Vy>AND f-'/uA&ce.., NO. 244 AM€RICAN IN, SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY raxazuaacca Nkrumah zahieva novo vojaško poveljstvo ZN National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 20, 19>\0 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LIX — VOL. LIX Novi grobovi Predsednik republike Gane je pozval glavnega tajnika ZN, naj zamenja sedanje “neučinkovito” vojaško poveljstvo ZN v Kongu. NEW YORK, N. Y. — Kwame Nkrumah, predsednik republike Gane, se .smatra za glavnega vodnika: črne Afrike. Od vsega začetka stoji trdno na strani Lu-mum.be v Kongu. Ves čas ga je vstrajno in odločno podpiral tako očitno, da je pok. Moibutu njegovega zastopnika pognal s silo iz dežele. Ker čete Združenih narodov ganskega poslanika niso dovolj odločno branile, je Nkrumah poslal glavnemu tajniku ZN Hammanskjoeldu posebno spomenico, v kateri ga poziva, naj na mesto sedanjega neučinkovitega poveljstva čet ZN imenuje novo, ki bo znalo bolj odločno braniti pravice “zakonite” vlade Lumumbe. Pismo je bilo poslano že 7. decembra1, pa ga je šele sedaj Gana objavila. Ni znano, ah je glavni tajnik ZN nanj odgovoril in če je, kaj je. Glavni poveljnik čet Združenih narodov v Kongu je Ham-marskjoeldov rojak, Šved gen. Von Horn. Nkrumah je koncem tedna predložil, naj bi 'possibni odbor azijskih in afriških držav preiskal “vire, ki financirajo in obo-rožujejo Mobutuja in njegovo tolipo.” Polk. Mobutu je od predsednika republike Kasavu-buja priznani vrhovni poveljnik kongoške vojske. ------o------ Posojilo nudi šolskemu odboru v Hew Orleansu NEW YORK, N. Y. — Ellen Steinberg, dedinja milijonskega premoženja v St. Louisu, je ponudila šolskemu odboru v New Orleansu, La., pol milijona dolarjev posojila, da bo mogel v redu plačevati učiteljstvo v integriranih šolah, dokler ne bo to vprašanje zakonito rešeno. Ellen Steinberg je dejala, da “moramo svoje prepričanje podpreti tudi z dejanji.” Državna zakonodaja Louisiane je- odtegnila šolskemu odboru vsa finančna sredstva, ker izvaja na temelju odloka zveznega sodišča integracijo šol. John Pleshinger Po dolgi bolezni je preminul v Grile Veteran bolnici John Pleshinger, star 56 let, stanujoč na 1062 E. 71 St. Zapušča soprogo Ann, roj. Holzheimer, sina Donalda, hčer Helen Bliesath, vnuke, mater Leno,1 roj. Perz, v Almiri, N.Y., brate Josepha, Rudolpha in Edwarda, sestre Heleno Harner, Hildo Nesi in Mollie Erdmann v Almiri, N.Y. Oče Anton je umrl pred letom. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Frančiška ob 9:30, nato na Kalvarijo. Emil Kotnik Včeraj je preminul na svojem domu na 21193 Miller Ave. Emil Kotnik, star 52 let. Zapušča soprogo Matildo, roj. Kraince, o-troke: Helen Teree, Ruth Swa-ney, P.F.C., Emila, U.S. Army v Italiji, Charlesa in Mary-Lynn, 5 vnukov, sestre Josephino Butts, Carolino Svelnys, Mary Fertig, Dorothy Wiever in Ka-therino Hancock, brate Johna, Harolda in Edwarda in druge sorodnike. Rojen je bil v Clevelandu, zaposlen v Wahl Moving Co. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 453 E. 152 St. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 10. in jutri od 2. do 10. zvečer. Ana Vege! Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 1073 E. 72 St. včeraj zjutraj 64 let stara Ana Veg,el, roj. Pincolic, doma v Brezovici v občini Sv. Križ pri Kostanjevici na Dol., od koder je prišla v Ameriko 1. 1921. Zapustila je moža Johna, hčer Ano Olszewski, sinova Johna in Emila ter šest vnukov, v Evropi pa brata Janeza in sestro Uršo. Po- Vzhodna Nemčija za pogodbo z Zahodno! Predsednik Vzhod. Nemčije Ulbricht je predložil Zahodni desetletno mirovno pogodbo. — Ni izgledov za sprejem predloga. BERLIN, Nem — Walter Ulbricht, predsednik Vzhod. Nemčije, je predložil, naj bi komunistična Vzihodna Nemčija in demokratična Zahodna Nemčija sklenili za deset let dogovor o miru. Za podporo svojemu predlogu se je obrnil na novoizvoljenega predsednika Združenih država J. F. Kennedya. Ullbricht je trdil, da 'bo njegov predlog pomagal “odstraniti o-stanke vojne in odpraviti vzroke sporov v Nemčiji, ki bi mogli voditi do izbruha vojne.” Obe nemški državi naj bi se za deset let odrekli uporabi sile, ustavili sovražno propagando in se prenehali oboroževati. Zahodna Nemčija in njene zaveznice v Severno-atlantski o-brambni zvezi Vzhodne Nemčije doslej ne marajo priznati niti kot neodvisne države, zato je le malo verjetnosti, da bi mogle sprejeti predlog, ki ga je sicer vodnik komunistične Nemčije stavil v govoru pred centralnim komitejem Komunistične partije Vzhod. Nemčije. Pot od železne zavese do Kube je dolga in težavna PRAGA ČSR. —čepka vlada je debila iz Moskve nalog, naj organizira zračno zvezo med Prago in Kubo-. Morala je hitro spoznati, da to ni nobena lahka naloga. Med Prago in Kubo je treba ustvariti par postaj, kjer rdeča letala lahko pristanejo, da debijo gorivo, izvršujejo nujna popravila itd. Praga se je obrnila na Zapad-no Nemčijo, Belgijo in Portugal. ^ 1 u- ; ^ w ---»---- kojnica je bila članica Carniola. 0 s 'ProsnJ0- da bi njena letala Hive No. 493 T.M. Pogreb bo izjlahlko !Pristalala na letališčih teh Grdinovega pogreb, zavoda na cirzav‘ Do|bila je odklonilne od- Nepalski kralj se boji komunistične nevarnosti KATMANDU, Nepal. — Nepalsko kraljestvo leži v himalajskih'gorah med Indijo in rdečo Kitajsko. Čuti torej komunistični pritisk na svoji severni meji. Ne glede na to je dal lani nepalski kralj Mahendra svobodo svojemu narodu. Iz vojen je bil prvi parlament, sestavljena prva vlada, odgovorna parlamentu. Ministrski prdesednik Koirala je začel s precej levičarsko polit'kp v domačih zadevah, na zunaj pa je častil idejo nevtralnosti. Kralj ni bil s tem zadovoljen, ukinil je začasno ustgvo, odstavil vlado Kodrale in imenoval novo. Nova vlada je takoj začela preganjati vse levičarje, 36 njihovih voditeljev je že pod ključem. Vse kaže, da, kralj ne mara vlade, ki bi se spuščala v prijateljstvo* s komunisti. S kraljem ni zadovoljen indijski Nehru. Bivši predsednik Koirala je bila namreč voditelj nepalske kongresne istranke, ki jo Nehru smatra za privesek indijske stranke istega imena. POŽAR NA LETALONOSILKI: 46 MRTVIItMO RANJENIH Včeraj dopoldne je nastal na letalonosilki Constel- Poslednje slovo— 1 • V- • • • . * « . . ^,1 Iz Clevelanda in okolice i o ^ v wvAcc na E. 62 St. v četrtek ob 9:15 v cer- k0vore. kev sv. Vida ob desetih, nato na - Znacilen 'belSPski Ogovor Kalvarijo. Truplo po položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob štirih. Amerika je plačala štiri petine stroškov za NATO! PARIZ, Fr. — Od leta 1949 do leta 1959 je bilo po uradnih podatkih Severno-atlantske obrambne zveze porabljenega za to obrambno ustanovo slkupno 555.4 bilijonov dolarjev. Od tega so Združene države prispevale 420.6 bilijonov ali štiri petine. V zadnjih letih so začele Združene države 'pritiskati na svoje zaveznike, naj prevzamejo večji delež skupnega bremena, ker so se gospodarsko že dovolj opomogli. SNOW Vremenski prerok P^-j pran: Naletavanje snega, mrzlo. Naj-višja temperatura 25, najnižja 14. Bilijon v Avstraliji CANBERRA, Avstral.—V Avstraliji je investiranega že blizu bilijon dolarjev privatnega ame. riškega kapitala, med tem ko ga je bilo 1. 1957 le 583,000,000. Čehi ne dovolijo, da bi v Pragi pristajala belgijska letala na poti v Azijo, pristajanje čeških letal torej ne more priti vpoštev. Bonnska vlada pa zato ni dala dovoljenja, ker sluti, da namerava Kuba vzpostaviti diplomatske zveze s Vzhodno Nemčijo. Portugalska je dala negativen odgovor na željo državnega tajništva ZDA. -------u——-.— Nemci zahtevajo enakost v NATO oboroženih silah BONN, Nem. — Belgijska vlada je zahtevala od Zah. Nemčije, da bedo njeni vojaki, v kolikor bodo v službi na belgijskih tleh, v civilu. Obrambni minister Strauss je to ogorčeno odklonil. Dejansko gre le za skupino petih nemških vojak.-.'-,, ki bi .naj. upravljali neko radijsko postajo NATO v Belgiji. Nemški obrambni minister je dejal, da razume “občutje ljudi v drugih deželah, da pa teh občutij ne smemo več gojiti.” Nemci zahtevajo, naj se jih ne presoja več po dejanjih v drugi svetovni vojni, ampak po tem, kar so in kar delajo po njej. Hudo pritožujejo nad protinemško “propagando,” ki je posebno o-čitna na Angleškem. Slaba žitna letina v ZSSR povzročila novo čistko MOSKVA, ZSSR. _ Sredi preteklega tedna je bil odstavljen Aleksander Petukov, prvi tajnik Komunistične partije v Brijarr.ku, središču pomembnega žitorodnega predela. Pstukov naj bi bil odstavljen zaradi slabe letine. “Pravda,” uradno glasilo boljševiške partije, napoveduje še nove odstavitve. Nič več sladkorja s Kube! WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je za pr. ve tri mesece 1. 1961 ukinil vsak uvoz sladkorja s Kube v Združene države. Predsednikov odlok je sledil onemu iz poletja, ko je Eisenhower omejil uvoz kubanskega sladkorja na po zakonu določeno najmanjšo količino. Svoj odlok je predsednik utemeljil z nadaljujočo se “namerno sovražnostjo” Kube do Združenih držav. lation, največji vojni ladji Združenih držav, ki jo grade v Brooklynskih ladjedelnicah, požar. Ogenj je naglo zajel celo ladjo in divjal na njej 12 ur, predno se ga je posrečilo omejiti. Najmanj 46 oseb je mrtvih, preko 200 pa ranjenih. Škodo cenijo na okoli 75 milijonov dolarjev. NEW YORK, N. Y. — Dograditev največje ameriške vojne ladje, letalonosilke Constellation, se bo zavlekla za pkoli eno leto zaradi požara, ki je včeraj na ladji, ki je bila ze do 85 odstotkov dograjena, povzročil za okoii’75 milijonov dolarjev škode ter zahtevah najmanj 46 mrtvih in preko 200 ranjenih. Požar je nastal, ko se je ponesreči polil leta.skl bencin po ladji in se vžgal, ko je pritekel do mesta, kjer je nekdo varil z acitelenom. Ogenj je naglo zajel vso ladjo in divjal na njej 12 ur, predno ga je uspelo omejiti. Ob nastanku ognja je bilo na ladji okoli 4,200 oseb in pravi čudež je, da število mrtvih ni večje. ‘ Ogenj je spremenil ladjo v živi pekel,” je dejal eden izmed delavcev, ki so ga rešili z nje. Reševanje je oteževal hud mraz in led, ki se je držal nekaterih zunanjih delov ladje. Preneka-teri izmed delavcev je padel v ledeno mrzlo vodo, iz katere so ga potegnili reševalci. Vlačilci io pluli skozi dim v neposredno bližino ognja reševat ponesrečence. Velikanski žerjavi ladjedelnice so odnašali delavce z goreče ladje. Z acetelenom so sekali dva in pol palca debele jeklene plošče krova, da so prodrli v notranjost 60,000 tonske ladje. Prameni s« poganjali do 180 čevljev visoko v nebo in ovirali reševalce. Ladja je dolga 1,049 čevljev in je največja vojna ladja sveta. Njena gradnja bi predvidoma stala okoli 250 milijonov in bi imela biti končana prihodnje leto. Požar je napravil okoli 75 milijonov škode in gradnjo zavlekel za nekako eno leto. Zadnje vesti CAPE CA NAVERAL, Ela. — Včeraj se je posrečilo poslati vesoljsko vozilo, s kakršnim bo poletel prvi Amerikanec v - - vesolje, 135 milj visoko in 235 Stltam° in Jima žeIimo> da bi v • ». . . 'zri r*Q \ r T » 1 it-* r*/4T/-\1 i o>4 T Tt . -1...'.., Clanj in članice Kluba Ljub-I Ijana so vabljeni nocoj ob osmih v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd., da se poslove od pok. Mary (Starman. Na obisk— Gdč, Jožica Opara z Dolnje Dobrave pri Trebnju je prišla na obisk k svoji teti ge. Amaliji Intihar na 1054 E. 176 St. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. A. Kollander. Sedem križev— Danes je dopolnil 70 let g. Franc Kristanc s 6711 Schaeffer Ave. Francetu, trdni gorenjski grči, iskreno čestitamo in mu želimo- da bi dočakal še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu med svojimi otroci, vnuki in prijatelji! Družinski praznik— Mr. in Mrs. Joe Baškovič, 6614 Bliss Ave., praznujeta danes 40-letnico zakonskega življenja. Če- milj daleč po Atlantiku. Poskus je popolnoma uspel in napovedujejo, da bodo prihodnji mesec na tak način poslali v vesolje opico, kake mesece kasneje pa bo sledil prvi človek. WASHINGTON, D.C. — Včeraj so se zbrali elektorji v prestolnicah posameznih držav in oddali svoje glasove. Sen. Kennedy je dobil 300 glasov, podpredsednik Nixon 210. sen. Byrd pa 15. Na Havajih niso glasovali, ker štejejo ponovno'Božična razprodaja— glasove volitev 8. novembra. I Pri Grdinovih na Waterloo Rd. 'ZDRUŽENI NARODI N. Y _jlmaj0 vsakovrstna božična da- Glavna skupščina je zavrnila | dla po znižanih cenah. Več v o- zdravju in zadovoljstvu dočakala tudi zlato poroko! Iz bolnišnice— Frank Filipovič s 4003 E. 143 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Električni brivski aparati— V Frank Černe Jewelry Co., imajo veliko izbix'o električnih brivskih aparatov in drugih koristnih božičnih daril. — Več v oglasu! azijsko-atriški p x e d log, naj j »!clsu-Združeni narodi iz v e d e j c! ^adu^n*ca— ljudsko glasovanje o bodočno-^ ^ ponedeljek, 26. dec., sti Alžirije. _ Glasovanje ojaSmih bo V cerkvi sv' Pavla na ob resolucijah o Kongu je bilo odloženo na danes, ko bo glavna skupščina zaključila svoje zasedanje in odšla na počitnice do 7. marca 1961. MOSKVA, ZSSR. — Kuba in E. 40 St. sv. maša za pok. Ivano Kramarsic ob 27. obletnici smrti. Cedrove skrinje— 'Cedrove skrinje in udobni fotelji so odlična božična darila. lil Sovjetija sta podpisali novo Dobite jih pri Br°dnikovih na Waterloo Rd. — Več v oglasu! Posledice obiska predsednika de Ganila v Alžeriji Charles De Gaulle ni do- ste vojaške poveljnike, ki so s veda na strani francoskih pri- segel s svojim obiskom v Alžiriji tega, kar je želel. To priliko so porabili fanatiki med francoskimi priseljenci za izzivanje a 1 ž i r skih domačinov, kar se jim je tudi bolj posrečilo, kot je bilo treba. Fran-coslkim prenapetežem so nasedli domači alžirski nestrpneži. Gpopadi med njimi so rodili nemire, vmes je morala poseči policija in z njo vred tudi vojaštvo. Posledica; na stotine ranjenih, 130 mrtvih. De Gaulle se je vrnil z obiska preje, kot je imel v načrtu. Na poti domov je sklenil, da bo ostro kaznoval vse, ne samo tiste, ki so se osebno udeleževali pouličnih bojev, ampak tudi tiste, ki so jih zanetili. Komaj se je vrnil domov, je sklical sejo ministrskega sveta in povedal ministrom, da mora vlada izvršiti sledeče sklepe: pognati v pokoj vse ti- svojo verjetno preračunano pasivnostjo pripomogli k zadnjim nemirom v alžirskih mestih. Tako bo šlo okoli 40 vojačkih poveljnikov v pokoj, nekateri bodo pa prestavljeni globoko v francoske province. J Okoli štiristo uradnikov v civilni upravi bo doletela ista u-soda. V Alžiriji naj vlada aretira in pospravi v zapore nad 1000 največjih razgrajačev. Kdor je osebno razbijal tujo imovino ali streljal na civiliste, bo prišel pred kazensko sodišče. Tako bo za praznike okoli 500 francoskih priseljencev v ječah in nekaj nad 500 pa tudi alžirskih domačinov. De Gaulla je najbolj razjezila verjetna domneva, da so voditelji francoskih priseljencev namenoma izzivali domačine, da ustvarijo nerede in s tem prisilijo vojaščino, da se vmeša v poulične boje, se- seljencev. Tako bi francoska armada ne mogla ostati nevtralna pri obračunavanjih med civilisti, to pa De Gaulle ravno zahteva od nje. De Gaulla ponesrečeni obisk v Alžiriji ni spravil v dvom, ali je njegova politika pravilna ali ne. še zmeraj je globoko prepričan, da hodi po pravi poti. Sklenil je, da bo imel po radiju tri govore, dva v decembru, enega v januarju. V govorih bo ponovno razložil potrebo po ljudskem glasovanju, ki je predvideno za 8. januar in ki naj mu pove, ali se Francija in z njo vred Alžirija strinja z njegovim načrtom da ustanovi začasno avtonomno vlado v Alžiriji, potem pa razpiše nov referendum v Alžiriji, ki naj da alžirskemu prebivalstvu priliko, da se izjasni, kakšna naj bo politična usoda te nesrečne dežele. De Ganile je dalje namignil, da bo v slučaju, da bo referendum potekel tako, kot u-pa, začel nova poganjana z vodstvom alžirskih upornikov. Najbrže ga je do tega pripravil nepričakovan oglas predsednika alžirske uporniške vlade Abbasa, ki poziva domačine, naj jenjajo z demonstracijami, ker “jih čakajo še druge preskušnje.” Abbasov poziv se lahko razlaga različno. De Gaulle ga razlaga v dobrem in slabem smislu. Zato bo pripravljen za poganja z uporniki, obenem pa tudi za ponoven boj, ako bi ga uporniško vodstvo izzvalo. Uporniško vodstvo računa, da je tekom nemirov v zadnjih tednih zgubilo v velikih mestih svoje življenje kakih 130 domačinov. Značilno je, da so bili nemiri samo v velikih in srednjih mestih, dočim je podeželje ostalo mirno. pogodbo o gospodarskem sodelovanju, po kateri bo ZSSR kupila od Kube polovico njenega pridelka sladkorja in ji pomagala graditi novo industrijo. WASHINGTON, D. C. — Preiskava je ugotovila, da je bilo pri letalski nesreči pretekli petek letalo DC-8 11 milj od zanj določene poti. WASHINGTON, D.C. — Držav | no tajništvo je povprašalo vi Izraelu, kaj je z vestmi, da j gradi Izrael s pomočjo Francije svojo lastno atomsko o-rožje. Izraelski poslanik v Parizu je te vesti zanikal, vlada Izraela pa še ni poslala na vprašanje ZDA nobenega odgovora. Pozdravi— Mrs. Ralph Skolar z 1219 E. 169 St. pošilja prijateljem pozdrave in božična voščila iz Bunnella v Floridi. Članstvu SAVA— Vsi, ki pojdejo jutri, 21. dec., v muzej, so prošeni, naj bodo ob 6:30 zvečer pred Baragovim domom. Moč sovjetskega brodov- ja sloni na podmornicah LONDON, Vel. Brit. — Po “Jane’s Fighting Ships,” ki jo smatrajo za najboljše poučeno publikacijo o moči vojnih bro-dovij, ima Sovjetska zveza od 450 do 500 podmornic, med njimi šest atomskih. Združene države imajo po tem poročilu 173 podmornic, od tega 17 atomskih, 3 opremljene s Polaris raketami. — V revolucijskih armadah Združenih držav je služilo skupno okoli 3,000 črncev. Peti volivni kraj v državi Indiana brez kongresnika! WASHINGTON, D. C. — Kennedy se ne more postaviti, da je zmagal letos z najmanjšo večino. Za to čast se potegujeta dva kandidata v petem volivnem okraju države Indiana. Po prvem uradnem štetju je republikanec Chambers debil večino 3 glasov. Dobil je namreč 106,872 glasov, njegov demokratski tekmec Roush pa 106,869. Po prvem uradnem štetju so začeli deževati popravki iz posameznih volišč. Jih je toliko, da niti votivna komisija predstavniškega doma, ki končno odloča, kdo je izvoljen, ne ve, kaj naj naredi. Svetovala bo predstavniškemu domu, naj da na novo prešteti vse glasove v celem vo-livnem okraju. Predstavniški dom lahko nakloni zmago kar sam po sebi enemu ali drugemu kandidatu. Ameriška Domovi ima 7% IVI El* Ig/* IV— MOiVU 6117 St. Olair A ve. — HEnderson 1-0628 — Clevoland S, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July P&liaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 month« Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio -jfgs»»,83 No. 244 Tues., Dec. 20, 1960 Znak časa Med katoliškimi Slovenci v tej deželi je še vedno nekaj ljudi, ki se ne morejo znajti; ne vedo, kje je njihovo mesto in kje ga ni, v katerih društvih naj bodo elani in katerih naj se ogibljejo, ker so nasprotna njihovemu svetovnemu nazoru. Te, pa l'udi druge, ki “naprednosti” v ameriški Soveni-ji ne poznajo ali jo nočejo poznati, želimo opozoriti na nedavno v Proseti objavljen članek o SNPJ in božičnicah. Glasi se: V načelni izjavi SNPJ je rečeno, da Jednota priznava svojim članom osebno svobodo verskega, filozofskega, etičnega in političnega prepričanja. Toda noben član ne more bodisi pri svojem društvu ali v jednotinih publikacijah ovirati izvajanje jednotine temeljne svobodomiselnosti. Ni treba, da bi posebej omenjali zgodovinsko dejstvo, da je naša Jednota ustanovljena na svobodomiselnem temelju. Niti ne to, da mora ta temelj ostati nespremenjen, dokler ga ne spremene tri zaporedne redne konvencije s .tričetrtinsko večino glasov, ali pa članstvo na splošnem glasovanju po predpisanih določbah. V angeški sekciji smo pretekli teden omenili, da točke verskega značaja ne spadajo na programe naših božičnic, kajti to je proti načelom naše Jednote. Take točke verskega simboliziranja spadajo v cerkve in na cerkvene prireditve, ki jih je vse polno, in tam naj, kar se naših društev in krožkov ter federacij tiče, tudi ostanejo. Ni pa nič .narobe, če se poslužimo dobrodušnega, debeluškega, bradatega in rdečeličnega Miklavža, ki je že davno izgubil svoj svetniški pomen, za kar so poskrbeli trgovski interesi zlasti v naši deželi. V mislih imamo tudi bajeslovne pravljice in pesmi ter jaslice. Na božičnih prireditvah naših društev in krožkov naj mladina poje sezonske pesmi posvetnega značaja in vsebine, katerih je na razpolago dovolj, pa tudi njihove melodije so dovolj lepe. Skratka, religiozni prizori in pesmi ter recitacije naj ostanejo tam, kamor spadajo: v cerkvah in v njihovih dvoranah ter šolah. Po ameriški ustavi, ki določa ločitev cerkve od države, ne spadajo verski simboli v ljudske šole, prav tako ne spadajo na prireditve društev in krožkov naše Jednote. Če bi dovolili take simbole ene vere, bi logično morali dovo'iti verske simbole drugih veroizpovedi: judovske, muslimanske itd. Kar se naših društev tiče, ne bi bilo vredno tega omenjati, vredno pa je, da starejši člani opozorijo mlajše člane na načela Jednote o tem in o vseh sorodnih določbah. . . if if * Besede so dovolj jasne, da lahko vsakdo razume, kako si svobodomiselstvo pri Prosveti predstavljajo. To odkritost in jasnost jim je treba šteti v čast, kajti v naši deželi je še vedno precej ljudi, ki si kljub vsej svobodi, ki jo uživamo, ne upajo pokazati svoje prave barve. Prosveta je “svobodomiselna” in pove odkrito, da “točke verskega značaja ne spadajo na programe” božičnic Jednote, ker bi pač bilo to proti njenim načelom. Pri tem ima skrbi, da bi morala dovoliti tudi simbole judovske, mu-■limanske in druge veroizpovedi, če bi že dovolila krščanske. Ta skrb se nam zdi malo odveč, ker smo, v kolikor je nam znano, Slovenci vsi krščanske vere, razen onih seveda, ki vere nimajo. V koMkor je med nami judos', so “krščanski” Judje . . . Vsekakor je zanimivo dejstvo, da je smatrala Prosveta letos za potrebno, napisati o božičnicah te jasne besede. Na koncu članka poudarja, da tega ne bi bilo vredno omenjati, vredno pa je, “da starejši člani opozorijo mlajše člane na načela Jednote o tem.’’ Z drugimi besedami se to pravi, da mladina teh načel ne pozna dovolj ali pa ji do njih ni kaj prida. Če je to res, potem je vsekakor razveseljivo, kajti to je znak, da se sinovi in hčere s’ovenskih svobodomiselcev niso navzeli njihovega duha sovraštva do vsega, kar je v zvezi z vero in Gerkvijo. Te vrste svobodomiselstvo je bilo Ameriki od nekdaj tuje, saj to je dežela strpnosti, tuje in redko je postalo že tudi v Evropi, odkoder so ga med nas še pred prvo svetovno vojno zanesli. Sovraštvo do vere in Cerkve se je danes ohranilo le še v komunističnih vrstah le komunisti še vedno .ponavljajo, da je vera “opij za človeštvo,” da hočejo oni raj na tem svetu, nebesa pa prepuščajo vrabcem. Nekateri obiskovalci naše stare domovine trdijo celo da so tudi komunistične oblasti v Sloveniji postale “strpne,” če ne naravnost kar “naklonjene” Cerkvi. Mladi slovenski rod v tej deželi gre svojo pot v pogledu vere in svetovnega nazora, v njem ni strankarskega sovraštva, ne verske nestrpnosti, brez predsodkov skuša človeka ceniti po njegovi osebni vrednosti, njemu ni do starih prepirov in osebne prizadetosti, ki tiči za napadi nekaterih starih “naprednjakov” na vse, kar je katoliškega, na vse, kar kakorkoli spominja na vero in Cerkev. Ko bo namreč odpelo (prisotnimi opazili ■ i” nctelinčkov svoio rev- Franca Jakliča, To so res razveseljiva dejstva, še tistih nekaj preostalih “naprednih” petelinčkov svojo pesem “bratske ljubezni” do svojih drugače mislečih rojakov, si bomo lahko vsi, ki nam je še kaj za slovensko stvar, prijateljsko segli v roke in strnili svoje vrste. BESEDA IZ NARODA “Slovenski dan” v Chicagu krasno uspel Chicago, 111. — Ob priliki 10- smi “Tam, kjer murke letnice slovenskgea radija v Chicagu,, je župan našega mesta Richard Daley, nedeljo dne 6. novehmbra proglasil za “Slovenski dan v Chicagu.” Županova proklamacija je bila izdana na predlog posebne resolucije, katero je mestni svet siprejel so*-glasno in med drugim tudi pov-darja, da je Slovenski dan proglašen v počastitev 10-letnice slov. ure pod vodstvom dr. Ludvika Leskovarja in v priznanje tisočem Slovencev, ki jive v tem mestu že več rodov, za njihov doprinos k razvoju k splošni ameriški kulturi. Proslava tega dne in 10-letnice radija, je bila v oskrbi Sl. radio kluba, ki je pripravil Festival pesmi in plesov v Wozniakovi dvorani. Program slov. radijske, ga festivala je bilo pester in lep, razvijal se je naglo ter petje, narodni plesi in pozdravni govori so se prijetno izmenjavali. Pri plesnih točkah so sodelovale poleg 2 slovenskih tudi srbska skupina. Posebno prisrčen je bil nastop slov. mladinske skupine s petjem in plesom pod vodstvom gdč. Pavle Mušič in ge. Corinne Leskovar. Taki nastopi otrok .slovenskih staršev bodo gotovo doprinesli k ohranitvi narodne zavesti med našimi najmlajšimi. Ko bodo odrasli se bodo z ljubeznijo spominjali onih dni, ko so prvič nastopali v slov. narodnih nošah. Ta spomin jih bo navezal na spoštovanje slov. običajev svojih staršev in vzbujal zanimanje na zemljo in narod, kateremu so pripadali njihovi starši Bol staršev bo sicer odmaknjena v preteklost, a njihova ljubezen do rodne grude bo živela dalje v isrcih najmlajšega rodu. Pred očmi te doraščajoče mladine bodo stale predvsem vabe dobrin nove domovine, ki jih bodo privlačevale, vendar take prireditve, kjer sami nastopajo v zarji svoje mladosti, bodo redno protiutež, ki bo netila ljubezen do kulturnih vrednot njihovih staršev. Kar se tiče dovršenih nastopov slov. radijsko plesalne skupine, ne bom izgubljal besed. Ta skupina predstavlja cvet slovenskih deklet in mladostno svežost slov. fantov, je dovolj poznana po svo. jih številnih nastopih, ne samo v Chicagu, temveč tudi širši ameriški javnosti, ki jih je imela priliko videti na mnogih televizijskih oddajah. Vsa čast Mrs. Leskovar, ki je skupino tako le^ po izvežbala in predstavila ameriškemu občinstvu. Voditeljica, kakor plesalci žrtvujejo mnogo časa in dela, da se pripravijo za javne nastope. Za to njihovo požrtvovalnost jim gre vse priznanje. Med pevskimi zbori, ki so nastopali je zelo užgal slov. mladinski zlbor poa vodstvom č. g. Vends lina Spendova. Mladi fantje in dekleta so večinoma študentje, zato je še toliko bolj razveseljivo njihovo zanimanje za slov. pesmi. Vendelin je znova pokazal, da je dovršen pevovodja, kakor ob mnogih drugih prilikah. Pevski zbor France Prešeren ter poljski mešani zbor “Padarewski” sta tudi mnogo doprinesla h kulturni višini proslave. Med solisti ne smemo poza biti odlične Ane Jane Kolar,| ki je zapela venček narodnih z dovršenostjo in Card Solarski, d je med najboljšimi mladimi pevkami ter je izvajala “Pp jezeru” is tako pre-pričevalnostjo, da se je orosilo marsikatero oko ob spominu na mladost in redno vas. Duet ge. Milene Soukal in ge. Corinne Leskovar je presenetil vse navzoče zaradi ubrane harmonije glasov. Nj upo predvajanje pe- cveto,” je po splošnem mnenju prekosilo vsako poklicno izvajanje te peisfni, kakor jo slišimo na plo,-čalh. Prof. Fišinger je mojster-sko spremljal petje na klavir. Med programom so nabito dvorano čez tisoč ljudi pozdravili prof. Loyola univerze Jbhn Zvetina, ki je poznan ugledni prijatelj Slovencev. Omenil je, da ga je pred 22 leti v Ljubljani kot ameriškega gosta predstavil slov. akademikom ljubljanske univerze isti dr. Leskovar, ki ga je predstavil ameriškim Slovencem: na tem programu. Izrekel je tople čestitke in priznanje dr. Leskovarju, njegovi soprogi in vsem sodelavcem radio kluba. Tople pozdrave in čestitke je prinesel č. g. Mirko Godina, župnik fare Sv. Jožefa v Gary, Ind., ki se je spominjal prvih početkov slov. ure, ki je imela svoje prve oddaje v Gary. Vztrajno 10-let-no kulturno delo je rodilo krasne uspehe. Enako je prof. Indiana univerze Bogdan Novak prinesel čestitke svojega odsotnega brata Slav kota ?a vztrajno narodno in kulturno delo. Lepo je spregovoril o važnosti takega delovanja tudi prvi pom. državni pravdnik okraja Cook, g. Frank Ferlič, ki je slov. porekla. Pozdravne brzojavke so poslali med drugimi tudi Frank Kosmach, preds. St. Paul banke, .poznani kralj polk Frank Jankovič. Pismeno so čestitali tudi novo-iz-voljeni governjer države Otto Kerner, senator Douglas in drugi- To letno slovensko odlikovanje je bilo potopljeno preds. slov. posojilnice Reliance Federal Savings g. Anthony Darovic, za. radi njegovega dela za osrednjo slov., naselbino v Chicagu in zaradi njegovega 10-letnega sponzoriranja slov. ure. Tako so Slovenci na ameri-škem osrednjem zapadu lepo praznovali svoj prvi slovenski dan in 10-letnico svojih radijskih oddaj. Za Slovence Chicaga in okolice je lo bil kulturni dogodek prve vrste, a bil je to tudi izredni doprinos k boljšemu po znanju Slovencev od strani ame-roškega občinstva, saj so vsi veliki čikaški dnevniki temu jubileju posvetili svojo pozornost. Bogdan Novak. ------o------ Mimogrede iz Milwaukee Milwaukee, Wis. — Društvo Triglav je v nedeljo 4. decembra priredil-) v dvorani sv. Janeza — miklavževanje — v veliko veselje otrok in odraslih. Pred prihodom sv. Miklavža so na odru nastopili Rozinovi naraščajniki s prostimi vajami, otroci slovenske šole so z lepim uspehom ponovili odrsko sliko “Potovanje po Sloveniji.” Mladi, 6-letni Coffelt Franci je na harmoniki zaigral prav korajžno par lepih pesmic, prav dobro pa sta deklamirala dve pesmi o Miklavžu Marija Coffelt in Jakec Beznik. Po sporedu je prišel na oder z velikim spremstvom angelov sv. Miklavž, kjer je imel lep in poučen govor na dobro vzgojeno slovensko mladež, kateri je tudi izročil lepa darila. Obdaril je tudi odrasle, seveda sa-simo tiste, ki so zaslužili. Razumljivo je, da je dobil lepo darilce tudi g. župnik Claude O-kern. S posebnimi darilci je sv. Miklavž obdaril vse otroke slovenske šole za njih izredno lep uopeh pri društveni slavnostni akademiji. Po obdaritvi se je sv. Miklavž s kratkim govorom poslovil in je obljubil, da bo prihodnje leto spet obiskal društvo Triglav in prinesel še več daril za pridne slovenske otroke. Zelo nas je razveselilo, ko smo med tudi g. prof. ki je bil dolgo časa prikljenjen na bolniško posteljo, želimo mu, da ga Bog obdaruje za Miklavža s čvrstim zdravjem. * Društvo Triglav ima prihodnji članski sestanek v nedeljo, 8. januarja 1961, ob 3. uri popoldne v dvorani sv. Janeza. Ob tej priliki izreka društvo vsemu članstvu, rojakom in rojakinjam, vesel božič ter srečno in zdravo novo leto. * Farani sv. Janeza in prijatelji se bodo poslovili od starega leta, ter skupno v veselem rajanju prič alkali prihod novega leta v soboto 31. decembra v farni dvo. rani ob 9. uri zvečer. Preskrbljeno bo za ples, jedačo, pijačo in prijateljsko zabavo. Vsi iskreno vabljeni in dobrodošli! * Agilnemu članu — gospodarju društva Triglav Jakobu Modicu je njegova prijazna žena ga. Ivanka za Miklavža povila zdravega sinčka Jakca, ki bo zdaj delal družbo svojim šesterim sestricam. Naše iskrene častitke! * Pomemben m lep praznik so imeli farani sv. Marije Pomočnice na West Allisu kjer je njih g. župnik dr. Matija Setničar, v nedeljo, 4. decembra t. L, praznoval s slavnostno mašo — 25 letnico mašniškega posvečenja. Jubilantu iskreno častitamo! Pred kratkim so položili ameriški državljanski izpit ga. Tatjana — Dimitrij Kralj in g. Bambič Ivan. Novim državljanom, vse najboljše! • * Naše mesto je imelo v tej jesenski sezoni že lepo število prvovrstnih umetniških prireditev. Milwauški simfonični orkester je pod vodstvom dirigenta Harry J. Browna odigral že 7 koncertov, vedno v razprodanih dvoranah ter z velikim uspehom. Ravno tako so z ogromnim navdušenjem bili sprejeti godbeniki simfoničnega orkestra iz Chicaga, kjer so odigrali 5 koncertov v Pabst gledališču. Pred kratkim je gostoval v našem mestu odlični “Izrael Filharmonični orkester” pod vodstvom svetovno-znanega italijanskega dirigenta Carla M. Giulinia. * V Pabst gledališču je Flore-tin opera uprizorila Gounodovo opero “Faust” z gostom Nicolo Moscona, basistom metropolitan opere v New Yorku, ter z odlično domačo pevko Raqueio Montalvo v vlogi Margarete. Vlogo Valentina je pel in igral zelo simpatično Josef Di Frances. Izvedba opero je bila zelo dobra in zasluži vso pohvalo marljivi dirigent J. Anello. V Miller gledališču so vprizorili v preteklem mesecu “Smrt trgovskega potni-fca” ter “Bus stop.” Obe predstavi sta bili izvrstno naštudirani in sita dosegli tpri občinstvu velik uspeh. * Ker Milwaukee še nima dograjene nove koncertne — gledališke dvorane, ne more še povabiti večje umetniške družbe iz Chicaga in New Yorka na gostovanje. S prijatelji sem odšel v Chicago, kjer je pretekli mesec gostoval v operni dvorani odlični “Filharmonični orkester” iz JMew Yorka pod vodstvom skladatelja in dirigenta L. Berensteina. Bil je umetniški dogodek prve vrste. V tej operi sem imel priliko poslušati Verdijevo opero “Aida”, s črnko L. Price v naslovni vlogi, Pucinijevo “La Boheme” s tenorjem Pi. Tuckerjem, ter “Tosco” s svetovnimi pevci in to: Renata Tebaldi, Di Stefano in Tito Gobi. Izredno lep uspeh je imela Wagnerjcwa opera “Die Waikuere”, katero je dirigiral naš rojak bivši dirigent ljubljanske opere Lovro Matačič. Vse predstave so bile na izredni i metniški višini, ter so dosegle pri občinstvu navdušen uspeh. * Ljubitelji dramske umetnosti Ifalijansko-jugoslovanski odnosi v luči obiska Titovega zun. ministra v Rimu Začetkom decembra je odštel v Rim na uradni obisk jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič. Od tega so si Slovenci v Italiji obetali olajšanje svojega položaja, toda vse kaže, da je ureditev man jšijskih vprašanj odložena do spomladi, ko bo italijanski zunanji minister vrnil jugoslovanskemu obisk v Beogradu. — O tem obisku je goriški “Katoliški glas” prinesel 8. dec. sledeči članek. Rimski obisk jugoslovanskega držav neg ata j nik a za zunanje zadeve se je zaključil. Koča Popovič je prispel v Rim v četrtek 1. decembra ter se zadržal na obisku do nedelje 4. decembra, razgovori pa so se z izdajo skupnega, uradnega poročila zaključili v soboto 3. t. m. Uradni gostitelj Koče Popoviča je bil zunanji minister Segni. Oba visoka državnika sta imela vrsto političnih razgovorov, ki so se jih udeleževali še drugi visoki politični in gospodarski funkcionarji z obeh strani. Poleg tega je imel Popovič razgovore tudi z ministrskim predsednikom Fanfani. jem, na Kvirinalu pa ga je sprejel predsednik republike Gron-chi. Že ob prihodu v Rim sta oba ministra izrazila zadovoljstvo nad srečanjem, ki je prvo te vrste po vojni in zato pomeni novo obdobje v jugoslovansko-ita-lijamskih odnošajih. Prvo pobudo za ta obisk je dal lanski obisk takratnega italijanskega zunanjega podtajnika Folchija v Jugoslaviji. Sedanji razgovori so bili zelo splošne narave, vendar so se v njih dotaknili vseh mednarodnih in obojestranskih vprašanj, kar je tudi razvidno iz skupnega poročila. Poleg številnih uradnih razgovorov je bilo na sporedu tudi veliko sprejemov in banice tov, ki so jih razni italijanski ministri priredili jugoslovanskemu gostu na čast. Kaj se je na razgovorih obravnavalo, lahko povzemamo iz dolgega, skupnega uradnega poročila. To sestoji v glavnem iz točk: izmenjava mnenj o mednarodni politiki; medsebojni odnosi; Vabilo ministru Segmiju za obisk v Jugoslavijo. V prvem delu je med drugim rečeno, da je želja obeh vlad, da se morajo problemi med državami reševati s pogajanji neglede na politične in socialne razlike. Poudarili so potrebo po splošni in nadzorovani razorožitvi ter potrdile, da predstavljajo samo Združeni narodi najprimernejši forum za reševanje sporov. Italijansko jugoslovanski odnosi in narodne manjšine Kar se tiče drugega dela, moramo tu omeniti predvsem medsebojne trgovinske in gospodar- so imeli priliko videti in poslušati na TV v tej sezoni dve S h a k e s p e a r e j e vi tragediji “Hamleta” in “Richard III.” ter odlično Rostandovo dramo “Cyrano de Bergerac”. V naslovni vlogi sta nastopala znani angleški igralec Olivier in odlični a-merikanski igralec Ferrer. Kljub izvrstni uprizoritvi na TV sc me te umetnine z gledališkega odra in živo besedo veliko bolj ogrele in prevzele kot na TV. * Ljubiteljem operne muzike in petja, javljam, da imajo priliko vsako soboto popoldne poslušati radijski prenos iz metropolitanske opere iz New Yorka, kjer so na programu najboljše opere s svetovnimi pevci in pevkami. Prenos je vsako soboto ob 2. pop, (New York time) in se konča 15. aprila 1961 z Verdijevo opero Don Carlos.” V veliko pomoč opernim poslušalcem je revija “Opera News,” ki izhaja v New Yorku, katera prinaša vse podrobnosti izvajane opere ter mnoge druge zanimivosti iz A-merike in Euope. * Na koncu poročila želim izraziti vse rojake m in rojakinjam, iskrene častitke za Božič ter mnogo sreče in zdravja v novem letu 1961. L. G. ske odnose ter vprašanja narodnih manjšin. Na s puhlo je v tem delu rečeno, da se medsebojni gospodarski odnosi razvijajo v obojestransko korist t?»* da jih bodo še poglobili. Jugoslavija išče med drugim tudi posojila za svojo denarno preosnovo, in Italija je v tem oziru pripravljena sodelovati s posojili. Podpisan je bil tudi kulturni sporazum, ter dogovor o konzularni izmenjavi in sodni moči. Del italijanskega tiska je že pred Popovičevim obiskom pripisoval posebno važnost manjšinskemu vprašanju ter predlogom, ki naj bi jih Pop iv m stavil rimski vladi zlasti v pogledu slovenskega šolstva. Uradno poročilo pa je bolj skopo in pravi, da obe vladi smatrata manjšine kot sredstvo za zbližan j e in da sta v luči tega pojmovanja sklenili podvzeti nadaljnje ukrepe v soglasju z ustavnimi določbami in mednarodnimi obveznostmi. Prav manjšinski problem naj bi torej predstavljal še tkzv. viseča vprašanja med obema državama. Nekateri govorijo, da se bo to delikatno vprašanje poglobilo ob Segnijevim obisku v Beogradu, Ki naj bi se vršil spomladi. Kot vidimo torej, ne moremo še dati zaenkrat jasne sodbe e zaključkih rimskih razgovorov, posebno v zvezi z reševanjem vprašanj slovenske manjšine. Upamo, da so bife naše upravičene zahteve pravilno osvetljene in da go tako odgovorni predstavniki Jugoslaviie končno le zavzeli tisto stališče, Ki res odgovarja potrebam naše manjšine. Vsekakor bomo v bodočnosti lahko bolj st varno ocenjevali dosežene rezultate. Odmevi v tisku Koča Popovič je imel tudi tiskovno konferenco v združenju tujega tiska v Runu. Med drugim je jugoslovanski zunanji minister izjavil, da so odnosi med Kitajsko in FLRJ bolj slabi, medtem ko da so z Rusijo boljši. Na, vprašanje o odnosih med Cerkvijo in državo je Popovič izjavil, da so se izvedli resni napori in pogajanja v okviru jugoslovanske ustave. Glede obnovitve odnosov z Vati kane m pa se zaenkrat se ne govori. *zrazii je tudi željo po ponovnih diplomatskih odnos h z Zahodno Nemčijo. Glede kaitc izmenjave obiskov vladnih načelnikov Italije m Jugoslavije pa da sc nj še ukrenilo nič stvarnega. Italijanski tisk je ob času Popovičevega obiska prinesel številne komentarje. Večina teh listov je podčrtala ugodne prilike za poglobitev sodelovanja med obema sosedoma m za večje razumevanje med obema narodoma. Tako je turinska “La Stampa” prinesla uvodnik z naslovom “Po tragični preteklosti,” v kateri je objektivno prikazano trpljenje Slovencev pod fašizmom in krivda preteklega režima za dosedanje nerazumevanje med Jugoslovani in Italijani. Beneški ‘Tl Gazetttino” pa je zapisal, da mora priti do res pravega prijatelj sit va med Italijani in Slovani po tradiciji velikih duhov Sforze in Salveminija. Na splošno je ves italijanski tisk, razen desničarskega, objavil u-godne komentarje ob tem obisku. Tudi jugoslovanski tisk izraža zadovoljnost nad rimskimi razgovori. Beograjska “Politika” piše, da se je pričela nova faza v jugoslovansko-italijanskih odnosih, zagrebški “Vjesnik” pa predlaga raztegnitev londonskega memoranduma tudi na ostala področja obeh manjšin. kjlivaosb: jl Ameriška Domovina '/*ii/i' e Rio/i m— ho m e> AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAP6R Nase želje rojakom Slovenski misijonarji v Torontu dolgujemo veliko zahvalo vsem, ki sodelujejo pri uredništvu in upravi Ameriške domovine, pa tudi premnogim ostalim rojakom v Kanadi in v Združenih državah. Kajti dobili smo izdatno pomoč od njih tako pri zidanju cerkve Marije Pomagaj v Torontu kakor sedaj pri zidanju cerkve Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu. Priljubljen slovenski dnevnik Ameriška domovina nam je vsa ta leta stal ob strani in objavljal vse naše želje in prošnje rojakom ter slovensko javnost seznanjal z našim delom. Zato se moramo poleg verskem mesečniku “Božja beseda” zahvaliti predvsem Ameriški domovini za številne prijatelje in dobrotnike. Mislim, da se bomo uredništvu in upravi Ameriške domovine naj lepše zahvalili, ako' bomo vneto pridobivali novih naročnikov za ta prelepi slovenski dnevnik, ki vrši veliko in važno poslanstvo med Slovenci v Severni Ameriki in celo drugod po svetu. Na misijonih živo občutimo blagodejen vpliv tega dnevnika. Tiste slovenske družine in tisti poedinci, ki so naročeni na ta dnevnik, so navadno tudi v verskem pogledu najboljši. Daši Ameriška domovina ne govori naravnost o veri, ker ni verski list, pa vendar vsa dogajanja v svetu in med nami prikazuje v luči krščanskih načel in tako pomaga našim rpja-kom utrjevati krščanski svetovni nazor. In ta dnevnik bo mogel obstati in se zboljšavati le, če ga bodo slovenski rojaki, ki so prišli v Severno Ameriko, vsestransko podprli in se nanj naročili. Slovenski staronase-Ijenci so opravili pionirsko delo in še danes so prav ti za Ameriško domovino glavna opora. A ti hitro umirajo drug za drugim in ta njihova izpraznjena mesta Križani išče prostovoljcev Jezusov križev pot in njegova smrt na križu je gotovo najbolj pretresljiv dogodek v celi svetovni zgodovini. Zato je razumljivo, da ima vsaka cerkev poleg oltarja in tabernaklja tudi 14 postaj križevega pota, ki nam nazorno predočujejo Jezusovo trpljenje in smrt in nam tako pomagajo, da laže razumemo Jezusovo daritev, ki se ponavlja pri vsaki sveti maši. Ko je arhitekt Fisher prevzel načrte za našo novo cerkev, nam je izrazil željo, da bi tudi notranjo opremo cerkve uredili po nje'govi zamisli. Kajti le tako je zagotovljena skladnost med arhitektonsko zgradbo, kipi in podobami ter ostalo opremo cerkve. Ogledal si je cerkev Marije Pomagaj v Torontu in v njej mu je bil zelo všeč Goršetov križev pot. Prosil me je, da bi tudi v tej cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo naredil g. F. Gorše križev pot. Zato smo ga pred nekaj dnevi povabili na razgovor z arhitektom. Prihitel ihorajo izpolniti slovenski novo-1 J6 iz Clevelanda v Toronto in naseljenci. Še vedno je med ro-! dogovorili smo se, da bo on iz- jaki v Torontu in po drugih krajih Kanade premalo naročnikov na ta prekoristni dnevnik. Prav gotovo bomo naredili našim rojakom veliko uslugo, če jih bomo pridobili za naročnike in redne čitatelje Ameriške domovine. Za svete božične praznike želimo slovenski misijonarji vsemu osebju pri Ameriški domo- delal križev pot v žgjani glini. Bo nekoliko večji kot je pri Mariji Pomagaj v Torontu. Sicer smo pustili umetniku vso svobodo umetniškega ustvarjanja; le prosili smo ga, naj skuša narediti lepega in v duhu cerkvenega bogoslužja tako, da bo križev pot ugajal umetniško šolanim in preprostim ljudem. Ker je akademski kipar F. Gorše globoko posamezne postaje križevega pota. Če bi bil kak dobrotnik v Clevelandu ali v kakem drugem kraju Združenih držav, lahko pošlje svoj dar in sporočilo, katero postajo bi rad plačal, kar kiparju g. Francetu Goršetu na naslov: 1146 Addison Rd., Cle- veland 3, Ohio. Ko hodimi po misijonih in ogledujem nove cerkve, povsod najdem pod postajami križevega pota, v barvastih oknih, ob kipih in celo ob oltarjih imena darovalcev. Včasih so to posamezniki, včasih družine, včasih kake verske ali kulturne organizacije. Morda bi kdo rekel, da je to proti ponižnosti in skromnosti. Seveda je, če bi kdo želel dati svoje ime samo zato, da bi se razkazoval in bahal. Če pa kdo da svoje ime zato, da bi to spodbudilo k podpiranju cerkve še druge, zlasti bodoče rodove, ki se bodo ob čitanju teh imen spominjali velikodušnosti svojih prednikov, se pa vrednost daru za cerkev s tem le poveča. Zato mislim, da lahko tudi Slovenci posnemajo v tem kanadske in ameriške katoličane. če pa kdo želi ostati neimenovan, je pa tudi prav. Vsak tako kakor pred Bogom spozna, da je zanj najbolje. Dvorana bo izdelana koncem januarja, cerkev bi pa radi izdelali do konca maja in za zadnjo nedeljo v maju pripravili slovesno blagoslovitev cerkve in banket ter povabili prijatelje in dobrotnike od blizu in daleč na to slovesnost. Rojakom priporočamo zidanje cerkve v molitey; priporočamo se pa tudi še za darove, ker nas prav denarno vprašanje najbolj muči. V Clevelandu so poverjeniki za sprejemanje darov za našo cerkev: g. Jakob Resnik, 3599 E. 81 St., Cleveland 5, Ohio; g. Franc Kamin, 1125 E. 72nd St.; g. Anton Jeglič, 1057 E. 68th St., oba Cleveland 5, Ohio. Sicer pa sprejema darove: Janez Kopač, CM., 229 Brown’s Line, Toronto 14, Ont., Kanada. prednost, da bodo lahko vsi zložno sedeli, ker je cerkev dovolj velika in lahko sprejme več ljudi kot jih šteje naša župnija. ---------O--------- Nekaj lepo uspelih prireditev Župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo je imela zadnje tedne nekaj prireditev, ki so prav lepo uspele. Farna Katoliška Ženska Liga je priredila bazar 26. novembra, ki je bil med torontskimi prireditvami prvi te vrste in je prinesel za novo cerkev $200. Slovenska šola je priredila 4. dec. lepo “Miklavževa-nje”. Slovenski rojaki s slovensko mladino so napolnili dvorano sv. Ambroža, ki po obsegu nič ne zaostaja za dvorano Marije Pomagaj v Torontu. Miklavž je imel lep nagovor na slovensko mladino in na odrasle. Pa tudi Lucifer s svojimi tovariši iz pekla se je krepko uveljavil; prav tako otroci slovenske šole, ki so na odru nastopali kot angelčki.. Glavne opombe vredna je igra “Prisega o polnoči”, katero je postavil na oder 10. in 11. dec. cerkveni odbor s pomočjo igralcev obeh slovenskih župnij. Igro je režiral g. Tone Ponikvar, ki je vedno pripravljen pomagati :^3i«jissss!5aBi5is3issg5SSESsSE3s^38Si)»s5»? novi župniji, kadarkoli je na-prošen. Udeležba na igri je bila ! ^ zaradi p r e n a trpanosti raznih ! $ odzovejo. Ob čitanju teh vabil si mislim: “Blagor njim, ki imajo priložnost udeleževati se teh prireditev.” Pa naj sedaj še povem, kje me “čevelj žuli”. V Torontu je mnogo Slovencev. Mnogo imajo raznih prireditev. Večina pa so te prireditve v nedeljo zvečer.. Torej za nas, ki smo od Toronta precej oddaljeni, je udeležba praktično nemogoča, posebno še, ker so ceste v zimskem času pogosto slabe. Mislim, da bi nam, ki smo raztreseni po Ontario in morda še preko njega, nudili lahko tedensko kake pol ure slovenskega programa preko radia. Vem, da je taka zadeva združena z žrtvami, toda dobra volja premosti tudi težave! Mnogo dobrega bi s takimi tedenskimi oddajami napravili za našo mladino, ki ima res malo prilike slišati slovensko petje, nam starejšim pa bi tako vsaj za kratek čas posredovali košček domovine! Kaj, ko bi morda na kakem sestanku kdo to stvar sprožil? Prepričan sem, da bo vsak Slovenec vesel, če bo med drugimi oddajami na radio, tedensko vsaj pol ure poslušal lahko tudi STRATOLOUNGER FOTELJE PREKRASNA BOŽIČNA DARILA ZA DRUŽINSKE ČLANE! Cene od naprej LANE CEDAR SKRINJE Cene začenjajo od $39.95 To je darilo LJUBEZNI! Moderna ali navadna • j, inče rdeča cedra garantirano 'sigurna moljem. proti At ČERNE JEWELRY vini in vsem čitateljem in na- veren mož, smemo upravičeno prireditev tiste dni malo slabše obiskana, kot bi bila sicer, vendar je bil obisk zadovoljiv in igralci so lahko poklonili $165 za cerkev. Oceno igre in igralcev bo verjetno podal kdo drugi. Če izvzamemo nekatere tehnič-nepomanjkljivosti odra (spreminjanje luči in drugo), je igraj g prav dobro uspela in so kar vsi j ^ igralci dobro odigrali svoje vlo-j| ge, nekateri naravnost odlično. s I I I 2 Gifts in ONE! ročnikom tega dnevnika obilje božjih milosti, notranjega veselja in miru. V novem letu pa vso srečo in blagoslov. Obenem se vsem priporočamo za še na- upati, da bo njegov križev pot velika krščanska umetnina. Vsaka postaja bo stala $100. Gotovo je med rojaki kaj takih, ki imajo posebno ljubezen do daljno naklonjenost in pomoč ^ trpečega Jezusa in so jim pri pri zidanju cerkve Brezmadcž-' srcu zlasti nekatere postaje kri- ne s čudodelno svetinjo. Janez Kopač, CM ževega pota. Zato se priporoča- n fi h i ■j1* mo rojakom, da bi nam darovali BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM "DERMASTJI MEAT MARKET" 194 Augusta Street Toronto, Ont., Tel.: EM 8-<)49(> Obenem se želimo zahvaliti vsem odjemalcem in se priporočamo še za naprej tudi ostalim rojakom. Imamo prvovrstne mesne izdelke sveže in predelane, doma izdelane in prekajene in to po zmernih cenah. Lastnik I. J. DERMASTJA ^ M VESEL BOŽIČ IN SREČNO, USPEHA POLNO NOVO LETO 1961 ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM | “SLO^EilM” | MEAT & DELICATESSEN | §1 2409 Dundas St. West Toronto, Ont. M Lastnik J. ZALAR ^ n V A 4 'v Silvestrovanje z banketom Cerkveni odbor Brezmadežne s čudodelno svetinjo priredi tudi letos silvestrovanje z banketom v veliki dvorani restavracije Pickfair na 2 Lakeshore Rd. Mimico. Med večerjo bosta pela priznana pevca g. Blaž Potočnik in ga. Milena Čekuta. Pri klavirju ju bo spremljala pianistka ga. Norma Foerster. Pri prosti zabavi bo igral Triglav kvintet, ki zna zbuditi prijetno razpoloženje. Ker smo dobili dvorano le pod pogojem, da rezerviramo 300 večerij, res lepo vabimo vse rojake iz Toronta in njega okolice, da se teg:a silvestrovanja udeleže. Vstopnice prodajamo vnaprej in se dobe v župniščih obeh slovenskih župnij in pri cerkvenih odbornikih na 193 Brown’s Line, Toronto 14. ------O------- Polnočnica Ker župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo še nima svojih prostorov, bo tudi letos za sveto noč imela polnočno sveto mašo s pridigo v ukrajinski cerkvi sv. Mihaela v vogalu ob 6th Street in Birmingham, v New Torontu. Pri polnočnici bo pel novoustanovljeni cerkveni pevski zbor, ki zelo dobro napreduje pod vodstvom g. misijonarja F. Sodje, CM. Če pomislimo, kako se za polnočnico pri Mariji Pomagaj vedno drenjajo, Zato jim je akademski „kipar g. Franc Gorše, ki se je igre tudi udeležil, po igri iskreno čestital in jih spodbujal, naj pogumno vztrajajo pri trne kulturnem delu, ki je v tujini še bolj potrebno kot doma. Režiser in igralci zaslužijo priznanje. Upamo, da bo naša prva prihodnja kulturna prireditev že v novi dvorani, saj se je prav pri tej zadnji igri pokazalo, da je že zadnji čas, da pride nova žup- | ni j a do svoje dvorane. Saj sta g bili isti dan, ko smo imeli igro v dvorani Marije Pomagaj, še dve drugi prireditvi, tako da smo se komaj umikali drug drugemu. -------O--------- Brodnick Bros. Furniture and Appliances 116013.-15 WATERLOO RD. IV 1-6072 - IV 1-6073 POSLUŽITE SE NAŠEGA “LAY-AWAY” PLANA PRI NAKUPU POHIŠTVA ALI DRUGIH POTREBŠČIN ZA VAŠ DOM! Popravljamo TV in radio aparate vseh vrst. Ako je kaj narobe z ‘T* vašim aparatom, pokličite nas! Popravilo bo izvršeno perfektno v Vaše popolno zadovoljstvo! Samo 4 dni do Božiča Do Božiča odprto vsaki dan do 9. ure zvečer! Lovely New P. i O Jady.K^iNOu Super be “S, and New Evening Bag & n n n I (n M' s M POSLUŠAJTE NA RADIJSKI POSTAJI WJMO, 1490 CIKLOV, SLOVENSKI PROGRAM, KI GA DAJE VSAKO SOBOTO OD 7 DO 7:30 ZVEČER ANČKA TRAVEN! i is Zakaj ne bi imei Toronta | slovenske radijske ure? Batawa, Ont. — Mrzle sape so | $ nas zopet potisnile med štiri I ^ stene, zopet bomo nekaj mese-jd cev posedali ali ob televiziji ali'« ob knjigah in časopisih. Ker so: d večeri precej dolgi, je tudi časa j A za razmišljanje več. 5) Both \ ~ jT For Only •'J ^Uj sOč A Week slovensko! Želeč, da bi se to skoro uresničilo, veščim uredništvu in čitateljem vesel Božič ter uspehov polno novo leto! Ivo Medved Nedolgo tega sem v radiu iskal, da bi našel kaj prijetnega za moja ušesa. Ko sem tako iskal, zapoje prijeten ženski glas: “Oglar gre na goro, punce za njim teko.” Sam sebi nisem mogel verjeti, da res čujem slovensko petje. Zanimal sem se pozneje ter zvedel, da se čuje vsako sredo ena slovenska plošča na postaji CFRB v Torontu. || Pogosto Vidim v “Ameriški domovini” in drugod vabila na pevske koncerte, igre in drug,e prireditve. IKako lepo vabijo prireditelji, ki so res s trudom in žrtvami pripravili' nekaj ur Doubly Dutifu The only Indy’s shaver with 2 separate shaving actions. On the aide, gentle “Trimctto” for underarms. On the top, contoured “Beauty Glide,” shaped to shave legs closer, easier. Black Velvet GLAMOR CASC Kxquihite hlack v