Dobje:anoiiinilie, Kratek stik zaradi inšpekcija intoiiie direliarice Križnikove Stran 3 Stran 5 Št. 44/ Leto 62 / Celje. 5. junij 2007 / Cena 0.63 EUR -150.97 SIT A lU UjQ AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE CWgovama urednica Nt Tatjane Cvim Vrhunski dniialHii 9770353734020 Zakon o zdravilstvu na sejmu Altermed Na celjskem sejmišču je bÜ 2. in 3. junija že tretji sejem Altermed, sejem zdravega načina življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane in naravne kozmetike. Obiskovalci sejma 80 se lahko udeležili okroglih miz, predavanj, delavnic in demonstracij na temo zdravega življenja. Sejem je bil letos večji kot pretekla leta. Predstavilo se je 185 razstavljavcev. Tudi obisk je bil letos največji do zdaj, saj se ga je udeležilo približno 4100 obiskovalcev. Direktor uprave Celjskega sejma Franc Pangerl meni, da bi lahko sejem naslednje leto še povečali. Povabil bodo tudi ponudnike iz tujine, predstavnike turističnih kmetij in še več zdravih ter Unesco šol. Razmišlja tudi, da bi sejem naslednje leto trajal tri dni. Uvod v sejem je predstavljala okrogla miza o zakonu o zdravilstvu, ki je bila pri- pravljena na pobudo novo ustanovljenega Sindikata zdra-vilcev Slovenije. Udeležili so se je generalni direktor direk-torata za zdravstveno varstvo Janez Remškar, zdravnica in homeopatinja Katarina Veli-konja iz Slovenskega homeo-patskega društva, predsednik Sekcije refleksoterapevtov pri gospodarski zbomid Jože Lu-žar in član izvršnega odbora sekcije terapevtov naravnega življenja pri Gospodarski zbornici Slovenije Marjan Ogo- Na sejmu so se o zdravilnih lastnostih zelišč uiiM tudi otroci. reve. Zakon o zdravilstvu je 30. maja prestal prvo parlamentarno branje, vendar se zdravilci z njim ne strinjajo, ker naj ne bi bilo upoštevano njihovo mnenje pri pisanju zakona, ker zakon pojma »zdra-vilec« naj ne bi jasno definiral in ker v zakonu ni napisanega nič novega. V odgovor na te trditve je Janez Remškar na okrogli mizi poudaril. da je področje zdravilstva v Sloveniji trenutno popolnoma neurejeno in da je zato nujno potreben zakon, ki bo šd-til uporabnike zdravilskih storitev. Obiskovalci sejma so se lahko udeležili tudi okrogle mize Pomen posta za zdravje, kjer je predaval evropski poslanec Lojze Peterle, hoje po žerjavici in predavanj o zdravi prehrani. Lahko so se le sprehodili med stojnicami in si ogledali ali kupili izdelke za zdravo življenje. Poseben sklop predavanj je bil letos namenjen tudi starostnikom, ki so se lahko udeležili joge. čiščenja srca z nadangelom Chamuelomterse poučili o zdravi prehrani in uporabi zelišč. KŠ, foto: GK Velenje del EPK Po sklepu vlade na četrtkovi seji bodo pristojnim in-štitucijam Evropske unije za nominacijo za naslov Evropska prestolnica kidtu-re 2012 predlagaU Mestno občino Maribor, ki je za evropsko prestolnico kandidirala s petimi drugimi mesti, med njimi tudi Velenjem. Kot je znano, se je na razpis za evropsko kulturno prestolnico prijavila tudi Mestna občina Celje, vendar je že komisija priporočila vlogo Maribora in skupine mest. Pod mariborsko kandidaturo so združene občine tako imenovane vzhodne kohezijske regije, in sicer Murska Sobota, Ruj, Velenje. Slovenj Gradec in Novo mesto. Skupen projekt so naslovili Cista energija. Vsaka občina k projekm prispeva na tistem področju, kjer je najmočnejša. Velenjska občina je svoj program gradila v povezavi z otroškim festivalom, plesom, književnostjo in indu- strijsko dediščino. V okviru tega dogajanja je velenjski župan Srečko Meh v četrtek pripravil v »prestolniškem« ambientu parka Vile Herber-stein «kulturniško« druženje. Nanj so povabiU vse, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi programa in prispevali kuspešni kandidaturi. Včeraj so v Ljubljani pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so projekt tudi podrobneje predstavili. US Najurejenejši v parlamentu V državnem zboru je predsednik dr. France Cukjati včeraj sprejel predstavnike krajev, ki so büi lani v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna izbrani za najur^enejše. V kategoriji turističnih krajev je bilo najlepše Laško, med izletniškimi lu"aji Olimje, medtem ko je med izrazito turističnimi kraji zmagala Rogaška Slatina [v tej kategoriji je na tretjem mestu Podčetrtek). V kategoriji srednje velikih mest so se Slovenske Konjice uvrstile na drugo ter Žalec na tretje mesto, med luibovskimi kraji pa je bila druga Svetina ter tretja Logarska Dolina. BJ Zdaj še novinar? Celjski župan Bojan Šrot je zares vsestranski. Ne le, da je (nepoklicni) župan Celja, je tudi odvemik, član dveh nadzornih svetov, namerava postati tudi predsednik Slovenske ljudske stranke. Zdaj je, kot kaže fotografija, že tudi novinar. Nepoklicno. Foto: GREGOR KATiC -^KBMInfond Dpuiba 2a upravljalne d IZJAVA TEDNA Kdo s(m)o marginale!? Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ob odprtju atletske steze s športnimi igrišči v Šmarju pri Jelšah: »Sedanji (športni, op. p.) objekti omogočajo večjo vključenost tudi drugih, zlasti margi-nalnejših družbenih skupin, tu misUm zlasti na starejše in ženske.« in9 sklade InfondDeltiliKi, vviajeroni sklad isti/egana ?£Sr5=5- Dobje med dvema ognjema Izredni nadzor republiškega šolskega inšpektorata -Kazenska ovadba zaradi anonimnih pisem Imenovanje novega rav-natelia OŠ Dobje je v zadnjih dneh dobilo razsežnosti prave drame. Ne le, da so si v šoli zaradi zadnje seje sveta zavoda že včeraj prislužili obisk inšpekcije, odmeva tudi kazenska ovadba zoper domnevnega pisca anonimnih pisem, ki jih je analiziral sodni izvedenec. Vse skupaj je sodu naenkrat izbilo dno. »Dolgo smo čakali, preden smo se obrnili tudi na medije in se odločili dogajanje predstaviti javnosti. Zadnja seja sveta šole, na kateri je bila ena od točk tudi Imenovanje ravnatelja, je bila kaplja čez rob,« pravi Marija Bla-žič, predsednica sveta zavoda. Spomnimo, da se zgodba o Imenovanju novega ravnatelja OŠ Dobje vleče že leto postop^ jz-;. hiranja kandidatov je že ka-_zalo, dabo novi ravnatelj poslat Vincenc Frece, vendar se je zapletlo pri soglasju ministrstva za šolstvo in šport. Minister soglasja ni dal, saj, kot so nam potrdili na ministrstvu, svet, ko je odločal o Imenovanju, nI bil legitimno sestavljen. En član sveta šole je bil namreč v tej funkciji že tretjič zapored, kar je v nasprotju z zakonodajo. Celoten postopek Izbire ravnatelja, od razpisa dalje, se je tako ponovil. V drugo se je na razpis prijavilo pet kandidatov, bili pa smo tudi na seji občinskega sveta, ko so svetniki podali mnenje o njih, Načeloma so pozitivno mnenje dali vsem, pri čemer so še posebej Izpostavili tri kandidate. Svet zavoda je zatem spel imenoval Fre-ceta, ki je pridobil tudi pozitivno mnenje ministra. Kje se je torej zataknilo? Imenovanje brez predsednice »24. maja smo Imeli sejo sveta šole, pred katero sem prejela dve pismi, in sicer je enega poslala svetniška skupina občinskega sveta (pod-.pts^ Natalüä Pleraenitdš Fuchs, Karl Cadej in Matej Gračnarj in drugega sindikalni zaupnik OS Dobje Boris Pušnik. Obe pismi se ml je zdelo nujno obravnavati,« povzema dogajanje Blažlče-va. Pismo svetniške, skupine se je nanašalo na domnevno nelegitimne člane v svetu šole. »SvetoOd so zapisali, da je obäna razrešila prejšnje tri člane in imenovala nove, kar je sporen postopek. Ker svet šole nima vpliva na to, sem predlagala, da zadevo na občini preučijo In ugotovijo, kaj je narobe, saj je šola tik pred imenovanj em ravnatelja. Svet šole je namreč odgovoren in dolžan poskrbeti, da je vse v skladu z zakonom, sporne zadeve pa lahko kasneje pripeljejo v skrajnem primeru tudi do tožb, za kar ne upam prevzeti odgovornosti,« pravi Blažlčeva. Kopijo pisma svetniške skupine smo prejeli tudi v uredništvo, svetniki pa so med drugim zaplsaU; »Na eni Izmed prejšnjih sej občinskega sveta Občine Dobje smo bili svetniki zavedeni, ker se je predsednik komisije za potrditev mandatov sam okhcal za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve In imenovanja. Svetniško skupino skrbi sledeče: 'ša-mookllcani predsednik je podal predloge članov ustanovitelja javnega zavoda Oš Dobje (svetašole),kismojlh potem (morali) potrditi.« Iz vseh omenjenih razlogov je točko Imenovanja ravnatelja Blažičeva umaknila z dnevnega reda In jo prestavila üa kasnejši datum, »ko Cvvvacjvwvvi/I^ ju/tw«:^^ I čf bodo stvari jasne in bomo z gotovostjo lahko trdili, da tudi legitimne, po poslovniku Imam vso pravico to storiti«. Blažičeva je tako sejo zaključila, čemur so nasprotovali nekateri svemikl In vztrajali, da je treba nujno imenovati ravnatelja še isti dan. Sejo so kljub odhodu predsednice in nekaterih članov sveta zavoda nadaljevali. »Naslednji dan so vsi podpisali zapisnik in vso pošto v zvezi z imenovanjem na ministrstvo poslali s podpisom podpredsednice sveta šole, kar ni v skladu s poslovnikom. Za vse to sem Izvedela šele naknadno in o tem obvestila ministrstvo,« pojasnjuje Blažičeva. Kot so nam zatrdili na ministrstvu, so zadevo nemudoma posredovali šolskemu republiškemu Inšpektoratu in ga zaprosiU za prioritetno obravnavo. Da je tudi inšpektorat zadevo ocenil za urgent-no, priča podatek, da je že včeraj vršil izredni nadzor, ki ni ravno pogosta praksa, v OŠ Dobje. O izsledkih nas iz ministrstva do zaključka redakcije še niso mogli obvestiti, saj bo priprava poročila, ki ga bodo posredovali tudi na sektor za osnovne šole, trajala nekoliko dlje časa. Ne bodo več trpeli anonimnih pisem še bolj odmevno je bilo drugo prejeto pismo, ki ga jeposredoval sindikalni zaupnik Pušnik, nanaša pa se na Ena od detektivske poizvedbe, ki jih je njegova soproga naročila v zvezi z anonimnimi pismi, ki duhove na šoli burijo že dlje časa. »Anonimna pisma so zgodba, stara že približno dve leti. Prejemata jih kar dve tretjini učiteljev in tudi ostali zaposleni v šoli. Pisma so žaljiva tako poklicno kot zasebno, pri čemer v šolo prihajajo predvsem pred pomembnejšimi dogodki, pravi Blažičeva in dodaja, da je to le vrh ledene gore. »Odnosi med zaposlenimi v šoli so vse prej kot dobri. Še v času ravnateljevanja nekdanjega ravnatelja smo bili številni deležni psihičnih pritiskov, pripomb, žalitev. Označeni smo bili za nesposobne, pod drobnogledom smo bih vsakodnevno, celo to, kdo se s kom srečuje izven delovnega časa, nam je bilo očitano. Lahko bi rekla, da je šlo za pravi mobbing,« opisuje Blažičeva. Pisma naj bi še vedno prihajala. V uredništvo smo prejeli koplje tovrstnih pisem, naslovljenih na več zaposlenih v OŠ^ Dobje. Gre za rokopise, nekatera pisma so anonimna, druga domnevno napisana in podpisana v Imenu staršev učencev, obsegi pa so različni; od dopisnic do več gosto popisanih strani. Zasebni detektiv, ki je raziskoval anonimna pisma, je najel sodnega Izvedenca za foren-zlčno-kriminallstične tehnične preiskave rokopisov in podpisov [imena so zaupna], ki je Izdelal analizo. »Sami kra- IZOBRAŽEVALNI SEMINAR jani so nas opozorili, da jih pisava spominjanapisavo določenih oseb in so priskrbeli tudi rokopise za primerjalno analizo. Podani sta bili mnenji, da je vse sporne ro-kopise.napisal isti pisec in da je vse sporne rokopise napisal pisec primerjalnega rokopisa,« pravi Blažičeva. V uredništvo smo prejeli tudi kopijo pisma sindikalnega zaupnika Pušnika, v katerem navaja ugotovitev detektiva, da naj bi v primeru pisca ano-nlmlh pisem šlo za Jožico Sa-Jobir, članico občinskega sveta in sveta šole. Zoper njo je bila vložena kazenska ovadba na okrajnem sodišču v Šentjurju. Pušnik pa je v pismu posledično zahteval tudi, da se ponovno preveri legitimnost članov sveta šole. Blažičeva. kot pravi, je omenjeno sejo, ki sta jo zaz-namovah opisani pismi, sklenila z besedami, da je sama kot predsednica sveta kazensko odgovorna za obravnavane zadeve, ter dodala, da pri delu niti ni bistveno odločanje o ravnatelju, ampak to, da začnejo spoštovati zakone in drug drugega, Ob dejstvu, da se s strani Inšpektorata v šoli vrši izredni nadzor in da bo kazenska ovadba po vsej verjetnosti dodatno razburkala že tako napele odnose, je imenovanje novega ravnatelja še najmanj, kar bi krajane in zaposlene v šoli moralo skrbe- POLONA MASTNAK Foto; AŠ Bolje domač kot tuj lastnik »Zaplankani« menedžerji potrebujejo tuje lastnike - Za podjetništvo ni prave mentalitete Ali koncentracija domačega oziroma tujega kapitala lahko poveča konkurenčnost na trgu, so se na pobudo Društva ekonomistov Celje spraševali ugledni slovenski ekonomisti. Skupen zaključek je bil. da tuje ali domače lastništvo samo po sebi na konkurenčnost nima vpliva. Odločilno pa je, ali imajo lastniki z nakupom dolgoročen cilj ali zgolj kratkoročnega. Gostje, predsednik uprave Mercatorja mag. Žiga Debe-Ijak, predsednik uprave družbe Kolektor Group Stojan Pe-trič, ravnatelj gospodarske uprave Nadškofije Maribor Mirko Krašovec ter predavatelj na ljubljanski ekonom- nest domačerr ski fakulteti dr. Janez Pra- ta bolje pozna šnikar, si pri oceni stanja mači državi. Spet po drugi gospodarstva niso bili najbolj strani lahko tuji lastniki pod-enotni, saj so predvsem so- jetju in menedžmentu dajo govorniki iz vrst gospodars- potrebno širino, saj so, tako tva opozarjali na preveliko Petrič, menedžerji pogosto-davčno obremenitev dela in krat preveč »zaplankani«. premajhno prožnost trga de- »Poleg tega ne odobravam la, Krašovec pa je opozoril menedžerskega odkupa še na prepočasno privatiza- družb,« je dodal Petrič, ki cijo. ima sam že zanimive izkuš- Bolj ali manj so se süinja- njesprevzemomsvojegapod-li, da pri lastništvu podjetij jetja in obramo, »saj so naša ni toliko pomembno, ali je podjetja draga, zato jih ta na-lastnik domač ah tuj, pač pa čin lahko le osiromaši.« »Zale, ali ima v podjetju dolgo- govarjam pa večinski delež ročen interes. Priznali pa so, v podjetjih, saj se le na ta na-da bi osebno raje dali pred- čin lahko vzpostavi pravilno Ali je boljši domači kot tuji lastnik, so ugotavlja)! Žiga Defaeljak, Mirko Kra Kristan, Janez Prašnikar ter Stojan Petrič. partnerstvo med lastnikom in upravo,« je poudaril Krašovec. »Na ljudeh se vse gradi ali pa pade.« Brez tveganj ne ■ vitvami okrogle mize so še ugotovitve Petriča, da se v slovenskih podjetjih dobiček lahko poveča le še na račun znižanja stroškov dela ali pa povezovanja slovenskih podjetij, ki so sicer v svetovnem merilu premajhna. Kolektor se zato na področju izobraževanja inženirjev povezuje s Cinkarno Celje. Debeljakjek temu dodal še, da lahko manjši uspeh slovenskega podjetništva pripišemo še naši men- bolj ambiciozni. »Menim pa tudi, da nismo izkoristili vseh prednosti, ki jim imamo s poslovanjem na trgih bivše Jugoslavije,« je še dodal Debe-ijak. »Povprečen slovenski podjetnik pri tridesetih napne vse svoje moči, da pride na vrh, vseeno pa ni dovolj drzen, da bi tvegal,« je še dodal Prašnikar, Za nekaj stvari torej ni kriva le država, temveč tudi mati narava, ROZMARI PETEK Priznanje za Mikropis in »tiic-4aic« Na IBM-ovi poslovni konferenci za Evropo, Afriko in Bližnji vzhod, ki je bila od 29. maja do 1. junija na Malti, je podjetje Mikropis Holding iz Žalca prejelo najvišje priznanje Solution Provider Excellence za razvoj, izdelavo in uvedbo programske rešitve za IBM-ove samopostrežne blagajne v Mercatorjevih trgovinah. »To je novo veliko priznanje za Mikropis, ki sicer že vrsto let uspešno sodeluje s to ugledno ameriško multi- nadonalko. Smo prvo podjetje na svetu, ki mu je IBM odprl svoje laboratorije In znanje ter skupaj z našimi strokovnjaki razvil programsko opremo za samopostrežne blagajne,« je povedal direktor Mikroplsa Janez Up-laznik. Prve samopostrežne blagajne v Sloveniji in tem delu Evrope, poimenovali so jih »tlk-tak«, so konec januarja uvedli v Mercatorjevem centru v Celju In v začetku marca še v Kopru. V prihodnjih dneh jih bodo namestül v Novi Gori do konca h In Ljubljani. Mikropis je poleg razvoja programske opreme, prilagojene potrebam pri nas, prevzel tudi montažo in vzdrževanje blagajn. »Prve Izkušnje s temi blagajnami so odhčne. Tam, kjer so jih uvedh, se je povečal promet. Slovenski potrošniki so pokazali, da so za takšne tehnične novosti v trgovinah bolj odprti kot kupci v drugih evropskih državah. Naše analize o uporabi samo- Mariboru in postrežnih blagajn so poka- otudi uporabi] starejši kupci, ki so drugod bolj zadržani do takšnih novosti,« pravi direktor Uplaz-nlk. »Nov dokaz zaupanja IBM-a v znanje in delo naših strokovnjakov je tudi to, da smo se na poslovni konferenci na Malti dogovorili, da bomo sodelovali tudi pri razvoju in uvedbi programskih rešitev za samopostrežne blagajne v drugih državah, najprej na Hrvaškem.« US Krevzel obrtnik leta v okviru letošnjih Dne-vov slovenske obrti, ki so jih pod naslovom Obrt in podjetništvo za boljši jutri pripravili vPortorožu, so za obrtnika leta 2007 razglasih Franca Krevzla iz Šoštanja. Gre za najvišje priznanje Obrtne zbornice Slovenije, ki ga uspešnim obrtnikom letos podeljujejo že petič. Krevzel je lastnik podjetja Krevze! inštalacije, ki je vodilno podjetje za Izvajanje vseh strojnih Inštalacij v Sa-vlnjsko-šaleškl regiji. V njem je zaposlenih 32 delavcev. Vsa drom. Proizvajajo tudi tipske toplovodne postaje, ki jih vgra-jujejo po vsej Sloveniji. Tesno so povezani s partnerji na gradbenem in elektro področ- Obrtnik leta Franc Krevzel ju In v sodelovanju z njimi Eurospln, Tuš In razna grad- prevzemajo celovita dela, ki bena podjetja. Krevzel Inšta- jlh naročnikom izročijo tudi lacije želijo ostati vodilno na ključ. Največji kupci ozl- podjetje za Izvajanje strojnih roma naročniki Inštalaterskih Inštalacij v regiji In ohraniti del so Gorenje, Premogovnik osvojene tržne deleže. Svojo Velenje. Era, Občina Velenje, prihodnost gradijo na skrb- nem spremljanju razvoja in seveda na lastnem kadru, ki mu želijo nuditi mdi ustrezen življenjski standard, saj, kot vrača podjetju svoje delo, obo-■ z izkušnjami in zna- S.icer so obrtniki na letošnjih 11, Dnevih slovenske obrti predstavili šestdeset novih zahtev. Izpostavili so zahtevo po večji fleksibilnosti trga dela, ponovni uvedbi olajšave za Investicije ter nadaljnji odpravi admlnistrativmh ovir. Na splošno pa je več kot štiristo obrtnikov na srečanju v Portorožu ugotavljalo, da se manjša število zahtev, ki jih OZS pripravi vsako leto, da gospodarstvo beleži rast in da so pričakovanja podjetnikov visoka, US Stabilno trgovanje Zagon delnic na Ljubljanski borzi se je po preobratu, ko so se posamezne delnice zaradi korekcije znašle več kot 5 odstotkov nižje in se hitro vrnile na prvotna območja, spet nekolika umiril. Slovenski borzni indeks je v preteklem tednu sicer presegel mejo 9.500 indeksnih točk, vendar pa je do konca tedna njegova vrednost ponovno zdrsnila pod to mejo. Na strani povpraševanja po določenih pomembnejših delnicah je bilo mogoče spremljati nekoliko večje razkorake, ponudbena stran pa se je okrepila. Vrednost Telekomovih delnic se je tako spustila na nivo 440 evrov. Razlog za zmanjšanje zanimanja In večjo ponudbo bi lahko Iskali v manj navdušujočlh četrtletnih rezultatih skupine, ki je prvo tro-mesečje letos končala z manjšim dobičkom kot v Istem obdobju lani, negativni vpliv na trgovanje pa je prispeval tudi zapiet pri izbiri ponudnika za cenitev premoženja Telekoma, Zaradi slednjega se je prestavil tudi rok, do katerega naj bi bil objavljen mednarodni razpis za prodajo deleža, na konec meseca avgusta. S tem se je podaljšalo tudi obdobje, v katerem se bodo investitorji soočali z negotovostjo glede pomembnih informacij pri trgovanju, to je glede ocene vrednosti podjetja, možne prodajne cene In potencialnih kupcev za četrtlnski delež družbe, kar lahko pomembno zamaje trgovanje tako v pozitivno kot v negativno smer. CiWMite£ai ProniftvtEUR mm acG Cinkarna Celje 209.80 4.61 CETG Cetis 3.20 0,06 CHZB Comet Zreče 11,36 0.40 GRVG Gorenje 36.07 764.70 •1,03 PILR Pivovarna Laško 67,02 1,666.60 -0,66 JTKS Juteks 136,QD 56,80 0.37 ETOG 190.00 11,60 4.69 Zanimanje se je nekoliko zmanjšalo tudi za delnice Pe-trola, ki so bile v začetku tedna še Izredno želena naložba, podobno pa so se zmanjšale oziroma umirile tudi cene ostalih pomembnejših delnice, kot so Gorenje, Mercator In Luka Koper, medtem ko se delnice Krke spopadajo z mejo 900 evrov. Najvišje rasti pa so v začetku tedna iz dneva v dan beležile delnice Save. Od objave nakupa nekaj manj kot četrtlnskega deleža v Abankl Vlpl se je cena Save skoraj podvojila, posU med tednom pa so se približali celo meji 500 evrov. Ob dobrih naložbah, ki krasijo bilanco Save, nakupe vzpodbujajo tudi pričakovanja glede nadaljnje konsolidacije lastništva, saj naj bi do konca leta Kapitalska In Odškodninska družba objavili ponudbo za prodajo približno 30-odstotnega deleža. Vsekakor bo potek in razplet te zgodbe Izredno zanimiv, še posebej če upoštevamo dejstvo, da bo Imela Sava zaradi svojih naložb precej močno vlogo oblikovanju bančnih stebrov In prihodnji konsolidaciji bančnega s na trgu s Kljub nekoli ijši napredek naredi ;ečni rezultati podje pe, trgovanje pa se je ob koi evrov umirilo na omenjenen tudi tedn 'zdušju ;lnice Aerodro-0 vzpodbudili naku-po preboju meje 90 Vsekakor bo j vala splošnemu naložbe potrebna previdno; ših delnicah se spopadata p< tat je zaenkrat bolj ali man nutklh obstaja nevarnost, d Nadzorni organ: kakšna delnica, ki bo k ! ta hip pri odločitvah glede Pri posameznih pomembnej-ponudba in povpraševanje, rezul-nj neodločen, vendar v lakih tre-da prevlada ponudba. MATJAŽ BERNTK, borzni posrednik d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana 'oljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Tanja Žag/tr. Foxy Teens, Neža Šporer, Atqa Žmahar, David Dehi. I'll ima Kratek stik zaradi direictorice »Politične igrice« skoraj spodnesle direktorski stolček Andreji Križnik Laški občinski svetniki so imeli minulo sredo burno razpravo glede imenovanja direktorice Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško CStik). Na razpis je prispela samo ena vloga, prijavila seje le zdajšnja direktorica Stika Andreja Križnik. Kandidatka je izpolnjevala vse razpisne pogoje, pri čemer ne svet centra ne komisija za izvedbo postopka imenovanja direktorice ne komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja niso imeli nikakršnih pripomb na njeno dosedanje delo in predstavljeni program. Ker pa Križnikova (sicer tudi svetnica LDS) očitno ni bila po volji »desnim« strankam občinskega sveta, so le-te predlagale tajno glasovanje na seji občinskega sveta. Ostali svetniki so temu odločno nasprotovali in dejali, da ne pomnijo, da bi v občinskem svetu že kdaj za katerokoli stvar glasovali tajno in da tudi v tem primeru ne nameravajo. »Kdor je predlagal tajno glasovanje, zagotovo ni imelpo-štenih namenov Tajno glasovanje je potuhnjena poteza, zato vas pozivam, da gla- Andreja Križnik bo še naprej vodila Stik. sujete odkrito in pošteno,« je bil odločen Tone Turnšek (LDS), s katerim se je strinjala večina svetnikov. Podžupan in svetnik (MMOL) Klemen Grešak je Križnikovi očital, da se kultura in šport v Laškem ne razvijata tako, kot bi se morala, ter da na tem področju ni vidnega napredka. Neodvisni svetnik Stanko Selič se je Križnikovi postavil v bran; »Stik je javni zavod, ta pa je v lasti občine. Grešak, pol leta si že podžupan, pa v tem času nikoli nisi opozoril Križnikove, da slabo dela. To je tvoja dolžnost.« Da naj podžupana razmislita o svojem delu, je opozoril tudi Roman Matek [LDS), medtem ko je Silva Zrečani najvišje ocenili Zreče v petek so v Hotelu Dobrava v ZreCah zaključili 13. likovna prijateljevanja Slovenske Konjice - Zreče s tradicionalno dražbo likovnih del. Vodil jo je Mitja Meršol, prodanih pa je bUo vseh 13 ponujenih del sodelujočih umetnikov. Izkhcna cena za posamezno delo je bila 400 evrov, vsa pa so dosegla višju ceno. Naj- več, 1.500 evrov, je za olje z naslovom Zreče Pavla Ščurka ponudil podjetnik s Stranic Vladimir Wravor. Po dražbi likovnih del so tudi tokrat na dražbi prodajali posebno polnitev vin Zlatega griča. S prodajo 13 steklenic z izklicno ceno 200 evrov so zbrali 8.500 evrov za štipendijski sklad likovnih prijateljevanj. Najdražje sta bili prodani steklenici z zaporedno številko I in 13, vsaka za 1.000 Jeseni bodo tako lahko podelili šripendiji dvema nadarjenima študentoma iz Dravinjske doline, ki se bosta pridružila dosedanjim 20 štipendistom likovnih prijateljevanj. MBP Toplic Maks olec. podjetnik Franc Riemer, galorist Zdravko Knrina in podjetnik Vladimir Wravor. V ozadju voditeljica Petra Mndovnik, vodja dražbe Mitja Meršol in pevec Rudi Šantl. Brod (SD) podžupanu Jožetu Senici (ki je hkrati predsednik KVL^iZ-a in skupaj s skupino svetnikov tudi pobudnik tajnega glasovanja) predlagala, naj razmisli o svojem odstopu, če namerava delali na tak način. Zagovorniki Križnikove so se spraševali, zakaj njeni nasprotniki na razpis (ki je bil izpeljan povsem v skladu z zakoni, čeprav je Senica dejal, da je bil razpis prekratek in da o njem nekateri niso bili obveščeni, op.p.) niso prijavili svojega kandidata. Samo v tem primera bi namreč lahko izbirali in primerjali, kdo je boljši. »Sram me je, da se gremo take politične igrice. S klevetanjem, levimi in desnimi ne bomo nikamor prišli. Na lokalni ravni se tako ne dela. Vse to so razprave brez argumentov,« j e bil razočaran Roman Matek. Po burni razpravi so tajno ^asovanj e umaknili in Andrejo Križnik z 11 glasovi za, enim vzdržanim in devetimi proti potrdili za direktorico Stika. Nov petletni mandat bo nastopila 21. oktobra. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: MOJCA MAROT V razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo taKo zbrali deset medvedkov In jiti < odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob lfr.30 na Radiu Celje. , ; Pravila si lahko ogledate na ^ . vi'ww.radiocelje.com in www.novitednik.com Podeželje spet v mestu Jutri in pojutrišnjem bo podeželje spet prišlo v Celju. Na Glavnem trgu bodo namreč kar dva dni predstavljali ponudbo kmetij, vključenih v razvojni program podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Organizator, celjski zavod Celeia in programski odbor, napoveduje pestro dogajanje. Jutri in v četrtek bo od 10. do 19. ure na Glavnem trgu prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij, predstavljali bodo domače obrti, turistične in ekološke kmetije, predstavljala se bodo tudi podeželska društva. Program so tudi tokrat dopohiili z zanimivim strokovnim predavanjem. Dr. Štefan Merkač iz Avstrije bo v četrtek ob 17. uri v Celjskem domu namreč govoril o tem, kaj nam lahko prinese sproščanje gensko spremenjenih organizmov v Namen dvodnevne prireditve j e prispevati k večji prepoznavnosti podeželja, predstavitvi delovanja društev ter pridelkov, izdelkov in storitev, ki jih ponujajo kmetije s širšega in z ožjega celjskega območja. Organizatorji obljubljajo brezplačne degusta-cije in oglede mesta s kočijo. BS Št. 44-5. junij 2007 - C' < .iite, da se skrivata • Srečna rzžrebonca -4- ADAMAS^ teie, PrSmelc ~ Hasfcv . in Še presenečenje! ^ |«k«nl avtomaMIu Mer<»d« veliki nagradi Caslnoja Faraon Z007! Vnk Za 101H(rst darovano kri je Dušanu Bojanoviču OZ RK Celje prim. Igor Bizjak. Rudi Čajevec daroval kri laMrat Tradicionalno praznujemo 4. junija dan krvodajalstva, saj so prav na ta dan leta 1945 vSloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi. l\idi v današnjem času je krvodajalstvo v Sloveniji želo množično, saj letno v več kot tisoč krvodajalskih akcijah sodeluje 95 tisoč krvodajalcev. Na ta način lahko zagotavljajo vso kri, ki jo potrebujejo slovenski bolniki. Tako je tudi v Celju, kjer je Območno združenje Rdečega križa pripravilo srečanje krvodajalcev že v soboto v Narodnem domu. Na njem so podelili priznanja vsem tistim, ki so kri darovali več kot 50-krat. Med njimi je tudi 16 krvodajalcev, ki so kri darovali več kot 100-krat. Največkrat, 144-krat, je kri daroval zdravnik medicine dela, prometa in športa Rudi Čajevec, le enkrat manj pa Franc Dečko. Že pred proslavo so jubilejna priznanja poslali po pošti krvodajalcem, ki so kri darovali do 50-krat. Vseh jubilantov je bilo tokrat 436. Sicer pa so bili v OZ RK Celje lani najbolj zadovoljni z odmevnostjo krvodajalskih akcij med mladini v okviru projekta odprtih vrat transfuzijskega oddelka, »Med lanskimi skupno 3.424 odvzemi krvi smo namreč zabeležili kar petino dijakov,« poudarja sekretar OZ RK Igor Poljanšek. V16 celjskih srednjih šolah se je v 29 krvodajalskih akcijah odzvalo vabilu 862 dijakov. Na krvodajalske akcije so se poleg dijakov množično odzvali še vojaki [76) in poUdsti {72). Skupno so lani z rednimi odvzemi in krvodajalskimi akcijami zbrali 1.459 litrov krvi, kar je sicer za 5 odstotkov manj kot leto poprej, vendar je zbrana kri zadoščala za vse potrebe celjske bolnišnice. MBP Foto: GREGOR KATIC Rudarji za CT 5 trideset tisoč e u Velenje evri po-i Topolši- ca pri nakupu skega CT-aparata. Ček je v četrtek direktorju bolnišnice, primarlju Janezu Polesu, izročil direktor premogovnika Evgen Derva-rič. V premogovniku so prepričani, da bo nakup CT-aparata izboljšal storitve v Bolnišnici Topolšica in s tem tudi storitve za zaposlene. Glede na raziskave v Šaleški in Savinjski dolini največ ljudi umre zaradi bolezni srca in ožilja, na drugem mestu pa so rakasta obolenja. Po mnenju primarija Polesa brez CT-aparata ni mogoče izvajati ustreznega preprečevanja in zdravljenja bolezni. Kot smo že poročali, se je Bohiišnlca Topolšica lansko jesen v sodelovanju z Univerzo za in. življenjsko obdobje ter Medobčinsko zvezo društev upokojencev Velenj e od- v akcijo zbiranja denarja se ja vključilo že več podjetij iz Šaleške doline, pri čemer je donacija premogovnika največja doslej. ločila za akcijo zbiranja sredstev za nakup sodobnega več-rezinskega CT-aparata, vrednega 1,3 milijona evrov Potrebujejo ga za hitrejše in kakovostnejše delo, bolnikom bi tudi prihranili vožnjo v sosednje bolnišnice, kjer take naprave že imajo, a so zaradi lastnih potreb močno zasedene. Doslej so v Bolnišnici Topolšica za nakup aparata zbra-Ü več kot 325 tisoč evrov, kar je približno čehtina vrednosti CT-ja. US Danes prvo Orbitalno slavje v Vitanju Letos je 115. obletnica rojstva pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noor-dunga. Obletnico bodo organizatorji projektov Noordung obeležili z devetimi Orbitalnimi slavji v Sloveniji in v tujini. Prvo Orbitalno slavje bo danes, 5. junija, ob 18.30, v spominskem središču Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Orbitalno slavje bo v znamenju obiska prvega švedskega astronavta dr. Christerja Fuglesanga, ki se je aprila vrnil z misije na Mednarodni vesoljski postaji ISS. Dr. Christer Fuglesang je po lanskem decembrskem obisku drr. Jurija Mihajlo-viča Baturina drugi astronavt/kozmonavt, ki bo obiskal spominsko središče. »Herman Potočnik Noordung je v leüh 1927 in 1928 ustvaril prve načrte za orbitalne vesoljske postaje in umetne satelite. V času, ko je Plečnik ustvarjal vrhunsko arhitekturo na zemlji, je Potočnik že ustvarjal prvo arhitekturo za vesolje,« opozarja na Noordungov pomen Goran Jovič, producent projektov Noordung. MBP O vroči privatizaciji zdravstva v četrtek ob 19. uri bo v Kulturnem domu v Zrečah okrogla miza o privatizaciji zdravstva. Z njo želi občina omogočiti vsem uporabnikom, da dobijo na enem mestu odgovore na kar največ vprašanj, povezanih z napovedanimi spremembami v zdravstvenem sistemu. Na okroglo mizo so povabili predstavnike minisurstva za zdravje. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, odbora za zasebno dejavnost pri zdravniški zbornici, predstavnike združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, direktorico ZD Slovenske Konjice ter zdravnike in patronažne sestre, ki delujejo na območju občine. MBP Znanstveni simpozij o Juricioštru Zavod Odon Jurklošter in ZRC SAZU pripravljata v petek, 8. junija, znanstveni simpozij o preteklosti Jurkloštra in njegove okolice. Potekal bo v prostorih kartuzije Jurklošter od 10. do 16. ure. Nanj so kot poslušalci povabljeni vsi, ki jih zanima pozabljeno in spregledano bogastvo tega kraja. Obisk simpozija je brezplačen. JŠ Spqštu|mo naravo. go^JC^^IH okol|tt {»r^aztiih motomH» vozil. izkoH^ ekološke pc^šnižke ali ;^novanjske kr^e Abanks ^ nsn^va vjan-Sfe-wniia skrb- nfo@abanka.si I Abafon 080 1 360 ABANKA oš Šmarje pri Jelšah in iz vseh njenih podružnic. Končno do atletske Po devetih leüh čakanja so v občini Šmarje pri Jelšah vendarle dobili novo atletsko stezo. 200-metrsko stezo z večnamenskimi športnimi igrišči je v petek odprl minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Nov športni objekt, ki je stal skoraj 700.000 evrov, bodo uporabljali predvsem osnovnošolci, steza z igrišči leži tik ob osnovni šoM, ostali občani pa bodo morali upoštevati določena pravila. Pred devetimi leti so v Šmarju izgubili atletsko stezo, ker so razširili nogometno igrišče. Nato se je začela dolga zgodba pridobivanje nove atletske steze. Težave so imeli že s samo lokacijo, ki so jo dokončno določili šele pred dvema letoma. Tudi takrat pa težav ni hotelo biti konec. Ob osnovni šoli, kjer zdaj stoji nova atletska steza z igrišči, je namreč zelo zahteven teren, urejeno ni bilo lastništvo zemljišč, težavo je predstavljal visokonapetostni daljnovod, bližina čebelnjaka in tudi za dolžino steze se niso mogli dogovoriti. Po dveh letih pa so končno, ob bližajočem se občinskem prazniku, odprli težko pričakovano atletsko stezo. Ob atletski stezi so odprli različna športna igrišča, in sicer so urejeni še prostori za skok v daljino in v višino ter prostor za igre najmlajših, urejeno je tudi metališče za suvanje krogle, igrišče za bad-binton, rokometno in košarkarsko igrišče, malo nogometno igrišče z umetno travo, igrišče za odbojko in še posebej igrišče za odbojko na mivki. Atletska steza z igrišči bo namenjena predvsem učencem osnovne šole, popoldne pa jo bodo lahko uporabljali tudi športni klubi in društva. Sicer bo uporaba možna le pod nadzorom, kot pojasnjuje župan Jože Cakš: »Na teh športnih objektih se bodo lahko zbirali o beam, ampak tako, kot bomo popravili in organizirali dežurstvo. Na žalost se namreč do- gaja, da se ravno tukaj, na tej strani osnovne šole, zbirajo nekateri, ki jim ni šport pri srcu in se pojavljajo vanda-lizmi in marsikaj drugega, zato smo dolžni, da pazimo na objekt, v katerega smo vložili velika finančna sredstva.« Denarja je občina v ta objekt resnično vložila precej. Celotna naložba je stala 594 tisoč evrov, od tega je minisfrs-tvo za šolstvo in šport prispevalo 43 tisoč, Nogometna zveza Slovenije 37 tisoč, občina pa kar 614 tisoč evrov, Poleg tega je morala občina odkupiti še zemljišča od denacio-nalizacijskih upravičencev, kar je stalo 106 tisoč evrov, in sofinancirati ureditev visokonapetostnega daljnovoda, kar je stalo še dodatnih 104 tisoč evrov. Občina je tako sama v objekt vložila 824 tsoč evrov. Naložba je bila dražja od sprva predvidene, sai so morali na zemljišču sanirati tudi ne-pnčakovane zdrse, bo pa po besedah župana Cakša poplačana že letos. ŠPELA KURALT Z leve: ravnatelj OŠ Šmarje pri Jelšah Stanko Šhet minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, župan Jože ČakI tn vodja oddelka za družbene dejavnosti in finance pri občini Šmarje pri Jelšah Zlatka Pilko - ŠL44.5.jui Dermatologi v Rogaški Slatini v Rogaški Slatini je bilo konec tedna II. spomladansko strokovno srečanje Zdni- skihd večeno uporabi laserjev in drugili virov svetlobnega sevanja v dermatologiji. Kot ugotavljajo v združenju, se je uporaba laserja v zadnjih letih izredno razširila, žal pa ga uporabljajo tudi ljudje brez ustrezne medicinske izobrazbe. Dermatovenerologi zato opozarjajo na nevarnosti ob nepravilni uporabi, ki jih je mogoče preprečiti le s temeljitim poznavanjem tako kožnih bolezni kot dela z laserjem. Eden izmed ciljev srečanja jebilazato predstavitev in sprejetje smernic za uporabo laserjev in drugih virov svetlobnega sevanja v dermatologiji, ki jih je pripravila delovna skupina za lasersko dermatologijo pri združenju slovenskih dermatologov. MBP Čisti zobki v Šmarju pri Jelšaii Tudi v Šmarju pri Jelšah so tekmovali v čistih zobkih. Tako so prejšnji teden podelili priznanja in darila najboljšim razredom. Letošnje tekmovanje je bilo že deseto po vrsti, tekmovali pa so vsi učenci razredne stopnje vseh šol v šmarski Upravni enoti. Zmagovalnih razredov je bilo dvajset. V teh razredih imajo torej otroci najbolj čiste zobe. Za nagrado so dobili priznanja in darila, na zaključni prireditvi pa jih je zabaval Domen Kumer. ŠK, foto: JOŽE STRNIŠA 10.00 MNZC-OtrošM muzej Hermanovbrlog 18.00 Dvorana zveze kulturnih društevGe^ Knjižno kazalo roalo drugače Hermanova usOjarjalntca Franca Štolfe ii Cigler üon vizvedbi učencev a Griže miadinskiabanmatmzvB 19.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec Breda Smolnikar m njena pravljica • . ■.sniosebopo^arfala.Al-■■■■rmM. Sedlar . .. I93D"NŠrodni dom Celje - Najčujezemljamnefao redni letiu koncert mošker ^pei^skega društva sParf .gRatom« 10.00 MozeinOTejše zgodovine . . pije __ fotoa- 18.30 Dom sv. JMef Celje Ko je otroku »vseeno^ah sezaprevmolk • večerza starše 19.00 Glasbena šok Rista Sawna Žalec. Spommski utniiki na Škota dr. Vekoslava Grmiča 19.30 Narodni dom G^je _ Komtmu moški zborCe-Ije redmteimkoncen 17.00 Proston PD Zalee Ob 40-letnici Planinskega društva Žalec odprtje razstave 18.00 MestiukmoMaropcž- • IvanMohonč predavanje 18.00 DomKUDSvobodaGriže Pekama Miš Maš, Mmi teater m SMG Ljubljana 19.00 IJvorana centra star^ših __ .Ušiso-j ._______ Predavanje o osteoporo- lO.OOMNZC-Otroškirnuzej ' Hermanov-b^jg Knjižno kazalo mdo drugače HenrmtovaastvaiTalnica ILOOŠLGCelie S. Gnim: Dogodek v me-stn Gogi gimnaziiaKrSkomizven 17.00. (^pgdom Podeželje v mestu 2007 Okrogla miza: kaj nam lahko prinese sproščanje genetski spremenjenih orgamzmov v naravo predam dr. SteIhnMerkač izAvstnje 19.00 Savmov likovni salon 19.30 Pokiajinski muzej Celje, dvorana pod Celjskim stropom_ Fantazije pod celjskim stropom koncenflmtMeAlenkeCkjr-SičEntest ■ 20.00 ZdravllišCeLaško,Zlata ' dvorana Človek v mreži odnosov? predovanjezMarjawmSla- 2100 LocalC^lje... Starimački ........ mvrtunastapcüxielemdan-sambla Uspešna tudi druga likovna Icolonija Kulturno društvo Zibika in slikar Janko Orač sta pod pokroviteljstvom občine Šmarje pri Jelšab pripravila drugo slikarsko kolonijo Zibika - Tinsko. Na Tin-skem je tako od 31. maja do 2. junija ustvarjalo sedem slikarjev, ki bodo svoja dela pustili v Šmanu pri Jelšah. Letošnje slikarske kolonije so se po lanskem velikem uspehu prve kolonije udeležili Lojze Adamlje iz Ljubljane, Erna Ferjanič Fric iz Rogaške Slatine, Svetlana Jakimovska Rodič iz Ljubljane, Viktor Šest iz Maribora, Veljko Toman iz Rakitne, Adel Seyoun iz Ro-deža pri Deskljah in Janko Orač kot organizator in slikar. Na kobnijo je bil povabljen tudi slikar Črtomir Frelih iz Radomelj, ki se je opravičil, je pa svoja deJa kljub temu poslal v Šmaije. Prav zbiranje nastalih del je eden od namenov likovne kolonije, kot pojasnjuje Janko Orač: »Vsak udeleženec podari eno delo organizatorju. Ideja je, da se v občini Šma^e pri Jelšah začnejo nabirati lametniška dela, da bi nekoč nastala likovna zbirka, ki bi jo tudi razstavili. Da bi to- rej ludi ta pokrajina dobila določeno število umetniških del različnih ustvarjalcev.« Likovna dela, ki so nastala na tej likovni koloniji, si je bilo moč ogledati ob zaključku likovne kolonije na Tinskem, ko je o njih in tudi o sami koloniji spregovoril Drago Medved. Sicer pa bo tako kot lani tudi letos izšel katalog vseh nastalih likovnih del, pripravljajo pa tudi razstavo. Medtem ko je bila lanska razstava v Šmarju pri Jelšah, se letos dogovarjajo tudi z galerijo v Ljubljani, kjer naj bi bila razsta- ogled konec letošnje-' začetku prihodnjega leta. Likovna kolonija Zibika -Tinsko, ki je bila tudi letos uspešnica, se je zaključUa v soboto s prireditvijo v cerkvi sv. Ane na Tinskem. V kulturnem programu so nastopili vokalna skupina Lyra, oktet Zibika in kitaristka Martina Rančigaj. Da je ko- lonija tako uspešna, pa so »krivi« tudi vsi domačini, ki so slikarje tudi letos lepo sprejeli. 5k Tudi tokrat so se Gališki dnevi začeli z likovno delavnico. Znova obudili Gaiiške dneve Krajevna skupnost Galicija se je znova odločila obuditi tradicionalne Gaiiške dneve, ki so že pred leti trajali po več dni. Tokratni bodo 13. po vrsti, začeli pa so se z likovno delavnico za otroke šol Spodnje Savinjske doline ter z gledališko predstavo. ßSßffl® OBRTNO GRADBENO PODJETJE, d.d. 3000 CElje, Oblakova 30, tel, 03/426 41 00 Z vami že 50 let ščemo nove sodelavce v gradbeni stroki (m/ž): 1. »dar 2. tesar 3. mizar 4. voznik tovornega vozila 5. strojni ključavničar z znanjem varjenja Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z izkušt>jami in življenjepisom pričakujemo na naslov Remont, d. d., Oblakova 30, Celje v 8 dneh po objavi. Razne prireditve, od športnih, kulturnih in zabavnih - pri pripravi programa je sodelovalo vseh devet društev v Galiciji - se bodo do 24. junija odvijale vsak vikend, v prvi polovici junija pa se bodo v dvoboju z ekipo Tunizije predstavile domači judoistki Petra Na-reks in Urška Žolnir. »Namen dnevov je v druženju, zabavi, sprostitvi in srečanju s sokrajani, ki jih v vse hitrejšem tempu življenja redkokdaj še srečamo,« je poudaril predsednik krajevne skupnosti Galicija Jože Kruleč. RP J t~ Tanja Žagjor, Fa^ Teens. Neža Švorer, At^a Žmahar, ^ _ David Dekič._ Bistrica vse bližje Posavju . Občinski svet Bistrice ob Sotli je na zadnji seji sprejel pobudo, da njihovo občino priključijo načrtovani Posavski pokrajini. Obravnavali so namreč predlog vlade za določitev območij pokrajin, ki ga je posredovala vsem slovenskim občinam. V poslanem predlogu je vlada Bistrico vključila v načrtovano Savinjsko pokrajino (s sedežem v Celju), občinski svet pa se je nato na seji odločil drugače, za vključitev v Posavsko pokrajino. Tja bi po sedanji zamisli spadale občine Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica, pri čemer je župan Jožef Pregrad svet- nikom dejal, da bi bistriški glas tam prišel bolj do veljave. Odločitev so sprejeli s petimi glasovi za, enim proti ter z enim vzdržanim. Tisti svetniki, ki so bolj naklonjeni vključitvi v Posavsko pokrajino in člani občinske uprave, so med razpravljanjem omenjaE, da so jim, na primer Brežice, po kilometrih kar dvakrat bližje kot Celje. Županje svetnikom dejal, da so v Celju po razvojni plati prikrajšani ter omenjal regionalno razvojno agencijo, nezadovoljni pa so tudi zaradi dosedanjih seütev različnih državnih ustanov iz Šmarja pri Jelšah v še bolj oddaljeno Celje. Pravo voljo Bistričanov naj.bi potrdil re- ferendum, za katerega je župan svetnikom dejal, da po njegovem za obmejno občino naj ne bi bil potreben. Svetnik, ki je glasoval proti vključitvi v Posavsko pokrajino, je izražal različne pomisleke. Tako je omenjal, da so iz občine (s 1400 prebivalci) razmeroma dobre prometne zveze proti Celju, mladina se veliko vključuje v celjske srednje šole, tam pa je tudi bolnišnica. Svetniki so nato sprejeli še skiep, dapo nedavnem sklepu o izstopu Bistrice iz Regionalne razvojne agencije Celje nadaljujejo z aktivnostmi za vključitev v podobno posavsko agencijo. BRANE JERANKO Več kot turnir Dvodnevni, letos že 13. mednarodni odbojkarski turnir za pokal Občine Zreče, je bil eden najodmevnejših dogodkov, ki so jih vZrečah pripravili ob občinskem prazniku. Članice Odbojkarskega kluba Comet Zreče so gostile ekipe iz ZDA, Srbije, Bosne in Hercegovine, s Hrvaške in seveda Iz Slovenije. To je bil tudi eden največjih letošnjih odbojkarskih turnirjev v državi, na katerem so na koncu zmagale ameriške odbojkarice Volley Star iz Missourija, ki so v finalu premagale Jelovico iz Tuzle. Zrečanke so bile četrte, njihova igralka Nataša Šega pa je bila izbrana za najboljšo libero. A tekmovanje je bilo le del pestrega dogajanja, »Skupinski trening« je preko sto igralk po predtekmovanju opravilo ob glasbi v večnamenski dvorani hotela Planja na Rogli, ob igrah pa je bilo še dovolj časa za spoznavanje Pohorja. Igralke iz Missourija so na koncu ugotovile, da kljub bogati tradiciji kluba takšnega gostoljubja še niso doživele. Seveda so obljubile, da še pridejo v te kraje. TK Gostiteljice, članice Odbojkarskega kluba Comet Zreče, so se izkazale. OTVORITEV 7. junija ob 8. uri: 5270 Ajdovščina Tovarniška cesta 9 2000 Maribor Tržaško cesta 42 3210 Slovenske Konjice Liptovska ulica 38 G www.lidl.si Vaša nova trgovina z živili Za Miss Slovenije tudi ceijsica lepotica Letošnji polfinalni izbor Miss Slovenije je bil ponovno v hotelu SoteHa v l^mah Oliniia. Na njem se je predstavilo 18 potfinaiistk iz vse Slovenije. Dvanajst se jih je uvrstilo v finalni izbor, ki bo 23. junija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tam bodo izbrali najlepšo, ki se bo uvrstila na tekmovanje za miss sveta, ki bo 1. decembra na Kitajskem v mestu Sanya. Na polfinalnem izboru naj bi se pomerilo dvajset deklet, vendar sta dve svojo udeležbo v zadnjem trenutku odpovedali. Glavni organizator Zdravko Geržina je povedal, da sta se dekleti opravičili' zaradi osebnih razlogov, in dodal, da ti razlogi dostikrat pomenijo ljubosumne partnerje, ki svoja dekleta predčasno odpeljejo z izbora, Na polfinalni prireditvi, M jo je povezovala Katja Tratnik, so se dekleta predstavüa v treh izhodih: v kopalkah, dnevnih in večernih oblekah. Med posameznimi izhodi so obiskovalce zabavale glasbene skupine. Žirija je ocenjevala postavo, hojo, obraz in celoten izgled. Dekleta je žirija ocenjevala že tudi dan prej, ko je imela z njimi razgovor v domačem in tujem jeziku. Zdravko Geržina je poh-vafil tekmovalke, ki iiaj bi bile letos še posebej izobražene. Nad dekleti je bila navdušena tudi slovenska miss Universe T^aäa Kokalj. »Ne morem si predstavljati, da so tudi mene, pred kratkim tako ocenjevali. Dekleta so zelo pogomna, saj je zastrašujoče nastopati pred t^o.vehktoi občinstvom.« Med člani žirue )e bila todisedanja miss Slovenije Iris Mul^. »Letos so ddsleta zelo lepa. tako da bo težko določiti zmagovalko,« je povedala. »Imam sicer svojo favoritko, vendar ne bom izdala, katero.« Ins.Mulej ne obžaluje, ker bo morala predati krono. Pravi, daje svoj čas dobro izkoristila in si je priborila veliko priložnosti za naprej. V finale se je uvrstilo dvanajst deklet, med njimi Celjanka Anja Lukman, poleg nje pa še Pia Sara Odlag iz Kamnice, Tadeja Temar iz Beltincev, Barbara FUipič iz Ormoža, Tamara Dragšič iz Maribora, Anita Kuraja, Maja Hribar, Duška Stojič in Hana Hervatski, vse iz Ljubljane, Samanta Sofič iz Izole, Slavica Grabovac iz Šentjanža in Barbara Rapnik z Raven na Koroškem, »Uvrstitve v finale nisem pričakovala, bilo je prijetno presenečenje,« je powdala Celjanka Anja Uik-man, 24-Ietna študentka, »prej še nikoli nisem sodelovala na lepotnem tekmovanju, letos sem se prijavila, da si popestrim čas, medtem ko doma pišem diplomo.« Anja še ne razmišlja o zmagi, pravi, da se bo pustila presenetiti. Če bo zmagala, to zelo vesela, če ne, pa bo šio ävljenje vseeno naprej. KATARINA SUMEJ. foto: ALEKS ŠTERN Caljsnka Anja Lukman ss je uvnbla v finale. Nennin» Hatm a Velenja se ni uvrstila v polfinalni Iziwr. Vonj po bencinu in striptiz Avtopoligon Ljubečna je bil minuli vikend vznamenju vonja po bencinu in dobre zabave. Za to so poskrbeli člani celjskega Moto kluba Panther's, ki so pripravili že 6. moto zbor Bikers meeting. Zbralo se je več kot tisoč motoristov ne samo iz Slovenije, ampak skoraj iz vse Evrope. Motoristi so bili tudi izjemna atrakcija in paša za oči na svoji sobotni panoramski vožnji. Skupaj so namreč prevozili pot od Ljubečne, Proseniškega in Šentjurja ter nazaj. Seveda pa zagrizeni motoristi ne bi bili motoristi, če ne bi znali dobro zažurati in se poveseliti na pravi in varen način (niso bili namreč udeleženi v nobeni nesreči). Znano pa je tudi, da ni pravega moto zbora brez pravega stripti-za ... To, da so novinci morali pokazati svoje atribute, verjetno ni bilo v tem okviru (glej fotografijo) ... SŠ, foto: AŠ VASE SKRITE ZEUE-^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Medtem ko ga več let zapored v poštnem nabiralniku pričaka sveži izvod Novega tednika, ki mu, kot pravi, omogoča, da je dobro seznanjen z lokalnim dogajanjem, Alojza ZeliCa iz Gorice pri Slivnici vseskozi spremlja premišljevanje in kup vprašanj o postopkih in vzdušju, ki vlada v tiskarni, ko nastajajo strani tega časopisa. O slednjem se je, po besedah vnukinje Mateje, velikokrat pogovarjal s svojo družino. «Omeiiil je, da bi bilo krasno videti ta proces. Po pripovedovanjih je že od rane mladosti sestavljal članke, mislim da za Domoljuba, silno rad prebiral časopise, nikoli pa mu žal ni bilo dano videti, ka- ko tiskani izdelek nastane. Ključne zadeve sicer pozna iz literature, vendar je zdaj tehnološki napredek naredil svoje.« Z mamo sta zato pisali za našo akcijo in v enem izmed poznih četrtkovih popold-nevov smo se znašli v Tiskarskem središču v Ljubljani, kjer poleg številnih slovenskih časopisov in revij dvakrat tedensko natisnejo tudi Novi tednik- Začetek tiskarskega dela predstavlja priprava tiskovnih form," pri kateri se naredi montaža posameznih strani, ki smo jih pred tem na računalniku pripravili že v uredništvu. Pred samim tiskom je potrebna še osvetlitev omenjenih form. »Danes se osvetljuje sa- bne dele: odvijanje velikanskih pol papirja, zgibanje časopisov in preverjanje kvalitete barve. »Moderna tehnologija omogoča kontrolne inštrumente, ki opozarjajo, da recimo kvaliteta določene barve ni najboljša oziroma takšna, kot bi morala biti,« je dejal Jure Fle-rin ter nas, obdane s hrupom, popeljal na ogled še zaključnega, eks-pedicijskega dela. Slednji je razdeljen na dodelavo tiskovin z rezanjem in spenjanjem, vstavljanje prilog, zlaganje v določene košare, da gredo časopisi na prave konce Slovenije in še poštno linijo. Delo v tiskarni, ki poteka v treh izmenah, se večinoma odvija ponoči. S tiskanjem dnevnega časopisja namreč začnejo po 19. uri in zaključijo v zgodnjih jutranjih urah. Alojza Zeliča pa je ob koncu zanimalo le še, kako in kje se med ogromno količino Novih tednikov natisne prav njegov naslov, »Imamo bazo naslovov, ki jih na posebnem stroju natisnemo na posamezne izvode ter nato vse skupaj predamo pošti,« je pojasnil naš vodič, Naš tokratni srečnež pa je ob zaključku poti po velikanskih halah le še strnil svoja občutja: »Kar težko verjamem, da sem enlaat na lasme oči videl, kako poteka ves proces, predvsem priprava na tiskanje časopisa, kajti po televiziji navadno vidimo le, kako drvijo že tiskani izvodi. Danes je zavoljo računalnikov vse hitreje in naprednejše, nekdaj pa je bila senzacija že barvna slika.« MAJA GORJUP Foto: ALEKS ŠTERN Alojz Zellč je lahho že v četrtek zvečer prebiral še »toplo« številko Novega tednika. Kako nastaja Novi tednik Z dolgoletnim bralcem smo spremljali tiskarski proces - Od izdelave tiskovnih form, tiska, do priprave za distribucijo modejno v stroju, denimo 50 tiskovnih form v eni uri. Za eno naklado Novega tednika pa potrebujemo navadno 32 takšnih plošč, kar pomeni 45 minut, da se naredijo vse tiskovne forme,« je pojasnil tehnolog Jure Flerin. Tiskovno formo se zatem zakrivi in vpne v tiskarski stroj oziroma v tako imenovani ploščni cihnder. >>Da se navlažijo netiskovne površine, se nanjo najprej nanese voda, na površine, ki ostanejo suhe, pa se odtisne barva, ki gre preko gume na papir.« Na uro lahko odtisnejo približno 30 tisoč časopisov. V sekundi pa gre skozi stroj deset metrov papirja. Poleg samega tiskanja stroj zajema še tri pomem- Na ura lahko odtisnejo približna 30 tisoč časopisov. »Zavedamo se svojih kvalitet!« jo pri CM Celju. Čas je prinesel tudi medsebojno: sposobnih mož. Tokrat sta obujala spomine na Olimpijino preteklost... ičju, še vedno pa na gradbe-stzistofunkci^ dveh izjemno Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijski tekmi skupine C za Euro 2008 izgubila v Celju proti Romuniji z 2:1. Dva bivša nogometaša celjskega kluba Ermin Ra-kovič in Robert Koren sta bila zamenjana, zato pa je častni zadetek za Slovenijo v sodnikovem podaljšku dosegel debitant Dare Vršič, ki se je prav tako uveljavil v Celju. Selektor Matjaž Kek, spretni govornik, je poudaril, da se zadnji poraz zelo razlikuje od tistega proti Nizozemski. Ni mu uspelo pripraviti svojih varovancev kambicioz-nejši igri: »Moramo pa biti realni. Zavedamo se svojih kvalitet! Romunija je odlična reprezentanca.« Zakaj je ostal brez Mileta Ačimoviča - pravi, da ga boli Ahilova tetiva in danes ne bo odpotoval v Te-mišvar - je vendarle malce zavito v tančico skrivnosti. »Gostje so upravičili vlogo favoritov. Z. odlično igro niso našim fantom dopustili nikakršne možnosti. Slovenija ni igrala slabo, pač pa Romuni praktično brez napake, ko niso dopustili niti malo manevrskega prostora,« je ocenil videno v Areni Petrol predsednik MIK CM Celja Marjan Vengust, ki še ni natančno začrtal klubskih ciljev za naslednjo sezono, obenem pa dodal: »Vsekakor pa se moramo vrniti v enega od evropskih pokalov!« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Celjskemu prvoligašu so zvestobo za eno leto podaljšali standardni člani prve enajsterice Marko Križnik, Sebastjan Gobec in Simon Sešlar. Priprave se bodo začele 18. junija, DP pa 21. julija. Himno je zapel tudi Jože Rajh, bivši predsednik MNZ Celje, kije že četrt stoletja delegat v 1. slovenski ligi. Okno v svet Nekdanji nogometni klub Mali šampion je dobil novega pokrovitelja. To je podjetje Simer, ki je očitno našlo interese v ligašu, ki se je v iztekajoči se sezoni obdržal v Štajerski ligi, v prihodnjih štirih letih pa si bo prizadeval zavihteti se celo v drugoligaško konkurenco. V klubu si bodo v prihajajočih dveh sezonah skušali zagotoviti tretjeligaški status, nato pa bodo že šlartali na 2. SNL. Kljub smelim ambicijam si želijo ohraniti sloves kluba, ki prav posebno pozor- roč nost namenja podmladku. Empoli in WBA v luči vzgoje mlajših nogometašev in izobraževanja trenerske ekipe so se pri - po novem - Simer Šampionu povezali z nekaterimi tujimi Wubi. Predsednik Jani Žilnik se je v minuli sezoni (vse mlajše selekcije, z izjemo tistih, ki nastopajo v tekmovanjih s starejšimi ekipami, so osvojile mesta med prvimi štirimi v ligah, v najmlajši kategoriji U-8 pa imajo na finalnem regijskem turnirju četverice kar dve moštvi) največ mudil v Italiji in An- gliji. »Najbolj konkretno je sodelovanje z italijanskim Empo-lijem in angleškim West Bromwich Albionom. Z Italijani smo se dogovorili, da nas bo kmalu obiska! njihov direktor mladinske šole Andrea Innocenti, kasneje pa še angleški predstavniki. Trenerji naših selekcij se bodo izobraževali pri kolegih v Empoliju. Hkrati nam bodo skušali zagotoviti udeležbo na kakšnem močnem in odmevnem turnirju za mlade nogometaše pri zahodnih sosedih,« pravi nekdanji trener MIK CM Celja. Z Italijani se tudi dogovarjajo, da bi dvema celjskima nogometašema omogoäli daljše in intenzivnejše izobraževanje v njihovih šolah. Pri Udinese-ju, Trevisu, Chievu, Empoliju, West Bromwich Albionu in Bir-niinghamu se je že mudila deseterica »šampionov«: Miha Go-ropevšek, Miha Korošec, Jaka Bizjak, Denis Daferovič, Boban Jowč, Žan Horvat, Nejc Košto-maj, Nejc Perko, Tadej Kotnik in Bruno Felidjan. Vlaganje v nadarjene z novim imenom bodo štar-tali v naslednjo sezono - po julijski skupščini, ko bodo podrobno predstavili nadgradnjo kluba, agencijo za zastopanje in razvoj nogometašev. »Gre za obliko skrbi za najbolj nadarjene fante, ki jim bomo zago- tovili dodatne treninge, posebne zdravniške preglede, pomoč na vseh ravneh njihovega razvoja ... Skratka, omogočili jim bomo vse ugodnosti za nemoteno delo in milejši prehod v profesionalizem ter jih bomo tudi zastopali. Projekt bodo financirali pokrovitelji, ki bodo vlagali v nogometne,« pojasnjuje Zilnik. S sodelavd bo poleti spet pripravil kamp za svoj podmladek na Rogli, kjer bodo izpeljali kar dva mednarodna tiunirja. Nogometaši, rojeni leta 1996, se bodo pomerili 24. junija, ko bodo nastopili vsi najboljši slovenski klubi in zagrebški Dinamo, 28. julija pa bo konkurenco med igralci, starimi 14 let, poostrila še slovaška Žilina. TOMAŽ LUKAČ Jani Žilnik (levo) In Simon Erjavec, le podpisom Št. 44 - 5. junij 2007 Doslej najboljša MSM Novakovič: »Hunt od anonimneža do finančno odličnih ponudb!« v šentjurskem Alposu vlada po uspešno končani sezoni zatišje, čeprav trener Damjan Novakovič še vedno vadi z mlajšimi igralci, posebej s tremi - Matejem Krušičem, Tadejem Koštoma-jem in Luko Lapomikom, ki odhajajo na priprave za mlado reprezentanco Slovemje. Na skupščini kluba so odgovorni ocenili minulo sezono kot najboljšo doslej, saj je člansko moštvo Obvo)ilo sedmo mesto v Sloveniji, obenem bilo drugič zapored udeleženec lige za prvaka m se uvrstilo še v polfinale pokala KZS. Razlog več tudi za zadovoljstvo uspešnega trenerja Šentjurčanov Damjana No-vakoviča. »Lahko smo zadovoljni, predvsem zaradi dodatnega uspeha v pokalu ter tudi zato, ker smo pred sezono ostali brez trojice nosilcev igre lanske sezone (Maček, debular, Ručigaj, op. p.). pri čemer smo dobih h. Laškega na po-sojo Tadeja Koštomaja, ki ni prišel v ekipo kolege Marti-ča, ter Elvisa Kadiča, ki svojega razkošnega talenta ni uspel do zdaj še nikjer do konca pokazati. Niti pri nas mu žal to ni uspelo. Vse to so mnogi razumeli, kot da bomo mi ^ad'dati z^^gppdnji dom i^^ , tvice, a smo jih kaj kmalu povsem razorožili s svojimi igrami in zmagami. Hitro smo si zagotovili ligo za prvaka, zato je bilo tudi nekaj nihanj ob koncu prvega dela sezone, nato smo slabo začeli in odlično končali ligo osmerice. Velja omeniti, da nas prav nihče ni do konca >razbii< v posamezni tekmi, da smo prekiniE prekletstvo porazov z Laščam In še nekaj pozitivnih stvari je bilo,« pravi dosedanji strateg Šentjurčanov Verjetno ciljate tudi na uveljavitev mladih igralcev... Tako je, saj zaradi skromnega proračuna in odhoda omenjene trojice nismo imeli drugega izhoda. Pri tem je nevarnost, da se ti mladi igralci be z njim. Je pa tudi res, da sem ves čas imel trdno podporo uprave kluba za vse poteze, še posebej predsednika Jožeta Palčnika. V takšnem ačju je zagotovo lažje de- Kot kaže, se poslavljate od Alposa ... Ja, res je. Pogodbami je potekla in menim, da je čas, da grem korak naprej hitro pokažejo javnosti in so potem cilj večjih in močnejših klubov V minuli sezoni Hunt, ki je že odšel iz Šentjurja, potrditev veljave je prišla s strani Mateja Krušiča, ki je zelo iskan igralec v Sloveniji, močnejši klubi se zanimajo tudi že za Luko Lapor-nika, ki je povsem izkoristil ponujeno priložnost. Imamo tudi nekaj mlajših, ki čakajo na svojo priložnost, pri čemer je edini način preživetja Alposa pač takšen način dela z mladimi in kasneje njihova prodaja, ko se uveljavijo. Se Sttinjate, da so bili gledalci v veliko pomoč vaši eki- P'- , V Šentjurju so gledalci dobri poznavalci košarke. Zato so na začetku prihaiah. ker so želeli videti, česa le prenov- ljena ekipa sposobna. Ko so videh, da je tudi oslabljeno moštvo povsem konkurenčno, so pridno obiskovali naš Hru-ševec, ki je bil nekajkrat povsem poln. To je zagotovo tudi vehk uspeh našega kluba, igralcev ui tudi moj. Ste tudi vi napredovali v tej sezoni? Vsekakor sem, saj je bilo treba v igri marsikaj spremeniti. Vedno nam sicer ni uspelo, a v večini primerov so bile zamisli, ki sem jih predstavil igralcem, dobre in so padale na plodna tla. Vesel sem, da je Hunt potrdil moje napovedi in je enostavno eksplodiral ter od anonimneža pred dvema sezonama, ki je igral pri nas za malo denarja, prišel do številnih ponudb iz Slo-vem)e m tuiine, ki so tudi do desetkrat višje od naše pogod- precejšnje 1 ambicije, pri čemer sta mi ti d ve leti na klopi šent- jurskega f irvoligasa, upam, da tudi osti dim, potrdili, da imam sinJ isel za to delo. Zato sem AIpo su hvaležen za po- nujeno pt iložnost, pri čemer bo ta klul ) na nek način ved- "^Kam^g' reste, če ni skriv- Zaenkri it imena kluba še ne morem izi iati, a lahko povem, da imam d Ive zelo zanimivi po- nudbi v S lio venij i, tudi tretja e že povabila na raz- di s Češke, vendat ločil, da zaenkrat ne grem. želim m prej d klubu in nato preko Jadranske lige priti v Evropo. Kot rečeno, ambicij mi ne manjka, imam pa tudi jasno vizijo, kaj Je vaš novi klub morda Helios ali Zlatorog? O imenih ne bom povedal ničesar, dokler stvari ne bodo povsem jasne. Boste pa ta-;oj, ko bo stvar dogovorjena, obveščeni (smeh). JANEZ TERBOVC Naj, naj Sezono je v dresu Alposa naibolj obeležil Jimmie Hunt. Bil k lero 18,4 točke. Bil je nai asistent Alposa s 4.5 podaje na tekmo, odigral največ minut fveč kot 35 na srečanje), imel je največ pridobijenih žog (1.6)- P ekipe je bil Matei Knišič s 5.8 skoka na srečame, isti igraiec je bil tudi najbolj metu za dve točki r65,4-odstotm učinek). Največ, trojk ?e dosegel Elvis Kadič tekmo, naiboljši odstotek pn metanju za tri točke je- imel Mario Novak skupnem metu je bil najnatančnejši Krušič (65.2%), pn prostih metih pa Kai Največ prostih metov je izvaiaL Tadej Koštomaj, 193 aii 5.4 na tekmo. itrelec ekipe s povpreč-povpreCju 'i skakalec . MED GOLI 26., zadnji krog Štajerske lige: Šoštanj - Get Poller Šainpioh 4:3, Rogaška ■ Jurovski dni 1:2, Ormož - Šmartno 1928 3:0, Gerečja ms - Möns Claudius 5:2. Zreče - Pesnica 1:1. Končni vrsti red: Šmartno 1928 52 (v 3. SNL-vzhod), Zreče 50, Gerečja vas 44, Ormož 43, Šoštanj 39, Rogaška 38, Šentilj, Peca, Get Power Šampion 34, Oplotnica 32, Möns Claudius 31, Bistrica, Jurovski Dol 30, HfA iWlilllV^-! itnihin direfitor podjetja Simer. med pogodbe. MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Klateži-Taverna zdaj sami na vrhu V 8. krogu veteranske lige na Skalni kleti je v derbiju Cinkarna ugnala Veflon in se zavihtela na 2. mesto. Izidi: Sipro-Cctis - Črički 1:1, Azzuri - U-8 3:3, Santana -Klateži-Taverna 1:9, ŠD Cinkarna - Veflon 7:2, Klateži-Taverna imajo 17 točk, Cuikarna in Veflon po 14, Črički 13, Sipro-Ceüs 12 „, Pari 9, kroga (7, 6,); Črički -Azzuri (18.30), Splošna bolnišnica Celje - Santana (19,20), Klateži-Taverna - Si-pro-Cetis (20.10), U-8 - ŠD Cinkarna (21.00), KRATKO lia svetovna prvakinja Quebec City: Na 15, članskem in 9. mladinskem svetovnem prvenstvu v tekvondo-ju verzije ITF je članica celjskega kluba Hyong Petra Žol-nir v kategoriji do 52 kilogramov osvojila bronasto medaljo. V mladinski konkurenci je njena klubska kolegica Iza-bela Hohnjec postala svetovna prvakinja. Uspeh je s tretjim mestom dopolnila še ena Celjanka, StašaLubej, Nastopil je tudi Denis Drapič, ki je med mladinci izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu. IzabelaHohnjecvakcIjl Po solzah zmagi Pariz: Sedmi dan teniškega prvenstva Francije j prinesel poraz Velenjčanke Katarine Srebomik, kije dnigo leto zapored končala posamične nastope že v 3. krogli. Sedemnajsta nosilka je v dvoboju, polnem preobratov, morala priznati premoč Izraelki Shahar 1'eer z 2:1 (6:1, 4:6, 6:3), potem ko je v tretjem nizu že vodila s 3:0, vendar je kot po pravilu spet sledil nerazumljiv padec v igri in po dvoboju je po-točila nekaj solz. Dan kasneje je imela Srebotnikova več sreče. Zmagala je tako med ženskimi dvojicami kot v mešanih parih. Z Japonko Ai Sugijamo sta ugnali domači par Foretz -Pin s 6:1 in 6:3, s Srbom Nena-domZimonjičem,skaterimbra-nita lansko zmago v Roland Gar-rosu, pa sta prav tako v 2. krogu premagala Indijko Mirzo in Santoroja s 6:2 in 7:6, Zdaj Igrajo Ceijanke! ■n-žič: Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Franciji izgubila z Avstrijo s 27:26, Prijetno so v oslabljeni selekdji presenetile Ceijanke Maja Son, Nina Jeriček, Miša Marinček, Nuša Skutnik, Tina Sotlar, Katja Čerenjak, Jelena Kikanovič in Žalčanka Neli Irman. Povratna tekma bo v petek na Dunaju. Štiriletna pogodba Kukcu Celje: Pri Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško so zaključili sestavo moštva za naslednjo sezono. V klub se bodo vrnili trije Celjani, vratar Aljoša Čudič ter levičarja Aleš Muhovec (prej SVJŠ) in Jan Gregore (Slovan), Štirilet- no pogodbo je podpisal 23-letni Rujčan Dejan Kukec (Velika Nedelja, Gorišnica), Levi zunanji napadalec bo najprej posojen Mariboru, Prošt še dve leti Velenje: Primož Prošt, rokometni vratar iz Trbovelj, ki velenjske barve brani že dve leti, je podaljšal zvestobo Gorenju še za naslednji dve sezoni. Prošt, nekdanji mladinski reprezentant, je imel veliko težav s poškodbo kolena, v zadnji sezoni pa je ponovno zab-lestel, predvsem v končnici, ko je bil eden ključnih mož Gorenja na poti v Ligo prvakov. Jezna Jolanda Glasgow: Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu na Škotskem v teku na 1000 metrov zasedla drugo mesto s časom 2:39,69. Zmago je predala Ke-nijki Faith Macharii (2:39,26) v zadnjih 50 metrih. »Močno je deževalo in proga je bila zelo mokra. Organizatorji niso poskrbeli za tekmovalko, ki bi narekovala ritem. Nobena tekmica ni hotela v ospredje in porabila sem veliko energije za tek na čelu. Šele v fini-šu je prišlo do razpleta, kjer sem potegnila krajši konec,« jezo priznala Joli, ki bo jutri nastopila na mitingu v nemškem Kasselu, Nikoli ne reci nikoli ... Celje: Novi trener košarka-ric celjskega Merkurja je Hrvat Željko Ciglar. Zagrebčan je doslej Ceijanke že vodil dve sezoni in pol in z njimi osvojil dva naslova državnih prvakinj- Lani je zapustil Celje navkljub obljubi, da bo ostal še eno sezono, V Šibeniku so ga odpustili, enaka usoda pa je v Celj u doletela Dragomirja Btik-viča in prav Ciglar je zdaj zasedel izpraznjeno mesto, Matej Polutnikbo še naprej opravljal delo direktorja kluba. Novo, dveletno pogodbo je z Merkurjem podpisala Zana Jereb, novinka je Dijana Gotovac iz ljubljanske Ilirije, S posoje v Rogaški Slatini se vrača mladinska reprezentantka Živa Zdolšek,klubpa nebo obnovil pogodb z Natašo Radulo-vič in Bojano Vulič. Vodstvo Merkurja načrtuje nakup visoke tujke in prihod dveh mladih slovenskih igralk. Starejše deklice prve in fretje Oplotnica: Na DP v karate-ju se je pomerilo kar 141 ekip iz 32 klubov. Ekipa starejših deklic KK Žalec, Eva Nina Koz-mus, Patricija Cačulovič in Irena Dedič, je zmagala v izvajanju kat. Tretji mesti sta osvojili ekipi kadetov (kate) in starejših deklic v športnih borbah. Kotnik maksimalen Rečica pri Laškem: Na medobčinski tekmi upokojencev v streljanju z malokalibrsko puško je domačin Jože Kotnikzbral vseh 200 možnih krogov, pri ženskah pa je bila prva Zofka Voler iz Slovenskih Konjic pred Laščanko Darinko Erazem, Ekipa Strelskega društva Dušana Po-ženela je osvojila pivo mesto v postavi Jože Kotnik, Slane Breč-ko in Vinko Lavrinc, Druga je bila velenjska ekipa. (DŠ) ^OTROSKI ČA50PI5^ Brihta in dedek za konec šole Kaj boste brali v juniju - Slovo na gusarski zabavi Nastopil je še zadnji mesec, ki ga boste preživeli v šolskih klopeh. Že čez nekaj dni bodo zaključene vse ocene, tako da boste imeli veliko več časa. Pričakujemo torej lahko še več vaših prispevkov, predvsem pa boste imeli več časa za prebiranje dobrih knjig. Kaj boste lahko braE v mesecu juniju, vam bomo tako kot vsak mesec znova posredovali kar na straneh Otroškega časopisa. Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjižku je ta mesec izbrala dve knjigi, ki že dišita po poäinicah. Kot vsak mesec predstavljamo eno knjigo, ki je novost na knjižnih policah in knjigo, ki je prevečkrat prezrta. Novost za ta mesec je knjiga Jeremyja Stronga Brihta - nenavadno življenje zmedenega najstnika. Kot pravi Ida Kre-ča, knji^ govori o dečku Simonu, ki odrašča in se pri tem srečuje s problemi: »Ima tri glavne probleme. Prvi je ta, da ima oče novo prijateljico, ki se je priselila k njima na dom in zraven pripeljala še svojo hčerko Natašo. Drugi velik Simonov problem je njegova punca in njen brat, ki mu grozi, da če jo bo zapustil, da bo že videl in občutil njegove pesti. Tretji problem pa je nova punca, nova deklica na šoli, ki je temu našemu Brihti zelo všeč.« Ida Kreča še dodaja, da je v knjigi še veliko drugih problemov in zapletov, med vrsticami pa so vstavljeni tudi stripi, kar naredi branje še bolj zanimivo. Gre za imenitno branje, predvsem za najstnike, še pravi Ida Kreča. Nepis dedek in gusarska zabava Prezrta knjiga, ki jo predstavljamo ta mesec, ni preveč obsežna, tako da jo boste lahko prebrali na dušek. Ida Kreča je izbrala knjigo Kako se je dedek naučil brati pisateljice Kathy Stinson: »Zgodba govori o dedku, ki je hkrati tudi hišnik na šoli. Ta dedek ni znal ne brati ne pisati in je imel pri tem kar veliko težav Kljub temu se je tema dvema veščinama spretno izogibal z besedami, češ da nima očal, da ne vidi in podobno. Potem je dobil vnukinjo, ki je želela, da bi ^-ito-BEREM- MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Naslov: Dovi>ltui«in. do w moi< podalU javno ab^iv^wii. ji bral zgodbe. Ibkaj se je začela njegova pot in dedek pravi, da dokler ne znaš pisati in brati, je kot da bi hodil v strm breg, na goro. Ko prideš na vrh. torej ko se naučiš brati in pisati, se ti odprejo širne planjave.« Knjiga je namenjena otrokom starim približno 12, 13 let, lahko pa jo seveda vzamete v roke tui mlajši. Glede na to, da vas bo veliko svoje počitnice preživljalo tudi z dedki, je prav, da tudi o dedkih kaj preberete. Kaj vse boste brali med počitnicami, vam bomo zaupali konec meseca, ko se bo na počitnice odpravila tudi ekipa Otroškega časopisa. Skupaj sKnjižnico pri Mšku Knjižku se bomo od vas za dva meseca poslovili na tradicionalni gusarski zabavi, ki bo 27, junija. Več o dogajanju na gusarski zabavi bomo še poročali na straneh Otroškega časopisa. Povejmo le, da bomo takrat razglasili tudi naj knjigo, za katero ste glasovali vse leto in še vedno lahko glasujete, n^ade pa bodo na voljo tudi na sami zabavi. Kot vsak mesec, pa moramo razglasiti še knjigo minulega meseca. Knjigi meseca maja sta trilo^ja Keltske vi-linske in trilogija Eragon. Tudi tokrat smo izžrebali pet srečnežev, ki bodo prejeli knjižne nagrade tn tudi lončke z Miškom Knjižkom. Tokrat so nagrajenci: Andraž Kemerin Eva Škoflek z Dobrne ter Tadej Jazbec, Gea Rakita in Gašper Prijatelj iz Celja. Čestitamo! Nagrade lahko dvignete v Knjižnici pri Mišku Knjižku. Vsi, ki bi še radi sodelovali, pa le izpolnite glasovnice in jih pošljite na naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje. ŠK Melise in Križem kapica Mladinski aktiv Melise uspešno zaključuje prvo leto delovanja pod okriljem OZ Rdečega križa Slovenske Konjice. Širši javnosti so se predstavili z vedno aktualno pravljico Križem Kapica. V lutkovni igrici so pod vodstvom Suzane Kračun aktivno sodelovale Neža Berdnik, Nika Pučnik. Sabina Sire, Katarina Natek in Kevin Kladünik, S predstavo so gostovali v osnovnih šolah Jernej. Loče. Žiče in Vitanje. Križem kapica je popestrila program. Id so ga posamezne šole pripravile ob sprejemu drugošolcev v Podmladek RK, Z lutkovno igrico so Melise razveselile Kdor poje. slabo no misli, so propričani tudi laški Trubadurčki so zapeli v oš Primoža Trubarja Uško in njenih petih podružnicah delujejo pevski zbori, ki so se 21. maja že drugo leto zapored predstavili na zaključnem koncertu v Kulturnem centru Laško. Zapeli so pevci otroških zborov iz Rečice. Šentruperta, Vrha nad Laškim, Debra. Laškega in oddelka z nižjim izobrazbenim standardom ter združeni mladinski pevski zbor iz Debra in Laškega. Vsak zbor je zapel po tri pesmi in vsi so se predstavili zelo izvirno. Nekateri so petje povezali s plesom, drugi so prinesli kuhalnice. žlice in lonce, ki so bili odlični inštrumenti, tretji so zapeli ob spremljavi violin, klavirja, harmonike ali Orffovih inštrumentov Pevci, ki obiskujejo pevski zbor več let, so prejeli pohvale in priznanja, tri učenke pa so prejele plakete za osem let petja v šolskem pevskem zboru. Nabito polna dvorana KG Laško je odmevala od aplavzov, saj. kaj je lahko lepšega, kot gledati sproščene, zadovoljne in navdušene otroke, ki pojejo iz srca. Skupaj je zapelo več kot 180 pevcev, ki so se, da je bil praznik petja popoln, po koncertu posladkali s sladoledom. In če drži rek: »Kdor poje, slabo ne misli,« se mestu ob Savinji obeta še veliko lepega. MATEIA ŠKORJA Med planinci je zabavno Planinski krožek na OŠ Hudinja je zelo zabaven in v njem se veliko naučimo o pravilih, ki jih morajo znati mladi planinci. Krožek že štiri leta vodita Darja Jeran in Lidija Voršič, poleg učiteljic pa imamo na pohodu planinskega vodnika Gregorja Ma-jerja, ki pazi, da se ne izgubimo. Če nas je preveč na izletu, se pridružita še učiteljici Marta Flis in Lidija Kovačič. Leto smo že imeli štiri pohode: Kopitnik. Zasavska gora. Boč in Lisca, Kljub muhastemu vremenu smo se v soboto. 12. maja, odpravili na Lisco. Malo nam je ponagajal dež, vendar pa nas je na vrhu že Čakalo sonce. Pot je na vsakem pohodu naporna, a nam jo krajša pogovor. Na vrhu se vsi spočijemo in pojemo malico, ki jo imamo v nahrbtniku. Če imamo s sabo denar, si lahko v koči nekaj kupimo. Največkrat so to kakšni spominki ali pa celo osvežilna pijača. Na pohodih nam ni nikoli dolgčas, saj nam vodnik pove veliko zanimivega. Radi obiskujeva planinski krožek, saj se veliko naučimo in spoznavamo naravo. Veseliva se že naslednjega pohoda. HELENA ČATER, MAJA SEVČNIKAR, 4. a/9 OŠ Hudinja tudi varovance dnevno-vars-tvene ustanove Čebela in starejše stanovalce Lambrech-tovega doma. Članice mladinskega aktiva v tem času že pripravljaj o načrt za Tabor Rdečega križa, ki ga bodo skupaj z mentorji in drugimi mladimi člani iz vseh šol na Konjiškem organizirali jeseni. MBP Ulica Jana Husa je na Ostrožnem v Celju. Od Husa do Gallusa v današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Ulice Jana Husa na Ostrožnem v Celju. Poimenovali so jo po češkem katoliškem duhovniku in reformatorju Ja-nu Husu. Jan Hus se je rodil leta 1370 v revni družini na Češkem. Študiral je na Karlovi (nemški) univerzi v Pragi, kjer je bil leta 1400 posvečen za duhovnika. Njegov poklicni vzpon je biJ naravnost meteorski, saj je že dve leti ka-snejepostal rektor praške univerze. Tesni stiki med univerzama v Pragi in Oxfordu (angleška kraljica Ana je bi-ia namreč sestra češkega kralja Vaclava} so Husa pripeljali na pot cerkvenega reformatorja, saj je bil med praškimi profesorji najbolj dovzeten za razmišljanja Angleža Johna Wiclifa. Slednji je bil angleški teolog in predstojnik semenišča v Londonu. Kot precej njegovih sodobnikov je tudi on trpel zaradi takratnih razmer v skorumpirani Cerkvi, v kateri sta že nekaj časa vladala dva, občasno celo trije papeži. Wicüf je Cerkvi predlagal radikalne spremembe, ki pa za Rim niso bile sprejemljive. Menil je namreč, da je Cerkev nevidna in kot taka ne potrebuje ne papeža ne službenega duhovništva. Za razlago vere je bilo po njegovem mnenju dovolj sveto pismo, ki ga je tudi prvi prevedel v angleški jezik. Wic-lifove nazore so stoletje kasneje razvili tudi veliki reformatorji Luther. Calvin in Zwingli. Jan Hus je dosledno sledil naukom Wiclifa. V češčmo je prevedel Wiclifova glavna dela. vendar si je s tem nakopal sovraštvo pri nemških klerikih na Češkem. Nemški praški nadškof je bil leta 1408 prisiljen Husa odstaviti kot pridigarja. Ker pa Hus prepovedi ni upošteval, ga je nadškof celo izobčil. Kljub temu pa je Hus med Pražani žel velik uspeh. V svojih na- 5€ imEnujG stopih namreč ni bil le kritik razmer v takratni cerkvi, ampak tudi zagovornik češke kulture in jezika. Zaradi njegove protinemške nastro-jenosti so nemški profesorji in študenti kmalu zapustili praško univerzo in ustanovili novo v Leipzigu. Tako lahko ugotovimo, da je praška univerza češka nacionalna ustanova od Husovih časov. S tem pa zgodbe o Janu Husu še ni konec. V času koncila v Konstanci (1414-1418). ko so razpravljali o »cerkvenih zmotah v Angliji«. se je kot njihov fanatičen zagovornik pojavil tudi Jan Hus. Z nastopi je tako razjezil cerkvene dostojanstvenike, da je kralj in kasnejši nemški cesar Sigismund Luksemburški (tast Hermana Celjskega) od Husa zahteval, da pride v Konstanco in se pred koncilom opraviči. Hus je na to pristal v upanju, da bo lahko z besedami prepričal koncilske očete in jih pridobil na svojo stran. Da bi Husovo potovanje ob Bodensko jezero potekalo brez težav, mu je Sigismund poslal spremno pismo, v katerem mu je jamčil zaščito. Prihod Husa v Konstanco je bil veličasten, saj je na osrednji trg prispel v spremstvu več kot 30 konj in z dvema velikima vozovoma. Vendar pa je ob prihodu doživel hladen tuš, saj so ga takoj zaprli, češ, da je med potjo tudi maševal in pridigal, kar pa ne bi smel, ker praški nadškof prepovedi iz leta 1408 ni preklical. Njegov zaščitnik kralj Sigismund je zaradi tega protestiral, vendar kaj več kot od koncilskih očetov izsiliti pristanek, da se Hus lahko javno zagovarja, ni mogel storiti. Husovo prepričanje, da bo koncU pridobil na svojo stran, je kmalu splahnelo. Sledila je obtožba in bil je razglašen za heretika. V obsodbo zoper Husa so zapisali: »Ker se je sveti zbor prepričal. da je Jan Müs trdovraten in nepoboljšljiv in se noče vrniti u naročje Cerkve in preklicati svoje zmote, odloča konstanški koncil njegovo odstavitev in degradacijo. Po tem Cerkev s Husorn nima več opraviti in ga prepušča svetnemu sodišču.« S tem je Jan Hus izgubil zadnje simpatije tudi pri zaščitniku Sigismundu. Sledila je mučeniška smrt, javni sežig na grmadi 6. julija 1415, njegov pepel pa so raztrosili po Renu. Usmrthev Jana Husa je močno odmevala po takratni Evropi, še posebej pa je pravi vihar povzročila na Češkem in v drugih predelih vzhodne Evrope. Kmalu za tem je prišlo celo do vehkih husitskih vojn, ki so trajale kar 17 let (1419-1436). Papež Martin V., ki je bil za papeža izvoljen prav v času koncila v Konstanci, je namreč pozval kristjane na križarsko vojno proti husitom. Kljub nekaterim uspehom husitov pa le-ti le niso dosegli svojega cilja, ustanovitve češke na-donahie Cerkve niti češke nacionalne države. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Gallusove ulice na Jožefovem hribu v Celju. Kratko zgodbo o Janu Husu je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek. Omamljanje z literaturo v Velenju ho od četrtka do sobote VI. Herberstein-sko srečanje književnikov. Tradicionalni književniški festival, letos z mednarodno udeležbo, organizirata Velenjska knjižna fundacija in Asociacija Velenika, vse od prvega srečanja leta 2002 pod glavnim pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RS, Mestne občine Velenje in družbe Gorenje. Osrednje dogajanje velenjskega književniškega srečanja bo v Vih Herberstein in njenem parku, spremljevalni festivalni dogodki pa v središču Velenja. Herbersteinsko književniško omizje bo letos posvečeno omamljanju z/za literaturo. To temo bodo os-vetlih s filozofskega, sodološ- nega, z litera _ . zikoslovnega, s književnodi-daktičnega, prevajalskega, z bibliofilskega, s kultumo-po-litičnega in z literarno-ustvar-jalnega vidika. Na srečanju bodo tudi predstavili festivalno mednarodno izdajo revije Lirikon 21 ter brali vrhunske pesniške prevode, ki so nominirani za Lirikonov her-bersteinski zlat, to je častno festivalno priznanje Herber-steinskega srečanja književnikov in mednarodne izdaje revije Lirikon 21. Predstavitve- no literarno branje bo doživela tudi mednarodna spletna kulturno-umetniška revija srednje in vzhodne Evrope Po-bocza/Obrobja. Hidi letos bodo na srečanju književnikov podelili Pretnarjeve nagrade -prejela jo bosta ambasadoqa slovenske književnosti in jezika na Poljskem Božena in Emü Tokarz - ter častno festivalno priznanje Lirikonov her-bersteinski zlat 2007 za vrhunski pesniškoprevodni cikel. Srečanje bodo popestrili koncerta etno džeza in uglasbene novogrške poezije z vrhunskimi glasbeniki ter spremljevalni kultumo-družabni dogodki. BA Električne podgane sanjajo video sanje Med 6. in 8. julijem bo v Celju prvi mednarodni video festival Električne podgane sanjajo video sanje. Prijavljenih je več kot sedemdeset avton^h del, ki se bodo v okviru video festivala predstavila v Celju. Festival organizirata Društvo za ustvarjalnost Filter in umetniška skupina 567. Video dela se bodo pomerila v eni od petih tekmovalnih kategorij: debitantski video, enominutni video, video, posnel z mobilnim telefonom, video na temo dolžinskih počitnic ter video Vse ostalo šteje. Zmagovalni video posamezne tekmovalne kategorije bo nagrajen z denarno nagrado, video dela pa bo ocenjevala žirija. ki jo bodo med dni^ sestavljali slikar in multimedij-ski iistvarjalec Mark Požlep, režiser Sašo Podgoršek, fihn-ski publicist, esejist in univerzitetni predavatelj Stojan Pel-ko, kustos in poznavalec sodobne vizualne umetnosti Ttevž Logar ter direktorica Zavoda za sodobno umetnost Ljubljana Barbara Borčič. Na festivalu bodo ob video delih slovenskih avtorjev sodelovala tudi video dela s Finske, Portu^ke in Kosova, iz Španije, Libanona, ZDA, z Nove Zelandije ... Festival bo poleg tekmovalnega dela obiskovalcem ponudil tudi spremljevahii program, v okviru katere^ bodo koncerti glasbenih skupin, video delavnica ter okrogle mize, na katerih se bodo obiskovalci festivala družili s strokovnjaki na video in filmskem področju ter z drugimi gosti iz Slovenije in tujine. Spremljevalni program festivala bo zaznamoval koncert in spektakel skupine Lai-bach. kibo 7. julija na celjskem Starem gradu. Skupina je Celje nazadnje obiskala pred dvajsetimi leti. zdaj pa se vračajo s promocijo nove zbirke, ki so jo poimenovali Volk. BA Opus 1 s Pinom in Pio Mlakar V soboto bo v Celju 15. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1. Plesalke in plesalci od 9. do 25. leta se bodo v SLG Celje ob 19. uri predstavili s svojimi avtorskimi plesi in koreografijami. Tema letošnjega Opusa je posvečena paru Mlakar. Pia in Pino Mlakar sta bila predstavnika novih, v njunem času najsodobnejših tokov v umetnosti, zato so organizatorji za letošnjo temo izbrali ravno njiju, saj se jim zdi prav, da se plesalci skozi priprave lastne plesne ntiniature seznanijo s tako pomembnima predstavnikoma plesne zgodovine. Na Opusu 1 se bodo pomerili tudi plesalke in plesalci s Celjskega, in sicer iz Plesnega foruma Celje, društva za umetnost plesa Harlekin iz Celja in iz Plesnega studia N iz Velenja. Mladi ustvarjalci se bodo v treh starostnih skupinah (9 do 12,13 do 16 in 17 do 25 let) predstavili z avtorskimi plesi oziroma s soloplesi, pri katerih je plesalec hkrati tudi avtor oziroma koreograf svojega plesa, ter s koreografijami za enega, dva ali tri plesalce. Med njimi bodo nagradili posamezne avtorje oziroma skupinske ustvarjalce za najboljšo miniaturo, najboljšo idejo in najboljšo plesno izvedbo v vseh treh kategorijah. Za zaveso Naša medijska hiša v sodelo' akcijo Za zaveso, ki smo jo prvi igralec postala Anica Kumer in šega igralca in igralko celjskeg konca junija oziroma do konc kuponi izžrebali dve vstopi Natalija Cajhei Slovenskim ljudskim gledatiščem Celje nadaljuje z ič izpeljali minulo sezono in v kateri sta naj igralka oziroma I Miro Podjed. Tudi tokrat boste lahko glasovali za najljub-a ansambla, pri čemer boste kupone lahko izpolnjevali do :a sezone v SLG Celje. Vsak teden bomo med prispelimi za predstavo v celjskem gledališču. Tokrat ju bo prejela Celje. Čestitamo. ZA ZAVESO AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE Glasujem zi innajlji Ime in priimek: Naslov: Policisti pogosto ustavijo tudi voznike, ki so pod vplivom mamil. Ga gremo zvit v park? Droge vse bolj dostopne mladim - Naši bralci se jezijo zaradi odvisnikov Pred časom smo pisali o nekaterih lokacijah v Celju, na katere so nas opozorili bralci, kjer naj bi se zbirali odvisniki in uživali drogo. Morebiti to naše bralce ne bi niti toliko moülo, če bi odvisniki to počeli kje drugje in ne sredi dneva na vidnejših točkah in če bi za seboj vsaj počistili. Ravno pred dnevi so reševalci morali zaradi zaužitja prevelikega odmerka mamil pomagati odvisniku sredi belega dne pri nekdanjem vrtcu v Drapšinovi ulici v Celju. Nekateri naši bralci so besni, saj se bojijo zase, za otroke in svoje zdravje. Odvržene igle so namreč lahko vir različnih okužb. Že lani smo pisali o nekaterih lokacijah v Celju, kjer naj hi zbiranje odvisnikov oziroma tistih, ki so »puhali« le marihuano, motilo bližnje stanovalce, ki so se obrnili na nas. Omenjali smo okolico Doma sv. Jožefa v Ce-Iju in bližnje in okohške gozdne poti ter tudi prostor med vrstnimi garažami v halo 113 Kje je voznik? V petek zgodaj ziulraj se j e v Gasilski uha na Ostrožnen zgodila-prometna nesreča s pobegom, vnfisreä^öjehil poškodovan otrok. Neznani voznik osd)nega vozila }e med srečan] em z drugim vozilom- pretesno prehiteval otroka,-ki se }e peljal s kolesom. Voznik je pn tem (:q)laza temilo kolesa^ tako da je oteok zapeljal v jarek in, se pn lem lažje poškodovat Po-kcasli naprošajo voznika oziroiua-vse, ki I» q nesreäliarkoli vedeli, dazara^ncpsratveoko' kšSn pokhfiejo PiKtaio prometne policije •Ce^e aH na številko 113. Neprevidnost stane veliko v rainnlih dneh se je na Celjskem spet zgodilo več prometnih n^reč. Že v soboto dopoldne je počilo na Rudniški cesti izven Velenja. 18-letni voznik je z osebnim avtomobilom pnpeljal na ravni del voziSča, nakar ga je zaradi hitrosti, ki je 1 prilagodil trenutnim razmeram na mokrem m spolzkem vozišču, začelo zanaša-, nato pa je izgubd oblast nad voziiom. ' Najprej je bočno zdrsel na levi vozni pas, kjer je trčil v odbojno ograjo, drsel še ob ; njej do travnate površinei^ nato pa trčil še v drog obcesme svetilke. Pri tem je voznika vrgle iz vozila in je hudo poškodovan oble-[ žal na vozišču. I Istegadnesejenesrečazgodilašenaglavm j cesti izven Obrežja na območju Laškega. [ 44-letni motorist je v dolgem levem ovin- ku izgubil oblast nad motornim kolesom, padel po vozišču m trčil v varovalno ograjo ob vozišču. Pn tem se je hudo poškodoval. S hudimi poškodbami se je v soboto popoldne končala tudi nesreča na Ftankolovem. 28-letra motonst je v Imzišču za lipo po levi stram obvozil dve vozili, ki sta čakali, da se promet iz nasprotne smen sprosu, pn tem pa je trčil v 31-letnega voznika osebnega voala, kijev &lem treiutku pnpelial iz nasprotne smen. 28-letoik se je pn tem huje rami, sopotnica v osebnem vozilu pa lažje. Me bodite naivni! Konec preteklega tedna so tnje neznanci v Pnstavi pn Lesičnem oropali dve osebi. Trojica naj bi se pnpeijala do stanovanjske hise ter prosila za vodo. Ker sta se lastnika ravno odpravljala v bližnjo trgovmo, so ji-maneznanci ponudili prevoz, a so ju odpe-Ijah v bližnji gozd, kjer so jima ukradli gotovino in se nato odpeljali v neznani smen. Policisti zato opozarjajo na previdnost ob obisku neznanih ljudi in na varovanje svo-iih stanovanjskih hiš. Lc-te naj bodo zaklenjene. čeprav ste v neposredni bližini, kajti tudi vlomov v hiše je več v poletnem času. V primeru obiska neznancev, ki prosijo za vodo oziroma prihajajo pod drugačnimi pretvezami, pa naj ve^a velika previdnost Sicer pa, če opazite kakšne sumljive osebe v svojem naselju, lahko o tem obvestite tudi policijo na anonimni telefon 080 12 00. Kraigherjevi ulici v Celju. Pri Domu sv. Jožefa se zdaj ne zbirajo več tako pogosto, morebiti niti ne toliko zaradi obhodov policije, ampak bolj zaradi gradbenih del, ki se izvajajo. Tudi v Kraigherjevi ulici odvisnika, ki je za seboj na travniku, kjer so se igrali otroci, puščal igle, že nekaj časa niso videli. Tokrat so se na nas znova obrnili naši bralci s podatki o nekaterih točkah, na katerih naj bi jih motilo zbiranje oseb, saj sumijo, da gre ravno za odvisnike. Puhajo in vbrizgavajo Ena takšnih točk, na katero smo bili sicer opozoijeni že lani, je prostor za Celjskim domom. Tam naj bi se mladina zbirala že zgodaj zjutraj in kadila travo, nam je spet pisala naša bralka. Ta naj bi opazila tudi igle in ostale stvari, ki se uporabljajo pri jemanju mamil. Naše infoimacije s strani občanov kažejo, da je alarmantno stanje tudi v okolici skoraj vseh srednjih šol v Celju, pri čemer si žal vsa ta leta nekatere šole še vedno zatiskajo oči, ko pride do pogovora o mamilih v okolici šol. Zgovorno to nakaže odgovor ravnatelja ene celjskih srednjih šol, ki so jo občani opozorili na zbiranje oseb, ki naj bi prodajale droge v njeni neposredni bližini. Odgovor je objavljen na spletni strani Servisa 48, mi ga citiramo v celoti: »Vljudno vam sporočam, da vsako zbiranje mladine še ne pomeni zbiranja narkomanov Na našem dvorišču še nismo našli ^e. Če pa so med njimi diler-ji, naj posreduje policija. Saj zato jo imamo. Bo pa bolje, ko bomo zgradili telovadnico, ki bo zapirala dvorišče.« Sive lase dobivajo nidi občani, ki jih moti dogajanje sredi Celja. Sum, da gre za drogo, je padel tudi v prostorih Rini-Ijahke, na kar naj bi bližnji stanovalci že dlje časa opozarjali, zgodilo pa naj se ne bi nič. Kar nekaj bralcev nas je opozorilo na nekatere celjske vrtce, kar je Še posebej strah vzbujajoče, saj gre za neposredno bližino otrok. Najbolj kritično naj bi bilo trenutno obmo^e celjskega Mestnega parka, kjer lahko skoraj v vsakem gozdičku najdemo ostanke kajenja marihuane, pri čemer tudi igle niso več redkost. Pomagajte! Za vse te točke na policiji že dobro vedo, ni skrivnost, da jih preverjajo, bodisi v uniformah bodisi v civilnih oblekah. Tisti, ki uživajo drogo, so na takšnih lokacijah izredno previdni in jo ucvrejo, še preden uspe poEcija priti do njih. Najbolj razširjena droga, ki se uporablja na teh lokacijah, je marihuana, odvisniki, ki uživajo trde droge, namreč najpogosteje pri tem potrebujejo mir, zato se umaknejo v kakšne prostore. Večkrat je, če tega ne počnejo doma, zaslediti, da si denimo drogo vbrizgajo ali kako drugače zaužijejo v javnih toaletah ali tudi v toalemih prostorih kakšnih gostinskih lokalov. Res pa je, da je uspeh policije v teh situacijah izjemno odvisen od javnosti, torej od občanov Če je njihov klic o sumljivem dogajanju na kakšni lokaciji dovolj hiter, lahko osebe dobijo na kraju, drugače se zna zgoditi, da pridejo na kraj prepozno, saj osebe že odidejo. Značilno za le-te je tudi, da se pogosto prestavljajo. Torej, ko vidijo, da je povečan nadzor, izberejo za svoje početje drugo lokacijo. Občani lahko policijo, če opazijo kaj podobnega, pokličejo na anonimni telefon 080 12 00. »Vsakemu občanu smo hvaležni za takšne podatke. Žal pa je v Celju več tako imenovanih »narkomanskih žarišč<, zato pričakujemo, da naši občani razumejo, da pohcisti ne morejo vsak dan izvajari aküvnosti le na teh območjih. Odzovemo se na vsak klic, na vsako opozorilo. Ob tej priložnosti vaše bralce tudi prosimo, da nas na kritične situacije opozorijo takoj, ko jih opazijo, tako da bodo policisti lahko nemudoma ulie-pali,« nam je dejala tiskovna predstavnica celjske pohcij- IGjučni podatki za cijo 80 morebitne znamke in registracijske oznake vozil, ki se sumljivo pc^avljajo v kakšnem naselju, opis oseb in čas, kdaj do domnevne preprodaje odroma do sumljivega dc^janja prihaja. Ljudje, ki jih je strah, iahlu) te stvari ptija-vijo na številko 113, lahko i^ristijo tudi ancKOimni telefon poUdje 08012 oa ske uprave Milena Trbulin Drobne. Droge uničujejo mlade »Letos je bilo na Celjskem že osem jDrimerov prekomernega zaužitjaheroina, pri vseh teh osebah je nastopila ohromitev osnovnih življenjskih funkcij. Dve osebi sta zaradi prevelikega odmerka tudi umrii. V večini primerov prekomernega zaužitja drog sicer jjodamo kazensko ovadbo, kajti v interesu nam je, da dobimo in ovadimo tistega, ki je odvisnikom drogo prodal,« pravi vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Celje Janko Goršek. Droga je v bistvu že vsakdanja stvar. Če kak prekupčevalec pade v roke policistom, ga na ulici kaj hitro zamenja drugi. Mnogi potrebujejo za dnevne odmerke ogromne vsote denarja, to je tudi razlog, da je med vlomilci in tatovi veliko odvisnikov. Da se do droge pride na smešno lahek način, smo poročali že lani, največje povpraševanje je po konoplji, ki jo danes marsikdo goji doma. Po njej najbolj poi^a-šujejo srednješolci. Mladi vse bolj posegajo tudi po heroinu, ravno ta pa j e v povezavi z drugimi substancami največkrat krivec za številna pre-doziranja. SIMONA ŠOLINIČ Na kaj morajo biti pozorni starši? • Kie se pa kmčanem pouku nafmja vas otroki. • Ima rdeče OČI,. s}£(kvbodov?- • So opazne spremembe v prehianjevalnih m spalnih . navadiäi ter obnašamu^ • Ah sknmjo papirčke za. zauijanje cigaret, razne pipe, . ožganežlKe, atmn)m. raznepraškastemrastlmskesnovi, tablete ... ino predvsem kajenje trave, kar smo opazili tudi sami. Odprtje Hotela Evropa je bilo prava, vrhunska zabava za mesto in meščane. Dogodek za mesto Odprtje obnovljenega Hotela Evropa je bilo vrhunski družabni dogodek za vse Celjane jWfJ- Odprtje obnovljenega Hotela Evropa v Celju je bilo dogodek, ki ga bodo meščani in mesto še dolgo pomnili. Ne le zaradi slovesnosti na visoki ravni, tudi in predvsem zato, ker so v prenovljenem hotelu in pred njim stregli vsem — povabljenim in mimoido^m. Tako so bili povabljeni vsi, s čimer je novi lastnik Aleksander Jančar jasno pokazal namen hotela. Obnovljene sobe so namenjene popotnikom, poslov-nežem in turistom, obnovljena kavarna in vrhunska restavracija zlasti in predvsem Celjanom. Pred hotelom so bili na dan odprtja parkirani starodobni mercedesi in Chevrolet - vsi z registrsko oznako Hotel Evropa. So iz zasebne Jančarjeve zbirke? »Polovica jih je res,« je »priznal« prvi celjski nepremičninar. Na ploščadi pred hotelom so postavili manjši oder, s katerega je zbrane z glasbo iz steklenega klavirja zabavala prikupna Luden. Med zbranimi in mimoidočimi se je s polnimi plad-nji sprehajalo osebje in ponujalo pijačo in jedačo. Odprtje hotela so si zamislili kol slovesnost in zabavo za mesto in meščane, Na to je opozoril tudi slavnostni govorec - župan Celja Bojan Šrot, ki je zbrane n^ovoril z Evropejkami in Evropejci. Na odm je Borut Alujevič obudil spomin na leto 1878, ko je tot drugi hotel v Sloveniji Evropa prvič odprla vrata, na leta ko je Bell izumil telefon, ko je bilo Celje pomembno promemo križišče ob progi Dunaj-Trst in pomembno turistično središče. Zatem je hotel s tem, da je s sabljo simbolično odprl šampanjec, namenu predal Bojan Šrot. Sledili so slavje in zabava, druženje Celjanov in drugih gostov, imenitna postrežba, ki je nakazala nove, sodobne kulinarične trende v tej prvi celjski vr-himski restavraciji. Ob skrbno pripravljenih prigrizkih smo v Celju prvič okušali mdi suši, da o umetelnosti sestave ostalih drobnih prigrizkov in miniaturnih slaščic sploh ne izgubljamo besed. Hotel je tudi med zahtevno (in drago) obnovo ves čas normalno posloval, zato ni bilo nobeno presenečenje, da je prav med vrhuncem slavja ob odprtju v hotel »pridri« trop nemško govorečih motoristov, a je raje od brezplačne pojedine izbral miren počitek v obnovljenih sobali. Celje je z obnovljenim hotelom pridobilo zbirališče v kavami in vrhunsko restavracijo, turisti sodoben hotel. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Župan Bojan Šrot je hotel simbolično odprl tako, da je s sabljo odpri steklenico penine. Potem je odhitel v Ljubljano - na Slakova Trenja, Dogodka so je iskreno veselila tudi Ana Jančar v družbi mag. Antona Skaze, 3, zdaj že upokojenega enologa iz ptujske kleti, in znanega gurmana, umetnika ii vinskega viteza Draga Medveda. a lepotic se ni otepal. Zadovoljni novi lastnik hotela Aleksander Jančai 18 liVIlIH upokojenci v začetku maja so se začela občinska tekmovanja Zveze društva upokojencev Celje, pri katerih smo upokojenci Škofje vasi aktivno sodelovali. Tako smo 8. maja kegljali na ruskem kegljišču. Zbralo se nas je sedem ekip. Ženske Škofje vasi smo bile zmagovalke, pri moških pa ekipa Trnovelj. Naslednji dan smo se pomerili na kegljišču Golovec. Med petimi ekipami je zmagal Aljažev hrib pred Škofjo vasjo. Ženska ekipa se je spopadla z moškimi v balinanju pri Hotelu Ste sedle zadnje mesto, vendar smo se odločno borile in se uvrstile na regijsko tekmovanje. Maja so bili naši pohodniki na Bohorju in na Zajčji koči nad Preboldom. Organizirali smo izlet na Ptujsko goro. Središče ob Dravi, ogled oljarne in degustacijo, se podali preko meje v Varaždin in izlet zaključili v Zgornji Dubravi. Bil je nepozaben izlet s pomočjo naših vodnic Štefke, Drage, in Ivice ter ob pomoči gospoda Horvata. FK Veter v laseh tudi na Dobrni skemkegljanjuvŠkofjivasi Če kdo misli, da je z vsakim letom lažje, se moti. Dejstvo pa je, da je z vsakim letom boljše, lepše in pestreje. Imeli smo turnirje do 15 let in nad 15 let v odbojki, košarki in nogometu. Preizkusili so se v rolanju in v metu trojk. Poskrbeli smo za začimbe. Pripeljali smo Dragana, ki je svojo žonglersko delavnico postavil na travo in privabil številne navdušence nad žongliranjem. Povabili smo tudi Evo Černe, ki je s svojim nastopom navdušila vse prisotne. K sodelovanju smo povabili CUDV, ki je postavil razstavo svojih izdelkov in bil na voljo najmlaj- šim. Igrali ste lahko namizni tenis, najmlajši so imeli možnost ustvarjanja v likovni delavnici ali pa se zabavati na mivki. Paintball klub je postavil poligon, a so ga f^tje zaradi vetra in nezanimanja kmalu pospravili. MKD-jev-ci, tisti najbolj aktivni, smo s svojim delom ustvarili športno-zabavni duh, in ta je poskrbel za celotno podobo Vetra v laseh. Vsem športnikom se zahvaljujemo za udeležbo na turnirjih, vsem obiskovalcem za dobro voljo in našim dobrim zvestim sponzorjem za podporo, brez katere bi težko premagovali takšne in drugač- Rezultati; nogomet - kategorija do 15 let: 1. Leteči, 2. Vinska Gora, 3. Dobrna; kategorija nad 15 let: L Leteči, 2. Nategnem še tvojo, 3.Voj-nik. Odbojka - kategorija do 15 let: L Faznpriferji, 2. Čo-koladkoti, 3. Jagode+Coko-lada; kategorija nad 15 let; 1. Party fareakerji, 2. 1+3=5, 3- Junci- Košarka - kategorija nad 15 let; 1. duo Mi3, 2. MKD, 3. Nina Osenar fan club. Met trojk - 1. Andrej Golob, 2. Tadej Gombač. Ro-lanje - kategorija pod 15 let: 1, Lara Mogu, 2. Jan Sluga, 3, Matic Drolc; kategorija nad 15 let; 1. Tadej Vogrin, 2. Tadeja Vrečič. GORAZD ŠPEGEL Kvartet v mavrico zmag odet Nova stavba Glasbene šole Rista Savina je prinesla tudi harmonikarjem čisto svojo veliko, prostorno učilnico, v kateri so lahko vadili in igrali kot solisti, kot člani komorne zasedbe ali hannonikarskega orkestra. Nad njimi pa je bdela, tako kot že vrsto let, glasbena pedagoginja Andreja Turnšek. Vsako leto svojim učencem popestri vzgojno-izobraževalno delo z najrazličnejšimi inovativ-nimi in ustvarjalnimi projekti. Letos se je odločila za ustanovitev komorne zasedbe. Že lani je skrbno izbirala, še posebej za otroke je bilo kdo bo v tej zasedbi in izbra- to zelo naporno. Poleg vsa- la je: Nino Štusej, Gala Do-linarja. Žiga Drobeža in Gašperja Kundiha. Marca so se zaCele intenzivne vaje, skoraj vsak dan. Za nas starše in kodnevnih obveznosti še vaje, produkcije, nastopi, snemanja. Občudovali smo voljo učiteljice ter otrok in pomagali v najtežjih trenutkih. Učitelji na OŠ Braslovče, 1. OŠ Žalec in OŠ Prebold so bili zelo razumevajoči in so otrokom dopuščali tudi nujno potrebne izostanke. Starši nismo mogli verjeti, koliko naši otroci zmorejo. Iz dneva v dan seje čutila večja energija in medsebojna povezanost med člani kvarteta. Vedno raje so igrali, z vaj so prihajali veseli in zadovoljni- Prvo tekmovanje, ki so se ga udeležili, je bilo 28. aprila v Pulju- V paleti najboljših so dobili prvo nagrada in EGIPT -7 dni IPOSEBNAPONUDBA-prograitiaHemativnih počitnic I astrologinjama Gordano in Dolores I Terminl-odhod: 21. ali 28.juntja 2007 z letališča Brnik -7 dni Nastanitev: Carols Macadi Bay 5' vjužnem delu Hurgade. Cena: 618 EUR Obvezna doplačila: 89 EUR za vizum, letališke takse Oc^lačHo za enoposteljno sofeo je 1EUR Možnostpiaeite naß obrokov, w .t . v Cena vfcl^čuje T^evne Ritnice, fefelski ■ prewÄ, ali induzive ponudbo v hotelu in ^ilte^tivnl ptögram, kJ gabosta tzyajali r astrotoginjt GoRtena in Dofer^. pr^vempodrobn^elnftjmiaqe Turtstiöia ägeni^SVARD, Sfehefova ^VCelje^i tel.: .(03) 492-49-30^1 (03)492-49-31,1 (03)492-49-32" •V (03) 4< ..-^^(03)4 število prijav je omejeno, zato ponudba velja do zapolnitve mest! - Št.44- to je bilo plačilo za vložen trud. 19- maja je sledilo novo mednarodno tekmovanje v Moravskih Toplicah- Tudi tja smo se odpravile vse štiri družine. Zopet smo poslušali ta šopek izbranih in bili vedno bolj prepričam, da so iz dneva v dan boljši. Ko smo jih poslušali v cerkvi, se mi je za trenutek zazdelo, daje raj nek-jeblizu. Ko so nam otroci skupaj z učiteljico sporočili, da so zmagovalci in da nastopajo na zaključni prireditvi, je posijalo sonce med nas. Naslednji dan so čudovito igrali, dobili priznanja in denarno nagrado 200 evrov. Kako so bili srečni in ponosni nase, si lahko le mislite. Sledilo je tekmovanje v Srbiji. Tja so odpotovali sami, brez nas. V mislih smo bili z njimi. V soboto so dosegli svoj vrhunec, saj so si s stotimi točkami priborih tisto, kar si vsakdo želi, doseči vsaj enkrat v življenju. Občutki ob tem so bih nepopisni. novitednik Za vsakim vrhunskim rezultatom stojijo drobci, ki sestavljajo ta prečudoviti mozaik uspeha. Začutili in prisluhnili smo si vsi, člani kvarteta, učiteljica in starši. Ponosna sem, da sem lahko bila del tega nepozabnega doživetja. .KARMEN ŠTUSEJ m WWW.I ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO O glukozaminu Vprašanje bralke: Stara sem 70 let in imam artrozo sklepov: gležnjev, kolen, križa in kolkov. V mirovanju nimam bolečin, ko pa zjutraj vstanem, komaj začnem lioditi, tako me bolijo vsi sklepi, najbolj pa križ. Sedaj pijem Dona prašek vsak dan enkrat, to je glu-kozamin. Mažem se s kremo Nodol. Prosim, če lahko opišete glukozamin, če se ga sploh splača kupovati, ker je zelo drag. Glukozamin je substanca, ki se nahaja v hrustancu človeka. Pomemben je za kvaliteto hrustanca in ohranja njegovo čvrstost in elastičnost. Z leti, ko se staramo, se količina glukozamina v hrustancu in v telesu zmanjšuje, kar je vzrok, da se hrustanec hitreje spremeni in tako nastanejo pod obremenitvami okvare in s tem razvoj artritisa, Osteoartitis je bolezen sklepov, predvsem kolen, hrbtenice, kolčnih sklepov, medenice, a tudi manjših sklepov, členkov in je pogostejša pri starejših, predvsem ženah, pri bivših sportnßdh ... Vloga sklepov je kompleksna in zahtevna, zato so poškodbe pogoste, zaradi česar se pojavlja tudi vnetje, ki je naraven odgovor na različne okvare. Vnetje sklepa je artritis, se pa lahko vname tudi ovojnica ali tetive. Vnetje je lahko omejeno na en sklep, lahko pa je razširjeno, kot je to pri revmatoidnem artritisu. M vnetju se okvari liru-stanec, ki deluje kot amortizer in omogoča elastičnost in trdnost sklepa. Sstaranjem je ta elastičnost spremenjena in obnova bolj počasna. Sklepi se ne obnavljajo direktno s hranili iz krvi, temveč indirektno s hranilnimi snovmi iz sinovije, tekočine, ki nastane z izločanjem ovojnice, A kljub temu se lahko zaradi velikih obremenitev sklep okvari. To se dogaja najpogosteje pri najbolj obremenjenih sklepih, ponavadi so to kolenski sklepi. Nekateri sklepi so bolj obremenjeni zaradi aktivnega življenja športnikov. Uspehi zahtevajo stalne vaje in s tem vedno večje obremenitve sklepov. Te vaje so lahko zelo različne in tako nastanejo pri različnih športih različne okvare: okvara ramena (odbojka, plavanje...), lakta (tenis), v zapestju (namizni tenis], kolki (ples, tek), koleno (tek, skoki, tenis, rokomet, nogomet...). Okvare pa lahko nastanejo tudi na hrbtenici. Podobne okvare so lahko posledica tudi prisilnih Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski obremenitev zaradi ponavljajočih se gibov pri posameznih poklicih ali zaradi opravljanja specifičnih del s stalnimi obremenitvami. Takšne obremenitve privedejo do specifičnih okvar in obolenj. Na kratko ločimo dve veliki skupini bolezni sklepov: degenerativne in vnetne. Pri degenerativnih gre za artrozo oziroma osteoartrozo. To je najbolj pogosta bolezen, kije posledica obrabe in se slabša, ko hrustanec postopoma izgineva. Gibljivost sklepa se zmanjša, s tem tudi gibljivost Nora zabava s Tanjo Žagar, Foxy Teens, Nežo Šporer, Anjo Žmahar, Davidom Dekičem. človeka. Poveča se le bolečina in sklep, ki je zaradi vnetja zadebeljen in otekel. To poslabša še nepravilna prehrana, hormonske motnje, ki se večajo s starostjo, slaba prekrvitev, prevelika telesna teža, prehladi, vnetja... Ko postane površina hnistan-ca hrapava in neravna, se izloča vse več tekočine, ki naj olajša funkcijo sklepa. Tako se pojavi zadebelitev, bolečina, mravljinci, zatrdelost, zmanjšana gibljivost, pojavijo se različne oblike deformacij, zlasti pri sklepih, ki jih še dodatno obremenjujemo. Če se vname sklepna ovojnica, govorimo o revmatoidnem artritisu in je posledica imunske reakcije. Posamezni dejavniki sprožijo nastanek protiteles, ki napadejo lastne celice. Med različne oblike zdravljenja spada tudi zelo uspešno zdravljenje z glukozami- (se nadaljuje) Maligani in libido Alkohol in spolnost - tematika, ki v opisani kombinaciji navdušuje predvsem pesnike in umetnike, pa tudi navadne Zemljane. Skupina ameriških znanstvenikov iz Kalifornije je objavila rezultate svoje najnovejše raziskave o oialiganih, s katero so tamkajšnji zdravniki ugotovili oz. potrdili, da (zlasti pretirano in prepogosto) pitje alkohola ubija spolno slo. Maligani v organizmu dokazano zmanjšujejo koncentracijo moškega spolnega hormona testosterona, ki spodbuja libido. Tako naj bi predvsem pogosto uživanje močnih žganih pijač in piva znatno vplivalo na zmanjšano željo po ljubezni in nežnosti - spolno slo (ne toliko na sam spolni akt), črno Vinn povzroča melanholijo, depresivno razpoloženje innagnjenostkpoduhovljeno-sti (filozofska nagnjenja niso naklonjena spolnosti), težka bela vina pa pomirjajo, \ispa-vajo in uničijo sleherno (tudi seksualno) stimulacijo v človeku. Medicinsko navdahnjeni enologi pa obenem zatrjujejo, da šampanjec spodbuja erotiko in spohio slo, podobne lasmosti pa pripisujejo tudi lažjim žlahmim vrstam belega vina, kot sta rizling in muškat-no vino. Vsekakor velja pri nazdravljanju upoštevati pravilo: zmerno je korismo, tudi ko gre za spolnost, NM tlUiŽICElN ČAJČKI Trpotec koristi icadilcem Ozkolistni trpotec {Plan-togo lanceolata) celi rane, blaži vnetja, zdravi prebavne motnje in vse bolezni dihal, kar jih je. Privoščijo naj si ga še kadilci, saj bo lajšal njihov suh kašelj. Ozkolistni oziroma suliča-sti trpotec je prastara zdravilna zel, ki že od davnih časov uživa velik ugled. Uporabljali so ga kitajski, grški in rimski ranocelniki, zdravniki in kuharji. Srednjeveške želiš čarske bukve svetujejo uporabo trpotca pri 24 različnih obolenjih. V Sloveniji poleg ozkolist-nega, srečamo tudi veliki (Planiaso tnaior) in srednji trpotec {Plantago media) z dlakavimi listi. Imata podobne zdravilne lastnosti kot prvi, zdravilno moč velikega trpotca pa ponekod v ljudski medicini postavljajo celo nad ozkoUstnega. Trgamo posamezne liste ali celo zel ob času cvetenja od maja tja do oktobra. Uste hitro sušimo, saj sicer počrnijo. Dro-go uporabimo zlasti jeseni in pozimi za zdravljenje prehlada in gripe. Seveda pa tudi v drugih obdobjih, ko nam preglavice povzročajo bolezni dihalnih organov. Izboljša izločanje sluzi in iz-kašljevanje, pomirja suh in dražeč kašelj, ki navadno spremlja prehladna obolenja in vnetja dihal. Lajša tudi suh kašelj kadilcev Uporabljamo ga pri katarjih zgornjih dihal, astmi, pljučnici, vnetju žrela in sluznice ustne votline. V ta namen si pripravimo poparek: dve žlički zrezane droge prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut, odcedimo. Spijemo dve do tri z medom oslajene skodelice čaja na dan. Radi ga imajo tudi otroci, saj ima prijeten vonj in okus. Za pljučne bolezni koristi čajna mešanica iz listov trpotca, koprivovih listov (Urtica dioicä), pljučnika (Pul-monaria officinalis], lapuho- Piše: PAVLA KLINER vih listov {Ihssilago farfara) in rmana {Achillea millefolium). Dve žlički mešanice preUjemo s skodelico vrele vode, pustimo stali nekaj minut, odcedimo, pijemo dve do tri skodelice z medom sladkanega čaja na dan, po požirkih. Čajno mešanico, ki koristi pri gripi in drugih infekcijskih obolenjih dihal ter izboljšuje splošno odpornost, pa poleg trpotčevih listov, sestavljajo še smrekovi vršički {Ihriones piceae). list lapuha in zel divje vijolice (Viola tricolor). Dve žlički mešanice za minuto ali dve zavremo, po 10 minutah odcedimo, ko se primerno ohladi, pa dodamo še žličko medu. Pijemo do tri skodelice čaja dnevno. Priljubljen je tudi trpotčev skup, ki ga lahko kupimo v lekarni ali ga pripravimo sami. Priporoča se vsem, ki imajo pljučna obolenja, astmo, zasluzena pljuča, ki stalno kašljajo in kiliajo. Spomladi pa za pospeševanje presnove in odvajanje strupov iz telesa pijmo sveže iztisnjeni sok cvetoče rastline. Seveda pa trpotec uspešno celi rane, ustavlja krvavenje iz ran in zdravi opekline. Na rane polagamo strte liste ali kanemo listni sok. Slednji zdravi tudi hemoroide. štaje^rski val i' lo BV.fc MH.Z WM IŠČEMO TOPEL DOM Donacije in pomoč živalim Zadnje čase je naše zavetišče deležno vse več očitkov, da za živali ne storimo dovolj z veterinarskega stališča ali na splošno. Velikokrat ljudje za primer radi omenjajo oddaje, kot je Animal Cops na Animal Planet, pri čemer pozabljajo, da gledajo dogajanja v mestih, ki imajo do 5- in večkrat več prebivalcev kot nas je v Sloveniji, in da tudi tam ne morejo pomagati vsem živalim, razen če jih oskrbi kakšna veterina »pro bono« z namenom reklamiranja. Žal naši veterinarji tega še niso pripravljeni delati, pri čemer tudi naša davčna zakonodaja ni ravno naklonjena donacijam, saj niso olajšava (v kolikor so, so športni klubi veliko večja reklama za donatorje kot zavetišča] . Zavetišča torej v glavnem financirajo le občine [po naših ocenah 25 do 50 odstotkov občin v RS zavetišč še nima zagotovljenih zaradi nepopolne zakonodaje), pri čemer je nekaj tudi donacij. Rad bi poudaril, da naše zavetišče stori za živali veliko več, kot je zakonsko predpisano (zavetišče je zakonsko dolžno skrbeti za živali le 30 dni in oskrbeti le poškodbe in bolezni, ki neposredno ogrožajo življenjske funkcije živali), medtem ko stroške za to nosi večinoma kar samo! Zaspanček(4376) Če želite pomagati, pridite v zavetišče po kakšno ži-valico, vendar se pri tem zavedajte, da je takšen kosma-tinček prišel v zavetišče iz neznanih, velikokrat slabih razmer, zaiadi česar ni nemogoče, da mu boste morali tudi sami oskrbeti kakšno nevšečnost v povezavi z zdravjem. Morda si izberete kakšnega od naslednjih? Če bi jih radi videli v živo, nas obiščite v zavetišču od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro. Za informacije lahko kličete v istih dneh med 8. in 16. uro na tel.: 03/ 749-06-00, ROK KRAJNIK »Labradorac samac, star 1 leto. prosim svojega lastnika, da pnde pome. S pnjateljem dalmatincem sva šla malo na potep in nisva znala več m - Štore.« (4387) Dalmatinec samec, najden na Proser Simpatičen mešanček škotskega ovčaija, star 1 leto. primerna družba tudi za otroke. (4364) Nem^a ovčaika, stara 2 leti. zelo prijazna. Imela je 6 mladičev, ki smo jih oddali bila je zelo dobra mama in dobra čuvajka. (4306) Križanec huskyja, samica, stara 9 leL »Sem zelo prijazna in mirna psička, moja lastnica je žal zbolela in me je morala oddati v zavetišče. Bi se še našel dober človek, ki bi mi nudil še nekaj let mimega pasjega življenja?« (4352) itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tedniio letos ne bosta prejeli iiuponov za brezplačno radijsko čestitko in male nglase u Novem tedniku. IMaročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celja - boste lahko izkoristjii izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika KUPIM 0SEBIIOv«ijjo,odlelnjliG2001 iipraj,» jolratn koli 3o«iu,nujno kupirnJiij» fon«4170m7. 2as7 TOMOS avtomafjk A3 m: kupim. Tejehn 5791-253,051 3iraB. saea PRODAM HIDRAVLIČNI liliiiliiiGai nKEND,9ai>vGnjeoljlišo,do!5knili Celjnjalikotudjiazjdlljvoporalooz. zemljišče ze nadome^no gradnjo, kupim. Resen k.pei, plinlo. goloml. lelef.. 041 397-211. 22S4 ODDAM nev, nerubliin, prodom zu 100 EUR. Telefon 041999-906. š4m SAMOHODNO vmukusrliKulriks, S K«, prodom po ugodil [eni. Tejelun|03| 5702-172. 2818 OBRAČAUIIK pojek Forr, štirivretenskj. zo 400 EUR, obntolni dv.brizdnj plug, 10tul,rui.uobnionje,l.!j. Izvedbo, prodom zo 400 E»I.Ielelon 0411711-774. L247 PRODAM ZAZIOUIVE ii še aeiozidljlve porielo, v GojldjlpriŽob,pradum.Ielefun04l 411-911,040 1(5-215. „ P0SUIVNIpr«IOTV(ijju,ob|el(IRimjjunku pri mestnltrinld,l.iniilslropje, velikost 22,50 m', primeren zu trguvsko olr IMllEUl.Informoiijepolelefouu (03) 4915-062, 031 541 311, www.niuksimilijnn.si. Moksimllljun, d.O. ..,l)ubliunskut.5,Celj.. B«)SlANOVANIS«Oh6uY7.gradu,zgmj«io leto 1970, dobra obronjeno In vzilrievo-m, velikost 11 m", zemljSte 463 m', vseljlvo tokoiprodomozo 129.000 EUR-liformiiiie po lelefono|03| 4915062, 0315413Sl,www-mokslmljljon-si.Muk-slmllljun,d.o.u.,Hubljunskui.5,Celie.„ KUPIM STARElSOhlšuullpurielu,vCeljuuli bližnji nkollrl, kupim zu gutuvjno. Telefon 041 352-267 2421 jQniiotiohljonskit-5vCelju,vskupni vekkosti 79,77 mM2B 124,35* 27,42 .■|,sk.poiulip.su.ez.o,oddo».zo meseino nojemel.. 13,40 EOR/m". In-formozlje po lelefonu (03) 4915-062, 031 541 3BG, www.mokslmllljon.sl. MeksjmilljDn,d.o.o.,Ljubljunskuc.5, Mje. |fnMOVANj| GARSONJERO ali v gotovini. no kupim. Ploiilo je tnl Telefon 041 727-330. DVOSOBNO ali trisobno stonovoniebpim. Resen kup«c.Telelon 041672-374. ODDAM njerozapollero (predplačilo, v pošlev pridejo nekadikij.Mn 041681-412. 2743 VSAVUDRIJi oddamo apartma zo 3 do 5 oseb. Telefon 041 42«I86, 00385 5275-9198. ži95 DVOSOBNO stanovanje, 70 m', v pritlifiu, mirna četrt, addom. Telefon 041 720-568. 2809 APARTMA zoSoseb.vMaravskihToplicob, ugodno oddamo. Telefon (03) 7031-800,040431-563,040549-561. . VPIRANUoddaiomzaporrtnikovani« popolnoma opremlieno gorsonjeto po ugodni»ni.Telefon 040 245454. 2832 OPREMUENO novo stanovanje (dvosobno), vas v Celju, o ZA delno pomoč v gospodinjsNu nudim stanovanje zaposlenemu deklet«.Tele-f0ll71«376. 2836 ZA pomoč v gospodinjsNu nudim stonova-njevokolici Loškega. Telefon 734-7640, Na stojnicah v (Mariboru, Celju in Ptuju zaposlimo komuniltativne, zgovorne, poštene osebe __s smislom za prodaj^ Zaželeno poznavanje knjig. Kličite dopoldan na tel. Ol 3372. Mladinslca Icnjiga Založba d.d., Slovenska 29, Ljubljana Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja Sasopisno-založniško, radijsko in^en-djsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.30ÜÜ Celje, telefon (03) 42 25190, fat (03) S441032,Novitediiikizhaja vsak torek in petek, cena torkovega Izvoda je 0,63 EUR [150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUK (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR(40.801,llsm. Številka tiansakdjskega računa: 06000 0026781320. NenaroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor; Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotomfije: Gregor Katlč. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. iednik@ni-rc .si RADIO CELJE Opravlja trženje oglasnep prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. "....."-"-- Grabar, Zlatko Bobin." Alenka Zapušek, Milena Brečkn-Poklič, Brane Jeranko. Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik. Branko StamejčlC, Simona Šollnič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Marjan Brečko Tfelefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc lili iiiii i Mali oglasi - informacije 21 Pri izstopanju iz ovfomobib. ko sem želela vzefi še tc mi ie prijoieljico zapeljal nogo. V urgentni ambuk ugotovili, da kost. V bolniškem sfalež bilo štiri mesece, opravila pa sem tudi fizikalno bila poleg tego še v zaravi-lišču. Ali sem uprovičena do odškodnine in ali bo moja pri-joleljica zarodi tega kaj oškodovano? Upravičeni ste do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti, pripoda pa \ odškodnino za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zarodi zmarjšonjo življenjskih aktivnosti. Odikodrino se bo izpločola iz police vale pri-jotelfice, ona pa zorodi tega ne bo odškodovano v smislu, da bi morala zavarovalnici kaj povrniti. Vaša priloteljica bo bilo bonus pri plačilu zavarovalne premije naslednje leto, vendar je to znesek zanemarljiv v primerjavi z vašo odškodnino. Odškodnina za takšne primere po se giblje nekje od 4.180 EUR naprej, odvisno od mnogih faktorjev, ki vplivajo no višino odškodnine. Vpralanjo v ^vezi s svojim primerom pošljite na info@porav-nava.si oli po pošti na noslov •Poravnavo, d.o.o., Ljublionsko cesto 20, 3000 Celje, in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.O. Lahko nas tvdi pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14 [PÖR/^NA^ RASUtNO kuhi* Iti» ohranjeno in ildil-nii90-<60(ra,lole 10 ieseoo ogrojo, 90"9 cm, ogodoo prodom, Teieloo (03) 5893-i82, od i2, do 13, ore, 2828 ■UKOVAdrvo, metrsko, možu dostivo In belo vino biški riding, prodomTelefon 031719461, g450 SUHA bukova dtvo in borske koze (Šemiur] prodoma.teiaia.05996i217, Š45i vezonedck lačenčas.DadcoIrbovc,s,p,Hudojomo i8,L]ška,teieian04i 680732. iš™os.b.zop««Kvk.binii|pomi,» nj.,,asprovijo.j.|,T.i.iaa|03|546i-452, Gostilno Iva.Kdir, s. p, Obrinišk. 12,ljubačna, la dekleta, Mnogo jili je, zato pun-e, pozatiite na razočaranja ter jiti brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. liDpoldOreänik.s.|),ODlin|,«sB5,Pitolil " os/^as-ei-BO. pDn.-pst.Dd 9. do 15.30 ure. Jakoma, t n o., Maritiorstu c. 44.3000 Celja. MASER Išče honorarno delo (Celle-Žalec). Telefon 040 646-387, NUDIMO honorarno zaposlite« ali redno zaposlitev zo pošteno plačilo. Demon, s. p.,Panžr|e145(i,Braslovče,telelon(03) 7031-800,040431-563. r IHIERPUNKT, d, 0. o., Prekolje 61,3211 Škofio vos zaposli za nedoločen čas (onto zo baivanje cestnih oznočb, prometni znaki. TeleFon 041740-978. r IKIERPUNKT, d. o. o., Prekorje 61,3211 Škofjo vos-prometna signalizacijo-zaposli zo nedoločen čos prometnega tehnikaalimeii.. Ulica Ivanke Uranjek1,3310Žatec; komerciallstna terenu, prodaja cevnega sistema na štajerskem območju; \doge na naslov: Minervad.d, Pongrac 101,3302 Gri-že. za g.Petra Vebia, do8.8.2007;KovinQpla-stika Piskar MP d.o.o.. Gorenjska cesta 9, 1234Me^ei poslovodja trgovine; do 12.6.2007; Martin d.0,0. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. gospodinja; do 12.6.2007; Dom Nine 'okorn Grmovje, Pernovo 4,3310 Žalec. Umskopnm. ca, skladiščnika: do 5.6 2007; Kmetijska zadruga PolzelaLD.o., Polzela 11,3313Polze!a. Inženir gradbeništva vodja gradbišča; do 15.6.2007; Gradi-kom gradbeno podjetje d.o.o.. Ulica Ivanke Uranjek 1,3310 Žalec 2007; Martin d.oii. Žalec, Hmeljarska ulica I, 3310 Žalec. lin d.0.0. Žalec, Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec. poko)n.,zdravstv,šolskezal Ulica Ivanke Uranjek 1,3310Žalec. voznik tovornega vozila; do 15.6.2007; Gradtomgradbeno^djetjBd/i.a,UBcalvatv ke Uranjek 1.3310Zalec; voznik avtobusa; do 16.6.200T Pemi d.o.o. Polzela, Breg pri Polzeli 72.3313Polze Tatjja Žagar, Foxy Teens, Neža ŠpoKT, Anja Žmahar, ■W DairidDekič. Maturanti 4. c razreda Sredrije go- -tinstvo in turizem Celjr >10 imeli maturantski ples 16. marca 2007. Prva vrst, spredaj, z leve: Blaž Zupane, Gašper Skaza, Matevž Kmecl, Rok Brečko, Dejan Krajnc, Kristijan Jelen; druga vrst, z leve: Iva Ana Virant, Suzana Trupaj, Ana Križnik, Maja Veber, Mojca Čižič, Renee Gorenšek, Tadeja Mo-horko, prof. Marija Mojca Pirh, Hana Ramšak, Sara Med-vešček, Katja Pusar, Zoja Blatnik, Anamarija Todorovič, Katarina Kocuvan, Jasna Skornšek; tretja vrsta, zadaj, z leve; Špela Sirk Javornik, Sara Lampret, Sara Šuster, Saša Cernilogar, Petra Podgrajšek, Anita Grdina. Manjkata: Ditka Butinar, Eva Povše. Zlatoporočenca Pavla in Ciril Adrinek - Čila zlatoporočenca Ärlrinek Preboldčana Pavla in Ciril Adrinek sta te dni praznovala pomemben mejnik v svojem življenju, 50-letnico zakonske zveze. Civilni obred sta v Garni šport hotelu Prebold opravila preboldski župan Vinko Debelak in ma-tičarka Darja Ažnik. Po tej slovesnosti so se svatje odpravili še v župnijsko cerkev, kjer je zlatoporočno mašo bral domači župnik Damjan Ratajc. Ciril Adrinek se je rodil v Stinici pri Vitanju kot drugi od sedmih otrok, svoje otroštvo pa je preživljal pri starih starših, ker so se njegovi starši zaradi zaposlitve preselili v Uboje. Ko mu je bilo 14 let, se jim je pridružil in se v «keramični« izučil za mizarja, pridružil pa se je tudi tamkajšnji godbi na pihala. Leta 1966 se je zaposlil kot hišnik, kurjač in voznik v osnovni šoli v Preboldu, pozneje pa v Aeru v Šempetru, kjer se je leta 1989 upokojil. Pavla se je rodila v Boletini pri Ponikvi kot prva izmed štirih otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Petrovčah, vajeniško šolo pa v Žalcu. V Libojah se je zaposlila kot strugarka keramike, leta 19l?6 pa se je mdi ona zaposlila v preboldski osnovni šoli in pozneje v Aera v Šempetru, kjer je končala šolo za laborantko in se leta 1986 upokojila. Ciril in Pavla sta se spoznata v Libojah in se kmalu poročila. V zakonu sta se rodila hči Jelka in sin Miran, zdaj pa imata tudi štiri vnukinje, Jano, Anjo, Moniko in Simono. Kljub letom sta oba še aktivna, tako je Pavla poverjenica pri Društvu upokojencev Prebold in vodja sekcije ročnih del Petlje. Po vseh življenjskih izkušnjah in preizkušnjah si želita le Še trdnega zdravja zase in za otroke. Četrto srečanje polzelskih abrahamovcev Pred štirimi leti se je polzelski župnik Jože Kovačec srečal z abrahamom. Od takrat dalje na njegovo pobudo vsako leto v župniji pripravijo srečanje abrahamovcev, torej tistih, ki v tem letu praznujejo petdeseti rojstni dan. Četrto srečanje so pričeli s sveto mašo, sledila je podelitev rož in pogostitev, Bilo je zelo veselo, zbralo pa se je veliko število slavljencev, rojenih leta 1957. Življenjsko zlato v ^r ^ Slwenyi, Nte^a in Pränci Axn^^ s^ selunälu p»^roki lete *19S7*Celju odpravila v Nei^o. Na^poti ju je^prem-' Ijal trinajstmesedni sin Branko, medtem ko I^Sindel-fingno v Nemäji družino dopolnila^či Sabina. Oče Frand se je lotil trd%a dela steklarske obrti, kar je opravljal vse do upokojitve. Pri tem mu je vztrajno in prizadevno pomagala žena Marica, ki je tudi skriiek ^ružino. Franci ni bil zaljubljen samo v družinoaa «ek^to obrt, ampak je nje^ra široko srce yes čas odmey^s^^dobr^ predvsem dojaMo narodnozaM^>^^Da. I^ifjeharmö-' niko in nekaj ,časa imel tudi svoj ^^abd, s katerim je marsücateremtf posamezniku in družbi dlepšal in razveselil ži^fenje. Ob rednih obiskih domovine je našel čas za obisk koncertov nar^nozabavne glasbe, zbiral pa je taCepraV sva ve{f|t del življenja prežive !a v^oi, je najino zlato le v Slove na zakonca Marica in F^^; ki ji prijateüij poseb^Frandjev^rva po (ženila priča je zal že pokojna, op.p.), ši skupnih let. In kakšna srečk: steklo se je večkrat razbilo, ljubezen ne. Naj tako ostane do »žeteza«! TV Ä Foto: VERA GREŠNIK I vecjt aei zivijenja prezive- ^Äpss ä poročna priča Milan Sovine Lstošnji 9brahamo»ci in župnili Joži Kovičec