Stav. 343
V Vrsta, v trtdo 17. decembra 1919
Letnik XIV!
Izhaja vsak dan. udi ob nedrij* In Paznikih, *f«traf. — »v. Fmnčiika Aslškega Sev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj ss polivajo elštvu. — Nefrankiraoa pisma se ne sprejema)* rokoPw m **	—'
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konaardj Hsta Edinosti. — Tisk tiskarne BM. — NsisMiifl Mala na aeaac L 3'—, pol kta L 18 — in cdo leto L 36 —. — Telefon urednHtva in vpnve Rev. 11-57.
Številke v Trstu in okolici po 10 stottnk. — Oglasi se raEnnaJo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 staLf •smrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stol, oglasi deoarnila cavodov mm po 80 atot Mali oglasi po 10 stat ba—da, najmanj pa L Oglase ^rtjem« iinseraM oddelek Edinosti. Naračnhu in rrtdamartfr a« psMJajo izkiJnEno upravi Edinosti. Uprava in inaeratni adiiikk se nshajsti v Trstu, ni. sv. ftaa&flu As. 20,
Ss iiagoslavUe.
Odgoditev parlamenta. — Pogajanju S Crnogorci
BELGRAD, 14. Ministrski predsednik Lju-bomir Davidovič je imel včeraj dolgotrajna posvetovanja z narodnimi poslanci iz Crnegore. Do srioči ni prišlo do sporazuma, zarto tudi ukaz o odgodi t vi narodnega predstavništva še ni podpisati. Kakor se čuje, se tudi dr. 2iv-ko Knerić m še dva druga poslanca iz Bosne protht jo odgoditvi parlamenta. Pogajanja s poslanci iz Crnegore se bodo nadaljevala danes. Poslanec Mar.ko Đakovih, ki (je podpisal dogovor z David ovi čem glede vstopa Črnogorcev v -kabinet, je izjavil, da bo odložil svoj poslani š ki mandat, ker ni predvidel sedanjih do-igodkov.
Sprememba ▼ boseasŽri vladi.
BELGRAD, 14. »Politika« javlja: Atanasije Šola, predsednik bosensko-hercegovinske pokrajinske vlade, tki je pred nekaj dnevi dospel v Bel^rad, se najbrže v tem svojem svojstvu ©e povrne več v Sarajevo. Govori se, da bo odstopil 'kot predsednik pokrajinske vlade ter prevzel mesto poslanika naše države v Carigradu. Kot njegova naslednika prihajata v poštev dr. Nikola Stojanovič m dr. Ljubosnir Peleš.
Črnogorski minister odstopi?
BELGRAD, 15. Včeraj je bila v uradu ministrskega predsednika Davidovića konferenca s črnogorskimi poslanca. Črnogorcem je težko, »prostitr. se obveznosti, ki jih vežejo na pcd-5agi z jave z dne 24. oktobra glede sodelovanja vlade s parlaruenloau. Iz krogov črnogorskih poslancev se čuje, da bo -svakov minister z ozi-rom na predstojeći .podpis ukaza o odgoditvi •parlamenta odstopil.
Časnikarske agencije.
BELGRAD, 15. Z ozirom na vesti, da nameravajo demokrati osnovati novo časnikarsko agencijo, sodijo radrkalci in ostale stranke &pcxz*crje, da Iv! ta agencija ne služila samo državnim in-te-esom, nego da bi imela zastopati tudi poliBk-o demokratske stranke. Zaradi te^a se v krogih opozicije vrše priprave za &OT>kurenčno podjetja.
Za vojne ujetnike.
PARIZ, 15. Delegacija kraljestva SHS je izročila predsedatiku mirovne 'konference Gle-menccauju noto, v kateri opozarja vrhovna evet na trpljenje velikega Števila Jugoslove-nov, ki so kot podaniki bivše Avstro-Ogrske se vedno kot vojni ujetniki v Italiji.
Iz foSkodovaiki.
Minister Klofač o madžarski nevarnosti.
I^RAGA, 15. Neki češki nacijona-listični list objavlja intervijev z ministrom za narodno obrano Kfcrfačem. k! je izjavil, da so vesti o čehoslsvaškt artotofizaolp, ki so »a v zadnjom času razširjale, frcsrtemeijene. »Vlada,«: jo reke!, »je dobro infor-amrana o staJtšču madžarskih voditeljev in ne dvotm, da nameravajo Madzarji »spad na Slovšfco. Aumada generala tiortyja, o kateri še uirnaoo popotnih informacij, mfa dobre voditelje in je trdno sestavljena. Zdi so pa, da je isključeno. da bi mo-gte .T>rićoti že v priboJirjtb mesecih kakšnokoli detovanje. V sk*čaju, da bi se z/.ela motocHzacra oeizegeboa, bi Č ehos&ovaška poklicala pod orožje mlajše lernhke.« Minister je zagotovil, da se postopa z nemšKkni častmki m podčastniki na Fsti iia^in kakor s čebostova škkni
Povrnitev čeških vojakov « Sibirije.
PARIZ, 16. (S.) Tiskovni ttrad poroča, -da so -tmeta pojrr^anhi čehosl o vaškega ministra za zu-nan>e zarceve, Lcncša v Londonu. dober uspeh. Hrva 1ad:a -prispe v Vlac&vostok 16. decembra rn pripelje ^)00—2500 mož.
Mirovna koeitartnca.
Nesnškr. nota. - Avstrijsko vprašanje.
PARlZ, 1-6. (S.) Vrhovni zavezniki svet se je šestsi danes pod predsedstvom Clemenceauja v vit Frankom. Vrhovni svet je razprav Ual o nem-^•cem odgovorit in ugotovil pomiri ivi ton testa odjeovora. Danes se bo vršila razprava med zavezniškim* in nem^kitro izvedenci o vprašanju odškodnine zaradi potopitve brodovja v SkagX2f'owu. Se pred koncem tega todna se sporoči nemški ddecaciji odgovor na noto nemške vlade.
Vrhavni sv-et je nato razpravljal o vprašanju Predarlske, ki bi se hotela odcepiti od Avstrije. Zavezniki se stnnrajo v tem, da moralo na vsak način okušati ohranitev avstrijske državne oblasti nad vsemi cksli nove ropubli-ke. Kancelar Ren-ner je nato prečkal doteo poročilo o tragičnem položaju avstrijskega prebivalstva, ka teren mi grozi neviarnost. kaiti sedanje zaJose bodo do 21. ja-niiarja popolnoma izčrpai>e. Vrhovni svet je raz-pravliai o s rojstvih v svrho pomoči. Priznalo se je. da >e tuka) ameriška finančna pomoč neobhodno potrebna.
Kanceiar Renoer je pripomnit, da ne gre za za-časno pomoč, temveč za ukrepe, ki bodo omogočili iadekuije programa za .prehrano za čas 10—12 mesecev, kar bi omogočilo avstrijskemu narodu vzpostavitev -njegovih Industrij in plačasiie dolgov.
Avstrija želi vzpostaviti zaupne odnošaje z Ju-Eoslovcni in Cehoslovakl — je zaključil Rcnner — in jaz bom vtožii vse avofte sile, da se to čim prej zigoci.
Nemška delegacija v Parizu.
FAR IZ, 16. (S.) Prispela je nemška delegacija razpravljat o vprašanj« potopitve 4ad»j v Skapa-i lovu.
Li. yd George o konferenci v Londonu.
LXJNIX)N, 16. (S.) Poslanska tzbormca. Uoyd Oeorge je podat nekatere «jave o konferenci v 'Londonu. Izjavil je, da se je razpravljalo o mirovni pogodbi s Turčijo in Madžarsko, o ferdran->kem vprašanju, o ratifikaciji že skten enih pago-Jeb In o izvršitvi njihovih klavzul Raczipravifaio se »e tudf o srosoodorskem in finančnem notožain:
angleška vftada Je dovoBte Franciji posodilo v
svrho iclroJižanja valute.
Govorak je izjavil, da so prišli zavezniki do popolnega sporazuma o ruskem vprašanja, o katerem so podrobno razpravljali. Sklenilo se le, da se v kratkem sestane konferenca, ki bo zaključila razpravo o miru s Turčijo in koačaoveijavao rešila Jadransko vprašanje.
Poicarć pri Clemenceaafe
PARIZ, 15. (S.) Ministrskega predsednika C!e-menceaja, ki se je danes zjutraj podvTffd radio-grafski preiskavi, so (preiskali edravniki tudi nocoj. Ugotovili so, da mu je osmo rebro na levi strani zlomljeno, toda hujših komplikacij ni
Predsednik republike Poincare le obiskal popoldne Ctemenoeauja, a nato je sprejel avstrij-oke&a. kancelarja Rennerja.
Traško vprašanje.
PARE, 15. »Tempstr« brzojavijajo te Sofije: Pogovarjal sem se z ratznimi uglednimi osebami »giede Tracje in sem mogel ugotoviti, da se ne zahteva Tracija samo iz narodnostnih razlogov; smatra se, da je ie:bod na svobodno južno morje živHensđci pogoj za gospodarsko neodvisnost in obstoj Bolgarije kot i±ržave. Odstopitev Tracije bi ipomenjala nereden geografski pojav: Bolgarijo, katere južna meja je prestavljena na rodopsko gorovje, 50 km od efeali. Ta položaj bi oddaljil deželo od zapadnih vlasti, s katerimi so novi možje jM-ipravljeni sodelovati. Kar se tče Grške, bi se ieta razširjala ob obali čez dežeto brez za-loija in brez posebnega -pridelovanja. Dovoljenje prostega prehoda čez dedeagaško luko radi gospodarskih potreb so sprejeli vsi precej skeptično.
Za ljudi, ki poznajo duše vnos t balkanskih narodov, je očevidno, da bi KHala taka rešitev, ki je morda na zapad« mogoča, edino le negativne uspehe. Nasbša se, da Grška ne zahteva Trtfcije iz narodnostnih razlogov. Govor ministra ea zunanje zadeve v grški zbornici, po katerem je Tra-clja samo etapa <za uresničenje sanj stoietoega bele.iizma, se jo živahno tomlačU.
Ameriški delavci proti bolKevUtvn.
\VASHINGTON, 15. Zastopniki 119 delavsikih zvez eo se sestali v konferenci s SamueAom Gom-persem, predsednikom ameriške delovne konie-deracjie, in f£aeovuJi za odobritev duevnega reda. ki odklanja boVjševi&ke teoriie, katere bi — kakor pravjo — umčHe ameriški išeal in se v praksi ne dajo izvesti. Kongres zahteva od vseh mednarodnih izvez, naj določijo ukrepe, da izženeje iz delavskih komisij osebe, ki pripadajo boijševiškemu gibanju.
Pogodba za 5« milijonov ameriškega prenosa.
LONDON, 14. IzvaževaJec premaza Gadner je sklenil najvažnejšo pogodbo, ki je do se:a3 znana. Gre za uvoz 50 milijonov ton premoga in kanadskega. ameriškega ter angleškega »kaka« na evropski kontingent Po njegovih dogovorih, ki so se vršili tekom 5 tet, prične izročitev premoga iz Zedinjenih držav meseca februarja, kanadskega premoga pa meseca aprila. Od te ogromne množine se razdeli 25 milijonov ton Italiji, drugih 25 milijonov ton pa Franciji in Švici. Angleški »zvsževalec je baje ctfstranH vse težkoče, vštev« oviro potrebne tooelaže. _
Vstaja v Arabiji.
LONDON, 16. (S.) Iz Mezopotamije poročajo, da Je neki Na-mabotan, -ki je -bil pred kratkim i-menovan za arabskega girbematorja, virt dne 11. 12. v Dairevrov in ujel arabske in angleške vojaške in civilne oblasti
Tirolski spoaenin HdOmski rirfl ^ ItfzSornld
TURl^lr 14. »Štampa« priobčuje nekatere podobnosti iz spomenice, ki jo predlože italijanski vladi in zbornici južnotirolske nemške stranke (izvzemši socijaliste, k« se pa v praktičnih ciljih strinjajo s klerikatoo in liberalno stranko), ki so se združile v »Južnotirolsko nem. zvezo-. Spomenica pravi, da je Zveza pojasnila svoje stališče že v spomenici, ki jo je predložil Turati v parlamentu, namreč da smatra saintgermainsko mirovno pogodbo za kršitev pravice do samoodločbe. Toda vkljub temu so Nemci, upoštevajoč dokončano dejstvo, pripravljeni na lojalno sodelovanje z italijansko vlado za blagor dežele. V ta namen predlagajo svoja podrobne zahteve, da jih spozna vlada in parlament in da porabijo kot podlago za tozadevne dogovore, iki oaj bi zadovoljili tudi nemško prebivalstvo. Tudi socijalisti se v glavnih točkah strinjajo z Zvezo, čeravno se ji niso pridružili
»Uprava, iki jo zahtevamo — pravi nemška zveza — ne sme priti v nasprotje z italijansko suverenostjo in njenimi ter kronskimi najvišjimi pravicama. V bistvu je to avtonomija, ki so jo uživale bivše avstrijske dežele, katerim je osrednja oblast dovolila na podlagi ustavnih določeb izvrševanje nekaterih pravic. Ne gre za izključitev državne suverenosti: le-ta ostane tudi v tem <zmislu avtonomije faano začrtana.
Pokrajinska zakonodajna oblast ostane fte nadalje podrejena sankciji s strani krone in deželni avtonomni upravni organi so podrejeni nadzorstvu osrednje oblasti.
Kot zadnja instanca za njihove sklepe hi se moralo ustanoviti vrhovno upravno razsodišče.
Poročilo, ki ima obliko zakonskega načrta, pravi« da bo imela avtonomna tirolska dežela (želi se. da se prizna to ime uradno, kakor tudi prosta poraA» jezika in ohranitev deželnih emblemov) kot izvrševaini organ deželni zbor s sedežem v Bole asu, tki naj bi se izvolil aa podlagi splošne in enaka 'volilne pravica po proporcionalnem volilnem sistemu.
Ta zbor bi izvolil deželni odbor In deželnega glavarja kot vrhovnega načelnika avtonomne dežele.
Kot zastopnika države imenuje vlada gaber-natorja ali generalnega komisarja Le-ta je vrhovni načelnik dežele za celo upravo, ki
spada v območje osrednje vlada. Zakoni, ki jih sklene deželni zbor, dobe zakonsko moč s sankcijo a strani krone.
Nemška sveza pripominja, da ostanejo pridržane osrednji oblasti vse zadeve, ki spadajo v njeno območje, pripominja pa« da bi se morali ustanoviti t tirolski deželi, v mejah italijanskega upravnega sisteme, tudi za te zadeve tiradi samo za deželo.
Spomenca našteva zadeve, ki bt spadale v delokrog tega deželnega zbora, in spominja med drugimi skrb za notranjo varnost (policija, v&tevii kazensko, in deželno orožništvo). Spomenica zahteva nadalje, da se ne sme tz-prememti brez dovoljenja deželnega zbora dvajset let po uveljavljenju deželne ustave obstoječa splošna civilna in upravna zakonodaja, Id spada v državno območje. Zahteva nato ohranitev	jn upravnih avtono-
mij in razširjenje bolc^nskega štartuta na Mc-ran in Brešanone. Zahteva se tudi, naj bi tirolska dežela tvorila poeeben volilni okraj.
Važen odstavek spomenice je del, ki govori o šolskih vprašanjih. Zahteva se, da se poverijo šolski zakonodaji deželnega zibora šolska vprašanja, ki se tičejo ljudskih, srednjih ki obrtnih šoL Zveza zahteva, naj se takoj ukrenejo začasni ukrepi Takoj je treba ustanoviti — pravi spomenica — deželni šolski svet za vsa šolska vprašanja. Kot najvišja nadzorov alna instanca za okrajne šolske nadzornike se bo moral imenovati deželni šolski nadzornik za nemške ' šole v Tirolih. Današnje razmere so neznosne. Treba je tudi imenovati ene^a dežekiega šolskega nadzornika za srednje šole an učiteljišča in enega za obrtne šole. Do kančaoveljavne ureditve avtonomije zakonskim potom bi se morali prid eliti generalnemu 'koroisarijatu nemški referenti za vsa šolska vprašanja.
Spomenica spominja dobro poslovanje šol na gore»iem Adlškem in naglaša, da pride do velike škode glede kulture in šole, ako se ne bodo upoštevale te zahteve začasnega značaja.
Nemška zveza poziva italijansko vlado, naj obdrži v službi sedanje uradi^ke in naj olajša sprejemanje uradnikov iz severne Tirolske, ki rzjavdjo, da sprejmejo italijansko državljanstvo.
Kar se tiče vojaške službe, zahtevajo Nemci, da se osebe, pristojne na gorenjem Adiškem izključijo od vojaške službe in da se obvežejo samo na slirlbo, ki sedaj odgovarja organizaciji »imetrikuliranih bersaljerjev*. Ta sestavljena vojska od oseb, ki so pristojne v deželi, naj bi se določila samo za obrambo dežele.
Koocno zahtevno Nemci, naj dežela sestoja od šlanderskega, meranskega, bolcanskaga, brunišVega in ampe&kega oikraja ter šestih nemških občin v Tridenfcu.
Nemd proti enota* trkteatinskl pokratfaL
BOLCAN, 15. Tukaj se je vršilo zborovanje ministrske delegacije za prehrano, na katere mesto stopi v kratkem žitni .koosotcij ®a Tridentinsko Benečr-o. Zborovanja se udeležili tudi Neme*, katere je zastopal predsednik osrednjega urada za prehrano gorenj© Adišike, Forcher Mah*, ki je Izjavil, da Nemcf ne bodo sodelovali pri voljenju članov upravne®* sveta, ker hoče»o imeti tastni neodvisni deželni žitni urad.
Forcher Mair jc izjav* v imenu svojih rojakov: »Kakor je znano, želt r.einško prebivalstvo zasedenega ozemlja lastno upravno in gospodarsko avtonomijo. Nemški zastopniki se odrekajo sodelovanju pri deželnem svetu /.a prehrano ne zaradi kake mržnje Italijanov, temveč edmole zaradi tega, ker bi s svojim glasovanjem aH sodelovanjem delali proti dosedanjim načelom, da hočejo doseči upravno Tn go&podarsko neodvisnost.«
Teko so ostali Namci brez zastopstva v ikou-sorciju* ki ga opravljajo samo Italijani.
Poročilo t italijanski zbornici o italijanskem finančnem položaja.
RIM, 16. Razprava se je začela s poročilom o izgredih v Milano. Tekom razprave je .prišlo do tako hudega prerekanja, da je moral predsednik prekiniti sejo. Po Bombacijevem govoru, ki je protestiral proti italijanski vladi, ki je baje vplivala pri francoski vladi, da ne dovoli Malatesti prehoda čez Francijo, je podal zakladni minister Schanzer svoje poročilo. Opozarjal je na težaven položaj, v katerem se nahajajo vse vojujoče države, in naglašal, da hoče podati kolikor mogoče točno sliko italijanskega finančnega položaja.
Nato. je podal naslednjo sliko: Obračun za 1918-19: efektni stroški: 32 milijard in 393 milijonov; efektivni dohodka: 9 milijard in 498 milijonov; dohodki za pokritje potrebščin (potom posojil v Ameriki itd.): 12 milijard in 377 milijonov; stroški za pokritje potrebščin 906 milijonov; skupi* deficit: U milijard ki 630 milijonov.
Proračun za L 1919.-20.: efektivni stroška: 19 milijard aa 721 milijonov; efektivni dohodki: 9 milijard in 326 milijonov; strošk za pokritje potrebščin: 1 milijarda in 609 milijonov; dohodki za pokritje potrebščin: 9 milijard in 187 milijonov. Predvidevani deficit za I 1919.-20.: 2 milijardi in 816 milijonov.
Proračun za L 1920.-21.: efektni stroški 9 milijard in 535 milijonov; efektni dohodki: 7 milijard in 535 milijonov; dohodki za pokritje potrebščin: 679 milijonov vaS kot prejšnje leto; stroški za pokritje potrebščin: 727 milijonov več kot prejšnje leto.
Predvidevani deficit : 2 mffljaadi in 600 mi-lijonov.
Javni dolg, ki je znašal dne 31. oktobra 1918 63 milijard in 371 nrihfooov, je zrastel do dne 31. oktobra 1919 na 83 mflijanl In 710 miii-
iMniilrr je nato govoril o obupnem stanju valute. In postaja wak dan huje. Opozarja! je pa, da so v teku pogajanja z zavezniki T s vabo ureditve 4ctfa vprašanja. Tudi so v teka jintfajM^a za otvoritev kredita pri ameriških bankirjih. Zakladni minister je
tudi poročilo o trgovinskem obračunu. Leta 1918. je imel trgovinski obračun 12 milijard in pol deficita. V I. 1919. je bilo v dobi od januarja do septembra stanje trgovinskega prometa takole: uvoz: 12 milijard in 334 milijonov; izvoz: 3 milijarde in 190 milijonov; deficit 9 milijard in 144 miljonov.
Govornik je nato govoril o ukrepih za izboljšanje finančnega položaja, o državnem posojilu, o davkih, ki se bodo, če bo treba, še zvdšali, o izseljencih in prometu s tujci ter je zaključil svoj govor • pozivom na delo in s tolažbo, da Italija premaga tudi sedanje težave.
Po kratld razpravi o začasnem proračunu se ja c-ja caključila.
C jozolevaaje delavcev t Avstriji
DUNAJ, 15. Kakor poroča »Wiener Mittag« so delavski sveti na Dunaju zadnji čas oborožili 70.000 delavcev. Glede tega bo stavljena prihodnji teden v narodni skupščini interpelacija.
Ntirtl In nade MvScft česana Karla,
L
»Neues Wiener Journal« fe priobčil razgovor z neko osebo, ki je bila med zaupniki bivšega cesarja Karla in ki je dobro poznala namere mladega vladarja. Iz razgovora se je časnikar uveril, da se cesar Karel nI odrekel nade, da pride zopet na prestol.
Na vprašanje časnikarja, na ka; se opira ta vera bivšega cesarja, je odgovoril ona oseba v glavnem:
Vsako živo bitje, bodi človeški, bodi živalski organizem, se razvija postopno in ne skokoma. Isti zakon velja tudi za države in narode. Klasjičen agled za to daje nastopanje sedanje francoske republik«. Morala je prebroditi dolgo vrsto razvoja, preden se je iz absolutnega kraljestva Ludvika XVI. razvila do sedanje svobodne demokratične države. Kako naj si mislimo, da bi se vezi take stare monarhije, kakor je bila habsburška, kar hkra-tu pretrgale? Zato se okolica bivšega cesarja nadeja, da toliko široke mase narodov, kolikor tudi ententni državniki pridejo skoro do izpoonanja te resnice. Kajti nove države, ki jih je ustvarila ententa, niso zmožne za življenje; zato bodo sestavni deli bivše monarhije zopet iskali spojnih stikov s tem, kar je bilo. Ona oseba se je sklicevala zlasti na dogodke med Madžarp. Vsi ti nasodi pridejo —-je rekla — prej ali slej do izpoznanja, da je bila zedinjajoča državna vez avstro-ogrske monarhije zanje življenska potreba ter zahre-pene po povratka starih razmer, po vzpostavi stare gospodarske in prometna skupnosti, ki jI bi sledila prej aH slej tadi politična zveza.
Nafto je prešel oni zaupnik bivšega cesarja h glavnemu predmetu: govoriti je začel o namerah cesarja Kmia. Ta da je vsled vojnih razmer neizmerno trpel. Globoko da je občutil trpljenje ljudstva in hrepenel je, po tem, da bi skrajšal to vojno, ki je bila — po njegovem mnenju — brez koristna. Cesar je menil, da s tem, da se odreče vsakega za vojevanja in vsake vojne odškodnine, pridemo do kolikor toliko porabaega in trajnega miru. Ali njegova prizadevanja so se izjalovila iz znanih vzrokov. Cesar je menil, da s tem, da je brezpogojno privolil v samoodločbo narodov, proglašeno od Wilsona, in pa s svojim manifestom na narode doseže zaželjeni mir. Ali, nagli razvoj dogodkov ga le bolestno razočaral; posebno pa je bil prevarjen v svoji veri v veliko-dušje m izprevidnost eniente. Vsekakor pa so bile že nkrenjene vse priprave za prehod iz vojnega v mirovno gospodarstvo.
Toliko češka, kolikor sedanja avstrijska vlada ste revolucijonarnega izvora. Zato ni nikako čudo, da ne uživate tistega zaupanja, ki ga je uživala stara od očetov podedovana vlast. Zgled daje Madžarska. Tam so dobili vlado brez narodne skupščine. Ta vlada se je opirala samo na revclucijonamo silo in na teror ulicc. Zato je Friedrichova vlada ravnala zelo državniško, ko se je postavila zopet na tla prejšnjega prava, ter da je zopet uveljavila načelo legitimnosti: da se morajo namreč zopet postaviti tja, kjer so se zaustavili v oktobru — k državnem zbora in kraljestva.
Cesarjev zaupnik ne ve sicer nobenega določnega programa, kako naj bi se »zavoženi voz« zopet spravil na .pravi tir. Posebno pa ne ve — ker bo premagati še mnogo ovir —, kodiko tednov ali mesecev bo še treba do vzpostave monarhije. Vsekakor pa da se bo poizkušalo, da pride do državnosti v »liberal-no-konservativnem zmislu«, tako namreč, da se bo spoštovalo, kar je izročenega od minulosti, obenem pa da bo dana možnost za svoboden razvoj in pravico samoodločbe narodov. Zam*nk cesarja je na to povdarjal potrebo velike ki mogočne Avstrije v zaščito »pretve-zno« zatiranih m^b narodov. Vzpostava te Avstrije da je tudi življenska potreba aa evropski mir med narodi — in v jamstvo za srednjeevropsko kulturo.
Na vprašanje, kaka adoga bi bila prisojena nemškemu narodu v taki državi, ki bi ji morala na vsak način pritrditi tudi ententa, je odgovoril zaupnik v glavnem:
Položaj nemškega naroda bi bil seveda bistveno drugačen, nego je bil v smntjlosti. Ali bo boljši, ali slabši, o tem noče razpravljati >adaj Vsekakor pa je huda zmota, ako se mi-ali da pomembnost kakega naroda v jezikovno mešani državi določa le število njega zastopnikov v parlamentarnem zastopstvu. Ravno tako, kakor se more starejši razumnik po svoji vetji naobrazbi in po svojih izkustvih uveljavljati v krogu neizobraženih sla mlajših ljudi, istotako bi se mc0i Nemci v narodnostni držav« uveljaviti kot ▼ resnd edini vafik k todlarsn narod. Čim se Nemci umaknejo k samim sebi ki se odrečejo uloge voditeljev ▼ novi državi, %ado uveljavljali svojo naravno
pretežnost in drugi narodi bodo radi posegali po nemškem jeziku, ki jim edini daje možnost, da se bodo čutili kot ktdtumi ljudje XX. stoletja.
Sledilo je kočljivo vprašanje od strani časnikarja, se li bo cesar Kari po vsem, kar se je dogodilo, mogel trajno vzdržati, in ali je 6ploh nade, da se ustvari taka nova tvorba? Ona oseba je odgovorila:
Vprašanje osebe ni odločilno in cesar Karel ne bi imel nič proti temu, če bi prišel v poštev njegov starejši sin, prestolonaslednik. Za i a slučaj bi se morak/ seveda postaviti dobro re-gentstvo in pravi možje za to bi se tudi debili. Sestavilo bi se regentsko svetovalstvo, več članov morda od enega člena dinastije, enega zaslužnega vojskovodje an enega državnika. To svetovalstvo bi imenovalo odgovorno ministrstvo.
„Neoftisni socijalisti" v Nemčiji za tretjo iDteraaiiljoaalo
Na stranknem shodu »neodvisnih socija-listov« Nemčije je prišlo do estrih navzkrižij med obema skupinama. Po dclgem pogajanju sta se združili za nastopno resolucijo:
Strankini shod proglaša ko* važno nalogo neodvisnih socialistov uedinjenje vsega revolucija nsurnega proletarijata v delotvomo revolucionarno socijalistično intemacijonalo. Prvi po^oj za internacijonalo, sposobno za akcijo, ;e brezobzirno izvajanje proletarskesa razrednega boja, odklanjajoč vsako politiko, ki stremi le po reformah v kapitalistični razredni državi. Vodstvo stranke v odloča torej- za odpoved takoimenovani drugi in-ternacijoniaJi, s čemur je za neodvisno socijalno-demokrationo stranko izključeno vsako sodelovanje na ženevski kom'erenci. Stranka soglaša s tretjo iuternacijonalo v tem, da se diktatura pro'etarijata uresniči na podlagi sovjetskega sistema. Treba ustvariti za akcio (zmožno protetnrsko internaci-jonaTo is strnitvijo nase stranke s tretjo intenia-cijonalo in s ^ocvjahiorevohicijcnarnijni siraiikanri drugih »dežel. Zato nalaga strankni shod osredn'e-mu odboru na podlagi sklenjenega akcijskemu programa, da stopi takoj s temi strankcgiti v podajanja, da se dovede do te strnit ve in tako omogoči s tretjo in ter ntaci ion alo za akcijo 'zmožno skleni-!i» proletarsko internacijonaJo v boju osvoboditev delavskega razreda tz spon medrtrmeinca^a kapi-taliznva, da postane s tem crdločHna masa za svetovno revolucijo.
Nočemo trditi, da jo program, položen v to resolucijo, zgofr) utopija; gotovo pa je; tia jc to muzika nebtfžit;e bodočnosti. Kajti tudi revolucijo morajo fielc pripravljati — — evoflircije. Vsekako pa pomen:a ta sklep neodvisnežev, naperjen proti drugi inteniacijoaali, napoved vojne oficijelnim socijalistom. A fcudi zato |e le muziki nebližuje bodočnosti. Za seda) so »pri- »drugi mternacijonali velika večina socialistov v Nemčiji, socijalist* v Nemški Avstriji — o čemer priča pisanje njihovega glavnega gkvsifa sArbetter Ze»timgee o strahovladi Bele Kuna na Madžarskem — m socialisti v Franciji ter Angliji Edino socijalisti v Italiji so pristali k tretji 5ntemacl]o«ali, a še ti menda le bolj akademično, teoretično. Je torej še velika falanga v socijalrsticnem taboru Evrope, ob katero bodo naletalt nemški ^neodvisni socijalisti .
Od carja đo Lenjlna.
V začetku leta 1917. ije grozila ententti velika nevarnost. Rusija je bila tedaj na najboljši poti, da Oklene s centralnimi vi astmi poseben mir. Znano je gotovo vsem, da ste brli na carskem dvoru dve -močmi stranki: ger-mano&lska pod vodstvom carice, in vseslovaji-ska, kateri <je bil du5a veliki knez Nikolaj Nakolajevič. Car sam, slaboten in mistiki vdan človek, ni imel skoro nobene moči. Kafko daleč se so raztezale spletke Beroiina, nam kaže dejstvo, da se je nahajal na carskem dvoru štab nemških in takozvanih ntakih generalov, ki so skrivoma « vsema sredstvi sabotirali »vojevanje geanjalnega Nikolaja Niko-lajeviča. Izdajstvo Rennenkampfa pri mazur-skih .jezerih, kjer je bila dvakrat uničena ruska armada, je bil prvi vidni uspeh rovarjenja Nemcem prijaznih krogov. Ko je .pozneje veliki knez Nikolaj Nikolaje vič pri Lodžu obkolil nemško armado, je ibii zopet Rennen-kampf tisti, ki je zaikasndl nekaj ur in s tem omogočil nemilci armada njeno rešitev. Sploh so bili dvomi 'krogi načeloma nasprotni vsailri bolj energični akciji. General Brusilov je leta 1916. sam na lastno pest začel ofenzivo in rešil s tem Italijo gotovega pogina. Ako bi se bila ofesizdva ponesrečila, bi bdi gotovo pregnan v Sibirijo. Endenta je, da prepreči po« sebni mar, s pomočjo dume in rodoljubnih ruskih generalov straraglavkla -carja. Za njego-i vega naslednika je bol določen carjev brat Mihael, toda razkritja o izdajstvu Romanovih so p opojnom a onemogočila njegovo kandidaturo. Prišel je na vlado Kerjen&kij, velik govornik in rodoljub, ki pa <je s svojimi napačnimi nazori o svobodi razbil rusko vojsko. Svoboda je dobra in lepa <stvar, a treba jo je tudi razumeti. Kerjenskij je s komisarji, ki so nadzirali vojaške poveljnike, popolnoma pokopal ugled častmštva in s tem povzročil kaos, v katerem se nahaja ruska država še dandanes. Talko se je izpremenila Rusija v razburkano maso brez cilja m vodstva, izročeno na milost in nemilost prvi organizirani skupini ljudi. Kerjenakega ugled je vedno bolf padal m novembra leta 1917. se je posrečilo Lenjkiu, s pomočjo kronštatakih mornarjev, polastiti se vlade. Ko se je pozneje konstiitua-ta izjavila proti boljševikom, ni bala mogoče organizirati niti enega bataljona, ki bt branil svobodo zborovanja. Konststuania je bila razpuščena in zavladal je Lsnjin prodi volji ogromne večine ruskega naroda. Veliko po-£re*ko je stonl Kei^enskij a tem, da ni retU težko pričakovane agrarne reforme. Kmetsko prebivalstvo, Id je v začetku zaupno gledalo v ustavodajno skupščino, je postalo cnalomar-
»tria iL,
»tUlNUb i« m*w, 343.
V listu, tiue 17. decembra 1919.
no, in vsi pozivi na boj proti Lenjinu so estaK brez uspeha.
Ni treba misliti, da sloni boljševička vlast na lako majhnem številu voditeljev, kakor se po navadi govori in piše.
Radi meacHočnosti (prvih voditeljev revolucije, 'ki so omahovali na desno in levo brez gotovega cilja, izdali .gesto miru in obenem agitirali za vojno, je rusko delavstvo, hoteč odločno akcijo, prešlo pc,pofrtcma v Lenjinov tabor. Pridružili «o se poijsiki delavci, in tudi kmetje sami so s svojo pasivnostjo podpirali boljševike.
Ko sta prišla Trockij in Lenfm na vlado, je bil njihov položaj ikaj (težaven. Vojna še vedno v teku, fronta zapuščena in skoro nezasedena. Država polna roparskih tolp, ki so v imenu komunizma plenile m morile. Prišlo je ta«ko daleč, da je imela kmalu vsaka ruska vas svojo republiko. Sovjeti so vladali svojevoljno in brez pravega smotra. Vojska je popolnoma odpovedala, in posledaca je ibal brest-ii lovski mir. Takoj po sklepu miru se je Trcckij posvetil organizaciji vojske in policije.
Jedro vojske so ttvorili Letiši ki krooštal-ski mornarji. Sestavljali so se delavski bataljoni, vzpostavljen je bil zopet ugied častnikov in 6 tem dana podlaga redni in močni vojski, ki šteje dandanes laihiko rečemo najmanj dva milijona mož.
Ogromna večina nemških in avstrijskih ujetnikov se je uvrstila v vojsko. Po revoluciji so se ujetniška taborišča razpustila in ujetniki so bili radi lakote prisiljeni vstopati v vojsko. Mornarji so se rac&mestili po vsej Rusiji kot policija. Sovjeti, ki so prej skoraj absolutno vladali, predstavljajo dandanašnji naše občinske svete z natančno začrtanim delo* krogom. Prekoračenje tega delokroga se kaznuje s smrtjo. Sploh je vpeljana smrtna kazen za skoraj vsak prestepak. Ako vojak pride prepozno v vojašnico, tvega krojijo v glavo. Policist, iki zaloti tatove pri tatvini, jih ima pravico na mestu ustreliti.
Sovjetska republika se mora boriti z velikimi gospodarskimi težavami. Vzroki temu so pritližno isti kot v vseh drugi-h državah. Poauankanje premoga m sirovin in večna vojna na vseh mejali republike, zavlačuje no-trenjo utrditev ruske države. Tvornice delujejo, kolikor pač dovoljujejo -razmere, ker se vsa sredstva mporajbliaijo za vojno industrijo. V tem oziru so dosegli bdjševiiki velike uspehe in ne zaostajajo prav mč za dru^Tmi državami. V zadn-jtfh bojih pri Pet-roigradu so se pcjavili celo rdeči tanki, izdelani v ruskih tvomicah.
Banke in tvornice so vse socijalizirane. Da se prepreči lenarjenje, je vsaki tvornici predpisana dnevna kclioina rbla^a, -ki se mora izdelati. Ako kdo izmed delavcev ne dela, ne dobi živilske izkaznice, ki tudi delavci sami ne trpe takih lenuhov, ker 'bi morali radi njih več delati.
Ko je primankovalo sovjetski vojski oble/k, so boljševika zasarili celo pokrajino z lanom in juto in si pribavili na ta način potrebne sirovine.
Žita in hrane bi bilo v Rusiji dovolj, toda ruski mužjk rajši zakoplje svoje piti'e'.ke, nego bi jih prodal za malovredni boljševiški ruibelj. Dežela je kar pcplavljena s tem denarjem. Nekaj časa so tiskali denar kar na fronti. Bankovci za mar;j nego 40 rudijev se sploh ne tiskajo, ker nj'hov tisk stane več ce-fa njihova nominalna vrednost. Ako pomislimo, da stane v Moskvi pol funta 'kruha«, to je dvajset dekagramov, do 15 rabljev, si !->bko .predstavljamo kupno moč tega dena^a. Na svetovnem trgu se ruski nibeij ne notira; izjemo tvori le stari carski denar in denar, izt-an od Kerienske^a.
V Rus;ii je strahovito pomanjkanje polj-sVe-ta orodja, ki ipovz.roča rapidno propadanje pr^er'elstva. Kriva je temu največ blokada Rusije. Ta način pobij^r^a boljševizma je pač pon-cinoma zgrešen. Slabi se s tem največ kmetsko prebivalstvo, ki je edino v stanu streti boljševizem. S tem se le neti csc'por vseh rodoljubnih elementov, ki se boje reakcije. Prišlo je iz tako daleč, da se pridružujejo boljševikom celo zmerni elementi, kakor so manj-ševOki in socijalni revolucij on arci. V Sibiriji n. pr. velja Kclčakova beseda prav malo. Gospodarji so Japonci, Amerikanci in drugi in v zadnjem času so zavezniki celo zahtevali izročitev trdnjave Vladdvostoika, čemur se je admiral Kolčak. odločno uprl. Ta neodločnost entente vzbuja v ruskem narodu sumnjo, da ima ententa vse dru-go prej v misli nego pa vzpostavitev Rus:je. Edina pot bd bila, da se Rusiji pomore gospodarski, toda ne s tujimi četami, municijo in topovi, temveč s poljedelskim orodjem, o! Jek o in zdravil?, in da se prepusti ureditev notranjega življenja Rusom samim.
Velikanska nesreča za Rusijo je tudi po-mankanje živil. Prišli smo v Rusiji že tako
daleč, da se morajo bolniki, fbc*!*ii na kugi. ubijati, ker ni zdravil in ne zdravirkoT- Kar j»ih je še ostalo, so večinoma na fronti in tC^i dragocenih moči ni mcigoče izpostavljat: nevarnosti nalezljivih bolezni. Po zadnjih vesteh je bil žrtev teh groznih razmer znameniti ruski igralec Šaljapin, ki je obolel na kugi in bil zato ustreljen.
Razmere so podobne pač v mnegem onim, ki so vladale na Madžarskem ped Belo Kunom. Razlika je le ta, da j® 't'1- madžarski boljševizem farsa, ki so jo igrat madžarski nacionalisti, dočim je r u sika revolucija pre-tresujoča tragika veledošnega ruskega naroda, ki preliva ikri ea najvišje ideale človeštva. Spominjamo se cfo tej priliki z ginje-nr*m srcem velikih njegovih predbojevnfkcv: Tolstega, Gorkega, Dostojevskega in drugih, ki so in ostanejo duševni povzroči tel'i rudke revolucije. »Moskva mora pes trti središče celega sveta!« je izjavil Trockij nekemu čas-nakanju, ki ga je vprašal, ali so boljševiki za edmstvo Rusije. Krhate so besede, ki jih je iarefked Trookij. Toda resnica je, da so dandanašnji upr.te oči vsega sveta v Rusijo. Vsak | pričakuje cd rje rešitve iz tega obuipnegi stanja, ki ga je povzročila vojna. Brez Rus je v Evropi ni 'kruha, brez Rtisije ni miru. Niso pretirane te besede. Potrdila »bi jih laliko Nemčija, Ita&ja in marsikatera druga država. Danes nas drži po konci Amerika, in ako ta oefrove, izguibimo vse.
Pred dnevi so se praznovale razne obletnice revolucije in zmag, in ravno sedaj divja v Rusiji najhujši iboj. Spominjamo se ob tej priliki nesrečnega ruskega naroda, ki nam s svojo srčno krvjo piše novo, boljšo zgodovino trpečega človeštva.
Alko želimo ruskemu narodu boljšo in. lepšo bodočnost, upajmo, da je to želja vseh dobro« mislečih, brez raz&ke narodnosti in razreda.
Ex oriente iux —od vzhoda kič! — pravi sveto pismo.	V. P-
P O D LI S T £K
Za štora pravda.
(62)
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Učiteljski sastonck n (ML
Hrv. učiteljice) Voios>kega kotora imali su dne 14. o. meseca sastanak u hrv. pučkoj školi u Opatiji. Na sastanak su pohrlili gotovo svi učiteLji(ce) hrvatskih pučkih škola ovoga kotara. Šteta, što nisn mogli doći na sastan«& družice i drugovi sa par udaljenijih naših škoia. O radu hrv. učiteljskih društava »Narodna prosvjeta« i »Hrvatska škola« te »Odbora za promicanje uo-ie Irskih interesa za Istru« krce teško ratno deba i za vreme primkiji izvestio je društveni predsednik kolega Iv. Medvedić.
Raspravljalo se iscrpivo o učiteljskom štrajku. Nakon izvešća, zašto i kako je došlo do štrajka, prisutni učiteljice) se izjavili svi, da se ustraje u štrajku, dokgcd ih ne pozovu učiteljska društva, da opet preuzmu obuku u školi, što žele svi, da se čhn prije zbude. Samo se dvojica učitelja izjavila protivna Štrajku ali su izjavili, da će i ona ustrajati u štrajku solidarno s drugim koleg(ic)ama i da ne će rušiti društvene stege i sloge.
Jerbo su drva sikupa, a vozari jošte skuplji, pa za ogrev za škole odredjen paušal ne dostaje, učitelji su kastavskih pučkih škola od-lučtli, da se odreknu tog paušala i da predlože općinskom glavarstvu u Kastvu, neka općina daje ogrev za škole u naravi, kao t druge općine, a ne u novcu.
Kao kotarski predstavnici izabrani su u odbor hrv. učiteljskih društava: Marija Kinkela, učiteljica u Matulfuna, i učitelji Fran Ba! u Kastvu i Ivo Šepić u Opatiji. Ovaj će odbor rukovoditi društveni rad u voloskom kotaru. Gg. 'koleg(ic)e nek se u svakoj društvenoj, staleškoj potrebi obrate na koga od spomenutih odbornika, da o stvari veća i zaključi, što drži za najshodnije.
Odlučilo se držati u buduće češće — a osobito kada to feudu iziskivale društvene i sta-leške prilike — ovakovi kotarski sastanci, što će biti samo u korist škole i naroda, u kome i za koga radi učiteljstvo.
j Direktna železniška zveza • Tite. Od 16.
| decembra se otvori direktni osebni promet i med Trstom in Ljubljano, in sicer f>o vozil iz 1 Iv&ljane vlak ftt. 87, ki odbaja ob 10. ori 45 : minut »n ki <bo prihajal ▼ Logatec ob 14. uri 36 [ minut. Ta viak ima sa Verdu potno in carin-| sko revizijo. Iz Logatca bo odhajal db 19. uri 10 mi inu t in bo prihajal v Trst ob 21. uri. V na-spreini smeri iz Trsta do Logatca bo vozil vlak št. 1884, Id bo odhajal iz Trsta ob 8. uri ; 30 evnut in prihajal ▼ Logatec ob 12. uri 25 iminrt. Iz Logatca bo ta vlak vozil kot vlak št. 84 in bo odhajal iz Logatca ob 14. uri in prihajal v Ljubljano ob 17. uri 18 minut. Tudi ta vlak ima potno in carinsko revizijo na Verdu in steji tam 1. uro 58 minut.
Demobilizacija rezervnih Častnikov. Tekom tega tedna bo izšla naredba vrhovne komande o demobilizaciji vseh rezervnih častnikov.
Zdravstveni odsek za Slovenijo ia Istro v Ljubljani se je presclii v deželni dvorec, pritličje na levo. vhod soba št. 37. Stranke se sprejemajo ob delavnikih cd 11 do 12 dopoldne.
Vrnila rta se. P. Adolf Čadež, frančiškan, se je meseca novembra t. L srečno vrnil z Malte, kjer je pet let okušal »sladkosti« angleškega vojnega ujetništva. Iz Aleksandrije, kjer je marljivo deloval med tamošnjimi Slovenci, so ga Angeži kanalu ob izbruhu vojske kot državi — nevarnega — odpeljali na Malto in tam internirati. — 4. decembra se je pa re-j šil laškega ujetništva in ae vrnil v Ljubljano P. Blaž Farčnik. Tik pred -vojsko z Italijo je imel dovršiti študije na slikarski akademiji v FlorencL Nič hudega sluteč se je ie tam zadrževal, pa so tudi njega Italijani povabili in odpeljali na oto& Sardinijo. Izročili so ga on— dotnim frančiškanom v neiteca Foni. Ti so pa navzočnost p. Kafa porabili in mu izročali v slikanje svojo cerkev. P. Blaž je ponudbo z veseljem sprejel m, kakor se čuje, nalogo mojstrsko dovriiL Ondotni škofje so ae vsled tega začeli zanimati za na videz priprostega frančiškana ujetnika-umetnika tn vsak. ft želel dobiti kako sliko spod njegovega čopiča. Pred odhodom iz Italije se je pa p. Blaž oglasil v Florenci, da je dovršil še zadnje skušnje slikarske akademije. Vrnil se je v domovino kot priznan artista, kjer ga Čaka mnogo hvaležnega dela.
Slovenskemu visokoioi^kemu dljaštvu. Mladflta
Je bila vedno in povsod nositel jica novih idcl in voditeljica v boju za iiaro-'fevo svobodo. To ie um-lavo. kajii ona toUko obremenjena s preteklostjo in lažne zasJuti tok novega življenja ter Je polna neixwabljeiie življefijske s3e, ki rnstiktfvno s>!f k uJejetvovai^u. In mlado slovensko infrdi-ffenco čakajo take naloge, da bo morala izčrpati do dna svojo moč, 5e bo hotela biti kos nalogam, ki jo čakajo ne v bodočnosti, enrpak že danes. Živimo v času, ki ne bo pomenil mogoče samo razdobja med dvema stoletjema, ampak ga bo šteta zgodovina n*ed tis^e redke perijode, ko nmfrajo stari svetovni nazori in se med botest-nrnii krči Ooveštva porajajo novi. Taki časi so težka preizkušnja za narode in prebo+e jih dobro semo tisti ki so bili pnpravljeiti aa nje. Naš narod pa je pc!eg vsegia tega še oblagodarien z naravnost tradiciionaJno
Milima mora
udati na to, se izravnajo prefkotnogeče morebitna nesoglasja v miadi drŽavi in da prekvasi cei narod z zavestjo enotnosti ter potem koncentrira hotenje celega naroda
( Ne pod-
cen;;ijnio te naioge, kajti mnogo težia je, nego se zkH na prvi pogled. Treba bo jek Jene volje »n a-pcsiolske zgovornost«, kajti v oolitrčnih borbah le prelahko prevlada >rrast vsako drugo čustvo
Vest! Iz intesliiMle.
Rekmtiraafe motnih letnikov 18*6, 1897 In 1898. Po razglasu mestnega magistrata ljubljanskega pridefo rojstni letnrki 1896, 1897 in 1898, oni mladeniči namreč, ki niso v evidenci pri vojakih, in oni, ki niso nikjer kot potrjen* ali aposofcni služili v vojski — niti v avstro-ogreki niti v naši vojski, k rekrutiranju ali k rednemu naboru, kcJcor smo to imenovali v Avstroogrski. Vsi v Ljubljani stanujoči mladeniči omenjenih rojstnih letnikov, ki niso v vojaški evidenci ali niso služili v vojski kot potrjeni ali sposobni iz kakršnihkoli razlogov, se morajo do sobote dne 20. decembra 1919 oglasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem doma k zabeležki. Kdor opusti zglasitev, tega zadene ostra kazen: podaljšanje službe, plačevanje vojnice itd.
Brkata žena se je pokorila zapovedi in kmalu na to sta vstopila dva človeka v Jagino sobico, kjer se je -gospodar vukovinski naslajal s jedjo in pijačo.
Prvi, Peter Bošnjak s Suseda, je rekel, joč se ter globoko poklonivii:
»Tu je, milost vaša, človek, o katere« vam govoril.«
Držeč kos piščeta na vilicah je Gaša privzdignil glavo an pogleda! došleca. Bilo je to slabotno čio več e majhne postave. Na tenkem vratu se mu je zibala plešasta glava, posuta tu pa tam s kuštrastimi plavimi lasmi. Sredi raztegnjenega pegavega obraza se mu je rdečil grča v nos, kateremu so pod kožo popokale vse žilice. Pod nosom so mu štrlele rum eno-blede xneti*kas te bike, a zaspani rumeni očesi sta venomer ibuliii v isto točko. Na sabljastih nogah je imel raztrgane Čevlje; zelena, z vrvjo zvezana suknja je že porumenela, nekdaj črni
neumno, da si moral misliti, ali ni v resnici
ibedast.
»Odkod si pobral to raztrgano strašilo, Peter,« je vprašal Alapić.
»Koža mi je razdrepana,« je reklo doveče, »ali pamet je cela; koža se da krpati, pamet pa ne.«
»Kako se imenuješ, čegav al, kaj si?« je vprašal Gašo zopet.
^Imenujem se Simen Drmačić, Ćegav? E, to to naj vam, aiđoet, pove moja nepoznana mati. Vsekakor eem nekje okoli Sotle padel v svet, ker sem tam prvikrat kokoši kradel. Kaj? Ramo in nič com reverentia, iBnstrisaime.«
»S čim se preihrljaS, lopov, sem hotel ftfii,« je »pregovoril Alapić začudeno, »S k*uhom in žganjem.« »A kdo ti daje denar?«
»Moja pamet, taja neumnost, etuliitJa h-
mana.«
»Odkodi pa ti je latinščina?« »To je cela historija. Kot deček sem voda slepca ob palici; ta me je na dan v trdi obrokih .pretepal. Ostavi! sem etepca v jarka. Klanjaški samostane! so ae vzeli za pastirja. Ko sem dovršil pastirsko šolo, sem postal lajik. Malo da msem postal pošten človek. Jela in piča je bilo dovolj, dela mkakega. Ali
je bilo sprva določeno, ali pa s 1. decembrom, kot je ministrstvo določilo naknadno. V drugem slučaju bi bilo učiteljstvo oškodovano za lepo vsoto. G. Skaberne je obljubi^ da bo v tem oziru posredoval v Beogradu, da se 6tvar uredi. Druga sporna točka je bila tudi, kdo bo plačal učiteljem stanarino in kurivo, ki jo določa novi zakon. Ko ae vse to uravna, bo stremilo učiteljstvo za tem, da se izravna v vseh ozririh z državnim uradništvom.
»Windischer Hnnd« — Hoch die Internationale! Mariborski socijalni d em okra t je so sklicali za 30. p. m. strankin shod v Gdtoovi dvorani. Ker je bil shod javen, se ga je udeležilo tudi več pristašev narodno socialistične stranke. Ko so na shodu jugoslovanske socijalne demokracije govorniki začeli razpravljati v nemščini, so narodni socijalisti z medklici proti temu protestirali. Ta protest pa (je mednarodne zbctrovalce tako razburil, da so navalili na narodne socialiste in ph po polurnem ■burnem prerekanju in prerivanju potisnili iz dvorane. A o tem ne bi razpravljal), ko bi se pri tej ipriBki ne zgod&k> nekaj drugega, skoraj aeveiietnega. Med izibramimi psovkami s ka-terirm so nemčursiki sodrugi olbsppaii slovenske delavce, se je pojavna tudi ona iz vojnega časa, o kateri smo rooslili, da je vendar za vselej pokopana. »WincLischer Hurud!« tn ko je enkrat pa<9a, je našla tak odmev, da je kanalu dominirala pred vsemi drugimi psovkami. To se je zgodilo v Mariboru, našem Mariboru, na dan pred proslavo obletnice našega uedmjenja, zgodilo pred očmi vladnih organov. Paralelo k temu je nudil ponedeljkov shod v ljubljanskem Mestnem domu. Ko so socijalni demo-tkratje za&uli našo himno »Lepa naša domovina« so začeli kričati, žvižgati, ropotati, da bi himno zadušiti. In med psovkama in izzzived-nimi klici se je čulo ponovno in razločno tudi »Hoch die Internationale«. Nemški klici na sfoveeskem dbofovanpu ▼ protest proti narodni in državni himni. In tudi to pred očmi državnih organov. Vodstvo sod^alnodemcikratične stranke ni obsodilo teh zločinskih protunarodnih izgredov noti v Maribom noti v Ljubimi. Ne vemo, sAi je tako brez moči, da si proti raz-daraijtaoim elementom v svojih vrstah ne upa nastopšti, ali pa tega noče storiti, ker eo mu taki pojavi dobrodošli. Na vsak način bo morala o tem vpraftanju razmišljati tudi demokratska stranka, ki se je zvezala na življenje m smrt z voditelji*eocšfailne demokracije. Ako so ti tako brez vpliva, da ne morejo zatreti ■rvrotidržavrjrh stremljenj med svojimi pristaši, ?,e zveza z n?iini ibrezpemembna. Ako pa si razlagajo svoje geslo »Hoch die Internationale« na ta način, da je treba te Sn podobne pojasve dopustiti, je vsak njihov vpiiv na državno uipratvo v današnjih, še tako nevarnih raizmeraih nedopusten in naravnost zločin ^nad ;državo.
Zločinsko žigosanje bankovcev v Ljubljani. oJugcsiavija* iporoča: Lfisbijanska .pcli-cija ^e zas-Ie-dJla čedno družbo, fci se ^e po oseškem ^f-Iedu kar en ^ros bavila z žigosanjem vliho-itcpljenih bankovcev. Par gcč,pociičen, pcmož-đii'h uradnic pri ljubljanski delegaci ji finančnega •ministrstva, je izmeknilo na skrivnem ur a J ni .pečat in na stanovanju ene izmed nj~h so »potem redno žigosale avstrijske bankovce. V zadevo je zapletenih iba^e tudi več uglednih eseb, med n.;Lmi celo hčerka enega izmed prvih vo-.dite^ev SLS. Več uradnic je že aretiranih. Pričakujemo, da bodo oblasti zadevo neizprosno zasledovale in preiskale ter vse krivce brez ozira na stan in družabno stališče izročile zaslužena kazni.
Učiteljske pleče, v soboto, 13. t. m. popoldne je imelo LjufoUansko auiteljstvo zborovanje v šoli na Ledini; predmet zborovanja je bila ureditev učiteljskih plač. Udeležba je bila ogromna; vse polno udeležnikov je bilo tudi j iz okolice. Na zborovanju je poročal vladni svetnik gosp. Skaberne, ki je stavil učitelj-stvu na razpolago, da se z edini, ali hoče dra-gkijsko detklado kot jo bodo dobili zdaj dr-žavni uradniki, ali pa zato, da se uveljavi zakon. ki je bil že sklenjen glede ureditve uči-teljsl ih plač, in ki je imel po posebni ministrski naredbi stopiti v veljavo z dne 1. decembra. Učiteljstvo se je soglasno odločilo za drug slučaj, dasi bi bil prvi za trenutek boljši, a je le previzoričnega značaja in bodo v prvem slučaju piačani v dinarjih in bodo postali uradniki. Sporno je b:lo 3amo vprašanje, s katerim dnem naj se učiteijstvu izplača dohodke po novem zakenu, aH z dne 1. septembra kot
klobuk je pozelenel. Dotlec je stal nemo, no- , stansko zelje je preveč amrdeto, in ko je brat tajoč svoi Jdobttk. Vse vedenje mu je bilo tako IMar skril tudi ključe kleti. —
enemu samostascev zimske čižme ter jih prodal za žga^e. Sam ostanci so to zaslediti. Izgovarjal sem se, da je tudi sveti Krišpin storil fstotake kakor jaz. Zastonj. Slekli so mi samostansko haljo, a jaz sem ostal v svetu kakor rak, ko je skorja padla z njega; slabo bi bile zame, da se nisem naučil čitanja, pisanja in nekoliko latinščine. To me fS rodilo — postal sem odvetnik.«
»Ti, malopridnež, odvetafc?« as fe zaaoaejal Gašo.
r Ako ae brrvee aore imenovati za doktorja, zakaj naj fci ne bi! jaz odvetnik? Hodim od sela do sela, noseč v svoji votli pdttct pero, črnilo in papir. »InStandja * stane groi, ali čaiico žganja; talko se preživljam kot vrabec mm. om-tUču.a
»Lepa hostoraja,« je idttaQ Alapić, pm-tegnivii iz vrča.
»Da,« je odvrnil Drmačić, »odkril sem vafi milosti ves ovoj lopovski curriculum viUs, da si pridobim va4e cnupanfe.«
»Ali pa t m mm ti ti, lopov, Stvar, sodi katere sem te poklical?«
»Da grem kot korteft (agitator) ased turopoljske koatenjake? Seveda.«
o*AVi poznaš Trnovo polje?«
»Vsak grm, vsako krčmo od terftkih «um na Odri do LikaariBnig i stolpa, od Rakitovca do
Naši internira rici. Od Uvternirancev, ki so bUi v kaštelu pri Sv. Ju>tu, sta bila -te • eni izpuščena na svobodo: Franc Tončič iz Velikih Mim in Anton Bencima tz Trsta. Nadalje fe bilo orrroščen'h c-krc'i 60 vojnrh ujetnikov. Tudi moramo konstatirati. Ja se vojnim uietnikem na gradu seda; bolje 2odi, kar je pred vsem zasluga g. polkovnika Negrija, ki ima res srce za te bedne že in obenem kot razsoden mož uvk'eva, kako ne.potrebno je. da se danes še d-rže ljudje zaprti, ko ni več front in ko vsak žeJi biti doma ^ri svojih dragih ter se poprL;.eti koristnega dela, ne pa v lenobi jesti grenak jetniški kruii, sebi m <kžavi v nadlego. Veseii smo, tla lahko (zabeležimo prtiner, ko je »beseda meso postaja«, to jeT ko obljubi, sledi deiaaje. Pravilno m pravično postopanje bs našlo vedno pri nas odmev in priznanje. Čast dobri volji, katero imajo merodajni krogi »a trgu Edinosti. Toda postopanje za osvoboditev interninacev in vojnih ujetnikov se nam zdi malo j»rapcjasno, ali recimo, prefeirokratsko. Ce se ima namreč fcdo vrniti na svoj dsm, soera oriti zanj pre? ovire- (nulla •sta) od okrajnega civilnega komisarja, v čigar področju je bivališče iniermranca. Okrajni 'komisar se seveda obrne na podrejeno orožniška postajo in uspeh je ta, da na koncu rešuje intersi-rance navaden orožnik, večkrat isti oro-žnik, kateri je ptred pel leta povzročil iuteraacije. Čemu
Meti, razen toga tudi slavni i
»visoki fcreg*. ki ga pa more preskočiti vsak
z - jec.«
»Torej, premakni, ti nepočesani domine Krišpin, svoja kopita na »visoki t>reg*, ter pomešaj kostenfake proti gospodu Vuraoviou.«
»Ad servitia paratissomuaf Ali kopita mi niso podkovana.«
»To, dominatio v ostra, ^ je rekel Alapić, »tika na nfojo denarnico — ali ne, lopov?«
»Seveda,« je prikimal Simon, »dara pada, boni amici. Vos svet ve, da na kortešaciji treba alatak in srsbmab vab. Pa poglejte me! V privatni praksi izhajam • razdrapanimi črevifi ki roetrgamari lakti, ob v gospodski služb« OMiraft bati nmft an počesan. Auetoritatis gratia.«
»Na,« ae je nasmejal Alapić, davfti Simonu veliko denarnico, »unnj se an počeši sel Zjutraj ob nori kreni s Petrom na Gorico. Ali, da ari ne raspi! v kaki krčnu, ker te drugače nataknem na raienj.«
• «Ne bojte ae sa to asiaro pečenko, migni« fice, premasten gost ste.«
•Pojdi!«
»Servus boamlBmaB doarinstronis vostrae,« se je Simon poklonil, stlačil denarnico v žep in odšel s Petrom ie sobe, v katero je takoj vstopila Jagica.
»Hvala Bogu,« je vadifauil Gafto, »pubKco-politica sem opravil, sedaa pridcio prtvatfis-
u circulus• vitiosui-«? In kaj se i^odi s ti'Stuni nesrečnež.'. ki pr« orožniku ne najdejo m9osti in ne 'dobe »mrita osta«? Ti seveda ostanejo nadalje zaprti: S kakšno pravico? Na podJaffi katerega «a-•kona? Država se vendar ne srre 5čit:ti proti »nevarnim* ljudem s te.n, da j>h kratkoma^o bre.1 procesa stavi pod ključ! Na ta način bi lahko danes vsakogar zcprli, ker bi n. pr. jutri mogoče kaj ukradeJ. Ekscelenca Mosconi, pomttite s tem nesrečnim sistemom! Vaši uradniki bedo lahko na-Sli bolj koristnega dela. Izpustite takoj vse inter-irirance na svobodo, kakor je to storil že davno tridentinski generalni civilni komisar, ki ni caka! orožniških »Nulla osta«! Glejte eksoe^enca. tisoči in tisoči Slovanov so ostali v na£»h zemljol; doma, ti so ravno tako dobri Slovani lil raviu tako »nevarni« kaJcor tistih tri sto, katere so o-rožniki odgmaii. In vendar Kapitol se stoiil Eksce-lenca, glas gre o Vas, da ste m©2 dejanja! Pričakujemo od Vašega razsodnega razuma in dobrega srca to "dejanje pravičnosti.
Svoji k svojim! To je geslo, ki je vedno priporočamo našincem v strogo iizjavanje kot neizogibne narodne dolžnosti. In danes je izvajanje tega gesla nujnejša potreba in dolžnost, nego kdaj .poprej. Ker m res, pa ni res, katkor mertijo nekateri, češ, da smo tu definitivno odigrali in da je za nas vsemu konec. Še smo tu v velikem številu, še je tu naše slovensko zaledje, 'ki j« in ostane po naravi stvari važen sestaven del gospodarskega snovanja in trgovine mesta, a je tu tudi še naših trgovcev, našiJi obrtnikov, našHi delavcev, uradnikov — slovenske maše. Imamo tu svojih gospodarskih zavodov, umetnikov, svojih »trgovcev, gostilničarjev, čevljarjev, krojačev, slikarjev, ples-ikarjev. Imamo tudi n. pr. dobro zasnovano pogrebno podjetje; za žalostne slučaje, ki požirajo tciiko denarja, ki v preveliki meri odhaja v neslovenske žepe. Vsi ti se morajo ohraniti, če se hočemo ofcraniti kot skupnost. Vse šole, vse naše politično in socijalno delovanje, vsa narodna zavest m politična zrelost, nam na koncu konca ne *bodo koristile, če se ne ohranimo gospodarsko, če se ne vzdrže vsi sestavni deli gospodarskega, posebno po trgovskega snovanja. Saj živimo v velikem trgovskem mestu. Zato se obračamo vnovič do vseh našincev z nufnim pozivom: podp^ra-Jte te naše ljudi — izvajajte geslo: Svoji k svojom! Ali ta poziv velja — in tu se obračamo do naših trgovcev in obrtnikov — le ped p<>go-jem, da se tudi oni zavedajo svoje dolžnosti napram občinstvu: da so ikulantni, da nudijo ob primernih cenah vsaj tako dobro postrežb > kakor drugcrodci! Naj ne mislijo nikar, da i '» ■mora naš človek podpirati brezpogojno ea vsako ceno in ne glede na postrežbo; naj ne mislijo, da je koristno za našo stvar, če se okorišča eclen na škodo stotine drugih! To bi.b'!o zapravljanje narodnega imetja. Kazati se morajo dorasli v konkurenčnem boju! V tean zmislu in pod tem pogojem kličemo našincem držite se gesla: Svoji k svojim! Za -trgovce in obrtmke pa velja: Svoji — svojim!
Politika pesnikov. Glasovi iz kroga italijanske delegacije .zatrpajo sicer, da so tamkaj kaj zadovoljni z sprejemom, ki ga }e bH de!ežcn v Londonu g. italijanski mmister za vnanfe stvari in načelnik rečene delegacije. Vtisi da so nai-povol:-nejši. Na drugi strani pa osisplja dejstvo, da je Sekvoja hitel v Rim, da tam — kakor piše krti-doo-jki list »Trnres« — tk» predloži Nittiju »nasvete*, ki ?ih je prejel ođ demenceaitja in Uoy<I Oecrgea, da bo mogla itaiijanska vlada postopati »v popolnem poznavanji« položaja«. Na katero vprašanje se nanaša beseda »položaj*? Menda na jadransko, ali pa vsaj reško. Kaki »nasveti* so to, ki jih mora Sciakra hitro prećio/.iti italijanski vladi? Mari nJ beseda somJjiva? Tem boli. ko čitamo v »tavoratoru* brvojavko iz Rima o razočaranju na Reki! (La deiufione di Fiume). Ona brzojavka se glasi: »Posianec S«*u Benelli je kar slabo začel svoje življenje na Moote-citoriju (v talijanskom parkunentu). Iestnpil je, ali se pripravlja, da izstopi iz skupine bojevnikov, ali obnovljenja, kakor se »memre sedaj vs*ed navzkrižij glede Dalmacije z »rinmmciiatorjcm« Salvenrinijem, glavnim govornikom skur*ne. Sedaj pa priobčuje =Ved&tta d'Italia« na Reki odprto pismo Sem BeneHiju, s katerim graja nre^rovo vedenje hi ugotavlja razočaranje med tistimi, ki s© se nadejali, da bo v italijanski zbornici odvisen te od reške stvari, zia katero bJ se meral boriti naravnost <z zobmi, dočhn pa so Rečani videli ujegv)v pctfpis na listini odrekanja skupno s poa-pisom strupenega Saiveiniaija Potem, ko so ga opon>injali njegovih odločnih izjav, podanih na javnem shodu v giedalteču Verdi na Reki, zahtevalo od Benetlija kakega odločnega čina. ki b» potolažH užaloščeno R«iO, *er zaključujejo: »Ce te lo »e zgodi, bi marali izpovedati, da na praga parlamenta .pacajo najboljše iluzije m da pofitično življeu e v Italiji ni nič drugega, ne«o ena »Cena delle Beik« brez veličajne umetHosti Beneilija. (»Večerja ša*nvcev- — gledališka igra). Koliko žalesti v tei» raizdejaHrli sanjah! Benefli se ]e zameril Rečanam s svodni rinmmcijatoričnim pod-
šima. Sedaj sem tvoj, Jagicaf« In ob^d je krčmarico.
Tišina se je razgrinjala nad mestom, vse je spalo; samo stražar je vsako uro zaklical spedarjem ki gospodinjam, naj pazijo na ogenj in pokrijejo ognjiiče, da frm mačka n« odnese iskre na repu. <
XII.
Na Jakobovo, to je petindvajseti dan meseca jttHja leta 1565., je ban Peter Erdodi »klical piemstvo na sabor v svobodno plemenito neslo Zagreb. Kot strela je zadel ta glas plemiče. Sedaj je imelo počiti. Sel je glas, da je Tahi prinesel od kralja važnih pisem. aH nič se ni vedelo, kaj pfcejo. Slutilo se je v strahu marsikaj, povdarjalo se je, da je ravno Talri prinesel pisma, in nestalni ljudje, pokoreti se samo sili, so začeli zmajevati e glavo.
Dne pred sv. Jakobom — bila je nedelja — se je vozil gospod Ambrož kz Brezovice v Zagreb. Nedaleč od Kraljevega broda pri Savi je srečal veliko četo turopoljskih plemičev, opasanih s sabljo, ko so ili proti Zagrebu pod zastavo, a pred njimi na kooju br.Ua Jakob in Blaž Pogledič tz Kurikrvca. Opazivži podbana, je Blaž mahnil * roko in vsa četa je začela klicati: »Vivat Ambrocha!« Nato je pohitel Blaž k Ambrožijevemu vosu ter rekel, poklo-nivii se:
(DaJje.)
V Trata, dne 17. decembra 1919.
»EOlNOSl« Škv. M)
jisont, Sa-lvemini-i^noem pa s svojo neozdravljivo dalmatomanijo«. — »Le v oratore- vznika k temu pismo: »Učinki politike pesnikov!« <Ce prav razumemo, očitajo eni Benelliju, da je premalo tza Reko; drugi pa, da je preveč ogrcja za Dalmacijo!! Pa ne ida bi še nastal spor med »Reko« m »Dalmacijo«!!) — To velja Sem Benelliju. Mi bi pa dostavili, da je D'Annunzio tudi pesnik! Smeli bi morda torej reči. da eden kvari pri Reki. -drugi pri Dalmaciji. Ni, poeti niso za politiko. So za kako teatralično politično rgesto« — aH za pametno, razsodno in smotreno politiko niso. To bi nam morda pritrdil tianes tudi gospod Nitti. Bog ve, ali ne vzdihu* danes, zakaj iri&ta D'Annunzio in Sem Benelli ostala tam gori v pesniških vrSinah, in zakai da sta se spustila doli na trda tta politike, kjer povzročata le zadrego za zadTego?!
\1diranje potnih listov za Jugoslavijo. Delegat fcraijestva SHS v Trstu, g. Markovič naz»3*ija, da se sprejemajo potni listi vsak dan samo od 10 do 12 dopoldne; vidirani potni lasti pa se dobe vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 16 do IS popoldne.
Popolno zaupanje je potrebno. Prejeli smo: Primorci slovimo kot najizobrazenejši del slovenskega naroda. In res! Kdor je prepotoval naše kraje in proučil naše ljudstvo, mora priznati, da se je na Primorskem največ doseglo ipri probu j a-nLu in naobraževanju ljudskih mas. Ker smo poznali vse to, smo z gotovostjo pričakovali, da se vse oaSe ljudstvo odzove pozivu za izmenjavo fcron v lire, in tu «mo se žal motili! Premnogi so mislili, da vedo sami najbolje, kaj jim je storit v te> tako važni zadevi, in obdržali so krone! Ko ni bilo več časa, so se vzdTamili in tekali na vse strani, .skušajoč rešiti, kar bi se dalo. Nekateri so tespeli, vsaj deloma, medtem ko so drugi ob vse «Ji skoraj vse. In še danes je zakrknjenih ljudi, kakor se nam zatrjuje, ki tišče doma ničvredne krone, z upanjem, da se bodo časi iz-premenili na dobro lastnikom kron! Kako more človek aK fcako morejo ljudje na kmetih mfsiiti, da vedo več, nego oni, ki žive v mestih, ki se .pečajo z de-narstvom in ki imajo vse pridike, da opazujejo gibanje denarnih trgov in vrednot?! U-udje božji! Ko vam vaše glaralo priporoča nekaj, mora to biti nekaj dobrega aa vas, ker bi si v nasprotnem »lučaju vaš list ne tnpal in bi tudi ne hotel priporočati, kar bi vam moglo škodovati! Imejie torej popolno zaupanje v svoje voditele, oziroma v glasilo, ki objavlja želje in nasvete najsposobnejših naših ljudi. Prenmcgi imajo doma cele kupe denarja, misleč, da je denar doma najbolj varen! Opetovano se je že svetovalo, naj se denar ne drži doma mrtev, pač pa naj naloži v denarne zavode, ker je varnejši in kjer zraven popolne varnost* donaša še obresti. Izpametujte se že enkrat in ne igrajte Salomonov, ko vas je izkušnja fcirčHa. ida niste sposobni za to! Denar v denarne <zavode! Ti imajo nalogo, skrbeti' za naše žulje. S tem pa ne koristite samo sebi pač pa obenem tudi svojem« bližnjemu. Ako imajo denarni zavodi dovolj denarja, morejo dajati posojila onim, ki se izkažejo vredni zaupcnfc. ako pa držite denar doma,, se pa posodila ne morejo dajati in ste na ta način škodili sebi, on!m, ki rabijo posojila in obenem denarnim zavodom, ki ne morejo poslovati in posredovati med črnimi, ki imajo odveč, ter onimi, ki potrebujejo! Naj bi ta opomin rabil v popravo onega, kar se je zakrivilo dosedaj. Pokažimo, da smo res izobraženi ter ne imičtrjmo sebe in svojega bližnjega!
Za dobro upravo ie treba stalnosti. Po razmer-no kratkem easu je generalni civilni komisar za JJuijsko Benečijo, Ciirffdli, ostavil je važno mesto ij aamenra! ga je g. Mosconi. Kaj ic povzročile to izpremembo? Vzroki nam niso znani. Mnogi slutijo pa, da je CiuffelH — rad odšel. Menijo, da mu je bila njegova izvolitev za podpredsednika italijanske ebormce dobro došla (pretveza, češ, da obe službi niste adružfcvi G. Ciuftdli da ie videl pred seboj primer inkcmpa-tib&tete. Bodi pa, kakor hoče: take nagle i-zpremembe n»so u-godne za upravo. Tako besedo je iz pregovoril te dni tudi list »Nazicne« — torej list, ki «oer vse hvali! Razun, seveda, ukrepov, ki bi bili slovenskemu prebivalstvu v prilog. V takih slučajih je »Nazšone« dosledno nezadovoljna, pe. naj ukrep prihaja tudi te Rima! »Naslone« je rekla, da je obžalovati take izpremembe na vodilnih mestih, ker da Jemljejo upravi neizc^bno potrebno stalnost, kar da ne povečuje zaupanja v upravo. Res je. Redek primer, da soglašamo z listom »Nazio-ne«. Opozarjamo na take nagle izpremembe pri neki drugi, za trgovsko mesto še posebno važni upravi: pri poštnem ravnateljstvu. Tam imalo —■ če smo prav obveščeni — v kratkem času enega leta že petega ravnatelja! To je kvarno, -zeta ■kvarno, sza dobro foi točno poslovanje te toli važne panoge javne uprave. Komaj da se mož nekoliko ori'entiTa ia dobi vpogled v zapleteni mehanizem, ko bi mogel inicijativno boljšati poslovanje — pa odhaja. Ah" po svoji volji, ali po volji drugih, to ne otfcravija nepriEčnosti takih »zpremeinb, ki o-svptjaio ravno na tem mestu, ki pomenja navadno v*§ek karijere, da ostajajo taki funkcijonarji na iem mestu do konoa, do umirovljenja. V prejšnjih Časih vsa? smo »mefc poštne ravnate!:;« po več tet — dokler m so odsfc v pokoj. Izvzemši primcTe, da se ft kaj dogodilo, kar je napravilo dotičnika Tjemožnega. Ce kje, ie treba kalnosti na vodrt-»iem mestu poštnega obrata. Kaiti vsak novi mož hoče kaj drugega, kaj novega, in — ka-kor misH
_ boiišegsa. A to je al©. Zk* aa občinstvo »n zlo
za, uradnike. Zato bi e&o treba vse pozornosti pri izberi takih funkorjonariev. da pride na važno mesto mož, ki daje vsa jamstva za dobro in točno poslovan )e — treba je resničnih strokovnjakov. Na to se menda doslej n» gledalo dovoli Stalnosti ic treba pri »pravi in «rto tudi stalnosti pri osebah.
Beležimo! Dunajska »Arbefcer Zeituag« fe priobčila članek, v katerem naglasa, da ie sicer Dunaj iz srca hvaležen na iskrenem sočutju svete ta na činih milosrčnosti stradajočemu prebivalstvu v prilog, da pa vendar Dunaj noče živeti od mMo-ičine, marveč zahteva v prvi vrsti, naj se mu da možnost za delo. Dunai hoče delati ki se z deiom sam prehranjati. Clankar se v svojih izvajanjih vnovič odločno obrača proti tistim, ki hočejo na sedanjo vlado Nemške Avstri-je in na socijalnode-mokratsko stranko valiti vso krivdo nc bedi, ki |o trpi sedaj Dunaj. Pri tem piše: »Ko je pred petimi leti Dunaj vrgel bakljo v sod s smodnikom, ko le zažsal svetovni plamen, ko ie Dunaj v zločinsko izzvani vojui zahtevo desetero dorasttih narodov po svobodi in samoodločbi žigosal kot veleizdajo- in Jih preganjal z Ječo In vešali: tedaj Ic s vel sovražil Dunaj. Strašna boda, iti nas
tlači, je poeiedica tistega sovraštva && strani sveta, s katerim so nas obremenili včerajšnji vladale*. Sedaj pa, ko so krivci odstranlem in se mora nedcfžuo ljudstvo pokoriti v forezprimemi bedi za io, kar so zagrešili zločinski vladarji, sedaj se oglaša v ts/vetu zopet stara ljubezen do Dunaja«. — Socijalnodemokratsko glasilo piše resnice, ki jih moramo zopet ki zapet beležiti v svarilo vsem tistim, ki v svoj* pokvarjenosti, ali pa brezpamet-nosti delajo na to, da bi se zločinci eopet povrnili k moči in oblasti.
Odbor ženske podružnice CMD bo imel svojo sejo v četrtek ob 16. Važna zadeva! — Blagaini-čarka.
Slovensko gledališče. Jutri, IS. t. m., točno
ob 20 se uprizori Vofnovičeva drama v štirih dejanjih »Ekvinokcij«. Glavno uiogo igra ga. Silo va, njenega sina g. Terčič. V večjih uloga h na-etopžjo isrsr. Sila-, Požar, Mikolič ter gdč. Kraljeva, Mezgečeva, Voukova, Gradršarjeva in drugi člani ansambla. — Vstopnice k predstavi so v predprodaji pri gledališki blagajni v veži Narodnega doma.
Kdo ve kai o mojem smu edincu Francu Metlika, kateri je skiži! pri 117. pehotnem polku 7. Vojni oddelek H. M. O, vojna pošta 613. Zadnjič je pisal meseca septembra 1918., a od takrat ni hSo več glasu o njeni. Od raznih strani se sliši, ida je bil ujetnik v kaliji. Ce kdo kaj ve o njemu se prosi, da sporoči, proti povrnitvi stroškov, na naslov njegove matere Marije vdove Metlika, Klanec št. 15 «pri Koizini, Istra.
Šentjakobska mladina v Trstu naj pride v četrtek, 18. t. m., ob 20 na pogovor v »Det kons. društvo pri Sv. Jakobu«.
Razpustitev odbora za varstvo interesov prebivalstva v zasedenem ozemlju. Po sklepu kr. vlade se je razpusti! odbor za varstvo kt njegove naloge je prevzela komisija za civilne tzaiz'eve pri italijanskem poslaništvu na Dunaju. Vsled tega prenehajo tud? njegove podružnice, ker ni sedaj, ko so državni in avtonomni uradi urejeni, njihovo delovanje več potrebno. Podružnica v Trstu, v ulici Mositfort 6, III., se torej razpusti in prične z likvidacijo še nerešenih aktov, <po dokončanju katerih konča svoje delovanje. OJede zahtev napram bivši avstroGtgrski vojaški upravi se opozarja občinstvo, da se rešijo prošnje na predpisanih vzorcih, kakor tudi one, ki so t»fte vložene prosto brez formul ar ja. Za vložitev nadaljnih prošenj in za eventualne informacije se določa rok do konca meseca decembra. 1919.
Kdor bi kal vedel o Ivanu Sosiču, kateri je služil leta 1915. v Oalciji kot prostak pri 9. stotniji III. bataljona 97. pešpolka in o katerem ni dose-da* nikake vesti, se naproša, da sporoči njegovi soprogi gospe Mariji Sosičevi na Opčraah št 167. pri Trstu.
Predavanje prof. dr. RavasfoiJa. »Dtrezione
deirUnione operaia deli a Venezia CKtdia« nas naproša, da objavimo: Biolog prof. dr. Ravasini je predava! včeraj o mehaničnih in molekularnih silah. Zanimivo predavanje je bilo eelo dobro obiskano.
Detomor. Frančiška Biecker, stara 20 let, se v 'zadnjih dfteh ni pokazala iz hiše. Zene, ki so io pred <par dnevi videle na njenem stanovanju, so »zapazile, da je postaia bolj suha, bolj šibka, bci; upadla; ker je bila prej precej bolj širokega telesa in zdrave barve, je bila Biecker predmet raznim govoricam, ki so prišle tudi do orožnikov. Prišli so na stanovanje in mladenka jim je priznala, da je pred osmimi dnevi rodila mrtvo dete, katero je vrgla v morje. Bila je aretirana.
Ranjen. Včeraj ob 14'30 so pripeljali na rešilno postajo Franca KJevo, starega 30 let, stanujoče^e v ulici delfe Mura 5, ki je dobil od neznanih pre-tepačev, katere je hotel pomiriti, precejšnjo rano z bodalom v trebuh. Dobil je prve pomoči, nakar so ga prenesli v mestno bolnišnico.
Niso vsesa odnesli. Suoči so zapazili ljudje na miramarski cesti 5 sumljivih mtodeničev, od katerih sta bifa 2 za »zidom na zemljišču pri št. 63 ter metala čez zid neke zavoje. Priš4i so tudi orožniki, katerim so pa lopovi pravočasno zbežali, pustivši na mestu 9 eavojev suknenetga blaga.
Zopet sukneno blago. V ulici S Nicolo 23. so neznani tatovi izvrtali luknjo v zad m se splazili v skladišče Đenvenuta Otfresa; odnesli so znatno množino suknenega blaga, vrednega 35.000 lir. O tatovih ni niti đedu.
Nenadna smrt. SnoČi ob 22 so telefon ično poklicali zdravnika rešilne postaje, ki fe kmalu bil n? Garibaldirevem trgu, kjer je prijela neko nezoano ženo Efcbost. Prepeljali so jo na rešHno post3ro. toda umrla je že medpotoma; zadela jo #e srčna kap.
Igrala sta se z revolverjem. Dva mlada tovariša sta dobila, bog ve kje, revolver In se žurim igrala včeraj okoli 17 na Aoqoedottu» Nepričakovano se enemu sproži orožje, v katerem je b*1 naboj, za katerega dečka nista vedela. Kroglja je ranila Bruna Mirra, starega 12 let, stanujočeg; isti ulici št. 17, v hrbet. K sreči ni rana nevarna. Na rešilni postaji je dobil potrebne pomoči
Poazkušen samomor. Zaradi vedmh družinskih prepirov se je bila odločila Gioconda Benvenutti. da te zastrupi; včera» ob 19 je deklica, stara 19 let izp«la na svoiem stanovanju t ulici ferriera, 10 dkg ocetne kiselne. Prenesli so io v tekamo Manzoni, kamor je prišel zdravnik rešSoe postale, ki ji ;je šztpral želodec. Nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se oafcaja v precej nevarnem stanju.
Telesni plod. VčeraS popoldne sta našla dva dečka med kamenjem pred hišo št. 557 pri Sv. Mariji Magd. Zaornjl svežeri, v katerem Je bilo zavito magbno dete. Kričala sta po aUci. kaj da sta našku nakar so prišli orožniki, ki so poklicati sodno komisijo, katera je ugotovila, da Je ba plod. star 6 mesecev, sptavtjeu pred par dnevi. Plod so prenesli v mrtvašnico v mestni bdnišnici
Razne tatvine. Neznani lopovi so odprli v prosti Mri vagon, in odnesli za 600 Br sardin ▼ din. škodo trpi oprava, državnik Itkiir.
—	Tudi na južni posta? so vdrH v vagon In odnesli razne Hranim,
—	Tatovi so odprU s potnučjo ponarejenSi ključev gostilno Josipa Snocma v Skednju it 335 in ukradli rana tfvfla v slavni vrednosti 320 lir.
—	Vdela video mehanika Jakoba Scarso t afici Scuofe nuove so vdrli tatovi te odbesli 3 kolesa m 10 gumijev. Lastnik trpi škodo 1^60 fir.
—	Žepni tat ie izmaknil Vincenon Fraaertfiu an lesnem trgu listnico, v kateri le bilo 300 «z. Tatvino je javil orožnikom.
—	V stanovanje hrana Kočtianflča v nUd Co-
1000 lir v denarju in ravne dMeke v vrednosti 785 lir.
Porotno sodiiie.
Ubila svojega soproga?
Včera; se je nadaljevala razprava proti Antoniji Germanisovi, ki je obtožena, ida je povzročila smrt svojemu možu Ivanu & težko telesno poškodbo.
Državni pravdnik se sklicuje na Izjave obto-ženke ob momentu njene aretacije, ko je priznala, da ie ona ranila moža s palico, toda prej da so ga ranili že drugi; ker se ni izkazalo, da bi bil kdo drugi ranil .pokojnega, pada krivia na njegovo soprogo. To sledi tudi iz izjav, ki jih ie obtoženec naredil svojim prijateljem pred smrtjo, češ da je bila edino njeigova »baba«, ki ga je pripravila v tako stanje.
Branitelj dr. Robba naglasa, ida gre pri razpravi za dva alkoholika, ki se nista mogta razumeti, ki sta živela v vednih .prepirih; kdo ie rami onega večera ogijarja Germanisa in kako, ni <zna®o. Kakor so trdili zdravniški izvedenci, da je pokojni Germanis baje nevedoma obtožil njegovo soprogo, tako je lahko tudi vinjena žena priznala svojo krivdo, akoravno se ni udeležila najbrž nikake ga poboja, m napada proti svojema možu. Govornik navaja še druge argumente, ki govore proti pokojniku. o njegovem nasilnem <zma£aja, ko je hodH k ženi samo tedaj, ko ie bol pijan; razun tega ni pri celi stvari mnogo Jasnosti. Zahteval je, naj se Antonija Germanisova oprost«.
Na podlagi porataškega izreka je bila obto-ženka oproščena.
DOPISI.
Pazin._Teška magla ptikrivac pazincku
kotlinu danomice gotovo do podne i već rano pod večer vraća se. U 4oj magli teško ie prepoznati drug draga, i zato dodje malo vesti od nas u svet. — Jedne pak osobito maglene večeri, lutajući blatnim ulicama gradića, nehotice zabasao sam u Olimp društva »demo-cratiche«. Koje M razlike tu i na ulici! Ostao sam zabezeknut od sjaja i jakog svetla, i uvidio sam odmah, da ye to bai »spravi Olimp« — bili su zastupani svi bogovi, »božice i polubogovi. Tu se pilo, nazdravljalo i raspravljalo.
Poziv no novoletna voščila.
Prosimo vse naše cenjene taserente, čitatelje in sploh vse'one osebe, ki želijo a vrstiti v našem listu NOVOLETNO VOŠČILO, m daa novega leta, naj se pravočasno |svQo astmeno aH pismeno podpisanemu, ker pntaai naročbe as bomo sprejemali ako ne bomo fcneN prostora v listu. — Novoletno voščilo ca 1. Januar 1920. v obliki vizitke stane 15 Ur.	laser, oddelek Edinosti.
MALI OGLASI
se računajo po II atol. beseda Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 2f stol beseda. Najmanjša
l r—.
ODDA se mebtiraaa soba. UL Chaozza št. 51, II. desno.	4496
30 KVINTALOV suhih hrušek se takoj odda. Naslov: Hereig f^ Trst, vi. Tommaso Orossi 12.
4498
TSČE se potovalec in aastomik, vešč v stroki vin in likerjev, dobro poznan prt krčmar$h. buietih in barft. Ponudbe na tts>. odd. Edinosti pod »C. C. 4000.«	4497
DVE Hl&I z lepim vrtom, ob slavni cesti, se prodajo za 264)00 Ur. Več se izve pri blagajni kavarne »Pabris.«	4499
OSEBA, katera »e vsied poslane ponudbe oa ins. odd. Edinosti pod štev. 4494, žeiela raizgovor pred Narodnim domom, je aaprošena naj še enkrat piše, ker dotičnemu igospodu n6 Mo mogoče predstaviti ae ob določeni uri.	4494
TRGOVSKI VAJENEC oairoma že praktičen se
sprejme. Poiasnila Plesničar, tri. Donizett! št. 5.	4495
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Po v h, Garibaklijev trg 51 3 (prej Barriera.) 3341
MLADI PRAŠIČKI se prodafn. Naslov: Lozej Anton, Ročan, Scaia Santa 219.	4487
POZOR! Plaćam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot dragi tneovci. Albert Povh, aiica Manzosti št 17. vr. 2, pntfčjcu	4467
KROJACNICA Avgust Stolar iiL S. Francesco d* A sisi štev. 34, III. je edina dobroznaaa kro-jačnica v Trsta. .	3367
DISKRETNA BABICA se priporoča, največja tajnost, cene smerne. Ccttcfoatiat Št 8, I. levo.
4468
150
prodaj Ivan&Ć Albert, Smast pri Kobarida.
3345
POSTRE2NICO Uče Ulica CnuirlU % dvoriMe).
TRGOVSKI POMOČNIK dežen Prilazne pod štev. 3346,
najrajši na In priden« 3345
RABLJENI ČEVLJI ŠL M Ur. Naslov pove ins. odd.
prodalo ca 16
3982
EtDnote PEPTflT mm Trsta ■L & Francctco d'Asstai15, U.
tiskarne Edinosti)
Me vsakovrstno zlato in smnro p« MlvKlih cenah.
Stran IIL *
-1
i t
Mojega ieslvinskep Iga
na debelo in tudi v poštnih zabojih do 5 kg pošiljam naročit ljem.
Dobi se najfinejša sirova in žgana kava, olje, m Ho, sveče i. t- d. — Cene zmerne.
F. HERZ1G, Trst. ulico Tommoro Grossl 12
Srebrn denar
kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini.
Lorenc Kacor, zlatar, nI. Dfflne, (itltiim) 26.
Skupina v,V[k!or Parma44
opozarja vse obiskovalce plesa da se bodo vršile
PLESNE VAJE OSO&OtOZV. Od20-24.
V nedeljo običajni PLESNI VENĆEK. Za obilno udeležbo se priporoča
ODBOR.
Konmmno m nosoi. društvo na Kentovelu
naznanja vsem cenj. udom da se v nedeljo, 21. i m., razdeli 4letni ttsti dobitek gostilne, kjer dobi Vsak ud pribliino 250 lir.
L Gollf, tafnllL J. Sfere, MUL
Vsi oni9 kateri nam po prejemu računa od našega Inseratnega oddelka pošljefo denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. —
S&uplno -Ulktor Parmo"
vabi vse člane na v •
ki se bo vršil v nedeljo, 21. t. m., ob 2 popoldne
t sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo tajnika.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Slučajnosti.
ODBOR.

m Gentili in Križmannč
dL Mflzzlnl 40 (vogal nI S. Lazzaro)
Za prihodnjo sezono:
bogata izber volnenega blaga, barh en ta mo&kega blaga, vol*« nenih odej, zaves in
lastno Izdelovanje vatlranih ođej.
^Mnsti

lUB AMBDLATORfJ
prej dr. BODO.
Zobozdravnik dr. L CLOHFERO dentist STANKO PERHflOEC
Trst, trg Celdonl itev. 11, II. naflstr.
sprejemata od 9-12 in od 1519.
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
Iml	MALOGA UR IH ZLflTAHiHE ~	
i—j	m na veliko izbero aa vdobi pri	
!□!	iš H. POVH v Trstu	m
	TRO GAR1BALDI (»ARRiEKA) 3.	
ste na prodaj
2 veliki hiši
za stranke, 1 hiša pripravna za mesarijo, 1 vila z velikim posestvom 18 km od Maribora za 500.000 K, parna žaga z go dom, da se poseka za 750.000 lir. — Grajšćina, meblirana, s 50 sežnji zemlje za 600.0C0 K in opekarna, zvezana z železniškim tire m. —
Pojasnila se dobe pri g. RAP1DU v Mariboru, Gosposka ulica štev. 28.
TRGOUINA IUI»V
K. Cvenkel v Trstu
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je z dnem 24. avgusta 11. preselila s Korza V. E. III. št 28 za dve številki naprej, namreč na št. 24.
muku metko costa it — Genova
Podružnica v Trstu.
SKLADIŠČA: Via Maiollca 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 B.
Poslovođi« In zaloinlk
Ermanno Mancinelli
Skladišča :
Jaldn (Ancona), Bologna, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Neapolj, MIlan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto* Trident, Trst, Benetke.
Direktno uvala nje: Mineralnega, mazltuega olja, industrijalnega olja, kitovega olja, lanenega olja, olja za volno, mazllnlli masti, bombaževih odpadkov Itd.
Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, Industrijalnlb pomožnih zavodov Itd., državnih železnic, postranskih železnic, paroplovnih družeto, avtom, podjetij.
Stran IV.
»EDINOST« Mtm, S4&
"V Tista, dne iT. decemfcr« 1*19'
----_ _ . ________ .. .	_L
polepšavalo mesto i okolica, delile časti i mi-osti, premeštavali, svrgavali i imenovali činovnici, učitelji, župani, i sto faz znam ftto sve još. Jednom rečju: tu se krojila pravda sveta, s oproštenjem, htedoh reči: Pazina i okolice. Kad sam si malo bolje sve razgledao, uz nove nepoznate, odkrio sam stare poznate ličnosti. Najbolje pak čula se reč zastupnika boga Merkura. SJetik> se tu jato raznih iča, •čiča i niča, čak iz Bakra, Skrijeva, Ribnice • drugih dela Kranjske, i pop rimi vši »patriotsko« ruho, pravdali se, u kojom žilama teče čišća krv »sangue puro«. Stari pak bog Merkur —trao si ruke, gladio bradu i zadovoljno se smeškao. A on to i ume i može! Pre, pod pok- Austrijom, je taj bog ili polubog vodio glavnu reč u svem i svačem; svi su mu se klanjali, svi su mu išli na ruku (a i on njima), gde nitko nije imao pristupa, njemu su se otvorila vrata sama i njegova slava vukla se ča do kraljevskih dvorova; bio je u milosti, kao osobito verni, privrženi podanik, prečesto odlikovan za razne zasluge, posećivan od visokih ličnosti i «nogućnika: bio je pravi patriota. Sa svojim »botiijama« znao je postići sve, a tako -znade i danas. Danas vodi on glavr.r reč u Olimpu, a i moćan je on, ta celi Pazin pretvara u svoj raj, i jao si ga onome, ko se zameti svemogućemu; odjednom nadje se na cesti so ćelom obitelju. Osobito se to dogadja našim trgov općima i obrtnicima, našom rajom. A to zato, jer on je dobar patriota, a u drugim prilikama bio bi isto takav, i be.'na raja mora biti njegovog kova, inače kod diobe aprovizacije za malodio-bu napnu se vijci bolje. Znade Merkur dobro svoju moć, monopol aprovnzacije u njegovim će ostati rukama, pa makar socialisti otvorili koopera-tivu, jer na koncu konca i kooperativa demo-oratica pošteda je samo njegovom podružnicom. Na pcmoć u poslovima, uz druge su mu c a vali eri i celi Olimp. — Raja teško čeka izlaz iz tih snošaja, aH neka raja znade, da narod ne veruje u krive bogove, ne klanja se zlatnom teletu, nego ostat će uz nju i onda, kad nestane ma-gle, koja celi kraj prikriva.
Bol jun. — Puno se pifte o učiteljskom štrajku, a nije ni čudo, da sirotinja učiteljstvo nastoji aa taj način postići pravo na opstanak. O jednom drugom Štrajku pak se ništa ne Čuje, koji traja već dulje vremena, a to je kod nas: Štrajk školske dece. A zašto pak ovi štrajkuju? Evo razloga: Svojedcfono, preko noći svrgnuli nam načelnika, a postavili na prestol općine br4junske »sindaca«, a taj sondaoo javio na stanovita mesta, da su općinari celokupne boljunštine, isto tako: preko noći postali tali-jani, i zato on zamolio, da se preko nooi pretvore sve Škole u tcvl:j»rske. Na veliko naše čudo sve jc to pošlo glatko, izim, da deca nisu nikako mogli postati preko noći ialijana, pak jer nove učitelje nikako ne raznmeju, ne dadu se u školu. pa da ih zakolješ. Šta ćemo, štrajkuju učitelji, štrajkuju deca, svaki na svoj način > svaki za svoje pravo. Ko prije doći do svog prava, učitelji ili deca?	(Alfa.)
Iz porušene Vrtojbe. Nam se godi izborno. Pogrešimo samo hiše. polje m ceste. Podpore, naknadne. so boi j knoviti sosedje že prijeli, drugače b» vpHi na vse pretege, mi, revne pare. smo <pa itak že vajeni tr-petl. Ob pobegu z doma so nas pobrali po cestU stlačili v vagone, kakor Ribničan ssho robo, ter nas drsa& na Dolnje Avstrijsko. Zategsdel ne dobimo naknadne podpore, ker smo feven vojnega ozemlja. Ravno tako so nas tudi domov privlekli, spodili z vagonov na postaji, Da Bog z vami. so nam dejali.
V naših podrtinah smo večinoma našit neporu-šene le svinjake, v katerih se sedaj tlačimo. Sicer so nam dali tupa tam kakšno barako za vse številne člane družine. Toda te barake so zelo po-maoktjive; med deskami gre vsepovsod prst skozi n enako tudi mraz in dež. Obiskal sem včeraj soseda z obftrvo idružino, za kar ima tudi barako obikio. Pa niti odzdravil na ni, marveč je neprestano dirjal gor in do! po baraki — ter dvigal pesti in klel. Povprašam njegovo ženico: »Je h Va5 soprog zblaznel?«	— nti je odgovorila.
Ko pridirja zopet mirno mene, ga vprašam: »KaJto Vem gre?« »Izborno, = je zavpit, »saj vidite« — pa dirjal narrev Ko se je <zopet vrnil do mene, ponovim: »Cujte, do kedaj boste pa tako dirjali«? *Do velike noči,« je zopet zarobnel. »Zakaj pa?« vprašam »Zato,« je zavpH, »ker me take zebe, da jo ugasim, če skočim v gorečo lokomotivo, in se vtlak ustavi.« Poleti pa e bila v ravno isti baraki taka neznosna vročina, da je celo uto iskal po celi vasi kako zeleno drevo, da bi se v senci oMadii, pa ni našel nič zelenega.
Sedaj smo dobili sporočilo. «da nam zgrade hiše Podjetnik je sprejef 4*> ogromno delo celo hladno, rekoč: Izgubiti nimam kaj, dobiti ipa lahko, ker t« je dela za 10 let. Nalog imam, da naj pride Vrtojba zadnja na vrsto, ker je do tal porušena in mirna te oest za dovajanje materijala. Z letali bi se pač moglo dovažat, toda stvar je prenaporna »n preveč riskantna.
Res je. Ce^to delamo že skoro eno leto, en sam kilometer, pa Še ta ni zgrajena, ker jo na. istem mestu že petič širimo in sicer vsak par centimetrov posebej, da bi se ne bodovali obcestni mejaši, da se išm jemlie njihove lasti preveč hkratu. Potemtakem gotovo ne bodo še 20 let zgrajen« ti bori 4 kilometri poti. M» bomo pa ta čas gotovo že v Abrahamovem naroiiu.
Naša šola ®e je itr.eia odpreti že 1. oktobra, pa da je treba le še žebejj zabiti za obešalo sol niče In pa postaviti kotel za kuhaire lužnice. Morda bodo tudi prali v šoli naše male paglavce? Iz tega je razvidno, da nam ni treba nikogar vprašati za svet in ga nadlegovati. Mi znamo sami vse in Imamo vsega dovolj. Slovenski razumemo še nekoliko Le kleti znamo v tujem jezika in sicer najmodernejše, da sc lasje jezijo. Napraviti enostavne domovnice ^^ca^mu delavcu -pa nismo
v stana eefta aaa Sam župan jo le trikrat napravil. Nato te* šel delavec k najsposobnejšemu sosedu, ki je zdelal črne šoto v Bukovci: tole on le pogodil pravo domovnico.
V prejšnjem veka se le verovalo v vraže In oo-prnije. Do takrat so se godili tudi čudeži. Sedati je pa minilo eno in drago. A vfeljub temu bomo letos tudi ml v ttevih čakaU na odrešenika ter upamo, da bodo žice po polje, kt so še vse kakor lani, cvetele samih zlatnikov aa rojstvo opolnoči, in s temi plačamo ves dolg vlade in še našega za-sebt»ega povrhu. Drugače itak ne moremo izhajati. Hiše nimamo nobene, vltfjtfb temn ie v vasi kar sedem gostHen. in vsi krčmarji izhajajo dobro, »zato ker mi za njih slabimo. Kako bomo pa ml izhajali? To je pa drugo vprašanje.	Vesel
Božič vsem.
Iz Vipavske doline. Pri nas je tako, in drugje bo menda tudi tako, začenja se pa takole: »-Draga mamica! Kako Te imam rada, d ne veš, saj mi dovotii da grem jutri nakupovat v mesto, tu je vse tako drago.« Zahrbtno: »Mama je dovolila.« On: »Je rezniza?« Ona: »Da.« On: »Kaka lepa punza. Vaša lepa oči. Vaša Mama je tako zlaba, nič zabave Vam neprivo-šči.c Drugi dan je avto ob določeni uri na mestu, en pritisk in---že deluje. Mama doma je seveda v skrbeh za nedolžno — niti od daleč ne natali, da bi — pa sajj se naše matere ob sami misli zgražajo. V prejšnjih časih se je smela hčerka izprehajati le pred hišo, v družbi čiste, dobro znane osebe in danes —?
•Ljubi starši, povejte Vi, je H bila naša stara šega zgrešena?! Seveda, dekle si misli, saj v mestu je vse dovoljeno, tam me nihče ne pozna. Toda že marsikje so zidovi šepetali, bodeŠ
že videla---toliko in tel ko mesecev.
Drage mamice, pazite in čuvajte svojo lastno kri, dokler se še kaj čuvati da! Ti otrok pa, ki zlorabljaš dobroto svofih staršev, ne zaslužiš, da bi te zemlja pogreznila.
St Vid pri Vipavi — Tudi Vžpavci smo se sicer v neobičajnem letnem Času prebudili dolgoletnega družabnega spanja. Povod temu je dal .pač g. članic ar »iz daljnega vzhoda«. — V ponedeljek, 9. t m., sta se slovesno strnili društvi »Siov kat. izobraževalno društvo« in bralno društvo »Slasa« v enoto pod imenom »Izobraževalno društvo Sloga*. Ustanovil se je takoj pripravljalni odbor, ki dovr-šuje svojo nalogo prvovrstno. Glavni ismoler novoustanovljenega društva bo, izobraževati moške in ženske olane, utrjevati se v »a-rodnem duhu, zraven prirejati diletantske predstave in gojiti pet.e m glasbo. — Verujemo v ip>po!n uspeh te narodne i.eje ter ji želimo kar najbc'jiega sadu in mnogo posnemaloev. — Šentviški rojak.
Iz jugovzhodnega kota... Čitali smo v naši »Edinosti«.
da
se je v Trnovem zaprla šefta za dobre tri tedne. In zakaj? Zato, ker sta dva otroka imela ošpice. Stvar je seveda tako strahovito nevarna, da je zaradi teh dveh primerov najnavadnejše otroške bolezni treba zapirati šolo, kar se doslej še sploh ni zgodilo nikoli nikjer, kar ljudje pomnijo. Ne vemo, kako naj si tolmačimo to stvar. Ali se res tako boje te nedolžne bolezni, ah pa pm je morda le na tem, da bi Šola ostala zaprta in bi naša mladina tako čim preje dosegla ono stopnjo kulture, s katero se odlikuje prebivalstvo tistih pokrajin tam doli na jt^gu, kjer štejejo okoli 60 odstotkov analfabetom. Morda pa vzrok tiči tudi še nekje drugje.
Spominjamo se, da smo čitali pred nekaterimi tedni v »Edinosti« neki razpis zdravniške službe, če se na motimo, za postojenski okraj. te tedaj nas je zbodlo v oči, da med navedenim« sprejemnimi pogoji tfsmo čitali snega, ki je po navadni človeški pameti -pač eden glavnih, namreč, da mora zdravnik znati jezik prebivalstva. Ker v celem postojenskem glavarstvu ni menda, razen sedaj semkaj priseljenih, niti enega Italijana, bi si mislil človek, da je za okrajnega zdravnika ne samo glavni pogoj, temveč tudi prva potreba, da zrna naš jezik, da more vendar občevati z bolniki, s katerimi ima opraviti. Toda ne! Naš novi okrajni zdravnik ne zna niti besedice slovenski Vprašamo le: Kako naj ta zdravnik občuje z našimi ljudmi, ki v najo^romnejši večini ne znajo niti besedice italijanski? Kako naj zdravi te naše ljudi, ko se more sporazumeti žnpmi edino le s pomočjo tolmača, katerega pa je treba večkrat iskati po par tur daleč naokoli, ali pa na način mulcev, da si zdravnik in bolnik kažeta na prste? Smešno, neznansko smešno bii se maralo zdeti pametnemu človeku vse to, če bi obenem ne bilo tako grozno žalostno, da ne izrečemo druge besede, ki nam sama po sebi sili v pero.
Komu so vendar namenjene vse javne naprave in ustanove? Ali ne morda občinstvu, prebivalstvu? In vendar je prebivalstvo, domače prebivalstvo tisto, ki se .prezira vsepovsod, ki se mu odvzema vsaka najmanjša pravica. Okrajni zdravnik je vendar nameščen za prebivalstvo, a on ne razume prebivalstva, prebivalstvo pa njega ne. Poštni uradi so menda tudi namenjeni ljudstvu. In kdo ve, kje se nahaja neka Besterza, dočkn pa je starodavno in staroslavno krajevno ime Ilirska Bistrica, kjer niti z lučjo po dnevi ne najdeš med domačima niti enega Italijana, popolnoma zbrisano s sveta. In če pride domačin na železniško postajo v Trnovem, da bi se peljal v tisoč let stare slovenske Kilovče, ne dobi listka, kajti Kilovče niso več Kilovče in v Kilov-čah ni več železniške postaje. Najogabnejši ponemčevalni sistem pod poginulo Avstrijo je vendar še toliko upošteval kakor kristal čisti slovenski značaj teh naših krajev, da jim je puščal njihova slovenska imena tudi na železniških postajah; naš domačin pa sedaj ne more v Kilovče, ker želeencški uradnik ne pozna take železniške postaje, in naš kmet naj si vbije v glavo spakedranko »Monte freddo«, skovano na najnezmiselnejši način iz enake nemške spakedranke »Kullenberga«, dasi-ravno niti slovenska »drila«, niti po njej zve-riženi nemški »Kiiiieaberg« nimata prav ničesar opraviti a italijanskim izrazom (freddo).
DAROVL
— O «rMi arake ed& Olce Periol)wt a c. Ani Cebovinom svi Sr. hrana le nabrala ga. A. Ferfoljeva 100 Ik- as	Ina «oto pri Sv. Ja-
kobu. Denar brani
Borzna poroSla,
Trst, 16. decembra 19191 frača*:
Jadranska banka	250— 255
Cosulkh (Austromnerfcanai	530— 535
Daknatia (Parofo dr«)	315— 320
Gerolimich	1770— 1320
Lloyd	925— 935
Lussino	1400— 1450
Martinoiidf	338— 345
Navigazione Ubere Trleetfcfci	1300— 1330
Oceania	405— 420
Premuda	530— 540
Tripcovich	515— 525
Amepelea	420— 430
Cement DahnaHa	»5— 305
Cement Spalato	400— 410
Čistilnica petroleja	2075— 2125
Čistilnica riža	260— 270
Krka	39*- 402
Ladjedelnica v TrttČlt	350— 365
Tržaški Tramvraar	230— 240
Tržaška tvornica olja	825— 850
Trs CsvflDB $t 5, (u Ha) ulica Roma na vogalu
in
trg Poaferosso „Al Ootefeana"
asBiinai
Usrmoutli najboljši na M m 4.50 lir
Maršala nMla na ftbelo liter 4.69 lir
m Mi likerjev in vin pa najnižji ceni.
aiBiiaHi
POZOR I Ta tvrdka nima drugih podružnic v Trstu.
Cenjeni Interesu, kateri nam poši jajo oglase z dežele; naj nam oproste, če je »glas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudj, da se oglasi plačajo antedpatno.
Sirc&no podjetje L OBLAK In Kras «Ilirski Bistrici
naznanja, da sprejema vsa v stavimo stroko spadajoča dela in naročila za stavbni materijal tudi ▼ Rnbešik »t. 8 pri Mataljah (zaloga cementa). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno, — Posreduje tudi pri prodaji in nakupu zemljišč in stavb. — Isto-tam se kupi stroj za zdrobljenje gramoza in peska, bodisi z motorjem ali brez njega.
Stili za imnjs ii nanje prati B3s«i mtti Seldel & Neumann in
»Slnger' Gast & Gasser
,	. . . „, Tvrdka ustanovljen 1. 1873
FMNCESCO BEBM
popravlianjt.	Trstf ^ Campatiile 19
Rlunlons AdHoncc dl Slcnrta o Trstu.
(Lastna palači 5.	Ustanovliena leta 1338.
Zavorov. proti škodi, povzročeni po ognju, streti la eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moriu hi po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška davalca hi rezerve dne 31. decembra 191S K 199^25392*40. Stanje zavarovalne Klavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.849'—. Cdkar obstoja družba, je bilo v vseh branžah Iz« plačano na škodah K S72.AS3.44m. Zastopstva v vseh deželnih davnih mestih la važnejših krajih.
SLAVIJA
vzajemna zavarovalna banka
v Pragi
C«
zavaruje proti požaiju, streli, na življenje itd. Itd.
Rezevni zaklad nad 111 ■IICIBOV.
ljfoiBicflt Idimiru ustnstvi
v Trstu, nL 3MkMii 12, L
Generatoo ravnateUstvo v Ptagl.
DoUroznonn brlonlto
VEKOSLAVA GJ URINA
nL Sov. HercoHante 1, hiša kav. (Roma)
ex „Nuova York*'
a B3jtnr i ! piipmta slamu iUi
G. PIKO, zlatarnica-urnrnica
Trst, Corso Stav. IS
Kupujem srebrne krone In
goldinarje po najvišjih conah.
ZOBOZDRAVNIK
D". MRAČESC TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-0 pop.
Brezsolestoi izMa zsL ilm^m lo umsiat ZiMi
mmm m
v Trstu
I re^istrovana z a dr, z neomejenim jamstvom
dL Cesare Battlitt (prti Stalion) št. 21
sprejeina hranilne vloge
od L 1 dalje.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hr. ni!ne pusice na dom. — Rentni davek plačuje h svojega.
Bole posojila
po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih lisiin.
Uradne ure vsak dan iztrzemši nedelj in praznikiv od 8 do 1.
Kdor želi posestva, hiše, vile prodajalne itd. mu da pojasnila
roitm JANKO TRO iT, Maribor
Ferdinandova ulica 3, III.
r
Kupujem
trtne satiiHe („Min in rozge dtanfl) trte
Mcoia'.v
Ponudbe (Če mogoče v Italijanskem jeziku) na naslov:
Dotter Ocmsnlco Borisa
J NatBMO ((Mine) Vidam
^^rJ'"'.«;-. i. i. ■■ »i.i	»ii um m. i i.

Proda se lepa, skoraj nova
I
Kisova kiselina
ledena pristna 99'/,
Plavilo Rižnati škrobni klel { I. t. d. i. t. d. , i
se dobi pri	B
BOLUUfDLI CGLOHMI
družbi z om 1. v Trstu
nL Pier Luigi da Palesirisa slav. 2
(vogal ul. Coroneo)
Telefon. 24-03	Telefon 24-03.
UHETlil ZOBJE P
t in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobkt
VIUEN
TKST, ul 30. oktobra (ex Caser.naM J, it Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.

JADRANSKA BAliKB
Deln. gUv. K aa^DO.OM, Rssarve K 3,50^.0 jO Centralu T .t iT
fia [Itn i\ Hiipifai) 5 - »ij 5. KhlH
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,, Kotor, Lju&-ljana, Metković, Jpitiji Split, Slbe.iiX. Za Jar Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v bmčno stro.-o spiJjjjja pasi«
Sprejema VI033
na hranilne knjižice proti H/a1',, Ietnl n oVs-stini v ban ogiro-prjinctu proti 3 »'o lctaLn o-bresti-n. odpjveJ navezane zneaite sprejema po najugodnejš !i posojili, ki se iiujjo pogoditi od slučaja do slučaji.
Hajev uajo viraistai ;nJiii (iiiii Jijuifii).
Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.J0—16 I.jihjmmi,mrp
i
Oglase in osmrtnice SLreienia lnseratni oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška š<ev. 20. piltllčie.
fsnj2 In prlMjanl2 vliHou.
Centralnu )užnn postaja.
Odhodi.
0'30 D. v belgr^d, Bukare5t, (črti Ljubljana
Zagreb).
1*15 D. na Dunaj (ćrez Videm, Trbii, vsaki ,po-jiedeliek, siedo in oetek).
5'30 O. v Cervtnjan, Tržič (črez Bivio).
6*30 D. v Reko, črez St. Peter na Krasu.
6'50 H. v Benetke (črez Bivio, Tržič, Videm).
710 R. v Milan, Pariz, London in Bordeau* (črez Cervinjan).
&'30 H. v Logatec (zveza z Reko).
1F15 H. v Benetke (črez Bivio, Cervinjan).
14*30 D. v Benetke (črez Tržič).
14*50 D. v Št. Peter na Krasu, Reko, t*>satee.
15*15 O. v l.osatec (orez St Peter aa Krasu) v Ljubljano.
17'35 D. v Rim črez Cervinjan, Benetke, Padovo, Bolognio.
!7'55 O. v Videm (črez Bivio). Tržič (zveza « Cervignanom, Gorica).
18*20 H. v Reko črez Št. Peter na Krasu.
19'30 D. na Dunaj (črez Logatec. Gradec) vsak p-^nodel.iek, sredo in petek.
^	I) obodi.
2'10 D. Z Dttnara (črtt Trbiž - Videm) vsjiku sredo, pciok in nedeljo.
7'— D. Iz Bcigratla, Bukarešta (črez Zagreb— Ljubliano). -
S?30 O. Iz Logatca.
9'20 O. Iz Vidma (črez Gorico. Tržič, Nabrežino).
10*20 D. Z Reke (črez St. Peter na Krasu).
13*50 D. Iz Rima (črez Bologio, Padovo. Benetke, Cervinjan).	*	i?^'
16*30 D. Iz Logatca, Reke.
I6'50 D. Iz Benetek (črez Videm, Tržič).
18*45 O. Iz Červinjana, Tržiča (črez Bivio).
19'20 H. Iz Benetek, Mcstre, CorvUiiana (crea Bivio).
21'— H. Iz Logatca, (zvoza z Reko).
23*— H. Iz Benetek (črez .Videm, Gorico, Tržič. Bivio).
23*20 D. Z Reke.
25*45 R. Iz Londona, Pariza, Bordeaux, Miiana, Benetek, (črez Cervinjan).
v najbolj zdravi, sclnčnati legi Trsta.
Hiša ima 3 nadstropja in pritličje, skupaj 8 stanovanj; vsako stanovanje ima 4 sobe, sobico In kuhinjo, vodno napeljavo, plin in električno luč. Pred hišo je lep vrt
Nese letno 11.000 L. Vse oddano. Cena nizka; proti takojšnemu plačilu.
Pojasnila daje inseratni oddelek Edinosti pod št 120.000.
D. =
Hitri M.
510
5'46 7'30
8'30 12*40 15*50
16*50
S'25 10*20
11'20
16'30 16*50
19'40
21*45 22*20
Direktni viak. O. = Osebni vlak. H. =;
vlak. R. — Razkošni vlak'. B. — Brzovlak-
: Mešanec.
Postaja pri Sv. Andreju.
Odhodi.
O. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pulo.
M. V Koper, Bu>e, Poreč.
O. Na Opčine, Prvačino, AidovSČlno, Gorlctf, Podbrdo.
M. V Buje, Koper.
D. V Herpelje, Kozino. Kanfanar, Pulo.
O. Na Opčine, Prvačino Ajdovščino. Gorica Podbrdo.
O. V Slerpelie, Kozino, Kauianar, RovinJj Btlo.
Dohodi.
M. Iz Buj, Kopra.
O. Iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Divaoe, HerpeM, Kozine.
O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvač<i»t Opčin.
M. Buj, Kopra.
D. Pule, Rovinja, Kanianara, HerpeJJ, Ko-, zine.
O. Podbrda, Oorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčin.
M. Poreča, Bifl, Kopra.
0. Pule, Rovinja. Kanfanara, Herpelj, Divače.
lal
SE

i
||S
CEVUARNICA FORCESSIN
TRST — Corso VitL Em. 111. štev. 4 — TRST
Najboljši nakupovalni izvor obuvala za gospe, gospode
in otroke. -
Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je
neprekosfyive trpežnosti.
Postrežba točna.	Stara In poznana tržaška tvrdka I
m

m