INTERVJU SPORT rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- On Ksenija Zdesetkane Celjanke na Benedetti, pragu finala str. 18 v r • • šefinja slovenskega protokola str. 26-27 St. 11 / Leto 73 / Celje, 15. marec 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik V veselem pričakovanju pomladi V starih časih je veljalo, da sveti Gregor prinaša svetlobo, zato so na gregorjevo ali slovensko valentinovo postavili v vodo luč. Ta običaj so minuli konec tedna že četrtič obudili v Polžah pri Novi Cerkvi. Otroci so po kanalu Hudinje spustili gregorčke, okrog sto domiselno izdelanih hišk na plavajočih podlagah, ki so jih ob pomoči staršev izdelali sami. str. 24 str. 36-37 AKTUALNO Kako varen je sistem e-napotnic? str. 2-3 Šolniki včeraj spet stavkali str. 3 GOSPODARSTVO V Gorenju se vračajo za pogajalsko mizo str. 4 Zlatko Hohnjec, stečajni upravitelj str. 5 IZ NASIH KRAJEV Šaleške občine na različne načine do odškodnin str. 7 Plazovi ogrožajo hiše in ceste str. 7 NASA TEMA1 Kje je meja med napako in zapletom pri zdravljenju? str. 12-13 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLO VEN!J! „ BREZPLAČEN! o. ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH 2 do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) m Aktualne dnevne cene: biki do 3,60 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,50 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). > X CM TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg I X Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. tute d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Po petdesetem letu sem začela pospravljati svoje življenje in ceniti čas, ki mi je odmerjen na tem planetu. Vsak dan premislim, komu čas dam in komu podarim.« Ksenija Benedetti, šefinja slovenskega protokola »Stečajni postopek je tako zapleten, da pomeni za vse tiste, ki se ne ukvarjajo s tem področjem prava, pravo nočno moro.« Zlatko Hohnjec, stečajni upravitelj »V Lučah sem prvič. Čudovito je spoznavati družinsko zgodovino in srečevati daljne sorodnike. Nedvomno se bom še vrnil.« Randy Bresnik, ameriški astronavt slovenskega rodu »Mama me je dobrodelnosti učila brez besed. Ženskam, ki so hodile pomagat na kmetijo, je zvečer skrivaj v žep vtaknila še kakšno jajčko, klobaso in kruh.« Martina Felicijan, prostovoljka in humanitarka »V klubu nadaljujemo z menjavo generacij. Starejše igralke se bomo kmalu poslovile. Dokler mlade igralke še zorijo, jim bomo pomagale.« Mateja Vojsk, igralka futsala pri ŽNK Celje ČETRTEK 1 1 PETEK / 13 O o" SOBOTA 1 I NEDELJA O Tiha zloraba podatkov e-napotnic vsem na oč Na to smo opozarjali že pred časom »Vse deluje po principu denarja in sredstev. Da ne govorimo o računalniškem sistemu, ki je zasnovan tako, da tudi osebni podatki bolnikov ob evidentiranju obravnave >letijo< na različne naslove. Tudi na zavarovalnico, ministrstvo za zdravje in na Nacionalni inštitut za javno zdravje zaradi spremljanja statistike in stanja zdravja ljudi. Tudi tisti podatki, ki bi morali biti najbolj varovani,« je že konec leta 2015 za Novi tednik dejal zdravnik družinske medicine Andrej Žmavc o sistemu e-napotnice. Očitno je imel vizionarsko prav. Šele po dveh letih namreč na to opozarjajo tudi ostali zdravniki, predvsem psihiatri. Gre za to, da naj bi bil računalniški sistem e-napotnic zasnovan tako, da imajo dostop do določenih občutljivih podatkov o bolnikih vsi, ki dostopajo s kartico zdravstvenega zavarovanja do podatkov v računalniku, torej tudi administratorji in medicinske sestre. »Po preverjanju v naših specialističnih ambulantah ugotavljam, da je to res,« pravi tudi strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje Marko Drešček. »V primeru da e-napotnico (na primer za ORL) izda specialist družinske medicine in jo pošlje v računalniški sistem, a pri ustreznem izvajalcu (torej v ORL-kliniki) v sistem še ni vpisana, lahko tudi sprejemna sestra v triažni pulmološki ambulanti odpre in prebere vsebino te napotnice,« pojasnjuje Drešček. Zaposleni tega naj ne bi počeli, dodaja, toda: »Teoretično je možno. Najbolje bi bilo, da bi se izvajalcu (na primer pulmologu) pokazale le e-napotnice z ustreznim VZS ш ш V&r Ne le zdravniki, ampak tudi administratorji naj bi lahko videli, ali ste naročeni pri psihiatru in kakšne težave E-napotnice naj bi v praksi povzročale nemalo težav. Od tega, da sistem občasno ne deluje, do tega, da jemlje prevelik del časa, ki ga imajo zdravniki na voljo za pogovor z bolnikom. Dogajalo naj bi se tudi, da se bolniki vračajo, ker pride do napak pri izpolnjevanju e-napotnic. »Teh zapletov je veliko preveč, da bi lahko rekli, da sistem e-naročanja deluje, kot bi moral, in da je zdravnikom olajšal delo. Ugotavljamo tudi, da sprejeti zakoni in pravilniki niso v ničemer skrajšali čakalnih dob ali izboljšali položaja bolnikov - kot je znano iz javnih podatkov, so se te dobe v resnici krepko podaljšale,« še poudarjajo v Zdravniški zbornici Slovenije. (šifrantom vrst zdravstvenih storitev), vse ostale pa bi bile skrite.« Psihiatri opozarjajo Da so e-napotnice še posebej občutljivo področje izvajanja zdravstvene dejavnosti ravno zato, ker so na njih zelo občutljivi podatki, na primer bolnikove diagnoze, terapija in opis zdravstvenih težav, pravijo tudi v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. »Vpogled ima širša skupina zdravstvenih delavcev. Gre za trajen vpogled, tudi za nazaj. Zdravniška zbornica je glede tega podala uradno mnenje z opozorilom, da je s tem kršena pravica bolnika do zasebnosti, in pri tem opozorila na ranljivejše sku- Bolniki lahko preverijo ... kdo »šari« po njihovih podatkih V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki upravlja s sistemom e--zdravje, zlorab pri dostopu do osebnih podatkov bolnikov zaenkrat še niso obravnavali. »Vemo, da noben sistem ni popoln tudi z varnostnega gledišča. Vendar je sistem e-zdravja informacijsko zaščiten na najvišji možni ravni, kar so potrdili tako zunanji revizorji kot tudi pregledi, ki jih izvaja informacijska pooblaščenka,« navajajo v inštitutu, kjer zlorab niti ne pričakujejo. Zanimivo je, da naj bi se na zdravniško zbornico z opozorili o teh težavah obračalo kar nekaj zdravnikov in predvsem psihiatri, medtem ko se na NIJZ ni obrnil nihče. Tako namreč pravijo v inštitutu. »V večini primerov gre za splošne izjave, ki so pristranske in velikokrat vzete iz konteksta. Zdravniki različnih specialnosti imajo glede pravic o obsegu dostopa do podatkov bolnikov različne poglede. Tako nekateri zagovarjajo zaprtost sistema, medtem ko drugi trdijo, da le njegova večja odprtost omogoča kakovostno zdravljenje bolnikov. Ko in če se bo zdravniška stroka glede tega uskladila, bomo njihove rešitve lahko vključili v sistem e-zdravja,« pojasnjuje Simon Indihar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje V sistemu e-naročanja je dostop do podatkov na e-napotnicah dovoljen le uporabnikom, ki so registrirani v centralnem sistemu za preverjanje dostopov do podatkov e-zdravja, to je v t. i. varnostni shemi. »Glede na Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva ter glede na podzakonske akte lahko le tisti izvajalci, ki so za to pooblaščeni, vidijo osebne zdravstvene podatke bolnikov. Tako lahko nek specialist vidi e-na-potnice, ki so bile izdane za izvajalce neke druge specialnosti. Pomembno pri tem je, da pozna številko kartice zdravstvenega zavarovanja bolnika, za katerega želi vpogledati v e-napo-tnico,« pojasnjuje Indihar. Dodaja, da se o sledljivosti dostopa do bolnikovih podatkov v sistemih e--zdravja, tudi v sistemu e-naročanje, vodijo revizijske sledi, torej podroben zapis tega, kdo in kdaj je do določenih podatkov v zbirkah e-zdravja dostopal. Bolniki lahko v primeru suma nepooblaščenega dostopa na zahtevo pridobijo te podatke. SŠol AKTUALNO 3 v sistemu eh? pine bolnikov - na primer na psihiatrične bolnike. Temu mnenju zdravniške zbornice se pridružujemo,« nam je odgovorila Metoda Vidmar Vengust, dr. med., spec. psihiatrije in strokovna direktorica Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Dodaja, da je res, da imajo dostop do podatkov tudi pooblaščene osebe na ZZZS in da je računalniško zagotovljena sledljivost, kdo je gledal v bolnikovo e--dokumentacijo. »Vendar so možne >tihe zlorabe<, ki so bile možne že do zdaj. Z e--podatki in možnostjo dostopa širši skupini zaposlenih zdravstvenih delavcev se nevarnost zlorabe povečuje.« V Psihiatrični bolnišnici Vojnik poudarjajo, da je ravno psihiatrična obravnava zelo osebno občutljivo področje, in sicer zaradi še vedno prisotne negativne oznake oziroma nesprejema-nja in strahu družbe do drugačnih, a tudi zaradi možnih posledic razkritja podatkov nepooblaščenim osebam, na primer pri iskanju službe. »Za pregled pri psihiatru načeloma ni potrebna napotnica, jo pa pacienti potrebujejo vedno takrat, ko želimo psihiatri izpeljati diagnostične procese. V teh primerih prejmemo e-napotnico. Sami izdajamo predvsem urgentne napotnice za nujne preglede pri somatskem zdravniku in te so še vedno v papirnati obliki, za ostale nenujne in-ternistične preglede prihaja v Psihiatrično bolnico Vojnik konziliarni internist,« še pojasnjuje Vidmarjeva. »Dostop ni dovolj nadzorovan« Vsi zaposleni, ki imajo jasna navodila, kako pravilno dostopati do občutljivih podatkov, bi morali spoštovati zakonodajo s področja varovanja podatkov. »Ta pravila so sicer zapisana, vendar jih v praksi ne upoštevajo dosledno. Tako se na primer dogaja, da zdravnik s svojo profesionalno kartico dostopa do računalnika, ki je pri medicinski sestri. Tako ima tudi ona dostop do podatkov, do katerega naj bi imel dostop le zdravnik. Večina zdravstvenih delavcev se dobro zaveda varovanja podatkov o bolnikih, vendar menim, da je dostop do vseh zdravstvenih podatkov o bolnikih premalo omejen in da ni dovolj nadzorovan,« pravi dr. Zdenka Čebašek - Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Sledljivost dostopa do podatkov bi morala biti zagotovljena, glede tega ni dvoma. »Vendar se ta sledljivost preverja le v primerih, ko pride do prijave, ali ob nadzorih. Če bolnik prijave ne poda, pa nepooblaščenih dostopov nihče rutinsko ne preverja,« opozarja Čebašek - Travnikova. Zbornico na te težave opozarjajo predvsem psihiatri in tudi nekateri družinski zdravniki. »Psihiatri so se sistemu celo uprli in ne pišejo e-napotnic ter e--receptov, saj se tako borijo za svoje bolnike. Opozarjajo, če so ti podatki vidni v sistemu vseh e-napotnic in e-podatkov, to lahko pomeni nevarnost zlorabe podatkov in stigmatizacije bolnikov s temi diagnozami. Nekatere študije kažejo, da je bolnik, ki ima telesno motnjo in tudi psihične težave, stigmatizi-ran in zato obravnavan drugače. To vodi v diskriminacijo,« še pravi predsednica zdravniške zbornice. Odgovor ministrstva vedno enak O tej težavi naj bi zbornica že obvestila tudi pisarno informacijske pooblaščen-ke. Zbornica je Ministrstvo RS za zdravje na težavo prevelike dostopnosti do vseh podatkov o vsakem bolniku opozarjala že ob sprejemanju zakonov in tudi v začetni fazi, ko so e-napotnice začele delovati in povzročati težave. Toda z odgovorom ministrstva zbornica ni zadovoljna. »Odgovor ministrstva je vedno enak - da se bo to uredilo in da so koristi, da so podatki zbrani na enem mestu, večje od težav. Takšne razlage ne moremo sprejeti, saj nam sporočila od kolegov zdravnikov govorijo drugače. Vsi zaposleni ne razumejo, kaj pomeni spoštovanje bolnikove zasebnosti. Do odtekanja podatkov lahko pride tudi nehote in izkušnje kažejo, da je do teh informacije lahko priti brez težav in lahko >odtekajo< tudi iz kroga zdravstvenega sistema. To je težava, na katero opozarjamo in jo je treba urediti, preden bo prišlo do večjega obsega zlorab,« dodaja Čebašek -Travnikova. SIMONA ŠOLINIČ Igrače, ki so spodbuda pri okrevanju otrok Podjetje Tuš otrokom v bolnišnici podarilo igrače Podjetje Tuš je v ponedeljek obdarilo Otroški oddelek Splošne bolnišnice Celje z igračami. Te je Tuš zbiral v dobrodelnem projektu Opremimo igralne kotičke pediatričnih oddelkov bolnišnic, ki je trajal od februarja do marca. V projektu so kupci na- oddelke slovenskih bolni- kupovali posebej označene izdelke. Z nakupom so nato delež prispevali tudi za didaktične igrače oziroma pripomočke za pediatrične šnic. Tuš bo tako obdaril kar trinajst otroških oddelkov slovenskih bolnišnic. Kot pravi direktor marketinga v Tušu Andraž Tuš, je projekt nastal na podlagi zavedanja, da bolnišnice težje v primerjavi z ostalimi naložbami namenijo sredstva za nakup didaktičnih pripomočkov za lepše bivanje otrok med zdravljenjem in okrevanjem: »Ponosni smo, da nam bo z donacijo igrač uspelo krajšati in lep- Na fotografiji: direktor marketinga v podjetju Tuš Andraž Tuš, glavna medicinska sestra na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Celje Katja Mulej Hren, poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje Margareta Guček Zakošek, predstojnica otroškega oddelka Barbara Gnidovec Stražišar in strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar. šati dneve hospitaliziranim otrokom.« Igrače sicer niso na prvem mestu pri nabavi, a imajo ključen pomen za bivanje otrok v bolnišnici. Zato so na otroškem oddelku takšnega darila še toliko bolj veseli. Igrače niso le didaktične, podjetje Tuš je upoštevalo tudi to, da jih je mogoče lažje razkužiti v bolnišničnem okolju. Specialistka pediatri-je in otroške nevrologije ter predstojnica otroškega oddelka v Celju Barbara Gnidovec Stražišar poudarja pomen igrač pri otrocih, ki morajo zaradi bolezni bivati v bolnišnici: »Spodbudno bolnišnično okolje, v katerem otroci lažje in hitreje okrevajo, soustvarjajo tudi možnosti za igro, pa naj bo to v igralnici ali ob postelji. Ko prebrodijo najhujše, je namreč prav igra, spontana, prijetna in prostovoljna dejavnost otrok, tista, ki malo ublaži iztrganost iz domačega okolja in otrokom popestri ter olajša čas zdravljenja v bolnišnici.« Povprečna doba bivanja otrok v celjski bolnišnici je tri dni, letno pa je na otroškem oddelku hospitaliziranih približno 3.100 otrok, kar je kar precej. SŠol, foto: GrupA Stavka kljub drugačnim pričakovanjem Tudi v večini osnovnih in srednjih šol na Celjskem včeraj ni bilo pouka, saj se je nadaljevala februarska stavka zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. V vrtcih stavko sicer podpirajo, a so otrokom zagotavljali varstvo. Po neuspešnih ponedeljkovih pogajanjih, ki so se končala brez sporazuma med predstavniki vlade in Sviza, je glavni stavkovni odbor izglasoval izvedbo sredine stavke. Za neuspeh ponedeljkovih pogajanj, za katera se je zdelo, da so tik pred uspešnim koncem, zdaj vsak krivi nasprotno stran. V šolah so poskrbeli za varstvo najmlajših do tretje- ga razreda in jim zagotovili prehrano. V vrtcih so delali nemoteno, zlasti tam, kjer so zaposleni člani sindikata Vir. Kot je povedala Vanja Krašovic, ravnateljica celjskega Vrtca Anice Černeje-ve, kjer so zaposleni večinoma v sindikatu Sviz, so se tokrat organizirali malo drugače kot pred mesecem. Takrat so starše pozvali, naj si po možnosti najdejo drugje varstvo, tokrat pa vrat vrtca niso zapirali, saj niso želeli staršem in otrokom povzročati stiske in stavkati proti njim. Sviz vztraja pri zahtevah za višje plače za zaposlene v vzgoji in izobraževanju za OŠ Ljubečna je bila ena tistih, kjer se zaposleni tokrat niso pridružili stavki, saj niti nimajo sindikata. Ravnatelj Martin Grosek pravi: »Podpiram težnjo, da se izboljša status pedagoških delavcev, zato smo bili solidarni in smo februarja stavkali kot vsi ostali zavodi. Pričakovali smo, da se bo sindikat v tem času dogovoril z vlado, a se to ni zgodilo. Pred tem smo se že dogovorili, da bomo normalno delali, če do dogovora ne bo prišlo in bo še druga stavka. Menim, da ni najbolj modro, da so otroci in starši talci sindikata, te stvari je treba urediti drugače, delo na šolah pa mora potekati normalno.« dva do tri plačne razrede, za primerno ovrednotenje ra-zredniškega dela in za višji regres za zaposlene z minimalno plačo. Te zahteve so izpostavili tudi stavkajoči na včerajšnjih opoldanskih protestnih shodih v enajstih slovenskih mestih, tudi v Celju in Velenju. Če do dogovora ne bo prišlo, napoveduje Sviz novo stavko za 17. april. TC, foto: SHERPA Zaposleni v vzgoji in izobraževanju v regiji so včeraj zapolnili Krekov trg v Celju in ponovno opozorili na svoj neenakopraven položaj glede na primerljive poklice v javnem sektorju ter zahtevali višje plače. Podprli so jih tudi zaposleni v kulturi. 4 GOSPODARSTVO V Gorenju se vračajo za pogajalsko mizo Največ pozornosti najverjetneje namenjene dogovarjanju o številu dni dopusta Uprava Gorenja želi s sindikatom Kovinske in elektro industrije podjetniško kolektivno pogodbo uskladiti do 20. aprila. Uprava je konec minulega tedna namreč preklicala enostransko odpoved omenjene pogodbe, sindikat pa je preklical opozorilno stavko, napovedano za 14. marec. Čeprav so v Gorenju še 23. februarja zatrjevali, da kljub napovedi stavke ne bodo preklicali odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe, so dva tedna kasneje sprejeli drugačno odločitev. Še vedno poudarjajo, da je bila odpoved pogodbe povsem zakonita in legitimna. A dodajo, da so pripravljeni stopiti korak nazaj, ob tem, da enako stori tudi sindikat in da pogajanja o novi kolektivni pogodbi tudi čim prej zaključijo. »Ker ostaja odprtih le še nekaj vprašanj, smo prepričani, da jih lahko rešimo v mesecu dni ter tako zagotovimo družbi Gorenje in njenim zapo- slenih sodobno in uravnoteženo kolektivno pogodbo, ki bo ustrezala času in razmeram na trgu, zaposlenim pa zagotovila socialno varnost,« je dejal predsednik uprave Gorenja, Franjo Bobinac. Sindikat: pravic naj bo več, ne manj Predsednik sindikata SKEI Gorenje Žan Zeba je s preklicem odpovedi kolektivne podjetniške pogodbe zadovoljen. Povedal je, da sta se obe strani doslej že dogovorili o višini dodatka na delovno dobo, o višini jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči. Pričakuje, da se k tem temam ne bosta več vračali. Še vedno ostaja odprto vprašanje število dni dopusta. Spomnimo, da bi po predlogu uprave približno 68 odstotkov zaposlenih izgubilo od 4 do 5 dni dopusta, sindikat pa je predlagal, da bi se dopust povprečno zmanjšal za dva dni. Koliko je pripravljen popustiti zdaj? Glede na dosedanje pogovore z zaposlenimi na zborih delavcev večjih sprememb ne pričakuje. »Nekateri želijo javnosti prikazati, da imamo v Gorenju nadstandard. V času, ko v nekaterih državah sveta, na primer na Švedskem, pravice delavcev še nadgrajujejo, skrajšujejo delovni čas, so ideje o zmanjševanju pravic pri nas neutemeljene.« Podprli so jih številni sindikati Sindikalisti so v preteklih dneh ponovno organizirali zbore delavcev. Ti so bili zadovoljni s seznanitvijo s svežimi informacijami. Te spremljajo tudi na družbenih omrežjih in v internem glasilu. Zeba je hvaležen, da so zaposleni zdržali pritisk zaostrovanj med sindikatom in upravo, vesel je tudi podpore več kot 50 sindikatov iz celotne države, tudi tistih, ki ne sodijo v panogo kovinske in elektro industrije. Mnogi njihovi člani so bili zaposlene v Gorenju pripravljeni podpreti tudi na napovedani opozorilni dveurni stavki. »Skupna akcija je na koncu obrodila sadove,« je poudaril Zeba. TINA STRMČNIK Gorenje je prejelo štiri nezavezujoče ponudbe zainteresiranih strateških partnerjev. Vsi štirje delujejo v panogi gospodinjskih aparatov in so iz Azije. V Velenju naj bi te dni ponudbe že pregledali ter izbrane vlagatelje povabili k skrbnemu pregledu družbe. SDRES ponovno zaostruje dialog Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) ni zadovoljen s pogajanji s poslovodstvom Skupine Premogovnik Velenje glede zahtev, ki jih je sindikat strnil v 13 točkah. Zato razmišlja o dodatnih dejavnostih, med drugim o opozorilni stavki. Predstavnik SDRES Asmir Bečarević meni, da delodajalec pri pogajanjih zavlačuje, kljub dogovarjanju se pogledi uprave in sindikata ne zbližujejo. Poslovodstvo je sicer predlagalo predlog socialnega sporazuma, vendar v SDRES z njim niso zadovoljni. Be-čarevič pravi, da se razhajajo skorajda v vseh točkah dokumenta. Po njegovih besedah se poslovodstvo izogiba tudi pogovoru o nekaterih dolgovih iz preteklosti, saj pričakuje, da bo tako minil petletni zastaralni rok. Med drugim gre za poračun efektivnega delovnega časa in poračun izplačil nagrad ter stimulacij za nazaj. Trenutno so pogovori obstali, odstopanja v predlogih med pogajalskima stranema so po mnenju sindikata SDRES prevelika. Ta bo o tem obvestil zaposlene in svoje člane. Z njimi se bo dogovoril, ali naj podpiše predlog socialnega sporazuma ali naj vloži tožbe in prijave na pristojne inšpektorate. V sindikatu ne izključujejo tudi možnosti opozorilne stavke ali celo stavke s prekinitvijo dela. Za pojasnilo dogajanja smo prosili tudi upravo Premogovnika Velenje, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. TS Lani je spomladanske sejme obiskalo 21 tisoč ljudi. Letos v družbi Celjski sejem pričakujejo, da bo obiskovalcev vsaj za petino več. Na celjskem sejmišču se začenja pomlad Po kariernem sejmu, ki je bil januarja in je bil namenjen ožjemu krogu obiskovalcev, se bo ta konec tedna v Celju začela prava sejemska sezona. Že tradicionalnim sejmom Flora, Poroka, Altermed in ApiSlovenija se bosta letos prvič pridružila še festivala kave ter hrane in pijače. Po napovedih organizatorke, družbe Celjski sejem, se bo letos na vseh štirih sejmih in obeh festivalih predstavilo približno 500 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. Zapolnjene bodo vse sejemske dvorane, napoveduje izvršni direktor Robert Otorepec, kar pomeni, da postaja spomladanski sejem tretji največji dogodek na celjskem sejmišču. Kot še pravi, so štiri sejme in dva festivala v en dogodek združili zato, ker so vsi namenjeni širšemu krogu obiskovalcev. »V soboto in nedeljo bo v Celju prav vsak zagotovo našel kaj zase, saj bo razstavni in spremljajoči program res bogat,« je prepričan Otorepec. JI, foto: arhiv NT (SHERPA) Sisingerjeva ostaja Sodišče je zavrnilo zahtevo celjskega podjetja Voc Ekologija, Gorenjske banke in Družbe za upravljanje terjatev bank o razrešitvi stečajne upraviteljice CM Celje Milene Sisinger. Glavni očitki upraviteljici so bili, da so stroški stečaja previsoki in da v stečaju ne bi smela poplačati terjatev delavcev iz prisilne poravnave. Sodišče je vse očitke zavrnilo kot neutemeljene. Dejalo je, da upraviteljici ni mogoče očitati kakršnihkoli kršitev, ki bi onemogočale uresničitev interesov upnikov ali povzročale zastoje v postopku. JI Avtotehnika kupila soseda Stečajnemu upravitelju Avtocentra Košak je v tretjem poskusu uspelo najti kupca za nepremičnine na Bežigrajski cesti v Celju. Za nakup malo manj kot 2 tisoč kvadratnih metrov velikega servisno-prodajnega centra je prispela le ena ponudba. Poslalo jo je podjetje Avtotehnika, ki ima prostre prav tako na Bežigrajski cesti. Za nepremičnino, za katero je znašala izhodiščna cena 1,2 milijona evrov, je Avtotehnika ponudila 300 tisoč evrov več. Postopek prodaje še ni končan. JI Ш £ < sidrašice<, torej nogometašice, ki v napadu čakajo na dolgo podajo. Zato smo morali spremeniti sistem igre, in sicer iz 3-1 v 4-0, kar je v treh, štirih treningih zelo težko. Vrhniko smo nameravali presenetiti s protinapadi. To nam je v prvem polčasu celo uspelo, potem smo položaj zapletli. Namesto da bi povedli s 3:0 ali 4:0, smo prejeli dva gola. Na srečo smo bili boljši v izvajanju šestmetrovk,« je zaključil Ločnikar. Presenetila Thacijeva Zaradi številnih poškodb se je reprezentančna vratar-ka Maša Kač preselila v polje, mesto pred vrati pa je zasedla 50-letna Zdenka Tratar. Zasluži si čestitke za pogum in za obrambe! V prvi postavi je bila še 30-letna Mateja Vojsk, ob njej pa so bile 17-le-tna Anja Đakovič Ložar ter 16-letni Ines Ermenc in Gaja Srnec. Od rezervistk sta najprej priložnost dobili 25-letna Tamara Andrejčič in 30-letna Maša Kač, nato pa jo je dobile še 22-letna tujka Donjeta Thaci, ki je dvakrat uspela zatresti gostujočo mrežo. Nogomet igra sedem let, žogo dobro obvlada z obema nogama: »Na Vrhniki bo še težje, a menim, da bomo zmagale.« Kačeva zadela in obranila Najdlje je bila na igrišču izkušena Mateja Vojsk - njen brat Matjaž je bil z Do-bovcem državni in pokalni prvak - ki spada v tej ekipi v »srednjo generacijo«. Po dramatičnem zaključku je priznala: »Resnično smo glede starosti zelo mešana ekipa. V Nič ni samoumevno Košarkarice Triglava so nove pokalne prvakinje Slovenije. V finalu zaključnega turnirja v Kranju so premagale Cinkarno Celje z 72:68. Glede na to, da Celjanke vodijo v Jadranski ligi, gre zagotovo za senzacijo. Strelsko sta bili razpoloženi le Anđela Delić (15 točk) in Aleksandra Krošelj (13). Najboljši statistični učinek pri Cinkarni je imela Zala Friškovec, le nekaj slabšega kapetanka Larisa Ocvirk, ki je v napadu zbrala sedem skokov: »Nismo se držale dogovora iz slačilnice in posledica je končni rezultat. Zdaj vemo, kako ne smemo igrati. Zelo smo razočarane.« Pri domačinkah je blestela bivša članica Cinkarne Celje Rebeka Abramovič, ki je dosegla kar 30 točk: »Verjele smo, da lahko zmagamo. Pogum smo črpale iz dejstva, da smo v prvenstvu izgubile z razliko le šestih in petih točk.« Ni bilo čisto Med finalno tekmo je trener košarkaric Cinkarne Celje Damir Grgić večkrat ostro protestiral nad odločitvami sodniške trojke, po podelitvi priznanj je dejal: »Kranjčanke so si bolj želele zmago in so nas zasluženo premagale. Odlično je odigrala Abramovičeva. Nismo našli rešitve zanjo v obrambi. Na drugi strani je bilo nekaj igralk neprepoznavnih, predvsem Američanka Oderah Chidom.« Kaj pa delegiranje sodnika Borisa Krejiča iz Kranja, da v Kranju sodi Kranjčankam? »Tega pa ne bom komentiral ...« je odvrnil Grgić. Američanka Chidom ni slučajno dobila tehnične napake v končnici tekme. Ob živce so jo spravili že prej. V 37. minuti sta jo tekmici odrinili izven igrišča, Krejič pa je dosodil prekršek korakov. Tedaj se je predsednik KZS Matej Erjavec obrnil proti direktorju celjskega kluba Urošu Kranjcu in rekel: »Napaka, napaka.« Če bi bila edina, ne bi bilo težav. Vodstvo celjskega kluba je dosledno čestitalo prav vsem, ki so povezani s KK Triglav in z dvignjeno glavo zapustilo dvorano. Po zmagi nad Crveno zvezdo morajo Celjanke vodilni položaj v Jadranski ligi potrditi danes z zmago v Zagrebu proti Trešnjevki. DEAN ŠUSTER, foto: GOJKO KUSIĆ S tekmami 18. kroga se je sklenil redni del 1. slovenske futsal lige pri moških. Dobovec je gostoval v Škofijah. Bronx je povedel z 2:0, za remi sta poskrbela strelca Aleš Marot in Mitja Plahuta. Dobovec je drugi, v četrtfinalu bo njegov tekmec Benedikt. Prva tekma bo jutri (21.00) v Rogaški Slatini. klubu nadaljujemo menjavo generacij. Starejše igralke se bomo kmalu poslovile. Dokler mlade igralke še zorijo, jim bomo pomagale.« Čeprav so bili živci napeti kot strune, je najslajše zmagati prav po strelih s šestih metrov. »Že celotno sezono imamo težave z izkoriščanjem zrelih priložnosti. Tako smo tekmicam pravzaprav ponudile, da so nas ujele. Zaupale smo Maši, ki je odlična pri branjenju strelov s šestih metrov. V finale se bomo skušale uvrstiti že v soboto na Vrhniki.« Ob koncu je bila junakinja zmage Kačeva; v rednem delu je dosegla gol, po 40 minutah pa se je preselila med vratnici. Po zadnji obrambi so ji soigralke nemudoma stekle v objem. Za uvrstitev v finale je treba zmagati dvakrat. V drugem polfi-nalnem paru so Slovenske gorice, ki so bile po rednem delu lige prve na lestvici (Celjanke druge), z 8:2 porazile ekipo Cerkvenjaka. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Desno stoji Marko Božiček. Ob njem sta Marjeta Čad in Jurij Novak, predsednik Balkanske veteranske atletske organizacije. Na Balkanu najboljši Božiček Celjsko igro je vodila Aleksandra Krošelj. Za njo je MVP turnirja Rebeka Abramovič. Balkansko dvoransko atletsko prvenstvo za veterane je bilo v Beogradu, kjer so proglasili najboljše atlete na tem področju za leto 2017. Med moškimi je zmagal Celjan Marko Božiček, član Atletskega društva Kladivar Celje. Božiček je aktualni svetovni prvak v dvorani v teku na 60 metrov z ovirami in evropski prvak v teku na 400 metrov z ovirami. Najboljša atletinja je Marjeta Čad. Na balkanskem prvenstvu je petdesetčlansko slovensko zastopstvo osvojilo 67 odličij. Celjani so domov prinesli enajst medalj, pet zlatih in šest srebrnih. Zvonka Blatnik je zmagala v tekih na 60 in 400 metrov, Desa Čalasan Grajžl je bila najboljša v troskoku in v teku na 60 metrov z ovirami. V isti disciplini je zmago slavil tudi Marko Božiček, drugi pa je bil na 400 metrov. Čalasanova je dodala srebro v skoku v višino. Dve drugi mesti je osvojil Damjan Gril (daljina, troskok), podprvaka sta bila še Iztok Dimitrijevič v skoku s palico in Miran Schneeberger v hoji. DŠ Foto: ND ŠPORT 19 Res škoda, da bo sezone kmalu konec Mastnaku prva zmaga in Zdravljica v Švici Celjski deskar Tim Mastnak je prejšnji teden dosegel svoj največji uspeh v karieri, ko se je na veleslalomu v Turčiji prvič uvrstil na oder za zmagovalce. V soboto je v švicarskem Scuolu postavil nov mejnik. V osmini finala je Mastnak izločil Avstrijca Karla, v polfinalu Italijana Marcha, v finalu pa je ugnal še Poljaka Kwiat-kowskega in se veselil svoje prve zmage v karieri. S tem je postal peti Slovenec z zmago v svetovnem pokalu, pred njim so se najvišje stopničke veselili Dejan Košir, Rok Flander, Celjan Rok Marguč in Žan Košir. Skupno ima zdaj Slovenija 21. zmag v deskanju. Uspehi se vrstijo, vsi pa so očitno posledica dobrih občutkov, ki ste jih dobili na tekmi svetovnega pokala na Rogli, kjer ste bili sicer obremenjeni z olimpijsko normo. Drži? Vsekakor. Na Rogli je bilo pestro. Pritisk je bil ogromen iz dveh razlogov. Treba je bilo doseči olimpijsko normo in obenem razveseliti svoje navijače. O Pjongčangu in Kayseri-ju ste nam že pripovedovali. Ste pričakovali, da boste v Scuolu postavili še en mejnik v vaši karieri? Nova tekma, novo prizorišče, meni neznana proga. A nisem o tem razmišljal. Želel sem le ponoviti dobre vožnje. Dan pred tekmo so posolili progo in je bila zelo trda. Marsikdo je menil, da to meni ne bo ustrezalo. Na prvi kvalifikacijski progi sem postavil drugi čas, le stotinko slabšega od vodilnega. Na rdeči progi sem tudi dobro odpeljal. Imel sem skupno tretji čas. Slutil sem, da bo to moj dan. Uvidel sem tudi, kje so moje rezerve. Ostal sem zbran in unovčil skupne ugotovitve. Unovčili ste tudi tretje mesto v kvalifikacijah in izbiro prog. Ste dolgo razmišljali? Bil sem v precepu, katero progo izbrati. Domačin Gal- marini je izbral modro, Italijan Fischnaller, ki je bil drugi v kvalifikacijah, tudi. Postalo je jasno, da je modra proga hitrejša v zgornjem delu, rdeča pa v spodnjem. Oče mi je dejal, naj se postavim na rdečo progo, ker sem fizično dobro pripravljen. To je bila odlična taktična odločitev. Toda ni prijetno, ko v zgornjem delu zaostajaš za tekmecem, čeprav veš, da boš imel prednost v nadaljevanju. Zavedal sem se, da moram nadoknaditi zaostanek. V tistem trenutku odloča »glava«. To vam je odlično uspelo, čeprav so se prikradle napakice. Opazno je bilo, da so vaši zavoji daljši, da ne vozite »na kol«. Drži, To je značilnost mojih voženj. Imam način smučanja, da zapeljem bolj naokoli. Na progi v Švici sem tako lahko razvil višjo hitrost. Seveda pa znam zapeljati tudi bolj neposredno na vratca. Res je, da tako skrajšaš pot, a izgubljaš hitrost. Ponavadi je treba Goršič se ne da Mednarodnega plavalnega mitinga veteranov v Kranju sta se udeležila dva plavalca celjskega Neptuna. Julija Košak je zmagala na 50 prsno in prosto, Janez Goršič je v starostni kategoriji nad 70 let slavil v vseh štirih disciplinah, v katerih je nastopil (50, 100 in 400 prosto, 50 delfin). Sodelovali so veterani iz 26 klubov iz Italije, Avstrije, Bolgarije, s Hrvaške in iz Slovenije. Oba celjska plavalca imata visoke cilje na zimskem državnem veteranskem prvenstvu, ki bo konec tedna v Ljubljani. Poleg njiju bosta tekmovala še Jože Tanko in Aljaž Guzej. DŠ, foto: PK NEPTUN Julija Košak in Janez Goršič Na »Ježku« izstopal Jon Kočevar izbrati srednjo pot. Slovensko himno v čast vaše zmage so predvajali pred sedmimi leti v Valma-lencu, ko ste postali svetovni mladinski prvak. Dolgo ste čakali na reprizo. Sodeč po vaši reakciji ste se zelo lepo počutili, kajne? Zagotovo. Nič ni lepšega. Vsi so morali sredi Švice poslušati Zdravljico, želeli pa so si zmago domačina, ki je bil favorit. Senzacijo je pripravil tudi drugi finalist Kwiatkowski. Vesel sem bil zanj, Poljak je zelo prijazen fant. Tudi vi bi se veselili drugega mesta, saj ga doslej še niste osvojili ... Že, že, toda ni prijetno izgubiti zadnjega dvoboja na tekmi. Bolje je, da si prvi ali tretji, ne pa drugi ali četrti, ker te grenak priokus še dolgo spremlja. Pred podelitvijo priznanj je bil v ospredju pozornosti vaš oče Robert, saj so mu čestitali trenerji ostalih reprezentanc. Ste si ogledali posnetek? Videl sem, kako je sprejemal čestitke. Najbrž je bil še bolj vesel od mene. In izjemno ponosen, V Kayseri, kjer ste bili »Videl sem, kako je oče sprejemal čestitke. Najbrž je bil še bolj vesel od mene. In izjemno ponosen.« prvič na stopničkah, ste potovali z letalom, v Švico ste se odpeljali z avtom. Bosta avtodom prodala? Ne še. V Nemčijo bova potovala z njim. V Winterbergu bo za zaključek slalom in stopničke niso imperativ. Niso, ampak bi bilo lepo znova stopiti na njih. Slalom sem vadil le osem dni, nazadnje predvčerajšnjim na Rogli. Že razmišljate o počitku? Ne. Še veliko dela me čaka. Na Rogli bo tekma evropskega pokala in državno prvenstvo, skušal bom opraviti tečaj za učitelja smučanja, v mesecu aprilu bodo sledila testiranja opreme. Imam sezonsko karto za ledenike. Junija bo sledila kondicijska priprava, pisal bom tudi diplomo. Kar koli se bo zgodilo v nadaljevanju vaše kariere, leta 2018 ne boste nikoli pozabili. To pa res ne. Bilo je pestro in uspešno. Upam, da bo tako tudi v naslednji sezoni. DEAN ŠUSTER Foto: MITJA KNEZ Jon Kočevar s pokalom za zmago v skupnem seštevku ter s kolajnami v posamičnih preizkušnjah in štafetni tekmi. Pokal Ježek je tradicionalno namenjen najmlajšim plavalcem. Udeležilo se ga je kar 541 tekmovalcev, v Ljubljano so prišli tudi iz Srbije in s Hrvaške. Na že 31. prireditvi je nastopilo 24 plavalk in plavalcev celjskega Neptuna, starih enajst let in manj. Prvi dan sta se še posebej izkazala Vid Čujež z drugim mestom v seštevku štirih disciplin in Aljoša Vihernik s tretjim mestom. V nedeljo je bil Jon Kočevar v vseh štirih disciplinah na stopničkah - zmagal je na 25 metrov prsno - in osvojil prvo mesto. Drugi je bil v seštevku Miha Čujež, ki je bil najboljši na 25 metrov delfin. Zmagala je tudi mešana štafeta v sestavi Zala Valek-Eli-na Bratina-Miha Čujež-Jon Kočevar. Konec tedna se bodo Iza Vodenik, Hana Podbregar in Mitja Horvat s slovensko reprezentanco udeležili četveroboja reprezentanc Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije v Beogradu. DŠ Foto: PK NEPTUN Ana druga, Anka tretja Agadir: Judoistka Sanka-kuja Ana Velenšek je na Veliki nagradi v Maroku osvojila srebrno kolajno v kategoriji nad 78 kg. V finalu jo je ugnala Ukrajinka Kalanina. Velenškova je prej izločila Hrvatico Maranićevo in Rusinjo Gaščino. Anka Pogačnik je bila v kategoriji do 70 kg tretja. Ratejevi spodletelo Leiria: Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je na 17. evropskem zimskem pokalu v metih na Portugalskem zasedla četrto mesto. Njen najdaljši met je znašal 59,28 m. Čeprav ni osvojila odličja, ostaja optimistična pred glavnim ciljem sezone, evropskim prvenstvom v Berlinu. Rudar - Celje v soboto Celje: V 22. krogu 1. SNL so zmagali tako velenjski kot celjski nogometaši. Slednji so v Kidričevem z 2:1 premagali Aluminij, pa čeprav so sprva dosegli avtogol, nato pa zapravili enajstmetrovko. Kasneje je drugo izkoristil Janez Pišek, V 86. minuti je končni izid z udarcem z glavo postavil Elvedin Dži-nić. Rudar je s 3:0 porazil NA KRATKO Krško. 78. savinjsko-šaleški derbi bo v Velenju v soboto ob 15. uri. Gorenje za Celje Brest: Na zadnjih tekmah so rokometaši Gorenja prikazali dva povsem različna obraza. Sprva so doma senzacionalno izgubili prvenstveno tekmo s Koprčani, nato pa so v Belorusiji slavili presenetljivo zmago. V predzadnjem krogu lige Seha so s 33:32 ugnali Brest in potrdili peto mesto v desetčlanski ligi. Po velenjski zmagi je postalo jasno, da so se celjski rokometaši dokončno izognili četrtemu mestu in s tem Vardarju v polfinalu zaključnega turnirja v Skopju, kjer se bodo spopadli z Zagrebom. »Pivovarji« so v svoji dvorani premagali Vojvodino s 36:27. Z »zvezdo« v ponedeljek Celje: Slovenska hokejska reprezentanca, ki je februarja nastopila na olimpijskih igrah, se bo naslednjič zbrala pred svetovnim dru-goligaškim prvenstvom v Budimpešti. Cilj Slovenije je vrnitev med elito. Naši reprezentanti bodo odigrali tri pripravljalne tekme. Najprej se bodo v nedeljo, 8. aprila, v Celju pomerili z izbrano vrsto Hrvaške. Prijateljsko srečanje bo so- dilo v sklop praznovanja 70-letnice hokeja v Celju. Slavnostna akademija, ki jo pripravlja vodstvo Hk ECE Celje, bo v torek, 17. aprila, v dvorani Mestnega kina Metropol. Celjski hokejisti so se uvrstili v polfinale mednarodne regionalne lige po dveh zmagah nad Blej-ci. V gosteh so bili boljši z 9:3. Po dva gola sta dosegla Nejc Kastelic in Aljaž Ribič. Sinoči so gostovali v Beogradu pri Crveni zvezdi. Drugi dvoboj polfinala bo v Celju v ponedeljek. Plus štiri za Češko Laško: V prvi tekmi polfi-nala pokala Alpe Jadran so košarkarji Zlatoroga v Treh lilijah premagali ekipo Brna s 73:69. Imran Polutak je dosegel 22 točk, Marko Po-pović 10, Uroš Zadnik pa 8. Povratni obračun v Brnu bo v ponedeljek. Jutri se bosta v Laškem v slovenski ligi pomerila Zlatorog in Celje. Pol-zelski Hopsi bodo gostovali v Podčetrtku. Zadržali možnosti Rogaška Slatina: Košarkarji Rogaške so bili uspešni v 20. krogu druge Aba lige. Premagali so mostarski Zrinjski s 86:76 in dva kroga pred koncem rednega dela zadržali teoretične možnosti za preboj na zaključni turnir najboljše četverice. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN na ljuba starša TEREZIJO JAKOBA ZEME m ZEMETA (6. 9. 1913 - 9. 2. 1947) (21. 7. 1905 - 20. 3. 1998) iz Trobnega Dola 34, Šentrupert Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižigate svečke in s cvetjem lepšate njun poslednji dom. Žalujoči: vsi vajini najdražji 362 Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je velika praznina, a v naših srcih globoka bolečina. ZAHVALA Zapustila nas je JOŽEFA KRAMAR nazadnje je bivala v Domu svetega Jožefa v Celju (20. 3. 1942 - 18. 2. 2018) Od nje smo se poslovili na pokopališču v Novi Cerkvi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Alojzu Vicmanu za opravljen obred, gospe Mileni za govor, pevcem za odpete pesmi v cerkvi in na pokopališču ter pogrebni službi Raj. Posebna zahvala gre celotnemu osebju v Domu svetega Jožefa, ki je vsa leta lepo skrbelo zanjo. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in zvonjenje na Dobrni ter nam izrazili sožalje. Žalujoči: vsi njeni 400 Vsaka mama je prava mama. Dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE RIBIČ po domače Juhartove Mici iz Latkove vasi pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter z nami delili žalost in bolečino. Hvala za vse prijazne besede, objeme, stiske rok, podporo, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in ostale pozornosti. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar, govornici za poslovilne besede, pevcem, trobentaču in PGD Latkova vas. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni n MOTORNA VOZILA PRODAM KUPIM OSEBNO vozilo, celo, poškodovano ali v okvari, kupim za lastno uporabo. Gotovina in prepis - takoj. Telefon 031 783-047. AVTO od letnika 2001 naprej, lahko poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 041 567-747. 292 STROJI GOLF VI trendline 1,6 tdi, letnik 2011, prevoženih 73.000 km, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. Telefon 041 792-157. 386 PRENAVLJATE hišo? Prodam Tam kiper, vozen z izpitom B-kategorije. Telefon 041 650-737. 420 PRODAM лпттш l astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja KUPIM PRODAM 417 ZASEBNI OBJEKTI Celovite rešitve Pristop po meri Bogate izkušnje Zeleno poslanstvo Simbio, d.o.o. / Teharska cesta 49, 3000 Celje T: 031 520 385 / vrtnarstvo@simbio.si www.simbio.si Znamenje dobrega gOpod&ija v hiSi je urejena Љ-licayy simbfo vrtnarstvo VIKEND na lepi, sončni legi prodam. V račun vzamem stanovanje v Žalcu. Telefon 041 689-748. 359 ODDAM TRAKTORSKO vitlo Tajfun EGU 40 A prodam. Telefon 070 708-950. 381 KOSILNICO Gaspardo 205, novo, nerabljeno, hidravlični dvig, ugodno prodam. Telefon 031 245-277. p I Ш TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, in kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 040 507-060. 292 TRAKTOR in pripadajoče priključke kupim. Telefon 041 872-029. p POSEST Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. NAJAMEM PARCELO, 1.651 m2, Grobelno, prodam. Telefon 068 626-816. 406 PRODAM STANOVANJE v Šentjurju, veliko 40 m2, prodam. Telefon 031 260-996, 041 226-699. 401 NAJAMEM 407 NUDIM BREZPLAČNO sobivanje v stanovanjski hiši, na podeželju, 15 km južno od Celja, nudim ženski ali paru do 50 let. Pričakujem: poštenje, čistočo, sodelovanje v hiši in okrog nje. Telefon (03) 5733-317. 391 PRODAM PODARIM ZAMRZOVALNIK, dvodelni, pokončen, delujoč, podarim. Telefon 5774-707.390 ALI želite svojo obrtno dejavnost razširiti na gostinstvo? Gostinski lokal v Celju, s parkiriščem, oddam ali prodam. Telefon 041 650-737. 420 PRODAM TRAVNIKE in njive, okolica Frankolovega, Vojnika, Nove Cerkve, Socke in Dobrne, vzamem v najem. Dobro plačilo. Telefon 041 214-995. p STANOVANJE KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. EU ENOINPOLSOBNO stanovanje v Celju ali starejšo hišo do najemnine 250 EUR/ mesec nujno najamem. Telefon 070 405-482. RABLJENO mladinsko sobo, v zelo dobrem stanju, jogi in postelja, 0,90 x 2 m, pisalna miza, nočna omarica, most nad posteljo, barva bela/bukev, prodam. Telefon 041 368-400. 425 jasnovidnost BI0TEMPIJE PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 160 kg, prodam. Nad 100 kg cena zelo ugodna, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 403 PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, prodamo. Zbiramo naročila za mlade breje svinje mladice. Prodamo tudi dva bika in dve telici - simentalci. So odstavljeni od mleka, sami jedo krmo in šrot. Možna dostava. Telefon 031 311-476. 370 DVE telički, težki približno 240 kg, prodam. Telefon 041 922-486. 394 TELIČKO simentalko, težko 220 kg, prodamo. Telefon 031 546-708. 395 DOMAČE peteline prodam. Telefon 031 756-783. 398 TELICO, pašno, brejo 8 mesecev, staro 27 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 361-934. 409 OVNA, starega štiri leta, prodam. Telefon 041 369-397. 416 TELICO simentalko, za zakol, 600 kg, krmljeno samo s suho krmo, prodam. Telefon (03) 5798-303. 418 p MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2018 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC DVA bikca, težka 200 kg, prodam. Telefon 041 996-166. 422 BIKCA križanca, starega 10 dni, prodam. Telefon 041 996-166. 421 BIKCE in teličke, mesni tip, od 150 kg naprej, prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745. 424 KUPIM PRODAM DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286. Š 031 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p SENO v rinfuzi prodam. Telefon 041 505832. 371 VINO (sauvignon, lr, mf, mr, mb) prodam. Telefon 031 765-466. 385 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111*1(1954216 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC IN MKČN 2018 OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU DOBRNA DOBRNA marec DOBRNA LOKOVINA marec DOBRNA PRISTOVA marec DOBRNA VINSKA GORICA marec DOBRNA VRBA marec, april DOBRNA ZAVRH NAD DOBRNO april DOBRNA KLANC april DOBRNA LOKA PRI DOBRNI april DOBRNA PAROŽ april DOBRNA STRMEC NAD DOBRNO april DOBRNA BRDCE NAD DOBRNO april ŠTORE KANJUCE april ŠTORE SVETINA april, maj Spomin. Edini, ki ostane močan nad vsem. Edini cvet, ki ne ovene. Edini val, ki se ne razbije. Edina luč, ki ne ugasne ... ZAHVALA Zapustila nas je draga DANICA GROBELNIK iz Galicije (2. 1. 1933 - 3. 3. 2018) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakor koli pomagali, izrekali sožalje ter darovali za svete maše in sveče. Iskreno se zahvaljujemo sosedi Faniki Doler za pomoč pri negi. Hvala gospodu župniku Janku Cigali za opravljen obred, hvala pogrebcem ter govornici za ganljive besede ob slovesu. Hvala pogrebni službi Ropotar za izvedbo pogreba in Mešanemu pevskemu zboru Galicija za lepo odpete pesmi. Vsi njeni JALOVE krave in telice nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p TELICO brez številke kupim. Telefon 041 721-057. 387 SENO in slamo v kockah prodam. Telefon 041 395-925. Š SLAMO v okroglih balah prodamo. Telefon 041 777-705. 427 KUPIM TRI okrogle silažne bale, prva košnja, kupim. Telefon 070 292-475. 40 5 OSTALO PRODAM CISTERNO za kurilno olje, 2.000 l, kovinsko, ovalno, prodam. Telefon 041 792-157. 286 VINOGRADNIŠKE betonske stebre, malo rabljene, 40 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 820-561.408 KOZO mlekarico, brez rogov, in kosilnico BCS prodam. Telefon (03) 748-3076. 410 DRVA, z dostavo, prodam. Telefon 041 472-380. 423 novi tednik Vedno? г цлтој/ 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno г mm j! Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si Umrl je naš upokojeni sodelavec RADISLAV KOMADINA, dr. med. dolgoletni zdravnik specialist interne medicine na oddelku za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje VDOVEC, star 73 let, bi rad za skupno življenje spoznal gospo, staro do 70 let. Živim v okolici Laškega. Pokličejo naj samo resne. Telefon 041 992-153. 412 NUDIM pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. Marta Babič, Pod gabri 7, Celje, telefon 051 439-329. 353 Bilo lepo je - prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te več ne bo . ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in sina ROB I JA PERNATA iz Zagrada 117 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečene besede sožalja ter za vsak stisk roke in topel objem. Posebna zahvala je namenjena podjetju Pemi, d. o. o., in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Marjetka, sin Luka in mama Heda Poroke Žalec Poročila sta se: Slavka OLJAČA in Leonardo LOVIĆ, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Sabina KUMER in Beno ŠKRABL, oba iz Latko-ve vasi. Velenje Poročili so se: Aleksandra SLEMENŠEK in Marko MLI-NARIČ, oba iz Velenja, Ad-mira ADEMOVIĆ iz BiH in Milan VUJANOVIĆ iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Frančiška GRE-ŠAK iz Brezna, 80 let, Karlina KAJTNA iz Brodnice, 84 let, Franc KOZMUS iz Debra, 58 let, Ljudmila JURKOŠEK iz Padeža, 87 let, Zdenka KNEZ iz Belovega, 52 let, Doroteja GROBELNIK iz Galicije, 85 let, Frančiška ŠTORMAN iz Kal, 89 let, Stanislav PUŠNIK iz Dobrove, 82 let, Bogomir ČONČ iz Celja, 85 let, Ivan ŠTEFANČIČ iz Celja, 89 let, Pavlina PEČEK iz Grušc, 89 let. Šentjur Umrli so: Ciril KOPRIVC s Planinskega Vrha, 62 let, Matilda ŠMIT iz Jazbin, 82 let, Frančiška OCVIRK iz Gorice pri Slivnici, 83 let. Laško Umrli so: Franc ZUPANC iz Brstovnice, 67 let, Martina AVSEC iz Rimskih Toplic, 82 let, Ivan PLANINŠEK iz Laziš, 86 let. Žalec Umrla sta: Mirko GALEŠA iz Pongraca, 81 let, Robert PERNAT iz Zagrada, 50 let. Velenje Umrli so: Zofija GRO-BELNIK iz Topolšice, 75 let, Miroslava JELENKO iz Velenja, 87 let, Rudolf SATLER iz Šoštanja, 89 let, Bernarda HABE iz Šoštanja, 93 let, Kata LAMUTH iz Šmartnega ob Paki, 84 let. ........iF..... Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo {ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: i 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 15. marec Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 16. marec Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. DUA LIPA - IDGAF (5) 2. RUDIMENTAL FT. JESS GLYNNE, MACKLEMORE & DAN CAPLEN - THESE DAYS (3) 3. MARS BRUNO & CARDI B - FINESSE (4) 4. THE CHAINSMOKERS - SICK BOY (4) 5. CALUM SCOTT - YOU ARE THE REASON (2) 6. DRAKE - GOD'S PLAN (3) 7. LIAM PAYNE & RITA ORA - FOR YOU (2) 8. MEGHAN TRAINOR - NO EXCUSES (1) 9. GEORGE EZRA - PARADISE (5) 10. DELTA GOODREM - THINK ABOUT YOU (1) DOMAČA LESTVICA 1. LEA SIRK - HVALA, NE! (2) 2. BQL - PTICA (2) 3. NUSKA DRASCEK - NE ZAPUSTI ME ZDAJ (1) 4. BILBI - SVET POD NAMA (6) 5. GREEN NOTE COLLECTIVE - CESTA MESTA (4) 6. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - ONA GRE (3) 7. FLIRRT IN ORLEK - VELIKA BUDALA (4) 8. CHALLE SALLE - GUD VAJB (5) 9. SAMUEL LUCAS - KOT NEKDAJ (3) 10. MARINA MARTENSSON - BLIZU (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SIGALA & PALOMA FAITH - LUL- LABY IMAGINE DRAGONS - WHATEVER IT TAKES PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: GASPER ANTL FEAT. ZALA KRALJ - BALONI NIKA ZORJAN - USPAVANKA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 17. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 18. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 19. marec Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 20. marec Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 21. marec Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Eks: Eks velja 2. Katrca: Mama, zlata mama 3. Zaka pa ne: Panika 112 4. Tik tak: Kako si kaj 5. Veseli muzikanti: Vse je ok 90,6 95,1 95,9 100,3 rad io cel je Vedno? 2 ИЛвИО j/ Kino CINEPLE Spored od 15. 3. do 21. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bela in Sebastijan: Prijatelja za vedno - pustolovski, družinski sobota, nedelja: 14.10 Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 14.40, 16.50 Družabni večer - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.10 petek, sobota: 20.10, 22.15 Jaz, Tonya - biografska drama od četrtka do srede: 16.10, 19.30 Leo da Vinci: Misija Mona Lisa - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00 sobota, nedelja: 14.10, 16.00, 17.00 Oblika vode - drama, fantazijski od četrtka do srede: 19.00 Odpadniki - akcijski, triler od četrtka do srede: 18.30, 21.25 Palčki pomagalčki - animirani, sinh četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30 Petdeset odtenkov svobode -erotični, drama od četrtka do srede: 15.30, 18.45, 20.50 Rdeči vrabec - triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.30 petek, sobota: 17.50, 20.30, 22.00 Tomb Raider - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.00 petek, sobota: 17.40, 20.00, 22.20 Tomb Raider - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 18.40, 21.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.30 sobota, nedelja: 13.50, 15.40, 17.30 Čebelica Maja: Medene igre - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Črni panter - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 sobota, nedelja: 14.15, 20.40 Črni panter - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 17.30 ČETRTEK 19.00 Jaz, Tonya - biografska drama PETEK 18.00 Foxtrot - drama 20.00 Jaz, Tonya - biografska drama SOBOTA 19.00 Odraščanje - premiera + pogovor NEDELJA 18.00 Dvojni ljubimec - drama 20.00 Jaz, Tonya - biografska drama SREDA 19.00 Jaz, Tonya - biografska drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Leo da Vinci: Misija Mona Lisa - animirani, sinh. 18.30 Bela in Sebastijan: Prijatelja za vedno - družinska avantura 19.45 Fantomska nit - drama 20.30 Srečen konec - drama 22.15 Tomb Raider - akcijska pustolovščina SOBOTA 18.00 Leo da Vinci: Misija Mona Lisa - animirani, sinh. Kulturne prireditve ČETRTEK, 15. 3. 9.00 Dvorana I. osnovne šole Celje_ Oder mladih 2018 območno srečanje otroških gledališč in gledaliških skupin Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik; vstop prost 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2018 območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline 19.00 Glasbena šola Velenje Živali iz Vidine slikanice koncert učencev harmonike 18.15 Bela in Sebastijan: Prijatelja za vedno - družinska avantura 19.45 Tomb Raider - akcijska pustolovščina, 3D 20.15 Srečen konec - drama 21.45 Zamolčani dokumenti - biografska zgodovinska drama NEDELJA 16.00 Leo da Vinci: Misija Mona Lisa - animirani, sinh. 17.00 Bela in Sebastijan: Prijatelja za vedno - družinska avantura 18.00 Tomb Raider - akcijska pustolovščina, 3D 19.00 Srečen konec - drama 20.30 Fantomska nit - drama PONEDELJEK 17.30 Zamolčani dokumenti - biografska zgodovinska drama 20.00 Jaz Tonya - biografska športna drama DOGODKI MED 1 5 .3 .in22.3 .20 1 8 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 15. marec, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66 ČETRTEK, KNJIŽNICA ŠTORE 15. marec, Pravljične dogodivščine za ob 17. uri predšolske in šolske otroke Vsak tretji četrtek v mesecu ČETRTEK, GLASBA FILM 15. marec, Bralno pogovorna urica ob 17. 30 Vodi Silvo Pur PETEK, GLASBA FILM 16. marec, Večer irske poezije ob 17. uri Gost bo Ciaran O Driscoll PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 19- marec, Umetne mase-uporabne, vendar okolju neprijazne ob 17.30 V okviru U3O predava Marinka Žbogar SREDA, 1. NADSTROPJE 21. marec, 31. Roševi dnevi ob 16.20 Odprtje razstave literarnih glasil SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 21. marec, Zgodba o prijateljstvu ob 17. uri Dijaki 3.h Gimnazije Celje-Center ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 22. marec, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66 ČETRTEK, GLASBA FILM 22. marec, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman 19.30 Narodni dom Celje Vesperae musicae: Godalni kvartet Furiant koncert; ob 19.00 predkoncertni pogovor z umetniki 19.30 SLG Celje_ Gašper Tič, Davor Herceg: Trač Mestno gledališče ljubljansko, Gledališče Koper; Dnevi komedije 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prifarski muzikanti, Akordi in gost Perica Jerkovič koncert za narodno-zabavni abonma in izven PETEK, 16. 3. 8.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Igrajmo se gledališče območno srečanje otroških gledaliških skupin; vstop prost 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Maček Muri igrana predstava za Vožkovo gledališče in izven 19.30 SLG Celje_ Moliere: Žlahti meščan Mestno gledališče ljubljansko; Dnevi komedije 19.30 Glasbena šola Velenje Univerza za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu koncert študentov 20.00 Galerija AQ Celje Naše majice odprtje razstave Vasje Ocvirka NAPOVEDNIK 23 20.00 Branibor club Celje Stand up večer z Alešem Novakom in gosti brezplačna doza smeha SOBOTA, 17. 3. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Medvedek in zlatolaska 5. predstava Na Hermanovem odru v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje 19.30 Gledališče Zarja Celje Denis Kelly: DNK drama v izvedbi Gledališča Zarja Celje 19.30 SLG Celje_ Joe Orton: Dan norosti Špas teater; zaključek festivala Dnevi komedije in podelitev nagrad 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Aritmija; gosta: Sabiha Khan in Vinayak Netke (Indija) abonma Klub (5), A la Carte in izven NEDELJA, 18. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Vojeslav Mole: Ko so cvele rože zbirko bosta v igranem recitalu predstavila Peter Simoniti in Lovro Tacol iz Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje v sodelovanju z Glasbeno šolo Celje in Društvom Harlekin; vstop prost 17.00 Večnamenska dvorana OŠ Antona Bezenška Frankolovo Moški komedija v izvedbi gledališke skupine KD Skorba; prostovoljni prispevki 18.00 Kulturni dom Škofja vas Mali oglasi komedija v izvedbi domače dramske skupine; za abonma in izven PONEDELJEK, 19. 3. 17.00 Kulturni dom Štore Javni nastop dislociranega oddelka v občini Štore 18.00 SLG Celje_ Kristof Magnusson: Moški brlog izven abonmaja 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev klavirja iz razreda Nataše Lazić 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Glasna tišina poželenja predstavitev knjige Božidarja Veljkoviča 19.30 Dom kulture Velenje Žlahtni meščan Beli abonma (5), A la Carte in izven TOREK, 20. 3. 10.15 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mladi gledališčnik območno srečanje otroških gledaliških skupin 11.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop srednje stopnje: oddelek godal, pihal, trobil in tolkal, petja in komorne skupine 17.00 Krajevna knjižnica Petrovče Literarni večer z Bernardo Jelen 17.00 Mestna knjižnica Velenje Eins, zwei, drei - po nemško zdaj ura pravljic v nemškem jeziku namenjena otrokom, starejšim od petih let; pripovedoval bo Frenk Špiler 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kota 101 predstavitev knjige avtorja Boštjana M. Turka 18.00 Knjižnica Kozje V iskanju svobode predstavitev knjige avtorjev Žive Grobelšek in Aleša Škerbineka; vstop prost 19.00 Savinov likovni salon Žalec V koraku z naravo odprtje razstave likovnih del Ide Brišnik- Remec, Stojana Graufa in Lucije Stramec 19.19 Mestna knjižnica Velenje Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška predstavitev knjige avtorja Franca Kralja 19.30 Celjski dom_ Budimpeštanski kvartet saksofonov in Kvartet saksofonov 4Saxess koncertni abonma 19.30 Dom kulture Velenje Pihalni orkester Akademije za glasbo Ljubljana koncert SREDA, 21. 3. 11.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop srednje stopnje: oddelki klavirja in orgel, brenkal, harmonike in komorne skupine 16.00 Dom kulture Velenje Trije prašički lutkovna predstava, delavnice in razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15-letnici Lutkovnega gledališča Velenje 16.20 Osrednja knjižnica Celje Roševi dnevi odprtje razstave najboljših glasil z literarnimi prispevki slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev s podelitvijo priznanj; vstop prost 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zgodba o prijateljstvu gledališka, glasbena in plesna animacija dijakov 3. H Gimnazije Celje -Center, predšolska vzgoja; vstop prost 17.00 Glasbena šola Celje Roševi dnevi osrednja literarno-glasbena prireditev s podelitvijo nagrad; vstop prost 17.00 Šalčkovo gledališče (Gasilski dom Šalek) Lutke v Šalčkovem gledališču svetovni dan lutk v družbi vilenjaka Šalčka 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Kavarniški večer: predstavitev knjige Dr. Bogomil Vošnjak, gosta: dr. Aleksandra Gačič in dr. Andrej Rahten 19.00 Narodni dom Celje_ B. Brecht: Opera za tri groše večer ob svetovnem dnevu poezije in ob 120-letnici rojstva Bertolda Brechta; vstop prost 19.30 Celjski dom_ Maja Horvat, violina in Ema Grčman, violončelo koncert v ciklu GM oder Ostale prireditve ČETRTEK, 15. 3. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše za otroke do 3. leta starosti 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje_ Barve zemlje v likovni dediščini družinska urica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica vodi: Silvo Pur; vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Vzgoja sadik predavanje Miše Pušenjak 20.00 Celjski mladinski center Open mic večer vabljen mlade pevke in pevci, ki bi želeli nastopiti pred občinstvom PETEK, 16. 3. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 19.00 Celjska kulturnica Smeškovi petkovi večeri za odrasle: Zeliščarna Kate Laštro ogled dokumentarnega filma Zeliščarica; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur 50 odtenkov podjetništva - male skrivnosti velikih podjetnikov pogovorni večer bo povezovala poslanka državnega zbora Jelka Godec 20.00 Rdeča dvorana Velenje Gibonni in Eroika Aromatika koncert ob dnevu žena SOBOTA, 17. 3. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Podčetrtek_ Jedrčev sejem v Podčetrtku 10.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov pod vodstvom Denisa Polanca; vstop prost 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Saint Patrick's day brezplačen irski zajtrk; ob 20.00 irska veselica s srečelovom, irsko glasbo ... 10.00 Branibor club Celje_ Otroške ustvarjalne delavnice vstop prost 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Brezplačne ustvarjalnice z Manjo Koren Kodele 11.00 Pri spominskem obeležju na jasi pod vrhom Resevne Proslava v spomin na medvojne dogodke na Resevni 18.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Stabat mater koncert Marijinih pesmi 20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Magnifico koncert NEDELJA, 18. 3. 9.00 Bistrica ob Sotli_ Jožefov »vintage« sejem 9.00 Gostilna Šempeter Bistrica ob Sotli Jožeki kuhajo golaž tradicionalno tekmovanje v kuhanju golaža 17.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Večer glasbe Lojzeta Slaka PONEDELJEK, 19. 3. 7.00 19.00 Petrovče_ 30. Jožefov sejem 7.00 Dom sv. Jožef Celje Jožefovo romarski shod 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju... 17.00 Krščanska adventistična cerkev v Celju Čili in zdravi predavanje o zdravem in aktivnem življenju 17.30 Osrednja knjižnica Celje Umetne mase -uporabne, vendar okolju neprijazne predava Marinka Žbogar; vstop prost TOREK, 20. 3. 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Velenjski grad Papirnato cvetje odprtje razstave papirnatih rož članic Društva Revivas 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Izzivi staršev otrok s posebnimi potrebami predava: Andreja Štular, dr. med., in mama otroka z downovim sindromom; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Naravi prijazno vrtnarjenje z okrasnimi trajnicami predava Nada Vreže; vstop prost 19.350 Zdravilišče Laško Predavanje o celični prehrani z nasveti Barbke Špruk o depresiji vstop prost SREDA, 21. 3. 16.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda Izdelovanje cvetnonedeljskih butaric delavnica 16.30 Drevesna hiša v mestnem parku S. Makarovič: Šuško in gozdni dan bralna urica; v primeru slabega vremena odpade 17.00 Dvorana Hmeljarskega doma Šempeter Prišla je pomlad čajanka s pevkami FS Grifvn 17.00 Večnamenska dvorana OŠ Antona Bezenška Frankolovo Materinski dan 17.00 Mestna knjižnicaVelenje Pravljična joga np^mSEST, starejšim od treh let; izvajali jo bosta Nina Časl in Metka Pivk Srdič 18.00 Krščanska adventiseičnv cerkev Izrael in Jordanija predava pastvrMarko Močnik 19.00 Ipavčev kultueni center Šentj ur Bračkoti na enoletnem potovanju potopisno predavanje družine Bračko 20.00 Celjski mladinski center Večer argentinskega tanga vstop prost Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadajnjega; Prottorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekleeih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije» Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Aleksandra Farazin: Marginal spaces/Marginalni prostori; No 31. 3. Galerija Niko Ignjatrč (Celje: razstava najnovejših slik aka-demskege kiparja Ervina Potočnika iz Ljubljane; do 7. 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Jusufa Hadžifej-zovića: Prodajalna praznine; do 25. 3. Likovni salon Celje: samostojna razstava Danijel Djamo; do 15. 4. Celjska kulturnica: razstava likovnih del (slike) Srečka Šta-mola iz Pernovega; do 28. 3. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stelne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 31. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Branka Lipnika Stari mojstri v novi preobleki; do 25. 3. Galerija Velenje: razstava Skozi prostor in čas (2013-2018) magistrice umetnosti Klementine Golija; do 17. 3. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Gregorčki so privabili številne ustvarjalce in občudovalce. Med prinašanjem gregorčkov Ptički so se ženili, barčice so plavale Pri Sorževem mlinu so že četrto leto spuščali gregorčke - Iz leta v leto več gregorčkov in njihovih občudovalcev Z gregorjevim, ki je bilo v preteklih dneh, so povezani različni običaji. Obveljalo je, da se na gregorjevo ptički ženijo, zato je bil to v starih časih dan zaljubljencev. Sodobni Slovenci gregorjevo najbolj prepoznavamo po slikovitem običaju - obujenem spuščanju barčic po tekoči vodi. Pri Sorževem mlinu v Polžah pri Novi Cerkvi so tako imenovane gregorčke spuščali že četrto leto. Gre predvsem za različne hiške na plavajoči podlagi, posamezni izdelovalci pa imajo še bolj bujno domišljijo. Nek deček je tako na primer letos prinesel plavajoč motiv iz Vojne zvezd. »To sva izdelala z atijem. Potrebovala sva več dni,« je povedal ponosen fant, ki je lani prinesel plavajočo japonsko hišo. »Otroci so se dolgo pripravljali. Nato je treba videti, kako izdelek plava,« je povedal nekdo od očetov udeležencev. »V preteklih dneh smo imeli v šoli delavnice, ki se jih je udeležilo tudi nekaj staršev. Mi smo poskrbeli za material, otroci in starši so pustili domišljiji prosto pot,« je povedala o pripravah na spuščanje gregorčkov po- budnica dogodka, učiteljica Ida Grobelnik iz šole v Novi Cerkvi. »Verjemite, vsako leto smo vedno znova presenečeni nad umetninami, ki zaplavajo z lučkami,« je povedala o vtisih. Pred štirimi leti, ko je bilo v Polžah prvo spuščanje gregorčkov, je prišla z dvanajstimi učenci. Letos je po kanalu Hudinje zaplavalo približno sto izdelkov. Plavajoče luči v temi »En lep gregorjev dober večer vam želimo,« je povedala učenka Lana med uvodnim kratkim kulturnim progra- mom pred spuščanjem gre-gorčkov. Nastopajoči so spomnili na različne slovenske šege, povezane z gregorjevim. V starih časih je obveljalo, da sveti Gregor prinaša svetlobo, zato so na njegov god postavili v vodo luč. Po uvodnem programu so se številni zbrani, med njimi otroci z gregorč-ki na rokah, v temi napotili k strugi kanala Hudinje. Letos je bila proga za gregorčke več kot dvakrat daljša kot lani, zato je krajevna skupnost poskrbela, da je bilo nabrežje očiščeno rastja. Gasilci so nato poskrbeli za varno spuščanje gregorčkov, ki so zaplavali po temni strugi v soju luči, ki so jih razsvetljevale. »Čudovito je, fenomenalno,« je povedala o svojih vtisih ena od mamic. Njeni otroci so doma pripravili plavajočo hiško, ki je nato zaplula po vodi Hudinje. »Zelo všeč mi je,« je povedal eden od otrok, ki so spuščali po vodi plavajoče izdelke. »Tudi meni je zelo všeč,« je pritrdila mlajša sestrica, ki je sodelovala pri nastanku lepega izdelka. »Navdušen sem,« je povedal o svojih vtisih gospodar Sorževega mlina Oton Samec. »Lepo je videti, ker je iz leta v leto več gregorčkov. Ne glede na to, da danes vreme ni ravno pravšnje. Zaradi naraščanja števila udeležencev je bilo treba pot za spuščanja podaljšati,« je dodal gospodar. »Nekateri so spustili svoje hiške tudi po dvakrat in mislim, da bi jih še tretjič, če bi to omogočili,« je povedala o navdušenju otrok pobudnica gregorčkov v Polžah, učiteljica Grobelnikova, ki je vodila priprave tudi na letošnji dogodek. Očitno bo treba progo gregorčkov prihodnje leto še podaljšati. BRANE JERANKO Foto: GrupA FOTO TEDNA Pozabil je kremo za sončenje! Foto: GrupA Ted ni ko ve ^zaodbe Št. 11 / Leto 73 / Celje, 15. marec 2018 Vransko postalo prestolnica rož iz papirja, » v Randy Bresnik, ameriški Mojca Son: njena strast Kameleonska slaščičarka astronavt slovenskega rodu ostaja keramika str. 30 str. 32 26 INTERVJU Osnova protokola je spošto Šefinja slovenskega protokola Ksenija Benedetti meni, da preveč uporabljamo mobilne telefone - Petdeseta so jo naučila ceniti odmerjen čas na tem planetu Ksenija Benedetti je šefinja slovenskega protokola. Letos bo na tem položaju že osemnajst let, kar je verjetno ena daljših funkcij v slovenskem državnem vrhu. Njen naziv - šefinja - je pogosto jezikovni kamen spotike z lektorji, a kljub temu ostaja neomajna. Naziv navkljub vsem bolj ustreznejšim izrazom ostaja isti. A brez vsebine ne bi imel prave vrednosti. Njen način delovanja je simfonija znanja in značaja, vsega, kar je dobila z dolgoletnim delom. Po izobrazbi je muzikologinja. Glasba jo sprošča in z njeno pomočjo brusi ostre robove protokola. Poleg glasbe jo še posebej zadnja leta pomirja, radosti in napaja soprog Boris Cavazza. Najin pogovor se je po vseh bontonih in pravilih lepega vedenja začel pravočasno, a malce mimo njih, zelo sproščeno. Ker je Ksenija Benedetti oseba, ki ima rada stvari urejene in rada bdi nad njimi, poskrbi, da stvari tečejo, tako kot morajo. Zato je bilo po nekaj sekundah najinega pogovora dokaj jasno njeno vprašanje: »Ali diktafon snema? Vedno vprašam, ali stvar dela, ker me je enkrat ena gospa dvakrat intervjuvala, pri čemer ji obakrat ni delal diktafon. Hudo mi je bilo zanjo in res ne želim, da bi se kaj podobnega še komu zgodilo.« Ko sva se obe prepričali, da je snemalnik nastavljen tako, kot mora biti, se je pogovor začel. Vlade v Sloveniji se menjujejo, vi ostajate šefinja protokola. Katere so vaše odlike, da ostajate? Ko sem leta 2000 prišla na ta položaj, sem mislila, da bom ostala le nekaj časa in da se bom kmalu vrnila na Obalo. A se je zavleklo. Verjetno zato, ker svojega dela nisem nikoli mešala z nobeno politiko in sem delo opravljala zelo profesionalno. Vedno sem delala tako, kot se mi je zdelo profesionalno prav. Zato sem bila večkrat v položaju, ko ni bilo / je leta 1990 diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (smer muzikologija). Isto leto se je zaposlila v Avditoriju Portorož, kjer je do leta 1998 opravljala funkcijo vodje kulturne dejavnosti. Med pomembnejšimi projekti so bili organizacija 300-letnice rojstva skladatelja in violinista Giuse-ppeja Tartinija. Leta 1997 je opravila podiplomski študij MBA in diplomirala v Centru Brdo pri Kranju - danes je to Center Bled. Leta 1998 se je zaposlila v Metropol Group, d. d, na mestu vodje protokola. Leta 1999 je diplomirala na LSPR (London School of Public Relations). Julija 2000 je bila imenovana za šefinjo Protokola Republike Slovenije. V času njenega vodenja se je zvrstilo kar nekaj zgodovinskih dogodkov v Republiki Sloveniji, pri katerih je sodelovala, jih protokolarno pripravila in izvedla: prvi uradni kraljevi obisk v Republiki Sloveniji - obisk danske kraljice, vrh Bush-Putin, prva menjava predsednika naše države, uradni obisk španskega in švedskega kraljevega para, prireditve ob padcu šengen-ske meje, državniški obisk britanskega kraljevega para ... Od julija 2000 do danes je sodelovala pri pripravi in izvedbi 260 državniških obiskov na najvišji ravni v Sloveniji in tujini ter na približno 80 državnih proslavah in drugih za državo pomembnih projektih. Septembra 2008 je izdala tudi svojo prvo knjigo Protokol simfonija forme. Vlada Republike Slovenije je 21. novembra 2013 Ksenijo Benedetti ponovno imenovala za šefinjo Protokola Republike Slovenije, in sicer za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. INTERVJU 27 vanje prav ne enim ne drugim, ker je vsak zase mislil, da bom potegnila z njim. Mislim, da je to edini način, da ostaneš zvest sam sebi in da obstaneš. Od kod vam potem to zdravorazumsko razmišljanje? To so mi dali starši. Druge ljudi je treba spoštovati, tudi tiste, s katerimi se mogoče ne strinjaš. Če to nosiš v sebi, postane del značaja. A res je, da človeku, če je aroganten in vzvišen, ne pomaga nobeno pravilo. Po izobrazbi ste muzikologinja. Kako ste se s takšno izobrazbo znašli na položaju šefinje protokola? Povabili so me. V življenju ni naključij. Mene je vedno nekam zapeljalo brez načrtov. Tudi prva služba se mi je pojavila brez pravih načrtov. V Avditoriju Portorož so potrebovali muzikologinjo, ker so morali organizirati prireditev ob 300-letnici rojstva odličnega violinista Tartinija. Enako je bilo z drugo in nato s tretjo službo. Življenje me je lepo vodilo, vendar to nikakor ne pomeni, da se nisem sama nič odločala. Ker življenje te sicer pripelje do križišča, ti se moraš nato odločiti, ali greš levo ali desno ali naravnost ali pa morda nazaj. In nato moraš tudi sprejeti odgovornost za svojo odločitev. Ali se je v osemnajstih letih slovenski in svetovni protokol spremenil? Zagotovo. Samo en primer. Ko sem prišla na položaj, ženske nismo smele nositi hlač. Moje sodelavke so imele kostime s krilom. Ko sem leta 2001 videla nemško šefinjo protokola v hlačah, sem se opogumila in začela tudi sama nositi hlače. Danes so hlače v večini primerov enakovredne krilu. Ko ste leta 2000 prevzeli položaj šefinje protokola, ste bili prva ženska na tem položaju ... Pred mano so bili šefi protokola vedno moški, v kolektivu pa same ženske. Bila sem prva ženska na tem delovnem mestu. Zdaj imamo zaposlenih tudi pet fantov. Ne zdi se mi prav, da so samo ženski ali samo moški kolektivi. Vedno je dobro, da se obe energiji združujeta in prepletata. Kako je v ostalih državah in kraljevih družinah? So moški šefi protokola? Ne, ni nujno, je že veliko žensk. Kot sem rekla, je bila včasih to moška domena, medtem ko danes ni več. Ali je zaradi tega, ker je ženska šefinja, protokol »mehkejši«? Nikoli nisem ločevala poklicev po spolu. Vedno gledam celovito, kakšen je človek, saj je tudi ženska lahko bolj trda oziroma lahko ima moški bolj mehke poteze. Če bi bilo več žensk političark, ali bi bil svet boljši? Ne morem reči, da bi bilo tako. Odvisno, katere bi bile. V zadnji kolumni za Primorske novice sem pisala o 8. marcu. Zelo spoštujem feminizem kot gibanje, še vedno se je treba bo- riti za enakost. A s feministkami ne delim celotnega pogleda. Ne gre vedno samo za spol, gre tudi za značaje ljudi, tako moških kot žensk. Protokol je toga zadeva. Kaj se zgodi, če se zgodijo nepredvidljive situacije? Pravzaprav se to vedno dogaja. Pri naši službi je koristno, da se določenih pravil držimo, ker drugače vedno pride do zmešnjav. A spet ne kot pijanec plota. Na vsa pravila je treba gledati zelo življenjsko. Prva stvar je, da jih poznamo, nato se odločimo, kje jih upoštevati in kje ne, ter pri tem ohranjamo osnovo protokolarnih pravil, to je spoštovanje. Na primer: pravilo je, da je pri rokovanju treba vstati in se rokovati tako, da ni nobene stvari vmes. Recimo vmes ne sme biti miza. Lahko se zgodi, da pridete na sestanek in je med vami ter tistim, s katerim se boste rokovali, miza ter okoli nje polno ljudi. Če boste popolnoma upoštevali pravilo, bodo morali vsi vstajati od mize in vam dati prostor, da boste lahko zapustili omizje in se rokovali z določeno osebo. Situacija bi bila res smešna. V takšnem primeru je bolje, da se rokujete čez mizo, čeprav tako prekršite pravilo. Kaj vse mora protokolarna služba opraviti, preden se slovenski državnih vrh odpravi na službeni obisk v tujino? Moji sodelavci in predstavnik varnostne službe odrinejo v tujino in se dogovorijo s tujo službo, kako bo obisk potekal. Temu obisku se reče predhodnica. Predhodnice so zelo različne, nekateri jih sploh ne naredijo, četudi je uradni obisk. So pa tudi države, ki v predhodnico pošljejo po trideset ljudi. Spoznali ste protokole različnih držav. Ali vam je bil kateri še posebej blizu oziroma daleč? Protokolarna pravila so podobna, nekaj razlik je med kraljevimi in državniškimi. A ko greste v Saudovo Arabijo, Azijo ali Južno Ameriko, so stvari popolnoma drugačne. Recimo pri nas napišemo program nekako tako: 19.30 odhod, 19.35 prihod, 19.36 rokovanje ... To ni samo na papirju, tega se zelo držimo. Ko smo bili v Južni Ameriki, smo dobili program, ki je bil nekaj takšnega: srečanje s predsednikom popoldne, večerja zvečer . Tudi ko smo bili tam, je bilo vse zelo sproščeno, nismo točno vedeli, kako stvari potekajo. Diplomatski jezik je sploh posebna zadeva, kjer se določenih besed ne uporablja. Kako diplomat reče, da gre na stranišče? Da, zanimivo. Nikoli ne reče, da potrebuje stranišče, temveč kje bi si lahko umil roke. To včasih privede do smešnih situacij. Nekoč me je nekdo res peljal samo do umivalnika, nakar sem mu morala reči, da potrebujem pravo stranišče. Bonton je del protokola. Koliko znamo v zasebnem življenju uporabljati oblike lepega vedenja in kaj je pri tem dobro vedeti? »Imam dve protokolarni bolečini. To sta zamujanje in prekomerna uporaba mobilnih telefonov. Zakaj zamujanje? Zamujanje je nespoštovanje časa drugega človeka. Podobno je tudi s telefonom. Kadar si v družbi nekoga drugega, nikar ne piši sporočil, ne brskaj po spletu. Glede tega sem zelo stroga.« Najprej je pomembno spoštovanje drugih ljudi. S tem lepim vedenjem ni mišljeno, da znaš z jedilnim priborom pravilno jesti do potankosti, gre bolj za spoštovanje. Pomembno je, da takrat, ko si z nekom, ne brskaš po telefonu, da ga lepo pozdraviš, da ga gledaš v oči, da ješ tako, da ne cmokaš in da ti hrana ne teče po bradi. To je zgolj spoštovanje ljudi okoli sebe. Predavam že petnajst let in vedno poudarim, da tistemu, ki nosi spoštovanje v sebi, tudi s pravili dobro gre. Nekateri imajo talent, odliko, da se lepo obnašajo že po naravi, drugi se lahko tega tudi naučijo, ne? Seveda, a morajo imeti željo in voljo. Poleg tega vaja dela mojstra. Ni dovolj, da si preberete vse knjige in znate pravila na pamet. Pravila osvojite, ko postanejo del vas, ko jih vpeljete v svoje življenje. Zamujanje je nekaj, česar ni v nobenem bontonu? Zagotovo ne. Imam dve protokolarni bolečini. To sta zamujanje in prekomerna uporaba mobilnih telefonov. Zakaj zamujanje? Zamujanje je nespoštovanje časa drugega človeka. Zakaj moram nekoga čakati? Jaz bi lahko v teh desetih minutah marsikaj naredila. Potem slišimo različne izgovore za zamujanje. Da je bila na cesti gneča. Prosim lepo. Jaz sem si danes vzela toliko več časa, da sem prišla na pogovor z vami. Neposredno s smučanja, kljub temu da je bilo napovedano sneženje. Vse se da. Zelo nerada slišim, da se nekaj ne da. Podobno je tudi s telefonom. Kadar si v družbi nekoga drugega, nikar ne piši sporočil, ne brskaj po spletu. Glede tega sem zelo stroga. Tudi ko imamo družinska kosila, sitnarim glede telefonov. Ste uporabnica družbenih omrežij. Kdaj so nam lahko v pomoč in kdaj nadloga? To je dvorezen meč. Na socialnih omrežjih je veliko smeti, kot so razni selfiji, a se najde tudi veliko koristnih informacij in sporočil. Znano je, kako so omrežja zbudila ljudi in z raznimi gibanji povzročila pozitivne spremembe. In to se mi zdi sijajno, zato so te komunikacijske poti zelo koristne. Žal jih mnogi preveč izkoriščajo za promocijo in prodajo. Drugi pa postanejo od njih odvisni in ves čas nemirno štejejo všečke. Ali ste zelo organizirana oseba tudi v zasebnem življenju? Da. Tudi moja prejšnja služba je bila povezana z organiziranjem in ves čas imam opravka s tem. V naši družini sem najbolj organizirana in vedo, da bom razne organizacijske stvari jaz uredila. To mi je tudi v veselje. Nisem pa toga zaradi tega. Sem organizirana, a se znam tudi prilagoditi. Tudi protokol ni samo toga stvar? Marsikaj se da urediti. Sploh danes, ko so pravila takšna, ko se jih da upogniti. Politiki, kot je bil recimo Barack Oba-ma ali kot je kanadski premier Justin Trudeu, so na televizijskih zaslonih sproščene osebnosti. Koliko smejo državniki nastopati izven okvirov oziroma koliko jim protokol to dovoli? Vsak državnik se po svoje odloči, kako bo nastopal. Nekateri so bolj sproščeni, ti so mi bolj všeč, drugi so bolj zapeti, a zdi se mi, da mora biti neka meja. Kanadski premier obleče kravato, kadar je to res nujno potrebno. Kadar so bili bolj sproščeni dogodki, sta oba omenjena politika vnesla malo več svojega karakterja, kar je dobro. In predvsem: veliko bolj je pomembno, kaj politik zares naredi dobrega za ljudi in svet, in ne to, kako izgleda in nastopa. To dvoje bi morali znati volivci ločiti. Grški premier Aleksis Cipras in njegov nekdanji minister Janis Varufakis sta recimo na najvišja evropska srečanja prišla brez kravat. Je bila odsotnost kravate nekakšna politična gesta, ki je bila dovoljena? Točno tako. Ko je Cipras prišel na oblast, so me novinarji vprašali za mnenje, če se sme hoditi na srečanja evropskih voditeljev brez kravate. Razložila sem, da bi, če bi nosila kravato, zanikala politična stališča. Odvisno je seveda od političnih stališč in od tega, kakšno funkcijo opravljajo. Dojemanje ljudi je glede obleke malce izkrivljeno. Recimo, če ima naš predsednik malo bolj sproščeno oblačilo, ga ljudje radi pokritizirajo. Če nekdo pride iz manjše države, je potem že takoj opazka, da se ne zna obleči, kar je popolnoma drugače za nekoga iz večje države. Najhujši kritiki smo tako za političarke, pri katerih je obleka pomembnejša od tistega, kar sporočajo. Žal res. Ženske so v trenutku kritizirane, medtem ko se moškim veliko odpusti. V preteklih dneh je minilo deset let od smrti nekdanjega predsednika dr. Janeza Drnovška. V zadnjem obdobju je bil precej drugačen, kot je bil v obdobju, ko je nastopil službo. Kakšne spomine imate nanj? Nanj imam zelo lepe spomine. Okoli njega je vladalo strahospoštovanje, ki ni bilo posledica njegovega načina obnašanja. Mogoče še malce razbijeva prepričanja, da so vaša potovanja v tujino idilično ogledovanje znamenitosti in uživanje v dobri hrani. Na splošno vlada o našem delu popačeno mnenje, da se člani protokola zgolj vozimo s krasnimi avtomobili in sprehajamo po palačah ter dobro jemo. Mogoče je res tako videti, a res je, da na državniških obiskih trdo delamo. Bila sem na različnih koncih sveta, a videla sem predvsem predsedniške palače in malo posameznega mesta med vožnjo z avtomobilom, a še to ne veliko, ker sem v avtu razmišljala in urejala stvari za naprej. Protokol prvi vstane in gre zadnji spat. S poti pridem vedno zelo utrujena. Kako skrbite za svoje zdravje in notranjo lepoto, ker kar žarite? Petkrat na teden zjutraj intenzivno telovadim pol ure in se skušam čim bolj zdravo prehranjevati. Je pa res, da je moj domnevni sijaj verjetno povezan z zadovoljstvom. Občutek imam, da ste zadovoljni tudi zaradi dobrega partnerskega odnosa. Kaj je pomembno pri njem? Kaj cenite pri svojem partnerju in kaj vam pomeni ljubezen? Ne maram veliko govoriti o ljubezni, ker se mi zdi, da se izgubi njen čar. Ljubezen preprosto živim vsak dan, brez sladkorja, ker ga ne maram. Pametna sem postala po petdesetem letu, prej mi ni šlo tako dobro. Začela sem pospravljati svoje življenje in začela sem ceniti čas, ki mi je odmerjen na tem planetu. Vsak dan premislim, komu čas dam in komu podarim. Zaupanje, spoštovanje, opora in smisel za humor. Pri Borisu najdem vse to in še mnogo več. S čim si najraje razbremenite možgane, kaj najraje počnete v prostem času? Najraje preživljam čas z Borisom, s starši, z Borisovima sinovoma in vnukoma. To so moji zlati trenutki. Pri tem niti ni toliko pomembno, kaj počnemo. Dovolj je že, da smo skupaj. Kaj vam je bliže - glasba ali protokol? Glasba. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Osnovna pravila predstavljanja: ■ mlajšo osebo predstavimo starejši, ■ moški se prvi predstavi ženski, razen če ni med njima velike starostne razlike, ■ nižji po položaju se predstavi višjemu po položaju, ■ gostje se predstavijo gostiteljici ali gostitelju ne glede na razliko v letih in položaj, ■ ženskam med predstavljanjem ni treba vstati, če sedijo, moški pa morajo vstati; kljub temu je zaželeno, da tudi ženska vstane, saj tako izkaže spoštovanje (iz knjige Ksenije Benedetti: Protokol simfonija forme). 28 ŽIVLJENJSKA ZGODBA Upajo na čudežno zdravilo iz tujine V Šoštanju se pripravljajo na dobrodelno prireditev za pomoč deklici z neozdravljivo boleznijo - Zanjo bodo zapeli in zaplesali tudi sošolci Tonja Berložnik je 13-le-tnica iz Florjana pri Šoštanju. Namesto da bi uživala brezskrbno mladost, se bori z redko boleznijo, za katero trenutno še ni zdravila. Gre za nevrodegenera-tivno obolenje, ki povzroča hude mišične krče, propadanje nevronov in posledično odpoved motorike. Tovrstno diagnozo ima edina v Sloveniji. Vsak dan mora pojesti več kot trideset tablet in vitaminov, ki lajšajo njene težave. Ker se je njeno zdravje v zadnjem času še poslabšalo, mora družina prilagoditi stanovanje, da bo ustrezalo dekličinim potrebam. Zaradi gibalne oviranosti Tonja potrebuje tudi prilagojeno vozilo. Denar za vse to bodo zbirali tudi na dobrodelni prireditvi, ki bo v športni dvorani Osnovne šole Karla Destov-nika - Kajuha Šoštanj že to nedeljo ob 17. uri. Tonji so bolezen, nevrode-generativno obolenje, odkrili precej pozno, čeprav sta njena starša že zgodaj posumila, da nekaj ni v redu. »Že ko je bila stara pet let, sva opazila, da velikokrat pade, se udari. Pomislila sva, da slabo vidi oziroma da ima težave z globinskim vidom, naročila sva jo na pregled pri okulistu. A preiskave niso pokazale posebnosti,« pojasnjuje Tonjina mama Ana Rakarić. Zdravniki so menili, da gre za rahlo hiperaktivnost, da telo pri hitri rasti pač prehiteva možgane oziroma obratno. Predvidevali so, da bodo težave izzvenele. A se njihove napovedi žal niso uresničile. Tonjine težave so se le še stopnjevale, vedno več je bilo padcev in motenj ravnotežja, pojasnjuje njena mama. Hčerine težave je bilo sicer težko pojasniti zdravnikom, splošni pregledi namreč niso pokazali odstopanj. A starša sta vztrajala in prosila zdravnike, naj brskajo dalje. Ko je bila Tonja na enem od taborjenj s taborniki, je otroke spremljala zdravnica nevro-loginja. Tudi ona je opazila, da s Tonjo nekaj ni v redu. Ko je bila v petem razredu, so v Splošni bolnišnici Celje končno odkrili vzrok njenih težav. Ugotovili so, da ima bolezen genetskega izvora, ki prizadene eno do dve osebi na milijon prebivalcev. Tonja je edina tovrstna bolnica v Sloveniji, v svetu pa je danes prepoznanih samo 297 takšnih diagnoz. »Hudo je, a zdaj vsaj vemo, s čim se spopadamo,« pravi njena mama. Številni padci so nevarni Starša Ana in Toni sta potrebovala veliko časa, da sta se z boleznijo vsaj nekoliko sprijaznila in se navadila na povsem drugačen način življenja. Za bolezen žal ni zdravila, obstaja samo simp-tomatska podpora, ki lajša dekličine težave. Ker Tonjina bolezen napreduje, ima vedno več težav s požiranjem, z govorom, s »Način življenja naše družine je poseben, samosvoj. Ves čas se prilagajamo, učimo, sproti se odzivamo glede na bolezen naše hčere,« pravi Ana Rakarić, mamica Tonje Berložnik, ki ima izjemno redko bolezen. hranjenjem. Da lahko govori in da lažje je, mora v grlo prejemati injekcije botoksa, Vedno slabše je gibanje njenih rok, slabša se ji tudi vid. Da lahko sledi pouku, uporablja računalnik in komunika-tor, to je poseben računalnik za govor. Kljub vsem svojim težavam rada hodi v šolo in je zelo pridna učenka. V zadnjem času je velikokrat padla, zato bo v šoli odslej uporabljala invalidski voziček, za nakup katerega bo poskrbela šoštanjska občina. Pri padcu se lahko deklica poškoduje, prav tako lahko pade na katerega manjšega otroka. »Njena kolena so zaradi padcev ves čas na udaru. So otekla, odrgnje-na ali odprta. Večkrat se je udarila tudi v glavo. Če ima slab dan, je bolj varno, da je v vozičku. Do padca pride tako hitro, da je velikokrat ne uspemo prestreči. Včasih lahko pravočasno reagiramo, jo primemo ali vsaj omilimo padec, a včasih se to ne da, čeprav smo zraven nje,« je povedala Tonjina mama. Za dom brez ovir Starša sta za hčerino zdravljenje in pripomočke porabila že ogromno denarja, a ker njena bolezen napreduje, družina potrebuje novo prilagojeno prevozno sredstvo - kombi. Da bo deklica lahko živela čim bolj kakovostno, morajo poskrbeti za nekatere prilagoditve stanovanja. V kopalnici morajo biti tla ravna, brez ovir. Ravnine in klančine morajo urediti še v drugih prostorih doma. Razširiti bo treba še podboje vrat, da bo lahko Tonja v prostore neovirano dostopala z invalidskim vozičkom. Tudi nakup zdravil iz tujine za družino ni mačji kašelj. Zavarovalnica stroške zdravil sicer povrne, vendar morata Tonjina starša znesek zanje založiti. Na strani morata tako vedno imeti večjo vsoto denarja, kasneje pa prejmeta povračila. Ker je treba za nakup zdravil skrbeti redno, pri čemer Tonja potrebuje tudi precej pomoči, je njena mama Ana zaposlena le za polovični delovni čas. Doda, da je zelo rada med ljudmi in se tako vsaj za nekaj ur odpravi od doma. Kljub neizmerni ljubezni do svoje prvorojenke ima rada tudi svojo službo, kjer se lahko vsaj malo razbremeni. Obkrožena z delfinčki Kaj rada počne Tonja? Kljub vsem težavam, ki jo pestijo, je najsrečnejša, ko Družina je izjemno hvaležna lokalni skupnosti, saj številni ljudje ne stojijo križem rok, temveč pomagajo po svojih močeh. Zbiranju denarne pomoči za Tonjo je namenjena tudi nedeljska prireditev S plesom in z glasbo za Tonjo, ki jo organizira Boris Goličnik. Na prireditvi bodo nastopila številna znana imena narodnozabavne glasbe. Tonji Berložnik iz Šoštanja lahko pomagamo z nakupom vstopnic za koncert ali z do-nacijami na TRR RK: 0242 6001 1969 849 (NLB), sklic 240270, s pripisom »ZA TONJO« Na prvi pogled ni videti, da bi se Tonja Berložnik kakorkoli razlikovala od vrstnikov, a se že več let pogumno bori s hudo boleznijo. Njena bolezen napreduje, zato ima vedno več težav s požiranjem, z govorom, s hranjenjem. je obkrožena z vrstniki, zato rada sodeluje pri različnih dejavnostih. Nekaj časa je hodila v glasbeno šolo, igrala je saksofon, a ji je bolezen preprečila igranje. Zato je začela igrati klaviature, a ji je tudi tu začela bolezen povzročati preglavice. Na veliko razočaranje je Tonja morala glasbeno izobraževanje končati. Zdaj se je pridružila Plavalnemu klubu Velenje, kjer v vodi čofota tudi skupina Delfinčki, v kateri so otroci s posebnimi potrebami. V klubu so jo lepo sprejeli in jo močno podpirajo, veselijo se tudi nedeljskega koncerta, da bodo lahko naredili nekaj dobrega za svojo članico. Sodelovanje v društvu je za Tonjo pomembno zaradi druženja in prav tako zaradi gibanja. In v vodi je najstnica tudi varna pred padci in poškodbami. Ker težko govori, se sicer težje vključi v množico otrok. Ti se namreč pogovarjajo hitreje, kot zmore Tonja, saj lažje komunicira le z »Zadnjih nekaj tednov ostanem velikokrat brez besed, saj me ljudje presenetijo na takšen ali drugačen način. Beseda hvala ne more opisati vseh čustev, ki jih čutim, ko vidim, da so ljudje pripravljeni pomagati mojemu otroku. Takšnega odziva res nisem pričakovala,« je povedala Tonjina mama Ana Rakarić. Tonja je velika ljubiteljica živali, v košarico svojega prilagojenega kolesa povabi tudi psička in se z njim odpravi na potep. Tonjina mamica veliko sočutja opaža pri Tonjinih sošolcih. »Prvo pobudo za dobrodelno prireditev so dale članice twirling skupine. Otroci vidijo spremembe Tonjinega zdravja, tudi njim je hudo in bi radi pomagali na svoj način.« eno osebo naenkrat. Njena mamica poudarja, kako pomembno je zanjo vključevanje v različne dejavnosti, saj deklica tako začuti, da tudi ona zmore podobne stvari kot njeni prijatelji in da ima tudi ona svoje mesto v družbi. Posebno vez sta stkali s tri leta mlajšo sestrico Nušo. Ta razume, kaj želi povedati Tonja, in njene besede prenese tudi tistim, ki morda ne razberejo njihovega pomena. Iskre upanja iz tujine Ker je Tonja edina v državi s to vrsto nevrodegenerativ-nega obolenja, je družina prikrajšana za izmenjavo izkušenj, za pogovor s tistimi, ki se borijo s takšno diagnozo. Vključila se je sicer v nekatere podporne skupine, ki delujejo na spletu. V slovenskem jeziku je o bolezni zelo malo napisanega, večina literature je v angleškem jeziku. Tonjina mama spremlja zapise, kolikor zmore, saj želi pridobiti dodatno znanje in pomagati svoji hčeri. Vsaka informacija glede delovanja zdravil in njihovih stranskih učinkov se ji zdi pomembna. Iz tujine poročajo tudi o nekaterih premikih pri zdravljenju te bolezni. V Združenih državah Amerike so izdelali študijo, ki naj bi kmalu dosegla tudi Evropo. Izsledke raziskave in nov način zdravljenja bi rada spoznala tudi Tonjina družina. Spoznanje, kakšno bolezen ima Tonja, je bilo za njena starša zelo hudo. Ves čas ji pomagata po svojih najboljših močeh. Z vsem srcem skrbita zanjo in upata na čudežno zdravilo iz tujine, ki bi njuni hčeri omogočilo boljše in karseda normalno življenje. Da bi čudež postal resničnost, želimo tudi mi. TINA STRMČNIK Foto: osebni arhiv REPORTAŽA 29 Decembra še v vesolju, marca Astronavt Randy Bresnik je navdušil Zgornjesavinjčane in ti so navdušili njega -Randolph Bresnik z Breznikovo krvjo ob Savinj Med astronavti je kar nekaj takšnih, ki imajo slovenske korenine. Poleg Randolpha Bresnika je med njimi Sunita Wiliams, katere prababica je bila Slovenka. Slovenskega rodu sta tudi Ronald Sega in Jerry Linenger, ki ima slovensko babico. Tudi nekateri znanstveniki NASE so slovenskega rodu. Astronavt Randy Bresnik je prinesel županoma Cirilu Roscu iz Luč in Franju Naraločniku z Ljubnega (na fotografiji sta od leve proti desni) zastavici obeh občin. Gre za namizni zastavici, ki ju je ponesel v vesolje. Astronavt je predstavil svoje prednike, močno povezane z Zgornjo Savinjsko dolino. Ti so jo zelo radi obiskovali. »V Lučah sem prvič. Čudovito je spoznavati družinsko zgodovino in srečevati daljne sorodnike,« je v nedeljo v tem kraju povedal ameriški astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik. Decembra se je vrnil z mednarodne vesoljske postaje, kamor je ponesel tudi namizni zastavici občin Ljubno in Luče. V obeh krajih so ga v nedeljo sprejeli z velikim navdušenjem. Bresnikova prababica se je v Ameriko preselila z Ljubnega, pradedek je bil iz sosednjih Luč. Astronavtovi predniki so imeli z obema krajema in s tamkajšnjimi sorodniki tesne stike, ki so bili v zadnjem obdobju prekinjeni. Randyju, ki je lani septembra srečal abrahama, so stari starši o Zgornjesavinjčanih in Zgornji Savinjski dolini povedali veliko zanimivega. Pred dvema letoma se je odločil, da bo te korenine spoznal na licu mesta, in se je podal v Zgornjo Savinjsko dolino. Ni imel sreče, saj mu je uspelo raziskati le korenine na Ljubnem. O takratnem obisku ameriškega astronavta se je seveda hitro razvedelo. Pozneje sta zgor-njesavinjski občini natančno poizvedli o Bresnikovih koreninah. Še več, med astro-navtovim drugim obiskom, in sicer na zadnjo nedeljo, sta mu župana Ciril Rosc in Franjo Naraločnik izročila njegov rodovnik tako po luški kot po ljubenski strani. Rodovnik je sestavljen kar za tristo leto nazaj, vse od takrat, ko so začeli župniki uporabljati krstne knjige. Srečanja sorodnikov Izkazalo se je, da živi na Ljubnem in v Lučah kar nekaj Randyjevih daljnih sorodnikov. V nedeljo jih je najprej obiskal na Ljubnem, in sicer na Šlosarjevi domačiji na Forštu, kjer je živela prababica, nato jih je srečal še v Lučah. Tam je njegova daljna sorodnica tudi ravnateljica osnovne šole Andreja Urh. »Randyjev dedek, ki je govoril slovensko, je Luče še obiskoval. Takrat sem bila stara komaj deset let, vendar se ga spomnim,« je povedala Urhova. Obiski z druge strani luže so bili takrat seveda redkost. »Veseli smo, da je Randy poiskal svoje korenine, in se bomo tudi v prihodnje še kaj pogovorili,« je dodala. »Sem Randyjev mali stric v petem kolenu. Brat mojega dedka je bil Randyjev pradedek,« nam je povedal Lučan Anton Pečovnik, ki se je rodil približno desetletje po drugi svetovni vojni. »Randyjev dedek nas je pogosto obiskoval. Iz otroštva se spominjam, da nas je obiskal približno vsakih pet let,« je še obujal spomi- ne Pečovnik. Takrat je bila v Zgornji Savinjski dolini še revščina, bili so težki povojni časi. Bresnikovi so v Luče kot pomoč pošiljali pakete, v katerih so bila predvsem oblačila. Antonova mama, ki je bila priučena šivilja, je prejete obleke popravljala. Ženske obleke so bile pisane, Lučani so jim rekli, da so »rožaste«. »V Jugoslaviji smo takrat nosili obleke bolj žalostnih barv,« se spominja. Anton hrani fotografijo, na kateri sta z bratrancem fotografirana v mornarskih belih oblekah. »Ko so nas obiskali sorodniki iz Amerike, so starejši skupaj obujali spomine na otroštvo in si pripovedovali, kako živijo tam in kako pri nas. Opazil sem tudi, da so bili sorodniki iz Amerike zelo >šparovni<, če se izrazim po luško,« je še povedal Pe-čovnik, po domače Vrtnikov. Njegova mama je ostanke kosila vrgla prašičem, sorodniki iz Amerike pa so ji pravili, naj to hrano prihrani, da jo bodo povečerjali. Kot se spominja Pečovnik, je bilo po smrti ameriškega strica Alberta Bresnika med sorodniki na obeh straneh luže vedno manj stikov. Albert je bil v Sloveniji nazadnje malo pred njeno osamosvojitvijo. Ko je astronavt Randy pred dvema letoma prvič obiskal Zgornjo Savinjsko dolino, svojih daljnih sorodnikov Breznikov v Lučah niti ni mogel takoj najti, saj imajo danes drugačne priimke. H koreninam Nedeljskega obiska in srečanja so bili zelo veseli tako Zgornjesavinjčani kot tudi astronavt. Ta je prišel v dolino s svojo družino. Prišel je s soprogo, sinom in hčerko, ki se je rodila med njegovim prvim obiskom vesolja, leta 2009. Zgornjesavinjčani so se srečali s svoje gore listom na prireditvi v dvorani v Lučah, ki je bila nabita do zadnjega kotička. »Sto enajst let po tistem, ko je odšel njegov praded v Združene države Amerike, se je v Luče vrnil njegov vnuk,« je vzneseno pozdravil nevsakdanjega obiskovalca luški župan. »Pri nas so bile od takrat tri vojne in tri države, vendar sorodstvene vezi ostajajo,« je župan spomnil zbrane, ki so rojaku iz vesolja kar naprej navdušeno ploskali. Učenci luške osnovne šole, kjer je bila prireditev, so astronavtu predstavili šolo in pripravili krajši kulturni program. Sledila je videopred-stavitev Luč in Ljubnega, kjer so Bresniku predstavili vse najboljše, kar imajo v teh krajih. Flosarski bal, smu- Astronavtova daljna sorodnica je tudi Andreja Urh, ravnateljica šole v Lučah. Njegovega dedka je spoznala kot desetletna deklica. čarske skoke, tovarno KLS, ljubenske cvetnonedeljske »potice«, Snežno jamo, muzej na prostem Koklejske ka-šte ... Astronavt je zbranim nato sam predstavil svoje zgornjesavinjske korenine in to v besedi in sliki, to je na starih fotografijah. Randyjev praded Ivan in ljubenska prababica Kristina Šimonc sta se poročila v Ameriki, ko sta bila stara dvajset let. Prastara starša sta se poročila v Milwaukeeju in sta imela tri sinove, med njimi Randyje-vega dedka Alberta, pogostega obiskovalca Luč. Dedek je bil fotograf v Hollywoodu. Vesoljske poti Astronavt je nato zbranim, ki so ga zelo pozorno poslušali, podrobno predstavil - v besedi in sliki - še svoje vesoljske poti in temeljite priprave nanje. Leta 2009 je bil v vesolju deset ur z rake-toplanom Atlantis, lani 139 dni na mednarodni vesoljski postaji Sojuz. »Neverjetno, Daljni sorodnik Anton Pečovnik se še spominja Bresnikovih povojnih paketov iz Amerike. kako pozorno poslušate, čeprav je med občinstvom veliko otrok,« je pohvalil Bresnik Zgornjesavinjčane. Predstavil jim je tudi različne fotografije, posnete iz vesolja in z različnih koncev sveta, med njimi tudi iz Slovenije. Zbrani so ga na koncu spraševali vse mogoče, od tega, kako v vesolju občutiš, kje je zgoraj in kje spodaj, do tega, če meni, da bivajo v vesolju tudi vesoljska bitja. Odgovoril je tudi, da je lani v vesolje letel s hitrostjo 25 tisoč kilometrov na uro. Ob koncu srečanja je Lu-čanom in Ljubencem »vrnil« zastavici občin Ljubno in Luče, ki ju imel s seboj v vesolju. Navdušeni Zgor-njesavinjčani so ga seveda povabili, naj se mednje še vrne. »Nedvomno se bom še vrnil,« je odgovoril. V njegovem glasu je bilo mogoče čutiti odločno prepričanje, da bo to nedvomno storil. BRANE JERANKO Foto: GrupA Astronavt Bresnik je prišel na Ljubno in v Luče s svojo soprogo ter z otrokoma. 30 PORTRET Njena strast ostaja keramika Mojca Šon iz Žalca predana poslikavi keramičnih vaz in nakita - Stara Schützeva keramika kot nakit s sodobnim pridihom Izpod njenih prstov na keramičnih vazah in nakitu nastajajo najrazličnejši prefinjeni vzorci, ki so ravno pravih oblik in barv, da gledalca očarajo s svojo celovito podobo. Mojca Šon namreč pri poslika-vah ničesar ne prepušča naključju. Skrbno načrtuje in izpelje prav vsako podrobnost, o čemer priča tudi njena aktualna razstava v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Na ogled je postavila keramične vaze, nakit in Schützevo keramiko v sodobni preobleki ter s tem širši javnosti predstavila svoj umetniški svet, ki je tesno povezan s keramiko. Vanjo se je zaljubila že pred leti, ko se je po izteku statusa študentke zaposlila v Keramični industriji Libo-je, kjer je bila petnajst let zaposlena kot oblikovalka vzorcev. »Tega časa se spominjam z nostalgijo, saj sem v tem delu neizmerno uživala. Bilo je dinamično, veliko sem potovala, obenem sem se lahko veliko posvečala tudi raziskovanju,« pravi Mojca Šon, ki ji leta 2009 po stečaju podjetja najprej ni bilo lahko. Končala je študij in se kasneje posvetila poučevanju, a svet poslikave keramike je zanjo še vedno ostal na prvem mestu. Od keramičnih vaz do nakita Njena velika ljubezen so že od nekdaj poslikave keramičnih vaz in lončkov. Ker gre za dolgotrajno delo, ki ji lahko vzame tudi teden dni, v Sloveniji pa se od takšnih izdelkov ne da preživeti, se je morala takoj po izgubi zaposlitve znajti nekoliko drugače. Usmerila se je v izdelavo in poslikavo keramičnega nakita, za kar je povsem po naključju dobila idejo na eni od delavnic, ki jih je vodila. »Ena od akademskih slikark mi je rekla, da so na vazah super vzorci, a mi zagotovo vzamejo ogromno Profesorica likovne umetnosti Mojca Šon je zaljubljena v poslikave keramičnih vaz in nakita. Izpod njenih prstov nastajajo najrazličnejši prefinjeni vzorci, na katerih prav noben delček ni prepuščen naključju. časa. Svetovala mi je, naj naredim le en vzorec, preostali del pa naj zgolj pobarvam. Začela sem razmišljati, zakaj se ne bi lotila izdelovanja nakita, ki je veliko manjši in s tem lažji za natančno poslikavo,« se spominja. Odziv je bil zelo dober, zato ga izdeluje še danes. Lotila se je prav projekta oživitve dvesto let let starih Schiitzevih keramičnih modelov. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje je napravila odlitke in jih poslikala. Uporabno ali Dekorativno? Njena tokratna razstava v avli domu II. slovenskega tabora, ki jo je poimenovala Uporabno ali Dekorativno in bo na ogled še do 22. marca, je razdeljena na tri zaokrožene sklope - keramične vaze in nakit ter keramičen nakit, izdelan po dvesto let starih Schützevih modelih. »Originalni modeli so shranjeni v depojih. Razmišljala sem, kako bi jih lahko oživili. Spomnila sem se, zakaj ne bi teh reliefnih kosov spremenila v nakit. S tem bi povezala tradicijo s sedanjostjo,« opiše povod za nastanek te serije. Najprej je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje napravila odlitke keramike in jih nato poslikala nekaj na star, tradicionalen način, spet drugi del po svoje. Pri tem še ni rekla zadnje besede, v mislih že ima nadaljevanje te serije, ko bodo obeski zaživeli na ogrlicah. Nadvse rada je slikala Šonova se je s čutom za likovno umetnost že ro- Poslikava vaze ji vzame tudi teden dni. Tudi na Kanarskih otokih Še tako majhen košček keramike obravnava kot zaokroženo celoto, na katero naslika vzorec. Sama ali s pomočjo modelčkov ga oblikuje iz bele ali rjave gline, od česar je nato odvisen videz barve, ki jo nanese nanj. Po naročilu, kot prizna, ne dela najraje. »Zelo nerada izdelujem enake kose, zato ni >šans<, da bi sprejela naročilo tridesetih enakih kosov nakita. Seveda so tudi izjeme. Če nekdo vzame kakšen narejen kos, temu prilagodim še vse ostale.« S certifikatom obrtne zbornice dokazuje, da gre za izdelke umetnostne obrti, za njihovo prodajo pa ima urejeno osebno dopolnilno delo. Z nakitom in nekoliko manj z vazami in lončki, pri katerih gre za dražje predmete, se pojavlja na različnih umetniških sejmih. Še pred približnom letom je med poletjem največ prodajala v središču Kranjske Gore, a lani se je zaljubila v Kanarske otoke, kamor jo je kot turistko pot sprva zanesla povsem naključno. Potem ko je prepotovala že velik del Evrope, se je namreč želela znebiti še strahu pred letenjem. Očitno ji je to dobro uspelo. Na Kanarske otoke se je do zdaj vrnila že trikrat, nazadnje med poletnimi in krompirjevimi počitnicami. »Tam prodaja v smislu »papirologije< ni tako zahtevna kot v Sloveniji, kjer je treba narediti vse mogoče, da na sejmu sploh lahko prodajaš, vendar je po drugi strani treba imeti poznanstva in o tebi se mora širiti dober glas,« pojasni Šonova, ki naslednjo pot na Kanarske otoke načrtuje za prvomajske praznike. dila. Že kot osnovnošolka je veliko risala, čemur je namenila ves svoj prosti čas. Še danes se spomni, kako ji je pri tem pomagal starejši brat. »Pokazal mi je, kako se kakšna stvar osenči. In tako sem senčila pobarvanke in punčke, ki sem jih risala.« Ni bilo presenečenje, da se je po osnovni šoli vpisala v srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani, kjer je z lahko opravila sprejemne izpite in se kasneje odločila za študij likovne umetnosti na pedagoški fakulteti. Še pred uradnim koncem jo je premamilo delo v Kili Liboje. Po zaprtju tovarne je dokončala študij in opravila pripravništvo. Danes poučuje pouk podaljšanega bivanja v Podružnični osnovni šoli Trje. Nekaj časa je kot izredna profesorica v šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti poučevala tudi snovanje dekoracij interierja in eksterierja v višji šoli, že sedmo leto pa v programu organizator socialne mreže sodeluje kot nosilka predmeta animacija z umetnostnim izražanjem. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Prav vsakega koščka nakita se loti resno in natančno, zato njeni končni izdelki med ljudmi vedno znova jemljejo dih. PORTRET 31 Nekoč domišljijsko, danes na las podobno naravnemu Martina Felicijan Vransko spremenila v prestolnico rož iz papirja Po njeni zaslugi si je bilo pretekli konec tedna na Vranskem že peto leto zapored mogoče ogledati več tisoč cvetov iz krep papirja, ki so jih na ogled postavili izdelovalci z vseh koncev Slovenije. »Njihovi izdelki so vsako leto lepši tudi zaradi naše razstave, ki je, kot čedalje bolj opažamo, tudi učilnica za izdelovanje rož,« pravi Felicijanova, ki je poleg tega, da je ljubiteljica ohranjanja tovrstne kulturne dediščine, tudi zaprisežena prostovoljka in humanitarka. Po njeni zaslugi so na Vranskem v začetku devetdesetih let dobili župnijsko karitas in nekaj let kasneje še pomoč na domu ter dom upokojencev sv. Rafaela. Razstava vsako leto znova ruši re- na eni od razstav vezenih prtičkov. in vence ob smrti, dekleta so fantom, Ker je bil odziv presenetljivo dober, se je s preostalimi izdelovalkami odločila, da bodo naslednje leto pripravile skupno razstavo. korde. Nič drugače ni bilo letos, ko si jo je že prvi dan ogledalo skoraj toliko obiskovalcev kot v preteklih letih v obeh dneh skupaj. Še posebej so se potrudile domače izdelovalke, združene v sekciji Vranske rož'ce, ki so za letošnjo rdečo nit izbrale poroko. V šopke in aranžmaje so vpletle več kot tisoč različnih vrtnic bele, svetlo roza in svetlo zelene barve ter s tem postavile piko na i letošnji razstavi. Ideja zanjo se je Martini Felicijan pred približno petimi leti porodila povsem samodejno. Po nekaj letih izdelovanja je cvetje iz papirja na ogled postavila Kot naravno cvetje Izdelovanje tovrstnih rož ima na Slovenskem dolgo tradicijo, ki sega v leto 1860. Zaradi cene papirja cvetje sprva ni bilo dostopno vsem. Najprej se je začelo pojavljati pri bogatejših meščanih, šele kasneje se je počasi preselilo na podeželje, kjer se je v marsikateri hiši ohranilo do danes. Z njim so krasili poročna slavja, cerkve ko so odhajali k vojakom, iz teh rož poklanjala »pušlce«. »Nekoč ni bilo možno kupiti rezanega cvetja. Dosegljivo je bilo le poleti, pozimi pa so zato za dekoracijo uporabljali rože iz papirja,« pojasni Felicijanova. Smernice izdelovanja so se v teh letih spreminjale. Če so nekoč prisegali zgolj na domišljijske cvetove, izdelane iz najrazličnejših barvnih kombinacij, so v zadnjih letih vedno bolj priljubljene rože, ki so povsem podobne naravnim. Na razstavi si je bilo zato mogoče ogledati travniško cvetje, rože z domačega vrta, iz cvetličarn in nenazadnje planinsko cvetje. Otroštvo na kmetiji Felicijanova je otroštvo preživela na kmetiji v Galiciji. Pri dvajsetih letih se je poročila in preselila na Vransko, kjer zdaj živi že petdeset let. »Do sedemnajstega leta sem bila pravo kmečko dekle, ko se je naenkrat v meni prebudila želja po dodatnem izobraževanju. Vpisala sem se na gostinsko šolo in pridobila izobrazbo za poklic ku harice. Med opravljanjem praktičnega pouka sem na Vranskem spoznala moža, s katerim bova letos poročena že petdeset let.« Rodile so se jima tri hčere, kasne- Domače izdelo-valke, združene v sekciji Vranske rož'ce, so za letošnjo ЧЦ rdečo nit izbrale poroko. V šopke in aranžmaje so vpletle več kot tisoč različnih vrtnic bele, svetlo roza in svetlo zelene barve ter s tem postavile piko na i letošnji razstavi. Smernice izdelovanja so se v teh letih spreminjale. Če so nekoč prisegali zgolj na domišljijske cvetove, izdelane iz najrazličnejših barvnih kombinacij, so v zadnjih letih vedno bolj priljubljene rože, ki so povsem podobne naravnim. je sta dobila šest vnukov, ki so zdaj že vsi polnoletni. Z izdelovanjem rož iz krep papirja se je konkretneje srečala šele na Vranskem, kjer je bila ta tradicija še živa. Posvetila se ji je, ko so vse tri hčere odšle na študij in ji je v prazni hiši ostalo več prostega časa. Za zdaj je za izdelovanje uspela navdušiti svojo najstarejšo hčer in 22-letno vnukinjo, ki končuje študij razrednega pouka. Pobudnica ustanovitve Karitas S prostovoljnim in humanitarnim delovanjem je veliko doprinesla tudi lokalni skupnosti. »Mama me je dobrodelnosti učila brez besed. Ženskam, ki so hodile pomagat na kmetijo, je zvečer skrivaj v žep vtaknila še kakšno jajčko, klobaso in kruh,« se danes spominja Felicijanova, ki je bila v začetku 90. let pobudnica ustanovitve župnijske karitas na Vranskem. Svojo idejo je najprej predstavila župniku, ki ni bil najbolj navdušen, a ji obenem tudi ni nasprotoval. Projekta se je lotila zelo resno. Udeleževala se je različnih izobraževanj in poskušala Karitas karseda približati čim širšemu krogu ljudi. Zbiranja denarja so se lotili na različne načine. Tudi z izdelovanjem cvetja iz krep papirja. Pomagali niso le domačinom, temveč so med vojno na Hrvaškem prizadetemu prebivalstvu pošiljali pomoč s tovornjaki. V sklopu Karitas je bila nenazadnje tudi pobudnica vzpostavitve pomoči na domu na Vranskem. »Imam srečo, da je župan vedno znal prisluhniti mojim idejam. Za izvajanje smo morali namreč zadostiti vsem zakonskim predpisom, da je država odobrila sofinanciranje.« Za dom upokojencev zbirala denar Še posebej veliko županovo podporo je potrebovala pri ideji o vzpostavitvi zavoda sv. Rafaela, ki je pred dvanajstimi leti zaživel prav po njeni zaslugi. »O njem sem začela razmišljati, ko je Metka Klevišar na enem od predavanj izpostavila, da so vizija Karitas majhni domovi upokojencev v domačem kraju. Po desetih letih premišljevanj Izdelovanje tovrstnih rož ima na Slovenskem š dolgo tradicijo, ki sega v leto 1860. Zaradi cene papirja cvetje sprva ni bilo dostopno vsem. o tem sem se le odločila, da idejo povem na glas. Najprej sem odšla do župana, ki me je takoj podprl. Župnik spet ni bil proti, a tudi ni bil najbolj navdušen, saj je vedel, da bo to spet prineslo dodatno delo.« A Felicijanova je zagrizla tudi v to. S sodelavci je hodila od hiše do hiše in prosila za denar za gradnjo doma, ki sta ga sicer zgradili občina in župnija. Z zavodom sv. Rafaela je še danes tesno povezana. Oskrbovance je še pred leti kot prostovoljka obiskovala vsak dan, v zadnjem času le nekajkrat na teden. Vodila je različne krožke, med njimi tudi vezenje, saj je bila nenazadnje tudi ustanoviteljica sekcije vezilj Snežinka Vransko. Njeno udejstvovanje sta opazili tudi Občina Vransko in Škofija Celje. Prva ji je podelila občinski grb za življenjsko delo na področju prostovoljstva in humanitarnosti in druga priznanje škofije. ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA 32 PORTRET Kameleonska slaščičarka Ines Šentjurc iz Celja je po letih iskanja našla svojo podjetniško pot Če ste ljubitelji sladkarij, se vam bodo ob tem zapisu in fotografijah zagotovo pocedile sline. Nič hudega, privoščite si kakšno sladko dobroto in to brez slabe vesti. Če je narejena doma iz kakovostnih sestavin, toliko bolje. Tako razmišlja tudi Celjanka Ines Šentjurc, ki pravi, da že samo ime slaščica pove, da je sladka in da je v njej sladkor. Sama ne sledi pravilom sodobnega nadomeščanja sladkorja z umetnimi sladili, ampak pri peki svojih slastnih piškotov, peciva in tort uporablja samo rjavi trsni sladkor. Ob sobotah jo lahko srečate na celjski tržnici, druge dni na sejmih v regiji in širše, ponekod tudi v trgovinah in lokalih. Na tržnici ponuja lično pakirane »cookieje«, piškote, kakršne poznajo Američani, različnih okusov, od takšnih z mlečno, s temno ali z belo čokolado do tistih z lešniki in mandeljni, ki so povsem brez moke. Pri prodaji ji pogosto pomaga sin Idris, gimnazijec, ki mu je to v veselje in vsakomur strokovno razloži, kakšne dobrote se skrivajo pod blagovno znamko Kameleon - slastne ideje. Naravno in malo drugače Ines ima delavnico v domači hiši, zato v njej diši že sredi dopoldneva, ko pripravlja limonino pecivo in čokoladni fondant, ki ju ob običajnih »cookiejih« ponudi naslednji dan na tržnici. Nekateri kupci prihajajo redno, a pravila, koliko in kaj bo šlo najbolj v prodajo, ni. Celjani so bolj tradicionalisti, ugotavlja, in jih občasno skuša navdušiti nad čim novim. »Na pomarančno marmelado s čili-jem in kivijevo z rdečim poprom so se že navadili,« se smeji Ines, ki je tudi mojstrica tort, ki jih naredi po naročilu, našli pa jih boste tudi v kakšnem lokalu. A pri tem ne mara umetnih mas in barvil. »Moje torte so klasične, rjave so zaradi čokolade, bele zaradi smetane ali rožnate zaradi sadja. Ines Šentjurc v svoji delavnici, kjer prostora sicer ni veliko, vendar je v njej vse, kar potrebuje za pripravo slastnih slaščic f Stranke vedo, da ne delam tort s tičino maso. Nekateri veliko dajo na to, da so torte polne figur, potem pa rečejo, da so vse to odstranili in pojedli samo kremo in biskvit ...« »Navadna« kuharica? Njena odločitev za samostojno podjetniško pot je zorela dlje časa, le pogum je morala zbrati za to. Zanimivo je, da nekoč ni rada kuhala. »Ko sem še študirala v Mariboru, sem si pogrela, kar je mama skuhala. Če ni bilo tega, sem jedla sendviče in čokolado. To sem imela vedno rada.« Pred približno dvajsetimi leti je šla prvič v Belgijo, kjer je spoznala različne kuhinje in začimbe, in to jo je začelo zanimati. Zakaj Belgija? »Imela sem vsega dovolj, videla sem oglas za priložnostno delo in sem šla.« Pazila je otroke, pse, delala v pubu ... Ko se je vrnila, je delala različne stvari, saj je imela - COOKIEMANIA - :^COOKIEM/ »Za nobeno odločitev mi ni bilo nikoli žal.« diplomo iz ekonomije in turizma. Leta 2006 je šla na vinski festival v Ljubljano in poslušala predavanje Jožeta Rozmana, nekdanjega urednika revije Vino, o spajanju vina in hrane. »Tako me je navdušil, da sem ga vprašala, kje bi se lahko kaj več naučila o tem. Poslal me je na biotehniško fakulteto na tečaj za vinske degustatorje, za učenje o kuhanju pa mi je svetoval razne tečaje. In sem šla. Ob koncu leta 2008, ko sem delala za eno od vinskih kleti, sem se odločila, da je tega dovolj in da bom šla na svoje. Pustila sem službo, ki je bila sicer super, me pa ni bilo skoraj nič doma in sem otroka videla samo zvečer.« Za razmislek, kako naprej, si je vzela mesec dni in šla na potovanje v Vietnam in Laos. »Imam namreč tri strasti: peko in kuhanje, vino in potovanja,« pojasnjuje sogovornica, ki je po vrnitvi končala poklicno šolo za kuharje v Celju. »Vsi so se mi smejali: >A zdaj boš pa ob končani diplomi navadna kuharica? < >Bom,< sem jim odgovarjala, >z veseljem in s ponosom.<« Božanski »cookieji« Na potovanju v New York je poskusila božanske »cookieje«, ki so jo obsedli. Želela je najti recept za čim bolj podobne. »To mi še vedno ni uspelo, verjetno so krive sestavine, ki so drugačne. Že pri primerjavi med našo in belgijsko ponudbo so razlike,« ugotavlja slaščičarka, ki čokolado za svoje sladke dobrote dobiva iz Belgije, ostalo so lokalno pridelane sestavine. Tako so jo obsedli »cookieji«, ki so odtlej njena rdeča nit. Vmes je vodila tudi kuhinjo v celjski restavraciji Muha kuha, ki je, dokler je delovala, ponujala zanimive jedi z nekoliko drugačnimi okusi. »Po enem letu sem hotela nekaj drugega, želela sem na slaščičarsko prakso v Francijo, a na številne prošnje nisem dobila niti odgovora.« Tako se je spomnila Belgije, napisala nekaj prošenj in vrhunski slaščičar jo je povabil na prakso. Le v šolo bi se morala vpisati, da bi zadostila formalnostim. A nato je dobila klic še iz druge slaščičarne, da potrebujejo nekoga, ki bi ga zaposlili za dva meseca. Vrnitev domov Takoj je sprejela ponudbo in v Belgiji ji je bilo tako všeč, da se je odločila, da se bosta s sinom preselila tja. Zadovoljna sta bila s tamkajšnjim življenjem, a ko so se začeli teroristični napadi, vzdušje ni bilo več tako prijetno. Pogrešala sta tudi naravo in tukajšnje prijatelje. Ob tehtanju argumentov je za malenkost pretehtala odločitev za Slovenijo. Še zdaj nista čisto prepričana, ali je bila odločitev prava, ugotavlja »Sin je moj kritik, ki odkrito pove, kaj je v redu in kaj ne.« Ines, sploh po nedavnih počitnicah, ko sta spet obiskala Belgijo in obudila kopico lepih spominov. Ko sta se vrnila v Slovenijo, je Ines najprej iskala službo, a ni našla primerne, zato je konec leta 2016 krenila na svojo pot. »Če mi je v tujini uspelo, zakaj mi ne bi še tu?« si je rekla in zasnovala Kameleonove slastne ideje. Za ime se je odločila, ker se kameleon spreminja in prilagaja razmeram tako kot ona. Poleg tega slaščičarstvo ni edina stvar, ki jo želi početi, a glede podrobnosti je še skrivnostna. S svojimi izdelki bi rada uspela tudi v tujini, a se zaveda, da bo morala za to narediti več pri promociji. Za zdaj je reklama od ust do ust najboljša in najbolj zanesljiva, sploh če ima človek polna usta njenih slastnih piškotov. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA KULINARIKA 33 Bonbonizžabliemin Priprava Za pripravo bonbonov sem v kožico odtehtala 100 gramov sladkor- ja, ki sem mu dolila deciliter vode. Nato sem počasi segrevala. Naknadno sem dodala še veliko žlico medu, 6 listov svežega žaj-blja in 2 vejici svežega timijana. s timijanom Vse skupaj sem zavrela, nato sem temperaturo zmanjšala in pustila rahlo vreti približno 15 minut. Sestavinam sem tako dala čas, da so se dobro prepojile, zeliščem EVI NA ^ KUH'NA Zdravilne kapljice Slovo Evine kuh'ne Po približno 15 minutah sem iz stopljene mase najprej pobrala zelišča. Opozarjam vas, da je masa zelo vroča, zato bodite pri tem še posebej pozorni. Bolje, da kakšen timijanov listek pustite v masi, kot da si ope-čete prste. Sledilo je »oblikovanje bonbonov«. Priporočam, da uporabite navaden pladenj, ki ga prekrijete s papirjem za peko. S pomočjo žlice sem nato nakapljala večje kapljice po papirju za peko. Čeprav sem se trudila, da so bile približno iste velikosti, to niti ni tako pomembno. Tekoče bonbone sem pustila na pladnju počivati. Najprej uro, kot mi je naročila mami, nato sem ta čas kar precej podaljšala, saj se mi niso želeli strditi. Končno strjene bonbone sem pobrala s pekača in jih le še povaljala v sladkorju v prahu. Ta se ne stopi prehitro, kar je pri bonbonih prednost. Stopljeni se namreč med seboj zlepijo, prav tako se prilepijo na naše prste in po možnosti kakšen žep. OCENA Priprava hitra Okus najbolj okusno zdravilo In smo jo le dočakali - pomlad namreč. A nenadno spremembo vremena pogosto spremlja tudi vrsta bolezni in prehladov. Babice pravijo, da jabolko na dan odžene zdravnika stran ... Jaz si pomagam tudi z doma pripravljenimi bonboni, polnimi vitaminov. Hladni dnevi in razmeroma dolga zima so nam pustili posledice. Pozimi jemo vitaminsko revno hrano, kar se telesu spomladi že zelo pozna. Veliko bolj dovzetni smo za bolezni, tudi hitra temperaturna razlika spodbudi kakšen prehlad. Če smo že prehlajeni, strokovnjaki svetujejo, naj ne uživamo sladkorja, ki porablja minerale, poleg tega ni dobro uživati mleka in izdelkov iz njega, saj pospešujejo nastanek sluzi. Skrbimo za hidracijo in ne zbijajmo telesne temperature »na prvo žogo« oziroma če to ni res nujno in ni res visoka. V času prehlada oziroma bolezni se je dobro izogibati tudi svinjskemu mesu, ki naj bi slabše vplivalo na imunski sistem. Če (še) niste bolni, je skrajni čas, da se s preventivnimi ukrepi izognete spomladanskim prehladom. Zdrava in uravnotežena prehrana ter dovolj gibanja so stalni napotki za zdravo življenje. Jaz si pomagam še z doma narejenimi bonboni, ki so polni vitaminov. Nismo pa dočakali le pomladi, temveč tudi slovo rubrike Evina kuh'na. Na nekaj zažganih posod, prismojenih gospodinjskih pripomočkov in več kot 70 receptov sem ponosna, saj sem se iz »hotela mama« preselila v lastno gospodinjstvo in z vami delila svoje kuharske podvige. In če je vsaj kakšna jed - gurmanski hamburger, nutellamisu, buzara, kostanjev štrukelj, presna torta, ribja juha, rižota, rabarbarina pita ali medena hiška - nastala po mojem receptu, sem ponosna. Ali če ste se vsaj kateri od teh stvaritev nasmejali. Ob koncu le še misel: »Kuhanje ШОГП biti zabava! Zabava brez torte pa je navaden sestanek. Dober tek!« EVA POPOVIČ Sprehod med trgovskimi policami Za pripravo bonbonov sem v nakupovalno košarico položila sladkor in sladkor v prahu ter med. Potrebovala sem tudi svež žajbelj in timijan ter navadno vodo. Ц ђ) Namig: za še bolj zdrav recept nekateri priporočajo uporabo rjavega sladkorja. A razlika med belim in rjavim sladkorjem ni velika. Res je, da je rjavi sladkor manj prečiščen, kar pomeni, da vsebuje več mineralov, torej kalija, železa, magnezija in kalcija, vendar v zares majhnih količinah. Rjavi sladkor predvsem drago plačamo. ■' 34 PORTRET S podelitve priznanja za življenjsko delo. Od leve proti desni župan Vojnika Branko Petre, nagrajenec Peter Selčan in podžupan Viki Štokojnik. (Foto: Matjaž Jambriško) Doma glasba, v Vipavi mocarela Peter Selčan je nagrajenec Občine Vojnik za življenjsko delo na kulturnem področju - Dolgoletni zborovodja »Zelo vesel sem, da se je občina spomnila name. To mi zaradi dolgoletnega delovanja na kulturnem področju veliko pomeni,« je povedal letošnji nagrajenec Občine Vojnik za življenjsko delo na kulturnem področju Peter Selčan iz Zlateč pri Novi Cerkvi. Selčan, ki je predsednik Kulturno-ume-tniškega društva Nova Cerkev, je najbolj znan kot dolgoletni uspešni zborovodja različnih glasbenih skupin. »Glasba mi že od mladosti veliko pomeni. Spremlja me od mladih nog, pri čemer se zadnjih petinštirideset let posvečam zborovskemu petju,« je poudaril Selčan. »Starša sta bila pevsko nadarjena, petju se posvečajo tudi moje sestre in bratje,« je predstavil svoje korenine. Njihov dom je bil v znamenju družinskega petja. Selčanova mama se je v življenju povsem posvetila družini in domu, oče je bil kolar. Izdeloval je vozove in je bil tudi »cimerman«, kot so včasih po domače rekli tesarju. »Vedno smo prepevali, pa naj je bila pri hiši dobra ali slaba volja, kakorkoli že,« se spominja. Pri Selčanovih je bilo kar devet otrok, to je pet bratov in štiri sestre. »Vsi smo še pri močeh. Srečujemo se večkrat na leto in skupaj zapojemo,« se veseli srečanj Peter. Peter Selčan je prepeval v osnovni šoli že od drugega razreda, pel je tudi v župnijskem mladinskem zboru. Pozneje na gimnaziji na Reki so imeli v šoli tamburaški orkester, kjer je igral tamburico. Že v gimnazijskih letih je začel igrati v pihalni godbi trobento in v ansamblu pozavno. Tudi pozneje je pel v različnih zborih. Kunejev učenec Leta 1976 je začel peti v moškem pevskem zboru Nove Cerkve. »Čez dve leti je Rafko Gorenšek, ki je vodil ta zbor, vodenje zaradi starostnih težav prekinil. Z ravnateljem šole Tonetom Pešakom in zborovodjem profesorjem Egonom Ku-nejem smo se dogovorili, da bo slednji postal moj mentor. Tako se je začela moja zborovodska pot,« se spominja vojniški nagrajenec za življenjsko delo na kulturnem področju. Kunej, ki je bil zelo upoštevan zborovodja komornega moškega pevskega zbora v Celju, je bil v Novi Cerkvi mentor osem let. »To, da je postal moj mentor profesor Kunej, je bila zame velika čast. Pri njem sem se učil tako dirigiranja kot tudi igranja na klavir,« je povedal Selčan. »Profesor Kunej je prišel na naše vaje, jim sledil in če ni bilo kaj v redu, je na to opozoril. Med vsakim odmorom mi je obrazložil, kaj ni bilo v redu,« je Peter Selčan izbrskal iz bogatih spominov. Preden je prevzel moški pevski zbor iz Nove Cerkve, ki se je takrat imenoval po narodnem heroju Tonetu Tomšiču, je Selčan postal v domačem kraju organist. Kot orglavka je nato Selčana, ki je imel preveč obveznosti, po enem desetletju zamenjala Darinka Stagoj. V vodenje mešanega župnijskega zbora Nove Cerkve ga je uvajal kanonik Alojz Žolnir. »Spomini na ta zbor so zelo lepi. Še vedno se radi srečujemo s starejšimi pevci, ki so prepevali takrat,« je povedal o tem svojem zborovodskem delu. Vodil je tudi mladinski župnijski zbor, iz katerega so nato izšli današnji pevci župnijskega zbora. Peter Selčan občasno še igra na orgle. Moški pevski zbor iz Nove Cerkve namreč vsako prvo nedeljo v mesecu poje pri maši in tako se Selčan še vedno občasno pojavi ob orglah. Domači moški pevski zbor je vodil kar tri desetletja in pol, in sicer s presledki. V zadnjih letih je vodenje tega zbora prevzela mlada zboro-vodkinja Janja Belej. »Z mladimi šolanimi ljudmi se pojavijo nove zamisli, kar veliko pomeni,« opaža dolgoletni zborovodja Selčan. Petje v baziliki sv. Petra Med njegovim vodenjem se je moški pevski zbor na pevskih revijah v Celju zelo dobro uvrščal. Najvišje uvrščena sta bila ponavadi komorni moški pevski zbor in Prešernov zbor, celjska zbora iz središča zborovskega dogajanja. Selčanov zbor iz Nove Cerkve je prejel v knežjem mestu celo lokalno Prešernovo nagrado. Med drugim je zbor posnel dve zgoščenki. Na eni - z naslovom Sonce zahaja - so pesmi Antona Martina Slomška. »Slomšek je bil dve leti kaplan v Novi Cerkvi, zato sem želel, da bi naše glasbene skupine posnele njegove pesmi. Povezali smo se moški pevski zbor, mešani cerkveni pevski zbor, duet Biser in godba na pihala,« je povedal Selčan o tej zgoščenki. Na drugi zgoščenki moškega pevskega zbora so narodne in umetne pesmi, ki se jim zbor vsa leta najbolj posveča. »Včasih smo peli tudi veliko partizanskih pesmi, ki sem jim bil vedno naklonjen,« je povedal Selčan. Gre za zbor z globokimi glasbenimi koreninami, ki sežejo v leta takoj po prvi svetovni vojni. Začelo se je z učiteljem Šinigojem, ki je spremljal pevce z violino. Moški pevski zbor iz Nove Cerkve je celo pel v znameniti baziliki sv. Petra v Vatikanu med mašo, ki jo je vodil slovenski kardinal dr. Franc Rode. Petje v takšni stavbi je bilo seveda posebno kulturno doživetje. Pevce je povabil sedanji mariborski nadškof Alojzij Cvikl, rojak iz Nove Cerkve, ki je takrat živel v večnem mestu. Tam je bil rektor papeškega zavoda Russicum, kjer so pevci iz Nove Cerkve tudi nastopili. Peter Selčan je pred nekaj leti sodeloval pri opereti Miklavž prihaja, ki so jo uprizorili v Novi Cerkvi. Med šestdesetimi nastopajočimi sta bila dva domača zbora, in to moški pevski zbor kot par-klji ter otroški pevski zbor kot angelčki. Po scenariju seveda. Moški zbor je celo sodeloval v filmu o Primožu Trubarju, saj so pevce povabili, da so nastopili večinoma kot statisti. Na Primorskem Peter Selčan je krajši čas vodil tudi druge zbore, tako na primer moški zbor iz Go-tovelj. Bil je tudi umetniški vodja manjših pevskih skupin, Okteta Podoglarji in Okteta Vinska Gora. V domačem kraju vodi Selčan Kulturno-umetniško društvo Nova Cerkev vsega skupaj že dvanajst let, in sicer s presledki. »Želim si tudi, da bi ustanovili dramsko skupino, ki smo jo včasih že imeli. Nekoč smo z nekdanjim ravnateljem šole Pešakom igre že prirejali,« je povedal o svoji želji. Selčan je bil pogosto na odru kot igralec, tudi v glavnih vlogah. Nagrada za življenjsko delo na kulturnem področju (Foto: Matjaž Jambriško) Zadnjih pet let je Peter Sel-čan med tednom na drugem koncu Slovenije, v Vipavi. Tam vodi mlekarno Ekolat, ki izdeluje mocarelo. Mlekarna je v italijanski lasti in izvaža izdelke iz Vipave predvsem v Italijo. »V Vipavski dolini se počutim zelo dobro. Ko je pri nas na Štajerskem še mraz, tam že sije sonce. To je dolina sonca, vinogradov in sadja,« je opisal zares čudovito dolino. »Tudi ljudje so enkratni. Vipavska dolina ima zelo veliko dobrih pevcev in pevskih skupin,« je pripomnil. V domači Novi Cerkvi je zanj seveda najlepše na svetu. BRANE JERANKO Kombinirana poraba goriva in izpusti CO?: 4,0-5,7 lyiOOkm in 106-131 gfkm, emisijska stopnja: EUR06, specifična emisija dušikovih oksidov )N0x); 0,0073-0,0558 g/km, irdi delci: 0,00024-0,00129 gftm. Števila delcev. 0,0983,160 EU/km. Ogljikov dioksid (COJ je najpomembnejši loplogredni plin, ki povzroča globalna segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka a promeia pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čemerno povišanim koncentracijam prizcmnega ozona, delcev PU10 in РШ.5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje inloimacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C0j i? novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO», ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUW partnerju in na spletni sirarn wimsuzukLsi. Slike so simbolične. Akcija velja od 1.1,2018 do 31.3.2018. Priporočene akcijske maloprodajne cene veljajo га nova vozila, za katera bo v obdobju akcije izstavljen račun. Do prejema Magna kartice v znesku 800 EUR so upravičeni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano. SUZUKI FRMOBIL AVTOCENTER AC Fri-Mobil d.o.o. Dečkova cesta 43, 3000 Celje T: 03 425 60 80 M: 031 744 048 E: suzuki@fri-iriobil.si № suzuki.fri-mobil.si Way of Life! AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 35 Čas za potenje ^Če je kateri posameznik v Akademiji zdravega življenja mislil, da se je do zdaj že dodobra spotil in naredil vse, lahko samo zapišemo, da se bo zdaj šele začelo pravo dojemanje telesne aktivnosti. Kineziologa Matevž in Katja iz 24alife sta udeležence projekta do zdaj »izmučila« predvsem do te mere, da imajo vsi, ki do začetka akademij e niso imeli kondicij e, svoje telo pripravljeno na bistveno telesno vadbo. S tem sta naredila ogromno: preprečila sta namreč, da bi se pri komerkoli pojavile poškodbe. Prehajamo v obdobje intenzivnih vzdržljivostnih treningov Kaj skupino zdaj čaka? Vzdržljivostni treningi! Z drugimi besedami: nekateri so v prvem mesecu že izgubili telesno težo, tudi do deset kilogramov. Ampak zdaj se bo izgubljanje teže šele začelo v pravem pomenu besede. To je bistvo akademije. Postopno učenje zdravega načina življenja. Do zdaj so pri skupinskih vadbah in vadbah doma udeleženci delali predvsem vaje za moč, se ogrevali in z aktivnostmi izboljševali kondici-jo. Zdaj bodo to počeli malo drugače. Intenzivneje. Če se malo pošalimo, se bodo šele zdaj začeli potiti na polno. »Vzdržljivostni trening izboljša delovanje srčno-žilnega sistema, poveča vzdržljivost mišic, vpliva na izgubo telesne teže, a tudi na počutje. Povečuje sproščanje hormonov sreče in je pomemben za ustrezno raven krvnega sladkorja,« pravi Matevž Klevže. Sku- . ■ novi tedrifc Skupina naših simpatičnih udeležencev akademije. Videti so spočiti, kajne? Seveda, ker smo jih fotografirali pred vadbo. Skrajno levo in desno kineziologa Matevž Klevže in Katja Plaskan iz 24alife. no bo tako zdaj s kolegico Katjo »pognal« v ciklična gibanja, če se izrazimo po športno. Torej še več hoje, teka, kolesarjenja, plavanja ... Pri tem bodo morali izmenjevati aktivnost in odmor. Torej če bodo hodili, bodo morali nekaj minut hoditi zelo hitro, nato nekaj minut zelo počasi. Gre torej za kontinuirano vadbo, kjer bo ekipa iz 24alife z mobilno aplikacijo nadzorovala srčni utrip udeležencev. Vsak v akademiji bo imel individualni program in točno določeno nalogo, Klevže in Plaskanova bosta z računalniškim sistemom, ko bodo udeleženci vadili sami, natančno vedela, do kakšne zmogljivosti lahko vsak vaje izvaja. Udeleženci bodo to v praksi opazili na mobilni aplikaciji, ki jih bo opozorila takrat, ko bo njihov srčni utrip (upoštevaje vse zdravstvene težave in zmogljivost telesa) previsok ali v varnem območju. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Celjanka, sicer tudi pevka, energična Tatjana Dremelj zdaj »pili« tudi svojo postavo, ne samo glas. cm »Ubiti so,« se je nasmejala Katja Plaskan po skupinski vadbi. 589, 590, 600! Bravo! Šalimo se. Toliko sklec sicer ni naredil. Jih je pa moral kar nekaj na skupinski vadbi. »Čutim izrazit pozitiven preobrat v kondiciji,« je dejal Jože Dimec. Do zdaj je tudi on izgubil že skoraj deset kilogramov. OGREVANJE i Zakaj? Ker z njim pripravimo telo , na povečan napor (dvig telesne . temperature). Kdaj? Pred vsako telesno aktivnostjo. ^^ Kako? S splošnim ogrevanjem, z dinamičnimi gimnastičnimi vajami ali s specialnim ogrevanjem (značilno za športnike). r Koliko? Sedem do deset minut. RAZTEZANJE Zakaj? Ker poveča gibljivost v sklepih, sprosti mišice, poveča elastičnost tkiv, zmanjša možnost poškodb in hitreje obnavlja mišice. Kako? Z dinamičnim raztezanjem (ogrevanje), s kratkimi raztegi ali statičnim raztezanjem (po vadbi). 36 AKCIJA SEDMA SEZONA AKCIJE, foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja 1. Jan Tržan G-3.d, SŠGVO V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol v okviru Šolskega centra Celje: ■ SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA (SŠGVO) ■ SREDNJE ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE (SŠSMM) ■ GIMNAZIJE LAVA (GL) ■ SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO (SŠKER) V sedmi sezoni akcij e Naj maturantka in naj maturant lahko bralci ponovno izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Februarska zmagovalca ste izbrali, to sta Monika Vrečko in Andraž Hrastnik. Ta in prihodnji mesec boste izbirali med novimi kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega. Finalni del bo maja in v prvi polovici junij a. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - skuter in električno rolko - pomerila na javni prireditvi, ki bo 22. junija na Glavnem trgu v Celju. Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata ves tisti mesec, ko je ta predstavljen s portretno fotografijo. V eni od izdaj časopisa se bo predstavil tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V finalnem delu lahko sto točk podelita še enkrat. Pravila glasovanja Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAJ MATURANTKA IN NAJ MATU^H a« в iMiwli tow 2 Urban 3. Larisa Lesko-Čanžek všek Potočan G-4.a, SŠGVO G-4.a, SŠGVO 4. Melisa Hukarević G-4.b, SŠGVO 5. Urban Selič S-4.a, SŠSMM 6. Alenka Povše S-4.b, SŠSMM 7. Jaka 8. Sebastjan 9. Kaja 10. Žiga 11. Anja Jahn Osrečki Martini Rajh Lesnik S-4.b, SŠSMM M-4.c, SŠSMM M-4.d, SŠSMM M-4.d, SŠSMM M-4.e, SŠSMM CV 12. Samo Žager M-4.e, SŠSMM 13. Klemen 14. Blaž 15. Matevž 16. Aleksandra 17. Luc 18. Lara Rajter Rakun Zdolšek Keše Oven Skaza Kolar M-2.f, SŠSMM M-2.f, SŠSMM 4.a, GL 4.a, GL 4.b, GL 4.b, GL 19. Nik Leban 4.c, GL 20. Eva Jurhar 4.c, GL 21. Blaž Trafela 4.e, GL 22. Laura Lugarić 4.e, GL 23. Vid But 4.d, GL 24. Zala Silovšek 4.d, GL C^--Kaja Martini www.nt-rc.si 29.Gašper Trupej E 4.b, SŠKER 30. Gašper Rataj R 4.a, SŠKER 31. Ana Bombek R 4.a, SŠKER 32. Nejc Tevč R 4.b, SŠKER Glasujem ZA naj maturanta / naj maturantko Pod zaporedno številko: ^^ Ime in priimek: _ Podatki o osebi, ki je glasovala: \ Ime in priimek: Ste naročnik Novega tednika? ■ da ■ ne Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. aprila. Zmagovalca marčevskega kroga glasovanja bomo objavili 5. aprila. Glasujte za svojega kandidata Tudi letos se sodelovanje v akciji splača, saj sta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter in električna rolka! Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. FRMOBILcity/c Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado. Klemen Rajter AKCIJA 37 10. Žiga Rajh II Anja lesnik' v Samo-Žager- 38 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Zavestno brisanje nezaželene celjske zgodovine Povsem po naključju sem izvedel, da je bilo dedičem po vojni umorjenega Erwina Petritschka v denacionalizacij-skem postopku vrnjeno leta 1945 zaplenjeno zemljišče z zgradbo, v kateri je bilo od maja do septembra 1945 tabo- rišče za sirote, ki jim je komunistična oblast zaprla starše in jih večino tudi izvensodno pomorila. Kot sem obveščen, Mestna občina Celje doslej ni pokazala interesa, da bi to zgradbo kupila ter poskrbela za njeno obnovo, čeprav bi jo zaradi njenega zgodovinskega pomena morala že zdavnaj proglasiti za kulturni spomenik občinskega pomena. Mislim, da je vsakemu kolikor toliko razgledanemu Slovencu še kako dobro znano, kaj se je dogajalo v otroškem taborišču Petriček leta 1945, saj je Ivan Ott že leta 1991 v knjigi Ukradeno otroštvo opisal žalostno usodo v njem zaprtih otrok, poleg tega je bil kasneje o teh otrocih posnet tudi film, ki smo si ga lahko celo dvakrat ogledali na televiziji. Če je res, da mestna občina ni zainteresirana, da bi to zgradbo odkupila, tega ni mogoče razumeti drugače, kot da na ta način zavestno želi zabrisati tisti del celjske povojne zgodovine, ki ideološkim in političnim naslednikom komunistične oblasti ne ustreza. Takšno mojo domnevo potrjuje tudi to, da Mestna občina Celje leta 2016 za mojo knjigo Celje v plamenih revolucije, ki opisuje revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih, ni hotela prispevati niti evra in sem jo moral pri Celjski Mohorjevi družbi izdati v samozaložbi, zaradi česar je lahko izšla v zelo majhni nakladi. Da je bilo zanimanje med Celjani veliko, dokazuje to, da je bila takoj razprodana. Opisan pri- mer je še toliko bolj čuden, ker mi je mestni svet Mestne občine Celje za »prispevek s področja raziskovalnega zgodovinopisja, ki ima trajen pomen za Celje in Slovenijo«, leta 2009 celo podelil srebrni celjski grb. Na drugi strani je ista Mestna občina Celje z drugimi občinami celjske regije za knjigo Toneta Kregarja iz MNZ Celje Vigred se povrne, ki opisuje partizanstvo na Celjskem, leta 2009 namenila tolikšna finančna sredstva, da je lahko izšla v nakladi 39 tisoč izvodov, kar je edinstven primer v Sloveniji. Knjigo so nato delili brezplačno in so jo poštarji puščali v poštnih nabiralnikih, pustili so jo tudi v mojem. Zakaj takšna dvojna merila? Na koncu naj opozorim, da Petriček ni edini kulturni spomenik, ki ga je Mestna občina Celje pustila propasti. Nedolgo tega je bil uničen tudi nekdanji prvi mestni (Raku-schev) mlin, ki je predstavljal izredno pomemben arhitekturni spomenik. Nihče me ne bo prepričal, da se ga ni dalo pravočasno zavarovati z ograjo in tako preprečiti, da bi se v njem naselili brezdomci, ki so zanetili požar. Česar ni uničil požar, so nato podrli in tako za vedno zabrisali vsako sled za tem arhitekturnim spomenikom. Ne morem si kaj, da ne bi bil prepričan, da je bilo uničenje prvega mestnega mlina celo v interesu tistih, ki so v njem videli zgolj nepotrebno finančno breme za Mestno občino Celje, in se ga je bilo zato treba tako ali drugače znebiti. Tudi to pomeni zavestno brisanje celjske zgodovine. Na koncu svojega pisma vse odgovorne pri Mestni občini Celje pozivam, naj občina zgradbo nekdanjega otroškega taborišča na Petričku odkupi in jo restavrira, v njej pa naj MNZ Celje v spomin na otroke, ki so bili leta 1945 tam zaprti, uredi posebno spominsko sobo. Dr. MILKO MIKOLA, Škofja vas Modri telefon Smeti je treba odlagati za vsako nepremičnino posebej Bralka, ki ima v Bistrici ob Sotli brunarico, ima vodo zaprto od 1. oktobra do 1. aprila, saj v brunarici ne stanuje, ampak tja prihaja na obisk le poleti. Zanima jo, zakaj mora kljub temu celo leto plačevati vodo. Zanima jo tudi, zakaj mora plačevati odvoz odpadkov, kljub temu da jih zaposleni iz OKP Rogaška Slatina niso nikoli odpeljali. Gospa namreč odpadke po vsakem obisku brunarice odpelje s seboj v Celje, kjer jih odloži v svojem gospodinjstvu. V OKP Rogaška Slatina, ki obvezno komunalno službo opravlja tudi v Bistrici ob Sotli, so pojasnili, da je cena oskrbe s pitno vodo sestavljena iz dveh delov - iz omrežnine, ki je odvisna od velikosti vodomera in je fiksni del cene, ter iz vodarine, ki je odvisna od porabe vode. Omrežnina predstavlja ceno za uporabo infrastrukture in ni odvisna od porabe vode. Plačuje se mesečno, ne glede na porabo, torej jo je treba plačevati celo leto, podobno kot na primer električni priključek. Vodja finančno-računovodske službe OKP Rogaška Slatina Marjeta Stefanovski je pojasnila, da podjetje porabo pitne vode med letom zaračunava v obliki akontacij. Te določi na podlagi povprečne porabe v preteklem obdobju. »Poslušalka ima možnost, da sporoči stanje, ko vodo zapre, in napiše, da ne želi obračuna akontacij za določeno obdobje. Ko vodo odpre, nas mora o tem ponovno obvestiti,« je dejala. Odvoz odpadkov tudi za nenaseljene stavbe Kako je z zaračunavanjem stroškov storitev ravnanja z odpadki za stavbe, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev, kot je tudi primer brunarice poslušalke? V podjetju OKP Rogaška Slatina so pojasnili, da to področje ureja občinski odlok o ravnanju z odpadki, od leta 2009 tudi republiški predpis. »Odlok določa, da je uporabnik storitev javne službe vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj med drugim tudi pravico do uporabe stavb, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev (počitniške hišice, vinske kleti, hiše in ostali podobni stalno nenaseljeni objekti). Nadalje je določeno, da so imetniki odpadkov dolžni uporabljati storitve javne službe za vsako nepremičnino posebej.« Kako določijo ceno? Republiška Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa, da se za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, za zaračunavanje stroškov upoštevata tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša frekvenca odvoza, ki je določena v občinskem predpisu, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Marjeta Stefanovski še poudarja, da zaračunavanje stroškov ravnanja z odpadki ni neposredno povezano s številom odvozov. Povedala je, da se stroški ravnanja z odpadki ne zaračunavajo po posameznih dejanskih odvozih, temveč so vsi stroški ravnanja z odpadki preračunani na povprečno mesečno količino odpadkov, ki je podlaga za obračun. Dodala je, da ima poslušalka možnost oddaje odpadkov na prevzemnem mestu ob vozni poti vozila OKP Rogaška Slatina ali na skupnem odje-mnem mestu in v zbirnem centru v Bistrici ob Sotli. V podjetju še opozarjajo, da je obvezna občinska gospodarska javna služba zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, kot pove že ime, obvezna, in sicer tako za podjetje kot izvajalca te službe kot za uporabnike. TINA STRMČNIK Notranji zidovi stavbe Občan želi v večstano-vanjski stavbi odstraniti del notranjega nosilnega zidu. Zanima ga, če potrebuje za takšen poseg kakšna dovoljenja in soglasje sosedov. Za odgovor smo povprašali ministrstvo za okolje in prostor. To je odgovorilo, da se šteje rušenje dela nosilnega zidu za rekonstrukcijo objekta, za kar je zahtevana pridobitev gradbenega dovoljenja. To velja za vse vrste objektov. Le v primeru, če bi šlo za manjši poseg, na primer izvrtino za kabel, to ni rekonstrukcija, ampak je vzdrževanje objekta. V tem primeru gradbeno dovoljenje ni potrebno. Ministrstvo v odgovoru poudarja, da je zelo pomembno, da občani nosilnih zidov ali njihovih delov nikakor ne odstranjujejo. S tem je namreč ogrožena statika celotnega objekta. Ob tem ministrstvo opozarja, da se je - pred približno desetletjem in pol - v Ljubljani podrla večstanovanj-ska stavba Kolizej ravno zato, ker so v njej nenadzorovano odstranjevali dele nosilne konstrukcije. BJ (A/ Kmetijstvo, ki uporablja strupe, uničuje svoj narod Lakote ne bo zaradi povečanja števila prebivalstva, temveč zaradi modernega kmetijstva, ki uničuje plodnost zemlje. Plodna zemlja je dediščina naših prednikov, ki so tisočletja z gnojem domačih živali gradili humus v zemlji v hvaležnosti in zavedanju, da je tisto, kar naredi, da iz v zemljo položenega semena zraste rastlina in rodi človeku in živali tisočeri plod, posledica delovanja nevidnega, duhovnega, torej božjega sveta. Z razvojem fizike in kemije se je človek od teh predstav oddaljeval. Uporaba mineralnih gnojil je pridelke povečala in svet božjega je zamenjala materialistična predstava o svetu in težnja po povečevanju pridelkov in zaslužka. Zdrave kmetije razpadejo v specializirane veje, te pa v specializirane smeri kot ločeno semenarstvo od poljedelstva, ločeno drevesničarstvo od sadjarstva, z industrijsko proizvodnjo podlag, ločevanje farm posameznih vrst živali in stopenj in usmeritev reje v teh ... Samooskrbnega kmeta ni več. Plodna zemlja izgublja plodnost, rastline degenerirajo, pridelana krma peha v bolezni živali, pridelki pa ljudi. Uničenje v veri napredka. Izgubljamo pregled nad celoto in globalnim dogajanjem. S sklicevanjem na dognanja znanosti, ki zajema le snovi, celote življenja pa ne, se posamezniku odreka vsaka kompetenca. Priče pus-tošenja mojstra laži in prevar smo, delitve in uničevanja na vseh ravneh, materialistične in egoistične misli. Naša plodna zemlja, temelj vsega živega, kaj se dogaja z njo? Vedno bolj je zastrupljena. Mikroorganizmov in humusa je vedno manj, plodnost se zmanjšuje. Poraba mineralnih gnojil in pesticidov se nenehno veča, je petdesetkrat višja kot leta 1950. Pridelki pa so vse manjši. V www.weltagrarbericht, poročilu o stanju kmetijstva v svetu, beremo, da je »moderno kmetijstvo« z monokulturami, gensko spremenjenimi rastlinami, intenzivno uporabo mineralnih gnojil in pesticidov uničujoče. Tretjina pridelovalnih površin planeta je zaradi degradacije zemlje ogrožena, v Evropi jo cenijo na najmanj 35 odstotkov. Plodne zemlje je vedno manj, letno jo izgubimo na planetu 24 milijard ton v nepovrat. Vse bolj smo ob tem priče prilaščanja zemlje na internacionalnih ravneh. Evropa je kupila šest milijonov hektarov kmetijskih površin Afrike. Zemlja se koncentrira v čudnem lastništvu. V Evropi ima 2,7 odstotka lastnikov v lasti 50,6 odstotka površin, v Romuniji 0,4 odstotka lastnikov 49 odstotkov kmetijskih površin, v Bolgariji 1,5 odstotka lastnikov 83 odstotkov kmetijskih površin, na Portugalskem dva odstotka lastnikov 58 odstotkov zemlje. Le kako je v Sloveniji? Tudi naša zemlja je kupljiva za vsakogar! In kakšni le so nameni peščice neimenovanih novih lastnikov z zemljo, ki si jo kopičijo? Človek ima razum. Naj bi ga tudi uporabljal. Zakaj pri vsem tem vedenju ne biodinamika? Zakaj namesto uničevanja ne zdravje? Človeštvo je skupek nas, posameznikov. Vsak od nas ima razum, srce in dve roki. In je postavljen v okolje, za katerega naj bi skrbel. Neposredno z ljubečim obdelovanjem zemlje ali posredno s spodbujanjem in podporo tistim, ki to tako pomembno delo opravljajo. Zato po zdravo hrano tja, kjer jo imajo! www.demeter.si Demeter kmetija Monika in Branko Brinšek, Vrbnje 12b - zelenjava, žita in sadje Demeter kmetija Milena in Stane Jamnik, Podreča 24 - zelenjava in žita Demeter kmetija Matej Korenika, Korte 115c, Izola - olivno olje in vino Demeter kmetija Monika in Jože Bogovič, Arnovo selo 52 - zelenjava in sadje ... Po pravo znanje tja, kjer ga imajo! Založba Ajda, www.zalozba-ajda-vrzdenec.si knKiii'Vi teiij TEMELJI 810LOŠK0D1NAMIČNEGA GOSPODARJENJA PREPARATI IZ SVETA ZABAVE 39 od m ..........um BED SPARROW NOW PLAYING Jaz, Tonya (I, Tonya). Odločena, da kljub okoliščinam odraščanja uspe, očitno brez podpore sodnikov, je umetniška drsalka Tonya Harding na poti, da sodeluje v enem največjih škandalov modernega drsanja ... Pomembno: Allison Janney je za vlogo ledene mame dobila oskarja, Tonyo Harding igra Margot Robbie. Kje: kinocentri. Tomb Raider. Lara Croft je hči znanega ekscentričnega znanstvenika, ki je pred leti izginil brez sledi. Odločena je življenje posveti temu, da bi našla očeta ... Pomembno: v akcijskem filmu, posnetem po videoigri, Alicia Vikander nadomešča Angelino Jolie, ki je vlogo pustolovke Lare Croft nazadnje odigrala leta 2003. Kje: kinocentri. Dvojni ljubimec (L'amant double). Chloe, krhka moderna ženska, se zaljubi v svojega psihoanalitika. A izkaže se, da Paul pred njo skriva temno preteklost - in svojega brata dvojčka. Ali pa je vendarle nekaj narobe le z njo? Pomembno: v najnovejšem filmu francoskega režiserja Francoisa Ozona igra Marine Vacht. Kje: Koloseji. PZ Oskar najbo i 2018: Oblika vode jši film leta v vseh ozirih Rdeči vrabec (Red Sparrow, igra v kinocentrih) »Balerina je prisiljena v vohunjenje.« Če bo studio Marvel kdajkoli zares produciral film o Črni vdovi (Black Widow), bo stežka posnel tako brutalen in »moralno oporečni« film, poln golote, kot je Rdeči vrabec. To je filmski svet nekje med Atomsko blondinko (Atomic Blonde) in zgodbami Johna Le Carreja - nasilje ni olepšano zaradi gledanja, psihološke igrice so nujnost, vohuni se ne borijo za vrednote, ki bi jih predstavljale različni sistemi, temveč za svoj obstoj. Dobra plat: scenaristi junakov ne varčujejo, vržejo jih v skrajne težave. A scenarij se predvsem osredotoča na gradnjo pol-nokrvnega in močnega ženskega lika, ki »spolnost vzame v svoje roke«. V filmu obstaja neprijetna in neuravnotežena mešanica med, recimo, opolnomočenim »ekshibicioniz-mom« Jennifer Lawrence in neke vrste samomučeništvom, težavami s telesno samopodobo. Film gre včasih »predaleč«, včasih se ustavi prehitro; in želel bi si, da bi se scenaristi bolj premišljeno - in nenazadnje bolj elegantno - posvetili vsem možnim vprašanjem ter odgovorom, ki se začenjajo z besedico »kako«. Kako se je to zgodilo, kako to posneti, kako so se učenci v šoli za prostituiranje karkoli naučili, ko pa procesa poučevanja nikoli ni bilo na spregled. Ocena: 6 / 10 90. podelitev oskarjev se je povsem poklonila režiserja Guillermu del Toru: je najboljši režiser, ki je posnel najboljši film, in film je dobil največ kipcev, to je štiri. Drugi film po številu kipcev je Dunkirk Christopherja Nolana, prejemnik nagrad v tehničnih kategorijah. Podelitev je bila v znamenju fraze »tile oskarji so bili že zdavnaj zasluženi«. Zlahka naštejete vsaj štiri dobitnike, ki jim lahko izrečete te besede. Organizatorji so zavzeto odigrali svojo vlogo medijskega odra za promocijo glasu vseh ogroženih in marginaliziranih, voditelj Jimmy Kimmel pa je med drugim vabil tvite iz predsedniškega stranišča in omenjal omejenost oskarja, ki niti penisa nima. In obljubil vodni skuter za najkrajši govor. Z blogi v živo, s Facebookom in tviti ta dogodek in podobni iz leta v leto postajajo bolj globalno socialno živi in živahni. Oskarje lahko spremljate v živo tudi, recimo, na eks-presnem vlaku od Pekinga do Šanghaja, kar je menda počel Renny Harlin (spremljal je bloganje v živo izredno duhovitih Deadline Hollywood). To so poglavitni nominiran-ci - nekateri pospremljeni s komentarji. Najboljši film: Oblika vode (The Shape of Water). Režiser Guillermo del Toro: »Ko sem odraščal v Mehiki, si niti mislil nisem, da bom nekoč stal tu. Tudi vam lahko uspe!« Najboljši scenarij: Jordan Peele za scenarij za film Zbeži (Get Out). Komik, ki se je za potrebe tega filma prelevil v ustvarjalca srhljivke. Najboljši prirejen scenarij: James Ivory za scenarij Pokliči me po svojem imenu (Call Me By Your Name). Za devetdesetletnega ustvarjalca, ki je avtor mnogih neodvisnih mojstrovin (zelo rad ima tematiko zadrževanja čustev), je to prvi oskar. Najboljša režija: Guiller-mo del Toro za film Oblika vode (The Shape of Water). Tretji od mehiških »amigo-sov«, druga dva sta Alfonso Cuaron in Alejandro Gon- Frances McDormand, dobitnica oskarja za najboljšo glavno žensko vlogo zales Innaritu, ki je dobil kipec. Čeprav to, recimo, ni njegov najboljši film, je vendarle možno reči: končno. Najboljša glavna ženska vloga: Frances McDormand za vlogo v filmu Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri). Frances oskarja že premore, a si je ta kipec več kot zaslužila. Konkurenca v nominacijah za to vlogo je bila noro težka. Nagrajenka se je tega zagotovo zavedala; povabila je vse nominiranke v dvorani, naj vstanejo. Najboljša glavna moška vloga: večina se je strinjala že vnaprej in imela je prav: oskarja je odnesel Gary Oldman za vlogo v filmu Najtemnejša ura (The Darkest Hour). Še en že zdavnaj zaslužen kipec. Najboljša stranska ženska vloga: Allison Janney za vlogo v filmu Jaz, Tonya (I, Tonya). To je pravzaprav čudovita odločitev: Allison je verjetno tudi filmski zlikov-ka leta v tej vlogi plazilske psiho mame velike drsalke Tonye Harding. Najboljša stranska moška vloga: Sam Rockwell, Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), za vlogo maminega sinčka, rasista in nasilneža, ki med filmom nakaže, da bo v prihodnosti morda izna-kazil kaj manj ljudi in morda celo ne bo nikogar ubil. Za mnoge bo to kontroverzna odločitev: »Ali scenaristi filma podpirajo rasizem?« Zagotovo gre za težko in odlično odigrano vlogo. Najboljša originalna glasba: glasba za film Oblika vode ustvarjalca Alexandre Desplata. Najboljša fotografija: Iztre-bljevalec 2049 (Blade Runner 2049). Končno za Rogerja A. Deakinsa: zmagal je po dolgih letih neuspelih nomi-niranj. Najboljša montaža: Dunkirk. Letošnji zmagovalec tehnikalij: kmalu je bilo jasno, kaj se bo dogajalo s filmom Christopherja No-lana. Potrjuje staro pravilo: če oskarje začneš dobivati kmalu, jih proti koncu - pri glavnih kategorijah - ne boš dobil. Najboljše mešanje zvoka: Dunkirk. Najboljša montaža zvoka: Dunkirk. Čeprav se mazanje toasta v Fantomski niti skorajda lahko primerja s šviganjem krogel okoli glav. Nekateri ne morejo nagraditi zvokov brez vojne. Najboljši posebni učinki: Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049). Najboljši posebni učinki so gigantska Antioskarji Nekaj dni pred podelitvijo zlatih kipcev so podelili tudi maline, ki simbolizirajo najslabše filmske stvaritve v preteklem letu. Štiri maline so pripadle Filmu o emojijih (The Emoji Movie) - ni slab izbor, ustvarjalci Filma o emojijih so tako negotovi vase, da so besedo film dali v naslov, sicer bi lahko kdo podvomil, ali gre za film. Škoda le, da v poštev za to nagrado ne pridejo filmi z vsega sveta, ker potem bi šele bilo zabavno. Gary Oldman, dobitnik oskarja za najboljšo glavno moško vlogo gola dekleta, ki so povsod. Vsekakor zaslužen oskar. (Čeprav je škoda spregledati nebombastično mojstrstvo Vojne za planet opic (War for the Planet of the Apes). Najboljša scenografija: Oblika vode (The Shape of Water). Najboljša kostumografija: Fantomska nit (The Phantom Thread). Za film o oblikovalcu oblek bi bilo skoraj nenavadno, če ne bi dobil tega oskarja. Najboljši animirani film: izbor nikoli ni bil skrivnost. Koko in velika skrivnost (Coco). Najboljša originalna pesem: ta je vsaj rahlo presenečenje. Drugi oskar za film Coco za pesem Remember me (čeprav si pesmi takoj ne zapomnimo). Najboljši dokumentarec: Icarus režiserjev Bryana Fogela in Dana Cogana; Netflix je produciral film. Še ena potrditev, da se TV-filmi oziroma TV-produkcije vedno bolj uveljavljajo. Najboljši tujejezični film: Fantastična ženska (Una mujer fantastica) čilskega režiserja Sebastiana Lelia. Igralka Daniela Vega je prva priznana transseksualka, ki se je pojavila na oskarje-vskem odru. Najboljša maska: Najtemnejša ura (The Darkest Hour). PETER ZUPANC Foto: splet 40 BRALCI POROČEVALCI Franci Ban, 80-letnik Nedolgo tega je zaokrožila prijetna novica, da se je Franci Ban, nekdanji direktor Merxa in član ožjega poslovodstva Konusa ter dolgoletni družbeno-politični delavec v celjski regiji, srečal z osmo obletnico. Kot nekdanjega sodelavca in prijatelja me je ta dogodek spodbudil, da napišem ta spominski zapis in čestitko ob njegovem lepem osebnem jubileju. Spominjam se prvih srečanj s Francijem Banom v srednješolskih časih, ko smo se mladinci preizkušali v atletiki, krosu in tekih na srednje proge. Tedaj smo ga sotekmovalci praviloma »gledali v hrbet«, saj je bil hiter, vztrajen in nepopustljiv, ko smo ostali že komaj lovili sapo. Ta njegova posebnost, lastnost nepopustljivega borca na poti do cilja, ga je zaznamovala za vse življenje. Potrjeval se je tudi kot eden vodilnih gospodarstvenikov na celjskem območju, kot družbeno-politični delavec, župan Občine Slovenske Konjice, poslanec, funkcionar v Pokrajinskem štabu teritorialne obrambe Zahodne Štajerske ter nosilec vodstvenih nalog v gospodarstvu. Franci Ban je vztrajal pri teh dolžnostih tudi, ko so nastopile težave in krize kot posledica gospodarskih gibanj in sprememb v času t. i. dogovorne ekonomije. V njihovo razreševanje je že tedaj vnašal nekatere pristope in logiko tržnega gospodarstva. V Konusu, nekdaj enem najuspešnejših in razvojno naravnanih podjetij v celjski regiji, prav tako pri vodenju poslovnega sistema Merx, si je Franci Ban prizadeval za poslovno konkurenčnost in tudi za socialno pravičnost do zaposlenih. Počel je prav tisto, kar danes ob prevladi neoliberalnih načel in nesocialnih rešitev zelo pogrešamo. Zavedal se je, da sta za uspešnost podjetja pomembna človek in kapital. Uspešno in učinkovito je Franci Ban deloval tudi v pokrajinskih vodstvih Splošne ljudske obrambe in Teritorialne obrambe v združeni štajerski pokrajini in na ravni Občine Slovenske Konjice, za kar je bil pohvaljen in večkrat nagrajen. Njegova številna občinska in državna odlikovanja zgovorno pričajo, da ni varčeval svojega znanja, moči in sposobnosti za razvoj širše skupnosti in v dobro občanov. Spoštovani Franci, ob lepem okroglem prazniku ti tvoji prijatelji in nekdanji sodelavci voščimo vedrih in zdravih dni ter obujamo spomine na lepa prijateljska druženja. Dr. EMIL ROJC Skupaj odpravimo prenekatere birokratske neumnosti Ste spet naleteli na nesmiselne birokratske ovire, ki vam otežujejo odprtje s. p. ali gradbene posege? Se sprašujete, zakaj je treba na CSD tako pogosto vlagati zahtevke za novo odločbo za uveljavljanje različnih pravic? To je le nekaj poudarkov, ki bi jih v Slovenski ljudski stranki želeli poenostaviti in s tem olajšati življenje državljank in državljanov. Marca je zato Slovenska ljudska stranka (SLS) začela kampanjo Odpravimo 1000 neumnosti. Z njo želi opozoriti in kasneje tudi odpraviti prenekatere neumnosti, ki otežujejo vsakdanje življenje, zavlačujejo postopke ali onemogočajo kreativnost. V Sloveniji smo imeli ob osamosvojitvi 357 zakonov in 872 podzakonskih aktov. Danes je v veljavi več kot 800 zakonov in skoraj 20 tisoč podzakonskih aktov. Nerealno je pričakovati, da bodo državljani poznali vso to množico predpisov in se po njih ravnali, hkrati pretirana količina predpisov zavira ustvarjalno delo. Tako veliko predpisov predstavlja na drugi strani velik zalogaj tudi za službe, ki nadzorujejo spoštovanje in izvajanje zakonov. Vse to je nevzdržno in duši normalen razvoj ter prebivalcem otežuje vsakdanje življenje. V SLS se držimo pravila, da dober gospodar postavlja le toliko pravil, kolikor jih potrebuje za delovanje. Na ta način zagotavlja red in hkrati konkurenčno produktivnost. SLS dela in črpa od ljudi za ljudi, zato daje možnost vsem, da prispevate svoje predloge za odpravo premnogih neumnosti, ki so si jih v preteklih letih izmislili birokrati. V ta namen smo v SLS postavili spletno stran http://www.sls.si/odpravimo-1000neumnosti, na kateri lahko vsak odda svoj prispevek, idejo, predlog, primer dobre prakse, kako izboljšati toge birokratske določbe ter vnesti sistemske in razumne rešitve. Od položaja gasilcev do šolskih predmetov Veliko predlogov, kako izboljšati slovensko zakono- dajo, je že prišlo, kar samo potrjuje, da je državljankam in državljanom mar in si želijo sprememb na bolje. Veliko predlogov je s področja gospodarstva, sociale, šolstva, nekateri predlagajo sistemsko ureditev položaja gasilcev, hitrejše postopke za izdajo gradbenega dovoljenja. Nekateri predlagajo izboljšave glede postopka za dodelitev spremljevalca otroku v šoli ali ukinitev številčnega ocenjevanja pri šolskih predmetih, kot so športna vzgoja, likovna in glasbena umetnost. Možnosti za izboljšave je veliko, zato bodite aktivni tudi vi in predlagajte spremembe - čas je za razumne rešitve! Promocijsko besedilo Slovenska ljudska stranka Gledališki recital na Gimnaziji Lava Leto 2018 je v znamenju treh za Slovence nadvse pomembnih obletnic: 100-le-tnice Cankarjeve smrti, 140-letnice Župančičevega rojstva in 100-letnice konca prve svetovne vojne. Kako mlademu človeku približati čas pred stotimi leti in umetniško veličino ter družbeno angažiranost dveh velikanov slovenske umetnosti? Gimnazijci z Lave so se v mesecu kulture odločili, da se bomo zahtevne in odgovorne naloge lotili s pomočjo raznoterega gledališkega jezika in aktualizacij. Scenarij prireditve je zasnovan kot preplet štirih pomembnih tem - ljubezni, položaja umetnika v družbi, družbene neenakosti in nepravičnosti ter vojne. Vanj so vključene pesmi iz Cankarjeve zbirke Erotika, Župančičevih pesniških zbirk Čaša opojnosti, Čez plan in Samogovori, odlomek iz Cankarjeve drame Pohujšanje v dolini Šentflor-janski in dramatizirani odlomki iz Bele krizanteme in črtic Muhe ter Gospod stotnik. Dogajanje na odru se je začelo že med prihodom občinstva. Odrska iluzija smrekovega gozda z dehte-čimi ciklamami in divjimi živalmi je predstavljala okvir štirih pesmi - Cankarjevih in Župančičevih. Zasanjano, erotično vzdušje je grobo prekinil prihod treh igralcev, ki so upodobil Ivana Cankarja. Njegovo žalost ob sežigu prve in edine zbirke pesmi Erotika so hitro nadomestili posmeh, ironija in sarkazem. Vrh je bil dosežen z aktualizacijo znamenitega začetnega prizora iz Cankarjeve drame Pohujšanje v dolini Šentflor-janski. Spačeni obrazi Šent-florjancev, njihov groteskni ples, mešanica poželjivosti in ogorčenja nad plešočo Jacin-to ter njihova zahteva po zidu - »sto klafter debelem in sto klafter širokem« - so pokazali neusmiljeno podobo sodobnega Šentflorjanca in njegovega odnosa do umetnosti ter vsega tujega, drugačnega ali njemu nerazumljivega. Sledil je trenutek, ko se je gozdna idila dokončno spremenila v prostor sodobnega brezobzirnega neoliberalizma. Župančičeva Žebljarska je postala slika krutega vsakdanjika delavcev za tekočim trakom, Cankarjeva družbenokritična pesem o nepravičnih socialnih razmerjih pa podoba sodobnih slovenskih delavcev: mizarja, učiteljice in delavke v tovarni. Od te točke se je dogajanje še siloviteje stopnjevalo proti katastrofičnemu koncu; pozornemu gledalcu ga je nakazal že prizor iz Cankarjeve črtice Muhe. Sledil je eden izpovedno najmočnejših prizorov gledališkega recitala -Gospod stotnik. Dramatizirani odlomek iz znamenite Cankarjeve črtice ni le spomin na prvo svetovno vojno, ampak opomin, da so tej vojni sledile nove vojne. A ker je človek trdoživo bitje, mu nesreče in katastrofe ne vzamejo upanja ter volje do življenja. Nasprotno: »Mi gremo naprej, mi gremo naprej ...« (O. Župančič). Zaključek predstave je odprt. Najprej tiho, nato vedno glasnejše in zanosnejše prepevanje melodije znamenite Across the Universe sije lahko vsak gledalec razlagal po svoje. Kratka, a izjemno intenzivna predstava je izkoristila skoraj vsa gledališka sredstva: besedo, gib, glasbo, sceno, luči ... Nastala je v sodelovanju treh mentoric. Za scenarij, izbor glasbe, režijo in mentorstvo besednim interpretom je poskrbela dr. Breda Marušič. Scenografijo in gledališke liste je zasnovala Tanja Barle, ki je sodelovala tudi pri oblikovanju luči. Z gibom se je ukvarjala Sava Malenšek, ki je v predstavi aktivno sodelovala. Gledališki recital v spomin na tri pomembne obletnice za slovenski narod je vsekakor uresničil svoj namen - mladim je približal in aktualiziral Ivana Cankarja ter Otona Župančiča. MB VARNO GOSPODARNO LOKALNO www.sLs.si/odpravimoioooneumnosti f * m Sv Gobarjenje je tudi način preživljanje prostega časa Gobarsko mikološko društvo Polzela šteje kar 242 članov in je tako po številu članstva ter tudi po delu eno najuspešnejših v Sloveniji. Na zadnjem letnem zboru, ki so ga pripravili v dvorani kulturnega doma na Polzeli v soboto, 24. februarja, so najmlajši iz polzelskega vrtca s svojimi vzgojiteljicami pripravili kulturni program, nato je sledilo predavanje znanega mariborskega mikologa Antona Polerja o kolobarnicah. Številne člane in druge goste je pozdravil predsednik Franci Uratnik in poudaril, da program, ki ga izvajajo v društvu, omogoča vsem ljubiteljem gobarjenja pridobivanje novih znanj o gobah. Pri tem dajejo poseben pomen skrbi za ohranjanje narave. To so uspešno izvajali na številnih poučnih ekskurzijah od junija do konca oktobra in drugih dogodkih. Letos društvo načrtuje štiri ekskurzije od junija do oktobra, že 15. marca pa kuharsko delavnico. Dan pozneje se bodo člani udeležili akcije čiščenja okolja, letos bodo pripravili tudi več razstav gob in predavanj. Ob koncu letnega zbora je društvo podelilo priznanja za dolgoletno prizadevno delo in razvoj gobarstva na Polzeli. TT Otroci iz vrtca, ki so pripravili progam, so ob koncu predsedniku Franciju Uratniku izročili nekaj svojih stvaritev. BRALCI POROCEVALCI 41 Diamantna poroka zakoncev Selič V nedeljo, 25. februarja, je bilo v župnijski cerkvi sv. Martina na Teharjah zelo slovesno, saj je bilo ob zahvalni maši praznovanje 65. obletnice skupnega zakonskega življenja Angelce in Franca Seliča. Sveto mašo je daroval teharski župnik Miha Herman. Angelca je bila rojena v Štorah leta 1929, Franci se je rodil 1930. leta na Kalobju. Dom sta si uredila na Lipi v Štorah, kjer še vedno živita. Franci je bil zaposlen v železarni Štore dvajset let kot livar in dvajset let kot delovodja talilnice v Livarni 2. Največje veselje mu prinaša delo na zemlji, kjer obdela vsak košček. Žena Angelca je bila šivilja in krojačica ter je kot obrtnica štirideset let opravljala šiviljska dela. Bila je odlična šivilja. Rodili sta se jima hčerki Lidija in Edita. Zdaj imata slavljen-ca štiri vnuke in devet pravnukov. Vsi otroci so jima v veliko veselje in pomoč. Ob obletnici jima čestitamo in želimo še na mnoga zdrava leta. LČ Ivan Lipičnik praznoval devetdeset let Pravijo, da so ljudje, rojeni 29. februarja, »smolčki«. Po zdravju in videzu sodeč, to za Ivana Lipičnika iz Raven pri Šoštanju nikakor ne velja, saj je letos praznoval že devetdeseti rojstni dan in je še vedno čil, zdrav in vesel. Ivan že vse življenje živi v Ravnah z ženo, ki je pri prav tako pri zavidljivih 85 letih videti odlično. Imata eno hčer in eno vnukinjo. Ivan je bil rudar, zaposlen v Premo- govniku Velenje, zdaj je že dolga leta v pokoju, ves čas pa je bil aktiven v kraju, kjer je pomagal pri udarniških in drugih delih. Za visok jubilej so mu med drugim čestitali župan Občine Šoštanj Darko Menih, predsednik Krajevne skupnosti Ravne Jože Sovič, Društvo upokojencev Ravne in v imenu Krajevne organizacije Rdečega križa tudi Jože Jančič. Vsi so mu zaželeli vse dobro in še na mnoga zdrava leta. TJAŠA REHAR Koncert sester V četrtek, 15. februarja, je bil v Narodnem domu veličasten koncert pianistk Robin in Špele Vodeb. Obe obiskujeta program predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje - Center, ob tem pa se vzporedno glasbeno izobražujeta na umetniški gimnaziji glasbene smeri, ki jo izvajata I. gimnazija v Celju in Glasbena šola Celje. Sestri, ki igrata klavir že od sedmega leta, sta poslušalce očarali z izvrstno izvedbo izbranih del Bacha, Beethovna in Chopina. Mladi pianistki sta prejemnici številnih nagrad z regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj tako v solističnih kategorijah kot tudi v kategoriji klavirskega dua, v katerem igrata skupaj že nekaj let. Obe se redno udeležujeta številnih mojstrskih glasbenih tečajev, na katerih še dodatno nadgrajujeta svoje znanje. Robin je tudi prejemnica štipendije mednarodne akademije za glasbo v Liechtensteinu in redno sodeluje na intenzivnih glasbenih tednih ter aktivnostih, ki jih ponuja akademija. Starejša od obeh sester, Špela, se izobražuje v razredu Jelene Dukić Segečić, prof., mlajša Robin pa v razredu asist. mag. Primoža Mavriča, prof. Oba mentorja si prizadevata mladima pianistkama nuditi čim širšo paleto znanj in dodatnih glasbenih priložnosti, ki jima tudi s podporo vodstva Glasbene šole Celje pomagajo na poti številnih izjemnih glasbenih uspehov. ML h barcaffč ESPRESSO Vabimo vas, da se nam pridružite na odlični kavi Barcaffe na Festivalu kave v Celju. Festival kave bo potekal na Celjskem sejmu v dvorani C 17. in 18. 3. 2018 od 9. do 18. ure www.barcaffeespresso.com 42 BRALCI POROČEVALCI Poslušalci so v povsem polni dvorani uživali ob skladbah, ki so spremljale njihova življenja. Spomin na otroštvo V času prehitrega koraka, ki nas vedno bolj priganja iz dneva v dan, se zagotovo vsak kdaj ustavi in pomisli na otroštvo. Vsak od nas pomisli na drobne trenutke brezskrbnosti, čas neskončne igre, branja pravljic in druženja s prijatelji iz otroštva. Tematski večer oddelka pihal Glasbene šole Celje je v četrtek, 15. februarja, do zadnjega kotička polno dvorano prepustil glasbenim užitkom. Predstavile so se komorne zasedbe, ki so jih profesorji oddelka pihal sestavili posebej za to priložnost. Tako smo lahko pri- sluhnili duetu klarineta in flavte, duetu oboe in flavte, triu flavt, triu saksofonov, kvartetu klarinetov, kvartetu saksofonov ter kvartetu flavt in klarinetov. Da pihalni oddelek iz leta v leto širi svoje poslanstvo, dokazuje tudi nastop dueta fagotov, kar je za osnovno stopnjo glasbenega izobraževanja v Sloveniji prava redkost. Nastopajoči so zaigrali skladbe iz zakladnice svetovne glasbene literature, ki je oblikovala vsakdan preteklosti in odraščanja. Slišali smo skladbe iz Levjega kralja, Lepotice in zveri, filma Pojmo v dežju, pa glavo temo nepozabne risanke o rožnatem panterju, glavno melodijo iz filmov Harry Potter, Čarovnik iz Oza ... Da je bil zares čaroben večer, so se na oddelku pihal odločili povezati vse skupaj v zgodbo, ki je poslušalce vodila skozi nastop. Oder je postal dnevna soba, kjer je povezovalec programa na lep in zanimiv način pospremil nastopajoče, poslušalcem pa ponudil sprehod v njihovo otroštvo in mladost. Učenci so svoje nastope izpeljali doživeto, z zanosom in veseljem. Za konec je sledilo tudi prese- nečenje. Vsi nastopajoči so se združili v priložnostni orkester in skupaj zaigrali skladbo Can you feel the love tonight, ki jo je uglasbil Elton John. Ob letošnji častitljivi obletnici, ki jo praznuje Glasbena šola Celje, 110 let, je bil pred dvorano na voljo tudi ogled razstave 110 za lepši svet, ki jo je šola pripravila z Muzejem novejše zgodovine Celje. Razstava bo na ogled celo leto. ML O novi gradbeni zakonodaji in pomenu gradbeništva Gradbeni zakon s precej novostmi bo začel veljati 1. junija 2018, zato so v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje v sodelovanju z Društvom gradbenih in inženirjev in tehnikov Celje -Dgit v četrtek, 15. februarja, pripravili izobraževanje za gradbince naše regije. Izobraževanje je izvedla Anja Glušič, u. d. i. g., v okviru CPU - Gospodarske zbornice Slovenije. Kot je povzela Gradbeni zakon (GZ), bo nadomestil obstoječi Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). GZ ureja pogoje za graditev objektov in druga vprašanja, povezana z njihovo graditvijo, ter prinaša številne spremembe, ki bodo imele vpliv predvsem na sklepanje pogodb v zvezi z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem objektov kot tudi pri njihovi izvedbi. Z uporabo novega zakona se bodo krepile vloge udeležencev pri gradnji, predvsem vloga nadzornika, spremembe pa so tudi pri investitorju, projektantu in izvajalcu. Širi se obseg gradenj brez gradbenega dovoljenja, a hkrati poostruje zahteva za pridobitev uporabnega dovoljenja. Po novem imamo osem bistvenih zahtev, uvedeno obvezno pomoč investitorju pred začetkom upravnega postopka, možnost zahteve pre-dodločbe kot novega upravnega akta, ki se nanaša na pogoje za umestitev objekta v prostor, ter združen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in presoje vpliva na okolje, t.i. integralni postopek. GZ deli pristojnosti pri inšpekcijskem nadzoru tudi na občinske inšpektorje in omogoča različne postopke legalizacije obstoječih nedovoljenih objektov. Izobraževanja se je udeležilo 78 gradbincev. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov v Celju deluje že več kot 60 let in vsako leto organizira nekaj dogodkov za svojih več kot sto članov. Vsakoletna aktualna strokovna izobraževanja so v organizaciji Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC. Ravnateljica Irena Posavec, ki je dolga leta aktivna članica Digta, je bila številne udeležbe zelo vesela. V uvodu je udeležence pozdravila kot sošolce iz srednje gradbene šole programa gradbeni tehnik, sošolce z gradbene fakultete Maribor, nekdanje sodelavce iz Ingrada, nekdanje učence v gradbeni šoli, člane društva ... Na vse se lahko šola obrne, ko potrebuje pomoč pri izobraževanju, uvajanju novih strokovnih vsebin v programe izobraževanja, ko potrebuje sodelovanje pri izvajanju mednarodnih projektov in pomoč ter donacije gradbenih materialov za izvajanje prostovoljskih projektov šole. V zaključni zahvali je ravnateljica udeležence pozvala, naj vsi v vseh okoljih gradbeni panogi dajo pravo veljavo in sporočajo, da je gradbeništvo vedno zelo pomembno in da je že čas, da so se »zgodbe« kriz zaključile. Da se je kar nekaj tega že zgodilo, se je poznalo že na informativnem dnevu, kjer so imeli v šoli glede na lani za osemdeset odstotkov večji obisk učencev, ki so se zanimali za program gradbenega tehnika. AB Literarni natečaj Bodi V četrtek, 15. februarja, smo se Nastja Podgoršek Ferec, Tjaša Pečovnik in Neža Podbregar iz 9.a, Lucija Klemen, Saša Semprimožnik in Jana Semprimožnik iz 8.a, Taja Majcen Štrajhar in jaz iz 7.b, Lucija Remic iz 6.a ter mentorica Mojca Zavasnik odpravile v Ljubljano v Pionirski dom - Center za kulturo mladih na zaključno prireditev s podelitvijo priznanj literarnega natečaja Bodi pisatelj 2018. Učenke Osnovne šole Vransko-Tabor smo kratke zgodbe pisale v angleščini ali slovenščini ali kar v obeh jezikih. Naša mentorica je bila tudi Polona Učakar, ki tokrat žal ni mogla z nami. Na rezultate smo vsi nestrpno čakali. Sama sem prejela priznanje za posebno omembo za svojo kratko zgodbo v angleščini z naslovom Yes or no. Po prireditvi je najprej sledilo skupinsko fotografiranje nagrajencev, nato smo se malo okrepčale in sprehodile okrog Pionirskega doma. Po podelitvi so bile letos prvič tudi izobraževalne delavnice. Delavnic smo se udeležile vse učenke, prav tako tudi naša mentorica. Izbirale smo lahko med delavnico pisanja scenarijev, delavnico ustvarjanja animiranih filmov ali delavnico lastne improvizacije. Naša mentorica se je udeležila delavnice kreativnega pisanja v tujih jezikih. Vse smo se imele zelo lepo in zagotovo bomo kaj napisale tudi naslednje šolsko leto. Vabimo tudi ostale učence, da naslednje leto kaj ustvarijo. Vsem sodelujočim iskrene čestitke. HH NADJA ŽUNA, 7.b Osnovna šola Vransko-Tabor i Ko od tujcev izveš, kako lepa je Slovenija T a BRALCI POROČEVALCI 43 Za dan žena Tradicionalni koncert Vocal BK Studia je bil letos prav na dan žena, v četrtek, 8. marca, v Celjskem domu. Vsem dobro znane skladbe rok skupin Queen, Oasis, Nirvana, Van Halen in džez standarde so odlični solisti Eva Boto, Maša But in Boštjan Korošec ob spremljavi Big banda Šentjur pod vodstvom Žige Vešligaja predstavili v popolnoma novi luči. Polna dvorana Celjskega doma je z navdušenjem sprejela nastopajoče in se je ob njihovem muziciranju vidno zabavala ter uživala. Odličnim solistom in big bandu so se pridružili tudi mladi pevke in pevci Vocal BK Studia, zbrani v priložnostnem zboru. Foto: VBKS pisatelj 2018 V četrtek, 22. februarja, so OŠ Polzela obiskali štirje člani ameriške ambasade. Devetošolci smo imeli priložnost poslušati naravne govorce iz Amerike, ki zdaj živijo v Ljubljani. Najprej so nam predstavili svoje delo in ambasado, kasneje so nam povedali še nekaj o sebi in svojih družinah. Nato smo jim lahko zastavljali vprašanja in potešili svojo radovednost. Z veseljem so nam povedali, kakšno se jim zdi življenje v Sloveniji, katere so po njihovem mnenju največje razlike med njihovo rodno državo in našo ter kako so se odločili za to delo. Včasih si življenje Američanov predstavljamo drugače od našega. Američani imajo res večje avtomobile, daljše razdalje med posameznimi kraji, po mnenju gostov pa so tamkajšnji ljudje manj pripravljeni nuditi pomoč od Slovencev. Kljub razlikam imamo nekaj skupnega. Prosti čas si vsi radi krajšamo z igranjem videoigric, gledanjem filmov, s potovanjem in z druženjem s prijatelji ne glede na leta, ki jih štejemo, in ne glede na to, kje smo - na drugem koncu sveta, v Ljubljani ali na Polzeli. Njihov obisk je bila zelo zanimiva izkušnja, saj je poslušanje in pogovarjanje s tako zanimivimi ljudmi, ki čutijo brezpogojno pripadnost svojemu narodu in državi, nenazadnje tudi svojemu poklicu in predsedniku, možno le ob redkih priložnostih. TEJA PIKL, 9.a, OŠ Polzela Za prvi sadjarjev korak... ^uprablauTI^RUTAPON Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturis inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Cuprablau Z 35 WP uporabimo v odmerku 3 kg/ha ali Cuprablau Z ultra v odmerku 2,5 kg/ha (pri porabi vode 350 - 700 L/ha) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59). Vsebuje: PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v: • 4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje, • 3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje. Jablanov škrlup (Venturia inaegualis) V prvi dekadi meseca marca je čas za prvo škropljenje koščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). ,1 -' ГПаГ. ..-v" J Zimska jajčeca rdeče sadne pršice I Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha ali Cuprablau Z ultra v odmerku 1,8 kg/ha (pri porabi vode 350 - 700 L/ha), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Zelena jablanova uš (Aphis pomi) Rožičavost češpelj (Taphrina pruni) Breskova kodravost (Tahphrina deformans) Kaparji (Coccina) Strokovno svetovanje: Nande Osojnik, tel.: 031 504 512 / nande.osojnik@cinkarna.si Vili Kurnik, tel.: 051 367 008 / vili.kurnik@cinkarna.si Prodaja: Industrijska prodajalna, tel.: 03 427 62 60 / 03 427 62 61 Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum) S3 CINKARNA www.cinkarna.si 44 MLADI ZA MLADE Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Šentjur. »Ko bom velik, bom kmet« Tisti, ki »stoji« za takšno odločitvijo, vročih poletnih dni ne preživlja ob morju Pred mesecem so hodnike šole preplavili učenci, ki so na informativnih dnevih črpali informacije o šoli, programih, spraševali so, kakšni so urniki, predmetnik ... Predvsem jih je zanimalo, kako zahtevni in naporni so profesorji. In takrat sem začela razmišljati, kakšna je pravzaprav naša šola. Kakšno vzdušje vlada v njej? Kakšni smo dijaki? Smo dovolj povezani? Ko hodiš po šoli, na hodnikih vedno vlada vrvež, ne v negativnem, ampak v pozitivnem smislu. Dijaki se pogovarjamo, smejimo, pišemo domače naloge, za katere nam doma vedno zmanjka časa, profesorji zbegano drvijo v zbornico in kabinete, kjer poberejo vso »prtljago«, ki jo potrebujejo pri naslednji uri, se razburjajo nad fotokopirnim strojem, ki večkrat nas dijake reši pred goro domače naloge, ki bi nam bila servira-na na belih listih. Začetek ure naznani zvonec, strašno moteč zvok, ki se ga vsi neskončno razveselimo, kadar pomeni konec ure. Čeprav je šola dokaj majhna, šolske klopi guli malo manj kot štiristo dijakov, premore ogromno talentov. Tokrat ne bom pisala o glasbenikih, športnikih, dijakih, ki svoj talent kažejo na papirju - v obliki pesmi ali v obliki risbe -ampak o dijakih, ki tako rekoč že pošteno stopajo v čevlje gospodarja na svojih kmetijah, ki mimogrede sploh niso tako skromne. Tudi sama prihajam s kmetije, če lahko temu sploh tako rečem, glede na to, da kmetije nekaterih dijakov dosegajo do sto in več hektarjev površin. Andrej Cevzar, Miha Mahor, Rok Terčič in Martin Pevec so le štirje od mnogih dijakov v naši šoli, katerih življenjska pot je povezana s kmetijstvom. Ti dijaki med poukom ne sanjarijo o tem, kako bodo poležavali čez konec tedna, kje bodo preživeli počitnice, kam bodo odšli na morje, kajti kmetija jim narekuje delo in ne dovoljuje, da njihove misli odtavajo predaleč. Kot pravijo, jim je šola na prvem mestu, vendar se tesno za njo znajde delo na kmetiji. Vsakdanje naloge Dnevi, v šolskem času predvsem popoldnevi, teh dijakov niso čisto običajni. Po pouku ne odhitijo na kavo in klepet, ampak zdrvijo domov, kjer jih čaka še nekaj več obveznosti kot samo pregled aktualnih novic na Facebooku, Snap-chatu, Instagramu in - da ne pozabim - učenje ter delanje domače naloge. Martin Pevec in Rok Ter-čič sta dijaka četrtega letnika programa Kmetijsko podjetniški tehnik. Martin prihaja s kmetije, kjer glavno panogo predstavlja reja perutnine, na njihovi kmetiji so kooperanti Perutnine Ptuj, ukvarjajo se z govedorejo, s prirejo mleka in v manjšem obsegu s pitanjem goveda za meso. Zdaj samostojno upravlja vso kmetijsko mehanizacijo, sodeluje pri vseh opravilih, od priprave zemljišč na setev nove kulture in setve do spravila pridelka. Kmetija, s katere prihaja Rok, se ukvarja z rejo prašičev in goveda. Ima približno 1.500 prašičev, od tega 90 plemenskih svinj, ki jih proda končnemu kupcu. Da slučajno ne zmanjka dela, na kmetiji nudijo tudi strojne usluge na poljih s kombajni in traktorji v gozdu, meljejo sekance in se ukvarjajo z odkupom ter s prodajo lesa. Na vprašanje, kakšni so njegovi cilji za prihodnost, odgovori, da imajo v načrtu gradnjo nove klavnice, zaradi povečanja dejavnosti pa bodo tudi nekoga zaposlili. Začrtane poti Miha Mahor in Andrej Cevzar sta dijaka tretjega letnika in tako kot Rok in Martin prihajata z večjih kmetij. Miha prihaja iz Savinjske doline, pokrajine, kjer kraljuje hmelj. Tudi Miha poletne dni preživlja v hmeljišču. Na njihovi kmetiji se ukvarjajo tudi z govedorejo in rejo perutnine. Od nekdaj je vedel, da bo on tisti, ki mu bo zaupano nadaljnje vodenje kmetije. Andrej prihaja s kmetije, katere glavna dejavnost je gozdarstvo, ki velja za eno najnevarnejših kmetijskih panog. Čeprav so delo olajšali gozdarski stroji, kot so razni vitli, gozdarski traktorji in prikolice, je občasno še vedno fizično naporno. Njihova kmetija nima ravno rožnatih pogojev za kmetovanje, saj obdelovalne površine niso ravne in je teren precej razgiban. So pa zato bolj ravne strehe kmetijskih stavb, na katerih je že nekaj let sončna elektrarna, ki lahko z elektriko oskrbuje tudi do 45 hiš. Andrej pravi, da imajo tudi nekaj malega govedi. Ko ga vprašam, koliko, mi odgovori: »Približno 120.« In nato se vprašam, koliko je potem veliko. V času, ko ni pouka, se Martinov, Rokov, Mihov in Andrejev dan začne skoraj ob zori in konča, ko je zunaj že temno. Vsi menijo, da je sodobna tehnologija delo na kmetiji precej olajšala in omogočila njegovo ustrezno razporeditev. Ne glede na natrpan urnik so še vedno polni energije in želje po nadaljnjem izobraževanju. Redno aktivno sodelujejo na šolskih prireditvah, se udeležujejo tekmovanj, v prostem času, kolikor ga sploh imajo, so vključeni v razna društva. Vsi bodo svoje znanje pilili in razvijali še na višjih šolah ali univerzah. Pravijo, da se da z dobro organizacijo priti do dobrega uspeha tako v šoli kot doma. Seveda so dnevi, ko kaj ne gre prav, ampak teh ni veliko. Ko jih povprašam, kako je z morjem, naletim na glasen smeh, a na koncu vseeno povedo, da se najde tudi nekaj dni v poletnem času, ki jih lahko izkoristijo za dopust. Dan ni enak dnevu, kot pravijo, jim dela nikoli ne zmanjka, vendar v njem uživajo, ne predstavlja jim napora, prav nasprotno, pomeni jim izziv. BARBARA UŽMAH Miha Mahor in Andrej Cevzar Rok Terčič in Martin Pevec PODLISTEK / BUKVARNA 45 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Dr. Milko Mikola Pobeg Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje (2) Kdo je bil Max Adolf Westen? Max Adolf Westen (19131955) se je rodil 7. novembra 1913 v Gradcu očetu Adolfu Westnu ml. in materi Annemarie Westen, rojeni Hünermann. Osnovno šolo je končal v Celju in srednjo v Gradcu. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval v Stuttgartu in Dresdenu ter postal diplomirani inženir kemije. Takoj po diplomi leta 1935 se je zaposlil v očetovi in stričevi tovarni emajlirane posode v Celju in leta 1936 postal njen obratovodja. Na tem položaju je ostal vse do maja 1945, ko je bila tovarna emajlirane posode hkrati z vsemi ostalimi Westnovimi podjetji v Sloveniji zaplenjena in podržavljena. Poročen je bil z Irene Westen, rojeno Darebnitschek, s katero sta imela sinova Maxija in Han-sija. S svojo družino je živel v vili na Golovcu, ki jo je dal sam zgraditi. Kot Nemec se je Max Adolf Westen pred vojno vključil Švabsko-nemško kulturno zvezo (Schwäbisch-Deutscher Kulturbund), ki je imela svojo krajevno organizacijo tudi v Celju. »Kulturbund« so jugoslovanske oblasti sprva dovolile, a ko se je po Hitlerjevem prevzemu oblasti v Nemčiji leta 1933 začel v njem vedno bolj krepiti vpliv nacionalsocializma, so ga leta 1936 prepovedale. Med tistimi člani celjskega »Kul-turbunda«, ki so bili odkriti pristaši nacionalsocializma, je bil tudi Max Adolf Westen, zato ni čudno, da je večkrat javno pokazal sovraštvo do celjskih Slovencev. Tako je na primer 26. marca 1940 zvečer v celjski kavarni Zamparutti Slovenca Riharda Kraupnerja ozmerjal z »windischer hund« (slovenski pes). Zadeva je prišla pred celjsko okrajno (sresko) sodišče. Glavna obravnava je bila 7. maja 1940. Max Adolf Westen je zanikal, da je Kraupner-ja ozmerjal z »windischer Hund«, in se je zagovarjal, Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. da je v resnici tistega večera v kavarni Zamparutti govoril o dovtipu, ki ga je prebral v Totem listu, da beseda »windisch« dejansko pomeni »po vin diši«. Sodišče mu Max Adolf Westen (1913-1955) seveda ni nasedlo in ga je obsodilo na dva meseca zapora in osem tisoč dinarjev kazni. A ker je imel Max Adolf Westen dobre zveze s pomembnimi jugoslovanskimi politiki, zaporne kazni ni odsedel. Kot pristaš nacionalsocializma se je Max Adolf Westen leta 1939 vključil v celjski tajni obveščevalni center, ki je zbiral podatke za nemško varnostno službo (Sicherheitdienst) in nemško vojaško obveščevalno službo (Abwehr). Obveščevalni center je vodil celjski Nemec Werner Stiger. Ko je ta leta 1940 pobegnil v Avstrijo, je vodenje prevzel Max Adolf Westen. Jugoslovanska protiobveščevalna služba je za to njegovo početje vedela in ga spremljala. Da bi ga odtrgale od njegovih obveščevalnih zvez, so ga jugoslovanske oblasti februarja 1941 nameravale vpoklicati v vojsko. Max Adolf Westen je bil o tem pravočasno obveščen in je pobegnil v Avstrijo, od koder se je v Celje vrnil šele aprila isto leto, ko je bila Slovenija že okupirana. Med vojno je bil Max Adolf Westen z nemškimi okupacijskimi oblastmi v dobrih odnosih. Tovarna emajli-rane posode, v kateri je bil obratovodja, je bila leta 1942 vključena v nemško vojno industrijo. V njenih dveh novozgrajenih halah so izvajali popravila vojnih letal Dornier in izdelovali oklepne plošče. Klemen Jelinčič Boeta: Uvod v judovstvo Jidiš, bar micva, šabat ... O Judih poslušamo iz dneva v dan, a o njih vseeno tako zelo malo vemo. Nekoč so celo opazneje živeli v marsikaterem slovenskem kraju, danes so od slovenskih Judov ostali spomini. V Sloveniji je pred desetletjem živelo od 150 do 400 Judov. Kaj sploh je judovstvo, kaj vse ga označuje? To ve najboljši slovenski poznavalec judovstva dr. Klemen Jelinčič Boeta, ki je na to temo napisal že več knjig. Njegova knjiga Uvod v judovstvo je prvo izvirno delo v slovenskem jeziku, ki predstavlja judovske svete knjige, judovski koledar, judovske praznike, judovsko molitev in podobno. Judje? To je tako verska kot etnična označba, pravi Jelinčič. Med seboj so zelo različni. Obstaja več kot dvajset judovskih skupin, od katerih so najbolj znani Aškenazi in Sefardi. Med Aškenazi, evropskimi Judi, je nastal poseben jezik jidiš, ki ga je pred drugo svetovno vojno govorilo do trinajst milijonov Judov. Jidiš vsebuje predvsem prvine germanskega, slovanskega, hebrejskega in drugega besedišča. Danes ta jezik izginja, v Izraelu ga govori še 200 tisoč ljudi, v ZDA 160 tisoč ... Sefardi so Judje z Iberskega polotoka, ki so po izgonu živeli predvsem na Balkanu in po sredozemskih deželah. Po nastanku države Izrael se Judje tam delijo predvsem na Aškenaze in tako imenovane orientalske Jude (Miz-rahim), ki so se priselili iz muslimanskih dežel, vse od Maroka in Jemna do Pakistana in Indije. Jelinčič opozarja tudi na delitev Judov po njihovi vernosti - od sekular-nih in tradicionalnih do vernih in ultraortodoksnih. Na svetu naj bi bilo približno 15 milijonov Judov, od tega do 1,5 milijona v Evropski uniji in do 8 milijonov v ZDA. V islamskem svetu jih še vedno živi do petdeset tisoč, od tega daleč največ v Iranu. Judje se zelo razlikujejo tudi po zunanjosti, saj obstajajo med drugim temnopolti etiopski Judje, ki so živeli na ozemlju Etiopije že pred dva tisoč leti. Ti so živeli v preteklih stoletjih zelo ločeno od ostalih Judov. V Izrael se jih je priselilo kar sto tisoč, v Etiopiji jih ostaja le še nekaj sto. Judje imajo seveda svoje običaje. Osmi dan po rojstvu otroku moškega spola obre-žejo kožico spolovila. V Izraelu obstajajo v porodnišnicah za ta obred celo posebne sobe. Ko je judovski deček star trinajst let, praznujejo praznik njegove verske polnoletnosti, to je bar micvo. Tega praznujejo na Zahodu celo tisti Judje, ki niso verni. Zelo pomembna je sklenitev zakonske zveze, sestavljena iz zaroke in poroke, ki jo po starem opravlja judovski duhovnik, imenovan rabin. Nevesta in ženin izpijeta pred koncem obreda požirek vina iz kozarca, ki ga nato ženin na tleh pohodi. Po smrti Juda je običaj, da v domači hiši slike, ki so izobešene na zidovih, obrnejo, pokrijejo ogledala ter pokojnika na tleh umijejo. Ob zadnjem slovesu obstaja običaj trganja, ko si žalujoči ob krsti raztrgajo kos svoje obleke. Točno leto po smrti postavijo pokojniku nagrobni spomenik in to Aške-nazi pokončnega ter Sefardi ležečega. Obiskovalci groba polagajo nanj kamenčke, ne cvetje. Največji judovski praznik je šabat, to je sobota, njihov sedmi dan počitka. Najbolj pravoverni Judje še danes ob sobotah ne uporabljajo elektrike, ne vozijo avta, ne potujejo, ne kadijo in ne služijo denarja. Med večjimi judovskimi prazniki so tudi jom kipur, hanuka, purim, pesah ... Judje se od drugih razlikujejo celo po koledarju in štetju, saj jih od našega loči kar 3.760 let več. BRANE JERANKO O avtorju: Dr. Klemen Jelinčič Bo-eta je bil rojen leta 1973 in je kot osemnajstletnik odšel v Izrael, kjer je živel več kot desetletje. Tam je diplomiral iz sociologije in antropologije. Po vrnitvi v Slovenijo je doktoriral na temo Judov na Slovenskem v srednjem veku. Jelinčič je avtor več knjig, uveljavil se je tudi kot pesnik in prevajalec. Njegova mati je pokojna slovenska pisateljica, pesnica in igralka Berta Bojetu Boeta, njegov oče je politik Zmago Jelinčič. Člani Kulturnega društva Vrh nad Laškim, okoli leta 1930 Na fotografiji, ki je nastala med letoma 1930 in1935, je v drugi vrsti četrta z desne Rezi Martun (1913-1955), poročena Ozimek. Na fotografiji so domnevno igralci predstave Razbojnik Guzej. ALBUM S CELJSKEGA Kot so zapisali v zborniku ob 30-letnici Zveze KD Mo-žnar Laško, so na Vrhu nad Laškim že med obema vojnama skrbeli, da je bil kulturni utrip predstavljen tako s cerkvenimi pevci kot tudi s tamburaško skupino pod okriljem šentlenartskega župnika. Gledališka skupina je leta 1932 pripravila gledališko predstavo Razbojnik Guzej. Vir: Naših 30 let, 1985-2015, Laško, 2017, str. 44 Prispevala: Anica Ojsteršek (rojena Ozimek) s posredovanjem Zveze KD Možnar Laško Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. 46 RAZVEDRILO Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Pred spanjem Jožek je šel na počitnice k babici na deželo. Ko je zvečer vstopil v kuhinjo, je prvič videl, kako babica polni tri kokoši za pojedino naslednji dan. Vprašal jo je: »Babica, ali ti vse kokoši slečeš, preden gredo spat?« Test Kolegice se srečajo in gredo na kavo. Med pogovorom ena omeni: »Danes sem opravila test nosečnosti.« Druga jo vpraša: »Ali so bila težka vprašanja?« Srečanje Srečata se zdravnik in čevljar. Zdravnik vpraša čevljarja: »Kako kaj pri vas doma? Ste vsi zdravi?« Čevljar: »Smo, hvala bogu. Kaj pa pri vas doma, imate vsi cele čevlje?« Razlika Štefan Poldetu: »Ali veš, kakšna je razlika med zlomom in vlomom?« »Ne.« »Zaradi zloma ležiš, zaradi vloma pa sediš.« Škornji Francelj gre z Jožico na počitnice v Teksas. Na razprodaji zagleda kavboj ske škornje, ki so mu zelo všeč, in si jih kupi. Vrne se v hotel in ponosno zakoraka pred ženo ter jo vpraša, ali vidi na njem kaj novega. »Nič takšnega,« odgovori ona. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ves besen se odpravi v kopalnico, se sleče in gre nazaj v sobo le v novih škornjih. »In zdaj? Ali opaziš kaj novega?« jo vpraša. Ona: »Kaj naj bi bilo drugače? Visel ti je včeraj, visi ti danes in jutri bo tudi.« On jezno zakriči: »Pa veš zakaj visi? Ker gleda moje nove škornje!« Ona: »Moral bi si kupiti klobuk, Francelj, klobuk bi bil boljša izbira.« Izločen Policist je ustavil Jožeta. »Moram vas kaznovati in vas izločiti iz prometa.« Jože: »Prosim, ne, komaj sem se vključil.« Pivo Volk je potrkal na vrata hiše sedmih kozličkov. »Kdo je?« so vprašali. Volk: »Jaz sem, vaša mama, prinesla sem vam mleko!« Kozlički: »Ne laži, mamo smo pravkar poslali po pivo!« Mačka Na policijski postaji zazvoni telefon. »Na pomoč, v stanovanje je prišla mačka!« »Ampak gospa, zaradi tega se pa res ni treba vznemirjati!« »Kakšna gospa, jaz sem papagaj!« Ruski bife Tone pride na poroko in zagleda mizo, polno hrane. Prinese si stol in začne jesti. Ko ga natakar zagleda, pride k njemu in mu reče: »Oprostite, to je ruski bife.« Tone: »V redu, saj bom vstal, ko bodo prišli Rusi.« »Žena, letos bova dostojno proslavila 8. marec!« Spomenik Zakaj moški po 50. letu pustijo, da jim raste trebuh? Ker postavljajo spomenik padlemu borcu ... Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. v Športni navdušenci Naš zvest bralec Slavko Zgoznik s Polul nam je poslal to fotografijo, ki je nastala septembra 1986 ob praznovanju praznika KS Zagrad - Polule. V kraju je bilo takrat zelo dejavno Športno društvo Partizan, v katerem so delovali številni krajani in je imelo več uspešnih ekip. Tako so se ob prazniku ekipe pomerile v različnih športnih aktivnostih, od namiznega tenisa do košarke in odbojke ter vlečenja vrvi. Tekme so bile na starem igrišču v Pečovniku. Najboljši so prejeli priznanja in pokale. Športno društvo je takrat vodil Alojz Božič, podpredsednik je bil Slavko Zgoznik (na fotografiji desno). Danes takšnega društva v kraju žal ni več. Očka? SUDOKU 300 Varnost pri delu REŠITEV SUDOKU 299 8. marec 8. marec je svetovni dan igre. Moški igrajo kavalirje, ženske pa se pretvarjajo, da so navdušene. 2 6 3 8 5 7 1 9 4 5 8 4 1 9 2 6 7 3 9 7 1 6 3 4 5 2 8 8 3 6 9 2 1 4 5 7 7 2 5 4 6 3 9 8 1 4 1 9 7 8 5 2 3 6 6 4 2 5 7 8 3 1 9 1 5 7 3 4 9 8 6 2 3 9 8 2 1 6 7 4 5 Vse slikovne šale vir: splet 7 3 2 5 4 3 4 1 6 9 2 4 8 7 8 2 3 6 7 1 4 8 7 5 1 Spim, a se ne naspim Od nekdaj je moj najljubši ritual, da pred spanjem berem knjigo. Ponavadi me vsebina pritegne tako močno, da kar naenkrat ugotovim, da je ura že polnoč. V zadnjem letu in pol je situacija obrnjena, komaj odprem knjižne platnice, že spim. Naslednji večer zmedeno iščem, do kam sem s svojim čtivom sploh prišla. In navadno ugotovim, da le do naslednjega odstavka. Televizije ne gledam rada, se pa trudim, da pogledam vsaj osrednjo večerno informativno oddajo. Če mi je še pred nekaj leti uspevalo, da sem prikrmarila do konca, me sedaj zmanjka že kmalu po prvem prispevku. Ko se zbudim, moža sprašujem po obnovi informativne oddaje, a tudi on sladko sanja pred televizorjem. Petkovi večeri so od nekdaj samo za naju dva. Včasih sva hodila na koncerte, v zadnjem letu in pol si raje umisliva domači kino. Dogovoriva se za žanr, pripraviva si kozarec vina, spečeva pokovko, uta-boriva se na sedežni in film se lahko prične. A do prvega resnega zapleta me že nikjer ni. Ko se zbudim, se sprašujem, kako neki je Hercule Poirot razvozlal misterij umora na Orient ekspresu. Kakovost filma pri mojem uspavanju ne odigra bistvene vloge, zadremam tako pri filmih, nagrajenih z oskarjem, kot pri tistih, ki bi bili bolj primerni za kakšen zaprašen filmski arhiv. Ob sobotah se radi dobimo s prijatelji. Ti me pohvalijo, da sem dobra gostiteljica. Rada poiščem zanimive recepte, motam se po kuhinji, pripravljam prigrizke, lepo pogrnem mizo, prav nič mi ni težko. Razen ene stvari. Ne morem si namreč pomagati, da po kakšni uri ne bi začela zehati. Zares si oddahnem šele, ko se obisk odpravi proti izhodnim vratom, sama pa proti vratom spalnice. Konci tedna so seveda nasploh namenjeni temu, da se človek pošteno naspi. Če sem nekoč verjela, da sem jutranji človek, bi danes dala vse za kakšno urico spanja. Zdi se mi, da šele ležem k počitku, ko me že pokliče sladki glasek in nežno reče mama. Seveda poskušam vse mogoče. Detece prinesem v posteljo in mu predlagam, naj vsaj še malo zadrema pri mamici in atiju. Pa kaj še, lepo vas prosim! En, dva, tri, že je na nogah. Kaj morem, jabolko ne pade daleč od drevesa. Ko sta podobne uspavalne metode na meni preizkušala moja starša, sem jima z drobnimi prstki odpirala veke in ju pregovarjala, da se posvetita meni. Odkar sva z možem starša mali deklici, ni nič več enako. Ni več kupov prebranih knjig, nič več ne pogledava dnevnika, ne hodiva na koncerte, še filma v hišnem kinu skorajda ne pogledava do konca. Nima-va časa, sva preveč zaspana. Tolaži me vsaj to, da prihodnji teden dobiva novo posteljo. Če je spanec krajši, pa naj bo vsaj bolj kakovosten. ZASPANKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka V hiši se je ... KURIVO ZA ŽAR ZACIMBNA RASTLINA POLDRAG KAMEN RAZLIČNIH BARV RASTLINA ZA PRESAJANJE GEOMETRIJSKI LIK INSTITUCIONALIZIRANA DRUŽBENA MOČ SLOVENSKI SLIKAR (IVAN) BIOLOŠKI POJEM NEMŠKI ČLEN 22 TROPSKA GOMOLJNICA KARL ERJAVEC 10 To je samo opozorilo, da boš bolj... ANGLEŠKA PEVKA WILDE STAROGRŠKO MESTO GLASBENA ZVRST 14 VULKAN NA SICILIJI ŠALA (POG.) EDVARD RUSJAN PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA MOŠKI, KI SNUBI PREDPONA, KI POMENI MILIJARDO KMEČKI UPORNIK PRIPRAVA ZA VKLEPANJE 900 PRENOSNA ELEKTRONSKA NAPRAVA SLOVENSKA IGRALKA (ANČKA) SIBIRSKA REKA TRDA VODA IGRALKA ZEMLJIČ LJUBITELJ TUJEGA 24 TANJA ŽAGAR OVALNI KROŽNIK KITAJSKI FILOZOF (LAO) MEHKA, LAHKO TALJIVA KOVINA PREDEL BOHINJA OČE, RODITELJ AVSTRIJSKO GOROVJE SLOVENSKI PEVEC (FRENK) TISOČINA KILOGRAMA GL. MESTO MAROKA KABELSKA TELEVIZIJA BREZALKOHOLNA PIJAČA BIGAMIJA 16 AM. IGRAL. GARDNER AMERIŠKI NOBELOVEC _(AL)_ NEKDANJE IME JEZERA MALAVI DRŽAVA VJUGOZA-HODNI AZIJI ŠPANSKO VINO ANDREJ VELKAVRH NEPORAVNANA OBVEZNOST REKA V SZ RUSIJI URIN PESNIK IN PUBLICIST BORDON OČE (STAR.) OTOK ČAROVNICE KIRKE AMERIŠKA IGRALKA (LINDA) ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA TVAR, MATERIJA REŽISERKA VOGELNIK ZMAGO JELINČIČ PIJAČA STARIH SLOVANOV GLASBILO S PLOŠČICAMI 20 NINA IVANIČ PRVI ČLOVEŠKI PAR KRAJ NAD KOLPO 23 NANAŠANJE LIČILA 13 PREDMET ZA IGRANJE LEDENA DOBA 17 POSODA ZA CVETJE Nagrade podeljuje Olivie Gourmet, Gosposka ulica 10, Celje. Nagradni razpis Tri enakovredne nagrade: KAVA PO IZBIRI IN SLAŠČICA PO IZBIRI za dve osebi Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 20. marca. Geslo iz številke 10: Zima se bo končno poslovila. Izid žrebanja 1. nagrado, mesečno karto za osem obiskov fitnesa ali vadbe v Top--fitu Celje, centru za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, bo prejela: Valentina Malgaj iz Šentjurja. 2. nagrado, enkratni obisk fitnesa ali vadbe v Top-fitu Celje, bo prejela: Vlasta Cvikl iz Nove Cerkve. 3. nagrado, enkratni obisk fitnesa ali vadbe Top-fitu Celje, bo prejela: Alenka - Vida Varšek iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Potrdila o nagradah bodo prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven 3\k Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Tehtni ca Nikakor se ne boste znali vživeti v nastalo situacijo, saj bo vaša prilagodljivost zmanjšana. Mars, vaš vladar, vstopa v teh dneh v znamenje kozoroga. Bojujte se za strpnost, saj se vam bo najbolj obrestovala. Vaše reakcije naj bodo umirjene. Povečala se bo potreba, da uredite delovno področje, najpomembnejša zadeva bo skrb za materialno varnost in uspeh na poslovnem področju. Obveznosti bodo tako velike, da boste potisnili čustvena razmerja na stran. Zato pa boste imeli na finančnem področju odlične rezultate. Imeli boste možnost, da naredite črto in pričnete nekaj povsem novega. Mnogo bolje bi naredili, če se ne bi neprenehoma ukvarjali s preteklostjo. Pustite zadeve, ki jih ne morete več spreminjati in naredite novo strategijo, ki bo mnogo bolj primerna za vas in vaš način življenja. Čutili boste porast energije in mimogrede opravili vrsto pomembnih opravil. Vaša vladarica je v znamenju ovna, zato bo tudi energija ognjena in nič vas ne bo moglo ustaviti pri realizaciji vaših ciljev. Način komunikacije bo izreden, zato se tokrat lahko zanesete na lastno presojo. Pred vami so pomembne spremembe, zato nikar ne oklevajte in ne iščite izgovorov in opravičil. Čas je za spremembe in za akcijo. škorpijon Dvojčka Skušali boste izpeljati pomembnejše srečanje in pri tem občutili zelo močno energijo. Delovati morate sistematično, nikar se po nepotrebnem ne izpostavljajte. Zastavili si boste pomemben cilj na poslovnem področju, zato pojdite naprej in ne oklevajte ob drobnih malenkostih, ki vam jemljejo energijo in moč. Vaš vladar Merkur v prodornem ovnu vam lahko pomaga, da boste dobro opravili vse naloge. Rak Zadeve bodo še naprej nejasne, še posebej, kar se tiče finančnega in poslovnega področja. Najpomembneje je, da se vas ne bo polotila panika. Zavedajte se, da ste sposobni urediti še tako zapletene zadeve. Prehod Marsa v znamenje kozoroga bo pri vas vplival predvsem na delovno področje, imeli boste priložnost, da pokažete, kaj znate in kaj veljate. Dobri rezultati, ki ste jih že dosegli, so naložba, ki se vam bo pokazala ravno v tem obdobju. Strel ec Ponovno se boste poigravali z mislijo, da bi se podali na pot. Dobro premislite, ali vam okoliščine to res omogočajo. Nemir, ki se poraja v vas, vas bo spremljal tudi v tem času, zato ne nasedajte nekomu,, ki vas želi na vsak način zadržati na istem mestu. Imeli boste priložnost, da nekaj obetavnega naredite iz vseh zmešnjav, sredi katerih ste se znašli. V tem obdobju boste prisiljeni poprijeti za delo. Kozorog Zadeve na poslovnem področju se bodo počasi umirile, vendar notranjega miru še ne boste našli. Prehod Sonca v ognjenega ovna vam bo sicer dajal energijo, vendar boste na čustvenem področju naredili korak nazaj. V naslednjem obdobju imate lepe obete na poslovnem področju. Mars prehaja v znamenje kozoroga. Obeta se vam nekaj večjih sprememb, ki so del procesa, ki ga ne morete zaustaviti. Lev V družbi boste blesteli, vendar srečni ne boste, kajti imeli boste občutek, da vam nekaj ali nekdo manjka. Mogoče se boste skušali izogniti soočenju s seboj in pri tem ubežati grenkim izkušnjam iz preteklosti. V vaše znamenje prehaja Mars, zato boste polni energije, ki jo boste predvsem vlagali v poslovno področje. V tem obdobju boste potrebovali več počitka in odmika v samoto. Vodnar Dobili boste lepe novice, ob katerih boste blesteli od dobre volje, vendar naj vas ne uspava trenutno stanje. Kljub sreči, ki jo doživljate, morate izpolnjevati svoje delovne obveznosti. V določenih trenutkih bi najraje sanjali z odprtimi očmi. Lahko spreminjate stvari, ki vam lahko v prihodnjih mesecih znatno olajšajo življenje. Vaš vladar v naslednjih dneh prehaja v znamenje ognja, prinaša vam močno in prodorno energijo. Veliko lahko ustvarite. Spremenljivo razpoloženje vam počasi že preseda, zato se boste v naslednjih dneh borili za stabilnost. Usmeriti se morate na posamezne težave, drugače se bo v vašem življenju pojavila še večja zmeda. Na poslovnem področju si boste zelo želeli, da bi prišlo do spremembe, vendar ne bodo dovolj samo želje. V naslednjem obdobju vas čaka presenečenje na ljubezenskem področju. Ribi Devica Izkoristite pozitivne vplive planetov in dokončajte naloge, ki ste si jih zastavili v preteklem obdobju. Vaš vladar je v prodornem ovnu, zato vam energije in moči, da dosežete napredovanje, ne bo primanjkovalo. V prostem času se vam obeta obilo prijetnih in romantičnih uric. Zadeve, ki se dotikajo preteklosti, se vas bodo ponovno dotaknile, zato boste v določenih trenutkih zbegani. V tem času bo izredno močno izpostavljena ljubezen, saj vas bodo romantična čustva popeljala daleč stran od realnosti. Vaša sreča ne bo kratkotrajna, zato se dobro pripravite na spremembe. Veliko bolj odločni boste in pripravljeni za svojo srečo narediti vse. Nič vas ne bo moglo ustaviti tudi na poslovnem področju. Premišljevali boste o tem, da bi si privoščili kratek oddih, da si naberete moči za prihajajoče naporno obdobje. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 11 15 8 2 9 RIDIJ 7 18 6 21 19 3 5 4 12 KIS 48 RUMENA STRAN 25 let skupine Nude Celjska skupina Nude bo četrt stoletja delovanja obeležila z vseslovensko turnejo. Če je bil njen začetek v Velenju, je bila prva res pomembna postaja v knežjem mestu, v Celjskem domu. Vsak njihov nastop je doživetje, glasbeno potovanje in dober »žur«, tokrat so svoj koncert nadgradili z revijskim orkestrom z dirigentom Matjažem Brežnikom. Foto: GrupA ■ - -ys. -f Л H ' f* i ■ m n V ,| L I i \ i ." ' .bM S. L л ~£šk i • v K." ^ J P - «SS* ^rr/mrn Ш i m & g? K ^ Boštjan Dermol, Gaber Marolt, Teodor Amanovič - Toš, Marko Furek in Damijan Cigler so tokrat celjsko občinstvo navduševali z uspešnicami, kot so Elemet L, Balon, Šiz dbest in seveda z zadnjo balado Kako naj pojem vesele pesmi ... Zadnje priprave pred odhodom na oder. Gaber Marolt je imel nekaj zapletov z majico. Cvetana Rozman. bivša članica legendarne plesno-glasbene skupine Power dancers, zdaj vodja plesne šole Superstar, je prišla poslušat skupino, predvidevamo, da predvsem moža Teodorja Amanoviča - Toša. v ■ I V V ■ V ■ I" Siroki in se sirsi nasmehi Ob nakupu novega, najsodobnejšega urgentnega vozila z vrhunsko medicinsko opremo se je na obrazih vodstvenih ljudi Zdravstvenega doma Laško in Občine Laško razlegel širok nasmeh. Dimitrij Gril, vodja oddelka za družbene dejavnosti na občini, strokovna direktorica ZD Melita Zlatečan, direktorica Janja Knapič in župan Franc Zdolšek (z leve) niso skrivali zadovoljstva ob pomembni pridobitvi, čeprav je bilo treba kar globoko seči v žep. Bodo nasmehi še širši, ko bo Zdravstveni dom Laško v prihodnosti dobil še prizidek, za kar pa bo v žep treba seči še globlje? Foto: RG Spustila je gregorčka Spuščanje gregorčkov je zagotovo čudovit dogodek, ki ostane otrokom v spominu še dolgo časa. To je lep star obi- čaj, ki je bil uveljavljen - in je še - predvsem na Gorenjskem. Očitno je všeč tudi Alji Tihle Hren, vodji službe za odnose z javnostmi v Mestni občini Celje. Pri Sorževem mlinu v okolici Nove Cerkve je v nedeljo skupaj s sinom spustila po vodi eno od najlepših plavajočih hišic. Foto: GrupA