3 nč. 16. številka. Izdanje za petek februvarja 1896« (v Trstu, v četrtek zvečer dne O februvarja 1896.) Tečaj XXI „EDINOST" izhaja po trikrat na teden ▼ šestih izdan,jih ob torkih, ćatrtklh in aotootoab. Zjjtranje izdanje izhaja oh ti. uri zjutraj, vežemo pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje ntan« : 11 (eilenmeseo . f, 1.—, izven Avstrije f- 1-50 zu tri mesec ... 3— « , * 4,50 xa pol leta , . » 6.— p » n »— m van leto . . » iS*— * » Naročnino je plačevati naprej »x naročbe brez pilložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične Številke »o dobivajo * pro-dajalnicah tobaka V lr*tu po S nvt., izven Trata po * nvl. EDINOST Oglasi se račune po tarifa v petitu, ' . naslove z debelimi črkami se pla'uj' prostor, kolikor obsega navadnih vrntjc Poslana, osmrtnice In javne zahvale, -mači oglasi itd.se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj so pošiljajo uredništvu ulica Gaserma š*. 13. Vsako pismo moru biti frankovano, ker nefrankovann se r. • tprejimajo. Rokopisi s« ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprt-jeroa upr ttvniif ro ulica Molino pi< • coio hst, 3, II. nadst, Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekla ciie »o proste poštnine. Glasilo slovanskega političnega dpuilva za Primorsko. , V e«s•»« Je *»•«?". Častitim našim gg. naročnikom. Ozirom na oporni« v št. 12, zjntraj. izdanje našega lista, opozarjamo častite nase gosp. naročnike, ki se niso plačali vse naročnine do konca 1895 ga leta, da smo si dozvolili poslati jim postne naloge, kojim najpripravnejšim pdtem naj poravnajo sastano naročnino. Onim g. naročnikom, ki se ne odzovejo poštnemu naloga, ustavimo list; pridr-zajem« si pa iztirjati zastano naročnino drugim potom. Upravništvo. V slovo! Prevzvišeni Škof tržaško-koperski, Janez N e p o m u k izdal je ravnokar nastopno poslanico: Častiti duhovščini In preljubim vernikom združenih Škofij Tržaške in Koperske. Nestalno je ubogega smrtnega Človeka življenje, polno britkosti in žalosti. Malokdo more reči, da ga ni še lastna izkušnja prisilila k spoznanju te resnice; in tako se tudi jaz ne morem ponašati, da je nisem sam izkusil. Blagor pa njim. ki v vsem in povsod Vidijo in spoznavajo voljo Gospodovi ter kličejo s prerokom: „Kdo je tisti, kateri bi smel reči, da se kaj zgodi, kar bi Go-apod ne zapovedal? in da iz ust Najvišega ne | pride ni hudo ni dobro?" (Jerem. Žal. III. 37, ! 38). Da, še rado voljno in velikodušno se mora človek podvreči vsemogočnemu Bogu, ki po preroku Izajiji govori: „Jaz sem,... ki delam svetlobo in ustvarjam temo, ki mir dajem in hudo ustvarjam: jaz sem Gospod, ki vse to delam*. (Iz. 45, 7). Ko sem dne 6. avgusta 1882. leta s te stolice pošiljal prvi svoj pastirski list, tedaj sem v njem ne samo izražal veliko žalost, katero sem Čutil ob ločitvi od poreške in puljske škofije, ki sta se ini bili toliko omilili v skoro Štiriletnem mojem ondešnjein škofo vanju, temveč Vam tudi razodeval veliki strah in trepet svojega srca. Kajti, PODLISTFK. Spisal Srečko. (Dalj«). Takrat je bil Francč možak, ko je doto potegnil ; samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Kisel, da bi šel v Ameriko, ponudila se mu je sama. To ponudbo je Francć po predpisih hvaležnosti sprejel, ter se odpravljal na pot. Vzel je slovo, jokal malo, ker je mislil da mora tako biti; slednjič pa pijan odrinil. Ali že v Ljubljani se mu je neznansko milo storilo po rodni vasi. Mislil si je sam pri sebi: Tvoj oče in stari oče, oba sta živela doma, ti Francć pa, da bi se klatil po svetu, saj nisi deseti brat. In tako se je zopet pripeljalo koščeno truplo Francetovo v rodno vas. ljudje so se mu smejali, izprašavali ga, kako je kaj v Ameriki. On pa je delal kisle obraze in nikogar ni hotel poznati. Vse življenje je imel v gostilni in sam je pil. Lepo življenje je bilo. Toda ko je bilo pri kraju z denarjem, konec je bilo tudi lepemu življenju. Fraticć je bil zopet stari Francć. Povrnil se je na dom k materi in vse mišice napel, da bi se prikupil le-tej. Zahajal je k maši, molil rad, sploh storil vse, kar je vedel, da ugaja materi. ko sem zrl na težje in hujše breme, ki me je čakalo v novem vinogradu, odkaz^em mi po Božji Previdnosti, spoznaval sem, da sem preslab za toliko poslanstvo in zato so se mi še pomenljivejše zdele besede svetega apostola Pavla: „Zakaj oni" (dušni pastirji) . čuje jo kakor taki, kateri bodo za vaše duše odgovor dajali*. (Hebr. 13, 17). Odgovornost, katero sem si tedaj pred Bogom nalagal, in misel, da bom moral dati račun o delih in življenju toliko duš, sta silno žalostili in trli moje srce. Vendar pa sem v glasu Viših poslušal glas Božji in, udavši se volji Gospodovi, govoril sem sam pri sebi s psalmistom: „Pripravljeno je moje srce, o Bog! pripravljeno moje srce" (Ps. 56, 8; 107, 2). Moram pa tudi odkritosrčno povedati, da sem na drugo stran čutil tolažbo in sladko veselje vedoč, da se vračam v tisto škofijo, v kateri sem bil vedno domač po rojstvu in po svetem mašniškem posvećenju, v kateri sem prej petindvajset let v raznih službah deloval in prejel toliko dokazov ljubezni in naklonjenosti. Misel, da bo vračam mej nekdanje duhovne tovariše, prijatelje, učence in druge znance, ter upanje, da me bodo oni zdatno podpirali, združeno z živo vero v Gospoda, ki vsem, kateri ga prosijo, pomaga in moč daje, sta me jačili in srčili. V takih in enakih premišljevanjih sem iskal tolažbe kolikorkrat se je vsled izkušnje, ki sem jo že tedaj imel v škofovskem službovanju, trepet hotel lotiti moje duše, in ponižujoč se pred Gospodom sem molil kakor nekdaj sveti Škof Martin: „Gospod, ako sem tvojemu ljudstvu potreben, ne branim se trudau. Dasi je moje nameravanje, ali (1a se bolje izrazim, moj program moral že naprej biti jasen Vam vsem, ker je program katoliškega škofa, vendar se mi ni zdelo odveč Vam ga razložiti v omenjenem mojem prvem pastirskem listu, dobro vedoč, da tudi najbolj znane resnice ostanejo bolje v spominu in vzpodbujajo k godnejšemu premišljevanj i, ako se večkrat ponavljajo in zatrjujejo. Zato Materino srce pridobil si je bil do cela, ona ga je pa vendar še skušala. Franc6 pa ni mogel Sakati, zato je poskusil srečo na prav čuden način. Z materjo spala sta oba v jedni sobi, kar je mati rada videla. Ugajalo jej je, da Francč ni ponočeval. Po noči se je parkrat prekopicnil z namenom, da bi vzbudil mater. Trdno uverjen, da mati čuje in ga opazuje, pričel zamolklo in s težavo govoriti. „Tako že prav prav — povem — gotovo za maše — tudi — tisto pa materi — vse v redu-. Mati je poslušala in radovednost jo je gnala, da bi vzbudila Franceta, ker mislila je, da spi. Temu pa tudi ni dalo mirovati in prav ustregla bi mu bila mati, ako bi ga takoj poklicala. Komaj pa je v jutro Francč ustsl, poklicala ga je mati na stran, da poizve o ponočnem govorjenju. France pa je s previdnostjo vajenega lažnika pokladal na srce strmeči materi: »Zdelo ne mi je, da so ranjki oče prišli in ob postelji so stali pa so mi naročali: Francč ti, ki si postal dober fant, ki moliš za mojo dušo, k: boš še enkrat dober mož, reci materi, naj da tebi zemljišče. Smreke v Griču prodaj, deset goldinarjev daj za maše, drugo pa materi za poboljšek. Tega pa ne pravi nikomur in tudi mati naj molčč!" Mali ni mogla dvomiti na resnici Francetove sem na kratko izražal vse svoje apostolske želje, prav za prav edino željo svojega srca, z nazna-njanjem, da pridem k Vam kot služabnik mirti, ljubezni in krščanske pravice. Kjer je mir, tam kraljuje tudi ljubezen, zakaj te čednosti sta si družici; mir in ljubezen pa zahtevata kot podlago krščansko pravico. In ker te tri čednosti niso potrebne samo človeštvu Bploh, temveč tudi vsakemu posameznemu človeku, obetal sem Vam tedaj, da jih bom najprej jaz sam resno premišljeval in se jih — z Božjo pomočjo — posluževal kot varnega vodila v svojem škofovskem delovanju. Že nad trinajst let je preteklo po tistem zna menitem dnevu. Odkritosrčno povem, da sem v tem času užil veliko britkosti In islosti. Dasi sem včasih imel kako tolažbo, vendar pa so bile veliko bolj pogostne iu obilne solze, ki so jih morale liti moje oči. Moje solze pa niso izvirale iz spoznanja, da bi bil jaz vedoma v nemar puščal svoj program; temveč iz opažanja, da so ljudje najboljše moje namene prezirali ali pa napčno tolmačili. „Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kateri je hvaljen vekomaj, v j, da ne lažem", (2. Kor. 11, 31). ko trdim, da nisem iskal ni samega sebe, ni svoje slave, ni drugega časnega dobra, ampak edino to, da po vesti natančno izpolnjujem svojo dolžnost. Spoznavajoč pa tudi v britkostih in v težavah voljo Gospodovo, bil sem pripravljen še dalje vztrajati v težki službi, dokler bi me bil Gospod poklical v boljše življenje. Tudi protivnosti ali nevolje me ne bi bile utrudile, ako bi se jim ne bila pridružila se Iruga okolnost, katera mo je močno vznemirjala ter nagnila, da sem se premislil. Bolehnost slabi že dalje časa sčm moje telesne moči tako, da mi je zvrševauje težkih, škofovskih dolžnostij prem učno in, rekel bi, skoro nemogoče. Tudi leta vedno hi\jše čutim, posebno ker se mi je neprenehoma boriti s težavami, ki se Često upirajo tudi najbolj velikodušnim nameram in ovirajo še tako sveta podjetja. Zato so mi vedno laži, tako se je lepo vjemalo s sinočnjo govorico. Za Franceta bi bilo dobro, da je mati molčala. Ali, „Slovenec nima sreče', Francć pa tudi ne. Mati je tekla brž k Muhovim ter tam izvršila svojo sveto dolžnost, namreč: poklepetala je vse, kakor je prirojeno ženskam. To pa je imelo slabih posledic za Franceta in Muhov oče so kimali, ter postali v istini muhasti, materi pa so razložili, da je Francć pretkanec prve vrste. Ko je mati sprevidela sama, da „očetova volja" ni bila pristnega izvora, prepustila je zemljišče mlajšemu sinu, ta pa se je oženil še tisti predpust. Francć je ostal samec na obe strani. Poprijel se je dela in bil priden pri bratu, da je imel vsaj živeža. Po Veliki noči pa, ko so se jeli dnevi daljšati, pričele so Francčtu rojiti muhe po glavi. Pri Grmovili bila je takrat inlada vdova s precejšnjim premoženjem. Zameriti torej ne smemo Francčlu, ako je za njo sline cedil. Prikupiti se jej je skušal na vsak način. Hodil je, da je iskre dajalo, kadar ga je gledala. Z drugim se ni mogel ponašati. Toda vse prizadevanje, da bi si priboril vsaj jedno oko vdovino, je bilo zaman. V njegovi debeli glavi porodila se je zopet prav debela misel. Ptič, kakoršen je bil, jo je tudi izvel. (Dalje prih.) močnejše donele na ušesa besede modrijanoVe: (Bog) ,pride nad vas strahovitno in nanagloma; ker silno ostra sodba s* godi njim, ki so predpostavljeni". (Modr. 6, 6). Misli! sem torej, da bi druga, krepkejša moč z večo koristjo pokrivala to častitljivo škofijsko stolico, ter sem sklenil iz lastne in proste voljo, da se odpovem vladanju teh združenih škofij. Mojo ponižno prošnjo je najviši Pastir sv. Cerkve, premilostno iivauijoč od mene navedene tehtne razloge, dobrotljivo uslišal, ter me v kousistoriju dne 2. decembra t. 1. oprostil dolžnostij do teh združenih škofij. Zdaj pa, pieljubi Bratje in Sinovi, predno se ločim od Vas, čutim živo potrebo, da Vam še enkrat govorim in rečem vsaj pismeno, kar bi bil rad rekel vsakemu posebej ustmeno. Oče ne more zapustiti svojih otrok, ne da jih je prej srčno pozdravil, ne da jim je pokazal svojo ljubezen in dobrohotnost, ne da je odpustil iz vsega srca tudi tistim, ki so ga — morda zapeljani — razžalili. Predno odide on, vse objame ; niti spominjati se neče več tisti hip britkostij, ki jih je izkusil, nikar pa, da bi hotel koga karati. Njegovo očetovsko srce ne pozna ni jeze ni sovraštva, temveč odpuščaje pritiska k srcu vse z najčistejšo očetovsko ljubeznijo. Danes sem jaz podoben takemu očetu, ki odpotuje in prepušča otroke drugemu in zanesljivemu vodniku. — Torej najprej izrekam srčno hvalo svojemu dragemu prečastnemu generalnemu vikariju, kateri mi je vedno radovoljno, požrtvovalno in skrbno pomagal vladati zedinjeni škofiji, in hkratn zahvaljujem prav iz srca vse pre-častne kanonike stolnega kapitula za njih udanost mojej osebi in za pripravnost, s katero so me podpirali in mi tako lajšali težko breme, deleči vedno z menoj veselje in žalost. — Iskreno zahvaljujem tudi druge gospode kanonike, dekane, župnike in duhovnike za njih sinovsko ljubezen in spoštljivo poslušnost, kakor tudi za njih gorečnost v izvrševanju stanovskih dolžnostij, s katero so olajševali moje težko poslanstvo. -- Prisrčno hvalo izrekam tudi visokim, preslavnim in slavnim državnim, deželnim in občinskim oblastim za izborno uljudnost, s katero so sodelovale z menoj v skupnih zadevali. — Naposled zahvaljujem brez razlike vse verne katoličane dveh združenih škofij za dokaze prave otroške ljubezni in spoštovanja do mene, zlasti ob pastirskih obiskanjih. Pre-sinjen od prave hvaležnosti do vseh tistih, ki so mi kakorkoli izkazali kako telesno ali duhovno ljubav in se me spominjali tudi v svojih molitvah, blagoslovljam jih vse iz srca, želeč vsakemu obilo nebeškega blagoslova. Preljubi Bratje in Sinovi! Trinajst let so nas vezale medsebojne pravice in dolžnosti na temelju Božjih čediustij: vere, upanja in ljubezni. Odslej Vas bodo iste vezi vezale na bodočega Vašega Pastirja, kateremu „bodite pokorni- (Hebr, 18,17) in „morate podložni biti, ne samo zaradi strahovanja, ampak tudi zaradi vesti". (Rimlj. 13, B). Dasi neha dosedanje naše razmerje, ni treba pa, da v meni in v Vas popuste vezi ljubezni. Ta vzvišena čednost oživljaj in vladaj vse Vase dejanje in nehanje, da tako Bogu vračate žrtev ljubezni za Njegovo ljubezen do Vas. Vaša ljubezen se tako raztegni, da ne bodete »nikomur nič dolžni, razen tega, da se med seboj ljubite; kajti kdor bližnjega Jjubi, je postavo dopolnil". (Rimlj. 18, 8). Iz Vaše ljubezni pa ne izključite njega, ki Vam je bil toliko let oče iu pastir, ter se ga spominjajte zlasti v molitvi. Jaz pa bom molil za Vas vse, kakor sedaj prosim Boga, začetnika vsega dobrega, in Jezusa Kristusa, našega srednika, naj Vam vsem da notranji mir z Bogom in zunanji mir z ljudmi ter z gorečo ljubeznijo oživljeno vero. „Mir bodi bratom in ljubezen z vero od Boga 0-četa in Gospoda Jezusa Kristusa*. (Efež. 6. 23). „Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z Vami vsemi. Amen*. (Rimlj. 16, 24). V Trstu, dne 25. decembra 1895. t Janez Nepomuk, fikof. Žalostno slanje Slovanov v Istri. V nekem članku, ki gaje prinesla tedni „Hrvatska domovina", je rečeno, da je ni pokrajine v vsej Avstriji, v kateri bi večina prebivalstva toliko trpela, kolikor trpe Hrvatje in Slovenci v Istri. Tej trditvi moramo pritegnili brezpogojno. Vem o sicer, da se politiške in narodne razmere Slovencev tudi gori na Koroškem jako žalostne, da, skoro obupne, ali kdor se je le jeden samkrat soudeleževal naše borbe doli v Istri, kdor je le na svojo oko videl politiško, gospodarsko in zasebno življenje po Istri; kdor je videl, pri kom in kod in za kako ceno si mora iskati istrski kmet kredita in ki je videl, kako to siroto potem še zasra-muje ona in ista pijavka, ki se živi in masti ob visokih obrestih, nabranih po istem kmetu v krvavem potu svojega obraza; kdor je videl, kako se politiški in narodni srd, jeza in preganjanje zanašajo tudi v zasebno, v gospodarsko in cel6 v družinsko življenje; kdor je videl, kako se iz politiške in narodne strasti brutalno teptajo zakone gostoljubja in človekoljubja: kdor je videl vse to ta pripozna gotovo, da je še vendar velika razlika med razmerami koroškimi in istrskimi. Tudi tam gori nam provzročajo Nemci vnebovpijočih krivic, tudi Nemci nam odrekajo v zakonih zajamčeno jednakopravnost, tudi oni so toliko krivični, da smatrajo svojo lastjo in posestjo, kar so ugrabili n a m ; tudi oni kopljejo neprestano grob, v katerega inenyo položiti narodnost slovensko. Cilj borbe Nemcev in Italijanov proti Slovencem je torej jeden in isti; ali v o b l i k i borbe je ve-lika razlika. Neinci imajo vsaj toliko srama in ozira, da vsaj pro forma, ua videz, in pomočjo sofizmov skušajo opravičevati svoje postopanje in pri vsem svojem preziranju jedra zakonov kažejo vendar le nekoliko spoštovanja do forme istih. To je sicer tudi jako grdo, krivično in hinavsko, ali iz tega je sklepati, da imajo nekoliko srama v sebi. Naš istrski nasprotnik — pri čemer pa ne mislimo na italijansko ljudstvo sploh, ampak na gospodujoče kroge in njih plačane in nahujskane tlačane — je še veliko slabši: le-ta ne pozna več srama. Ta je ciničen in brutalen do skrajnosti. On prezira jedro zakona, a ni malo mu ni do tega, da bi vsaj na videz tako ali tako opravičeval svoje postopanje. Ta naš nasprotnik ukazuje v narodnem in I politiškem življenju -— kako ? tega ne treba praviti. Dogodki v deželnem zboru v Poreču, izgredi po raznih mestih proti slovanskemu življu, brutalni napadi na zastopnike Hrvatov in Slovencev in slednjič odobravanje lakih nasilstev in brutalnosti celć v zakonodajnem zastopu, iz ust poslancev, cveta ljudstva italijanskega, kjer bi smeli pričakovati razvitega pravnega čuta in čuta do dostojnosti: ne, kaj takega ni mogoče med Nemci. Tudi nemški srdi-teži bi se morda na tihem smejali v pest, ako bi se kaj sličnega dogodilo slovenskim poslancem; ali nikdar bi se ne spozabili toliko, da bi v deželnem zboru, v zastopu, kjer naj se kroji pravica, Se proslavljali čine, ki so v očitnem nasprotju s kazenskimi zakoni in ki morajo globoko žaliti pravni čut ljudstva in vero v avtoriteto državnih oblasti. Ne, do takega očitnega izpostavljenja svojega cinizma še ni dospel Nemec. V tem pogledu pripoznati je prvenstvo našemu istrskemu nasprotniku, v tem pogledu le ta nima doraslega mu tekmeca. In zato je popolnoma opravičen izrek v „Hrvatski domovini", da v nobeni drugi pokrajini ne trpi toliko večina prebivalstva, kakor trpe Hrvatje in Slovenci tu doli po Istri. V živih bojali črta člankar borbo Hrvatov in Slovencev in njih muko in trpljenje od prvega začetka pa do današnjega dne. Pripoveduje, kako istrske Slovane tlačijo zagrižene tradicije benečan-skega leva, a pri tem jih podpirajo tudi Nemci. Dolgo časa taval je istrski Slovan v tmini neznanja. Mnogo je pretrpel istrski Hrvat, odkar je bil odcepljen od svojih soplemenikov, kakor veja od debla. Celo to, česar niso hoteli s prvega storiti, hočejo nasprotniki sedaj: potisniti hočejo naš jezik iz javnega življenja in ga tako uničiti. Slovenec in Hrvat naj bi prenehala biti to, kar sta in postaneta naj — Italijana ! .Hujše, nego je sedaj, ni bilo nikdar", tako je pisal užaljenim srcem pokojni skot" iu dobrotnik Jurij Dob rila svojemu prijatelju A. Karabaiću prve dni moseca ja-nuvarja leta 1870. Res, slabše ni moglo biti nego je sedaj. Hrvatski iu slovenski narod bil je zanemarjen in zapuščen od vsega sveta, izvzemši peščico duhovnikov, ki so krvavečim srcem gledali na žalostno usodo svojega rodu, a mu niso mogli pomoči pri najbolji volji. Trinajst let so zastoplia naš narod možje, ki ne le da mu niso bili naklonjeni, ampak, ki so mu bili celo očitni neprijatelji. Ko je bil leta 1873 v prvič voljen Slovan, in ko je isti jel braniti v državnem zboru pravice svojega naroda v Istri, skočil je po konci najodličneji med tedanjimi ministri ter vskliknil: Od kod kar najedenkrat Hrvatje v Istri?! Ako bi še mogli oprostiti temu ministru njegovo nevednost, z oziroui na dejstvo, da dotlej istrski Slovani niso bili zastopani v državnem zboru, ali pozneji ministri se nikakor lie morejo opravičiti. Osemnajst let so istrski Slovani pošiljali na Dunaj svojega moža, ki je ob vsaki priliki povzdigal svoj glas za Hrvate in Slovence, ali ta glas ostal je do današnjega dne glas vpijočega v puščavi. (Konec prih.) Političke vesti. V TRSTU, dne 6. februvarja. 189«. Deželni zbori. Včeraj je imel deželni zbor istrski svojo XI. sejo, ki je bila zanimiva v tem pogledu, da nam je pokazala zopet, kako globoka je bisaga laških zahtev in želja. Ona in ista večina, ki je toli brezobzirna in slepa in gluha za želje svojih sodeželanov, ki cinično prezira tudi najbolj opravičene, ker elementarne potrebe slovanskega prebivalstva, ona in ista večina bi hotela vseh mogočih.iu nemogočih stvarij od vlade in je še toliko hinavska, da se dela, kakor da se jej godi velika krivica v primeri s podporami, ki jih uživajo Slovani — od vlade. Povejte nam, ljubi kristijani, ali naj se jezimo na takem hinavstva, ali pa naj obžalujemo ljudi, ki so zlezli tako nizko, da niti ne umejo več razločevati meje med resnico in lažjo, med dopustnim in nedopustnim. Marsikaj je dovoljeno v politiških in narodnih borbah in skušnja nas uči, da se stranke v parlamentarnih bojih povsodi poslužujejo najrazličniših sredstev, da le dosezajo svoje namene, ali tako očitno in cinično falziflkovanje faktičnih odnošajev sega pa daleč preko meje dopustnega. Res, to je že skrajno, ako stranka, ki ima v rokah sukno in škarje, ki po svoji ne baš dobri volji reže drugim gospodarski in kulturni kruh, ki se je brez vsakor-snega pravnega naslova — ni v pogledu na svoje dušne vrline, ni v pogledu na številno razmerje v pokrajini, najmanje pa po svojem čutstvovanje do države — prisvojila neomejeno gospodstvo v deželi: ako taka stranka še hinavski zavija oči, češ, glejte, kako dobro se godi drugim in kako slabo nam ! In še celo, ako taista stranka ima v svojih železnih pesteh prav tiste, o kojih trdi, da se jim godi toli izborno! Neverjetno je torej, ali vendar resnično, da so se istrska gospoda v včerajšiyi seji v Poreču vedli tako, kakor da si žele takih dobrot,kakoršne uživajo istrski Slovani v Šolskem pogledu. V seji je bilo navzočih 19 poslancev, tako za-trja poročilo korespondečnega urada (K tej novi taktiki v poročevanju o dogodkih v Poreču opaža prav umestno „Slov. Narod*: „Po izstopu hrvatskih in slovenskih p .slaucev iz deželnega zbora istrskega je korespondečni urad nekaj časa poročal stereotipno: „Die slavischen Abgeordneten sind der heutigen Sitzung ferne geblieben\ Najbrže pa se je zdelo nekemu gospodu v Trstu, da tako poročanje vzbuja preveč pozornosti, da preveč spominja občinstvo na tamošnje razmere is rske, kajti korespondečnni urad je ta način poročanja hkrati opustil in sedaj javlja le „in der heutigen Sitzung waren 19 Abgeordneten anwesend" ) Na dnevnem redu je bilo poročilo šolskega odseka osplošnem stanju ljudskih šol. Poročevalec dr. C o s t a n t i n i je izjavil, da je splošno stanje ljudskih šol nezadovoljivo. Govornik je tožil radi zanemarjanje italijanskih šol se strani šolskih oblasti ter je predložil 12 resolucij, v kojih je povedano vse, kar si žele Italijani za povzdigo njih zanemarjenega ljudskega šolstva. Med glavnimi zahtevami so nastopne: da se zasnujejo popolnoma ločena italijanska in slovanska učiteljišča, da se v vsakem okraju namesti poseben šolski nadzornik italijanske narodnosti za nadzorovanje italijanskih šol, da se imenuje deželni šolski nadzornik za nadzorovanje italijanskih šol, da se sedež deželnega šolskega sveta za Istro premesti iz Trsta v Poreč, da se mešane šole razdele v jezikovno samostojne šole. Razprave so se udeležili posl. B e n a t i, V a r e to 11, ti a m-bini in vladni zastopnik, okrajni glavar Fa-b 1 a n i. Italijanski poslanci so hudo napadali deželno šolsko oblast, posebno pa deželnega šolskega nadzornika viteza K1 o d i č a, kojemu so n a-ravnost očitali stranka r s t v o na korist Slovanom! Pri sledeči razpravi o proračunu deželnega šolskega zaklada za leto 1896 je predlagal poročevalec dr. C h e r s i c h v imenu šolskega odseka, da naj se kredit za vazširjevanje dosedanjih in ustanovljanje novih šol, zahtevani od deželnega šolskega sveta, ne dovoli v zahtevani men. Ta predlog je zagovarjal baje najzmerniši med .zmernimi*, dr. Rizzi iz Pulja, češ, da deželni zbor mora zahtevati nekako jamstvo, da se Izpolnijo po deželnem zboru opetovano izražene želje v šolskih stvareh. Oosp. Rizzi je povedal torej, da šolski odsek hoče nastaviti nož na vrat deželne šolske oblasti: ako nam ne dovoliš, kar hočemo, pa mi tebi denarja ue dovolimo. Vladni zastopnik se je seveda po svoji dolžnosti potegnil za popolni kredit, ne treba pa pristavljati, da je deželni zbor sklenil po želji šolskega odseka, ki je kri od njega krvi, in ne po želji vladnega zastopnika; to je: dovolil je kredit le za razširjanje dosedanjih šol, a je odklonil kredit za ustanovljanje novih šol. Skupna potrebščina za šolske stvari se je odobrila v znesku 203.287 gld. Proračun penzijskega zaklada učiteljskega se je odobril brez razprave v znesku 24.879 gld. — Danes zopet seja. O nekaterih zahtevah, navedenih gori, bi se dalo morda govoriti, ali predbaci vanje, da šolske oblasti protežirajo Slovane v šolskem pogledu, je naravnost smešno, ako le pomislimo na dejstvo, da je v Istri, v deželi torej s komaj 300000 prebivalci, nad 20000 naiih otrok, ki ne obiskitfejo nobene šole, ker je — nimajo!!! In v očigled razmerno toli ogromnemu številu slovanskih otrok, ki rasejo brez pouka, sedaj, v prosvetljenem, naprednem XIX. stoletju, in pod upravo ljudij, ki se babajo se svojo 20stoletno kulturo, upajo si gospoda govoriti o dobrotah, ki jih uživajo Slovani, in se še hlinijo, kakor da bi i sebi želeli takih dobrot. In v trenotku, ko so predložili vladi celo vrsto zahtev, seveda sebi v prilog, imeli so toliko poguma, da so odklonili kredit za ustanovljenje novih šol, vzlic dejstvu, da primanjkuje šol za nad 20000 otrok. O te istrske razmere 1 V deželnem zboru češkem so razpravljali včeraj o predlogu Nemcev za osnovanje narodnih skupin v deželnem zboru. Temu predlogu — kakor smo že omenili v našem listu — se Čehi upirajo po vsej pravici. V isti hip, ko Nemci v deželnem zboru moravskem neusmiljeno majorizujejo češko manjšino, zastopajočo veliko večino prebivalstva v dežeH, zahtevajo pa, da se v deželnem zboru češkem zasnujejo narodne skupine, ki bi bile popolnoma jednakopravne med seboj ne gledć na število poslancev, zlasti pri volitvah v deželni odbor in v razne deželne zavode. Kjer so Nemci v večini, nočejo ni čuti o potrebnem varstvu manjšine, v deželnem zboru češkem pa, kjer so v manjšini, bi hoteli, da manjšiua bodi popolnoma jednakopravna z večino. Vse to smo že povedali v našem lista, ali ponavljamo danes, ker je preznačiluo, kako si krojijo in premiujajo Nemci nazore o pravičnosti, kakor ravno — potreba nanese. Isto komedijo so igrali Nemci v sledeči razpravi. Posl. Schlesinger je rekel na pr., da bi to močuo približalo prepirajoča se naroda, ako bi hoteli MladoČehi priti nasproti Nemcem ob tem vprašanju. O ti nedolžna duša ti! Zakaj pa Nemci ne delajo za tako zbližanje, kjer gospodujejo oni: v Brnu, v Opavi in v Gradcu? — Preidši v podrobno razpravo vsprejela je zbornica člen 1. in 2. tega zakonskega načrta, ker so tudi veleposestniki glasovali z Nemci. Deželni zbor p r e d a r 1 š k i zaključili so včeraj. Predsedui&tvo narodopisne razstave praške poklonilo se je te dni cesarju. Deputacija je prosila, da bi se obranila češko-slovanska vas, ki je bih postavljena v razstavi in da se blizu te vasi določi stavbišče za č e š k o-s 1 o v a n-s k i u a r o d o p i s n i muzej. Predsednik grof Lažansky je nagovoril cesarja češki in poslednji je obljubil, tudi v češkem jeziku, da se bode takoj bavil s tem vprašanjem in da vstreže tej želji, ako bode le mogoče. Iz pojasnil, ki jih je dajal grof Lažansky cesarju, posnemamo, da je razstavo obiskalo 2,080.000 oseb in da je znašal prebitek nad 20.000 goldinarjev. Mimo tega je ostala za češko-slovanski nmzej češkoslovanska vas in na tisoče drugih predmetov. Njegovo Veličanstvo je pripomnilo na to, da ga ta vspeh jako veseli, kajti redko kedaj se morejo razstave ponašati takimi vspehi; ob tej priliki je pokazalo Njegovo Veličanstvo svoje posebno zanimanje za narodno gledališče v Pragi. O dogodkih v Bolgarski. Dosedaj ni znano, kakov utis je napravil v Vatikanu manifest princa Ferdinanda, s kojiin naznanja, da je privolil v prekrščenje svojega sina v pravoslavje vzlic prigovorom papeževim. Vatikanske novine se namreč še niso izjavile o tem. Mati in soproga Ferdinanda sti baje pisali papežu pismo, v kojem rotite glavarja cerkve katoliške, da ne bi i/.občil sina oziroma soproga. Le kakor govorico beležimo tudi, da smo nekje čitali pred par dnevi, da pojde soproga princa Ferdinanda v samostan, ako bi papež poslednjega izobčil iz cerkve katoliške. Italija v Afriki. Sinoči iz Rima došla brzojavka zatrjuje, da v ministerskih krogih italijan-zanikujejo test da so si Šoand že osvojili Adito in Ahum. O morebitni bitki pa ni še nikakoršnih poročil; i« italijanskega tabora javljajo le, da sti si obe vojski utrdili kolikor možno močno svoja taborja in da so včeraj straže šoanskega taborja parkrat ustrelile na straže italijanskega taborja, in le-te da so se odzvale s streli. Do spopada pa menda ni prišlo. Govorč tudi, da se Baratieri pripravlja k napadu (?). Čudimo se pa, kaj je s slavnim generalom Arimondijem, onim generalom, ki je mirno čepel v Adigratu, v tem ko so Šoanci pri Amba Aladži uničili majorja Tosellija. In od one dobe ni slišati ničesar več o Arimondiju. Italijanski vladi roji vedno še po glavi misel, da mora italijanska vojska zasesti Harrar; tako vsaj zatrjuje včeraj iz Rima došlo poročilo. „Italia militare« pa pravi, da ni potreba ugibati o tem, kar nameruje Menelik. Italija da ue sme niti misliti na mir, pač pa mora rešiti svojo čast, naj stane kar hoče. Čast Italije je dobila hud udarec v Afriki; na tej časti je Italiji ležeče več, mgo na krvi nje sinov. (!!) To je res „plemenito" rečeno ; niti najodurniši krvnik ne bi mogel govoriti tako brezsrčno o ubogih žrtvah italijanske domišljavosti. A vrla „Italia militare* ne povč, lqe naj 11a svojo Čast tolikanj ponosna in občutna Italija vzame denar, da „reši svojo čast« 1 Različne vesti. Imenovanja pri policiji. C. kr. namestnik v Trstu imenoval je računarskoga podčastnika Andreja A d u a t z a in stražmeštra pehote Vaclava S c h a-m a 11 e c h a (Šamanek) kancelistoma pri policiji. Meatni avet tržaški imel bode jutri večer svojo tretjo letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je 10 točk gospodarske vsebine, kakor n. pr. zahtevanje dodatnega kredita itd. Zadnja točka je zalite vanje kredita za razširjenj enje pokopališča na Prošeku. Italijanske lire iz Trata v Eritrejo. Italijanski generalni konzulat v Trstu pričel jo nabirati te dni milodare za vojake, ki so bili ranjeni pri Amba Aladži, Makalč in drugod, kjer je „zmagala* italijanska vojska v Eritreji. Italija ima sicer svojo družbo rdečega križa, kakor imajo take družbe tudi druge države, in baš te družbe so pozvane v prvi vrsti, da poskrbe pomoči v vojni ranjenim vojakom domače države. Vendar pa nam no prihaja na misel, da bi prigovarjali človekoljubnemu namenu italijanskega konzulata v Trstu. Naglasiti pa moramo, da se je o tej priliki nabralo — glasom prvega izkaza — v avstrijskem Trstu jako malo avstrijskega denarja in razmerno mnogo italijanskih lir. Plemeniti darovalci, med katerim: je več tržaških velikih tvrd k, hoteli so menda nabirateljem prihraniti trud, ter darovali lire, da nebi bilo še posebe treba zamenjati avstrijski denar v italijanski. Zajedno pa izvestui gospodi zveni jako tolažihio, ako je čitati po listih v Italiji: „V Trstu so nabrali za naše ranjene vojake že glasom prvega izkaza 2377 lir in samo 21 gold. 60 nč. avstrijskega denarja*. Iz Podgrada 4. tel)r. Danes popoludne ob 3. uri prišel je brzojav iz K as t v a, da so tam izvolili dobrega Hrvata za župana. Podgrad bil je precej v zastavah in veselje bilo je splošno. Samo par šarenjakov je s pobeienimi glavami povpraševalo, kaj to pomeni. Zvečer zbrali so se Podgraj-ski možaki v narodni Gujevi gostilni in napivali Kastavskemu županu ter drugim prvakom Istre. Bilo jih je nad 60 zbranih in pri napitnini na vrlo občino Kastavsko in njenega župana se je tudi streljalo. Ob 11. uri — ravnokar razglašeni policijski uri — razšli so se v veselju in navdušenju zbrani možje. Žalibog — naši Kastavci se niso udeležili tn narodne slavnosti. Razpisani štipendiji. Tržaška trgovinska zbor-uica razpisuje natečaj na naslednje štiri štipendije iz ustanove v spomin pok. nje predsednika Antona viteza Visco: a) štipendij 150 gld. na leto v korist kojemu ubožnemu gojencu katerekoli vere ali narodnosti, obi-skujočega trgovinski oddelek tržaške trgovinske in pomorske akademije; b) štipendij 150 gld. v korist kojemu ubožnemu gojencu katerekoli vere ali narodnosti, obiskujocega ladijostavbarski oddelek omenjene akademije ; c) štipendij 150 gld. v korist kojemu ubožnemu tržaškemu mladeniču katerekoli vere ali narodnosti, ki se šola kjerkoli na zavodu od države pripo-zoanem, da se izuči za inženirja; d) štipendij 300 gld. v korist kojemu ubožnemu Tržačanu, ki je v j Trstu z dobrini vspehom dovršil trgovinske nauke, da more b tem štipendijem napotiti se v prekomorske j kraje, ali pa da se naseli kje preko Oceana. Prošiije v 4 tednih tržaški borzni deputaciji. Orjaikimi koraki se bliža dan velike maska-rade „Tržaškega Sokola", to je oni dan, ko se shaja vsako leto v veliki redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti" vse, kar želi ž i-d a n e volje zaključiti dolgo vrsto narodnih predpustnlh vesel c. Za danes opozarjamo le Slovenke in Slovence tržaške na ta imenitni dan, s čemer pa ni rečeno, da bi bili izključeni veseljaki z dežele, ki so naše gore listi poštenega kova l Geslo nastopnih dni bodi torej: Vsi na m a-Škarado Sokolovo! Pogrebno društvo pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji bode imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 9. t. m. ob 2 in pol uri popoludne v stanovanju predsednika omenjenega društva. - Dnevni red kakor po navadi. Naznanilo. „Arimatejsko društvo" v Bar-kovljah imelo bode v nedeljo dne 9. t. m. ob 1. uri in pol popoludne svoj letni občni zbor v prostorih „Obrtnijskegc društva* (hšt. 221). Prostovoljno gasilno druitvo v Senožečah priredi dne 9. svečana 1899. veselico s plesom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. Tombola z mnogovrstnimi dobitki. 2. Ples. Vstopnina za osebo 50 nč. za obitelje 1 g>. Ker je čisti do* hodek namenjen za napravo gas. orodja, se torej preplačilam ne stavijo meje. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. « Poskušena nasilna tatvina. Predsinočnem okolo II. ure naletel je policijski oficiial Tiz v ulici del Volto na tri sumljive ponočnjake, ki so stali pred trgovino z obuvali tvrdke Josip Uxa.V istem trenotku prišla sta po ulici dva stražarja, a ponočnjaki odnesli so bliskoma petć. Jedne ga je ujel Tiz, dva sta ušla. Ujeti je 16letni malopridnež Fran Celicher iz Prema, iz Trsta že izgnan, Omenjeni policijski uradnik je koustatoval, da so bila vrata prodajalnice Uxe že ulomljena; jasno je torej, da je nameraval Celihar v družbi s svojima ubeglima tovarišima „obiskati41 prodajal-nico v ta namen, da vzame s seboj, kar bi mil bila volja. Pri Cel herju so našli tri dleta, gotovo je, da so tatovi s temi dleti ulomili vrata. Policija pa je tudi že konstatovala, da je Celiher s svojimi tovariši bržkone ulomil po noči od 2. na 3. t. m. v delavnico čevljarja Ivana Dobrile, v ulici dell'1-stituto hšt. 9. Tam so ukradli tatovi 40 pnrov čevljev in jeden par takih ukradenih čevljev imel je Celihar na sebi, ko so ga prijeli. 2arod pijanke. Nek profesor na vseučilišču v Bonu je te dni završil jako zanimiva preiskovanja o rodbini Jurke , katere členi so v stalni dotiki z — zapori. Omenjeni profesor je zasledoval izvor te rodbiue do leta 1740. nazaj. Koustatoval je, da se je tega leta rodila dedinja te obitelji, Ada Jurke. Ta žena bila je pijanka, kakoršnih je malo, a tudi tatica in še kaj drugega je bila.-Nje potomci štejejo do danes 834 oseb, od katerih je zasledil omenjeni profesor 709. Izmed teh 834 oseb (umikov in praunukov) bilo je 106 nezakonskih olrok, izmed zakonskih bilo jih je 142 beračev, 64 postopačev po poklicu, 181 ženskih, ka-koršne ne bi smele biti, 76 oseb izmed teh potomcev bilo je večkrat obsojenih zaradi raznih hudodelstev, 7 njih pa celo radi umora. Tekom 75 let stala je ta uzorna obitelj državo na podporah, na prehranjenju v zaporih itd. skoro pet milijonov mark ! Loterijske številke, izžrebane dne 5. t. m. : Praga 74, 17, 41, 43, 49. LVOT 79, 14, 10, 86, 31. 0 slovenskem leposlovju. Evo vam zopet dvoje spisov, tičočih se vprašanja, po kateri poti naj bi hodila odslej naša pripovedna literatura. Avktor onega spisa, kojega hočemo priobčiti najprvo, ni brezpogojno nasproten naturalistom med pisatelji, meni pa, da oni ne smejo pozabiti na pi edčrtane jim meje, vedno ima-joči pred očmi latinski pregovor: Est modus in rebus. Drugi spis pa odločno zagovarja novo smer, menć, da je tudi za nas Slovence došla zadnja ara, da nastopimo pot, kojo so že davno nastopili VBi drugi kultnrni narodi. Ako bi hoteli v par besedah označiti nazore teh dveh naših dopisnikov, reči bi morali: prvemu se vidi nevarno kar odkrito govoriti o grehih v človeški družbi, o katerih večina priprostih Ijudij uiti ne sluti; dočim trdi drugi, da treba opisovati, kar je dobrega zato, da se prikupi, a is to ta k o točno in vestno moramo opisovati, kar je slabega, zato, da se pristudi. Povedali smo že, da mi sami, kakor politiški list, ne moremo posezati v to diskuzijo. Sicer pa pripoznavamo veliko važnost vprašanja, kojo smćrnajsi o d b e r e n a š a p r i p o v e d n a literatura, in le želeti bi bilo, da vsakdo, ki je poklican v to, pripomore k ugodnemu rešenju tega vprašanja. Da či^jeino torej obe plati zvona: A. Kamniško piamo* XIV. Ne vem, kako bi rekel, gospod urednik, da bi se Vam ne zameril--tista „literarna ko- misija* v 13. štev. Vašega cenjenega lista se je nekako „p o n e sr e č i 1 a". Ali izhaja to od nesrečne številke 13, ali naravnost iz peresa dramatičnega pisatelja .literarne komisije", to uganejo bogovi, jaz samo to znam, samo to vem — da ni zadela v .črno". Kako so prišli moji citati iz XIII. .Kamniškega pisma" na jezik Vicko Dobrtfu (tisti .cfl in .č* bi bil smel gospod .Resnica" kar naravnost nadomestiti z .n') in v družbi .žaljenega" učitelja Gorjanca!? In tako slabo nameščeno v trijalogu! Da se je dramatiku „literarne komisije* izjalovila vsa njegova .razprava*, hočem torej polagoma dokazati in se za danes, ker ni druge posebne snovi za »Kamni-š k o pismo", malce popečati s predležečim vprašanjem. Gospod .Resnica" gotovo v6 z nami vred, da je naturalizma več vrst, kakor gre sploh b 1 a g 6 po številkah : Ia, Ila, lila naturalizem. Naturalizem prve vrste, ali po kupčijsko: ,.prima-blag6", je oni naturalizem — po mojem meneuju seveda —, ki slika življenje, kakoršnoje v resnici, toda raz neko visočino od koder se ne vidi vsaka mlakuža, ne sliši vsak grdi pojav strasti iu bede in kamor se ne kadi smr&d „gnojnih jam', katerih je poluo vse stvarjenje, — raz visočino, kjer izginja gola realnost že v nek vzduh in svit, izvirajoči od solnca biserne idejalnosti... Naturalizem druge vrste je oni naturalizem, ki slika življenje, kakoršno je, brez rožno-bojnili očal, z vsemi njega grdostini in lepotami; — oni naturalizem, ki seza se svojim zdravilnim inštrumentom v vsa kota gnjilobe in pro-palosti; z eno besedo: ki predstavlja nekako % ironijo stvarstva, ne v proslavo Onemu, od Čigar izvira, a ki ob prvi priliki zopet jrazliva balzam krasote stvarstva čez zevajoče rane propadajoče matčrije . . . Naturalizem tretje vrste pak je oni naturalizem, ki z surovo, lascivno in cinično brezobzir- nostjo razkriva le vse ono, kar hrani najgrjega življenje v svojih skritih, nevarnih globočinah, — oni naturalizem, v katerem se naslaja le oni rad, ki je sam propal do cela in mu ugaja valjati se v njem, jednako nekemu črnemu hrošču v svojem elementu. — — Mej naturaliste - p i s a t el j e prve vrste bi morda smeli šteti n. pr. Shakespeare-ja in Goetheja, Turgenjeva, Tolstega in Ibsen-a; — mej naturaliste druge vrste n. pr. Zolo, Su-dermann-a, Dostojevskega in — s povestjo „Sama svoja" — tudi našega Govekarjs ; a v tretjo vrsto naturalistov Strindberga (,Julija"), Sacher-Masoch-a in — Če ne bode hud — tudi našega Govekarja s povestjo „V krvi*, kakor kaže nje začetek. Kupčija z naturalizmom obnesla se je nekaterim novim t. j. modernim naturalistom prav izborno — postali so ob njej bogataši, ki premorejo krasne palače in stotisoče novcev. Vsaj mije Makso Kalbeck, jeden najbistrejših modernih kritikov, ob priliki, ko sva se pogovarjala na Dunaju o naturalizmu, dejal: .Motil bi se, kdor bi menil, da imajo ti gospodje kak blag, vzvišen namen se svojimi deli. Oni namreč špekulirajo na neki del človeške družbe za — svoj žep. Zlasti na Francoskem, v Be-rolinu in — v poslednjih letih — tudi na Dunaju je dovolj ljudstva, ki se rado valja po sladki mlakuži naturalističnih izrod ko v in srče iz njih strupeni mćd, a ne zajema iz njih moralnih posledic v svoj prid, marveč — zabavo." In tega menenja sem tudi jaz in z menoj ogromno ljudi, ki ljubijo — zdrav želodec. Kajti nikjer ne stoji zapisano, da bi bili bas natnralisti poslednje vrste sč svojimi spisi poboljšavali, pač pa, da — pohujšujejo ! Da je naturalizem v tej obliki potuha umetnikom in opora moralično in estetično pokvarjenim duhom, je živi dokaz že smoter njihovega delovanja sam. Vsaj naturalista — zlasti umazanega kalibra — ni smeti šteti mej poete, mej prave umetnike 1 Kajti oni so pravcati fotografi življenja in kdaj je bil še fotograf kot tak sam na sebi umetnik? Naturalistični pisati bode znal, kdor je mnogo živel in ki ima nekak .nosu za opazovauje tega, kar je doživel svoje dni in --noči. Življenje v svoji golosti risati brez poetičnega nakita, ni težka stvar, vsaj on samo prepisuje, kar je napisal v konceptu ščf vseh šćfov — Stvarnik-sam ; in je li to umetnost? ! Kaj pak je osobito za naše ljudstvo potrebno pisati, to ni treba povde.rjati posebe! Pogled v naše življenje pouči tu Ji naturalista s 1 o-venskega o njega pravi nalogi. Da je v nas tudi mnogo gnilega in nezdravega, se ne da tajiti — vsaj živimo na zemlji! — a dvomim, da bi za potrebe našega naroda trebalo posnem ati kakega Zolo ali Strindberga in zanašati uzorce, ki jih vidimo n. pr. na — Dunaju, — v Ljubljano! Jako dvomim, da bi našli v naši metropoli dokaj drov. Pajkov, Vrhnikov in Uršk in a k o se nahaja na Slovenskem kakov tak š k a n d a 1-a d v o k a t ali kaka taka tršasta po-kveka, kot je Vrhnik, in obžalovanja vredna mati ž. la Urška, — je-li treba ž njimi strašiti ves narod ? ! In konečno kličem tudi jaz z g. Resnico: n i nemoralen oni, ki razkriva v lopi in mlčni obliki rane, razjedajoče skrivaj telo našega naroda. A nemoralen j e, kdor kaže naše grehe na brezobziren in ciničen način in skozi p o v e k č e-valno steklo; s kratka na način, ki je tuj in zapeljiv našemu narodu, ki povprečno o tacili grehih niti ne vć! In tako gospod urednik, zaključujem z besedami jednega onih štirih .naturalistov", ki so pArali o pasjih dneh zmrzlega Grabbe-jevega hudiča, ki pravi: „Sie geben mir zut meine Herren, es ist mit diesern Todten ein verwiokelter Casus ?* in sem Vam že v štirnajstič udani (Dalje prih.) Vinko Dobrin. Najnovejše vesti. Trst 6. Ces. kr. namestnik vitez Rioaldini odpotoval je danes opoludne v Gorico. Dunaj 6. Minister za zunanje stvari, grof Golu-chowski, vrnil se je sinoči iz Budimpešte semkaj, mi- nistri grof Badeni, dr. Bilinski, baron Glanz in gro Lederbur pa danes zjutraj. Dunaj f>. Cesar je vsprejel danes opoludne grofa Badeui.ja Madrid 6. Kraljica-regent inja vsprejela je iz Kube vrni vsega se maršala Martinez Camposa v avdijencijo. Avdijencija trajala je dve uri. Iz palače izstopivšega maršala prosili so nekateri časnikarji za poročila, toda maršal je izjavil, da ne more povedati ničesar, ker so časnikarji njegove besede mnogokrat tolmačili zelo slabo. Trttovlnahe brsoja uUe. Bndlmpeita. PSenica za jenen 7.21 —7.22 ** upornimi 189« 7.04 -.—