lo koristne in ze'?.j Kadar pridejo raoA (tam ženske še ni#V pravice razen pri P vležejo na trebuh, na svojega, kakoP3^ leže lahko pove vsa^ leži na srcu. Zai"3. "zasedanja" na treW rejo kričati in se P1 -več glasno, ampak bolj po tihem. Če |ie te, kar poskusite, P,| deli, če boste spravl. kako pravdansko št1 te na trebuhu. Ta^ nja" so uvedli mend , to, da bi potekala j., da bi zborovalci la kaj sklenili. • J1 Zelo priporočijo0. bi taka zborovanja v našem kongres^ prekljajo včasih po , nazadnje pa le spi"e^ kot je v prvotnem , Tudi na naših ^ «, vencijah bi taka zb°. j, ^ bila napačna. Pofl1' j kako bi bilo to tud' j zato, ker bi ne stavljati stolov v dv ^ shode bi pa to ne t"1 { no, ker če bi cenje110. k ležalo na trebuhih ^ molči podpiralo S-l moglo ploskati goV0^ bi temu zelo narobe vrazniku in da ne bo niti potrebno, da bi ji na kopnem pomagali tudi angleški vojaki. Velika Britanija je na Grško, kjer niso imeli dovolj sedobnega orožja, poslala veliko število protitankovskih topov in protiletalskih baterij. Prav tako pa je bilo poslanih tudi mnogo baterij lahke artilerije na izpostavljene točke bojišča. Atenski časopisi pa pišejo, da bodo eskadrile angleških bombnikov in lovskih letal tudi v bodoče prihajale iz Egipta in sicer še v večjem številu in bodo še uspešneje sodelovale z mladim grškim letalstvom." Angleško - grško sodelovanje na Sredozemskem morju ni več čisto krajevnega značaja, pač pa že daleč presega ta okvir. To je predigra velikega boja za obrambo najkrajše angleške pomorske poti iz Anglije na Vzhod, poti, ob kateri stoje Suez, Indija, Singapore, Avstralija in Nova Zelandija. Mislijo, da bo Velika Britanija iz dosedanje svoje obrambe hitro prešla v napad tudi na tem odseku. Prva akcija bo tedaj naperjena proti oto-Jju Dodekaneza. Izid tega prvega nastopa na Sredozemskem morju bo odločilen za nadaljnja uspehe držav, ki se borita na Sredozemskem morju za nadod-last. Švicarski list o angleško-grškem sodelovanju Posebni dopisnik švicarskega lista "Journal de Geneve," Wal-tlier Bosshardt, je iz Aten poslal zadnjič izvirno poročilo v katerem podrobno razpravlja o angleško-grškem sodelovanju v sedanji vojni z Italijo. Razumljivo je sicer, da skuša v najlepši luči prikazati to sodelovanje. Presenečajo pa nekatere podrobnosti, iz katerih javnost lahko bolj spozna, zakaj se grška vojska tako trdovratno upira italijanskim oddelkom v Albaniji in dosega celo uspehe, ki jih sovražnik sam prizna. Med drugim piše: "Brez presenečenja in brez fraz je Velika Britanija dala Grčiji pomoč. Takoj po napovedi vojne, so se britanski letalski častniki pojavili v jeklenomodri uniformi v hotelu, kjer stanujem. že v nekaj dneh je število častnikov naraslo nad dve sto. Grške oblasti so angleškim letalskim častnikom dale na razpolago dva največja hotela v Atenah. Mladi angleški letalci, ki jih je močno ožgalo vroče egiptsko sonce, ustvarjajo razpoloženje med ljudstvom po širokih atenskih ulicah. Pojavljajo se v atenskih restavracijah in drugih lokalih. Njihova priljubljenost ne pozna meje. Povsod, kjerkoli se pojavijo, vzbujajo veliko radovednost in manifestacije. Po trgovinah kupci sami zahtevajo, da morajo uslužbenci angleškim letalcem najprej postreči. Povsod jih spoštujejo-, in Grki kot gostoljuben narod takšno postopanje smatrajo za čisto naravno. V Atenah angleški jezik čedalje bolj zamenjuje francoskega. Vedno več je na atenskih ulicah tudi avtomobilov z angleškimi zastavicami. Prav tako neprestano raste tudi število motornih vozil z znakom "B. A." (British Army — britanska vojska). Po mnenju vojaških opazovalcev na kraju samem, je grška vojska disciplinirana, posebni njeni odliki pa sta hrabrost in poznavanje ozemlja, kjer se boji odigravajo. Zlasti slove po tem evzonski polki, kije njihova hrabrost na strminah pri Korči presegla vse pričakovanje. Zato tu tudi prevladuje prepričanje, da bo grška vojska sama kos so- —Zaradi nesrečne ljubezni v smrt. V Rušah so našli v postelji mrtvega 22 letnega Leopolda Ranerja, ki si je v samomorilnem namenu pognal iz samokresa kroglo v desno sence. Vzrok je bila nesrečna ljubezen. —Ogenj v Fokovcih. V prijazni prekmurski vasi je polnočni ogenj, ki je nastal v seniku posestnice Karoline Lanjščeko-ve, spravil pokoncu vse vašča-ne. Poslopje, napolnjeno s senom, je bilo naenkrat v ognju in je kljub napornemu reševanju gasilcev pogorelo do tal. Ob hudem vetru je pretila nevarnost hiši, ki pa so jo gasilci obvarovali pred uničenjem, škode je 27,000 din. — Vzrok požara še ni reziskam. —Svojevrsten lovski rekord. Zakupnik lovišča občine Selo v Prekmurju g. Franc Jakiša iz Ivanec je v zadnjih dveh letih ustrelili v lovišču točno 40 lisic, kar je vsekakor znaten lovski blagor. —Zarubljeno živino sta spravila na varno, da bi jo skrila pred dražbo, zakonca Franc in Marija Jelen iz Križevcev pri Ljutomeru. Pred soboškim okrožnim sodiščem sta bila obsojena na občutno kazen. Take advantage of this great opportunity! An offer that only Philco, the World's Largest Radio Manufacturer, could make. Come in now while limited quantity lasts! MALI OGLASI Delavca išče Išče se delavca za na farme; razumeti se mora na delo in znati mora ravnati s konji. Zglasite se pri Krist Kalin, 16002 Saranac Rd. (42) PHILCO HOME RECORDING UNIT Income Tax! Letos mora vsak grocer, mesar, gostilničar, prodajalec sla-šič, prodajalec obuvala, trgovec z modnim blagom itd, izpolniti takozvano polo za dohodninski davek, tudi če je lansko leto niste izpolnili. Vsak trgovec, ki ima prometa dva tisoč ali več in vsak delavec, ki je zaslužil osem sto ali več, mora izpolniti te pole. Oženj eni so prosti davka do dva tisoč dolarjev in za vsakega otroka pod 18. leti po $400. Samski so pa oproščeni za $800 zaslužka. Te pole in vsa pojasnila dobite pri dobrom znanem izvedencu Marian Mihaljevich 6424 St. Clair Ave. (Feb. 6,7,12,14,18,21,25,28) included in this offer Make records at home of personal performances, singing, playing or speaking. Record' children's voices. Make permanent records of radio pro- as k grams. Mail "voice letters." $ W Yours with this Philco Beam__JČ ^^ of Light Radio-Phonograph. /CCI PHILCO Beam of light RADIO PHONOGRAPH V BLAG SPOMIN ! desete obletnice smrti nepozab-Ijenega sina in brata • NO IMEEDLES TO CHANGE . . • Floating jewel never needs changing. • RECORDS J.AST 10 TIMES IONOER. Enjoy your favorite records as many as 700 times without fear of wear. • NEW PURITY OF TONE i .. the most glorious you've ever heard. • NEW TILT-FRONT CABINET. No lid to lift. • MANY OTHER FEATURES, including new Philco Radio inventions. . .. and your radio Druge male radios dobite od $9,95 naprej Norwood Appliance & Furniture 3104 St. Clair Ave, ^ * - St. JERRY, BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika a PHILCO 608P Reg. Price ........ 1 Home recording ' 20 records ........ ki nas je za vedno zapustil dne 18. februarja 1931 Deset let hladni grob Te krije, Tvoj spomin nam žalosti srce, Dragi Louis, srce nam ponavlja, spavaj v grobu Ti sladko. Žalujoče: MATI in SESTRE Cleveland, O., 18. feb., 1941. Total ............ 17 Yours for only Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebičlne za dom 6612 ST. CLAIR AVK. HEndergon 2818 SATAN IN 1ŠKARI0T Po nemškem izvirniku K. Maya !' ;e straža menjala?" sem 181 vPrašal S S k° Si °dšel" M tžnika8?- St°rila zamenjana Legla sta. Mislim, da že spi- [ v eŠl hla, 2ačniva! Kam spraviva i F Uika?" j s 'v ' ^ k02« k našim ljudem." f ,efa bi ne storil - » odrTv ^ ne?" °iia ^imbrenji v gozdu Rr£l j °Pazo Ju boš djal?" i iV1' ju bom k Mimbre-51 ' stražijo Velika usta in L8 sPremljevalca. Pet ' stil'je ujetniki ne bodo nje." ji fcr? Je Prav povedal! 1 J r fa od obeh prevzameš?" i, ^ |»mle z belcem." jj; žnv-6 ^ oddaljil od črede, isi ^ stoPil P° njega in ga /a »; gnal nazaj. SJlJ Računal :,Lj unal sem iz njegove bi'1 Približno krenil, rtfi snii ob tleh naProti in jfie] ^ dva konja. Mož je •o^r/nK1 blizu mene in s d o j. "rrijen k meni opazoval inja So bila njegova opa- je i te ' astroilomična ali poeti- J ni, 5 nisem "ganil, pa bila g C10 usodna. in^k v !Sm lzpod najbližnjega o> slUt zagrabiI nič hude-poj; ineCega Yumo z levico za ni le., ga udaril z desno pestjo ,1« Vrex' feesedel se je ko pra-Ca> Potegnil sem ga za se- i"' Now r0i i j ■ta sem se ozrl po dru- ;a ! ^ Ni ga bilo vež vi~ vf ■ je opravil z njim. te. Ži%e ?r^ezel» omamljenega jjli sročjL ''e vlekel za seboj. in a sva neznavestna ujet-otiiJ ^llžn.iemu Mimbrenju in fi i • °nj. P1 1 Jih L'/ e ji j J »do težko odgnati. Po-ef (loVo|°Z^0 Ploskev, ki sta jim . Jt ilgjj Jevala stražnika, in si Wa2en°Ve paše- Trdo ob tleh ^ koji? SVa Pognala naj prvo "M ^ j skozi naše vrste. Koj Mji ''a sveže trave. Drugi ' a u prišli sami za njima, iz-/ Pa vse v večjih ti'1111 b i? kmalu so bili vsi on-^r°ga. In ker jih nih- ii alievTževa1' 80 se vse bolj 1ih l 4 in se ustavili šele pri v°njih- °ži> 0ru- Morebiti: že tudi of Po svojih bojevnikih. Z ^ pokažem mu nje- DogJ, Veselo iznenaden me dUal- Za hip je menda »J ^ le zaleglo, ko se je lla mojo krščansko usmiljenost. Pa koj se mu je obraz spet stemnil. Zvezan je bil in vezi, je zasodil, pač le niso znamenje usmiljenosti. Naježil je obrvi. "Kam si rekel, da me misliš peljati —? V naš tabor —?" "Čisto v tabor ne, le v njegovo bližino. Upam pa, da ti bom tvojo željo še danes lahko izpolnil." "Kako željo?" "No, da lahko pojdeš v svoj tabor." "Zakaj pa kar sedajle ne?" "Tvoji bojevniki še niso pripravljeni na obisk svojega poglavarja pa bi me sprejeli s kroglami in noži. In prav nič se mi ne ljubi, da bi mi preluknjali kožo." "Ne bodo streljali, nič ti ne bodo storili, še prav hvaležni ti bodo, če jim vrneš poglavarja!" "Veselilo me bo, če bom videl, da res znajo biti hvaležni. Zato bom rajši počakal, da bo dan. Mesec sicer sveti, pa premalo je svetlo, da bi videl vašo hvaležnost. Srdito je siknil. "Tvoja duša je temna ko noč, ki je ne razsvetljuje noben mesec in nobena zvezda! Tvoje besede donijo prijazno, pa za njimi se skriva zloba! Nekaj nameravaš, kar ne bo dobro za mene." "Iznenaditi te nameravam, druga nič. Ni treba, da bi mi že kar zlobo podtikal. Pojdi, da vidiš, kaj bi ti rad pokazal!" Ni se branil, se ni mogel. Pa tudi radovednost ga je gnala. Stopila sva ob gozdu. M°g°če je le bilo, da bi kriknil in posvaril svoje ljudi. Zato sem vzel nož in dejal: "i5uj, kaj ti pravim! Odslej ne boš zinil besede več, dokler ti spet ne dovolim govoriti, če le samo črhneš, ti sunem tale nož v srce! Ne misli, da se šalim!" Nalahno sem ga zabodel skozi obleko. Silno se je prestrašil, s pridušenim glasom je prosil: "Nikar — nikar —! Saj bom tiho! čisto tiho bom! Besedice ne bom črhnil." "Upam, da boš molčal! Sicer nemudoma uresničim grožnjo! Pojdiva! Stopaj tesno za menoj in dobro si zapomni vse, kar boš videl in slišal!" Dospela sva k prvemu našemu možu v gozdu. Za grmom je ležal in pozorno prežal ven na prerijo. Polglasno sem zaklical, da bi me spoznal: "Jazi |sem, Old Shatterhand. Se je kaj posebnega zgodilo?" "Nič." "Kaj počenjajo Yume?" "Spijo." Kmalu sva našla. drugega in tretjega, z vsakim sem izprego-voril nekaj besed, da se je Vete ja lahko prepričal, kako tesno smo obkolili tabor. Na drugem koncu polkroga je stražil Winnetou. Koj je uganil, kaj nameravam. Dejal je poglavarju: "Si prišel gledat, ali je res, da se nam nobeden tvojih ljudi ne more izmuzniti? Slabši so ko psi. Kajti pes je vsaj buden in čuječ, Yume pa spijo. Sram bi me bilo, če bi bil poglavar takih nesposobnih ljudi! Strah in groza jih bo obšla, ko se prebudijo, do zadnjega jih postrelimo, če se ne vdajo." Yuma bi bil fad nekaj povedal. Menda je mislil prositi milosti, pa spomnil se je na mojo grožnjo, molčal je. Mehčal se je —. Obšla sva še polkrog na preriji in našla Močnega bivola. Ni uganil, čemu sem vzel Yu-mo s seboj, spet se mu je vzbudila nezaupnost, skoraj jezen je j bil, ko ga je zagledal. (Dalje prihodnjič.) Pozabljeno pokopališče Sredi obsežnih borovih gozdov blizu Ptuja leži pozabljeno vojaško pokopališče. Med vojno je nastalo tamkaj veliko taborišče, skoraj pravo mesto. V začetku so postavili vojaki ob železniški progi le nekaj barak iz desak in jih pobelili z apnom. Potem so rastle barake kakor gobe po dežju. V njih so naseljevali oblasti begunce z Goriškega, ranjence z bojišč in vojne ujetnike. Za njimi so prišli vojaki, oficirji in usmiljenke. Kmalu nato so se nagnile v taborišče jate pustolovcev in vojnih dobičkarjev vseh mogočih narodnosti. Iz skromnih vojaških kantin so nastale trgovine, restavracije, kavarne in celo hoteli. Taborišče se je razvilo v mesto, ki so ga po bližnji graščini imenovali Stem-tal. Begunci so si postavili So-kolski dom, oficirjem so vojaki postavili kazino s klubskimi prostori in zabavišči. Hiša je zra-stla ob hiši, vsaka lepša, večja in udobnejša za svoje sosede. Le barake za begunce so ostale, kakršne so bile od začetka, nizke in tesne. Krog njih so se vili umazani jarki in tesni kanali, kjer so se naselile podgane. Ista so ostala tudi velika, s peskom posuta dvorišča, ograjena z bodečo žico, kjer so postopali veliki in postavni ruski ujetniki. Nikjer nobene sence, nikjer šopa trave. Ostriženi na balin so postopali ob ograji in prodajali radovednim okoličanom, ki so jih ob nedeljah hodili gledat in po-j nujali za tobak ali nekaj drobi-j ža za igračke iz navadnega kamenja ali iz boroveg lesa, ki so jih sami izdelovali. Ljudje so kupovali iz usmiljenja. Po prevratu so upravniki pustili bolnike v posteljah in jetnike za ograjami in pobegnili. Za njimi se je razbegnilo vojaštvo. Potem so jo odkurili še ujetniki. V taborišče so vdrli kmetje in ga oplenili do golih sten. Ostale so gole in prazne lesene stavbe, ki so stale še nekaj let. Potem so podrli "tudi barake. Ostalo je samo še pokopališče. Tudi pokopališče leži sredi borovja, še najdeš ga težko. Vsi dohodi so zanemarjeni, gosto po-rastli s travo in grmovjem. Skozi lep vhod z nemškim napisom stopiš na prostrano gozdno jaso, divje prerastlo s plevelom, robi-dovjem, grmovjem in travo. Vse naokrog godejo črički in frfotajo metulji. Sredi jase stoji kapelica s čebulastim zvonikom in lepim vhodom v vzhodnem slogu. Vrata so zaprta, zadovoljiti se moram le s tem, da pokukam skozi motno šipo. Dvoje, troje klopi na vsaki strani, oltar z lepo podobo in po stenah nekaj slik in spominskih napisov. Na beli steni je napis s svinčnikom. S težavo razberem okorne črke, ki jih je zapisala okorna, pisanja nevajena roka. "Nikoli več vojne! Mir Božji po vsem svetu!" "Skrbite za grobove padlih vojakov!" Da, iz gostega plevela se krog in krog kapelice vrste dolge redi spomenikov. Vsi enaki, umetna plošča s križem in preprostim napisom. Tu in tam zija v vrsti vrzel. Prepereli spomenik je padel po grobu. Padel je na obraz, kakor človek. Nikogar ni, ki bi ga dvignil, saj je vseeno, čigavo ime je na njem zapisano. Sklanjam se in čitam izprane napise: Istvan zraven Klausa. Jan zraven! Joseph«. Sami vojaki. Bog ve, čemu so umirali. Preberem napis, pa si mislim: ta za ranami, ta od legarja, ta od tifusa. Med cipresami stoji velik spomenik iz kamna. Nekoč je bil ves popisan z imeni ljudi, ki so dali življenje "pro patria." Dež in veter sta izbrisala imena ,s preperelega kamenja. Kako je kruta ta ironija: padli so za nekaj, kar si je samo od sebe vzde- lo priimek patria, toda za njimi je padla še sama. Tako je bila njihova žetev ničeva. Na cementnem klečalniku pred spomenikom leži suh venec iz nemškega bora in hrastovega listja. Od venca vise trakovi rdeče zastave s kljukastim križem. Za kapelico, med visokim grmovjem, so spomeniki postavljeni brez reda: ta je lesen, oni zopet iz marmorja. Tu so pokopani "civili," večinoma mlada dekleta s tujimi imeni, usmiljenke. Njihovi grobovi so tudi zapuščeni. če hočeš razbrati napis, moraš z roko razgrniti plevel in bodeče robidovje. En grob leži prav na robu gozda, že med prvimi bori, sam zase kakor izločen. Spomenik se je že močno nagnil. Napis pove, da je tudi tu pokopano mlado dekle. Nič več. Spodaj pa še znane besede: "šumi, šumi, gozd zeleni," ki vsiljujejo misel, da je to dekle pokopano prav v kotu, neslo v grob nesrečno zgodbo. Trudoma se pririnem v drug oddelek, kjer stoje v vrsti spomeniki s turbani. Grobovi so obrnjeni proti vzhodu. Tu leže najboljši vojaki c. kr armade, pozabljeni in zapuščeni. Takoj zraven pa se vrste grobovi ruskih ujetnikov. S težavo razberem s spomenika "Russ. Kriegs-gefang. Pjotr Archipenka, 25. Aug. 1916." Zraven Pjota počiva Iwan, zraven tega pa Wasyl — imena so surova in tuje prepisana z nemško pisavo. Ubogi mužiki, v kakih daljavah ste si iskali grobove! Prav na koncu stoje mlajši, lepši spomeniki: semkaj so še po vojni pokopali nekaj kadetov "Krymskago korpusa." Tako strahotno mirno je na tej zapuščeni jasi. Le jesensko sonce sije preko drevja, če bi črički tako ne peli, bi mi postalo pretesno pri srcu. Nekje daleč v gozdu zapoje sekira in zopet utihne. Potem pride med drevjem deček s polnim klobukom gob, obstane, zastrmi, gleda, potem pa preplašen pobegne ... J. M. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J^ Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOT« Najstarejša slovenska podporna organih! v Ameriki. . . Posluje že 47. leto f Članstvo 37,000 Premoženje $4,500$ Solventnost K. S. K. Jednote znaša 122.55fo | Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri šteni in nadsolvcntni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacija' bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema mcške in ženske od 16. do otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate ** dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še »S ali članica te mogočne hi bogate katoliške podporne organi/a®1'' trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnost' se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD ( 351-353 No. Chicago St. Joliet, bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih Rešcvalci v Londonu raziskujejo razvaline lond^' J? ga hotela za morebitnimi žrtvami bombnega napada. D zevar kati odprte cvetove v košarico. "Ker mi je čevelj prste žulil," je odgovorila čez toliko časa, da se dečka nista več sporninjala; kaj sta bila Vprašala. Toda še zmenila se nista za to — saj sta bila vajena tega, da je bila mati kakor gluha, kadar sta jo ogovarjala, ali pa da se je šele tedaj vzdramila in odgovorila, ko sta sama svoje vprašanje že pozabila. Lavrans je pomagal smukati cvetje s stebel; tudi Munan bi bil rad pomagal, vendar je pri tem cvetne češulje samo raztrgal. Zato mu je mati vzela ste- pe služinčadi, bobnenje, kadar so Erlendovi možje z žvenketajo-čim orožjem in rožljajočo konjsko opremo prijahali na dvorišče — tuje ljudi, ki so prihajali in odhajali ter prinašali na dvor važne vesti zunaj z dežele in drobne novice o ljudeh po dolinah in mestih —. Zdaj je čutila, da je v njenem življenju postalo vse tiho, odkar je vse to umolknilo —• Mesto s cerkvami in samostani ter s pojedinami v mestnih hišah bogatašev —. želela si je, da bi s hlapcem in deklo, ki bi šla za njo, stopala po ulicah, hodila po lopah trgovcev, da bi izbirala in zametala, da bi se vozila na krov širokih ladij zunaj na reki, kjer bi nakupovala: angleške platnene klobuke, tenke koprene, lesene konjiče z vitezi na njih, ki so suvali s kopji, če je človek potegnil za vrvico. Mislila je na livado zunaj mesta pri Nidareidu, kako je nekoč zahajala tjakaj z otroki, ogledovala izurjene pse in medvede potujočih glumačev, kupovala medene kolače in orehe —. In tako močno jo je včasih prijelo, da bi se zopet enkrat na-lišpala —. Svilena srajca in tenka, voljna ruta. Brezrokavni vrhnji plašč iz svetlo modrega žameta, ki ga ji je bil Erlend kupil tisto zimo pred nesrečo. Obrobljen je bil s hermelinovim krznom, krog globokega izreza na prsih in krog širokih razpor-kov za roke, ki so segali prav do bokov, tako da je bilo spodaj videti pas. Vmes pa je hrepenela po — oh ne, saj mora biti pametna in vesela dokler ji ne bo treba imeti novih otrok. Ko je bila jeseni po velikem klanju zbolela — sicer pa je najbolje, da se je zgodilo, kot se je potem zgodilo. Nekoliko pa se je le jokala zaradi tega prve noči po tistem —. Zakaj neskončno dolgo se ji je zdelo, odkar je zadnjič imela dojenčka. Munan je imel šele štiri zime — toda morala ga je izročiti tujim ljudem, še preden je bil leto dni star. In ko ga je dobila nazaj, je že hodil in govoril in je ni poznal. Erlend. O Erlend. Vedela je: na dnu srca prav dobro ve, da ni tako — ravnodušen — kot se dela. On, večno nemirni — je zdaj tak, kot da je vedno miren. Kot mora vodna struja, ki nazadnje zadene ob strmo gorsko steno zaviti v stran in ponikniti v močvirju, da ostane od nje le še tiha mlaka s šotovino naokrog. Na Jorundgaardu živi tjavendan, nič ne dela in ima zdaj drugega izmed svojih sinov za tovariša v brezdelju. Ali pa hodi z njimi na lov. Včasih odi--de, da osmoli in popravi katerega od čolnov, ki jih imajo v gorovju na vodah, ki so bogate z ribami. Ali pa skuša ukrotiti kakšnega mladega konja. Toda s tem nima nikoli sreče — je vse preveč nestrpen —. Sam samcat hodi okrog in se Ker se Willkie ni preskrbel s potrebno helmo in plinsko masko, zato mu jo je pi-eskrbel angleški minister domače obrambe Herbert Morrison. Slika je poslana iz Londona. dela, kot bi ne opazil, da si nihče ne želi njegove družbe. Sinovi posnemajo očeta. Priljubljeni niso, ti prišleki, ki jih je bila zla usoda prignala v to dolino in ki sedaj še zmerom tako ošabno in odljudno pohajajo tod okrog, ne da bi se zmenili za tukajšnje navade in ljudi. Ulf Haldorsson pa je naravnost nepriljubljen — na vsa usta porogljivo govori o kmetih iz doline, češ, da so zabiti in da ne poznajo sveta; ljudje, ki niso vzrasli kje ob morju, sploh ljudje niso —. In on sama — vedela je, da tudi ona nima kdo ve kaj prijateljev v domačem kraju. Zdaj ne več —. Kristina se je vzravnala v svoji kot mah rjavi oblekli iz debele volne in si z roko zasenčila oči proti zlatemu toku popoldanskega sonca —. Kakor skozi špranjo je zagledala košček doline vzdolž belo zelenega traku reke, in nato gne-toča se telesa gora, eno za drugim, sivo rumena od grušča in lišajev, daleč noter, dokler se ledeniki in oblaki v skalnatih za-sekah in prepadih niso zlili v e-no. Ravno nasproti nje je greben Brane molil svoje koleno naprej in zoževal dolino. Reka je morala v svojem teku delati ovinek; prav gori do nje je prihajalo njeno daljno grmenje, ko se je tako globoko spodaj prebijala ter grgrajoč in peneč se drla od sklada do sklada. Prav nad grebenom gore, pokrite z lišaji, sta valovila mogočna Sinja vrhova, ki ju je bil njen oče nekoč primerjal z ženskimi nedri. Erlendu se mora pač zdeti, da je tukaj vse zaprto in zoprno — da človek težko diha —. —Nekoliko dalje na tem pobočju je nekoč videla vilo, ko je bila še otrok —. Nežen, mehak, lep otrok z bujnimi svilnatimi lasmi okrog oblih, rdečih in belih lic —. Kristina je zaprla oči, obrnila svoj od sonca ožgani obraz proti valov ju svetlobe. Mlada mati z nedri, napetimi od mleka, in s srcem, po porodu prekopanim in rodovitnim kot na novo izorana njiva — pač. Za ženo pa, kakršna je ona, gotovo ni nobene nevarnosti ; ni ga bitja, ki bi jo hotelo potegniti k sebi pod zemljo. Gorskemu kralju bi se gotovo zdelo, da se njegov poročni zlati okras slabo poda tako shirani in mršavi ženski; Huldra ne bi hotela položiti svojega, otroka na njene izsušene prsi. čutila je, da je trda in suha kot korenina pod njeno nogo, ki se ovija okrog kamena in se ga krčevito o-prijemlje. Prav tedaj je trdo pritisnila s peto nanjo. Dečka, ki sta prišla k njej, sta hitro začela oponašati mater, na vso moč sta brcnila korenino in nato vneto vprašala: "Zakaj delaš to, mati?" Kristina je sedla si položila lučnike na krilo in pričela smu- Slika nam predstavlja novega grškega premier ja Aleksandra Korizis-a, lci je nasledil pokojnega John Me-taxas-a. Korizis je bolj konservativnega naziranja in je ravno nasproten idejam pokojnega Metaxas-a. V balkanski vojni 1912 je bil ka-petan v grški armadi. Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ Simon jo je spremil do mostu in spotoma sta spregovorila samo nekaj besedi o vremenu in gospodarstvu — ponavljala sta iste stvari, ki sta si jih bila povedala že doma v izbi. Simon je voščil lahko noč — nato pa je nenadoma vprašal: "Ali veš, Kristina — kaj bi bil Gauteju žalega storil? Fant je tako hud name." "Gaute?" je začudeno vprašala. "Da, ali nisi opazila? Izogiba se me — kadar se pa le srečava, skoraj ust ne odpre, če mu kaj rečem —" Kristina je zmajala z glavo; ne, tega ni bila opazila, "najbrž si mu v šali rekel kaj takega, kar je napačno razumel, saj je še otrok —," po njenem glasu je spoznal, da se smehlja; tedaj se je nasmehnil: "Ne spominjam se kaj takega —" S tem je še enkrat voščil lahko noč in odšel. Na Jorundgaardu je bilo povsod tiho. Soba je bila temna in žerjavica na ognjišču pokrita s pepelom. Bjorgulf je ležal buden na postelji in povedal, da je že dolgo tega, kar so oče in bratje odšli z doma. V zakonski postelji na drugi strani sobe je ležal Munan sam in spal —. Ko je Kristina legla, ga je vzela v naročje. — Tako težko je govoriti z Erlendom o tej stvari, če sam tega ne čuti. Da ne sme jemati starejši sinov v gozd, ko je vendar na dvoru več kot preveč dela —. Da bi Erlend sam hodil za plugom, tega se gotovo nikdar ni nadejala. Saj bi pa tudi le s težavo izoral pošteno brazdo. Tudi Ulfu bi ne bilo preveč po volji, če bi se Erlend začel vtikati v gospodarstvo na dvoru. Toda sinovi ne morejo tako dora-ščati, kot je nekoč smel njihov oče — da bi se učili sukati orožje, gonili divjačino in se drevi-li na svojih konjih — se sklanjali nad šahovnico v družbi kakšnega duhovnika, ki mora viteškega sina z zvijačo in premetenostjo naučiti nekaj latinščine, pisanja, petja in brenkanja na strune. Kristina je imela na dvoru le malo služinčadi, ravno zato, ker je mislila, da se morajo njeni sinovi že v otroških letih privaditi kmetiškemu delu. Viteštvo se zdaj Erlendovim sinovom ni nič kaj obetalo. Toda Gaute je bil edini izmed fantov, ki je imel veselje do takega dela. Rad je delal —> toda imel je šele trinajst let; človek ni smel pričakovati nič drugega kot to, da tudi on rajši spremlja Erlenda, če ga oče povabi s seboj —. Bilo pa je težko spregovoriti z Erlendom o teh stvareh. Kajti trdno je bila sklenila — da svojemu možu nikdar ne bo rekla besede, iz katere bi mogel čutiti, da mu zameri njegovo vedenje ali da se pritožuje nad usodo, v katero je pahnil sebe in svoje sinove. Na ta način pa ni bilo lahko, opozoriti očeta na to, da se morajo njegovi sinovi navaditi delati tukaj na njihovem dvoru, če bi vsaj Ulf kaj spregovoril o tem, je pomislila —. Ko so gnali čredo s spomladanske; planine gori na Hovring, je šla Kristina z njimi v gorovje. Dvojčkov ni hotela vzeti s seboj. Imela sta zdaj skoraj enajst let ter sta bila najbolj ne-pokorna in svojeglava med njenimi otroki; Kristina ju je le s težavo krotila, kajti bila sta dva vedno vlekla drug z drugim, če se je kdaj pripetilo, da je imela Ivarja samega pri sebi, je bil čisto prijazen in poslušen, Skule pa je bil nagel in prepirljiv — a kadar sta brata tičala skupaj, je Ivar relrel in napravil vse, kar je oni hotel. II še zgodaj jeseni je Kristina nekega dne okoli tretje ure popoldne odšla iz koče. Pastir ji je nekoč pravil, da je nekoliko bolj spodaj na pobočju blizu potoka na neki jasi v gozdu vse polno lučnika. Kristina je našla tisti kraj : strmo pobočje, na katero je pripekalo sonce — bil je ravno pravi čas za trganje teh cvetlic. Stale so na gosto med skalami in krog sivih tršev — visoka, svetlo rumena stebla, bogato posejana z odprtimi drobnimi zvezdicami. — Kristina je peljala Mu-nana v grmovje, kjer je lahko trgal maline in odkoder ni mogel uiti, ne da bi mu kdo pri tem pomagal. Psu je velela, naj ostane pri njem in ga čuva. Nato je potegnila nož iz tulca in začela rezati lučnike, oziraje se pri tem zmeraj nazaj k otroku —. Lavrans je hodil z njo in tudi rezal cvetlice. Tu gori je bila vedno v strahu in skrbeh za svoja mala dva. Sicer se škratov ni več tako hudo bala. Planšarije so bile večidel že zapuščene, Kristina pa je nameravala ostati tu gori do Malega šmarna in še dlje. Ponoči je bilo zdaj resda že temno in zoprno, kadar je pihal veter — človeku je bilo kar tesno pri srcu, če je moral še pozno zvečer venkaj. Ampak doslej je bilo vreme tako čudovito lepo — in spodaj v dolini je bila .to leto suša in paša zelo slaba. Zato bodo morali ostati hlapci do pozne jeseni in zime tu gori — in oče je nekoč dejal, da še nikdar ni opazil, da bi bilo pozimi na njihovi planini strašilo —. Kristina se je ustavila pod samotno smreko sredi strmine, stala tamkaj in držala roke križem prek težkega bremena cvetličnih stebel, ki ji je počivalo na laktih. Odtod je bilo videti navzgor po dolini, je bilo videti kos dovrske srenje, žitno snopje je bilo na mnogih mestih zloženo v stoge zunaj na polju. Tudi tam so bili travniki rumeni in od sonca opaljeni. Sicer pa v tej dolini nikdar ni zares zeleno, se ji je zdaj zazdelo — ne tako zeleno kot v Trondhjemu —. Da — hrepenela je nazaj po domu, ki so ga nekoč imeli tamkaj — po dvoru, ki je ležal tako viteoko in gosposko na širokih nedrih gore, hrepenela je po njivah in senožetih, ki so se razprostirali daleč naokrog, vse do bukovja v zaseki, ki je segala do jezera na dnu doline. In po prostranem razgledu čez nizko, gozdnato hribovje, ki se valovito dviga in spušča proti jugu k dovrskim goram. In po trati, kjer je poleti stala tako visoka trava, in je vsa rdeča od rdečega cvetja ležala pod rdečim večernim nebom, po otavi, ki je bila jeseni tako sočno zelena —. Da, včasih je zahrepenela celo f jordu —. Rečno ustje v Birg-siju, nabrežja s čolni in ladjami, ladjedelnice, vonj po katranu, ribiških mrežah in morski vodi — vse to, kar ji je bilo tako zoprno, ko je prvič prišla na sever —. Tudi Erlend si gotovo želi tega vonja, morja in morskega vetra —. Pogrešala je vse tisto, o čemer je nekoč mislila, da jo utruja — veliko gospodinjstvo, tro- :—] K bla iz rok, ne da bi ^ brez nejevolje, samo vs* ljena v svoje lastne mis'1 lu nato sta se pričela d^j ti in z golimi stebli, ki J1;; la Kristina pometala p1'1* hati drug po drugem. , j Tako sta prav ob nje"; nih uganjala svoje nor® stina je ogledovala okr°- s volasi otroški glavici, f® i: si bila še vedno zelo P1 njuni lasje so bili skor9" svetlo rjave barve, pa ^ J mogla mati po majhni nih znamenjih in izn£j očitujočih potezah spo2! g bosta nekoč zelo razl$j|\ AMERIŠKA DOMOVINA VESELICA bi morala biti v vsaki slovenski hiši