Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse počil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Stanovsko poliftiško glasilo UJU. - PoverjenIštvo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Novi disciplinarni predpisi — enotni za vse
učiteljstvo v državi
Nova disciplinarna sodišča in nov postopek. — Učiteljstvo bo svoje zastopnike izvolilo. — K seji bodo pozvani na podlagi žreba. — Vsak učitelj bo imel
še posebej svojega zagovornika.
dr. Celso Cavalierija, predsednika upravne? ga sodišča v Zagrebu: »Disciplinski propisi po zakonu do 31. jula 1923 o činovnicima i ostalim služ. gradj. reda«, ki je izšla leta 1924. in vsebuje podrobno interpretacijo k disciplinskim predpisom uradniškega za« kona.
Organizacija pa bo morala misliti na iz* vežbanje svojih stalnih strokovnih branite; ljev v Mariboru in Ljubljani, ki se bodo uglobili v vse predpise ter bodo zasledovali razna stališča in bodo na razpolago tovariš šem in tovarišicam, kadar bodo potrebni nasveta in obrambe.	Ivan Dimnik.
Po odpravi višjega šolskega sveta za Slo* venijo so se kopičile disciplinarne zadeve učiteljstva pri prosvetni upravi in so osta* jale nerešene. Nekateri slučaji so postajali naravnost že mučni, ker krivda ni bila do« kazana in ne izrečena razsodba, za učiteljem ali učiteljico se je pa le vlekel pri vsaki' kompetenci in drugače takozvani »greh« ter ga je zapostavljal in preganja!.
Tega položaja nas je rešila dosedanja uredba o disciplinskih komisijah, ki je bila izdana za mariborsko in ljubljansko oblast in je imela namen, da odpravi vTzel ukinje* nega višjega šolskega sveta, ki je prej izre* kal disciplinske razsodbe. Tedaj smo nasto* pali proti temu, da so bili učiteljski zastop* niki v disciplinske komisije postavljeni od ministrstva in ne izvoljeni od učiteljstva.
Ta boj smo bili dosledno naprej in z njim ne bomo smeli prenehati do uzako« njenja tega načela v šolskem zakonu.
Ponovno in ob vsaki priliki je organi« zacija povdarjala to svojo zahtevo in jo predlagala na merodajna mesta. V zadnjem času smo uspeli v toliko, da je prodrl ta princip pri ocenjevalnih komisijah in sedaj pri disciplinski komisiji. Ostaja nam še boj za namestilno komisijo.
Vkljub vzpostavitvi dosedanjih disci« plinskih komisij po ukinitvi višjega šolske« ga sveta so pa nastajale neprilike in obsto* jale nejasnosti še naprej. V mnogih kon* kretnih slučajih je trpelo učiteljstvo narav* nost škodo zaradi tega in se je često godila krivica.
Veliko zmede so napravljali stari za« koni, katerih določbe so veljale še nadalje glede postopka. Ti zakoni so se pa pogosto interpretirali naravnost v škodo učiteljstva. Za koroški del mariborske oblasti politična uprava naravnost ni hotela priznati pristoj« nosti teh disciplinskih komisij in je veliki župan in sreski poglavar postopal sam di* sciplinsko proti učiteljstvu. Spori so nasta* jali zaradi kompetenc in tudi zaradi postop« ka. Borili smo se za vzpostavitev sreskih disciplinskih sodišč, najvišje načelo pa nam je bilo, da naj bi veljali disciplinarni pred« pisi uradniškega zakona — vkljub veliki strogosti — tudi za učiteljstvo, ker smo vi* deli v nezavisnih sodiščih še največ garan* cije za nezavisno razsodbo.
Mučnega položaja, različnega interpre* tiranja in nejasnosti, ki so ji bile vzrok raz« lične določbe starih zakonov, nas je sedaj rešila nova uredba o disciplinskih sodiščih in disciplinskem postopku, ki jo priobču* jemo na drugem mestu.
Ta uredba je za nas velika pridobitev v tem oziru, ker velja za celo državo in je z njo uveden enoten disciplinski postopek ter so s tem odpravljene tozadevne določbe starih zakonov. Dosegli, oziroma približali smo se pa z njo tudi načelni zahtevi izvo* litve svojih zastopnikov v korporacije,- kjer se odloča o šoli in učiteljstvu.
Temeljni principi modernega pravnega postopanja so: nezavisen senat, pravica vpogleda v pritožbo, pravica zagovora in pravica priziva proti razsodbi.
^ Glede nezavisnosti senata se nismo pri* bližali popolnoma svojemu idealu, kajti vztrajati moramo na svoji zahtevi, da bodo tudi za učiteljstvo pristojna upravna sodi» šča, ki so vsekakor manj dostopna vplivom političnih izprememb in režimov, kakor prosvetni upravi podrejeni senati. Žal se razmere niso še toliko stabilizirale, da bi izginila iz učiteljstva bojazen in nezaupSnje, ki so ga rodile polpretekle dobe.
Velika hiba uredbe je ta, da zapira pot pritožbi na državni svet in ne stavlja dr« žavnega sveta kot vrhovno instanco.
Zelo dobro stran ima uredba v tem, da predpisuje hitri postopek, ker mora biti po predpisu končan vsak slučaj v prvi instanci najkasneje v dveh mesecih in v drugi in* stanci v istem roku.
Načeloma moramo stati na stališču, da se morajo vsi pomisleki, ki obstojajo proti kateremkoli učitelju ali učiteljici glede kake službene nekorektnosti, razčistiti pred di* sciplinskim sodiščem in se ugovori, ki ne bazirajo na disciplinski ugotovitvi, ne smejo jemati za bazo ne pri kompetenci in ne pri premestitvi. To je važno, da povdarjamo in v tem oziru nam prinaša nova uredba mož« nost, da bomo vselej lahko zahtevali izva* Janje tega načela.
Vsaka službena krivda naj bo ugotov» jena najprej pred disciplinskim sodiščem 'n nato sme šele slediti kazen ali premešča* v ,m Rajanje tega načela moramo pred* vsem zahtevati za stalno učiteljstvo.
Popolnoma v nasprotju s stremljenjem učiteljstva je pa podreditev disciplinskih senatov velikim županom, ki jim predsedu* jejo in podreditev disciplinskega zasliševa* nja v zadevah nešolske prirode političnim organom. Že stara zahteva učiteljstva je lo* čitev šolske uprave od politične, ki naj bi se zrcalila tudi v tem pogledu. Z združit* vijo šolskih nadzorstev je obljubljena tudi osamosvojitev sreske šolske uprave od po* litične in ne vemo iz kakega razloga naj bi se sreskim šolskim nadzornikom vzela kom* petenca zasliševanja v disciplinskih slučajih učiteljstva glede pritožbe nešolske prirode.
Omejitev v ljubljanski oblasti, da uči* teljice ne bodo imele pasivne volilne pra* vice, je absolutno nedemokratična, kakor je nedemokratično, da se smejo strokovni tovariši za komisijo jemati samo iz vrst stalno nameščenega učiteljstva v oblastnih sedežih, t. j. iz Ljubljane za ljubljansko ob* last in iz Maribora za mariborsko oblast.
Prvo stališče opravičujejo pravniki iz* ljubljanske oblasti s tem, da sodišče ne po* zna ženskih sodnic, medtem ko so pravniki v mariborski oblasti drugega mnenja in pri* znavajo učiteljicam tudi pasivno volilno pravico. Odločati bo moral Beograd kakor tudi glede drugih zadev z ozirom na enotni postopek pri volitvah.
Drugo je gospodarske nravi zaradi potnin in dnevnic. Naša zahteva mora biti slej ko prej, da se izposluje — tako glede izenače* nja draginjskih doklad poročenim učitelji* cam — kakor v tem in vseh drugih slučajih polna ravnopravnost učiteljic z ostalim uči* teljstvom. Enako moramo nastopati proti nedemokratičnemu zapostavljanju ostalega učiteljstva napram učiteljstvu gotovih mest, pa bodisi to v tem slučaju ali v slučaju dra* ginjskih razredov in drugje, kjer se dela taka razlika. Naša zahteva mora iti za tem, da pride vse učiteljstvo v poštev tako kot izvoljeni zastopniki v ocenjevalni, disciplin* ski ali namestilni komisiji in da se vnanje* mu učiteljstvu povrnejo pač potni stroški in plačajo pripadajoče dnevnice. Kratiti se jim pa ne sme enakopravnosti.
Svoje zahteve po sreskih disciplinskih sodiščih pri tej priliki ne smemo pozabiti povdariti. Prepričani smo, da bi bila ista v korist stvari in bi ista lahko manjše pre* stopke sama odpravila ter razbremenila po* sebno višje instance z brezpomembnimi in brezpredmetnimi pritožbami.
Pri tej priliki moramo ponovno povda* riti zahtevo učiteljstva, da se ne bodo uva* jala disciplinska postopanja na podlagi ano* nimnih časopisnih vesti in anonimnih ovadb, kar se je žal tudi že dogajalo. Kdor se pri* tožuje ali ovaja, naj ima tudi pogum to sto* riti s polnim imenom in odgovarjati za svoje trditve. Le to načelo bo dvignilo javno mo* ralo!
Kot pogreško uredbe moramo smatrati, da so premalo precizirani disciplinski pre* greški, ki jih uradniški zakon, n. pr. v čl. 164. točno opredeljuje in v katerem pogledu ima učiteljska služba ravno svoj poseben položaj napram drugemu državnemu urad* ništvu.
Nova disciplinska uredba je veljavna za osnovnošolsko in meščanskošolsko uči* teljstvo, zato je nujno potrebno sporazum* no delovanje za izvolitev strokovnih tovari* šev, da se izognemo vsaki majorizaciji.
Posebno važni za učiteljstvo sta insti* tuciji strokovnega tovarištva in branitelja v učiteljskem disciplinskem sodišču. Oba lah* ko zelo mnogo koristita učiteljstvu in sto* rita marsikateremu tovarišu in rodovini mnogo dobrega, če sta na svojem mestu ter omilita v marsikaterem slučaju prestrogo ,sodbo, oziroma pomagata preprečiti kri* vično sodbo.
Zato moramo smatrati tako mesto stro* kovnega tovariša, kakor mesto branitelja za zaupno in odgovorno mesto. Ne maramo, da izpodbijata zakon in zakonito stališče, čuvati ga morata, hočemo in zahtevamo pa od njih, da ščitita pravice in interese uči* teljstva in se poglobita v zadevo in vse predpise, ki so lahko predmet disciplinski obravnavi in postopku. Učiteljstvo mora zahtevati od njih stroge objektivnosti do vseh stanovskih tovarišev in tovarišic.
Strokovnim tovarišem je priporočati, da se poglobe in obvladajo predvsem vse predpise šolske zakonodaje in uprave, da podrobno prouče določbe uradniškega za* kona, posebno pa one o disciplinskem po* stopku. V tem oziru ni praktična izmenjava strokovnih tovarišev z žrebom. Predvsem jim pa priporočamo, da se uglobe v knjigo
Uredba o učiteljskih disciplinarnih sodiščih.
(Min, Prosv. O. N. br. 6021 od 14. aprila 1927).
Čl. 1. Za vse upitelje(ice) osnovnih in meščanskih šol kraljevine SHS veljajo od* redbe in disciplinarni predpisi, ki so pred* videni za ostale državne uradnike in usluž* bence v glavi X. čl. 159,—223. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih od 31. julija 1923.
Na podlagi čl. 170. istega zakona in z ozirom na pooblastilo v čl. 147. finančnega zakona za leto 1927./28. se s to uredbo pred* pisujejo posebna disciplinska sodišča za učitelje(ice), kakor tudi izvestna dopolnila k disciplinarnim predpisom za kazni in po* stopek, ki ne bo veljal samo za učitelje(ice) osnovnih in meščanskih šol, aktivne in upo* kojene, temveč tudi za zabavilje, verouči* telje, za začasne učitelje in dnevničarje ter za kontraktualne učitelje, v kolikor ni s po* sebnimi določili izrecno drugače predvideno.
Čl. 2. Disciplinske pregreške, ki jih na* pravijo učitelji(ice) preiskujejo in presojajo posebna disciplinska sodišča, ki jih vzpo* stavlja ta uredba, a za prestopke nerednosti veljajo določbe čl. 159,—163. uradniškega zakona ter jih presoja neposredni starešina in jih more kaznovati minister prosvete (čl. 161. uradniškega zakona) sam.
Čl. 3. Disciplinarna sodišča za učitelje* (ice) so dvojna: prve stopnje so na sedežu 'vsake oblasti in druge stopnje — najvišja — v ministrstvu prosvete v Beogradu. Prvo* stopna se nazivajo: Oblastna učiteljska di* sciplinarna sodišča, a drugostopna: Vrhovno učiteljsko disciplinarno sodišče.
Čl. 4. Vsako oblastno učiteljsko disci* plinarno sodišče je pristojno za vse disci* plinarne pregreške napravljene s strani uči* teljstva dotične oblasti. Vrhovno discipli* narno sodišče je pristojno, da dokončno re* šuje vse prizive zoper razsodbe oblastnih učiteljskih disciplinarnih sodišč v državi.
Čl. 5. Oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče tvorijo:
a)	Oblastni veliki župan, kot predsed* nik. Ta sam sebi določa namestnika, ki mo* ra biti dovršen pravnik;
b)	oblastni šolski nadzornik, ki ga na* domešča najbližji sreski šolski nadzornik, ter
c)	en strokovni tovariš.
Vsi člani predstavljajo po svoji služ* beni dolžnosti in položaju sodišče za svojo oblast, a zadržane člane nadomeščajo na* mestniki.
Strokovnega tovariša izbere učiteljstvo na sledeči način: V božičnih počitnicah izvoli vsaka sreska učit. konferenca za svoj srez v oblasti po dva strokovna tovariša in dostavi imena svojemu oblastnemu prosvet* nemu inšpektorju v svrho sestave oblastne kandidatne liste. Ako se ta konferenca ne se* stane, tedaj se izvrši izvolitev po šolah, ta* ko da vsi učitelji iz ene šole izvolijo svoja dva kandidata iz sedeža oblasti, katerih imena dostavljajo po svojem upravitelju prosvetnemu inšpektorju. Za ta posel ni predvidena nikaka odškodnina, ne dnevnica ali denarno povračilo. — Prosvetni inspek* tor sestavi enotno kandidatno listo za svojo oblast in jo do konca leta dostavi z vsemi volilnimi spisi velikemu županu v svrho predložitve ministrstvu prosvete, ki imenuje polovico predloženih kandidatov za sodnike. Od teh izbere potom žreba predsednik ob* lastnega disciplinskega sodišča ob razpisu seje sodnika in namestnika za dotično sejo.
Čl. 6. Vrhovno učiteljsko disciplinarno sodišče tvorijo:
a)	Načelnik oddelka za osnovni pouk in narodno prosvečivanje, kot predsednik sodišča;
b)	pravni referent ministrstva prosvete;
c)	personalni referent ministrstva pro* svete;
č) dva strokovna tovariša.
Vsi člani predstavljajo po svoji služ* beni dolžnosti in položaju sodišče; zadržane člane zamenjujejo namestniki.
Strokovni tovariši se izbirajo na sle* deči način:
Oblastni šolski nadzornik za Beograd skliče za Božič učiteljsko konferenco za Beograd — mesto, ki izvoli 20 strokovnih tovarišev ter postopa nadalje kakor je pred* videno v predhodnem členu na ta način, da minister prosvete imenuje polovico predlo* ženih za sodnike.
Čl. 7. Disciplinski tožitelj, odnosno nje* gov namestnik se postavlja (po odredbi čl. 176. čin. zak.) izmed državnih uradnikov* pravnikov pri dotični oblastni prosvetni upravi, odnosno pri ministrstvu prosvete.
Isto velja tudi za delovodjo, ki mora biti pravnik.
Ostalo nižje administrativno osobje se jemlje po potrebi prvenstveno iz vrst uči* teljstva — odnosno iz oddelka za osnovni pouk in narodno prosveto.
Čl. 8. Minister prosvete imenuje člane učiteljskih disciplinskih sodišč s tem, da mu predloži vsak veliki župan za svojo ob* last prva dva člana in namestnika in listo strokovnih tovarišev. Sestavo vseh disciplin* skih sodišč objavi ministrstvo prosvete v »Službenih Novinah«, a za tem objavlja iste vsak predsednik sodišča na mestu, ki ima odrejeno za sodne objave svojega sodišča. To se izvrši v prvih petnajstih dneh vsa* kega koledarskega leta in tako objavljeno sodišče velja za dotično koledarsko leto.
Vsak predsednik imenuje za svoje so* dišče delovodjo in nižje osobje po čl. 7. te uredbe.
Čl. 9. Obtoženec ima pravico predpisno si izbrati svojega branitelja ter njemu izro* čiti svoj slučaj v pretres (po čl. 177. čin. zakona).
Branitelji so lahko v prvi vrsti javni pravni zastopniki, a za tem pravniki ali kak strokovni tovariš na sedežu dotičnega ob* lastnega disciplinskega sodišča.
Ako obtoženec pri razpravi nima bra* nitelja, mu ga odredi službeno sodišče in to takoj v začetku razprave. Tako pozvani branitelj je dolžan odzvati se službeni dolž* nosti.
Branitelj je svoboden pri obrambi ter je dolžan čuvati poverjeno mu uradno taj* nost.
Čl. 10. Izločitve se lahko uporabijo samo proti sodnikom oblastnega uičteljskega disci* plinskega sodišča po občih zakonskih pred« pisih aH kazenskega postopanja in to naj« več za dva člana. Namesto izločenih sodni* kov pridejo njihovi namestniki, pri katerih ni dopustna izločitev.
Te izločitve tee lahko izvrše na osnovi obrazložene pismene predstavke predložene predsedniku dotičnega disciplinskega sodi* šča najmanj tri dni pred sejo, ki se v nobe* nem slučaju ne odloži in prečita predsednik odločbo o izločitvi takoj v početku seje. Proti tej odločbi ni pritožbe in je izvršna.
Čl. 11. Samo disciplinska sodišča smejo sklepati o suspenziji ali odstranjenju obto* ženca od službene dolžnosti za čas preiska* ve in to takoj v roku treh dni po prejemu obtožbe in pritožbe obtoženca. Tudi po taki začasni odločbi sodišča se ne more obtoženemu vzeti cela plača ali vsi denarni prejemki — in se mu takoj vrnejo ustav* ljeni prejemki v slučaju oprostitve ali usta« vitve sodnega postopanja na temelju toza« devne dokončne odločbe. O zadržanih pre* jemkih vodi račun blagajna, pri kateri pre* jema obtoženi svoje prejemke in jih uprav* lja po izvršeni razsodbi sodišča v skladu z zakonom o državnem računovodstvu.
Proti odločbi o začasni odstranitvi od službe se lahko obtoženec pritoži na vr* hovno disciplinsko sodišče v roku osmih dni po prejemu ali priobčitvi tozadevne od* ločbe; če ni vložena pritožba v tem času, postane odločba izvršna po zakonu ali po zahtevi sodišča, ki je izdalo odločbo. Vr* hovno sodišče izreče svojo odločbo na pri* ziv kot izredno in nujno v roku treh dni po prejemu priziva in predmeta od dotičnega oblastnega sodišča; odločba vrhovnega sodi* šča je izvršna.
Čl. 12. Vsakdo, ki se čuti oškodovanega ima pravico tožiti učitelja(ico) neposredno ministrstvu prosvete ali oblastnemu pro* svetnemu inšpektorju, na čegar teritoriju je obtoženi.
Čl. 13. Glede sodbe je pristojno za ob* toženca v prvi vrsti ono oblastno disciplin« sko sodišče, na ikaterega teritoriju se je iz« vršilo dejanje, za katero se obtožuje ((čl. 4. te uredbe).
Čl. 14. Disciplinarni prestopki se pre* iskujejo: potom krajevnih prosvetnih orga* nov za stvari šolske prirode — za vse ostalo potom krajevnih političnih organov.
Čl. 15. Učitelje(ice), ki v službi ali prej oškodujejo svojo službeno dolžnost ali ugled svojega stanu, kakor predvideva činovniški
zakon posebno v zmislu čl. 89._99., 103. do
105. in 107., ter izvrše disciplinarni presto* pek, kaznujejo za nerednost starešine (čl. 2. te uredbe). Disciplinarni prestopki se ka* znujejo sledeče:
1.	z opominom;
2.	denarno kaznijo največ do 10% me« sečne osnovne in položajne plače;
3.	s premestitvijo s pravico ali brez pra« vice na povrnitev selitvenih stroškov. S to kazn-ijo se kaznujejo lahko tudi oni učite« lji(ice) — brez drugih pregreškov — ki ima« jo dve zaporedni slabi oceni letnega dela.
Čl. 16. Proti kazni po čl. 15. se lahko kaznovani pritoži v roku 8 dni ministru prosvete — ako pa je minister izrekel kazen, ni pritožbe ter je ministrova odločba iz« vršna.
Čl. 17. Disciplinarna učiteljska sodišča izrekajo za disciplinarne pregreške na pod« lagi čl. 165. čin. zak. sledeče kazni:
1.	ukor;
2.	zmanjšanje osnovne in položajne plače, največ za leto dni na ta način, da to znižanje plače v enem mesecu ne sme biti večje od 20%;
'3. upokojitev brez znižanja penzijskih prejemkov;
4.	upokojitev z znižanjem penzijskih prejemkov največ do 20% mesečno na ta način, da sme to znižanje trajati neko do« ločeno dobo, a največ 10 let;
5.	odpustitev iz službe z izgubo ali brez izgube — začasno ali stalno — vseh ali le nekih pripadajočih pravic v slučaju po« vratka v državno službo; kaznovani more izgubiti tudi pravico na penzijo, ako si je to Dravico pridobil.
Kazen ukora in zmanjšanja plače ima posledico tudi na ustavitev pravice do na« predovanja v višjo stopnjo plače, stanarine in višjo grupo za eno leto, a največ za tri leta; čas odredi disciplinarno sodišča.
Čl. 18. Kdor je prvič kaznovan z opo« minom, ukorom ali zmanjšanjem plače naj« več do treh mesecev, pa po tej kazni ni bil obtožen, niti disciplinarno kaznovan tri leta — se mu oprosti prvi prestopek in kajzen na ta način, da se od tedaj ne jemlje v ob« zir in to dejstvo nima vpliva na njegovo napredovanje, kompetenco po razpisu in v obče na njegovo nadaljnje službovanje.
Čl. 19. Pritožba proti razsodbi oblast« nega učiteljskega disciplinarnega sodišča se predloži onemu sodišču, ki je izreklo Tazsodbo in to v roku osmih dni po pri« občitvi obsojenemu. Oblastno učiteljsko di« sciplinarno sodišče je dolžno pritožbo z razsodbo in vsemi akti dostaviti vrhovne« mu disciplinskemu sodišču v roku treh dni po prejemu pritožbe.
Čl. 20. Poleg učiteljskih disciplinskih sodišč, more biti sojen(a) učitelj(ica) pri rednih državnih sodiščih. V slučaju, da jih sodišče obsodi na zapor do treh mesecev — izgube vse osebne prejemke za čas, ki ga morajo prebiti v zaporu; ako so obsojeni na de'j časa in za nečastna dejanja, bodo odpuščeni iz državne službe; ako imajo 15 let državne službe, se najprej odda- za« deva pristojnemu oblastnemu učiteljskemu disciplinskemu sodišču, da postopa v zvezi s čl. 131.—135. uradniškega zakona.
Čl. 21. Če je tožitelj privatnik, potem plača vse sodne stroške, ki so nastali vsled spora, če je obtoženec oproščen ali če se
Mariborski prosvetni oddelek je izdal sledeči odlok glede volitev v učiteljsko di« ■sciplinsko sodišče:
V smislu čl. 5., odst. 3. in čl. 26.» odst. 3. uredbe ministrstva prosveta O. N. br. 6021 z -dne 14. aprila 1927, ki se objavi v »Urad« nem listu« o disciplinskih sodiščih za uči« teljstvo osnovnih in meščanskih šol, odre« jam volitev zastopnikov učiteljstva, stro« kovnih drugov, iz vrst učiteljstva osnovnih in meščanskih šol.
I. Učiteljstvo osnovnih šol vsakega sre« za voli za svoj srez 2 strokovna druga v di* sciplinskem sodišču, učiteljstvo meščanskih šol pa za celo oblast 4 strokovne druge za celo oblast. Ta volitev se izvrši po stanju učiteljstva dne 1. maja 1927, in sicer vštevši v državni službi nameščene veroučitelje, učiteljice ženskih ročnih del, otroške vrtna« rice ter vse kontraktualne učitelje.
V to svrho dobi 1. maja t. 1. vsak učiteij kot volilec proti prejemnici uradno glasov« nico in uradni kuvert sreskega poglavarja s tamuradnim P. br. to zadevo in naslovom:
»Sreski poglavar prosvetni referat v......«
in pripombo: »Zaprto v roke referentu.« Glasovnico izpolni volilec na osnovnih šo« lah tako, da zapiše na njo ime in priimek, službeni položaj in službeni kraj dveh kan« didatov dotičnega sreza, ki sta nameščena na sedežu oblasti, t. j. v mestu Mariboru, brez vsake nadaljnje zabeležbe. Tako izpol« njeno glasovnico vtakne volilec v prej orne« njeno uradno kuverto, jo zalepi in izroči do 4. maja 1927 svojemu upravitelju. Ta od« pravi tako prejete glasovnice z imenikom volilcev podrejene mu šole s kratkim poro« čilom o številu volilcev oddanih praznih glasovnic in kuvert in številu prejetih za« prvih kuvert z glasovnicami. Glasovnic v odprtih kuvertah upravitelj ne sme sprejeti. Opozarjam na to, da mora biti izključeno, da bi se po kuverti dalo soditi, s katere šole je glasovnica došla, zato se kuverte ne smejo uradno žigosati, ne posamezne na pošti oddajati. Sreski poglavar zbira glasov« niče v zaprtih kuvertah ter odredi na dan 7. maja 1927 skrutinij, ki ga vrši komisija, se« stavljena iz sreskega šolskega nadzornika in dveh najstarejših nastavnikov z dveh naj«
ustavi proti njemu sodno postopanje; — v nasprotnem slučaju plača vse sodne stroške obsojenec.
Čl. 22. Vsako postopanje se mora kon« čati pri disciplinskih sodiščih v štirih mese« cih, t. j. od dneva prejema tožbe pri oblast« nem učiteljskem disciplinskem sodišču v roku dveh mesecev, a nato pri vrhovnem učiteljskem disciplinskem sodišču največ še enkrat toliko.
Čl. 23. Učiteljska disciplinska sodišča imajo svoje seje oziraje se na množino časa in v času, ki ga določi predsednik, računajoč na čl. 22. te uredbe.
Čl. 24. Pri oblastnih učiteljskih disci« plinskih sodiščih je sodba javna.
Obtoženec ali sporne stranke se pozo« vejo po zakonskih odredbah civilnega in kazenskega postopanja, toda razpravi ne morajo prisostvovati. Opravičila se ne sprej« mejo in nosijo sami posledice, ki nastajajo zaradi lastne ali branilčeve nenavzočnosti.
Čl. 25. Razsoja se z večino glasov in razsodbe se izdajo v smislu rednih sodnih določb.
Čl. 26. Prehodna naredba: Priznava se moč in veljavnost dosedanjih razsodb biv« ših raznih disciplinskih sodišč v zadevi uči« teljskih disciplinskih prestopkov v kralje« vini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem, da v kolikor jim manjka razsodba najvišjega disciplinarnega sodišča, naj se ta izreče po« tom vrhovnega disciplinarnega sodišča v prosvetnem ministrstvu.
Vse dosedanje nerešene zadeve pri ob« lastih preidejo v pristojnost novih -oblast« nih učiteljskih disciplinskih sodišč tako, da se čas ne pretrga, nego se nedovršene za« deve nadaljujejo pri teh sodiščih.
Po tej uredbi sestavljena disciplinarna razsodišča bodo veljavna do konca tega le« ta v smislu čl. 8. te uredbe. Strokovni tova« riši po čl. 5. za letošnje leto se izvolijo do 15. maja tega leta.
Čl. 27. Ta uredba stopi v veljavo 1. ma« ja t. 1. in ukazujem, da se od tega dne mora postopati samo po teh odredbah v slučaju disciplinarnih prestopkov od strani učite« ljev ali učiteljic v kraljevini Srbov, Hrva« tov in Slovencev.
S tem dnem preneha veljavnost vseh zakonskih odredb ali predpisov, kot tudi naredb izdanih na podlagi prvih, ki bi bile v nasprotstvu s to uredbo, kot: Zakon o narodnih šolah od 19. aprila 1904. leta raz« širjen tudi na Južno Srbijo, Vojvodino in Črno goro; predpisi predvideni po naredbi predsedništva Narodnega veča Slovenaca, Hrvata i Srba od 12. novembra 1918. leta za Hrvatsko; zakon za učitelje od 17. januarja 1870. leta, od 29. aprila 1873. leta in od 26. avgusta 1904. leta, ki so veljali za Slovenijo v poedinih njenih krajih; zakon od 29. de« cembra 1871. leta za Dalmacijo in naredbe deželne vlade od 29. oktobra 1912. leta za Bosno in Hercegovino.
Beograd, 15. aprila 1927.
Min. prosvete: Velja Vnkičevič 1. r.
bližjih šol. V smislu čl. 5., odst. 3. cit. ured« be funkcionarji pri skrutiniju nimajo pra* vice do dnevnice in ne na povrnitev potnih stroškov. Komisija mora najprej ugotoviti število glasovnic ter eventualno razliko med številom istih in številom učiteljstva dne 1. maja v zapisniku beležiti in pojasniti. Ako so med glasovnicami take, ki se jim na ku« verti pozna, da niso bile po predpisu od« dane, odloči komisija z večino glasov o njih veljavnosti ali neveljavnosti. Nato se otvo« rijo kuverte, izvzamejo glasovnice in prešte« jejo glasovi. Izid volitev se zabeleži v za« pisniku, ki se na licu mesta zaključi in pod« piše. Ves spis z. vsemi glasovnicami, sedaj praznimi kuvertami in imeniki volilcev na posameznih šolah in zapisnikom predloži sreski poglavar takoj prosvetnemu oddelku pri velikem županu.
II. Nastavniki mešč. šol prejmejo 1. ma« ja 1927 proti prejemnici glasovnico in urad« no kuverto označeno s tuk. P. br. 2003/1/27 od prosvetnega oddelka z naslovom: »Pro« svetnemu oddelku pri velikem županu ma« riborske oblasti v Mariboru« in pripombo: »Zaprto v roke referentu.« Te glasovnice se izpolnijo tako, kakor one na osnovnih šo« lah s to razliko, da se navedejo za meščan« ske šole 4 kandidatje za celo oblast. Gla« sovnice vsakega zavoda prevzame v zaprtih uradnih kuvertah ravnatelj ter jih z imeni« kom volilcev in kratkim poročilom, kakor gori, takoj predloži prosvetnemu oddelku pri velikem županu, kjer izvrši skrutinij ko« misija, sestavljena iz referenta za meščan« ske šole in dveh najstarejših nastavnikov meščanskih šol na sedežu oblasti dne 10. maja 1927 ob 10. uri.
Opozarjam na sledeče:
1.	Učne osebe, ki so 1. maja 1927 od« šotne zaradi bolezni ali drugih 'razlogov, imajo volilno pravico, kakor ostali tega dne na dotični šoli nameščeni nastavniki.
2.	Drugim zavodom prideljeni nastav« niki imajo volilno pravico na zavodu, kjer 1. maja 1927 dejansko služijo.
3.	Sreskim poglavarjem in drugim ura« dom prideljeni nastavniki nimajo pravice voliti zastopnika v učiteljsko disciplinsko
sodišče, ker ne vršijo šolske službe v ožjem pomenu besede, temveč upravno«uradniško.
4. Izvoljeni morejo biti le oni nastav« niki ali nastavnice, ki so nameščeni na se« dežu oblasti, t. j. v mestu Mariboru.
Prosvetni inšpektor: zanj
dr. Pečovnik s. r.
Ljubljanska oblast.
Prosvetni oddelek v Ljubljani je izdal glede načina volitev sledečo okrožnico:
S 1. majem 1927 stopi v veljavo nova Uredba Ministrstva prosvete o učiteljskih disciplinarnih sodiščih.
Po čl. 5., točka c te uredbe je član di« sciplinskega sodišča tudi en strokovni drug, ki ga voli vse učiteljstvo na ta način, da iz« bere učiteljstvo vsakega sreza dva kandi« data, ki pa morata biti nameščena na stal« nem mestu v Ljubljani. Od teh izbere Mi« nister prosvete polovico za sodnike. Za pretres vsakega disciplinarnega slučaja se iz teh z žrebom določi sodnik — strokovni drug.
Da se te volitve izvrše v smislu Uredbe določam:
1. Pravico voliti imajo vsi učitelji(ice) državnih in zasebnih osnovnih in meščan« skih šol, gluhonemnice in vadnic, verouči« telji in učiteljice ženskih ročnih del na stal« nih mestih, vrtnarice (zabavilje), začasni učitelji(ice), dnevničarji in kontraktualni učitelji(ice), ako ni v njihovi pogodbi dru« gače določeno.
Razpisane so volitve strokovnih tova« rišev v učiteljska disciplinska sodišča. Zal so razpisane tako na naglo, da poverjeni« štvo ni moglo sklicati seje širjega sosveta za postavitev kandidatov. Zaradi tega je ožji sosvet moral sam po lastni uvidevnosti in kolikor se je dalo previdnosti postaviti kandidate, in sicer:
LJUBLJANSKA OBLAST:
1.	Ljubljana mesto: Ambrožič Josip,
učitelj v Ljubljani. Hočevar Maks, ravnatelj v Ljubljani.
2.	Brežice: za sodna okraja Brežice in Sevnico, z občinama Vel. Kamen in Mrčna sela iz kozj. sodn. okr.: Šeme Anton, učit. v Ljubljani. Erbežnik Ivan, strokovni učitelj v Ljubljani.
3.	Črnomelj: za sodni okraj Črnomelj in Metliko: Skulj Andrej, oblastni nadzornik za šol. vrtove v Ljubljani. Rado Grum, učit. v Ljubljani.
4.	Kamnik: za sodna okraja Brdo in Kamnik brez občine Motnik, Trojane in Špi« talič: Petrovec Ciril, učitelj v Ljubljani. Tavčar Ivan, učitelj v Ljubljani.
5.	Kastav: Pristovšek Fran, šol. upra« vitel j v LjuJbljani. Jedrlinič Tomo, učitelj v Ljubljani.
6.	Kočevje: za sodne okraje Kočevje, Ribnico in Vel. Lašče: Puhar Karel, str. uč. v Ljubljani. Dragan Anton, str. učitelj v Ljubljani.
7.	Kranj: za sodne okraje Kranj,. Škof j a Loka in Tržič: Mlekuž Vekoslav, učitelj v Ljubljani. Novak Alojzij, ravnatelj v Ljub« ljani.
8.	Krško: za sodni okraj Krško: Grčar Tit, šol. upravitelj na Barju. Lavrič Pavel, učitelj v Ljubljani.
9.	Laško: razen občine Sv. Rupert: Pavlica Ulrik, učitelj v Ljubljani. Dimnik Ivan, šol. upravitelj v Ljubljani.
10.	Litija: za sodna okraja Litija in Višnja gora: Polak Janko, šol. upravitelj v Ljubljani. Mazi Vilko, str. učitelj v Ljub« ljani.
11.	Ljubljana okolica: za sodna okraja Ljubljana in Vrhnika: Potočnik Alojzij, uč. v Ljubljani. Repovš Mirko, šol. upravitelj v Ljubljani.
12.	Logatec: za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknico: Legat Stanislav, šol. upra« vitelj v Ljubljani, Kobal Josip, str. učitelj v Ljubljani.
13.	Novo mesto: za sodna okraja Novo mesto in Trebnje: Marok Alojzij, učitelj v Ljubljani. Skulj Franc, sr. šol. referent v Ljubljani.
14.	Radovljica: za sodni okraj Radov« ljica: Kocijančič Ivan, učitelj v Ljubljani. Dermelj Mirko, str. učitelj v Ljubljani.
MARIBORSKA OBLAST:
1.	Maribor levi breg: Alt Aleksander, šol. upravitelj. Tomažič«Skrlec Marija, uči« teljica. Oba v Mariboru.
2.	Maribor desni breg: Grčar Viktor,
šolski upravitelj. Juvančič Olga, učiteljica. Oba v Mariboru.
—	Zaradi objav predpisov o novi disci« plinski uredbi je moralo zelo mnogo dru« gega gradiva izpasti iz današnje številke, kar naj blagovolijo gg. dopisniki upoštevati. — Uredništvo.
—	Skrutinij za volitve v disciplinsko komisijo v ljubljanski oblasti. Od mero« dajne strani smo prejeli obvestilo, da se bo tudi v ljubljanski oblasti vršil skrutinij sicer pri prosvetnem oddelku, a po srezih. Da bo zajamčena popolna tajnost se izvrši najprej sortiranje kuvert po srezih, potem bodo
2.	Vsak volilec voli dva kandidata.
3.	Kandidati so vsi na stalnih mestih osnovnih in meščanskih šol, vadnic in glu« honemnice v Ljubljani nameščeni učitelji in veroučitelji, katerih imenik je dkrožnici priložen.
4.	Volitve naj se vrše na sledeči način:
Voditelj šole vroči takoj, ko prejme to
okrožnico, vsakemu ob času volitev na nje« govi šoli službo vršečemu volilnemu opra« vičencu prazno glasovnico (osmerka pole) in s šolsko štampiljko opremljeno prazno kuverto. Obenem mu da na vpogled imenik kandidatov, da si more volilec svoja dva kandidata izbrati.
Drugi dan ob določenem času prineso vsi volilci svoje izpolnjene glasovnice v za« prti kuverti istočasno voditelju. Voditelj napiše kratko izjavo, da so se volitve v redu izvršile. To izjavo podpišejo vsi vo« lilci. Nato vloži voditelj vpričo volilcev iz« javo in kuverte z glasovnicami v uradno kuverto, ki jo takoj zalepi in v spremstvu enega od volilcev izbranega spremljevalca priporočeno odda na pošto z naslovom na Prosvetnega inšpektorja v Ljubljani. Na šolah, kjer je le en volilec, se da v uradno kuverto samo glasovnico. Na glasovnice, ki bi bile oddane po 7. maju, se ne bo mogoče ozirati.
Prosvetni inšpektor bo smatral za izvo« ljene one kandidate (28 po številu), ki bodo od vseh oddanih glasov dobili zaporedoma največ.
Prosvetni inšpektor: dr. Capuder s. r.
3.	Dravograd s sedežem v Prevaljah: za sodna okraja Marenberg in Guštanj: Ravter Mirko, učitelj. Vrabl«Velnar Marija, učite« ljica. Oba v Mariboru.
4.	Slovenjgradec: za sodna okraja Slo« venjgradec in Šoštanj brez občineK Šmartno ob Paki in s Sp. Doličem in Kozjakom iz konjiškega sod. okraja: Vomer Ivan, učitelj. Ribarič Zora, učiteljica. Oba v Mariboru.
5.	Konjice: za sodni okraj Konjice brez občin Sp. Doliča in Kozjaka: Skala Anton, šol. upravitelj. Burnik Alojzija, učiteljica. Oba v Mariboru.
6.	Celje: za sodna okraja Celje in Vran« sko, občina Sv. Rupert iz laškega sod. okr. in občine Motnik, Trojane in Spitalič iz kamniškega sod. okraja: Petrič Franja, uči« teljica. Rebolj Franja, učiteljica. Obe v Ma« riboru.
7.	Ptuj: za sodna okraja Ormož in Ptuj brez občine Stoperce: Kožuh Mirko, šolski upravitelj. Milčinski Angela, šol. upravite« ljica. Oba v Mariboru.
8.	Ljutomer: za sodna okraja Gor. Rad« gona in Ljutomer z Apaško kotlino: Kar« ničnik Hinko, učitelj. Dimnik«Kersnik Vida, učiteljica. Oba v Mariboru.
9.	Murska Sobota: za sodni okraj M. Sobota: Kutin Josip, učitelj. Škof=Kavčič Franja, učiteljica. Oba v Mariboru.
10.	Gornjigrad: za sodni okraj Gornji« grad in občino Šmartno ob Paki iz sod. okr. šoštanjskega: Ipavec Vojeslav, učitelj. Vobič Amalija, šol. upraviteljica. Oba v Mariboru..
11.	Šmarje: za sodne okraje Šmarje, Ro* gatec in Kozje brez občin Mrčnega sela irt Vel. Kamna in z občino Stoprce iz ptujskega sod. okraja: Robnik Ivan, učitelj. Jan«Peč« nik Irena, učiteljica. Oba v Mariboru.
12.	Dol. Lendava: za sodni okraj Dol. Lendava: Samec Janko, učitelj. Vinšek Dora, učiteljica. Oba v Mariboru.
Ker smatramo, da je UJU edina sta» novska organizacija, ki je upravičena na« stopati kot predstavnica celega stanu in ker stoji organizacija na stališču, da morajo njeni člani vedno čuvati interese celega sta« nu in nele članstva, je s tem dano dovolj garancije za objektivnost njenih zastopni« kov na vse strani tudi v disciplinski komi« siji.
Da ne bo zmede in da izvolimo zadost« no število kandidatov, naj člani upoštevajo gornjo listo. Za ljubljansko oblast moramo izvoliti 28 kandidatov, za mariborsko pa 24 kandidatov, zato smo primorani poraz« deliti kandidate na posamezne sreze, ker je izbira itak omejena le na dve mesti.
Pokažimo svojo discipliniranost lin s tem moč organizacije vnanjemu svetu!
Poverjeništvo UJU pa obsoja nedo« statke ozkomejnih odredb, je pa mnenja, da se vkljub temu učiteljstvo ne sme izolirati z abstinenco in pasivnostjo. Končno odlo« čitev glede taktike za bodoče volitve pa prepušča prihodnjemu delegacijskemu zbo« rovanju.
Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva Poverjeništvo Ljubljana.
vzete iz kuvert glasovnice ter oddane po srezih v žare in nato bo šele ugotovljen rezultat glasov. Šolski upravitelji se morajo točno držati predpisa.
— Damoklejev meč visi nad napred« nim učiteljstvom v obliki § 71. piše »Edin« stvo«. Na vsak način se jim hoče prega« njanj, ker sicer nimajo kaj kričati. Niso zadovoljni, da so preganjanja prejenjala in jih poverjeništvo UJU ustavlja, kolikor nekateri prenapeti ljudje sami vanje ne si« lijo in jim za to ne dajejo poguma drugi.
Odlok o razpisu volitev učiteljskih strokovnih tovarišev v oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče v Mariboru in Ljubljani.
Mariborska oblast.
Poziv vsem članom in članicam UJU — poverjeništvo Ljubljana.
Splošne vesti.


JtevJ^
Ti se pa varno skrivajo za hrbtom ured* nika »Edinstva«, a so preveč medvedje na* ravi, da bi jih ne videli. Ko bodo razne disciplinske in sodne razprave končane, bomo tudi povedali, kdo je obesa »Damo« klejev meč« nad napredno uciteljstvo in kdo »obremenjuje svojo vest z veliko od* govornostjo«, ker tira mlade ljudi v lastno nesrečo. Damoklejev meč bi ze zdavnej pa* del iznad glav učiteljskega stanu, ce bi se uciteljstvo navajalo k strpnosti mesto k nestrpnosti, k toleranci mesto k tanatizmu, k smotrenemu strokovnemu in nacionalne* mu delu mesto k petelinjenju in če bi se učiteljski stan navajal k strnjenosti, k sta* novski slogi in pravemu tovarištvu s prav vsakim poštenim učiteljem, namesto da se v znamenju »edinstva« seje in ustvarja raz* dor. Boj je med dvema strujama: med prvo, to je naša, ki hoče strnjen ves naš stan in drugo, ki se ji hoče razdora in razdvojeno* sti, po geslu »divide et impera«, da bi zopet vladali, učiteljski stan pa da bi zopet trpel in v medsebojnem stanovskem boju po* zabijal na važnejšo svojo kulturno in na* cionalno nalogo.
_ V oblastno ocenjevalno komisijo za
mariborsko oblast je bil izvoljen tovariš G r č a r , namestnikom pa tov. Kožuh. Zanimivo je, da se je volilo dvakrat. Prvič sta dobila Grčar in Lukman vsak po 6 gla* sov. Drugič istotako in je odločil žreb za Grčarja.
—	Urednik »Edinstva« in šolski nad* zorniki. »Edinstvo« je prineslo sledečo no* tico: »Ako bodo pa kateri spisi izginili, kar se že" tudi dogaja, je zadeva za referenta (oblastnega ali sreskega) še bolj sumljiva in bo treba dotičnika še trše prijeti.« — Kaj pravijo k temu sreski šolski referenti in oba oblastna šolska nadzornika? »Edin* stvo« še ni povedalo, kateri nadzorniki so to!
—	Zopet naučna ekskurzija. Gojenke IV. letnika ženskega učiteljišča v Somboru so sklenile napraviti 14*dnevno naučno po* tovanje. Njih glavni cilj je bila Slovenija. Iz Sombora so se odpeljale 16. aprila t. 1., si ogledale Zagreb, Sušak, Crikvenico in Karlovec. Dne 21. aprila popoldne so do* spele pod vodstvom direktorja g. B e r i č a, profesorjev gg. N i k o 1 i č a in S t r a t m i * r o v i č a in gdč. Drakuličeve in Le* t i č e v e v Ljubljano. Na postaji so izlet* nike pozdravili zastopniki UJU. — pover* jeništvo Ljubljana in direktor ženskega uči* teljišča g. dr. Orel. Takoj po sprejemu so prejeli natančen program, po katerem naj si ogledajo najvažnejše znamenitosti Ljublja* ne in njene bližnje okolice. Pri ogledovanju so jih spremljale njih tovarišice«maturant« ke tukajšnjega ženskega učiteljišča in me* njaje tovariši iz poverjeništva. Poleg več zavodov, šol, cerkva, spomenikov in drugih javnih poslopij so si ogledali izletniki so* kolski dom »Tabor«, pravoslavno kapelico, žensko učiteljišče, pomožno šolo za slabo nadarjeno deco, si ogledale s posebnim za* nimanjem tehniško srednjo šolo, zlasti od* delke za vezenje, šivanje in krojenje, osred* nji zavod za žensko domačo obrt, kjer so občudovale krasne izdelke ženskih ročnih del. Mnogo zanimivosti sta jima nudila mu* zej in Jakopičev paviljon. Obiskale so tudi Učiteljsko tiskarno in gospodinjsko šolo v »Mladiki«. Zelo jim je ugajal tivolski park. S stolpa na ljubljanskem gradu so imele krasen razgled na mesto, njegovo bližnjo in daljno okolico. Pogorja in naši gorski veli* kani, ki so jih v šoli iskale in kazale le na zemljevidu, so stopili tu živo prednje v vsej svoji veličini. V duhu so zrle za njimi tisoče bratov in sestra, ki nestrpno čakajo prihoda kralja Matjaža. Le težko so se ločile od divnega razgleda in odšle v mesto. Iz Ljub* ljane so obiskali izletniki biser Slovenije — prekrasni naš Bled. Spremljale so jih neka* tere ljubljanske maturantke. Ob povratku niso mogli popisati svojih globokih vtisov,
VI le nanj naPravil Bled in Gorenjsko sploh. Kako globoko in neizbrisno se jim je vse to vtisnilo v spomin in kakšni občutki so jih navdali pri nas, so pokazali vsi go* vorniki v nedeljo zvečer na poslovilnem ve* ceru V vrtnem salonu pri Košaku se je zbralo lepo število ljubljanskega učiteljstva m nekaj naših gojenk, da se poslove od svojih tovarišev in tovarišic. V prijetnem in veselem razpoloženju, ob navdušenih bese* dah, prekipevajočih polne domovinske lju» bežni, ob petju himen, narodnih srbskih in slovenskih pesmi, ob plesanju kola, so po*
Sij c I™ T65-""6 Ure in se bližal čas
rektor c ^tanek m večer je zaključil di* rektor g. Benc z zahvalo vsem, ki so kakor* Kpli pripomogli izletnikom do prijetnega bivanja med brati Slovenci, zagotavljajoč da j,m ostanejo dnevi obiska v Sloveniji' zlasti v Ljubljani, v neizbrisnem spoS'
' k- «š jeuprejel iz Ljubljane pred odhodom ,z Sombora, glaseče se »Vse v
redu. Upamo, da boste odnesli iz Slovenije najlepše spomine«, se je docela uresničilo. Izletniki so se odpeljali 25. aprila z jutranjim vlakom, da obiščejo še Celje, Maribor' Ptuj in Čakovec. Pri odhodu so se ponovno poslovili od njih zastopniki poverjeništva direktor dr. Orel in nekatere učiteljiščnice Omenimo naj še, da je gdč. Avsec, gojenka IV. letnika, v imenu svojih ljubljanskih so* učenk želela v nedeljo zjutraj svojim so* vrstnicam »Sretan Uskrs« ter podarila vsaki Jep rdeč nagelj. Prenočevale so deloma v invalidskem domu, deloma v gluhonemnici Prav udobno. Z dobro in ceno hrano pa jim Je postregel g. K o š a k.
-— Knjige za rokotvorni pouk. Ravnatelj f*- i\o v a k bo izdal serijo knjižic za- roko* tvorni pouk na naših šolah. Prvi zvezek, ki oosega navodila in vzorce za dela iz ilovice, peska m papirja, bo izšel med letošnjimi velikimi počitnicami. Cena bo 30—40 Din
—	V drugem zvezku bo obdelano lepenkar* stvo. v tretjem pletarstvo, v četrtem razna dela iz lesa in kovine, v petem pa razne krasilne tehnike.
_ Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 7.
in 8. maja. Začetek 7. maja ob 9. uri v Glas* beni Matici. Koncert v Trbovljah se vrši 22. maja, zato je dolžnost vsakogar, da se tečaja udeleži. Pošljite pravočasno^ prijave za hrano in stanovanje.	Tajnik. .
_ P. n. šolskim upraviteljem in organi*
stom na znanje! Od muzikalnega delca »Štiri cerkvene pesmi za šolar* s k e sv. maše« (dvoglasno z orglami), ki sem ga izdal podpisanec leta 1913. v 1000 izvodih, mi je ostalo še kakih 70 iztisov. Te izvode prepustim sedaj — dokler je še kaj zaloge — p. n. šolam, oziroma organistom brezplačno proti povrnitvi poštnih stroškov (1 Din v znamkah). Izmed pesmi ugaja tako po besedilu kakor po napevu zlasti »Marijina pesem otrok«, ki je še po« sebno primerna za mesec majnik. — Sredi* šče ob Dravi. — Anton Kosi, šolski upra* vitelj ^ pok.
—	Usposobljenostni izpiti v Mariboru bodo te dni končani. Pričeli so takoj po Veliki noči ter se je priglasilo 43 učiteljev(ic). Go* tovo je bilo zelo umestno, da so se začeli ti izpiti — navadno so se vršili meseca maja
—	letos tako zgodaj. S tem je bilo ustre* ženo šolam in udeležencem, ker so se zlasti o velikonočnih počitnicah pripravljali ter takoj odšli k izpitom. Pač pa se je letos upeljal pri izpraševalni komisiji nov pošto* pek, katerega ne moremo odobravati. Dasi šteje izpraševalna komisija 19 članov s 3 podpredsedniki, da je omogočeno sestaviti več sekcij in delo čimpreje dovršiti, sta se sestavili samo 2 in se bode porabilo torej vsaj še enkrat toliko časa. To pa ni vseeno ne za zavod, kjer se izpiti vrše, ne za šole. katere so radi udeležencev prizadete, niti ne za udeležence same, ki jim narastejo vsled daljšega bivanja stroški. Tudi ni v smislu tozadevnih zakonov in naredb, ki jasno zahtevajo, da se ti izpiti završe čirn preje iz gori omenjenih razlogov. — Čudno je tudi, da je komisijo tvorilo samo moško učiteljišče brez članov ženskega učiteljišča in zastopnikov prosvetne oblasti, ki imajo poleg zakonite pravice gotovo tudi službeni interes pri teh izpitih. Izpustilo se je celo priznano avtoriteto na osnovnem šolskem polju g. Senkoviča. Kakšni motivi so neki vodili merodajne faktorje do tekega pošto* panja?
—	Članom novomeškega sreskega dru* štva! Na vabilo belokranjskega učiteljskega društva se udeležimo 14. maja skupnega zborovanja s karlovaškim in jastrebarskim učiteljskim društvom v Metliki. Po sklepu zadnjega zborovanja se je te dni odposlala na vse šole »Priglasnica«, ki naj jo izpol* nijo vsi člani onih šol, ki se udeleže tega skupnega zborovanja štirih učiteljskih dru» štev. Priglasnica naj se sigurno dopošlje na moj naslov (Viktor Pirnat, učitelj, Novo mesto) do incl. 4. maja. Na poznejše pri* jave se ne bomo mogli ozirati, ker moramo tudi mi pravočasno javiti potrebno Metliki. Vabim vse tovariše(ice), da pohite na ma* nifestacijo naše misli v cvetočo Belo Kra* jino. Nihče naj ne izostane! Ker so zveze od zunaj zelo neprikladne, bi bilo primerno, ako pridete tovariši(ice) od oddaljenih kra* jev že na predvečer v Novo mesto. Deset poljskih postelj (brez odeje) bi dal jaz na razpolago v šoli. Ako kdo na to reflektira, naj to naznači na priglasnici. Če bo kdo prenočeval v Novem mestu privatno, ni treba javiti, da ne bo zmed, ako pa želi kdo v Metliki prenočevati (13. maja), naj isto* tako označi v priglasnici, da javimo to Met* liki in ne boste potem na cesti. Odhod iz Novega mesta zjutrja ob %5. uri, zajtrk v Metliki (kakršnega želite, javite!), kosilo skupno v »Narodnem domu« (25 Din). Sku« pen obed je v tovariškem in stanovskem oziru eminentnega pomena, zato dijeta ali nedijeta — vsi vkup. Javite pa to! Pripom* nim, da mora vsak priglašenec povrniti stroške zase tudi, ako se ne bi udeležil zbo* rovanja. Ne gre drugače, ker se mora doli vse pripraviti. S svojim podpisom to garan* tirate. Torej javite se mi do 4. in na svide* nje 14. maja! Čast našega društva zahteva, da smo čim številneje zastopani. — V. Pir« nat, predsednik.
-— Uciteljstvo in zatiranje rjavega hro« šča. Prosvetni inšpektor je izdal okrožnico, v kateri naroča učiteljstvu, da opozarja učence, da pomagajo zatirati rjavega hro* šča. Učenci naj sodelujejo pri zatiranju te* ga škodljivca pod vodstvom svojih razred* nikov. V okrožnici je tudi navodilo, ¡kako se pokončuje in nato uporablja rjave hro* šče kot gnojilo, ali pa za hrano prašičev. . — Materinski dan bo dne 14. maja. Ta dan naj se po nalogu prosvetnega inspek* torja porabi ena ura učnega jezika v to, da se zbudi v mladih srcih dolžno spoštovanje do matere sploh. V tej uri naj bi se dekla« mirala kaka prikladna pesem ali čitala po« vest.
—	Izplačevanje neporavnanih selitvenih računov in osebnih izdatkov na podlagi po* botnic se ne more vršiti, dokler ne otvori prosvetno ministrstvo zadevnega kredita.
—	Šolskim upraviteljstvom sporoča Ju* goslovenska Matica, da ji je prva naklada razglednic za otroke, ki so prispevali k zbirki pirhov, že pošla. Druga, večja nakla* da trenotno pa še ni dotiskana, kar pa se bo zgodilo še tekom tega tedna, nakar se Jim zahtevane razglednice takoj pošljejo.
~~ III- književna tombola Jugosloven« ske Matice. Pokrajinskemu odboru Jugo« slovenske Matice v Ljubljani je bilo vposla« nih do 25. t. m. šest tombolskih tablic, ki so zadele tombolo V smislu razpisa se je vršilo za dobitke in vrstni red še ožje žre«
banje, ki je izpadlo sledeče: Prva tombola: Ivanka Čokova, Ljubljana; druga tombola: Anton Mrkun, župnik, Homec p. Radom« ije; tretja tombola: Franjo Zupančič, Selo pri Ljubljani; četrta tombola: Vinko Sire, Ljubljana; peta tombola: Olga Očko, Ruše pri Mariboru. S tem je igra za III. književno tombolo končana in Jugoslovenska Matica se vsem, ki so pri njej sodelovali z razpe« čavanjem in nakupom tablic, najiskreneje zahvaljuje. Seveda ni bila tudi pri tej igri vsakomur sreča mila; ima pa naj zavest, da je z nakupom tombolskih tablic podprl Ju« goslovensko Matico, odnosno svoje neosvo« bojene brate.
—	Članom učiteljskega društva za ma« riborski šolski okraj: Tov. pevci in pevke so vabljeni eno uro pred prihodnjim zbo« rovanjem, torej ob 9. uri v malo dvorano »Narodnega doma« k pevski vaji. Pevajoča spomlad naj nas strne zopet v pevajočo, to« variško družbo, zato na najštevilnejše svidenje pri pevski vaji. — M. V. — Tov. šol* ski upravitelji, ki imajo morda dogotovlje* ne osnutke okvirnih uč. načrtov svojih šol, naj prinesejo iste k zborovanju seboj. — Za pevski odsek: M. V.
—	Podeželskim tovarišem! Kmetijska družba za Slovenijo mi je poverila za svojo jubilejno razstavo, ki jo priredi letos sep« tembra na ljubljanskem velesejmu odsek za domače obrti. V program sem vzel tudi iz* delke kmets^e šol. dece. Po raznih šolah sem videl razne lične izdelke, ki kažejo po eni strani vso naivnost otroške duše, po drugi strani pa nam odkrivajo nadarjenost raznih otrok, ki bi postali prav lahko dobri obrt« niki. Obračam se do tistih idealnih tovari« šev, ki hočejo nekaj žrtvovati. Pošiljajo naj do 'konca julija otroške izdelke na naslov Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Vsak posamezni komad naj bo opremljen z etiketo šolskega upraviteljstva in z etiketo učenca. Na tej etiketi naj bo označena tudi cena izdelka. Pošiljatvi naj bo pridejan seznam predmetov. Kar se ne bo prodalo, se pokloni etnografskemu muzeju v Ljub« ljani. Prepričan sem, da se bodo dale te igračke vnovčiti. Da se izognemo stroškom, pozivam v prvi vrsti tovariše iz ljubljanske okolice, da pošljejo po znanih voznikih robo Kmetijski družbi. Mogoče bi kdo celo poskrbel, da dobimo kakega dečka ali več na razstavišče, ki bi tam delali. Tovariši, ki delujete pri okoliških podružnicah Kmetij* ske družbe, skušajte zainteresirati odbore za to razstavo in ne bo Vam žal dela, ker bo ta del razstave zelo občudovan. Tovariši, ki so pripravljeni sodelovati, naj mi blago« volijo sporočiti to čimprej, da. vem rezer« virati prostor na razstavišču. — Tov. po« zdrav: Božo Račič, Ljubljana, Turjaški trg 4.
—	Pred vojno je pri nas vsaka gospo« dinja kuhala rženo kavo bodisi samo ali kot pridatek. Danes jo lahko zopet upo« rablja, ker dobi v vsaki trgovini pravo ŽIKO, ki nudi po izjavi zdravnikov naj« primernejši zajutrek za otroke in odrasle.
Mešcanskošolski vestnik.
—m Društveno sodelovanje meščansko« šolske mladine. Učenci(ke) meščanskih šol smejo biti po odloku prosvetnega ministra člani Podmladka rdečega križa. Člani dru« gih društev smejo biti le, če so ista po pri« stojnih oblastih dovoljena — a to tudi le tedaj, če imajo v šoli dober uspeh. Poleg Pomladka Rdečega Križa smejo biti člani samo še enega društva. Strogo pa je zabra« njeno mešcanskošolski mladini sodelovanje v nogometnih društvih. Razredniki in rav« natelji morajo paziti, da se učenci držijo teh odredb.
Srednješolski vestnik.
—sr Komisije za polaganje profesorskih izpitov v Ljubljani so imenovane za šolska leta 1926./27. do 1928./29. V te komisije so imenovani naši najboljši univerzitetni in srednješolski profesorji.
—sr Geometrija za nižje razrede sred« njih šol, ki jo je spisal Josip Mazi, se sme uporabljati po naredbi prosvetnega ministra kot začasna učna knjiga toliko časa, dokler se ne izvrši definitivna revizija vseh učnih knjig.
Učiteliski pravnik.
—§ Izplačilo podpor vdovam po čl. 124. uradniškega zakona. »Naš Glas« od 20. t. m. štev. 11. objavlja pod gornjim naslovom nastopno: »V proračunu za leto 1926./27. je bilo pri partiji 48 predvidenega kredita za vso državo 200.000 Din, in to za izplačilo prejemkov siromašnim preostalim po umrlih državnih nameščencih (čl. 124. urad. zak.). Ta kredit je bil docela izčrpan že koj za« četkom budžeta. Po predlogu Glavnega Sa« veza in po prizadevanju njenega predsed* nika g. dr. M. Jovanoviča, ki je sam šef gen. dir. drž. računovodstva, ki nakazuje te podpore, je privolil g. finančni minister, da se poveča predvidena vsota na 2,100.000 Din. Javljamo nadalje tudi vest, da je kredit za Slovenijo že otvorjen. Ta kredit znaša ne* kaj preko 438.000 Din. Kakor izvemo, je ministrstvo že naročilo, da se morajo pla* čilni nalogi za izplačilo teh podpor brezpo* gojno napraviti do konca marca t. 1.« — Učiteljske vdove (sirote), katerim je bila nakazana vdovnina (sirotnina) po 1. okto* bru 1923, a jim je bila izplačana z ozirom na čl. 124. urad. zakona le enomesečna po* kojnikova plača kot pogrebnina in ne tudi dvomesečna podpora, naj takoj zaprosijo za nakazilo te podpore, če že niso vložile po« sebne prošnje za dvomesečno podporo. — Prošnji je priložiti overovljen prepis reše*
nja (dekreta) o odmerjeni vdovnini (sirot* nini) in ubožno izpričevalo, ki mora nositi uradno spisovno številko urada, ki je izdalo to listino ter potrdilo davčne oblasti o imo* vinskem stanju po čl. 128. urad. zakona kolka prosto. — Prošnjo je nasloviti na mi* nistrstvo financ, ki v smislu čl. 41. finan* čnega zakona dovoljuje dvomesečne pod* pore in pošlje prošnjo pristojnemu velike* mu županu, da jo predloži ministrstvu pro* svete v pristojno poslovanje.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Člana* rina in darila od 1. marca do 15. aprila 1927: »Učit. tiskarna« v Ljubljani od prodanih šolskih zvezkov 2678'90 Din; ga. Marica Strnad*Cizerlj v Mariboru 5 izvodov »Rde* čih nagelčkov« a 20 Din; učiteljsko društvo za ormoški okraj namestu venca na grob pok. okr. šol. nadz. g. Matije Herica 111 Din; isto društvo (zbirka pri društv. zboro« vanju) namestu venca na grob pok. ravn. moškega učiteljišča v Mariboru g. Matije Pirca 130 Din; g. Pavel Flere, referent za O. N. v Beogradu 300 Din; Gornjegrajsko uči« teljsko društvo 320 Din; Posojilnica v Ma> riboru 3000 Din; uciteljstvo II. deške osn. šole v Mariboru 35 Din; osnovna šola Slo« venjgradec 40 Din; Zacherl Franjo, Ljuto* mer 50 Din; Rataj Štefan, Razbor 5 Din; osnovna šola Št, IIj pod Turjakom 20 Din; osnovna šola Dolič*Mislinje 15 Din; osnov* na šola Šmartin pri Slovenjgradcu 30 Din; upokojeno uciteljstvo v Mariboru 30 Din; Anton Kutin v Mariboru 20 Din. Vsem da* rovalcem iskrena hvala! — Prejemki iz go« spodarskih podjetij od 1. marca do 15. apri« la 1927: »Šola v nebesih« 186 Din; »Prek« murske pravljice« 78'75 Din; Zemljevidi 3828-50 Din; Grb 5954*32 Din; skupaj 10.047-57 Din. — V Mariboru, dne 22. aprila 1927. — M. Kožuh, blagajnik.
Vestnik upokojencev.
MARIBORSKI KROŽEK UPOKOJENEGA UČITELJSTVA.
Pred vojno je slovel kot mesto upoko« jencev Gradec. Vse pa kaže, da ga bode vsaj v tem oziru v polni meri nadomestil za slovenski del Štajerske sedaj Maribor, ki je po svoji legi in milem podnebju kakor na« lašč ustvarjen za to. Maribor ni prevelik ter ne divja po njem velikomestni promet. Vendar je pa velik zadosti, da nudi dovolj razvedrila in tudi duševnega užitka tiste« mu, ki ga hoče in išče. Nad vse ugoden pa je krasen in prostoren mestni park, ki ima še to prednost od parkov po drugih mestih, da se nahaja takorekoč sredi mesta in ven« dar že zunaj.
Zato ni čuda, da se je v Mariboru po preobratu naselilo upokojencev prav lepo število. Seveda pa bi bilo to število danes še izdatno večje, ko bi ne bilo največje ovire, t. j. stanovanjske bede.
Izmed vseh različnih stanov upokojen« cev pa je menda največje število učitelj« stva. Sedaj jih je v Mariboru in bližnji oko« lici blizu 60. In najlepše je to, da ti naši veterani in veteranke goje še vedno med seboj tovarištvo v tako izdatni meri, kakor noben drug stan.
To je tudi ena izmed značilnih potez naše starejše generacije. Pravo tovarištvo jim ni bilo ravno na jeziku, ampak se je usidralo v njihove duše tako globoko, da ga ne morejo pogrešati niti kot upokojenci. Ali pride naša mlajša generacija tudi kedaj do te stopnje?
Mariborski krožek upokojenega učitelj« stva so ustanovili že leta 1922. meseca oktobra — torej obhaja letos svojo petlet* nico — tovariši Pavelšek, Podobnik in F a r č n i k. Od tedaj se shajajo vsak četrtek po prvem pozimi v mestu, poleti pa pohite tudi ven v bližnjo okolico. Pri ku* piči vina obujajo svoje spomine iz pretek« losti ter tožijo o nadlogah sedanjosti. Se* veda pa nastane često tudi v resnem delu marsikak vesel intermezzo, ko se kdo spomni in pripoveduje kak humorističen dogodek iz svojega življenja. Sedaj n. pr. se pečajo že nad pol leta pri vsakem se« Stanku s smrtjo in pogrebi. Štejejo si nam* reč v svojo dolžnost, da se vsak udeleži — ako mu le pripušča zdravje — pogreba bo* disi upokojenega ali pa aktivnega tovariša« (ice). Pri pogrebu soustanovnika krožka tov. P a v e 1 š k a meseca oktobra pa so namreč opazili, da jih ne podpira maribor« sko aktivno uciteljstvo tako kakor so pri« čakovali. Zagrebli so ga brez poslovilne nagrobnice, kakor tudi pozneje tovarišico Koprivovo ter tovariša U n g e r j a in Herica. In to bol razgrebajo že nad pol leta. Mislimo pa in upamo, da bode mari« borsko aktivno uciteljstvo vendarle na« pram veteranom našega stanu storilo svojo tovariško dolžnost. Ako sodeluje pri po« grebnicah ob smrti kakega velikaša, kjer je zunanji sijaj in pomp, bilo bi treba le mal« ce dobre volje, da bi sodelovalo tudi pri skromnem pogrebu svojega tovariša, pa če prav je ta že upokojen.
Teh mesečnih sestankov se udeležuje vsakokrat okrog 30 tovarišev in tovarišic. Posebno pa je treba omeniti, da ga redno poseča prav lepo število tovarišic upoko« jenk. Navadno je tudi par aktivnih hospi« tantov zraven. Sestanke vodi »poslovodeči« podpredsednik tov. F a r č n i k , ker pred« sednika tov. Podobnika pogosto zadr« žuje bolezen. S politiko se ne ukvarjajo. Tudi jih ne razburjajo aktualna vprašanja stanovske politike tako, kakor pa vrste aktivnih, kar je samo ob sebi umevno. Pač pa se vsakokrat udeleže vsi volitev v na« rodno ali pa oblastno skupščino, pa če je
tudi treba katerega pripeljati z vozom na volišče. To je v Mariboru, kjer je še precej nemškega življa precej važno. Pozabiti tudi ne smem, da so vsi člani Učiteljskega doma ter vestno in redno plačujejo članarino, da» si dobro vedo, da oni sami ne bodo imeli nikoli kake koristi od te institucije. V tem, kakor tudi še v marsičem drugem so naši veterani lahko v vzgled mlajši generaciji.
Hospitant.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= Ljubljansko učiteljsko društvo bo
zborovalo v četrtek, dne 5. maja t. 1. v te» lovadnici osnovne šole na Vrhniki, in sicer takoj po prihodu vlaka. Dnevni red obsega: 1. Predsedstvena naznanila. 2. Referat tov.
•Petrovca »O zgodovinskem razvoju srbo» hrvatske narodne pesmi«. 3. Referat ravna* telja M. Hočevarja »O organizaciji P. R. K. na naših šolah«. 4. Volitve delegatov za po* krajinsko in državno skupščino. 5. Slučaj* nosti. Po skupnem obedu v restavraciji »Mantova« izročitev spominske knjige Can* karjevi rojstni hiši in nato ogled tovarne mesnih konzerv, eventuelno tudi izvirov Ljubljanice. Prijave za obed je treba po* slati društvenemu tajniku najkasneje do 2. maja opoldne. Članstvo naj striktno uva* žuie okrožnico, ki je bila te dni razposlana!
Odbor.
= Kranjsko in Radovljiško učiteljsko društvo zborujeta dne 9. maja t. 1. ob 9. uri na Jesenicah z naslednjim dnevnim redom:
1.	Delovna šola, hospitacija, Leo Pibrovec.
2.	Podmladek Rdečega Križa, Slavko Mrov* lje. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino. 4. Poročila in zapisnik. 5. Slučajnosti. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
= Članstvo celjskega učiteljskega dru* štva naj blagovoli po tov. šolskih upravite* ljih javiti število udeležencev skupnega obeda na zborovanju 7. maja v Petrovčah in to najkasneje do 3. maja tov. Rudolfu Wudlerju, šolskemu upravitelju v Petrov* čah.
= Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj zboruje dne 14. maja v Ptuju v » Mladiki«. Dnevni red zborovanja-1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Risanje v osnovni šoli. Predava tov. meščanskošolski učitelj Janko Pertot. 4. Slučajnosti, predlogi, na* sveti. Nameravani majniški izlet se tokrat radi nepričakovano nastalih težkoč ne mo* re vršiti; pač pa bo meseca junija. Odbor društva ima pred zborovanjem ob 9. uri sejo. Posebnega vabila za isto ne bo. Dnev* ni red običajen.
= Učiteljsko društvo litijskega sreza pov. UJU zboruje na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 7. maja 1927 ob
9.	uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev po predsedniku. 2. a) Predavanje o delovnem in gospodinjskem pouku (2 ref.). b) Vzgoja in pouk slepcev. Predava Josip Kobal, izprašani učitelj za slepe.
3.	Poročilo o sreski učiteljski knjižnici.
4.	Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 5. Prosti predlogi. 6. Slučajnosti. Udeležba, častna dolžnost!
— Učiteljsko društvo za Maribor — desni in levi breg zboruje 7. maja t. 1. ob
10.	uri v »Narodnem domu« v Mariboru. Dnevni red: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Tov. Godčeva: Nekaj pripomb k zadnjemu na* črtu šolskega zakona, ki bo predložen skup* ščini. 3. Šijanec»Vauda: Utis diskusije o reformi učiteljišč in učit. naobrazbe v Ma* riboru dne 13. aprila t. 1. 4. Šijanec*God* čeva: Poročilo o seji ožjega sosveta. 5. T. Knaflič: Blagajniško stanje. 6. Slučajnosti in predlogi za pokrajinsko skupščino. — Ob deveti uri istotam odborova seja. — Po* poldne ogledovanje tovarne »Kristal«.
= Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v soboto 7. maja ob 8%. uri v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Zapisnik.
2.	Dopisi. 3. Predavanje tov. A. Koprivca: Delovna šola in praktični nastop v razredu. 4. Poročilo iz »Narodne Prosvete« in »Uči» telja«. 5. Stanovske šolske zadeve. 6. Voli* tev delegatov. 7. Slučajnosti. — Ker se bo zborovanje zavleklo preko 12. ure, vsled česar bo odhod z vlakom onemogočen, na i se tov. prijavijo radi obeda par dni prej pri tov. Miklu. — Odbor.
Poročila:
+ Kranjsko učiteljsko društvo je zbo» rovalo dne 18. marca 1927 v Šmartnem pri Kranju.
Pred zborovanjem se je izvršilo odliko* vanje tovarišice Miklavčičeve Janje in tov. Frančiška Rojine. Vladni svetnik g. Žnidar* čič je orisal njiju zasluge in jima izročil red sv. Save. Oba sta se mu v lepih besedah za* hvalila za odlikovanje. Odlikovanca sta sla* vila tudi sreski prosvetni referent g. Rus in predsednik g. Lapajne.
Predsednikovo poročilo. Tov. predsed* nik otvori nato zborovanje in pozdravi 71 navzočih članov. Konstatira, da šteje naše društvo danes 102 člana. Spominja se pok. tov. Andr. Vilfana. Učiteljstvo je v znak sožalja vstalo. Precej obširno omenja glav* ne točke seje Glavnega odbora UJU v Beo» gradu. Prečita in pojasnjuje došle dopise.
Zapisnik zadnjega zborovanja. Nato se je prečital in odobril zapisnik zadnjega zbo» rovanja. Odobrijo se sklepi širjega sosveta glede gospodarskega stanja.
Nadaljnje zborovanje vodi tov. pod* predsednik Horvat, ker je tov. predsednik z delegati obravnaval v drugem lokalu ča* sopisni incident glede imenovanja kandi» data za ožji sosvet v navzočnosti povablje» nega in došlega tov. Schiffrerja. O stvari se je sestavila posebna izjava, ki so jo podpi» sali vsi interesenti.
Tov. Klemenčič je grajal prestrogo be» sedilo ob priliki terjanja članarine. V pri» hodnje se bo ravnalo milejše, vendar je že» leti, naj nihče ne daje povoda za tozadevne opomine.
Predavanje. Tovarišica Ferjančičeva či» ta svoj skrbno sestavljen referat: »Pesta» lozzi, osnovatelj delovne šole«, a tovarišica Oraničeva nas je v prav lepih besedah vo» dila po svojih potovanjih po Francoskem in Angleškem.
Sklepi:
1.	Za pevski zbor prispeva društvo iz svoje blagajne pokroviteljnino v znesku 500 Din, a vsak član pa po 1 Din mesečno.
2.	V podporni sklad |se plačuje me» sečno po 1 Din.
3.	Odboru se naroča, naj opozori UJU, poverjeništvo Ljubljana na nedostatek glede uporabljanja šolskih prostorov v iz» venšolske svrhe, ki naj intervenira pri me* rodajnih šolskih oblastih v smislu norma» lije bivšega višjega šolskega sveta v Ljub» Ijani z dne 3. septembra 1919, št. 13.114 (Fink, I. zv.).
4.	Društvenemu odboru se naroča, naj poskrbi potom UJU, pov. Ljubljana, da se prepreči vsako reduciranje proračuna o stvarnih šolskih potrebščinah od strani občinskega odbora ali kake druge oblasti, če je bil ta od krajnega šolskega sveta pra» vilno potrjen, od sreskega poglavarja odo» bren in ko je postal pravomočen.
5.	Društvenemu odboru se naroča, naj opozori UJU, pov. Ljubljana, da na me* rodajnem mestu potrebno ukrene, da se zakon o taksiranju šolskih naznanil in iz* kazov o šolskem napredku z odredbo iz* premeni tako, da dado potrebne davčne iz* kaze šolskim upraviteljstvom dotični davč* ni uradi in ne županstva, ki ne dajejo teh podatkov vedno točno.
Predloga o »skupnem pedagoškem li» stu« in »enotni organizaciji« sta bila po poročilu predsednika Ivzpričo snujočih se enotnih pravil UJU brez ugovora odložena do prihodnjega kongresa. Jos. Lapajne, preds. A. Roje, t. č. tajnik.
-j- Učiteljsko društvo za Ljubljano» okolico je zborovalo dne 5. marca 1927 v Mestnem domu v Ljubljani.
Predsednik otvori zborovanje in iskre» no pozdravi vse navzoče. Omenja, da kdor še ni podpisal pristopne izjave, naj to sto» ri. Nato prečita odgovore poverjeništva UJU na predloge stavljene na zadnjem zborovanju ter preide na dnevni red.
Poročilo o seji širjega sosveta v Celju poda obširno tov. predsednik. # Poročilo kakor tudi njegov nastop je bilo od član» stva soglasno in z velikim odobravanjem sprejeto.
Predavanju tovarišice Zore Rakove o
pomožni šoli je sledilo vse učiteljstvo z izrednim zanimanjem in je žela predava» teljica ob koncu svojih izvajanj zasluženo zahvalo. Posebej se ji še zahvali tov. pred--sednik za poučen referat.	<
Nato so se obravnavali došli dopisi:
a) K dopisu pov. UJU o pe!vskem zbo» ru slovenskega učiteljstva UJU sta bila soglasno sprejeta sledeča predloga:
1.	Učiteljsko društvo Ljubljana»okoli» ca pristopi k učiteljskemu pevskemu zboru kot podporni član z enkratnim zneskom 500 Din.
2.	Člani in članice tega društva pristo» pijo kot podporniki z mesečnim prispev* kom 1 Din.
b)	K dopisu društva državnih upoko» jencev in upokojenk za Slovenijo, ki prosi za podporo, se določi z odobravanjem vse» ga učiteljstva enkratna podpora 2(K) Din.
c)	Po dopisu sreske učiteljske knjiž» niče, ki vsebuje prošnjo za prispevek uči» teljstva po 15 Din, se vname živahna de» bata proti temu prispevku in tako se proš» nja z odobrenjem vsega članstva odkloni.
Predlogi. Tov. Štrukelj predlaga, naj se v Beogradu zahteva izplačilo razlik in po znanem geslu za enako delo enako pla» čilo naj se tudi poročenim učiteljicam iz» posluje izplačevanje cele doklade. V slu» čaju tov. Moderndorferja naj se ne ostane samo pri protestih, ampak naj bi se osno» val za samopomoč upravni fond s prispev» kom vsega učiteljstva 1 Din, ki bi podpiral krivično preganjanje. Soglasno sprejeto. Nato sta bila še sprejeta predloga o za» ostalem izplačilu selitvenih stroškov in o dostavitvi ocen za leto 1925./26.
^■■■■■■■¡^■^pHr
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
Po končanem dnevnem redu zaključi tov. predsednik lepo uspelo zborovanje. J. Macarol, preds.	A. Čolnar, tajnica.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
Vilhelmina Repič naznanja v globoki žalosti v svojem in v imenu rodbin Križaj in Leskovic pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma stric, gospod
ŠAGRIN" dr, z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6.
(nasproti Hotela Union.)
99
nadučiteljj v pokoju
danes, dne 26 aprila t 1 po daljšem, težkem trpljenju, previden s sveto-tajstvi, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v sredo, dne 27. aprila t. 1. ob 4. uri pop iz hišo žalosti, Kongresni trg št. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1927.

'. H . •*.' -V i- -. ■	• \
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka best-da 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'—.
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
ALI UPORABLJATE PRI POUKU ročne zemljevide
kulturnih skupin in Slovenije, katere je izdal Učit. dom v Mariboru? Ste li že naročilislikc državnega grba?
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 a 20 Din od leta 25/26 i 50 Din. Dalje
ima posamezne številke vseh letnikov a 5 Diu kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane k 60.— Din, navadno vezane i 45.— Din in
nevezane ž 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov k 3.— Din komad na razpolago.
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
Zahvala.
Za mnogobrojne in odkritosrčne izraze sožalja, za prekrasne vence in za obilno spremstvo na poslednji poti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Leopolda Kolarša,
nadučitelja v pok. in kantorja
izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se posebno okr. zdravniku g. dr. Albinu Gregorcu za njegovo veliko požrtvovalnost pri ¿dravljenju in vsem onim, ki so nam v dnevih njegove bolezni in ob njegovi smrti stali sočustvujoče ob strani in nam s tolažilnimi besedami lajšali našo težko bol.
Posebej se še zahvaljujemo domačima preč. gg. duhovnikoma, predvsem preč. g. kaplanu Štefanu Vargi, in sosedni preč. duhovščini ter cankovskemu in gornjelendav-skemu kantorju za vodstvo pogreba, g. šol. upr. J. Tomoriju za poslovilni govor, gg. prof. M. Bitencu in šol. upr. Fr Župančiču za žalna govora ob odprtem grobu, vsemu učiteljstvu za polnoštevilno udeležbo, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom šol. uprav. ge. Jožice Bitenčeve za ganljivi žalostinki, Gasilnemu društvu Pertoča pod vodstvom g. Evg. Obala in g. učit. Iv Prislana za častno straženje ob mrtvaškem odru in nošenje krste, obema gasilnima društvoma za tako obilno udeležbo članov ter vodstvoma obeh šol za korporativno udeležbo šolske mladine.
Pertoča, dne 21. aprila 1927.
Anica in Feri, otroka in ostali sorodniki.
U/U/ U/ U/U/U/ U/U/ U/ U/U/ U/M/U/U/U/U/U/U/U/U/U/ U/U/ U/U/WWWU/U/WWU/U/UAi/U/U/U/U/U/U/WU/U/WU/U/U/WWWWU/U/U/U/ll/U/WU/U/U/U/U/^
31 Si
3 3 3
s
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
3 3
s
3
s
3
3 3 3
3
3
3
3
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani
Toplomei 400 R in 500 C Din 30.—. Toplomer 80° R in 100° C Din 35.—. Barometer Din 225.—.
Kvadratni meter (m2) na platnu in palicah
Din 100.—. Kubični meter (m3), zložljiv iz 12 meter»
skih palic, Din 180.—. Kubični decimeter (dm3), razstavljiv na
cm3, Din 48.—. Papirnati meter (v širokosti 1 dm) Din 5.—. Šolski meter (palica) Din 32.—. Magnetna palica Din 36.—. Magnetna podkev 12 cm Din 16.—. Kompas v kovinasti in s steklom zaprti
škatlici Din 50.—. Ravna natega Din 20.—. Kriva natega Din 12.—. Vodomet Din 20.—. Meden obroček s kroglico Din 54.—. Špiritna svetiljka Din 18.— do Din 24.—. Električno nihalo Din 16.— do Din 56.—. Voltov element Din 116.—. Steklena palica Din 20.— do Din 30.—. Ebonitna palica z drgalom Din 42.—. Elektroskop Din 170.—.
priporoča iz svoje zaloge učila:
Lejdenska steklenica Din 84.—. Izpraznjevalec Din 30.—. Heronova buča Din 38.—; Heronova buča,
zapiralo iz medi, Din 160.—. Sesalka, steklena, Din 70.—. Tlačilka, steklena, Din 70.—. Vzvod Din 120.—. Škripec Din 18.—. Svinčnica Din 15.—. Grebljica Din 20.—. Računalo s 100 kroglicami Din 260.—. Stavnica za elem. razred (lesena kaseta)
Din 220.—. Številične table od 1—10 Din 120.—. Serija številk od 1—10 Din 10.—. Tisočna razpredelnica na močnem papirju Din 40.—, isto za števila do 100 Din 40.—. Ravnila za šolsko tablo 120 cm Din 30.—,
150 cm Din 40.—. Položna ravnila za šolsko tablo 150 cm
Din 50.—, 175 cm Din 54.—. Šestila za šol. tablo Din 72.—. Geom. telesa: Kocka Din 14.—, tristrana in štiristrana prizma a Din 14.—, štiristrana piramida Din 16.—, tristrana piramida
Din 18.—, valj Din 14.—, stožec Din 16.—, krogla Din 16.—.
Kotomer za šol. tablo Din 72.—.
Lesena stojala za epruvete Din 10.— do Din 13.—.
Lesena stojala za kuhanje Din 62.—.
STENSKI ZEMLJEVIDI:
OrožensCapuder: Stenski zemljevid Slove» ni je. Din 360.—.
Cvijič: Karta kraljevine SHS. Din 340.—.
Gavazzi: Stenski zemljevid SHS. Din 320.-.
Franovič»Gavazzi: Karta balkanskega pol» otoka. Din 450.—.
Stenski zemljevidi Afrike, Severne in Južne Amerike. Din 450.—.
Stenski zemljevid Azije Din 540.—, Avstra» lije Din 350.—.
Globus (34 cm), hrv. tekst, Din 520.—.
Modestin: Fizička karta Evrope sa novim drž. granicama. Din 450.—.
Modestin: Istočna polutka in zapadna po« lutka zemlje a Din 450.—.
Vsi navedeni zemljevidi so napeti na moč» nem platnu ter opremljeni s palicami.
V zalogi so različne stenske slike za prirodopisni, prirodoslovni, zemljepisni i. dr. pouk.
Naročajte edino le v Knjigami Učiteljske tiskarne V Ljubljani, Frančiškanska ul.6
£ £ £
£ Ec Ec
e
E EE
E
e e e £ e e
£
i
i e e e
^/nm/n/nmmmmmmmmmm/n/n/nmm/nmm/nmmm^