70. Stnflta. I Urtljnl. i sohto ZZ. ura 1911 LII. lefo. .Skveaslrf Narod" vtUa ■» M*tli n fcraje blvie Avstro-Ognke: a Ncsčijo: erfo Icto »kupaj upre). • K 60— cdo leto oapcej . . . . K 6fr— S>l leta , ■ • . • 30*— trt leta.....15— » Amerfko ta vk drage deiele: os mesec . .... 550 cdo leto oaprej . . . . K 7fr— VtnaSanJem glede Inseratov se naj priloži sa odgovor dopisnica ali nunnka. IrfsrsUtro (»podaj, pritUČje, Icvo). ZaaflOTa ■lio« 4L tv telefon *t- 90. ■■aia^B vV^BB SBS1 ■W^^P^Wf ^■V^^^^^BB BlSjS18JB|wJ SB ■ATSHHHKSm fasentl te nčmajo po ponbljcnea atortoiu in riotr 1 m visok ter Mimifek prostor: enkiai po 1?vIil, dvakrat po 11 vlat, trfkrat po lOviau ffnalano (eaak prostor) 30 vin.. parte fai zahvale (enak prostor) 20 vtavjev. M večjb toerclUfi po dogovora. tofi Barstaftf aaj s^IJejs mtoMm wHm WW P* MkanteL *VI ■a saaM fitamr aarsibe brez poslarve ieaarja se ac avreat alkakar titrati. „Mirotas TUkarsiM ftolofoo ŠL SO. .Slovenski Narod* vdji ¥ IfaMtoai dostavljen na dom ali če se bodi pooj: cek> leto Baprej . . . . K »— I fetrt leta naprej • . . . K 15 — pol leta . .....29*— | na mesec.....K 5.«- Posameina Itevilks_velia 30 vinariev. Dopisi na) se Innkirajo. Rokoplsl se nevračajo. Vrtjdalttvoi EmaAora vllea M.9(vL tudstr. levo), ttlofiB si. 94. Položaj. Ljubljana, 22. marca. Pozna se, da je v doslej navidez nevidno maso prišlo nekaj več življenja. Zelva je prićela dirjati kakor konj. Da vseeno ne priđe do cilja, prihaja od tc.sra. ker se ne criblje naravnost. ampak v kroirii. Cirkulus vitiosus. Veerajšnje naše vesti so javile, da se pariški diplomati trudijo na vse kriplje, kako bi našli način, da bo volk sit in koza ćela ali kako bi napravili nekak kompromis med Lahi in nami. Francoska oficijelna politika, ki se zelo razlikuje od čuvstev sicer slabo informiranesrn. francoskesa ljudstva, ne more proti Italiji in ne bi rada proti nam, zato tud i oficijelno zasrovarja kompromis. Današnje naše brzojavke samo potruiiejo ta r>o!ožaj. Amerika ne more proti zaveznikom nastopiti tako, kakor je svoječasno proti Nemčiji ali ranjki Avstriii. Tuđi ne v teoriji. Zato zanjo edini izhod, da sicer prizna ob-stoj in formalno veljavnost londonske pogodbe, da pa istočasno izjavi, da ona sama po londonski pogodbi ni vezana, in v stvarnem oziru. da londonska pogodba ni izvediiiva v zmislu načel. ki jih Amerika zastona in brez katerih bi Zveza narodov bila nernoRoča. Takšne izjave Amerike se sedai javljajo iz Pariza. Te izjave nišo diplomatski akti, oficieTne pa so in za nas visoko po-membne. V vsakem oziru. ne samo s:le-dc jusrczapadnih mej in moria. Kajti rudi za našo severno mejo se je začela — če tuđi še le podzemno — nova kunčija. Nemška Avstriia se ne srne združiti z Nemčijo, ker je to proti francoskemu interesu. Da ostane sama za sebe, dobi Nernska Avslrija razli^ne ugodnosti. Najprej ji dajo hrane, obljubljajo pa rudi da hočejo skrbeti za njene finance, za njeno industriio, promet itd. Stati borno morali zelo pazno na braniku, da ne poj-dejo te »kompenzacije« na naš račun. Se aktualnejše je pa. da ne bodo oni, ki Nemško Avstrijo v tem hipu rabijo, Dreveč unoštevafi niene žeH'e. ki so kakor vedno — avstrijske. Misije, ki so jih Stajerci in Korošci formalno na last-no roko. v resnici pa uradno poslali v svet, zahtevajo Dravo za mejo. Dobro, da smo vsai na Šta^erskem že ustvarfli prejudic in da poslušaio takšne nemške želje samo oni francoski emisarii. ki so poslani na Dunaj in v Svico samo z nalogom, naj se pomenkujejo z Nemci. Dobro tuđi, da držimo meto z orožjem in da bi nas vsakdo. ki hoče imeti Dravo, moral od tam §e le presrnati z orož-jem v roki in ne snmo nas Slovence, marvei: nas Juposlovane. Jedinstvo se je uresničilo in postaja vsak dan trd-nejše. V toliko ujarodnejši luči stottmo pred Antanto, ker je pri nas mir, doČim napreduje razkroj v Avstriji in na O^Trskem vedno boli in se moćno gibanje nezadovoljnih mas občuti tuđi na zapadu, v Antfiji, Spaniji in najbrže tuđi v Fran-ciji, dočim vemo za Italifo, da prihaja položaj vedno bolj nanet in da je tuđi tu iskati velik vzrok. zalcaj se Lahom tako Amerika napram londonski pogodbi. Smer Irancoske politike napram nam. — Naš poslanik zapusti Rim. — Švicarsko časoplsje o nas. — Prevrat na Ogrskem In novo vojno stanje. Adresa Narodnega Predstavništva« mudi in zakaj jim je vsako zavlačeva-nje konfcrence tako silno neljubo. Kakor ie Antanta govorila ves <^as vojne, tako lahko vkliub rrecei neuj^odnemu trenut-nemu položnju trdimo tuđi mi o sebi: Za nas dela čas. To velia tuđi na znotraj. Povsod najdemo pojave, ki zahtevajo kritike Prehrana, promet, premoć so naši tr usodni P. T >da vkljub temu ie vsakemu opazovalcu jasno, da je v zadnjem me-secu notrarja konsolidacija zelo napredovala. Sana činjenica, da zboruje narodno predstavništvo, je polec: obče ir dinsh'ene voHe vkliub mn.lcnkostnim veleitetam pomirila duhove in dala po-litičnemu in socinlnemu razvoju nek"> smer. Napredovala je agrarna reforma, zelo je napredovalo uradniško vprasa nje, velenomembno je notranie de!n -uradih za socialno politiko. Priznati ie treba, da so deželne vlade zelo energično podpirale središnjo vlado in Jej izvršile velik kos upravnes:a dela. ona pa velik kos politične^a. Zlasti veife naš ponos in priznanje deželni vladi za Slo-veniio ter bosanski zemaliski vladi. Prva ima razven tecra težke zunanjepoli-tiČne naloge povodom prisutnosti pred-stavnikov Antante — te nnlosre izvršuic^ ona seveda imenom središnje vlade in ccle kralievine SHS. Tuđi iz stranke je poročatt o živahnem delovsmfn. Zveza vseh iusroslovan-skih demokratičnih kroirov postajn od dne do dne tesnejša. V Sloveniji sami se prirejajo shod?. sestanki in občni zbori naših krajevnib orrranizacii in ooTitič-nih društev ter živahne prireditve na-§fh prosvetnih in drusrih dniStev. S posebnim zadovolisvom beležimo 7elo živahno jribanie na Stiierskem. Na Hr-vatskcm se širiio takozvani demokratski klubi. v Bosni orierani^aciie RDN Demokratski klub v narodnem predstavništvu enercrično deluje v plenumu in Dosarneznih komisiiah v vseh perečih vprašaniih in ima oriličen del pri reSitvi teh vprašani, v kolikor je ta re^'tev izvedena ali prinravljena. V ministrstvu sr»mem je vsled izstopa starčevičanske-ea ministra došlo do rnafe premcmbe. ki pa pri nopoinem iedinstvu ojrromne pretežne većine celera naroda ne po-meni ministrske krize, marve-j uteizrne kvečjemu dati formalni povod za even-tuelno reknnstrukcTilo ministrstva v smeri 5e trdn^^e konsolidacije in izra-zitelišejra na?rla§anja tako vzsrledne ie- teli k zasedanju prvega jugroslovanske-ga državnega zbora v Beopradn« Pokrajino doli po Bački in Srernu nišo baš slikovite, enolične eo, toda plodovite in bogate pridelkov, osobito žita in živine. Po obzirnih poljanah leže redke. a velike vaei, griča pa sko-raj ne vidiš ves 6as. Vožnja iz Zemuna čez Donavo in Savo je neprijetna; na vsakem parniku vlada taka grijeha, da moraš paziti, da te ne stro- A s humorjem, brez katerega danes eploh ne moreš nikamor potovati, preneseš vse« Beograd ima krasno in prav ugodno lego za nad a I j ni razvoj; ulice eo široke, ravne in snažne- Asfaltni trotoar po glavnih ulicah je širok, vo^ne ceete pa tlakovane z leeenimi kockami- Seveda je tretjina hiš uniženih, zato pri-manjkuje stanovanj. in ker je po hi šah bilo vse oplenjeno, ni marsikje niti naj-skromnejše oprave- Težko je torej dobiti sobico, a po prijaznosti srbekih ee-Bter sem jo našla v zasebni niši- Goepica Ruža Stojanović, profeeo-rica matematike, marljiva tajnica raznih društev, je bila toli ljnbezniva, da me je vodila po mestu- Pokazala mi je več znamenitosti, Ie Žal, da so većino-ma uničene Vseačilišce je n- pr. popol-noma razdejano in razbito, v njem je LISTEK. 5Iaša Gromova: Pri srfisKlh sestrnli. Cas je že bil, da je izgubila za nas vsakršen pomen bivša prestolica maćeha Dunaj in naše oči so se obrnile tja, kamor so gledali prej Ie izvoljenci, v novo, davno zaželjeno središče države SHS — v Beograd- Mnogo je Slo-venk in Slovencev, ki so že pred vojno imeli zveze s Srbi ter so ljubili Beograd. — beli grad ob Savi in Donavi, vrata iz Zapada na Iztok- — Ker sem zvedela, da se Srblrinje tuđi dandanes prav živo zanimajo za nas iii da tuđi ono prirede protestni shod proti okupiranju našega ozemlja po Lahih, kakor so se taki shodi vršili ietoeasno v Zagrebu, v Ljubljani, v No-vem mestu, na Bledu, v Ptujn, Mariboru itd-. ee je vzbudila tndi v meni želja: videti našo novo prestolico, in bajd v Beograd zastopat slovensko ienfltvo« Potovanje tja je bilo dokaj prijet-no. Poverjenik za promet, g* dr- Peetot-nik se me je usmilil in dovolil, da Bern se vozila skup a j z našimi državnimi poslanca v preetolico, kamor 00 oni mV dinstvene narodne volje. Beležiti nam je tuđi vesel napredek v naši žurnalistiki. Tako v Sloven'ii. kakor v ćeli kraljevini ie stranka dobila nova glasila, odnosno se nova velika glasila ustanavljajo. V našem tw>vstvu te opažati zbi-ranje in konsolidiranie. Razvoj zadnjih let in naša osamosvojitev ie trjrovstvu dala odličen pomen in tako v Sloveniji kakor ce!i kraljevini je opažati novo nodjetnost in združevanjc produkcijskih in posredovalnih industriialnih in trsrov-skih udruženi, Id se zanimajo tuđi za eksport in urejevanje naše valute ž nji-mi. U valutnem vprašanju si obetamo nreceišnie olajšave z novim drža\rntrn clcnariem. ki je v tisku. Omeniti je še živahna pribania kulturnih draštev. Sokol-stva, mnosrobrojna predavanja in zlasti in v prvem redu temeljito pripravo za nov razmah vseučilišča in tehnike, stro-kovnih šol in živahno gibanje naših zdravnikov v interesu narodnega zđrav-ia. Pa tuđi rašecn ženstva. Vse je sicer ie v pričetkih. ali povsod ie opažati resna in idealna stremljenja ter trdno voljo, da se nacrti Izvrše Slično je v umetnosti. Naši slikani so na potu v Pariz, naša jrledališča se Širijo in postaiajo kvalitativ. prvovrstna. Zopet moremo s ponosom gledati na Ljubi? a no. Res. da je povsod še mriotro nedo-statkov in dedščine ranilce AvstrHe In voine. Toda reklo bi se usranjati črno-crledi pesimfzem. če bi hoteli zanikati resno volio do nraveea dela. Enodušno oirorrcnie, ki ;e v nrošlem ted^u ponovno strnilo vsled neuerodnih vesti ves naš narod k zonetnemii izrazu fednotne volie. nam ie dokaz: Ne pogfnemo ne ml. v<* bodoči! K. Pismo M AJđovičlne. Ajdovščina. dne 15- marra 1919-Življenje v Ajdovš?ini je zelo ža-lostno. Zndnji čas je aprovizacija zelo -laba- Ijfihi se obnasnjo kot gospodarji* ^e izgovori kdo najraanjšo besedo o njih. ga. takoj zapro- Tako so do Redaj 7.e zaprli te-le: notarja Lokarjn. učitelja Ple.^ni^.ina. Kostnapflja, Flaiesa in St- Logarja- ki je že takoj od začetka zaprt- šoferja ki je vozil med Ajdov-^rino in Postojno so gnali uklenjene^a v Trst- Zaprli so ćelo skoraj ćelo dru- žino Casagrande- Ko so pa izvedeli, da zahajajo na laske zabave, so jih takoj izpustili- Po?ebno obsojanja vredna sta ktertknlni sodnik Ferjančič in njegova žena, ki zahnjata redno na laske pleše« Italijani postopajo z dekleti zelo nasilno- V samem Dornbergu je okrog^ 21 deklet nosečih. Laški vojak i obljubljajo našim dekletom, da če jih poroče, da dobe od laske vlade 14-000 15r dote-Narod grozno trpi in že komaj caka odrešenja ter prosi naj ne pozabi Ljubljana na Primorsko- — To pismo je kratko, a vpije do neba! Pismo Iz daljine. Soroka, Arhangelska gnbernija, 4- grudna 1918-(Došlo 21. marca 1919J Slavno uredništvo! Iz daljnega se-vera evropejske Rusije iskreno čaeti-tamo presrečni Vam in vsemu sloven-akemu narodu na politični svobodi, ka-tero si je izvojeval ob strani slavne in junaike Srbije ter na ugledu in uvaže-vanju, katero si je stekel v tujini- 2al nam je, da se ne moremo skupaj z Vami veseliti dosežene slobode, vendar smo v duhu z Vami in čakamo, da napo-či tuđi nam dan vrnitve v obnovljeno in srečnej^o domovino- Iz taborov za vojne ujetnike prihiteli smo iz vseh 81rani obširne Rusije v vrste borcev za jugo^Iovansko idejo in usoda je hotela, da smo ostali na njenem daljnem seve-ru. da ji pomoremo osvoboditi se od boljševiških izdajic slovanstva« In se-daj smo tukaj zastopniki vseh vej našega troimenejra naroda — z nami so bratje Cehi, da čuvamo ružni Murman od anarhističnoga boljševizma- Upamo. da kmalu udarimo v zvezi s svojimi za-vezniki, Amerikanci, Francozi in An-gleži ter ruskimi prostovoljci na jug- V ostalem živimo dosti dobro, rusko prebivalstvo nam je jako naklonjeno in od vseh zaveznikov imajo Rupi n«iir::i?i nrTo voi = ko. Ancrloži pa eo v tem oziru na zadnjem mestu- Zime do sedaj se nimamo prehude, Belo morje je že zamrznilo. a dan je vse pokradeno in raztrgano- Prav tako je unič«n muzej ter je odneseno vee. kar je imelo zgodovinsko >Tednost za Srbijo- Preštevilni so ostali prazni prelepi okvirji. iz katerih so slike po-rezane. Le slika naravne velikogti kralja Aleksandra je ostala nedotak-njena — (ker je bil avstrofil!) Steklene omare so razsekane. knjige sež^rane drasrorenosti vse odneSene in pobite Enako je z gledisčem ia kraljevim droroem itd- Nemški in madžarski van-dalizem sta uganiala tod najgnusnejše orprije ter ei postavila spomenik veko-večne sramote« Pa ne obnpajmo! Beograd se po-vefca, prenovi in postane v par letih pravi jugoslovanski Pariz- Ležeč na planoti nad Donavo in Savo nudi pre-kraeen razgled, zlasti s šetali&ča na Kalimegdanu, razgled, ki ostane čio-veku nepozaben- Beograjsko ienMro je na visokero kultumem stališčn- Vsa inteligenca govori ražen materinskega jezika Se fran-oosko in marsikdo nisko, anglesko, nemško, laško- Poleg univerze in žen-skega nateljiSča imajo Srbkinje na razpolago dve ženski gimnaziji, v katerih deluje 35 profesoric. Med temi je nekaj pisateljic, katerih dela so n» Čast srboki in jugoslovanaki knlteri- Ženskih društev imajo Srbkinje mnogo in posebno naj omenjam sle-deča: >Beogradsko žensko društvo«, najstarejse, ustanovljeno žo 1- 1870., je dobrodelno. Razdeljuje ustanove, vzdr-žuje sirote do 15- leta ter podpira ubožne dijake- >Dom učenica sređnih škola«- V njem se izobrazujejo in vzgajajo učen-ke, ki pohajajo srednje, obrtne ali vi-eoke sole- Većina mest je brezplačnih, druge plaču je jo malo odŠkodnino- >Kolo srbskih sestara« je patriotsko, dobrodelno društvo, ki propagira srbsko stvar, ustanavlja bolnice, podpira begunce, sirote, bedne družine-Ima po Srbrji već podružnic- . >Materinsko druženstvo« je dom, kjer sprejemajo v svojo oskrbo novo-rojenčke. Tu dolu je jo dojilje, varnhinje in zdravnice, ki dobavljajo đojenceni vedno mleka in druge primeme hrane* Red in Čistoat vladata v tem domu, ka-kršnega Slovenci doslej še nimamo. >Dradtvo kneginje Milice« (žene Obrenoviča) deluje za ohranjenje srbskih cerkev in monastirov, starih umet-nin, vezenin in skrbi, da ne propade stara erbeka nmetnost- Tuđi to društvo ima svoje podružnice po vsem kra-ljestvu. dolg samo 5 ur- Severno sijanje opazu-jemo že od meseca septembra, kar je zelo lep in zanimiv pojav sevemega neba* Tukaj v naši vojski nas je 5 čast-nikov-Slovencev in sicer: Dr. Alojzij Trstenjak, poročnik iz Ormoža; dr« To-mo Tolazzi, poročnik iz Doljnega Lo-gatca; Ernest Gorišek, p- poročnik iz Griz pri Celju; Alfonz Liorger, poročnik iz Ljubnega v Savinjski dolini; Josip Gregorič, poročnik iz Trst* in stud- med* Valentin MerŠolj iz Kranja-Razun nas je še precej Tojakov-Sloven-cev- — 2eleč Vam ter vsem znancem in prijateljem srečno novo leto, beležim z odličnim spoštovanjem vdani Vam dr- Alojzij Trstenjak- Froncosko-nerajhfl mela. Prihodnji teden bo po poročilin od-ločilen 2a franeosko - nemške odnošaje bodočnosti in mogoče za bodočo svetov-no zjrodovino. Odbor desetorice bo do-Iočil zapadne meje Nemčije. <3d te od-ločitvQ in od duha. ki bo vodil odloči-tev, bo odvisna stabilnost tx>dočega razmerja med Frarcijo in Nemčijo in mir na kontinentu mogoče za ćelo sto-Ietje, končno pa tuđi za notranjo smer polit?čneg:a razvoja v Nemčili, za od-kritosrčnost demokratičnesra pokreta in končno za odkritosrčnost Zveze narodov. Alzacija Lorena. Levi breg Rena, To so občutljive točke, okrog katerih se je (kakor okrog Bafkana) vrtelo vpraša-ne o vojni in miru v prošlosti. Mogoče bodo sedaj skuhali novo krivico, tođa vse mednarodne ureditve In najtočnej-^e pogodbe ne bodo mode zadržati volje narodov. Tam med x\\etzom in Tre-virom se bo morda napravil odločilen precedens, ki bi, če ga res napravijo, preprečil zvezi narodov za đolgo dobo borbo proti imperializmu. Ce se ustva-rijo stratec:ične meje. se bo morda str-moglavil svet v bodočnost, polno osiguravanja, zvez in obroževanj. Neko nasprotie leži med temi na-merami in med osmo točko Wilsonovo, ki so jo zavezniki svečano sprejeli v VersaiHesu 9. novembra, ko so obsodili »krivico, ki se je zgodila Franciji leta 1871.«. Ta krivica je frankfurtski mir m Na novo se sedaj ustanavlja društvo za varstvo in vzgojo tekom vojne propalih deklic- Takih deklet je vojna ostavila v Srbiji veliko število, starih od 8 let dalje- Sirote so moralno propale, žrtve soldateske, ki ni imela usmiljenja niti do otrok- Take deklice zbirajo danes po vsej Srbiji, jih sprav-ljajo v zavod, kjer se uče potrebnih vednosti in spretnosti za dostojen člo-veški obstanek- Vsa ta društva imajo svoje posebne odbore, a so združena v iDruštvu srbskog narodnog ženskog saveza<, ki mu stoji na čelu vrlo delavna, agilna, naobražena gospa D an i c a Dim-Hristićeva- Čudovita, vzorna žena! Ni skoraj dneva, da bi ne bilo seje-Predsednica, stanujoča daleč na Topči-derskem brdu, prihaja pes v mesto; nobeno vreme jo ne ovira pri izvrševa-nju javnega človekoljubnega dela, ki mu je posvetila vse svoje moči- Pred vojno je imela v mestu več hiš, ki so danes vso razrušene; imela je mnogo konj in 6 kočij, a vse je odpeljano. Njene vztrajnosti in njenega pogmna pa niti tolika nesreća ni ugonobila-Nikdar ne pozabim onega prelepega popoldneva na pustno nedoljo, ki sero ga preživela v njeni srbski sobi v dvorcu na Topčiderskem brdo, oManw f Stran 2. .SLOVENSKI NAROD" One TT. mara flS. 70. *ter. poprav ta krivica Je povra3k> mei od leta 1870. Prandjl. Januarja 1917. je g. Brtanđ v okroi-irici francoskim veleposlanikom zahte-vaJ prvikrat za Francijo mcjo od leta 1790. in vlada jr,. Clemenceaua ni nik-dar skrivala svoic želje, da bi Francija dobila mcjo od 1814. ki se nefcoliko rai-likuje od meie U 1790 in vse&uje tuđi še Lan dan na Bavarskcro. Sevcda lahko s stal!S5a igodovtnc In gospodarstva navaia Frandla za se* be odlične argumente. Saj je tuđi res, da je PrusIJa požrla v formalnem oziru svojo obljubo t pariško pogodbo od 30. maja 1SM in Je prenesla aizalko - lo renske meje daleč na zapad v svolo korist Razven teza bo Francljau ki bo ▼ Lorenl zopet ustvarila ogromno |r cvetočo kovinsko industrijo, donekle v ©dvisnosti od Nemčije, v kateri se osre-dotoča premog. Istina, Vse zahteve narođov na ee-lem svetu se vrte okro* sličnih točk. Zgodo vi na in narodno gospodarstvo, so mine v morju, ki se ne dajo nikdar izči-stiti. Toda če zapeljeio Francijo takSne izkušnie, kakšno moralno silo naj eo-stavimo proti Labom v Dalmaciji, Ro-munom v Banatu. Poljakom na TcSin-skem in sto drusrim naro-om s sličnim tekom? To bi pomenilo trajno vojno v ćeli Evroni. Francoska kri je tekla za pra\nco. Ce sedaj Francija preneha biti pravična, borno morali obupati v bodoć-nosti nad vsem in vsakint. Kje je pravičnost? Stiri leta so nam govorili o nje?. Nahaja se v občutku na-rodov in v njihovi samoodločbi. Toda kotanja Sare Je stara franeoska zemlja? Gotovo da. tako kakor ie Ukraiina nek-daj bila poljska, kakor je Poljska bila nekdaj litvinska. kakor Je Češka po zsodovini sto in s?o -*t bila avstrijska in kakor smo m; £vicarji sami posedo-vali ob n??ih meiah ćelo vrsto mest. kl |ih sedaj več ne zahtevamo. Ko ic Franciin iztrubila Saarbrflcken. Je mesto imelo 20.000 prebivalcev. danes jih ima 140.000. Kdo bi trdil, da so to Fran- co«i? Formula nove uredltve |e zelo pre-Inetena. Našla nai bi se »meja«, preko katere ne bi weimarska vlada moda i?-vrševati nobene avtoritete«. Ali je brest - litovski mir nesrečneea spomtna bil bistveno kai dnisresra? Takrat ie £ Jean Herbette nanisal v »Temosu«: Ali Je s tem rusko vr>rašanje rešeno? Ne, marveC nemški duh je s tem za-Strur!ien«. Nfč nam ni boli tiHe. kakor namera braniti Nemčiio ali Nemce. Oni nas re *animaio. Odgovornost, ki k> je Nem-čija prevzela s svoiimi zločini, bi irora-vičila proti njei vsakr?no brezobzir-nost Toda tu ne gre za Nemčiio, mar-več za bođočnost sveta. Ce naloge zavezniki Nemčiji tnko stTOg mir, kakor to žele. bi to bilo unra-vičeno. toda vsa firančna bremem \* ne upravičtijeio namere. da $\ pridrže žaprto koklio t, zlatfmi Jajci. Vsaj imamo široke mednarodne garancije za nadziranje in porabo produkcije v ko-tanii Sare, mosoče je popolno razorože-nje na levem brecru Rena ?n precizne vo-faSke gamncMe. Naj se to izvede tn mi borno čestita?!, ker bi to bila korist ce-lemu »vetn. Toda nikdar se ne srne po-siliti pravica narodov, ako res želimo svetovni mir. Moglo bi se reci. da ta. vprašania ne Interesiralo nas nevtralcev. Tođa ćez nekai tednov borno poskušali, da pri-Stopimo k Zvezl narodovr, ki bo garantirala teritorialni integritet svoiih članov nasproti vsakemu napadu od zunaj. S tem lahko inr>?ic1te podn^erno odločitve pariške konference in lahko se zgodi. da borno nekoga dne v zmislu podpisa-ne zvezne posred be morati prelivati svojo kri za to pogodbo. Pa da bi mi ne imeTi pravice povedati svojo besedo. dokfer je §e čas in na eđinl način, ki nam ie dnnes mogoč. natnreč v časopisju? Raz\ren tega pa sf>gla?amo z ogromno večino franeoskega lindstva. Soci-allsti tn pacifisti nišo edini ki govore tako. ist!h misli so tuđi vsi oni, junaski vojaki» kl so darovali svojo kri in 5e mnogo več. da se končno ustvari definitivni mir in da se odstranilo vsi za-metki bodočih vojn W. M. • PrinaSnmo zgoraj5n?! vefepomemV ni članek Wi!liama Manina iz »Journal de Oetieve« St 62. Clanet |a Teltp^-memben. ker kale pravo wmm4% fnm* coskega naroda v Svici la Francljt aa» roda, ki občuti tople atmpttij« s narodom iuKoslovansktm. Mnenf« leca članka je načelno glede trancoako-nem-ške meie. je p» tuđi mnenje iotoalovaii-sketa naroda, kakor i« Jednako naSe prepričanje v drugem taktnem vptaša-nju, v našem vpraian»u. kl se mora resiti pravično In ne t. dipkNnatakinti umernosrmi, ali pa se ostvari ob Jadranu klica novih bojev tn oirnStSge. na katerem bo pod pepelom konference vedne tlela iikra novega avetovneca požara. Dr, Ivan TavCar: I notoiii tneiii! ii ilnil Doseg!! jmw enotno jugoslovansko državo! Načeloma prtsegamo na to, da ledi država kolikor največ mogoče cen-tralistično vladana. da r*^ se oplra na Srbijo in da naj se okrocr te Srbije zbi-raio jugoslovanska plemena, kakor se zbfrajo sestrice okrog svoje starejse sestre. Srbija zopet pa mora nam biti dobra materinska sestra in to nam mora kazati pri vsaki priliki in pri vsakem koraku. Ćasi, ki se nam bližolo, so oštri. so neusmiljeni. in pravi č'!dež bi bil. Čc bi se naše duše ne tačele udaiati ne-zdravemu pesimizmu, ki tx> izpoUledal organizem naie ljubljene države, kakor izpodjsda rak človeško telo. ki je vsled tega izročeno gotovemu poginu. Mi se temu pesimizmu ne udajamo. Mi se bo-?no, če bi naši zunanji in notranji sovrai-niki posku§alt na kosce zdrobiti Jugoslavije, do zadnjega dihljaja oklepali vzkli-ka: Kvišku srca! Nočemo izrekati nikakih ocitanj. upamr> pa. da «« nam ne bo zamerilo. ako se tu in tam Tie morem a izognui ob-čutfeu. da ie položai centralne vlade v Beogradu silno delikaten in da se zz-ministri v ti vladi tu in tam premalo za-vedajo. da ni najboljša re^itev tista, Če se takoj poseže vo nožu !n če se na-pravljajo operacije, dasi bi se zdrav je prejkome doseglo tuđi. če bi se bolnik ne bi! oosadil na operacijsko mt2o. Z eno beseđor občutek Imamo, da se nam vidito ministri v Beogradu po-dobnl zdravniku, ki hoče Ie rezati in rezati, dočim bi miej&a zdravila morda tuđicu, a-gala. Te operacije 2 ncie;ro:r. kr it-kih in dostikra* neiawk> metnega nvoda« ki to hoiai nak^poval! fivtla po SlavoaiU. Bački It Banat«, so že ftefcmf ttdsof odsotal.nedablbtflmosrtit« eno samo zrno r Ljubljaše o d p o s 111 i t Ce lm« naše mttristritvo t reenlci tako oštro oko z« n«s# aprovtaaeHske potrebe, potem je moralo aprevldtCU da ie eno stvar* če naj se Je notelo postaviti aprovtiacUo na trdne noca. pred-vsem vredltl: uredHt bi bilo prometne razmere na felesnlel od Zagreba pa do Zemuna, Razmere, ki Ie danes vladaio na ti železnicu so naravnost kanlbattčne. barbarične, ter bi slutile v sramoto tuđi kaki afii-kanski koloniji. In ker Ima minlstrsrvo to ielefnioo ravno pred nosom, ne va. mo raz!ojrov, k\ so na^esra fe!eznt5kega ministra, ki je sker enertfCen in spre-ten mof. napotttl do tega. da se te fe-leznfce Se r\\ lotil In da Ie ni vsaj provi-zorično v red tnravil. kaKor so se na primer naše žeteznice uredile. Daues Je pologa* tak. da }• ukomj nemof^e transportirati živila od Zemuna do Zagreba, In menda rudi za slupaj, če bi mi iz LiuMjane pohitali svoje v!akc bi baie ničesar drugetra ne doseicH, kakor da nam v Zemunu po naših vajfonih pose. že francfvska artn^dna oblast, češ. da iih zase in za vojne svoje .uimene po-trebuie. Mi ne vemo, kako đa se m*nf-strstvo do danes Še ni lotflo te perece zadeve; dolgo pa se njena rešitev odlagati ne bo moela in ne bo smela. Te prometne razmere moraio 5?ivi!a na nc-znosen način nodraž'ti. in ratorei }e iie-iiofflbno, da se odpravijo, Dokier imamo trntt'\ nod teiri razmerami. Je vsak noskus. da M se naša anrov^zacija zboli-sala s priddki Banata in Bačke več ali manj iluzoričen. Ali živila so se na vsted orojriaSene nroste trgovine kar Cez noč v cenah ta-ko povišala. da nam srce trepeta, Ce odpiramo nainovei^e ponudbe, ki nam sedaj dohaiajo \z T1r\*atske in od clru-god. Mast ie 6ez noč poskočila od 22 r.a 38 K in kmalu se bo zahtevaTo zj^io ^0 K. kakor v najhuiSi avstrij^ki dobi. PScntca. in sicer naislabSa, je danes po-rkočila na 3 K. moka pa na 4—5 K, In . kakor pravijo trgovci. Toco Bačka !n Banat če se ti posreći, loiolieno blajro z ven'Mmi strogk! nripeilatl v Uubliano. ie v$ak vagon orrfcnien. tako da tuđi vsJcd tesra cene v?Sje postanefo. O meso ne srovrHroo; twdi ne o praSičtti, kate-nb d3i-:!;^es soJnh ni mogoče v Ljubila ne* srravfti N'sled Zfiroraj omenienih Ž&3o/ r. r'.K ih mzmer. Kamen tega članka ni, prl-iolevati se proti vladi, ker vemo, da ima centralna vlada v Beogradu najboliše na. mene in gotovo tuđi resno volio nam pomagat!. Pređvsem smo hoteli Dovcdati. da živi v LiubViani 30.000 liudl, ki nikakor ne morejo pla* čevati za kilogram moke 4—5 K, za mast 3S K in za govefe meso 18 K. Hoteli smo dalie nove da ti da 5e tukaj ne* kai u k r e n i t i, Če nočemo, da ne bi revne i Si kroici ljubljanski obupali. Vsled proste trgovine izginila je kms-na moka poootnoma in unanja ni. da bi ie mestna anrovizacija Uko kmaln »o-pet dobila. Na kratko povedano: mesto n i m a več krušne moke. takoda se bo s prihođnjosrc-do ponehaU peka kruha v vojni pekarni in tuđi drugod Ljudsko bo s;cer dobivalo mesto km-ha bele moke, bojimo se na, da te moke ne ho mo^re! vsakdo kupiti, če bo stala 4.66 K ali $e več! Stanje mestne aprovizaciie je tore} skrajno kritično in nemouoče je voditi to aprovizacijo v zadovoljstvo prcbtvalstva širših sloiev, Če se no vpelje zopet pomoZna ak-ciia* vsaj za dobo petita me-s e c e v. Prei Je mestna aprovizacija dobila od vlade vsak mesec ?0C.fX»0 K« tako da je bila v polofcaiu Iz ubožne ak-clie živila cenefle oddajati. Odkar se Je Avstrtia sesedla. nismo dobili nlCesar več. V tistem trenutku, ko smo dozi-veli polom, dolževala ?e prejSnja avstrij- wmm vlmBm mBCmOM HFIVVIUUJI amrU 600.000 K na obUoMjenifa in ne izplača- nove v tasa pogled^ aiCeejg saoHtl ni da 1 nore ponoft pfltt immi od vlade. Vladt ie teaacijetno gotovo tndl v s«. skak, ali iboina akcija Ovbljaaeiai a« bo morala obnovilt ker dfgega Ishoda ni, da hoCento preprečiti katastrofo. Hal namen ie torei vlado opatorM, da k alem dolžnost, da priskoči in da vsaj sa pet mesecev na ta ali oni va<9a dodett mestni občtni sredstev. da ibot-na akcija ne ostane igoli Ie na oepirjn in da ne bo skrčena kveCjemu na kislo zelje, kl se danes največkrat prikazuje v aprovizacUsklh vesteh naših listov. Poverjeniltvo sa socialno skrb. ld nastopa iako energično, In pa vladnl aprovizacijski oddelek se prosita, (U mestno občino ljubljansko v tem osim kolikor najbolj mogoče pođpreta in pod-pirata. Btt se Ind tandlal V knjigi naših mnčentkov Iz »let strahote« stoji med druKtml tuđi Ime: Dr. K. Ozvald, profesor bivše nemške gimnazije v Gorici in docent vseučiliftča v Zairrebu. Ta človek \e moj mož in ob-enem nekdo, ki ni nikoll tzstopal v po-litikl. ampak tiho živel edinole svojemu kultumemu delu. Sredi dela so gn po-padll, izstrjcali meni in mojim in njegovim, ćele m«sece vlačili iz zapora v za-por in nazad nje — napol mrtvega iz-pustiU. LastnI predstojnik, ravnatelj đr. O-Mcmetsberger, dunajski Nemcc jta Je jeseni leta 1914. voia^ki oblasti de-nunciral ^im Numen einiger (!) Mit-glieder des Lehrkorpers«. Naiboljši dokaz, da je Hemetsberger »v imenu nek-terrfi članov učiteljskega zbora« svoje gimnazije uradno in s štampiljo potrjeno lagal. je v tem. da ie Ozvald brz ko jq bil zopet na svobodi, neovirano izvr-ševal svojo službo kot profesor in da mu ravnateli Hemetsbergcr z »nekterl-mi« član: učiteljskesra zbora ni mara) prav pogledati v oču Poznet'e. jeseni leta 1915-, je Ozvald* čeprav rahle^a zdravja. moril k vojakom *n z ozirom na svoje Jezikovno znanje bil dodeljen k cenzuri y Mariboru. Kmalu nato pa bi imel priti za učitelja slovenščine na voia.^ko realko v Mariboru — s primerno $nržo. Takratni po-velinik realke, podpolkovnik Korale k. mu ie zagotavljal, da si vojaSka realka ne bi mogla žele ti bof^esra kandidata za omenjeno mesto in da sa trd~ no upa Ozvalda v nekai dneh pozdraviti kot novegt tovariša, Toda ko se čez nekaj dni Osvald zopet »gehor-samst« iavi na realki. da bi sveđei kaj definitivnejca. jra podpolkovnik Koralek na kratko ©dpravi, češ: »Sje werden wohl emsehen, dass man nicht d e n Bock zum Oartner machen kann!« Ozvald ni dobil mesta na voja^ki realki. Obenem pa ie bil tuđi pri cenzuri odslovljen ter kot »državi nevaren« poslan »h kadru«. Kaj se pravi, iti za-znamenovjm »h kadra«, to ve Ie tišti, ki je tako stvar preizknsH na tastni koži, in pa edtno morda Ie tišti, ki moralo z zaznamovancem deliti njegovo nsodo. In srrenka kuoa ni 31a tuđi mimo Ozvalda m njesovih: vseučitisal docent je, vesčasinfanterist, prepisaval — imena, sušil kopriva premetaval tn last-noročno vozil vojaike pakete in. vpisan v »crno knjigo«, moral neprestano biti v skrbeh za — svoje življenje! In tuđi njegov* družinica ie morala xve-deti, kaj se pravi, imeti »veleizdaialca« za očeta. oziroma moža, V Štajerski va-sići pod Ponorjem §e nišo bili diijant iz zabojev žalo«tni preostanki — italiian-skih grrinat in že ie bila v boraem Sta» novanjn — »prciskava« fhudo stroga In vsega skupaj pri Ozvaldovih Je če-trtat). Vsa obupana se slednjič obrnem do Boroeviča t» krvavo prošnjo, naj vendar kaj ukrene v pnd mojemu, malone do smrti preganianemu mo£u. Boroević pa mi je po daljšem času odsrovoril da mu »na podlagi dobljenih iofor-m a c i i« — ni mogoče ničesar ukrenitt Kdo je tišti patrijot* ki je (med prvim in drugim obiskom Ozvaldovim na vojaski reaild) »informiral« avstrijske »vttfaSfce kroče«, de sred drlavf oevar-nost od strani dr. Ozvalda? Kdo je s avejo* «P*m da trenotno vlasnoatfo po-vzroči toliko soria dr. Ozvald« ta njegovim? Kdo se je na ta neodpvstljfv način trtvotno Igral z asodo pol tncata Dudi v ataroeH od 4. da malone 85. let? Kot prva in glavna priča bodi pre-iskovalcu te tužne zadeve predlagan — ravnatelj slovenske gimnazije v Mari-bonu dr. Josip Tominšek. Ranica dr. Otvaldova, novlnstl prcslrt. »NARODNI U8T« ▼ Zadru pore-ča, đa so ameriiki novinarjl, kl ao bili v Splitu, Šibeniku Ib Zadru, odpoiovali t ĐeneOce- V Zadni so prtili v atlk a Jngosloranskim odborom, ki |im je ob-sežno odgoToril na vaa vpraaaaja glede važnosti ia vrednoeti Dalmadje sa Jugoslavija Podal lim ie tuđi spomenico o poetopan]* italij&nek« okupa«!]-ske oblasti* List pripoveduje dalje, kako Italijanači neprestano izzivajo in kako aearanmo snajo izkoriičati vsak slupaj zasluženoga odgovora na izsiv«-nia. Zato hladno kri in potrpljenje! Oe tuđi vre v nas, premafajmo a#! V tem tiči velika sala moć, »NOVA DOBAc ▼ Celja nasvetuje mirne manifestacije pa na nepremišlje-oih dejaoj glede na poročila, ki nam prihajajo ia P&risa^ Voljo odporrn in is> ras ialoeti mora pri vsakem naten koraku apremljatl trese© rasom, a enlm nopreroi&ljenim dejanjev wm lahko t par minatah pokvari, kar naai saotop-nlki t Parizn a tetkim trađom v bndib diplomatskih bojlh sgrade komaj v na-kaj đneb* Pokažimo t tetkih dneh pr*-iakosnje, da amo srel, raanunen narod* ki se od nikogar is od nioaaar ne pusti sapeljati v mpremiSlJefia dejaaja- »PRIMOMKB NOVINE« na Baki pliejo o Jngoolovanskem vpraMnJu, U* vajajočt da ▼ Jugoslaviji mora iiTett eveteti in napredovati jeden jedinstveni jugoulovanski narod, ki bo aa vedno obraional a pretekloatje in bo a skup-nimi ailami delal ma arecnejfto bodo*-noet* Kakor eo se nekoft rasvijale tn eretele mo^ne italijanske republike be* ne£k*s genovedka in mnoge druge dr-tave, vsoka 8 svojim posebnim Jexi-kom, dokler ae nišo đrtave U» nareda ujedinila v joden narod, ▼ jedno drfta« vo: t Italijo % jednim jedinim italijan* ftkim književnim jesikom, tako ae mora dogoditi tuđi a jngoelovanskimi pletn*-ni in prenehati med njim! ▼šaka rustika. Od So^e do Vardarja naj ee val sinovi nas« Jugoslavije pripoana|o aa ainove jednega jngoalovaaakega naroda in rabijo naj jeden jedini kajlievai je«)k s j«dnimi orkani- »NOVOSTI« ▼ Zagreb« ao pHob-H\e elanek »BnMja i Jngoelavlja« po informadjah a strani ruskih kvrirjer na mirovni konlerejid: Veliki dofadki t nagi driavi in pred temi nage? propad oentraloib dr*av je razrnail tndi one slabo zveso jninih Slovanov z nekda-njo >najciC4» Knsijoc- V teikl sadanji borlu ob^ntimo, kako aa nami ni nika-kega krvnega, sorodoe^a prijatelja* kl bi na« SCitil in podpiraV Po Trocki* IjenJinov^Tu ndaren ae je koncentrirala prava ruska sila na jugu države, kjer je končno vsa vojaSka oblast prešla v roka generala Dcnjikina- Položaj njegove vojske i« «boljlava in ententa preko Barđanel poSilja nujno oro*J«, bolj*evl»ka sila pa se slabSa- Vlada jtjž-ne "Rusije In Srbije utegne ie leto« pre-magati boljfiovike broš aktivne entent-ne pomoli- NaeijonalUtitea Rneija ostane prijateljica Jugoslavije m ee potrudi, pa naj se koa&a konferenca v Parizu, kakorknli, da ostane vavesnlea mlade đriave SHS. >MIR« v Celoven pripeveđoje, da saca«ni predvodnik koroSk&ga đetelne-ga sbora dr. Lemlsch je rekel v zadnji seji« đa ne pri nožna kociisarijata kra- vinogradom. Dostojanstveno njeno ve-denje. njena iakrena ljuberoivo«t in §rostoljnbno8t nlen« obitelji* prlsrčno navdn§enj|e in živa ljubav, ki jo goji do nas Slovencev je tako očarljiva, da moraft vsljnbiti to nenavadno ženo Njeni dobri in postrsfcljivi hfcerki be-reta ie s obraza svoje mamice vsako njeno željo, a mlada gospa ainahica ]« prineela s svojo mladostjo in veseljem novo iivljenje v njen dvorec. Njen sinko, dr- Hristić ?© je namre£ Sele malo dni prej oženi I- Tam v n|eni aobi, polni arbskib narodnih ročnih del, prelepih preprog in blazin, sva po dobrero obedn pili kavo in čaj ter si odkiili svojo duio [p ai pripovedovali svojo bol- Ona mi je gUkala arbfcko trpljenje tekom dol gib etirih let vojoe, jaa sem jej pravila e praštanih grozotah in brjdkostih nafte« ga naroda, ki pod silo nemških bajo* netov ni smel niti a be«edico ra»kHti svojih notranjih bojev- Tekom vse vojne ni £»• Hristićeva bežala drugam, kakor v notranjoat Srbije- Svojega na-roda ni sapustila, vedno in brea pre-Stanka je skrbela aa airote in jih pod-pirala; saj 30 tako navezana namV Z veseljem mi je pripovedovala, da ie naSa prvoboriteliica. ga- Franja Tav* čarjeva ie davno članica >Kols arbakib teatara-c, tn kako jo oanijo kot pognjs-do, đelavno ieno. Jas pa mm M pra- vila, kako naša ga* žnpanja vkljub hn-demu pritisku avstrijake polidje ni hotela vraiti srbskega reda sv. Save, nego ga je skrila in čuvala kot c\idraijo svetinjo- Ko pa je bila proglašena na-&a avoboda in je tuđi »lovenako ten-stvo manifestiralo sa adraženje Slove* nije • Srbijo, ae je easvetil na njenih prsih zopet red ev Save* Vellkega pomena sa naio etvmr, osobito v teh trenotkih. je ena najlnta-ligentnej&ih SrbkinJ. gdo> profesorica Jela Lazarević- Nastavljena je od ministrstvi. kot nekaka saupnica, ki posreduje pri franeoskih, amerikanekib in angleških miaijalL, ki ae mude v Be* ogradu- Goapiom obvladnje vee jealkov, je tvetovno naobraiena in trna velik uglt^i v Antantnih krogih* Imenitno je govorila na> ienakem prolestn—1 ahodu proti nasilni UUd in nsmiai oJmpeatil sloTenskega 1b hrratske«% eraailja, ki ee je vriil v arbeki kamini hi fm •ijajn« dokasal. da ee eutijo Srbkinje 1b Srfel ■ nam! reaniene aeatre in braie> (Na taei shodu ao govorili tadi ie 9+ Hrietlee-va, fddns- StojaBOvić, g. J« Lovren^ič 1» J«),# Gdena. Jela Lasavevie b« tmdi *r+ gaee nikoli io nikjer ae poaahlja delsil * GoTor ge- Gromove prinaia be* ogr* >Epohac kot uvodnik z dne 14 t b> Op* vvsbb> propagande sa na«- Ko sem bila ▼ njeni mali, s tako lični srhakl hiii je dotis k njej t poaete aoproga belfijskegs po* fllantka a hčerko, ga>. Miaehotte de Ville- Tuđi U dama je Slovencem iskreno naklonjena. PripovedovaU mi Je, kako so morale 8rbkinje beiatl ii domovine preko albanskih gora ▼ novembra, t anegn, deijn, mr»xn, nočit) simaj na- pfoetem, hoditi peft, ker ni bilo ee?t mm votnjo 1b beiatt besatt • . Vae to Mdfcloreiko Irpljanje 00 pre-etale ugledne arbsks lane ▼ drnlM vo-Jaltra; mnogo jih je poginilo, a marei-katera ai je nakopala neozdravno bole-zen. Belgijsko poslaništvo je Imelo pred vojno 15 oseb- Ko so se vroili, bo naUi vse uničeno in ao ae aeda| nasoH-li v bivdem avetrijskem poelsnlitva, kaisro js Ujpads najbolje ohranjejKH Jato velik ngled mtiva med Srtki-Bjami pisateHica Udorm flskmli-ćev*. Se mlada udova je itveU daije čas« a* KanrsšksBv a sedaj prebiva na domaCih tleb^ Jate delame eo srbake nesBiklBje in insaleljles Milioa Vlatko* rt! - ffinaHja, Dsniea. kUrkovi6sva> HV Uom MiSkoviAa, Ifllles Jankovioara, Mihajlovioe** i- a> Na knjitrrD©« pe-Ul delujejo tođi Ruta 8toJajH)vMeva. pri kateri sem umivala pravo slovaneko (roetotjubno«t dalje Kastnerjeva, Jani-ftevićeva ia dmfs> Nad vas ljnbesmive so nlls s BNooj gospe i* josgsžtftta NataJijja fimiljanjesfvm, sorodnioa našega takaj&njega generala« Milevs Milo« jevićeva, Darinka Ignatevićeva* Bedi-jerjeT** (njen pokojni soprog dr- Jefto Dedijer, profesor beogradske univorre, jo napravil aenljevid Jngoelavije ter je aivel z dušo in telesom ss ujedinjenje Srbor. Hrvaiov in Slovenoav) — dalje Ljuba Stojanovieeva, DobHU Lit-kiosvs in druge. Mnogo Boograd&aak ps še ni doma ter »ive kot begunke na. Franooakam, v Svici in na. Orškem- PosetiU sem tuđi nadea> ministr-skega podpredsednika g. drjs- A. Ko* rošca- Kaš voditelj je tam selo priljub-jien in popnlaren ia aaed beogradskim isnstvoin posebno sato v cislih. ker je pređsednik đraitra »aa saićito dece<- Vraisje m r Zagreb, 8«n obiskaia agilno plsatoljloo, go- Adelo Milćinovi-oavo- NasiavQeika ie pri NarodBem ve-€« in Ula Je tako prijama, da se mi je ponudila aa epremljevaiko po Zagreba- Peljala wm je tuđi k nafii plodoviU, neomoral plsate)|ici Zofki Kvadar-DeastrovUevi* Ob. >to aaaa Zofisfe«, kakor bi jsj rekla trisAc* Marica, je polno dela» polao nafirtov, pobio tlv* Ijfmja Ib podjetnoeti Jezi nw Zi-grebčane, ^r pleSejo, pij6, ee lehko-misalno sabavsjo, in srdi se na mnoge tamošnje goape, ki nimajo smisla aa duševno Imao in sa rosno narodno da- lo, temved *ive ls sa takroa in sabaro* Zofka dela in pile, da vae trci okoli nje: Vse se matoka k njej, kdor želi ka-koga Uterarnega pojasnila, navodil i. dr- Tuđi mi jo- radi vidimo, da ae na-? nžijemo njenega zdravega navduSenja, nj«ne izredne delavnosti in poijetnosti. Tako sem našla troske in hrvatske sestre v ten velikom trenotku- Bil* sem jih vesela. One čutijo % nami naio skrb in bol, vedo, kako trpimo po ss-aodonoro oaemljn in se savedajo, da je naia semlja tuđi njihova* Naša skupna ves je vbodode tembolj neramdruiljiva, ker je nastala ia trpljenja in smrti na-Alh einovf in ninee ne more vee portt-Mti jedinstva jugoslovanaklh dni* Gro-jim trdno nado, đa bo jugoelovanaka iona vtgojila oaii driavi v bodoćnosU prar tako moćnih duševnih delavosv, kakor so vsgojile Srbkinje ainore, ki amo a občuđovanjem srU njihova ton*> štva na vseb boji&čih in ki so s svojo smago v Makedoniji aad Bolgari m Nomd odlooiU smago Pravios ia Res-nios* Ib kakor eo pri toj srbeki smagi krepko sodelovmH Slovenci in Hrvatjs, prav tako delnjmo vbodoos stotno ta neumorno s Srbkinjami Slovenke In Hrvatice *» smago Lepote In Đobrotol Potem bo ailna, erečoa in ela.vn% naie skupna domovina/ •■■'-.- i 70. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. marca 1919. stran 9. ljestva SHS v C©Iovcu- Vendar pa p©- šilja on, oziroma koroška deželna Tla-da na slavenski komlsarijat slovenske in nemške stranke v svrbo obravnav z njimi- Pošilja k njemu begunce, izgnan-ce, njetnike, da dobe pri njem potrebne dokumente in denar- Poslužujejo se tore] Nemci slovonskega komisarijata, pripoznati ga pa nočejo- SIov. komisa-rijat pozivlja vse koroške Slovence, da naj točno porooajo o škodi, ki eo jim jo provzroeili nemški vojaki- »JUGOSLAVENSKI LIST« v Sarajevu posveca lepe besede padlim junakom druge armeje povodom parasto-sa 10- t- m-: Muteniki za narodovo pravico in neodvi?nost! Z rajskih višin gledate nas, zbrane okoli oltarja ujedinjene Domovine- Vaše je to veliko delo, čuvaj ga. Gospod, da bo nad Domovino skozi stoletja plapolal prapor svobod-nega naroda, da bo to delo piramida t znamenjem križa, kot spomenik pepelu onih, ki so dali kri Domovini, dušo Bogu, ime Jugoslaviji- »NEUE ZTJRCHKR ZEITUNG« pri-naša članek >Prva mirovna Bpomlad v Italiji«, ki slika eibanje in vrvenjje v sedanjera času po Italjii. Ljudstvo se opriiemlje hitro svojega prejšnjega življenja, vse vre in se giblje, vlaki so polni vračnjočeira se voiaštva, sledovi vojne izginjajo. Milan kaže svoje znano lice iz mirnega raea- Dovoz živil za velika mesta se je znatno zboljšM in po tTgovinah dobiš ogromne množine pe-rutnine. rib. slanikov, jajec, južnega sad ja. sočivja. nobono živilo ni racijo-nirano in posebno lopega belega kruha ei privošcijo povsodi- Cene so seveđa Se visoke: jajca po S5 centezimov, gosi po 4—7 lir. salami po 9 lir kilo- Samo mleka in masla je premalo, olivnega olja pa v izobilju. Lombardija pričaku.-je normalno žetev- Premog se uvaža ▼ znatnej^i meri v gornjeitalijanska industrijska sredi šča- V tovamah pri Ge-novi prilagodujejo tovarniške naprave koristni mirovni produkciji- To poročilo se čnje povsem drugače kakor poročila ona Šlevilna o notranjem propadanju in revoluciji v Italiji! »NOVA DOBA« v Splitu priobčuje predavanje inž. Senjanovića o žel- v Jugoslaviji, zlasti po Dalmaciji in Bosni-Glavna proga Zidani most-Zagreb-Si-sek-Sinia-Brod-Zemun-Beograd s progo v dolini Morave in Vardarja bo glavna podlaga za vso nado državno mrežo; prva proga seveda preurejena v prvorazredno dvotirno, da se more razviti na njej intemacijonalni potniški in to-vorni promet- Proga Bihač-Lika bi zve-zala Liko z Dalmacijo in severozapad-na Bosna bi dobila izhod na Split in na Reko- Plitvička jezera bi bila dostorma vsemu prometu s sevora, vzhoda in juga. Proga Tuzla-Klađanj-Sarajevo bi omogočila za Dalmacijo najkrajšo pot s Jadrana k Dunavu- Stroški bi bili seveda veliki ali država potrebuje vse te zveze neobhodno- »NAPREJ« naznanja, da hoće soc-demokracija proslaviti prvi dan majni-ka 1919- kar najslovesnejse- Počivalo bo vse delo. izvzet je le neobhođno potrebni promet in obrat- Za proslavo prvega majnika se osnuje poeeben odbor. Beograjska SLOBODNA REC«, ki je 15- t. m- jela izhajati pod uredništvom M. S- Pijada, pravi v svojem programnem članku, ki je v splošnem zelo nejasen. med drugim: >Treba je narodu pomagati, da se otrese zmot. v katorih se sedaj nahaja, treba ga je na-potiti tjakaj, kamor se on nagibi je po svojem nagonu, kamor ga sili priroda in — večnost in kamor bo prispel tuđi hrez voditeljev, da, tuđi proti njim-Poskušali borno, da postanemo tuđi tol-maci njegovih človeških idealov. kakor smo bili nekoč tolmači njegovega nacionalizma • • •< V članku >Paragraf za vohune< razmotriva list vprašanje, kako je treba postopatiz ljudini, ki so se precrešili za časa okupacije Srbije po bivši avstro - ogrski vojski- Proti tem elementom se je sicer že uvedla kazen-ska preiskava- Ker pa srbski kazenski zakon nima določb, ki bi omogoćevale kazensko preganjanja takih oseb. je nevarnost, da bodo vsi krivci utekli zasluženi kazni- Zato je treba stvoriti za vohnne in sovražnikove hlapce posebne zakonite đoločbe. Stroge kazni je treba dolociti r.a, one, ki so s 6vojimi ovadba-mi povzročili smrt kakšnega srbske«ra držftvliana. najstrožje pa za Hste ljudi iz kromov nn?e inteligence, ki so z de-janji. z bescdami in s peresom služili neprijatelju- Ti inteligenti so narodu in narodni stvari več škodovali, kakor oni pokvnrjeni življi, ki so svoje roja-ke s svojim denuncijacijami izročili krvniku in svinčenki. Za te moralne Skodljivce, ki so s svojim otrovom za-strupijali narod, je treba statuirati iz-|«mne kazni in dolžnost zakonođaje Je, da to tuđi stori-c Glasilo radikalne stranke »SAMO-r PIT A VA« z dne 14- t. m- priobčuje i«-r pod peresa odličnega državnika (Pro-tića) uvodnik, v katerem zavrača oči-tania da sta Nikola Pašić ili njegova radikalna stranica nasprorna politiki narođnega jedinstva in da delata >poli-tiko kompenzacije Clankar spominja kritično leto 1915-, ko je &bija stola pred pajujBodepolpejžimi k—oTisti, ki s© skrivaj© iu se samo delajo pristaše politike narodnoga jedinstva, nimajo pravice, da ob-tožujejo v imenu te politike Pašića in mu ođrekajo iskreno vdano^t Široki narodni misli, dolžeč ga, da je baje izdal to idejo.c Beogradska »PRAVDA« razprav- Ija v člajiku >šta čeka vladac o zuna-nji politiki in izvaja z oziroro na posto-panje zaveznikov proti kraljevini SHS: >Ali smo priznani in imamo kot taki pravico, da smo svobodni v svoji hiši, ali pa smo narod, ki je p silo vržen v 9O\Tažni tabor in ki ga je treba nadzo-rovati- In v tem ozi.ru je delovanje vlade pogrešno in za>o je vlada rudi odpo-vorna- Drnsri vzroki naMh diplomatskih neuspebov so zunanjega značaja. Ti neu^pebi irvirajo iz te^a. ker so se naši zavezniki koalirali in šoitijo samo svoje interese- Na?, ki smo jim ravnopravni v žrtvah, nihče ne vpošteva in odkazuje se nam mesto, ki je v etrel-skem jarku ni=mo imeli- Zato moramo vprasati vlado: Kaj caka in kako dol-go s© misli ostati? Ako zavezniki tako ignorirajo na?e pramce in zahteve, nima vlada nobenega razloga več, da vztraja na svojem mestu- Politične vesti. Kratevna orsanizaclia JDS. za ŠL Peterski okraj ima jutri 23. t. m. ob pol 10. dopotdne svoj redni občni zbor v mali dvorarii Mestnesra doma. Dnevni red običajni. Vsi člani in orifatelii kraj. otz. se vabijo na polnostevilno ude-ležbo. Shodf oziroma zborovaaia J. D. S. dne 2S, marca. Ju poslovan ska demokratska stranka priredi na praznik 25. L m. sleđece jivne shođe oziromaobč-ne zbore: v St. Janžu na Dolenjskem po rani maši pri Majcnu, na Turjaku ob 3. popoldne pri Prajerju, v Loki pri Zi-danem mostu ob pol 9. z.iutraj v soli, v Lescah oh 3. p^no]d*ie pri Leentu. = Občni zbor -Gospodarskega in i«obraževalne^a društva za dvorski ; okraj« se vrši prihodnjo nedeljo, dne 30- marca 1910 ob 10- dopoldne v salona restavracije g. Val- Mraka >Pri starem Rimljanuc na Rimski cesti Št- 4-Dnevni red: 1- poročilo predsednika; 2- poročilo tajnika; 3- poročilo blagajnika; 4- poročilo rač- preglednikov; 5 poročilo knjižničarja-, 6- volitev a) drnštvenega odbora, b) izvrševalneg« odbora JDS. c) 9 zaupnikov za zbor zaupnikov JDS; 7- slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor- Obcni zbor Gospodarske^ra napred-ne/Era društva za šentjakobski okraj bo v nedeljo 30- marca 1919 ob pol 3. popoldne pri Kavčiču na Privozu* ZBOR JDS V CELJU- Krajevna organizndja JDS v Celju je sklieala v torek 18- marca v dvorano Narođnega. doma svoj Ptrankin zbor-Pred nabito polno dvorano je poda] ob-širno, globoko zamišljeno poročilo po-slanec drž- zbora dr- Kukovec- Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje feer se je g- poslnncn izrekla zaupnica in zahvala za njegovo neumorno delo pri ustvaritvi močnega enotnega đemo-kratske^a kluba Srbov. Hrvatov in Slo-vencev v drž. veču v Beogradu- Vpra-šanja, tičoča se strankine oremnizarije in razširjenja dela v oreranizncijo. kakor se ga je miiroerrede dotaknil g> po-slanec v svojem porocilu. prideio v raz-ffovor na občnem zboru kraj- ortranizaci je celjske, ki se vrši prihodnji teden SHOD JFK5 V ŽALCU- Na Jožefovo 19- marca se ie vrsil v Žalcu velik ebođ. sklieala ga je tamošnja krajevna organizacija- Nad 600 zborovalcev in zborovalk je napolnilo veliko Roblekovo dvorano, iz trga in vseh so=eđniih obein so prlhiteli zaup-niki Ptrankini, da sli^ijo porobilo narođnega zastopnika iz Beograda dr- Ku-kovca- V dolgem, temeljitem govoru je razpravljal g- poslane« o sestavi strank v drž- zboru ter se bavi] z najnovejšimi vestmi, glasom katerib nam boČ© impe-rializem Italije s privođenjem pariške mirovne konference odtrgati najboljsi del naše zemlje in zasužnjiti 700.000 nasib južnih bratov- Govorila *»fa Se g- dr- Kalan in g- Sancin, Id je ćo£e1 iz Pariza- Shod je pokazal. kako živo sledi naš narod veem notranjim in su-aanjim dogodkom, ki posegajo v iiv-H&m$t in tmmwoi aate mirnim &ršmwm te j j kako neupogljiv je nai narod v svotf . enotni veliki sahtevi, da se nm da in pusti vse, kar nm gre po pravici. Nić vec noćemo, krivice noćemo, pravieo sahtevamo z vso odločnofetjo- V tej sahtevi je nafi narod nepremagljiv* Iz Is«. Včeraj dne 19. marca se Ic vrSil izvanredni občni rbor krajevne organizacije JDS za Studenec-Ig. V narodni Soli se je zbralo nad 60 članov. kateri so izmed sebe izvolili 5 zaupni-kov, kateri se bodo ndeležili dne 27. malejra travna volitve izvrševalnega odbora v Ljubljani. Nato se Je izrekel sofclasno protest proti italijatiski pohlep-nosti po slovenski zemlji. Sklenik) se je tuđi, da se odbor Dooblasti, da se ta protest izroči narodni vladi in ga naj ona, ako potrebno, posije na pristojno tnesto. — Sklene se tuđi vlado naprašiti, da razveliavi sklep mestne občine ljubljanske, namreč da bi se s 1. mal. travnom zopet začela pobirati tlakovina od uprežne živine. Na Vlčn pH Ljubljani se je vršil na Jožefovo dopoldne javni shod Jugoslo-vanske demokratske stranke. Udeležba je bila prav I epa. telovadnica nove sole napolniena. Shodu je predsedoval tovar-nar g. Fr. Golo b. Poročal je g. prof. Jugo splošnem političnem položaju, o organizaciji stranke pa A. Beg. Izvolil se je tuđi odbor za krajevno organizacijo, ki se je pozneje konstituirala PreĆina. Tu se ie ustanovila kraiev-na orjranizaciia JDS Za predsednika krajevnesa odbora je izvoljen ff. Rudolf Faleskini iz Dol. Straže. Takoj ob usta-novitvi je organizaciji pristopilo 90 čla-nov, zdaj pa je število znatno višje. Pozdravljamo mlado organizacijo in upamo, da se bo pod vodstvom vrle^a narodnuika Fale^kinija krenko razvijala. I Češko žensrvo — našemu. Ob pokretu protestnoga jcibanja iugoslovan-skep:a ženstva proti italijansKemu lmpe-rializmu smo se obrnile tuđi na češko ženstvo. Apelirale smo na najbližje rodne sestre, da bi se kljub prijateljskim češko-italijansk:m odno^aicrn zavzcle za na§o pravično stvar. Preiele rmo slcde-če pismo od znane češke pinatdiice: Dra^ra sestra! Vaš dopis sem prcdloži!a ženskemu odboru statopravni demokra-cic in vse smo imele isti odgovor. Ver-pe smo svoji prisesri, ki je združila nas in našo bodočnost z Vašo in zato čutimo in delimo zvesto z Vami vsako Vašo radost, vsak uspeh — r>a tuđi vsako bolest, tesnobo in prevaro. Ker šino v tem Ča?u brez moči. da bi pozitivnim Klasom soodločevali o mejah. katere do-ločuie mirovna konferenca (gotovo Vam ie znano, di so momli naši fun?»ški vr> jai na povelje zapustiti naše Tešinsko, zaman je tekla njihova kri) pridružujemo se sestrsko k Vašemu protestu v naših časonisih, da bi naše sočutje in našo tesnobo videl ves pravični svet. Stiskam v duhu vdano Vašo roko drage sestre s trdno nado. d* nas naše neumorno dobro d%lo končno privede !z vseh stisk. Gabriela Preissova. Drugi dopis od zastopnice Ženskć-ho klubu: Spoštovana eospa! K Vašemu dopisu z dne 28. ./II Vam poročam, da izpolnim Vašo željo, da seznanim 2en-skv klub in social:stične žene z Vašim člankom in storim vse, kar mi bo možno za Vašo st\"ar in za vzbuien.fe zanimanja naših žen za n?o. — S srčnim pozdravom za F. Plaminkovou M. Stefa-nova. PAŠIC O JADRANSKEM PROBLEMU. »Journal« prinaša izjavo Pašića o fadranskem vprašanju. v kateri pravi, da ie prvi pred nogo j rešitve tega problema razveljavljenje tainega london-skega pakta, ki je bil skienjen brez so-delovanja Jugoslovanov. Zavezniki so pričakovali in računali s tem, da bode Italija pripomogla s svojimi tremi mili-ioni voiakov k hitremu koncu svetovne vojne, kar se pa ni zgodilo. Velesile, ki so skepale to pogodbo, rudi nišo znale pravi položaj in razmere ozemlja, o katerem se je odločevalo. Od tega časa <^ ie mnogo izpremenilo. Zjediniene države ameriške proglasile so pravico samo-odločbe narodov za najvažnejše načelo in so se izrekle vsled tega tuđi proti tajnim pogodbam. Ta Wilsonov pro-srram je rudi propram in ideal Jusroslo-vanov. Ker so se torej nekdanje okolnosti nopnlnoma iznremenile, fe Jasno, da londonski nakt ne niorc več veljati. Strategični interes ima sicer svoj po-men. venriar ni dvoma, da ima tuđi sla-bejša država in -ta Še v veliko večji meri. pravico uveljavljati ga. Da je Jugoslavija in posebno Srbija, ki je danes opustošena in ki je izgubila polovico svojecra mnskega prebivalstva. mnogo slabciša kot Italija, je vsakemu lasno. Jucrorlovansk' pred^og. da naj razvodi Wilson jugoslovarisko - italijanski spor, imel ie n?men. zaveznikom in Italiji olaj-Šati stališče- prvim, bi ne bilo treba, da še razveljavijo londonski pakt ki ni v skladu z idejami, za katere so se izjavili opetovano tekom svetovne voine. Italiji pa ni bilo trebn odrekati se še posebej pravicam. danim fi po pogodbi. Nerazumljivo je, zakaj se Italna protivi temu predlogu, ki vendv nikakor ne Škodi avtoriteti mirovne konference. Glavna naloga te konference je vendar odstraniti vsak spor med zavezniki in s tem pripraviti zvezo narodov. Ugled mirovne konference še narašča. čc se vsa sporna vprašanja rešljo na način, ki izkliučuie vsako nezadovoljstvo bodisi tega ali onega naroda. Neobhodno potrebno pa je. da se tuđi jadranski problem resi na tej podlagi, ker so samo na ta način dani vsi predpogoti za trajnost mini. wm i hjm Hir. CImita I L KtMmlMSOO I »TRffiUNAc O IZJAVAH PASiCEViH ^ O JUOOSLOVANSKO . ITALUAN-SKEM SPORU. Izjava Pašićeva v »Journalu«, v kateri povdarja potrebo, da se razveliavi krivični londonski pakt ter ugodi upra-vičenim jugoslovanskim zahtevam, je dala »Tribuni« nov povod k zavijanjem in surovim napadom na Jugoslovanc. Pašićev protest proti uvellavljenju londonske pogodbe označuje ta list kot pre-drznost in nesramnost. Pogodba nikakor ni naperjena proti Srbiji, pravi »Tribuna«, ampak proti »takozvanim« balkanskim narodom, slovenskemu in hr-vatskemu, ki sta se boievala do zadnjega trenutka proti Italiji, svoji odreši-teljici (!?). Pogodba tuđi nikakor ni tajna, ker izraza vendar voljo narodov, ka-terih zastopniki so jo sklenili. S takimi neumnostmi se noben kulturen narod ne more ukvarjati, kvečjem taK balkanski narod, kakor so Jugoslovani. Tako psuje in zavija po stari navacri rimski list — hujskač. ki nima poima o ,kaki lopriki. S praznimi frazatni in z zavijanjem ho-čejo Italitani zakriti krivičnost svojih, im-perijalističnfh zahtev. Porodila ljubljanskoga koresnondenčnega uroda. UREDITEV URADNIŠKEGA VPRA-SANJA. LDU. Beograd, 20. marca. (JDU). Ministrski svet je razpravtjal na zadnji seji o predlo^u jjlede ureditve plač državnih uradnikov. Po tem nacrtu se razdele uradniki na 11 činovnih razre-dov, od katerih imajo nekateri zopet trt ali štiri podrazrede. Za I., II. in III. razred plača ni določena. za ostale pa je določena takole: Za IV. razred 14.000 dinarjev, za V. razred 12.000 in 10.000, za VI. razred 8000, 7200 in 6400 dinarjev, za VII. mzred 6000. 5400 in 5000 dinarjev, za VIII. razred 4800, 4400 in 4000 din., za IX. razred 3S0O, 3600, 3400 in 3200 dinariev, za X. razred 3000, 2800, 2600, 2400 din. in za XI. razred 2200, 2000. 1800 in 1600 dinariev. Ražen tega so doloćene letne doklade. ki se ne šte-jejo v pokojninc in ki znašaio za IV. razred 3000, za V. 2400, za VI. 1920, za VII. 1680. za VIII. 13S0, za IX. 1200, za X. 960 in za XI. 720 dinarjev. Napredovanje na večjo plačo v istem razredu se vrši v XI.. X., IX. in VIII. razredu vsako tretje leto. v drugih vsako četrto leto. Letne doklade dobivajo v polni meri samo uradniki v Beogradu, v drugih me-stih pa. ki iimio nad 50.000 nrebivralcev po 80 9r. v mestih, ki imajo 20 do 50.000 prebi val cev po 60 %. v mestih s 5 do 20.000 prebivalci po 50 ^ in druga me-sta po 30 c/r. Vsi uradniki. kl so sedaj Se v XI. ali X. činovnem razredu, se pomakne jo z uveljavljenjem nacrta avto-rnatsko v IX. razred. Uradniki z vseuči-liŠko izobrazbo morajo doseći VII. razred, morejo pa doseći tuđi višii razred. Uradniki s samo sređniešolsko maturo začno z X. razredom in avansirajo do VTII. razreda, izjemoma dosežejo tuđi VII. in VI. razred. Uradniki brez mature začno z XI. razredom in dosežejo IX.. izjemoma tuđi , VIII. razred. Državni uradniki prve in dru^e skupine, ki imajo sedaj plačo, ki ne odjrovaria £orenjim določbam. se uvrste v razrede, ki odgo-varjaio njihovemu službovanju. (Naša izvirna porodila z Dunaja, spre-ieta po nočij DELNA MOBILIZACIJA NA ČEHO-SLOVASKEM. Vratislava, prej Požun. 21. marca. Polnomočni minister za Slovaško Sro-bar je odredil takojšnjo mobilizacijo 7 letnikov tehničnih čet od 1892 do 1898, ki morajo v treh dneh priti pod orožje. PREVRAT NA OGRSXEM. OGRSKA V VOJNEM STANJU Z ANTANTO. Dima), 21. marca. Poročila iz Budimpešte javliajo. da se je tam izvršil usodepolen prevrat. Vlada je strmoglavljena, vo.faškt sovjet se je polastil vlade in nrotfasil socialistlčno republi-ko voja?kih sovjetov. Istočasno je od-kloni! ultimat, ki %a. je Antanta stavila oifrski vladi. Vsled tecra se Ojrrska zopet nahaja v vojnem stanju z Antanto. Mobilizacija sedmih letnikov na SlovaŠkem je v zvezi s tem doffodkom. (Prevrat ute^ne izzvati potrebne mere pri nas. Na fusroslovansko - carski meji v Bački. Baranin in Banatu je dovoli franco-skih divizij. Pobrieati se pa moramo na slovensko - hrvatskem ćelu te meje. O ukrepih se bo iavljalo seveda !e po pre-vidnosti voj3šk:h oblasrti. Nevamosti najbrže ni nobene.) PLEBISCIT V LUXENBURGU. Pariz, 21. marca. Luxenburška zbornica je z 30 proti 20 glasovi sklcni-la. plebiscit o vprašanju. ali se naj ob-drži dosedanja dinastiiti ali izbere nova ali naj se izbere republikanska državna oblika. Vlada je Clemenceauu predložila spomenico, v kateri se izraza želja, da se Luxe»bug nasloni gorpođarski na Fra ne i jo. CENEJI ČASOPISI V FRANCIJI. Pariz, 21. marca. Ker so se zopet povrnile normalne razmere, izhaiajo pa-riški listi zopet na osmib straneh mesto dosedanjih štirih in cena ie od 11 centi-mov znižana na pet (kar še vedno od-govarja naši ceni 30 vin.). BREZKONČNI NEREDL Dona], 21. marca. Tukaj je danes izbruhnil štraik pri družbi ElbemĐhl, ki izdaja »Fremdenblatt«. »Extrablatt«, »Mittasrszeitung« in »AUgemeine Zei-tung«. Na Dunaju so prošlo noč u!t i dragoceni avtomobil češkega posiani-štva, — (Vivant sequentes Pred Cehi smo bili mi na vrsti, mi smo dobili vsaj avtomobil nazaj, čeprav brez gumijevih obroČcv). — Bolišcviiko tibanjc se v Netnški Avstriji širi, zlasti v Insbrucku in Salcburgu. — »Temps« javlja iz Barcelone, da je tuđi tam prišlo do nemirov, ko so iz Barcelone odpeljali deportirane ruske boljševike. SPECIJALITETA DUNAJSKE IN BUDIMPEŠTANSKE ULICE. Dtnraj, 21. marca. Veliko pozornost je vzbujal danes na Karntnerstrasse nemško-avstrijski nadporočnik. ki je v uniformi kolportiral časopise in glasno izklicaval debelo tiskane naslove. To je pendant onim trem nadporo^nikom y Budimpešti, ki pred kolodvorom v uniformi čistijo čevlje. Opravilo, ki so se je izbrali. da služijo svoj kruh. je sicer vse časti vredno in pošteno, toda za uniformo ni in ni čuda, če se v armadah ali bolje tolpah Nemške Avstrije in Ogr-ske dotfajaio slučaji, ki nišo sluČaji. ERZBERGER NOĆE V PARIZ Dunaj, 21. marca. Znani vod ja nem-ške?a centruma Erzberger je izjavil, da vkljub temu, da ga je vlada delegirala kot nemškepra delegata na mirovno kon-ferenco v Pariz, te nalocre ne sprejme z utemeljitvijo, da kdor podpiše to mirov-. no pogodbo, se vrne v domovino kot političen mrtvec. Minister David je iz-javil nekaterim Antantinim žurnalistom: Nobena nemŠka vlada ne bo pod pisala politične in gospodarske smrtne obsod-be nemškega naroda. IZ BEROLINA. Dunaj, 21. marca. V Beiv/linu je 400.000 ljudi brez dela. — Mestni svet berolinski je izbral za svojega načelnika člana neodvisnih socialistov. (Naša poročila iz Beograda in Zagreb.) ADRESNA DEBATA. Beograd, 20. marca. Adresa, na katero se je zediiiil adresni odbor, bo v noči na petek tiskana ter potem v petek razdcijena med poslance, tako, da se bo adresna debata vršila na vsak način v soboto in bo trajala naj več dva dneva. Otvoril bo adresno debato ministrski pređsednik Stojan Protić z izvanredno markantnim in energičnim ekspozejem. Kot govornika demo-kratskega kluba bos ta nastopila dr. Puc in dr. Popović, a referent v adresni debati je tuđi član demokratskega kluba poslanec dr. Grisogono. Do enot-nega adresnega odgovora je prišlo zlasti vsled neumornega truda demokratskega kluba, ki je vz trajno in spretno preprečil vse ugovore in tako dosegel enotno lice adresnega odgovora, ki bo predložen parlamentu brez rainoritetnih pristavkov. SEJA D. K. O URADN1SKEM VPRAŠANJU. Beograd, 20. marca. V današnji plenarni seji demokratskega kluba se je obširno razpravljalo o uradnišketn vprašanju. Vsi govorniki so nagiaiali, da je brezodložna izvedba pomoći uradnikom nujna državna dolžnost O . nameravanem izboljšanju plač je referiraj minister dr. A. Kramer povdar-jajoč, da bodo izboljšane plače, otopile že 1. maja v veljavo. S 1. aprilom pa se bo izpla-čevala draginjska d oki ada, ki bo ostala v veljavi toliko časa, dokler se definitivno ne urede vprašanja plač. Izjave dr. Kramerja je vzel klub odobrujc na znanje in konstatira!, da so člani kluba storili vse, da se uradništvo in uslužbenstvo zadovolji. RAZNE INTERPELACIJE. Beograd, 20. marca. Poslanca dr. P. Pestotnik in Kej žar bos ta vložila v prvi seji narođnega predstavništva interpelacijo na ministra za promet radi slabih komunikacij med Beogradom-Zagrebom in Ljubijano ter med Zagrebom in Sarajevom. V interpelaciji se zaliteva direktna železniška zveza med Zemunom, Zagrebom in Lj ubijano ter med Zagrebom in Sarajevom. Obe-nem se naglaša tuđi nujna potreba, da se čimpreje uvede na progi Zemun-Ljubliana vsak danji brzovlak. Beograd, 21. marca, Včejaj so poslan ci Ribnikar in tovariši vložili vpra-šanje na ministrskega predsednika Protića kot namestnika zunanjega ministra radi trpinČenja jugoslovanskih vojnih vjetnikov v Italiji. V italijan-skem vjerništvu se nahaja še nad 60.000 Jugoslovanov morda rudi 80.000 med temi nad 400 častnikov. Interpelacija navaja ćelo vrsto dejstev, iz katerih je razvidno, da postopajo itali-janske vojaške oblasti proti iugoslo-vanskim vjernikom na popolnoma neciviliziran način. Interpelanti vprašajo ministrskega predsednika, kaj je ukre-nil, da se skrajša in olajša gorje naših sodržavljanov. Ministrski predsednik naj skuša potom naše delegacije v Pa-rize doseči to, da se posije y Italijo mednarodna komisija, da obišče vsa taborišča, kjer se nahajajo jugoslovan-ski državljani v vjetništvu. Beograd, 21. marca. Poslanca dr. H. Puc in Kej žar sta vložila na ministrskega predsednika interpelacijo radi postopanja italijanskih oblasti proti slovenskim železničarjem v Trstu. SEJA D. K. O VPRAŠANJU NAŠIH ŽELEZNIČARJEV. Beograd, 21. marca. V današnji seji demokratskega kluba sta spravila poslanca dr. P. Pestotnik in Kejžar na dnevni red vprašanje glede gniot-nega položaja slovenskih železničar-jev, ki je mnogo slabše kakor v Banovini. Nadalje sta opozarjala na prometne nedostatke na naših progah ta na perece vpraSanje glede južne fe-leznice. Nato se ie razvila zelo živahna debata, v katero so posczU vsi omi Stran 4. JBjOVBHTC NAROD«. 4m 8. mmm »lt. 70*ten Haba. Obljubili so odločno parlamentarno akcijo v prld našim želczničar-fem in v svrho ureditve prometnih fazmer v naši ožji domovini PROMET BEOGRAD - ZEMUN. Beograd, 21. marca. Na zahtevo državnih poslancev je ukrcnilo morna-riško poveljstvo, da vozijo ladje iz Beograda v Zemun in obratno do 9. ure zvečer, med tem, ko se Je vrsU promet sedaj le do 6. ure. POINCAREJEVA ULICA V BEOGRADU. Beograd, 21. marca. Mestni svet Je imenoval bivSo Macedonsko ulico po francoskem predsedniku Poincare-ju. Sedaj je doš'a od predsedmka fran- i coske republike topla zahvala za to počasti tev. STETJE PREBIVALSTVA V SARAJEVU. Sarajeva 21. marca. VČeraj so bili objavljeni uspehi ljudskesa .štetja v Sarajevu. Mesto ima 58.352 prebival-cev in »cer 27.385 moških in 30.997 ien. V mestu je 43i/t muslimanov, 24Vt katolikov, 15° • pravoslavnih 17% Židov in \%l% ostalih ver. FRANCOSKI IN ANGLESK1 ČASNI-KARJI V BEOGRADU. Beograd, 21. marca. Dopisniki fran-coskih in angleških listov so obiskali predsednika narodnesra predstavništva dr. Pavlovića. Casnfkarif so izrazili želio, da bi radi srovorfli z dalmatinskim poslancem Biankinijem, Čemur se je ustremio. Tekom razgovora so se pustili natančno informirati o razme-rah v zasedenm ozemlju Dalmacije. »HRVATc IN »MINISTRSTVO KO-RUPCIJEc Zagreb, 21. marca. Današnji ^Hrvat« priobćuje pod naslovom »Ministr-stvo korupcije« članek naperjen proti ministru za socijalno skrbstvo Koraču, kateremu očita, da se hoče za vsako ceno vzdržati na ministrskem stolcu in da se je zato začel približevuti burzu-azijskim strankam. Nameravano imenovanje poslancev VVilderja in dr. Krizmana za komisarja za razdelitev zemlje je imelo v prvi vrsti namen pridobiti Koraću prijateljstvo hrvatsko-srbske koalicije. »Hrvat« očita nadalje Koraću, da je nasilno in proti volji drugih članov kabineta iztrgal -referat agrarne reforme iz poljedelskesa mi-nistrstva, v katerejja delokroj? to vpra-sanje spada. Korač je hotel agrarno reformo izrabiti v strankarske name-ne. »Hrvat« zaključuje s pozivom, naj minister Korać vendar Že uvidi, da je ostal osamljen in naj izvaja tako iz tega spoznan ja, kakor tuđi iz na.inovej-šeara skandala, ki ea ie zakrivil (imenovanje VVilderja in Krizmana) posle-dice ter poda demisijo. — Cas bi že bil, da »Hrvate preneha s svojim več-Himi neutemeljenim! napadi na desno tn levo. KoraČ ni član, rjaše stranke, toda da je oošteniak« mu mora vsakdo priznati, kakor tuđi da je s svojim energičnim posneševaniem asrrarne reforme v kritični dobi neizmemo kori-stil domovini in narodu. Starčevlćanci napadaio danes jednecra, jntri dmtre-ga, kakor jun ravno šine v irbvn. ker so sami s svojo korupcijsko politiko — obsedelL Krallevina Srbov, Hrvatoy in Slovencev. BANAT ZA ZDRU2ENJE- LDU. Beograd. 21. marca, (JDU) V Veliki Kikindi je bila velika skupština banatskih Srbov, ki so protestirali proti romunski zahtevi po Banata-Sprejeli so resolucijo, kl pondarja, da pripada Bačka, Banat in Baranja zgo-dovinsko in etnografsko Srbiji in da Romuni nimajo nikakih pravic đo tega ozemlja- Reso lud ja zahteva. naj se do-ločijo meje na podlagi narodno samo-odločbe- neodreftnn domovina. Italija podpira bivšegi kralja Crne gore proti Srbiji. Stremljenje vseh jugo-slovanskjh plemen po ujedinjenju silno vznemirja naše laske sosede. V zadnjem času se opaža v ttalijansHe,1" časopisiu vodno većja nervoza in ni dneva, da ne bi prina&alo no vic o stavkah, neredu, izgre-dih, revoluciji itd v Jugoslaviji. Tuđi zdru-iltcv Crnogorcev v celokupni Jugoslaviji je proti njihovemu nacrtu. Kakor nekdanja Avstrija ravnajo se tuđi oni po geslu: deli In vladaj (divlde et impera). Radi tega u^d-piraio tuđi separatistične namene nekdan-lega kralja Crne gore Nikole, ki Intrigira na vse mogoče načine proti Jugoslaviji in zlasti proti Srbom, kl hočeio seveda tuđi svoje crnogorske brate priklopiti enotni jugoslovanski državi. Italt)ani rax5irjajo izmišljeno vest da se vedejo Srbi v Crni tori kakor zmagovalci v QSYOienem ozem-Ijn, da skušajo pridobiti prebivalstvo s ko- rupcUo in da sklep shoda v Podgorlcl, kl »e |e Izrekel za ujedinjenje Čroe gore 2 Jugo-slavijo, ne odsovarja volji prebivalstva, W zahteva bale lastno neodvisno državo ali pa kvečjemu federativno državno obifko. Pri tei prilikl se !e tud! pokazala vsa laslem tnfamlia in prekanlenost: m Crnogorce-propagiralo plebiscit narod na! m tam svobodno Izreče za ta ali oni režim. Seveda pa bi se morala srbsfca armada v tem sluCaJu cmaVnftf anelelid !n amertVansVI volskt. NasnroH tema pa ođVfanfalo ftatl-fim\ z vso ođ1očno5t!n mfsel. da bi isto načelo in sicer v veftVo večff merf, vettalo tiidt «a slovenske kraie »asedene po Ttalffl. ZakaJ se temu taVo proHvfto. ie t>aS lamo. fcet vedo prtv dobro, kiko W Upadd lak ptoUadt UM sknialo po «tt potUMUmem hm rtn vaae ▼ zasedeneoi mraailta ai «aaaamvQ»- jo v ta nam« v kraJUb kler bi tMmmm iskali kakega Lana ali pa vsa] odpadalke, itaUjanske iole. Tako poraća etrtika *La ! Voće deO* lumzo*. da I« Mla «ataau*tlaatt v Kojskeni pri Oorlci, tedai v Oato alottai skem kraj«, italijanska lola, aeveda » *e» ; likanskim pompom, z vojaiko gođbo ▼ •»!- , sotnost iiUliUnsidh generalov te To}aitfaw t z naraenom, da razsirla »visoko laik* j k"lturo«, v resnici pa, da iztrebi 8lu»a— do zadnjeg*- lako si predstavljalo LaW svobodo, katero hočeio da« »barbarsklaM Jugoslovmnoni v rasedenem ozemlju! Latto aSčenie. Trst, 21. marca. Tržaškt guverner Petiti je nedavno od-redil odpust vsega slovenskega pofttnega uradni^r\-a v Trstu. Ker pa se ie poštsi ravnatelj proti temu pritožil v Rimu z mo- i tivacljo. da bi ne iaid Se nadomestlla za t odpnSčeao osobje, so ta sklep začasno si- j stkalt Toda naroiKtiili so slovenskim nrad- » nikom, naj bodo pripravljeni tekom 1 do 2 mesecev na odslovitev. Trst 21. marca. flP. P-> Italiianskl guverner Je izda! ukaz. da se moraio v Trstu tn okolici nemudoma odstraniti v?i slo^-venski napisi in nadome*titi z laSkimt. Zo-per ta nkaz ni pritožbe. Kdor bi se mu ne pokoril. bo kaznovaa z denarno globo ali z zaporom. Kako so z nami postpoalil V zapisniku je Izpovedal poročnik v rezervi Andrej Korent celjskega peSpolka, ki se it vrnil iz nemško - avstrijskega vjet-aišiva na Koroikern glede ravn^nja z vjefr* niki sledeče: Kmetje so z nami vjetnflri ravnali v celem precej dostojno In korektno. Ko smo pa prisH pod voja^ko pa trulio, smo MU ix-postavljeui javnemu zaničcanju, psovali in pljuvanju Vojaki so kl jali ci vi li ste vknu. kazali na nas in vpili: »Schauts dlese Hunde« die-se Schuften, Rauber«, ter tako ščuvali civi-liste, da so ravnali z narru* kar so hoteli* pljuvali so po nas, pat rulja seveda teca ni zabranjevala, ampak nasprotno se hujskala k temu. Poročnika Kristana i? v St Andra-žu cškarta siloma potisnila k odprterau oknu železnifkega voza, ščuvala civillste, da so po niem pljuvali. V Wolfsbergu so nas vojaki. podčmst-niki in Častnlki zasramovali, med drucimi naju je poročnik Genitzer psoval »Rauber-banđe« itd-, mi grozil s sabljo in pištclo. rekoč: >Ich schieB dich gleicb nieder! Halts Maul!« Suru] me je pri tem s pestjo pod brado. Prosti sem tam navzočega stotnika. naj rae Jčiti pred tem Človekom, odeovoril mi je pa: »Leider, habe Ich keine Macht!« Ta stotnik ie bil ie bi! namreč podrejen ne-kemu drugemu porotniku. VojaSka organizacija ie popolnoma preobrnjena. N. or. vso oblast imajo vojaSki sveti v rokah, povell-nike si volijo vojaki sami in če jim ne pri-iajo, uh odstaviio. Zato tuđi nismo našli kompeteetnega mesu, kjer bi se lafako pritožil i. V Celovcu smo bili začetkoma, to Se prve štiri dni zaprti v cellcah okrožnega sodišča. Pred zasHšanjem srao bili zaprti skupno z nekim "konjskim tatom. Slaimrice so bi!e zanemariene, polne uši, zrak smrdljiv, kot v stranišču. Po zaslu^j nekc^a ofi-cijala srno vendar potem dobili sve*e pe-rilo, ker smo se mu smilili. Natn -to bili prestavljeni v Breze, kjer snr dob li nekoliko boljsa stanovanja, bolj zraćr.a ir svetla Hrana je pa bila pod vso kritika. Vedno le na vodi kuhan ričet pa kislo zelje. Nali stražniki so lahko ravnali 2 nami Cisto po svoji velji; če so hoteli, so nam lahko marsikaj dovolili, če pa ne, nam pa rudi narmanjle olabave nišo primi'tn^ b-rabllali so nas na pošteno in na**1 '<■«. 7z ogrske cigarete n. pr. smo plačali 25 kroti za 100 koinadov. Ko smo uvideli. da ko nam zmanjka denarja, ne borno mogli živeti ob s*mem ričetu in zeljn, smo skuslii utU. Pri prvem poskusu sta se resila samo poroČnlk Kri-stan in štabni narednik Miris ljubijanskega pešpolka. Dva druga častnika pa so oopol-noma zmučena zasačili, ter ju pritirali na-zaj. Pri drugi ugodni prillk nas 5e ulio vseh ostnlih deset toda priSli smo samo do Eber-steina, kier smo po nesreči priJfli žandarme-rijski patrulji v roke. ki pa je z nami jako 1epo postopala. Peljall so nas zopet v Celovec kier so nas vtaknili v neko nesnažno sobo za moStvo. Tam sem drugiC dobH nši. Prvi dan smo se odell s cettmi slamnicami, ker ni bflo odej.« ___________„««_ sinoda mi Tuđi na Ceškem imajo takfine pre-brisanoe- Klerikalni >Lid< v Pragi pri-občuje izpod peresa. inženerja Pospiši-la članek, naslovljen >Centralizem ali avtonomijac* Glavne misli tega Članka 60: >Uvajamo oentralizem mi, ki smo bili rojeni bojevniki sa avtonomijo-Prožeti smo preveč daha grmanske go-epodstvaželjnosti^ ki je ▼ direktnem nasprotju 6 slovaneko zadružno samoupravo- Nemška socijalizacija vodi k centralizaciji, slovanska demokracija pa sa nagiblje k decentralizaciji, k samoupravi. Zato otklanjamo centralizacijo kot tvorbo, ki se protivi češki, slo-vanski in kršćanski dusi, in zahtevamo, da se naša republika uredi na temelju najširše samouprave* Kot temelj avto-norone ureditve naj se rzeno zgodoTin-ske meje naših zemelj: Češka, Morar-ska spojena s Slezijo, SlovmSka ia pod-karpatska Rusija, ako bo pripadlft Češkoslovafiki' Tem trem, oriroma šti-rim pokrajinam naj se da čim najrečja samouprava s pravico sakonodaie glede solstva, poljedelsrva, trgorin« 1M- ; Centralni Tladi bi nai Uto pridrtanc stvari, ki 80 tifcejo znnanje in notranje ! politike, vojske, Celeraic. potte in U-nanc-c — Kakor pri nas, tako se w ( viemajo, kakor se kate, tmdi pri Cebik ! ia decentralisacile konserratiTni elementi ls povsodi 00 amotlTf am te pelt-ttko jednaki. i Moravski ktorfkalej ratrriiajo H-rahno delovanje. Porsodl snujejo rrofe strankareke organizacije In slraftajo okrepitl tuđi rroj tlak- KTakor porocajo tUtort Heviajr«. se afetekl Isisa B» pili BarekhardtOTo tiskana ▼ Bna as 1 aafli|ott «V000 kroav ▼ imP aanrl SV skeni naaioniTaju isdajati srofs straav karako glaeile. fjatkm «M|a t 9m^ TtalHaneH ▼lađa Je pealala ▼ Pfage generala Sollara in polkornika flkftnV"r» % ^alo-go, da ma sreean naAn inrottta ▼efakon ce*ko-«lo^4ke araade, ki eo se boriH t Iulijl« BaTarovatne police sa ttTlJe-n]e, kakrine so bile rasdeljene ved re-geJarne italijansko vojastvo- Ođposlan-es ie sprefel predseđnik Masarjk ¥ •Urnoetni »vdijenri dne 19- t rn^ po-poldne ob S- pa se je Trsila na Hračta* ▼ prisetnooti najvisjih držarnih dosto-janstrenikoT srecanost izročitve za* Tarovalnih polic, pri ftemer je sodelo-vala >Straža Svobodec z godbo- Cehj so prirejali Italijanom velike OTacije-CeSko-italijansko prijateljstvo je tore] v polnem cvetn- Legrionaiji — veleizdaji««? Olo-muški list >Proudy< beVežijo neverjet-no zgodbo o župniku v Latovli na Mo-ravskem, ki je pred poroko epovedal nekega če^kega legijonarja, ki se je boril na strani Antante* Pri spovedi mu je baje rekel, da je s tem, da je Tstopil ▼ legijo in ee boril proti Avstriji In Nemčiji, etoril velik greh in sagrešil zločin veleizdaje. List zahteva, da se proti župniku uvede kazenaka preiska-Ta- Ne v^oboo, v koliko je veet resniena, ako pa je istinita, čina gotovo ni sa-grošil naroden svećenik, marveč moi baze naših šustersicevcev- Povelje, naj mirojejo- LDU- Pariz, 20- marca* (Duu- kor. nr- — Brez-žično.) Francoska vlada je poslala generalu Pavlenku, poveljnlku ukrajinske vojske pred Lvovom, povelje, kS eo ga podpisall zastopniki petih vele-sil. Povelje zahteva od ukrajinske in poljske vojske, naj skleneta takoj pre-mirje- To povelje je dobil tuđi povelj-nik Ivovske posadke, general Rozwa-dowski- Najvišji 6vet je izjavil, da je pripravljen, proučiti, teritorijalne sa-hteve obeh strank in stopiti v svezo e poljskim! in okrajhttkimi delegati, da doseže sklep premirja- Iz Avstriie9 Madjarske, Hemčije, Turske. Državni kaader Renner e oinetv bivšega eesarja« LDU- On naj, 21-marca- (Dun- kor- ur-) N» več vprašanj zastopnikov listov je državni kancelar dr- Benner izjavil o dogodkih v Eckartsau: Javnost si ni bila takoj na jasnem, da se je s proglasitvijo republike v narodni skupščini ustvaril ne-v7'-rien položaj, ker je bivši cesar sa-\ ::mj izjavil, da se ne bo umeiaval v ; vlađne posle, ker se pa ni odrekel vladarskim pravicam- Ce bi se bil bivši cesar odrekel vsem vladarskim pravicam. ne bi bila republika prisiljena do nad?*!jr!>: odredb- Dejstvo, da se bivši { cewir itce^uje >Veličanstvoc in da ima i 'Iror. če tuđi skromen, je nevzdržen, S ; \em dejstvom se vznemirja javni red. Če bi bilo republiki mogoce, smatrati bivšega cesarja za posameznika, ne bi bilo nobenega vzroks^ baviti se s njegovo oeebo- Tukaj pa gre za cesarjevo hiSo, ki ima velikansko odgovornost »1 katastrofo in za propadanje narodne blaginje. Cesarska hiša se ne more skli-oovati na ustavopravno neodgovornost ker je bila ostava vsled gospodarjenja s $ 14* potisnjena v ozadje* Omeniti moram se, da je več članov cesarske hiše, ki so bili v avstro-ogrski vojski višji poveljniki, lakrivilo hude napake in izzvalo v financielnih stvareh in v navadnih vojaskih dobavah javno kri-tiko, če že ni spadalo to delovanje pod kasenski zakon- Državljan je vmled padca naše valute izgubil velik del svojih prihrankov- Delavec je ogroien-Oastniki in uradniki, ki so ogroSeni v svoji eksietencip se upraviceno vpraftu-jejo, ali bo ostalo tako delovanje bre2 kasni- Dvor v Eckertsan nasprotuje našim predplsom- Ne smemo nuditi ene-■ra stroge predpise glede krušnih is-kaznic, brezmesnih tednov in glede omejitve v uporabi premoga, dočim drugi ostane brez kontrole- V republiki so samo enaki državljani- Nihče ne mora zahtevati od nas, da bi imeli sa eno rodbino posebno policijo. Republikanci poznajo sicer veličanstvo naroda in sakona, ne pa veličanstvo posameznika. Na Tprasanje, ali se bo isdal sakou, da izgubi eesar prestoi je izjavi! dr* Renner: To ostane stvar narodne sknpsclna , 8oeiialianeiis v Neamfiji- LDU Bere li n, ». marca- (Don- kor* nr-) Kabinet Je aklenil, narottti drtavnenra goepodarakenm nrado, naj takoj indela sakonski nacrt glede floelalisacije ptt-narnic, elektrarnie in rodnih obratev ter eestnih teleznie- ▼ BERLINU SE ZANTMAJO ZL DONAVOf LDU- Berlin, » sMrca- (&m- ter- ^Dnaio* j v^ ws4b& soauuioeflDfr wSBS0Cwwa SA SBIVTBO *^Mlf^ffff>p1> Je Oll TMft| P^W predsedstvom grofa Berastorffa pogovor o donavsldh vpra&anjih, ki se bodo raspravljala am mirovni konferenei* Pogovor« je prisustvovalo vee naslsn-• aiker deaavskla neroylovnili etaa^ fslniiiihi ii imu mti. SSI dnaltve«* Mlslstsc sa estavotvomo ■fcaslMau dr. AttieH Kramsr |s posUl •Sptohumu slovesaksani ženskesm dro-itvo« v LfvbUanl tole pismo: »Prelet sem Vaš oanleai dopto s prHofeiilml recotocij«. ■rt. ki odspvstlalo tsdl moleam oeliucnema sasirasia. Kot sjatster za ustavotvorno aksniCmo so bom ssvzei za pravične do-atalate našega ženstva, kl cotovo zaslu«, da •• ma v novi saH donovfm* di politična eeakoeravaost«. Peessnfl ie is Ita^ttssansca tisuditva ia &račno prispel v Ljubliano gosp. Ivan S Petrca, Ljubljančan. Na smeli način |e ' sel s trzaikim transportoni iz province j Plemonte, priiel v Trst tam bfl podvTžen : dolesimt tzpraievanjn. iz katereca pa se ie 1 spretno rešil ia se ni dal vjeti niti najprc- ' tkaneJ&ema in zvitemu IzpraSevanJti. Od tam se nm Je posrećilo prfti čez demarka- ! dtsko crto z veliko preudarnostjo. Oddah-nU se le na svobodnlti Intcoslovanskih tleh. V ItaJlji Je bil prldeljen propagandi po ju-goMovanskih taborih in le tam vrši! važno lugoslovansko delo. Pri povedu je, kako slabo ie za vjetnike v Italiji v provind Pie-monte. Kave ne dobivalo nIC 700 gramov ' kruha za tri može. opoldne in zvečer malo \ riža. Strašno ie bilo videti ljudi, kako so | iskali razne živežne odpadke in i ih uživali. Umevno, da ima smrt ob takih razmerah bogato žetev Slovenske senlje aktivne? Kakor čujemo iz dokaj verodostojnega vira. snsAajo državni izdatki za slovenske pokrajine mesecno 130 milljonov kros. mesećni državni dohodki pa okroglo 186 milijonov kron- Slovenske zemlje bi bile torej po tem računu — aktivne, kar bi izpodbijslo svojeca^no nem^ko trdltev, da so slovenske zemlje glede državnih dohodkov visoko pasivne- Av-strijski državni proracnn je znašal pred vojno okrog poltretjo nv'lijardo kron ia le redno zaključi 1 z izdatnim primanfk-ljajem* Ali je mogoče, da se je sedaj davena moć slovenskih dežela tako dvignila, da znašajo njih dohodki Eko-raj polovico vsega prejSnjega celotne-ga državnoga proračuna, in da dajejo ćelo prebitek? Ne zdi se nam verjetno! Kaj bo s kočani Nemškega planfn-skega dniStva? Nedavno tega je izšla naredba centralne vlade, ki* odreja za-plembo imetja pripadnikov in korporft-cij vseh sovražnih držav- >Nemsko-avstrijsko planinsko drnStvoc ima svoj sedeS v Monakovem, ni torej nobenega dvoma, da se nanaša imenovana naredba tuđi na njegovo imetjs* Društvo ima pri nas ćelo vrsto planinskih ko€, sa katere bi bilo škoda, ako bi ostale v letni sezoni zatvorjene- Treba bo torej nekaj ukreniti, da se koče izroče vpo-rabi, ker je to v interesa taristUce- A še eno vpraianje je: Nemško planinsko društvo ima pri nas tuđi svoje podružnice n. pr- v Ljubljani, v Celju, ali *mejo te Se nadalje obstajati? Menimo, da ne! Stipendije našim vmetnikom. Vlada je, kakor čujemo, dovolila nmetniške Stipendije v iznosa več tisoč kron pes-niku Otonu 2apančiču, slikarju Frann Tratnikuin pisatelju Cvetko Goiarjn, Ta vladni nkrep pozdravljamo z največjim zadoscenjenv saj eo bili v Avstriji naći ometnik! poveodi zapostavljeni in nišo dobivali niti drob-tinic 1 bogato obložene miže, na kateri se je rezal kruh njihovim nemdkim tovari čem- Avtomobilna sveaa Ljabljana-Celje* Družba, ki je pred vojno vzdrSe-vaJa avtomobilski promet med Ljub-ljano in Ceijem, ima svoj občni sbor v oedeljo, 33- t* m. na Vranskem* Ker je avtomobilska zveza Ljubljana - Celje sdaj bolj potrebna kakor kđaj preje, se nadejamo, da bo občni zbor sklenil vzpostaviti promet že to spomlad- Urađniika menza v Ljubljani. K rad-nlemu, pod tem naslovom obiavlienemu članku se strlnjajo vsi člani, irvzemSi seveda odbor. Kliub temo, da so bfli vsi Clani za sklicanie občnej^a zbora, Je odbor krat-komalo sklenil, da je občni zbor pred dve-ma mesecema nemoKoč, in sicer zato. ker ie siso računi pregledani. Oospodle odbor-niki, tega se torej bojite? Taksu* računi se lahko presi odajo r naj več dveh dneh. Seveda, če tukaj gospodarilo Ifnđje, kl so se pri raznih konzamfli ofkodovall — o cetnur v6 marsikđo ka) zanlmivesa povedati — le to Je mogoče. Gospodle odbornfld, ako imate čisto vest, na dan z računi In z občnlm zborom. — Več nđeležencev. Ali smo mi jedini pozabljeni? Iz Solčave ia is Lač v Savinskih Alpah nam pidejo: Ta gladujemo v besede pravem pomenu- žita v naSih gorah niti v cajrodovitnejsih letih ne pride-lamo toliko, da bi mogli shajati, letod pa je bila vrhu tega Se slaba letina, zato ie od božica nimamo ne moke, ne krompirja- Stradamo- A od nikoder ni pomoći, dasi amo ae obrnili ie na rse mogoče oblasti* A kaj naj vaejenKK ko Se sa vsakdanje jelo nimamo ničesar? Groti nan na Jesen nova lakota! Slad-kor povsod drogodi dobivajo, samo nafti dve občini sta tako nesrečni, da ste ie drakrat pri rasdelitvt ostaU praznih rok- Dvakrat ste bili obči-ni ie oovesceni, da Je slađkor ie na po-to, it »sdn|eni trenotka $• vedno do-ila vect. da no bo • eladkerjom nit ces, dttJobU pokradonnokjo v Celju In prodan v NemSko Avotrijo- In to dvakrat saporsd. Kako da Izginja sledkor Wa£ za ti dve oWHnft To Je vendar sin-cai ki ni vec slncaj! Pozivamo pokli-cano oblast naj vendar enkrat napravi red In koneo takta ocividnl« lopovtti« Mfls> ipad ¥ema Mk 4a MeicfUL 4a ka naše probivalstvo dobilo sladkor in po-trobno jelo, ker bi se sicer ne bilo čuditi, ako hi se ljudi polastil obup* Se vedao as aahalajo v Ljubljani oem-čnrH. kateri si opalo naslovljad slovenske srazmbnfke z >windisches Mlst«. V Sođai nllel iL 5/L stanuje neka nemčurka Ormaaier. ki psnje svolo služabnico na ne-sramen način ter daie cio5ka svoji lezi § tem, da si dovoli kot barbarka psovati slovenske nastavljence. Čas je^ da fzglne \z Ljubljane Iz raskesa vfetalšrva se je vrnO Anton Kržič iz Rakitne pri Borovnici, kl staži sedaj pri srpski legiji kot pođporočnlk. S Njegov naslov: Anton Kržič, krali srpski \ podporočnik, 1. bat, 11- pe5polk, Rogatica, Bosna S tem bodi naznanjeno vsen | njegovim prijateliem tn znancem, i Nevarem petrotol. Nekje na Gorenf- ; skem je štacnna, v katere izložbenem oktra i se blesti naznanilo: »Tukaj se prodaja ; pristat petrole).« Ta izjava ie tndl mene za-peljala, da sem kiipU pol litra te tekočine, za kar sem plačal »malenkost« poštenih 6 kron~ A ko sem doma nali! svetilnico in poizkusil to »svečavo«, prišel sem res v nevarnost, ker »petrolel« je pokal, švitral v \isok plamen Itd. Tadi duh ni bfl Drljeten. ; Vse to pa ob vsei moji previdnosti. S«m:l | sem namreč ko|, da tekočlna ni »Drtstni ne-! trole-j«, neco v najboljšem slučaju ben-c i n, zaradi česaj sem svetilko le do polovice napotnil ter primešal tekočint soli. In ob vsei tej prevldnosti tak »manever*. Zda) pa pomislite, koliko nesreč lahko pnv vrroČl tak »pristni petrolei«! In res čniem, da se je v bližnji vas) ožerala ćela rodbina, ćela svetfifra s takim »pdstnim petroleiem^ Svetllka Je namreč eksplodirala m sreča v nesreći je bila, da so !o dotlčnfle! le r osmofeniml obrazi odnesll. Zda! pa vpra-Sam. kje ie merodajna oblast, kl ne m*e-preči prodale t a k e svečave? Žandar-merfja, zanleni! PomočniSko bohii9ko bl«rahw> »Ga-sfflnlcVtrslre ?adrmee«, M Je W1a dosfej «a-mostoffia. Je poveri«»iRtvo za snejjamo skrbstvo nriM'^oIlo »Okrahtl bolnlsid bla-«aini« v Ljubljani, dasi Steje okros 500 članov, kar J! daje zakonito pravo, da je samostojna. Pri poStnen mn&n SredKce se ie otvorila 14. marca telefonska centrala % Javno jcrvvortlnica v vodu 4237 za Vra?evr»1 ln medkrajevni (intemrbani) trfefonski promet. Đesvnske diallue FrančiSke Drofov-ka, Franca USaj In Ivana UšaL ki so bivale v liutomerskem okraju, naj se člmnreje zglase, ali pa pismeno naznaniio svoje se-danje naslove »Posredovalnemtj orado za beetrnce v Ljubljani«. Zcfasl naj se Terezi? a Les Jak \r Cira-hovega ob BaČi, in sicer pri »Posrednval-netrra tiradu za beKtmce v Ljubliantc. Cna-ko naj se zglase pri Roii omenlenem nra-du vse oae osebe. kl poroajo Tcrezljo vđ. Leslak. PenzUska Bkvidatara na punatai ne lzptaćaie več pomzl]. Zato se naj zetastio vsi Invalidi, ld so i Dnnala dobivali pokoj-■faie — tn se dosedaj Se nišo zglasili — v v piša mi »vojaSke intendance za Slovenijo v Ljubljani — odddek za nakazo var je pre-skrbovalnln« (v barakf na FrlsTcovco, zra-ven belgijske vojasnlce). Vsalu na] prinese a sabo plačiloi nalos (Zahinnjc*-aoftrac) in en odrerck — ako moco-če zadnji — od pUčUnc aakaznlce poStne hranflnice bi po moinostl tndl druge voja-Ike listtne. N! pa treba prHi mvalidnm, ki so ie btti pri nadpresledti pri kaki juto* s I o v a n s k i nadpreidedni komisiji, kar bi btlo popolnoma odveč. Urađne ore so za invalide od poneđeljka (24. marca) na-prej od 7. rjntraj do 7. zvečer nepretrso** ^. Inva!ifariboru; pri bivšem S- pijonirskero fsaperskem bataljonu v Ptuju) — ma nadomestno stotnijo eaperskega bata* li ona v Prnju, pri &em je vpoStevati tn-di morebiti od teh oddelkor razglafieiia navodila- Vse druge prijave se pa vpoeljejo na vojno dopolnilno poveljstvo ▼ Ljubljani kamor m lahko oddajo tuđi sa goraj navedene oddelke namenjeoe prijava, katere potom vojno dopolnilno poveljstvo istim dopošlje* Vsi oni, ki so take prijave Se ođ-poslali, ali potom občtnskega urađa, ali pa po poSti. pa je preteklo že veS Ča!*a, a ne dobo nobene rešitve lahke priiave v groraj nev&đenem smislu po-Dovijo- Kđor pri groraj navedenih ali 4tra-terih vojaških oddetkih na slovensken o*emlju res oddane civilne obleke ne dobi n&zaj, ker se je ta zgnbila ali se raora ^gnMjenim smatrati, lahko proaJ za od^kodnino. Prošnji je priložiti: 1- potrdilo doticnega vojafikega od-delka, da je res oddana civilna obleka K^ubljena; 2. dokazilo, (t j* potrdilo onega vo-iaškega oddelka, ki g& 30 is vojask« službe odpustil). da je oddal pri izstopu iz Tojažke službe vso vojaško obleko in drugo vojaške stvari, ker če je tiobil pri izstopu iz vojaške službe potrebno vojaško obleko ali se je s tako obleko iz bojidča vrnil, niraa več pravice ćo odškodnin©, ker velja že ta vo-jo^ka obleka kot nadomestek za izgubljeno civilno obleko. Ako pa je vojaški o4delels pri katere m se je civilna obleka res oddal* i» uhranila, izven slovenskega osenlja (n- pr-: v Nemgki Avstriji, Ogrski Hi-) priloži prosilec svoji odškodninski nro3ny: svojo izjavo, kedaj^ kje ifl pri katerera vojaškem oddelku Je oddal svojo civilno obleko in da to civila© obi oke ni đobil nazaj; to isjaT* mutM potrditi občinsld vrad ia #r**niHka p+ >taja, oziroma pri begundh (Primorske in Koroške) begunsld urad v Ljubljani, (za take begunake izjave se dob« vzorci pri gospodarskem uradu vojno dopolnilnega poveljstva ▼ Ljubljani)« Tuđi resnični dediči po padlih ali umrilli voJakUu katerih civilna obleka se j« »gubila so opraTiceni sahterati I MttkAda\ia^ la\ ■§«■» w ^m*rin, fr £ I •••■aaBsec dob — tali lm profajasi je P^«K 4okMa, 4a je dvilm obleka sgnbljeaa, prik>«ti potHile, oziroma izkas prietojnega zapufiSinskega sodi-S6a, da je proailec (prosilka) pravi deđio- Vse edSkedainske pmSnje • prile-g»ati vrei veHjeje liHilrl vadi v*j-bo dopolnilneimi poveljstv« v Lj»b-Qani. Kdor pa hoće take prošnje izjeno-ma oaebno tzročiti, ae oglasi pri go«pe-darskem oradu vojno dopolnilnegA poveljstva ▼ Ljubljani — v stari cukrami I- nadstropje, kjer odda prošnjo računskomu poročnikn Kožmanu- Da ne bode nepotrebnih pisari} in zaTlačevanja, se opozarja, da se bode moglo ugoditi le takim prošnjam, ki bodo imele vae gori navedene podatke in priloge- Vremensko porocilo. VHtaft WtA MavtaB MM fe^^atl B^hlM "*-*- t^m __ w^^^ ^^ ^^^^^ ^^rm WWQI BICS MM W BOB « •■tio- „etrt S"* Vc^ovi Nebo sly"j*-|f mm čg ________ 21 2. pop.| 729 6 I 2*1 si. jgv. sneg . 9. xv. 724 8 14 brezvetr. de2 22 7. zj. 720^4 6"6 moč. jgr. Padavina r 24 urah mm 23*6, — Srednjn vCeraf^na temperatura T9*, normalna 4-6°. — Vremenska napoved za iutri: let« t^ream^vt, Tetiioau slato it vetr^vM Zdrovie. Zdravstveno stanje v LJabtlaiil od 9. đo 15. marca: Novorojencev )t bilo 18; umrlo Je 32 oseb. med temi 15 domačlnov ta 17 rnjcev, ra jetiko &* z& rarnim! bolec-nimi 24. Oboleli so za vratico 2 domačina, ta malarijo 2 domaćina, 3 tnjci in 1 vojak, za poravico 8 vojakov, 1 tnjec tn 3 doma-Čini. Kultura. »Glasbena Matica«. SVupna pevska vaja se ne vrši Jutri v nedeljo, amDak ▼ sredo, dne 26. marci cb 8. rvečer. Polno-številno! — Odbor. »Glasbeaa Matica« x LJnMlanf je priredila s sodelovanjem vojaškeea orkestrn ra Spodnji Stajer dne 22. fn 23. februarja 1919 koncerta v korist srbski s?ro€adi ter koroškim in goriSlcim be^iincem. Od čisteea dohođVa Voncertov se ie naklonila Četrtina. 127$ kron 85 vin„ potom oosredr^valneza tirada za bejfnnce v LjtihTtnnf gorf^Vim bp-CTncem. Za nakfonieni znesele ^e navedenu tKicrednv^frttra v fmena ^^n^Vfti belr'Tirev »Olasben! M?t>c^« in voia^enrn o^Ve^tm za Spod«M Sta'er Va* na^nnleie zabvaTinte. Reaertnar Narodnesa jrlei1af?f5^a. Dramsko e I e d a I f i! č e. V soboto, 22. t ni. ob '48. zvečer »Soanska muha« za abonement A. V neđeljo, 23. t m. cb %ft. zvečer »^oanjka mnha« za abonement R. V ponedeljek, 24 t. m. ob J4**. rv^čer *KraH na Betalnovi«. Ij^rajo vrhni?Vi ditetantle v knrtst CanVar^eve^a STmmen&a fzven abo-nementa. V torek 25. t. m. ob f£8. rve^er Španova mn^a« za cborem^nt C. — O p e r-noirledalf^Ce V soboto. 22 t. m. ob %&. rvečer »Slovaka princeska« za abo-fiement C. V nedeflo. 23. t. m. ob HR zve-6er »Manoa« Ir^en abonementa. V ponedc-ffelc. 24. t m. ob %S rvecer »B^b^me* za abonement B. V torek. ?5. t. m. ob *£* rve-5©r »SfovaSToi prtnceska« frve« abone-tttcu f«?. Knffžmm nAmaniTo f?oTe in It* ofjTTifevalTia draStva, k?>1ćor tnđi sroji-telje domaće ?lw;be opozaria podrii?fl-nec, đa Je sestavil za uporabo pri proslavi 7*ođ* đosronTca njedin^Tiia naro-đov Slovenoev, Hrvatov in Srbov lahko irvedljivo epevoierro >^Ivel» tro-edinti .Tn^oslavija !<:. kl r>Hv»ft tmnff. fiftt*. noflfctntm tn saimanfa VTedntfn nH-na^nfkom tr^ovsk^ra stnnn cenen kredt. Inite^^«* «rl 5ava«, ustanovljena novembra meseca 1918, obeta postati v našem gospodarstvu vazen faktor. Nevarnost, da nam tuli kapital posebno v tem prehodnera Času ne osvoji dpmačega gospodarstva, je velika. S tem veCjim zadovoljstvom mora vsak narodni gospodar pozdraviti ustano-vitev družbe, ki naj brani najvažnejšo pa-noso našega gospodarstva pred rulo invazijo. Te se moremo Izogniti le z dobro organizacijo najširsin produkcijskih krogov, ki so delali do pred vojno edino le za tujo prekupovalno trgovino. Družba iSava«, ki je v prvi vrsti eksportna družba, si Je sta-vtla cilj organizirati direktno ek$nortno kupčijo in pripomoći k temu, da ostane ne le zaslužek domaćinu, ampak da se vrne našemu gospodarstvu tuđi eksportna vred-nost na^ih produktov in s tem okrepi naša trcovska bilanca in valuta. Isključena je s tem ona prekupovalna tr^pvina. ki je vodila do sedaj glavni dobiček naše lesoe industrije v inozemstvu ali oa v zrelo nam sovrainega kapitala, ki se tuđi sedaj v ko-llkor mognče narodni obleki skuša vri-niti v naše gospodarstvo. Kcr vidimo Ic v smotreni organizaciji ono moč in odporno silo. ki naj varuje naše gospodarstvo vseh tujih vplivov in ker nam Ie organizacija naših do sedaj na veselje tujca tako raz-cepljenih moći obeta gospodarske uspehe, ki jih moramo doseći, ako noćemo ostati zasužnjeni od tujega kapitala, pozdravljamo z odkritim veseljem ustanovitev tako potrebne in obenem na demokratičnem temelja zasnovane družbe. Veseli nas, da se je družba, ki je bi!a pred kratkim registrirana s se dm i mi članl, do danes že tako razvila, da ima v svojem krojju že okoli 60 prodncentov in trgovcev, od katerih jih je 22 v produkcijski družbi vVelika Gora« v Rfbnlci, kl se je ustanovila pred kratkim za ribniSko in sodražko dolino in pristopila kot ćlan k »Savi«. Želimo družbi »Savic najlepši uspeh in dosego cilja, ki si sa je stavila v prid domačemu gospodarstvu, ter upamo, da se število članov do obSnega zbora, kl se vrši v ponedeljek 31. t m. še pomnoži. V slogi je moć, to nai bode feslo, ki veljaj tuđi za naše gospodarstvo, ki je ravno sedaj, ko se vse oreraia, v naj već ji nevamosr? da ne priđe pod tuli vpliv. Velika tobačna tvornica v Nisu. Vlada je skienila zgraditi v Nišu v.eliko tvornico za tobak. Nacrti za tvornico so ie gotovi. Poslopje bo dolso 360 metrov. Zgradi se tud i posebno skladišč© za duhan. Velika skladiŠSa za tobak in petrolej grade tuđi v Skoplju in Smederevu. Novr bankoTcI. Kakor poroCa »Pravda«, je naroćila vlada nri Narodni banki v Beogradu še 115 milijonov dinarjev v ban-kovclh po 5, 10 in 20 dinarjev. Poziv zidarskim molstron Slovenlfe, Vabijo se vsi zidarski mojstrl, da se zane-sljivo udeleže sestanka, kl se vrši v nedeljo. dne 30. marca ob 8. zjutraj na verandi hotela »Union«. Na razporedu so važne stanovske zadevc. — Odbor. Obznana gospodarima, trgovetaa 1 trornicaHma. Gospodarsko Udruženje n Zadru fDafmacija) izvješćuje, da su nm njegov! članovi stavili na raspolaganje veće količine maslinovog ulja sa zamolbom, đa fm za iste nabavi u zamjenu životnih na-mfrnica. te se ovim potetn mol© zanimanic?. da svoje ponude izvole ito prfte oodastH-ieti. Ulcdno Ima navedeno Udruženje da rasproda već zalihe badema u kori. smokava rojfa?a i slanih sardela. Tsto nabavlja za jtvofe članove svake vrsti sjemenja \ fso-spodarskih sfcrava. Drža-vnA ponredovalnica sa đelo. rmdrnžnifA sa LinhljAno ia okolico- V pretektem tednu (od 9- marca đo 15-marca 1919) je iskalo đelo 114 moških in 68 ženskih delavnih moči- Deloda-jalci so iskali 233 mo&kih in 70 ženskih đelavnih moči- Posređovanj se j« izvršilo 77. Pri vseh podružnicah >Dr-iavne posredovalnice za deloc Je od 1. jannarja 1919 do 15- marca 1919 iskalo delo 3367 delavnih moči, deloda-jalci po pa iskali 3167 delavcev- Pomre-dovanj se je izvršilo v tem Ćtusn 703* — Delo iŠćejo pisarnižk© moči (179), tr-go>vski uslažbenci (118), sluge, tov- de-lavci (176), slnžkinie, mlzarji, kolarji, kljačavničarji kovači, zidarjt, teearjl, pteskarji, čevljarji, krojači, peki, mli-narjL mesarjt rudarji* natokarji itd- — V đelo pa sprejme posredovalniom đavčne praktikante, đelavc© za v to-varno za čerlje, tesarje, ziđarje, krojače, ftivilje, »lužkini©, mliaajje, in rasne drage obrtnike- Preiala toteCMca isvlečka- Glasom naredbe odseka sa finanee sa 8I0-veniio ▼ Linblfaai s dne 6- mare« 1919. ki ie isila v Uradnem hrta a da« limare* 1919 ood it 396. eddaf* tobačna tovarna ▼ Lfobliani tohačni isvleček neposredno večiim kmetilskim koroo-radlasm, ki imate sa to ootrebao 4ow-Hlo. ia tob«čnim z^io^^m (ta noHodde-liene tobačne ialoc» in trafikeV 8 ten fe rasveliavUen sa ovemlfe Slovenile sadnft odatavek naredbe bfvteora fl-■ajagnegm" adnlatratvrn a dna 4. aiffi 191&. it- 21196, naredbeaik ta finasee ft. 41, ki omeiuie nro^-io »oTinčneea i»-vlečka na kmetilske kornoraelie- 0^ ne. ki so obtavlfone nod it 41. nared* baaik* is late 1W& aataaalo *» avakiiem v vsUavva* Vsđla Jssjstiisa^S1 iLBffBscs^aiSk ki reflektiralo aa prodaio tobačneca izvlečka ia is nimalo dovolila, moralo s pravilno kolkovano vloco (8 K> mani »roatti ari nnančnem đetelnem ravnatelistvu v Ldubliani- Zaloee in trafike ne notrebuieio Doaobaih davo-lil. Intsresentie as posebno &e ooozar* iaio na etruoena svoistva tohačneca Is-vlečka. ki se zato oddaia Ie v saprtih nločevinastih puAicah in se mora hra-niti loceno od vseh živil: ^nioh se ie ravnati pri prodati tobačne^a izvlečka po predoisih § 15- mini strike naredbe s dne 21- aprila 1876-. drž- zak- št- 60. ki veliaio za prodaio strupa- Češko-nemška gospodarska pokajanja- LDU. Dnnaj, 20. marca- (Dun. kor- ur) Pri pogajanjih, ki so bila zadnje dni med nemško-avstrijsko in čeho-Blovaško vlado, so sklcnili dogovor glede dobave sladkorja in melase ter dogovor o kompenzaoijski izmenjavi blaga- Društvene vesti in prireditve. »Društvo po^tnih prometnih nradni-kov« se le ustanovilo 18. marca v Ljubljani z namenom zasiooanja gospodarskin in socijalntii zadev vseh pošinili prometnih uradniivov. K tunu ao se združili tuđi go-s pod je tovanši iz Maribora. Celja. LJL^4 in Radgone (nematuranti in maturanti). Po-zivlja se vse gospode tovarile, da vstopijo k im eno van em u društvu. Na ses tanku iste-sa dne se ie sklenilo, da stopi to društvo kot tako v »Zvezo poštnih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani«. Odbor ie poobla-ščenT da stopi v tozadevni sttk z društvi poitnih ma tu ran tov, poitarjev. oficijantov in oficijantk, ter se ndeleži predpriprav za ustanovitev tega novega društva kot legitimni zastopniki. Pri volitvah odbora so bili izvoljtni: predsednikom Boiidar Keil, poštni nadkontrolor, podpredsednikom: Fr. SaJchar, poštni asistent tajnikom: Ivan Konte, poštni asistent, blagajnikom: Ivan Pevec, poštni asistent, odbornikom: Jakob Zavodnik, poštni asistent in Matija Svetlič, poštni nadoficijal, pregledovalca račtmovr Karl Lassbacher, poštni nadkontrolor In Martin Allakar, poštni asistent Dopisi za društvo naj se naslovijo na tajnika društva Ivana Konte. poštni asistent Ljubljana, brzojavni oddelek. Ljnd. šol. mladina ▼ Mostah priredi dne 25. t m. ob 4 uri pop. gleda lisko predstavo s sledečim sporedom: Trlje bratcL (Deklamacija.) Slovenka sem. (Pet)e.) Car gozda. (Igra v cnem dejanju.) Gor čez izaro. (Duet) flirtja oživljena. (Deklamacija.) Mišek pri povedu je. (Komičen prlior.) Na tnjih tleh. (Petje.) Kraljica paljčkov. (Igra v dveh dejanjih.) Lepa naša domovina. (Petje.) Nastopijo: deklice v narodnih nošah, vile. skrati, divji mož, palčki, kraljičina itd. Vstopnice se dobfjo Dri uŠt P. Pečjak in pri šol. slugi. Cisti dobiček se po-rabi za nakup šol. harmonija in mladinskih knjig. Občni zbor georaetrov kraljevine SffS se vrši v soboto. dne 5. aprila t. 1. ob 5. ori pop. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Spored: 1. Porocilo j££dsednika» 2. poročflo tajnika. 3. poročilo blagajnika, 4. poročllo pregledovalcev računov, 5. odobritev društvenih pravil, 6. odobritev poslovnika, 7. poroci!o vseuČIliškega delegata, 8. slučajnosti. V slučaju, da občni zbor sporeda v soboto ne izvrši, se nada-IJuJe občni zbor v nedelio. Event prediogi na} se konkretno naznanijo In ntemeljljo 8 dnt pred občnfm zborom. Članl se Doživljaja da se polnoštevilno odeležijo osobfto, ker je to poslednji občni zbor pred poletno dobo. Obenem naj vsakdo naznani, če Želi stanovanje, da se mu soba v hotelu rezervira. Citamtea ▼ Konjlcah ima irvanređen občni zbor v čltalni^ki dvorani Narodnejfa doma dne 5. aprfla 1919. ob 7. uri zvečer s sledečim vzporedom: 1. odborova poro-člla, 2. volltev frostltni5kei?a ođseka, 3. oživ-Ijenje pevskesra odseVa, 4. slučajnosti. Splo§no slovensko žensko đroitvo na-znanja. dat prihodnje predavanje o kosme-tfki ne bo*v ponedeljek, 24. marca. Ker }c dvorana v Me?tnem domu za ta dan ođdn-■n. se predavanje odloži. Kdai bo prihod-rje prodavanje, objavimf) riraroča??no. »Gozdarsko društvo« za območje Slo- venfje ima namen dvi^iti jrozdarstvo v sploSnem in posredovati, đa stopljo v o?il sW1c stroVovniald, vsi sozdni pn^estnfM ter prijatelji in pospeševatelji gozđarstva. Po- kticano le rudi zastaviti svoj vpllv pri !z-veđbf agrarne reforme na SlovensVem ozemlja v za^čJto irozdarstva. Voliv Oo-zdarskesra đnišh'a more Da biti tem večjl, Clm več članov ima. DrtiStvn s* !e orf^ia-sflo đoslej mnofro novih članov. vendar 5« n\ za«?tnnaTTO x*e?!Vo Stevflo naSrti eozdnfh Dosestnikov. kateri se uljodno vabHa (Ja čim prele pristopijo. Pristonnina znaša 2 kroni. članarina pa za tekoče leto 4 fcrone. Gozdarsko društvo v Ljubljani. Valvazor-iev trg J^t t._____________________________ Spominjajte se zaklada „S!ov. sokolske zveze". Aprovizacija. Is a«|ft mettmmm aprovlzacOsteca od-Mfca z dne 20. marca ie poročati: Prihodnjl teden razdcU aprovizacija po 1 kOosnai mmertkmtKškm mtokm na izkazolce za moko. Kilogram stane 4 K 66 vin. KraSoe mak* prtauaikiije. Aprovlxa-cija razdeii pekom zadnji ostanek pšenične in kornzne moke. Pdd hnaio potem moke sa pet dni in se bo morala vsled teta s pri-kodnjlm četrtkom ostaviti peka kruha, V Času. ko se ae bo pekel kruh, razdetjnje aprovizacija po t^m fn pol Ulocrama amerikanske moke na osebo In todea. KUoirrain se sarafioni 4 K 66 vta. Sklep, da se opusti smeatrtt pete kn*m. bi ntdeiMe tmeri-kaasko inoko, ie smatrati začasnira. Odsek bo v svoH piHiođnJi sefl zopet nzprtvljM, Ce ne Mvendarle kasalo peCt krali. Seveda M bit Imdi cekt dnu In veffloi veCtns ore-Mvatstva ne M mogla pta^evatl tako vtoo-kih cen. Iz nevzdržnegm položaja, kl Je na-stal glede preskrbe s kruhom, nas relllo edinoie tedatnelie dobevt domtte krušne moke, H to le vendar dobi« Se za kolikor tottbo pfiissfBjo fiejssv Ainoilnriii pciSsr koje, da Jf žitni zavod v Ljubljani preskrbi zopet zadostne množine domafie Ivnsne moke. DeUvcem m delavkasi v tprovizačnih skladišnih se svlis otete. Prosta knpčija z goveio žirtno Je saj-težie piizadela UnbUano. Ccne so vsak dan višajo in blaga ie vedno manj na trga. Prosto kupčijo bo na vsak način omejltl in po-veriti nakup živine javnim aprovizaci]sklm nekupovalnicam. AprovisacJja zaenkrat kupf en vagon živine za svojo nbožno akcijo B-sknpine. Ako ostane naredba o prosti knp-čiji še nadalje v veljavi, priporoča mestni magistrat dežeini vladL da se nvedeio ▼ Ljobljani zopet vsak teden redni selml «■ žlTiao. Mestea apfo^Uacii« sroia abote akcije nikakor ne bo mogla opnstlfl. Na-sprotno bo morala se zanaprej dajati rev-nejšim slojem ceu ej Se meso in mogoče tuđi kruh. Pri današnjih cenah pa diference med nakupno in prodajno ceno iz aprovizačnib fondov absolntno pokriti ne bo mogoče. Zs-to mora vlada priskočiti aproviraciji na po* moč. Aprovizačni odsek sklene, naprositl deželno vlado, da Izposluje mestni aprovf-zaciji za prehrano revnejSIh slojev mese6-no subvencijo naj manj 300.000 kron. Društvo hisnih posestnlkov prosi av enega zastopnika v aprovizacijsker* odseJoi Odsek ne ugovarja, če se zastopnik vpo-kliče. Aprovizačni odsek sklene, prositi w»-do, da bodi odslej ttidl v žitnom zavodu v Ljubliani zastopstvo mesta. Pri Zitnem **-vodu naj bodo vse tri stranke enako z*-stopane. Meso na rdede fTkirnfTT D bo delila mestna aprovizacija v ponedeljek, dne 24. marca v cerkvi Sv. Jožefa. Doloća se ta - le red: dopoldne od pol 8. do 8. St 1—200. od 8. do poi 9. St 201—400, od pol 9. do 9- St 401—600. od 9. do pol 10. St 601—«», od pol 10. do 10. St 801—1000. od 10.dfepol lf. St 1001—1200. od pol 11. do 11. St 1201 do 1400, popoldne od 2. do pol 3. it 1401 do 1600, od pol 3. do 3. $t 1601—1800, od 3. do pol 4. St 1801—200a od pol 4. do 4. It St 2001—2200, od 4. do pol 5. St 2201—3400. od pol 5. đo 5. it 2401 đo konca. t Meso za zavode. Mestna aprovtza-cija bo ođdajala meso za zavode v ponedeljek, dne 24. marca od 1. do 2. popoldoe v cerkvi sv. Jožeia t*mvi ari ▼ ci ■bzbosw vtvbbhv mesa. V zadnjem času se Je razpaslo na kmetlh, zlasti v ljubljanski okolici sp*osno prekupovanje klavne živine, tako, da dobi porabnik meso Sele iz tretje ali Cetrte roke. Vsak prekupec stremi za mastnim zasluf- kom, vsled Česar naraičalo mesne ccne od dne đo dne tako, da si danes more prrvo-Sčlti kos mesa samo kak bocatai ali vojni dobičkar. PrejSnje čaše je pristojna oblast nastopala z vso strogostjo proti preknp-cem, ki so brez obrtne pravice nakupovali in dražili blago. Sedaj pm se ti Skodljrvd ČloveSke družbe mirno m nemoteno vesele svojih siiajnih dobtčkov na Škodo obofrib. porabnikov. Nihče se ne zmenl sa nju kvarno đelovanfe, dasi so baš ti prekupci krivi, da so cene mesa v par dnevih tak« neznansko poskočile. Ma Dobrovi a. pr. preknpuje klavno živino neki krčmar po-vsem neupravičeno ta seveda bres vsake obrtne pravice. Mof zasluži pri vsakem kilogramu povprecno 2 do 3 fcrone, k«r nm JonaSa lep zaslužek ns račun mestnegm prebivalsrva? — Skndnl čas M ie bit in te takfm tjndeni slopf sn nrsše z vno sefo-gostfo zakona ter tako v ksJt zadat? m«- Poigvedbe. Kdo lzmed vntfsjoah se te KusUe t6 kaj o kadet - asplrantu (narednika) fvami Selanu, juristu is Stcptnje vaši it 35. ki je bll do srede marca 1918 v častniSkem UboHSču KineSma, guberniia Kostronuu in bil baje po rszpustu tega taboriSca dirigiran v Omsk, Sibirlia? Za eventualno obve-stllo proti povračllu stroSkov proni njegov oče Mlh. Selan. Stepanja vts 35 pri Linb-ljam. Nn pnstnl torek zveter stm neka gospa in gospod en povTšnik prcveč vzete in kef Ka dosedaj Se nlsta nazaj vrnila in ker sta dobro znana, naj sra takoj vrneta hlšniku v Narodnem domu, da ne bosta imela oora-viti pri sodniji. 3357 Dne 15. mtrca se ic zatekla Mlctna đeldica, ogrnjena z zelenokrižastim pletom. s Srnim predpasnikora, zelenkastim krilom, črnimi noeavicami in razozlava. Ako kdo kal ve, kje se nahaja đeklica. prosim, đa se naznani upravn. »Slov. Naroda«. Kdo kaj ve? Ivana Osređkar vijudno prosi, če bi bilo komu kaj znano o vrletn Slovencu Antonu Osredkarju. ki so je na-hajal pred vojno že 8 let v Thomass v Ame-rikl. na) sporoči to njegovi materi nm nje« naslov al! na upravnlStvo »Slov. Naroda«. Ivana Osređkar, vas Trn Java it 26, do-Sta Lukovica pri Ljubljani. 3348 OraOca »FrtM Josef« đovztoG proti obtok krvi ter zvjsa zmožnost oiisH In dela. Htiim naročnlkom! »SLOTBNSKI NAROD* veli« od noveca. leta. nmorel: Za LfaabOamo: ćelo leto . . . • . 58 K — h pd leta...... 29 » — » četrt leta..... 15 » — » na nicscc • • • • • 5 • —■ * Za Jtfsjoslavljo ta tsc defele bivte Av-stro-Ofjrska: Ccfo leto . . . . . 60 K — h pol leta ...... 30 » — » četrt leta..... 15 » — » na mesec..... 5 » 50 » Za Nemčijo 65 K. za Ameriko to droce države 70 K. UBTmvmiBtv# »SWv. SmŠMt Spomnijajte se Drožtesv. Orilo inHctođu 70. Itev. »SLOVENSKI tiAHDOr dne 2l. marca 1919. ------ .. —^._. _ _ _ . _^— .... ^—_____ __ Stran 5. Ker je pa bivSa Avstrlja, praei)*- vala slovenske kadre ▼ tnje desete in eo morali ti tuđi civilne obleke —boj prevažati in ker je mnogo mož iz slo-venskega ozemlja- služilo pri vojačkih krdcllh, kojih kadri so sploh bili t drugih deželah, je ostalo veliko število civilnih oblek izven slovenskoga ozemlja, od koder jih poedinec ali eploh ne dobi, ali pa se ma de-lajo ovire. Mnogo oblek se je »gubilo, ali se mora đomnevati, da so »gubljene ali vsaj nedosegljive, seveđa lahko pride-jo lastniki takih zgnbljenih oblek v veliko zadrego, da nimajo kaj oblefi- Vojaška intendanca sa Slovenijo ]e te vpoštevala ter dolo^ila, da ee Ustnl-ki takih oblek, o katerih je verjetno dokazano, da ?o bile res oddane in sgubljene, odškođujejo ali v dermrju (do osemdeset kron) ali pa i drugo obleko- Da se bivšim vojakom olajša, priti do svoje res oddane obleke — oziroma, 6g je oddana obleka res zgubljena, do odško&nine, je združila intendanea vse tozadevne posle na vojno tiopolnilno poveljstvo v Ljubljani, kojega gospodarski urad rešuje vse te prošnje, ki se nanašajo na civilne obleke, oziroma odskodnino- Vsi bivši vojaki, ki <* do sedaj sa svojo res oddano civilno obleko še nišo zglasili, prijavijo svojo sahtevo pri oWinskem oradu, kjer navedejo sle-deče: 1. popolno ime. rojstno leto in domovinsko obćino; % kedni kje in pri katorem voja-škem oddelku so ob začetku ali tekom vojne natopili vojaSko službo in ođ-đali svojo civilno obleko; 3- pojedine kose oddane obleke in drug© ođdan© stvari — njih opis — io v čem oddano (n- pr-: v kovčegu, na-hrbtnikn, zavoju itd-); 4- keđaj, kje in komu so odd&H pri izstopu is vojaške službe vojasko obleko in drnge vojaške stvari (ako Im&jo potrdilo, ga naj priložijoV Za padle. oziroma umrle vojake napravijo take prijave (točk* 1—3) n|ih pravi deđiči. Občinski uradi pošljejfo prijave tu si cer zavojčke, ki so oddali cdvilro obleko pri bivšem 17- peSpolku — na nađomestni bataljon Ijubijr^tskega pcfe-pofka v Ljubljani; pri bivšem 27. do-mobranskem pešpolkn. oziroma pri porskem strelskem polku St- 2 — nado-mestni batalion slovenskegra planinske-era r>olka v I.jnbljani; pri bivšem 87 ^A^rirtHrti — na nadomestni bataljon -^i^tnsfa poSrvolka ▼ Celju; pri bivšem 2r\ domobranskim, oziroma strelskem ^poHai v Mariboru, pri bivSem 9*?. črnAvojniSkera pešpolku ▼ Maribora. r>ri 47- pečr>o1kn v Mariboru — na na-đrtTnflst™ bataljon mariborskoga peS-rn>1V* v Mariboru: pri bivšem 5- dra-•ntelcem polku v Maribora — na nado-^^tni škađron dragon5&ega polka ▼ Nfariboru; pri bivšem $• pijonirskero (saperskem bataljonu v Ptujn) — na nađomefttno stotnijo saperskega bata« liona v Prnju, pri čem je vpoštevati tu-di morebiti od teh oddelkov naglašena navodila- Vse drage prijave se pa vpošljejo na vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani kamor ee lahko oddajo tuđi sa goraj navedene oddelke namenjene prijav«, katere potoni vojno dopobiiloo poveljstvo istim dopošlje* Vsi oni, ki so take prijave fm e&~ poklali, ali potom obMnskega orada, al! pa po poStT pa je preteklo že ve£ ^a*a, a ne dobe nobene re§itve lahke priiave v goraj nevađenem smislu po-Dovijo- Edor pri ^roraj navedenih ali ini* gih vojaskih odđeltdb na slovenske« osemiju res oddane civilne obleke ne tfohi nazaj. Icer ee je ta zgnbiia ali se mora sgnbljenim smatrati, lahko prosi za odškođnino. Prošnji je priložiti: 1- potrdilo dotičnoga vojafikega od-delka, da je res oddana civilna obleka zgubljena; 2. dokazilo, (t- \- potrdilo onega vo-jaškega oddelka, ki ga je is vojafike službe odpustil). da je odđal pri izstopu iz vojaške službe vso vojaŠko obleko ic druge vojaške 6tvari, ker če je dobil pri izstopu iz vojaške službe potrebno vojaško obleko ali se je s tako obleko iz bojiSča vrnii, nizaa već pravice do odškodnine, ker velja že ta vo-ja/ka obleka kot nadomestek za isgnb-Ijeno civilno obleko. Ako pa j« voJaSki o4delek, pri ka-tereni se je civilna obleka res ođdala i* shranila, izven »lovenskega osemlja (n. pr.: v Nemšlri Avstrijt Ograki Hi) priloži prosile« svoji odSkodninski prošnji: svojo izjavo, kedaj^ kje i« pri katerera vojaškem oddelkn Je oddal svojo civilno obleko ia da te drila« ol/leke ni dobil nasaj; to iijavo stan poirditi občinski nrad in oroiniška p#> ^taji, oziroma pri begandh (Primorakt in Koroške) begunsM urad v Ljubljani, (za take begunske izjave se dobo vzorci pri gospodarskem uradu vojno dopolnilnega poveljstva ▼ Ljubljani)- l^udi resnični dediči po padlih ali umrlih vojakih, katerih civilna obleka se je sgubila so opravioeni sahtevati ••■■daoot kros — takta proflnja* je 1»*^ dokaze* da Jo civilm obleka sgabljeaa, prilositi potrdilo, osiroaui izkas pristojnoga zapufičinskega aodi- &** d* jo prosilec (proellka) pravi dedič- Vse edekedninske prošnje 0 prile-S»ari vred B««|e|o «>Hhi>fci mrmšk v»f no dopolnilBenm poveljstva ▼ Ljubljani. Kđor pa boce tako profinje «je»o-ma osebno isročiti, ae oglasi pri goepo-darskem oradu vojno dopolnllneg* po-veljetva v Ljubljani — ▼ stari cukrarnl I- nadstropje, kjer odda prošnjo račun-akemu poročnikn Roimann- Da nm bode nepotrebnih pisarij in savlačevanja, se opozarja, da se bode moglo ugoditi le takim proftnjam, ki bodo imele vse gori navedene podatke in priloge* Vremensko poročilo. ^^^ ^^ ^^^#^" ^^*9 ■••■mi HM MM 79B MM t» l G19 baro- ' t te S i^azo- Betn S"l Vetrovi Nebo 21 2. pop.| 729 6 2-1 si. jgv. sncg . 9. xv. 724 8 14 brczvetr. de2 22 7. zj. 72°. — Vremenska nanoved za jutri: Zcl« tpreanl^vtt, TeCtiona slak« ta vetr«vM vreaM. Zdrovle. Zdravstveno stanle ▼ LJabOanf ođ 9. đo 15. marca: Novorojeticev je bilo 18; nmrlo Je 33 oseb. med temi 15 domaČInov ta t7 tnfcev, ta jstiko 8, za ramim! bolez-nimi 24. Oboleli so za vratico 2 domačina, sa malarijo 2 domaćina, 3 tajci in 1 vojak, za pocavico 8 vojakov, 1 tnjec in 3 doma-HnL Kulturu. »Glasbena Matica«. Skupna pev?ka vaja se ne vr§i Jutri v nedeljo, amuak ▼ sredo, dne 26. marca cb 8. zveče r. Potao-Stevilno! — Odbor. »Glasbena Matica« 1 Linblfanf je priredila s sodelovanjem vojašKeea orkestvn za Spodnii Staier dne 22. m 23. febraarja 1919 koncerta v korist srbski siročadi ter koroškim in RorisTcim bejfuncem. Od čisteM đnhodVa Vor»certov se ie naklonila četrtina, 127X kron 85 vin« potom oosredovalncza orada za begunce v LjwW^nf Rorf^Vim h#»-irancem. Za nak!rmieni zne«;e?c se navedeni t>n<;rednv3!?tir3 v imenn tf^nSMh he^'^rev »Glasbeni M?t^oanska rmaha« za abonement R. V poneđeljefc. 24 t. m. ob f's«. rv^er *Kraff na Betainnvi«. terajo vrhn??J1ri diletantle v korist CanVatievesra £lve>la tro-edina Jn^oslavijaT«. ki nride Innfiln na svetio, ako m» o^T?w?i povoljno Stevilo uaro&ntkov. Delre obs^ara petje Ts spremljevanjem klavirja ali harmonija) in deklamaciji« in se lahko vporabi pri vs&ki patriotiM prireditvi» Morc-bitna narobila ae naj f>o^ljeio kmala na naslov pođpisanca* Oena okrog 8 kron* Razpošiljalo se bode le po po-vRetju- — Anton Kosi, šolski ravnatelj v Sređig^n- Gospo4forstv(L TROOVSKA ZADRUGA. Dmes ko te vti stanovi organizinjo je nado pomanjkanje organizac tiste^a stanu, Id posreduje med producentom to konsuineiitmii. TrgovskJ stan pogresa vsesplofno na ce-lem ozemljn našega naroda stanovske In strokovne orcanizadie. Med vojno ta v sađniem času so se v trgovini pojavili elementu kJ so vse dingo kot trgovci ta kot takt naravno razvoju solidne trgovine zelo ikođljivi V Ljubljani se je nstanovfl pripravljami odbor, kl ima naloga temu nedostatka ođpomoCI • tem. da osnuje ob-sežno organizacijo na zadružni podlarf. Sna Je se reitlsfrovaiia zadrti ga z omefeno ravezo pod Imenom »Trgovska zadruga v Ljubljani«. To pođletje namerava zdmfttl ▼ svojem oJrriffa vse panoge trgovskega stanu, In slcer nete samostofne tnrovce. ampak tud! trgovske potnfke m trgovske nastavflence vseh katergorij. Namen nod-fetfa bo posoe?evarl z organtzadlo koriti trgovskega stana strokovno Hr poapeie-▼alf gosnoda rslre korf^H svoffn Cranor. Za-di uga no orevzefi nse Vn sa svoje Hrane ligtivsKa sastonst^fi ni trYwsksj nodTetVa na sl«itews»e»ii osevfVv. Ym+trr lađi u Mine-^tWi lastni imo^i^sjciTS^i tu nfwsw» oeiđ^rd*. Peftifa se bo sadmga ttk!f t ivufeflevaftfem afeolta svntftn elanom ter ▼fdl enjo crofffi narvflflfl* nalog v tem. o'^Rlifn***^^! ehk»R-nfm. iwKnefiilwi fit sau>ian|t viediilin n*r» »a^nfVfmi tr?ovsVe^a %fnnn eenen fcredt. 1nit«k^ftca nH đs^aftitlti Vr*yff»nf|| ra*ti*»e»fi rificfi ritoVema trgo^Mfu »Ttorn uf imHroCe dofMtf. T^i se •© ne>fw> povretre tvoi s ■OT polosi oeslle ter sprelenalo branOne vloge. Je samoobsebi umevno. Zadruga se bo osaovmla na temelju omejene zareze svojih aanov. Vsak zadruinik Jamči z ie-enkratno visino podpisanth or vplačanih deJeiev. Zadružni delcl Je določen aa 300 kron si Je vsakesjm zadrafafla prosio dano, podpisati poljubno Stevilo deleiev. Po-lec tega pteča vsak zadrsinik pri sprejemu lejo kroa vstopelse. Prljave za sprejem v zadrugo sprejema začasno pripravijalni odbor, kateresiu naćetmJe g. Valentni Sa-lovtc, trgovec v Ljubljani. Ustanovnl občnl zbor se bo vrSH tekom meseca aprila t l. Tem potom vabimo pripadnike trgovskega stanu vseh kategorij, da se združilo Čim itevilnejše okrog snuječe se stanovske organizacije ter vpoitevajoč lastno korist prijavijo svoi pristop k trgovski zadrmii. Id posluje zaCasno v hotelu »Slon«, (dvoriSČe, levo), kjer so interesentom pravfla v ogled. Uradne ore za stranke od 9. do 12. dop. »SAVA.« LESNA TRGOVSKA IN IN-DUSTRUALNA DRU2ĐA Dne 31. marca se bo vrši! obćoi zbor te aruzoe, potreben vsled prl&topa večje ga itfivila novih ćla-nov. Družba »Sava.«, ustanovljena novembra mesoca 1918, obeta postati v našem gospodarstvu važen faktor. Nevarnost, da nam tuli kapital posebno v tem prehodnem času ne osvoji dpmaćega gospodarstva, }e velika. S tem večjim zadovoljstvom mora vsak narodni gospodar pozdraviti ustano-vitev družbe, ki naj brani najvažnejšo pa-nogo našega gospodarstva pred tujo invazijo. Te se moremo izogniti le z dobro organizacijo najširsih produkcijskih krogov, ki so delali do pred vojno edino le za tujo prekupovaino trgovino. Družba tSava«, Id je v prvi vrsti eksportna družba, si Je stavila cilj organizirati direktno eksportno kupčijo in pripomoći k temu, da ostane ne le zaslužek domaćinu, ampak da se vrne našemu gospodarstvu tuđi eksportna vred-oost naSih produktov in s tem okrepi naša trgovska bilanca in valuta. Izključena ie s tem ona prekupovalna tr^pvina. Id je vodila do sedaj glavni dobiček naie lesne industrije v inozemstvu ali oa v zrelo nam sovrainega kapitala, ki se tuđi sedaj v koliko r mognče narodni obleki skuša vri-niti v naše gospodarstvo. Ker vidimo le v smotreni organizaciji ono moč in odporno silo. ki naj varuje naše gospodarstvo vseh rujih vplivov in ker nam Ie organizacija naših do sedaj na veselje rujca tako rax-ceplienih moči obeta gospodarske uspehe, ki jih moramo doseći, ako nočemo ostati zasužnjeni od tujega kapitala, pozdrav]famo z odkritira veseljetn ustanovitev tako potrebne in ohenem na demokratienem temelja zasnovane družbe. Veseli nas, da se je družba, ki je bila pred kratkim registrirana s sedmi mi članl, do danes že tako rarvila, da ima v svoiera krosru že okoli 60 prodncentov in trgovcev, od katerih jih je 22 v produkcijski družbi »-Velika Gorac v Rfbnfci, kJ se Je ustanovila pred kratkim za ribniUko in sodražko dolino in pristopila kot član k »Savic Želimo družbi »SavU najlep^i uspeh in dosego cilja, ki si ga. je stavila v prid domačemu gospodarstvu, ter upamo, da se Stevilo članov do občnega zbora, kl se vrSi v ponedeljek 31. t m. ?e pomnožL V slogi je moč, to nar bode geslo, kl veljaj tuđi za naše gospodarstvo, ki ie ravno sedaj, ko se vse oreraia, v največji nevarnosr! da ne priđe pod tuli vpliv. Velfka tobačna tvnmica ▼ Nišu. Vlada Je sklenila zgraditi v NiSu yeliko tvornico za tobak. Nacrti za tvornico so Ie gotovi. Poslopje bo dolgo 360 metrov. Zgradi se tndi posebno skladlšče za duhan. Velika skladišfa za tobak in petrolej grade tuđi v Skoplju in Smederevu. Novr bameovd. Kakor poroCa »Pravda«, Je naročila vlada pri Narodni banki v Beofrradu se 115 milijonov dinarjev v ban-kovcifi po 5, 10 in 20 dinarjev. Poziv zidarskim mofstrom Slovenlfe, Vabijo se vsi zidarski mojstrt, da se zane-sljivo udeleže sestanka, ki se vrsi v nedeljo. dne 30. marca ob 8. zjutraj na verandi hotela »Union«. Na razporedu so va2ne stanovske zadevc. — Odbor. Obznana gospodarima, trgovdna I rvorničarlma. Gospodarsko Udruženje u Zadru (Dalmacija) izvješćuje, da su mu njegovi članovi stavili na raspolaganje veće količine maslinovog u!Ja sa zamolbom, da fm za iste nabavi u zamjenu životnih namirnica, te se f»vtm potem mole zanimanici. da svoje ponude izvole Sto prfle podastrijeti. Ufedno ima navedeno Udruženje da rasproda već zalihe badema u kori, smokava ro«ra?a i slanih sardela. Isto nabavlja za svoje Članove svake vrsti sjemenja i gospodarskih strrava. Državna po^redovalnica ea đelo. podružnica sa Izubijano ia okolico- V preteklem tednn (od 9- marca do 15-marca, 1911*) je iskalo delo 114 moških in 68 ženskih deJavnih moči- Deloda-jalci so iskali 233 moških in 70 ženskih đelavnih mocJi- Posredovani se je izvršilo 77. Pri vseh podruSnicah »Dr-iavne povredo val niče za deloc ]e ođ 1. jannarja 1919 do 15- marca 1919 Ifikalo delo 3367 delavnih mocJI, deloda-jald po pa iskali 3167 delavcev- Posredovani se je izvršilo v iem časn 703- — Delo iščejo pisarniSke moči (172), tr-govfiki uslažbenci (118), sluge, tov- de-lavci (176), slnžkinje, mizarji, kolarji, klinčavničarji, kovači, zidarjl tesarji, pteskarji, čevijarji, krojadi, peki, mli-narji. mesarjL rnđarji, natokarji itd- — V đelo pa sprejme posredovalnloa đavCne praktikaiite, đelavc© xa v to-varno sa čevlje, te«ar]ef ziđarje, krojače, Sivilje, služkini©, mlinari«, in rasne drage obrtnike- Prviafa «otete«n isvfoelcav Gla>-son naredbe odseka za flnanee sa Slo-venik) v Livbllaal b dne 6- mare* 1919. ki ie tsila v Uradnem b>m s dm limare* 1919 Dođ U 396. eddafa tobačna tovaru* v LfubHani tohačni isvleoak neposredno večiim kmetilskim korno-r*elj*m ki imalo trn to trntreboo 4ovv lilo, In tob»čn*m 2i«1o*^»in (%n. nododde Heno tobacae saJoo* in trafikeV 8 tem le razveliarHe* ta ommHe Slovenito tm^Bfl ottotawek naredbe Mviear* th 191& *• »1196, naredbenik ta fisaiee U- 41. ki omeinie nrod/io »oanoneara tz-vl«*ka *a kmetilske kon>ora«lie- Oi ne. ki so otiiavH"te r»od It 41. narod-bonik* is M* 191& ecteaoio 4o mraklle* V wAa*!Va> V0A0 aXm0taiBfc*\ *VBCOO4*mŠ*i ki reflektiralo 9* prodalo tobaSneam Uvlečka in ie nimajo dovolila. moralo m prmvilao kotkoraAO vloco CS K> zani »rootfti ori finančnem dezelnem ravnateliatvu v Liubliani- Zalotre in trafike ne notrebuieio posebnih dovo-lil Intereaentie se posebno &e opozar« iaio na. strupena svoistva tohacneca 1»-vlečka. ki se zato oddaia le v zaprtih plofisvinAStili pvattcah in se mora hraniti loceno od vseh živil: >oloh se ie ravnati pri prodali tobačne^a izvlečka po predoisih % 15- mini str ake naredbe z dne 21- aprila 1876-. drž- zak- št- 6a. ki veliaio za prodaio strupa* Ceiko-nem§ka a^ospodarska poga-jasja- LDTJ. Dana i, 20. marca- (Dun, kor* ur-) Pri pogajanjih, ki so bila zad-nje dni med nemško-avstrijsko in feho-elovažko vlado, so sklenili dogovor glede dobave sladkorja in melase ter dogovor o kompenzacijski izmenjavi blaga- DruStvene vesti in prireditve. »Društvo poitnih prometnih uradili* kov« se Je ustaaovilo 18. marca v Ljubljani z nanienom zastooanja gospodarskin in socijalnih zadev vseh pošinih prometnih ur«i4niiu>v. K tunu so se združili tuđi go-spodje tovariši iz Maribora, Celja, IJii^4 ifl Radgone (nematuranti in maturanti). Po-zivlja se vse gospode tovari&e, da vstopijo k imenovanemu društvu. Na sestanku is tega dne se je sldenUo, da stopi to društvo kot tako v *Zve2.o poštnih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani«. Odbor je poobla-ščen, da stopi v tozadevni stik z društvi poštnih maturantov, poitarjev. oticijantov in oficijantk, ter se ndeieži predprlprav za ustanovitev tega novega društva kot legitimni zastopniki. Pri volitvah odbora $0 bili izvoljeni: predsednikom Boiidar Keil, poštni nadkontrolor, podpredsednikom: Fr. SaJchar, poštni asistent tajnikom: Ivan Konte, poštni asistent, blagajnikom: Ivan Pevec, poštni asistent, odbornikom: Jakob Zavodnik, poštni asistent in Matija Svetlič, poštni oadoficijal, presledovalca račtmov: Karl Lassbacher, poštni nadkontrolor io Martin Mlakar, poštni asistent Dopisi za društvo naj se naslovijo na tajnika društva Ivana Konte, poštni asistent LjnbJlana^ brzojavni oddelek. Ljud. šol. mladina ▼ Mostafa priredi dne 25. t m. ob 4 uri pop. gleda lisko predstavo s sledečim sporedom: Trlje bratet (Deklamacija.) Slovenka sem. (Petje.) Car gozda. (Igra v cnem dejanju.) Gor Cez izaro. (Duet) Ilirija oživljena. (Deklamacija.) Mišek pripoveduje. (KomiČen prizor.) Na tnjih ti eh (Petje.) Kraljica paljčkov. (Igra v dveh dejanjih.) Lepa naša domovina. (Petje.) Nastopijo: deklice v narodnih nošah, vile. skrati, divji mož, palčki, kraljičina itd. Vstopnice se dobilo ori uCit. R. Pečjak in pri šol. slugi. Čisti dobiček se po-rabi za nakup šol. harmonija in mladinsklh knjig. Občni zbor geometrov kraljevine SffS se vrši v soboto, dne 5. aprila t 1. ob 5. uri pop. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Spored: 1. PoroČflo m&dsednika, 2. poroČNo tajnika. 3. poročilo blagajnika, 4. poročllo pregledovalcev računov, 5. odobritev društvenih pravil, 6. odobritev poslovnika« 7. poroci!o vseučfilškega delegata, 8. slučajnosti. V slučaju, da občni zbor sporeda v soboto ne izvrši, se nada-IJuje občni zbor v nedeljo. Cvetit predlogi naj se konkretno naznaniio fn ntemelJDo 8 dni pred občnlm zborom. Članl se oozlv-Ijajo. da se polnoštevilno udeleiijo osobito, ker je to poslednji občni zbor pred poletno dobo. Obenem naj vsakdo naznani, če želi stanovanje, da se mu soba v hotelu rezervira. CUatnlca v Konlfcan Ima Izvanreden občni zbor v čitalniški dvorani Narodnega doma dne 5. aprfla 1919, ob 7. uri rvečer s sledečim vzporedom: 1. odborova poro-čila, 2. volitev frostflniške!ošno slovensko žensko dmitvo na-znanja. da^ prihodnie predavanje o kosme-tiTvi ne bo*v ponedeljek, 24. marca. Ker Je dvorana v Mestnem domu za ta dan oddn-T-a, se predavanje odloži. Kdaj bo prihod-rje predavanje, objavimo tiravočasrto. sGozdarsko društvo« za območje 51o-venfle ima namen dvi^niti gozđarstvo v splošnem in posredovati, da stopilo v ofM stfit strokovnjaki, vsl gordni poUaclia svoje atažae akcUe nlkakor ne bo mogla opastfO. Na-sprotno bo morala ie zanaprej dajatl rev-nejšim slojem cenejše meso in motoče todi kruh. Pri današnjih cenah pa diiorence med nakupno in prodajno ceno Iz aprovtzačnih fondov absolntno pokriti ne bo mogoče. Zato mora vlada priskočiti aprovizacijl na po* moč. Aprovizačni odsek sklene, naprositi deželno vlado, da izposluje mestni aprovf-zaciji za prehrano revnejsfli slolev meseč-no subvencijo najmanj 300.000 krao. Društvo hlSnih posestnikov prosi sa enesa zastopnika v aprovizacijsker- odseka Odsek ne ugovarja, če se zastopnik vpo-kliče. Aprovizačni odsek sklene, prosit! ^lađo, da bodi odslei tud] v 2ltnem zavodu v Ljubljani zastopstvo mesta. Pri 2itnem sa-vodu naj bodo vse tri stranke enako sa-stopane. Meso na rdeče Izkaznloe B bo delila mestna aprovizacija v ponedeljek, dne 24. marca v cerkvi Sv. Jožefa. Določa se ta - le red: dopoldne od pol 8. do 8. it 1—200, od 8. do pol 9. št 201—400. od pol 9. do 9. št. 401—600. od 9. do pol 10. St 601—800. ođ pol 10. do 10. št 801—1000, od 10.do.poJ 11. št 1001—1200, od pol 11. do 11. št 1201 do 1400, popoldne od 2. do pol 3. št 1401 do 1600. od pol 3. do 3. St 1601—1800, od 3. do pol 4. št 1801—200a od pol 4. do 4. št št 2001—2200. od 4. do pol 5. št 2201—3400. od pol 5. do 5. it 2401 do konca. t Meso zs zavode. Mestna aprovtza-ciia bo oddajala meso za zavode v ponedeljek, dne 24. marca od 1. do 2. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. T Pr»tTl KtiTCi MflKMM UlglllB mesa. V zadnjem času se Je razpasio na kmetuX slasti v ljubljanski otoUd, splošao prekupovanje Uavne živine, tako, da dobi porabnik meso sele iz tretje ali četrte roke. Vsak prekupec stremi ta mastnlm zaslul-kom, vsled Cesar naraičajo mesne ccne od dne do dne tako. da si danes more ortvo-ičiti kos mesa samo kak bocataš aH voW dobičkar. Prejšnje čaše je pristojna oblast nastopala z vso strogostjo proti prekup-cem, ki so brez obrtne pravice nakapovaH in dražili blago. Sedaj pa se ti škodljrvd človeške družbe mirno in nemoteno vesele svojih sljajnlh dobičkov na škodo oboriti porabnikov. Nlhče se ne zmenl sa njih kvarno delovanle, dasi so baš ti preknpd krivi, da so cene mesa ▼ par dnevfli tako neznansko poskočile. Na Dobrovt a. pr. prekupuje klavno živino neki krčmar po~ vsem neupravlčeno In seveda bres vsaloe obrtne pravice. Mof zasrail pri vsakem kiloKramti povpreCno 2 do 3 krune, kar mm donaša lep zaslužek na račun ine&tnegm m-eblvalstva? — Skrajnl feas M feMLeiM taktni rjiideai ssopl h prsse s veo etre* gostfo zakona ter tako v kalt smddB a#- Poizvedbe. Kdo Izmed vraosjocBi se Is KmJJc ve kaj o kadet - aspiranta (naredafkv) fvami Se lan u. joristn is štepanje vaši it 35« kJ Je btl do srede marca 1918 v častniškem taboriSču Kinešma, guberoija Kostroma, in bii ba]e po razpustu teea taborišča dirigiran v Omsk. ŠibiriJa? Za eventualno obve-stilo t>roti ĐovračllD stroškov prosi njegov oče Mfh. Sclan, Stcpanja v»s 35 pri Ljubljani. Na posta« torek cvećar sta aeka gospa in gospod en površnik prevefi vzeta in kef ga dosedaj Se nlsta nazaj vrnfla in ker sta dobro znana, naj ga tako] vrneta hišniku v Narodnem domu. da ne bosta imela ćoravi« pri sodnUi. 3357 Dne IS. marca se Je zatekla Hletna đeklica, ogrnjena z zelenokrlžastim pletom, s crnim predpasnikom, zelenkastim krilom, čmiml nogavlcami in razoglava. Ako kđo kaj ve, kfe se nahaja deklica. proshn. da se naznani upravn. »Slov. Naroda«. Kdo kaj Te? Ivana Osređkar vljtidno prosi, če bi bilo komu kaj znano o vriem Slovencu Antonu Osredkarju, W so Je na>-halal pred vojno že 8 let v Thomass v Ame-rfld, naj sporočl to njegovi materi na nlea naslov ali na npravnIStvo »Slov. Naroda«. Ivana Osređkar, vas Trnjava It 36. pošta Lukovica pri LJuMJanL 3348 Orenflka >Frm Josef« povsroci prosi obtok krvi ter zviša zmožnost gdsH m dela. Nosim nnrofnikom! >8LOVENSKT NAROD« velia ođ Dovecm leta iiavrel: Za UobQaw: ćelo leto..... 58 K — h pol leta...... 29 » — » Cetrt leta..... 15 » — » na inesec • • • • • S * — » Za Jogoslavlio ta ▼» deiele Mrk Av-stro-Ognke: Cek> leto..... 60 K — li pol leta...... 30 » — » četrt leta..... 15 » — » na mesec..... 5 » 50 » Za NemOjo 65 K. za Amerlko ta drme države 70 K. UpravBiitv« »Sknr. Nar**** Spomnijajte se Drožfrc sv. Orilo m McMil Stran 6. „SLOVENSKI NAKOU«, Ome ti. BMaCa HH§ 70. sicv. Nainoveiša porotila. Pmebm briofavtm parcčUa »Sov. Narod**)' AMERIKA IN WILSON NAPRAM tONDONSKI POGODBI IN VPRA- SANJU REKE. Geneve, 22. niarca. Iz kromov antfe* fflke delegad}e ▼ Pariza se ▼ pariSkem Izdanja amerlSka oflcfozna »New York IleraJd« In v francoskfli llstfh inspirirano razdrfa izjava, da Amerika sicer pri-caava voljavnost londonske pogodbe« loda ne nlene nporaboostL fUTĐson Izjavite, da Amerika na pogodbo ilntvezana.h laškfii krogov se po. foča, da se Amerika doslei ni odtoč&a priznati Reko Italiji. NAS POSLANIK ZAPUSTI RIM. Genere, 21. marca. Laska izvesti-fteOska služba javila, da zapusti lugosio-Tanskt (ali kakor oni oravljo. srbskU poslanik Rim te dni in prepusti vodstvo poslaniStra prvcmu tajnika. (To najbrže zato, ker Je laški poslanik mora] zapu-atftf Beograd, ker ni bti pri naši vladi pravflno akreditiran.) OTICIELNA FRANCOSKA POLITIKA W JUGOSLOVANSKEM VPIUSANJU. Geneve, 21. marca. Ugledni švicarski ttst »Đasler Nachrfchten« prlobčuje aja nvodnem mestu zelo zanlmivo porodio svojega parlškega dopisnika o držanja irancoske politike napram Jngoslo* vinom in pravi: V Franciji Je obstoiala tmer, ki Je bila prepričana, da je pravično in tndi pojitično razumno, Ce Francija podpira Jugoslovane proti Labom, Na Sefa te smer] stofi že mnoga leta znani Gauvahi. Drugačno kakor Gauvainovo stall££e (ki sem ga Vam pred dnevl br-toisvH), je ofidelno staiišče francoske politike, ki io Je očrtal »Temps« od 16. marca (kakor že tuđi javljeno). Nobene-ga dvoma ni, da ie »Teraps«. ki je že tu-dl drugače pisat, to pot podal stališće francoske vlade. Njegov članek Je izšcl dan pocneie. ko sta Orlando in Sonnino Imela v francoskem vojnem mlnistrstvu dolg razgovor < Ctemenceauem. Priča-kovati ]e treba, da bo Francija vkHub vsetn simpatijam za vrle Srbe v odločfl-■em trenutku stala na strani Italije. — Ta članek baselskega lista slcer ni po-Tsem točen, vendar pa popolnoma po-trhije novo francosko razpoloieiće, kl sem Vam )e na pođlagt svojih točnih in-formacf] prvi brzoiaviL Francusko sta« SSče se lahko označi tako, da lma;*o Francozi nafvečje. tudl politične slmpa* tfle za Jugoslovane, da so pa lstočasno ta brezpoffoinl sporazum med Lahl In JugoslovanL — Značilen )e tndi dopis taškega publicista VVar-tena, kl sa objavila četrtkov oficiozni »Temps« pod naslovom »Soutenons V ItaĐe« (Podpiraimo Italijo.). kler se do-ceia sastopa laSko stališče in Izvaja: »Antaata nima nobenega razloga pod* pirati narode, kl so bili do zadnjega hipa sovražnl. Razvoj civilizacije Je ozko svezan z razvojem latinskih sil Frandje In Italije«. Pometi tega članka ne leži v njegovih Izvataniib* ki pricaiajo iz laike strani, marveč v činjenici, da Je največfi Irancoski oflcfoz »Temps« ta članek prinese] na uvodnem mesta brez opazke. — Pref citfrzal »Temosov« članek od 16. (v »Naroda« objavljen pred tremi dnevl) citira včerafSnfi »Secolo« s priznanjem. ŠVICARSKI TISK O JUOOSLOVAN-SKFM VPRAŠANJU. Lncern, 22. marca. Vsl velik! švlcar-fđrJ listi se podrobno bavilo z lugoslo-vanskim vprašanjem in prtaaSalo na vo-dUnDi mestlh poročlia, ki Bh v zadnjem času razšlrfa naš Dopisni urad. »ZĐri-cher Poste prinaša uvodnik Iz uredništva ▼ katerem piše, da dajejo te vesti Se Ie nekoliko pravilnejšo sliko, kuko ogorčenje so pri nas vzbudUa zadnja poročlia in do kakSne visine se Je rctzgrel Jugo-slovanskl - laškl spor. Tako Ie zrastla •eter imperializma, ki io sejeio v Parizu. »Oeoots« piSe: Napram laškemn Imperi-ifizno raziočamo dve vrsti časopisja* takšno. kl plačule in takšno. kl }e plača. «o. Taklh, kl bt loiell svote svobodno. , neodvisno moenle, Ie malo. Opetovano «m» ie ofeafl na nastor franefle In An-gflle, kako drena ie takSna tafamna poR* flta, kl se igra z narodi bi bodočnostjo sveta In konstatiramo, da se Sele v zad-sfem časa pričenla Jasni ti v Javucn amaulu franeoskega Ifndstva. Vse časo-plsje. kl ne zastona dlptomacDe, marveč ▼ Istini mnenje naroda, podpira pravična stremljenja m nastopa proti pretfranhn tašklm zahtevam. Mrzka politika laške-ga saero egofsmo Je šlepa pred ogromno škodo. U grozi laškemn IJndstvu od nfsgovfli zločmskJh pasflrjev, kl lim Je sedal Izročena skrb za laske Interese. Naša posebna teUfordčna porodila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda. KOMUNISTI GOSPODARJI V PB-STI? GROF KAROLTI POBEONH,? Zaa^eb, 2S- mareft- > Jutranji Liste Javlja i Duu aja: V posni noSni uri Je do£l* \% Budimpešte vest, ia- se koanh nisti zavladali v mests« Eonranisti so strmoglavili Karolvijevo vlado in postavili svojo- Grof Karolvi je pobegnil* Vss voJaSnioe, vsi uradi in vsa Indn-striiska podjetis>*ss nahajajo v rokah konmnlstov, ki so ss poUstiK tuđi nsst-ne uprave- Med komunisti in vladninrf eetami so se vršili lcrvavi boji, v kate-rib so vladinovci podlegli- GliASHiO JD6 V ĐO0NI. 8ara|evsv 22- mana- Za- glavnega " . m io >Jugoalovaiifike dssjoKratske stran-ke< za Bosno, ie imenovan Vasilys Grči«. ZAGREB ZA POVPRECNE CKNS zrvUj- Zagrss, 22- marca- Mestni aprovisa-cijski odbor je poslal centralni vladi in ministrstvu za prehrano spomenico, v kateri zahteva, naj vlada doloći sa vsa ozemlje kraljevine SHS povpre&ie «^-ae za ž i vila in živino, da so s tem prepreci neupravioeno in neupravičljivo draženje- > OBZOR O DR- TRILLERJEVEM CLtANKU- Zagreb, 22- marca- DanaSnji »Obzore reproducira dr- Trillerjiev članek >Prehrana in promet« v >Slov. Naro-du< in pripominja: >Dr- Triller ima prav: Železniški promet je juven Skandal, kateremu se mora napraviti konec-Prav tak skandal pa je tuđi, da vali pisec krivdo na Hrvate- Zelezniaki mi-nister je VuloviC- Na Hrvatskeni ne moremo odstraniti !-cz njegove volje niti enega železniškotra Cuvaja- Ako se je napram dr. Trillerju res irrazil kak Hrvat tako neotesano, kakor on zatr-juje, se le-ta gotovo nahaja v njegovi blizini, to je v demokralsl^i si ranki-Za to savračamo njegove napade- Dr-Triller naj stvar opravi z Ve^eplavom TVilderjem, bivšim poverjenikom za promet in železniee v Hrvatski- — >Obzor< eeveda ostane vedno i^ti- Njemu resno besedo ali pa hob v steno Ljudje >Obzorove< vrste jo 1 odo vedno izrabljali za svojo lastno ncvžitno kuho. P oročila DuMlanskegm dopis ne gđ orada. BLOKADE NI VEC LDU- Dunaj, 2O marca- (Duu. kor UP-) Državni urad za zunanje »tvari je sprejel od italijanske komisije sa pre-mtrje obvestilo. da so v Parizu združene države so glasno sklenile opustitev blokade Avstro-Ogrske- Praktična da-lekosežnost dvi^nenja blokade se tre-notno ne da ceniti, ker manjkajo na-tančnejši podatId- Vendar se da iz tega sklepati, da se bo blago, katero se ne smatra kot zabranjeno blago, lahko dobavilo iz nevtralnih držav in da se bo dovolilo ladjam nevtralnih držav, da smejo pristati v jadranskih luk ah- NOVA KIBGANJANJA V DALMA ČIJI. LDIJ. Split 21- marca- (Duu- kor. ur-) Doznavamo, da je zdravnik dr-Tvetić obsojen od italijanskih oblasti na 6 let temnice radi vohunstva* Sedaj je zaprt v Palernra- Dr- Medve^ (gorički Slovence) je že dva meseca v zđr-skih temnicah* Dr- Petretič še ni bil so-jen, Nadalj« so Italijanl aretirall: Nad-učitelja Spaso Kneževića, dr. A- Mijo-vića in don Kazimira Perkovića iz Fi-lipjakova- Ista usoda je zadela tuđi Spira Petkovića- LDIJ. Zader, 21- marca- (DDU-) Italijani so saprli prof Milasa Parenta in dijaka Piliea* V jngosiovanski Čital-nici so I talijanski vojaki izvedli hišno preiskavo ter jo nato zaprli- BALFOUR OĐ6TOFIL- ' LDTL Rotterdam, 21- raarca. (CTU) Londonski listi naznanjajo Balfourovo demisijo- Njegov naelednik bo najbrže Curzon- DOPLSNI TTRAD V BEOGRADU- LDU- Beegrađ, 21- marea- (JDU-) Jugoslovanski dopisni urad se združi 1- aprila t- 1- z aradnim presbi rojem. Vodja tega orada bo Rieto Ođavic- Srb-ski vojni presbiro je že prej prenehal uradovati. ZADUŠNICA 2RTVAM- LDU- Sarajevo. 21- marca- (JDU) Danea je bila v katoliftki katedrali mar 6a - zadušnica za vojake, ki so padli ra ujedinjenje naše skupne domovine* Maso je bral biskup Sarič ob veliki asi-stenci Prisostvovali so ji vojvoda Stapano vič, predsednik dr- Sola, sastopniki društev in korporacij ter mnogo urad-nikov, častnikov in meććanov- NAPETOST V ANGLIJI- LDU- Berlin, 21- marca. (Dua- kor> urad) Kakor javlja >B- Z- InlGUcllil, s par gimnasijami in trgov- sk'Tn tečajem, želi Drimerne službe, r jfaje v trgovini pod ufjodmmi po-eoi. Ponudbe pod „Jago&loTaa" posta brezttvica 14 pri LJabljani. 3296 ■Hl HM kuti* Ponad** pad ,1. K. Itlt/Mar at apr. SI Hat. **& WM pjaji Droti tMIoai aN ala-B PM! etiu Uaaartm c. » _____________auw_____________ Bnm kn toka s posebnim vno- Naslov pove upr. St Nar. 3241 THHT7I (2elez- tračnica), vetfnoma 6 liaiCIH metrov.doJtt, Ima te odđa'i Vlak* Vaala, Zstoc. 3071 lUniM U lattne tovtrne v Trebniem UCđllU na Dolenjskem, dobavi tvidka 1. fio-Hovicea t LJiMJaal, Kattamsta alka it 341. 3270 Irtia unosna Intieia mm M kavi. Ponudbe pod .Ua" na unr Siov. Naroda. 324 * Alojiij Pcmsar, asnjarita, Zeieiaiki, Kraij* tka. 3344 Rnrni timfalr n* dva k°lcs- dobro aULBJ lUULBS ohramen se kam. P1-smt it ponudbe: PoStei predal ftter. 27. Ijsbljaat 3231 Bat IfamnmifHt i5če u^^be pri ka Hol nBUlUfllljUU kem podietju, trgovina ete, mlad vsc.-t<-ans«o IzobraZen mof. Ponudbe pod «KonpaaJoa/3l34** na upr. Siov. Naroda. 3301 Upajofefli«. da ozdravi od pretežke boleznf, zadobtlene *e na lalki fronti, kruta u soda ni dopustila dolakatl boljiih dnij. Že preje je moral zapustiti »orodnlke, znance m prijatelje nai nadvie-ljubljeni, edim sin in brat, svak ln atrict gospod Franc Plahuta, trgovskl poslovodja ko mu je koSfena lena v 28. leta njegove starosti, dne 21 ?«k- im vedno zatlsniia o^i 3335 Pogreb se vrši dne 23. tveCaita 6b polu 4. uri U d«ic.ne bolnico k Sv. Krilu. Ljubijaoa, dne 22. sušca 1919. tafnioft! ostali. Potrti neirmerne žalosti namaajamo y$e.tn pnjatefjem bi ifiancem pretresujote vaat, da |e aal takrenoljabljeni aoprog. 02I-roma oče, «Uk, tvak, goapod Jožef Sušnik v Artrtek, dne 20. i m. ob 5. «H tjotraj, po kratM, orakepeM bol«xiii, previđen s tolaiiti sv. vere, boguvdano preminuL Pogieb nepozabnega pokojnika ae bo vrtd v 9©be*o, dne 22. marca 1919. Sv. male ^aduinlcc se bodo altižtle v več otrkvah. V Medvodah, dne 21. marca 1919. Alojzl'a Sninlli roj. atoćal^ aopropa. ttajito« Joiko la-Anlk, sina. attufca SviaOk omojL rmvlla, hči. Tat #«taU ■orođatkl 39» Boiena adova Firfavao javila ti Ime avofe kao I rođbfne, da Je nezaboravni suprug, sin itd. F. Rado Pirjevec, stol narednik Tržaške ples. puk. SHS nakon kratke, teHce boIe*U a 31. godini f ivota svoga dne 7. ožujka 1919 n 4"7 sata poslije podne blago u Gospodinu usirao. Sahranjen je 9. ožu;1-« na groblju rimokatoUČkam u Bjelovaru. Bjelovar, dne 17. oJtajka 1919. " 3343 Vscm sorodnikom, prijatcljtin in »nancem na-znanjamo ža!o«tno v«t? da je naia hCcrka, sestra, nećakinja in sestrična« gospodična Marila Vrbovec aaiUMrtlaiiHiiia šmmtm^m a4Ma^Ha) po dolgi makepolni Mesni previđena a tolažili av. vere, v 20 let« avoje starosti, danes ob pol e. ori zjtitraj mirno preminula. Poffrcb bo v nedeljo, dne 23. t m. ob pol 4. m pop. \% biše žalosti Bohorietvi »lica «•!» poko-paliiče k Sv Krilu. LJUBLJANA, dne 22. rak* 1919. talnlotl MrtalL Mamrii amtan *• •"■ ^ •obo •• RiPni 9BH pra^a. K^, v%* uof. SI Nar. __________3236 iHM nm pr«4a|. - Jatij I'fscr. tf. Ja«. Baiia t Katjaa. Praši p-š-menlh ponudb.________________ S257 nihbta*q iJ^e stanovanje s brano. InjallH 0 Ptafa deloma tudl z Zivili. Ponudbe pod .Dijakii?ia73I0* na upr Siov. Naroda_______________3316 Ritnmftba ariia* pristna, iiata ea U&nnijiHl ,.3fflO orođa Na "gied Dri L TrepeCaik. Bidete pri Zidane« "•■*■ **• 5K __.______________ 3312 llalrlln fcUia 15 let« 2el' kot °^rika Ucr'Ilfl. v kakfino trgovino, nafraje v mestu, a ^re tuđi na de2elo. Na«lov f »ve ut»r. Si. Nar. 3237 IflHil dobro ohranjena, nano1 p)kriti, nuli]', lahka, 2 dvenu wdežema, se kupi. Tuđi k-Mesel] brci strene. Ponudbe na opravn!*tvo .Siov. Naroda" nod .K«1*tel| 1IW._________________ 3186 Prvtvntel tameitsii! w\ml\i te iWe za veliko tf*rovino na deželi. Po nuđbc na upravništvo .Siov. Naroda-. ________________3185________________ BiTUrl Anqle*čino povorIrl, rravMno pi rDLUI1 aati in brati se ^otruje nn žc'io tudt doma. Poizve %c: Sp. Šilka, št ?.i6. II. "adstr., vsak dan od 2 do 3. r-e popnldin. 3150 Vlcil v zaloP* P° ugodnih eenah od I II« 50 1 napra) Dostavlja se tuđi trezpiačno na d' m — Istotam so nn rs'polaro f na buteljska vina. J. Jclenff, Stan pot 1. 114 Dosni ii;b"imiEia *"^e..%rr rodaj. — Ponudbe se n«t poSli«1 o pod Oottflna 2« 3 ^92' upra\T»*štvo .iloven. skega NarodaV____________________309 Dii« mn Dlatla v bli^int jezera kjer se UIM Bd IUEUI, je izvrSevala trgovinska obrt. trdno atdana, z Jer »ni vrtorr se zaradi «lru>Hnskih razmer za 82f!Xi kron f»r*da> Pismene nonodbe pod ,B!fd?tlf na uprav Siov. Naroda lll I BaliOBIS skrbi eno lepo vetjo ih d /c manjSi meblovanl sobi z dvens TV)steMamat za teVoj, če mogfrfe v bližim skladiSča .Balkan«. — Naslov pove upr. S1. Naroda.____________3249 'luli PBHBlHll8 davlce tn pokattc in ki zna D°r»ravljati glavice od so-davičnih stekianle. spioh kameri je že izučen. Plača po dorovorti. Kdo, pove upravniStvo Slcv. Naroda._______3274 WlflfMftiii!9 ^ samostojnemo, fi-PUa^ulll'd nema gospodu *el» vttoc ti gos^od čna 2 dol^oletniml Iz* bomiml trprićevali. V vseh ozliih stro« *o natančna in varCr.a go»fHXttnja. — Nattov rovr upr. Si. Naroda. 3290 TnflB 2 Hiioili ;at0 S5SS^"J dobio kuhati znade, te sobaricu, m«r« Ijivfe, poštenu. Plača i ostali uvjeti po dogovoru! Svjedožte i ponude uz fotografiju na naslov Jefka MaKatz, sfltraea drrarskaf tr^avea, Mitrovica. SrU jea Hrtašfca_____________________3363 LJBljnill (illtlllSn Sremu fslavoni* ja) traž« dobru s« baricu (djevojku za soba). Opskiba t brana itvrstna. Na« stup odmah. Ponude neka se Šalju zajedno s pomogućnosti sa fotografi-lorr i aa uvjetima pUCanJa na upr. Stov Nar._______________________3J<2 Wnftfl fofl K VfCJ' ?esnl kovini feli mlMi i&il v službo stop.ti kot dc-I o vod ja parne lafe, skladišni mojster ali prejetnalec in oddaialcc lesa, iz-vefbrn, Vezen tn polten moi( razume tuđi knjigovodstvo. Nastop takoj — Ponudb« 2 navedbo ^lače fn more-bitnih ugodnosti pod Z. V. M, PtIJCaoe. ______________3335_________ Oivtafl Mi!o *COB« v zabojCkih a rvZBl I 10 kg se razpoS lja za K 30. pri odjemu 6 xaboj«: kov a K 2S, pr od^mu 12 zabojčkov a K 2b, prosto poimine. ali orosto postaja. — Dalje nudi 200 — 250 lltrov allv«vka> a K '6 ter približno 1^ hekiov vermuta. I — Napredaj je tud* težak voi 9 Icopoinoma novo okovano diro. — A. Ittautlaas gOUaaa, KailtriU cttta \\ ______________2744_______________ lQnn RovličeK, doalufni SHS brzojavni moj*t«r a« pi^part ta sL oMiaatvu za na p« I javo in popravila domaCih telefonov, elektr. ivoncev in za vsa v to stoko spada-joča dela. Gre tuđi na deželo. Dopi snica zadoatujc ftaaljtta caala 21* ______________3332______________ Avtomobil tovoroi« nerabljen oitr. malo rabljen od 3—-4 ton ter po »ogo-čnosti a priklopitim vozom se kapi. Ponudbe na F. HclosaL aTsvaala^alV awft SaiBVttaWa 8^ft* IMF! po ua»itfOBoJ diaaii aaapwai*aiaaaia^P|| na4a»aa apr. Si. Nar> po4 ,af%ayaT71' fotllUha za podfMtnika at ««e aaiiH aava za ta^coi Poojdbe na uor. SU)v. Naroda pod .Mla4 aoataUaiE/12f *- UpUTlUriC Tarma taiasaf«o v KaaMri^m. Ptae> po dogovoru. 3194 rrmik okoU 2 m*m v«|ik.v 'iub* Hitila, ljanaki okoiid, aa kupi* Po lasnila da KaJIgaraa Tvt. DaaajsU c. 7. ___ 33S8 GntBni!ifQ3 ki i* absolvfrala tr^ovski JUJUtliim te6H. iUe prmerne službe Itot začetnica. Natlov pove upravni Stvo .Siov. Naroda*. o!8' Paltsa BoaOiita ^.fsLSs: dobro izvežbana, lio« tlvftbo. Nr> lov v upr. SI. Naroda 32:6 ffhh!n"Mn «lhn z eno posteljo iš'e nudbe na upravnfSlvo .Slovenskega Naroda« pod .Poita 3319". 3319 i awta ali iko s«ri".rd.vt rostet.a, oboje novo obranjeno, ore* hovo fornirani, ter boUSe vi ste. Po eleda se v fioiem Vod Biti 62. 3354 aobo XI takof. — G'ede ccn^- se ne f»z ra. Ponudbe pod .Opremljena ioba' 32S5« na upr. SI. Nat. 323> DnMttil v vsen m^^ralh slogih nri-rUtfDIID poroča co zmerm ceni Prao škafar. Ljabljioa, Rtritka e. 16 S4^?Ma9 la tebiitveoo stroja« ■iiarstro. Kupujem tuđi loa vsake vrste. 1072 Mja fleMn ali Mlft n t'^ ali za maj. CenJ. ponudbe pod „Dela?-nica 3323" na upravniStvo .Slovenskega Naroda« 3323 Joto s posebalm Tlođoi »t^. sebe in soorogo. Mesećno plača K SO—. Pis. ponudbe pod BTrgovec*/3313 na upr. .Slovenskega Naroda«. 3318 ttaniuttnia dveh ali tren sob s pfitl* aiUllUlaUjC klinami moderno ao Mćo. Posrećio aicem nagrada. Ponudbe pod Nafratfa/SStt na nprav. Siov. Naroda 33n2 UUrlu'n U kot tiha ali sodeluioča druzabnica pri kakem podjetju, nairaje v konfekciji ali modni trgovini, eventu-elno tuđi pri kinu. Punutl&e pod .Dru-ž^bnica 3169" na upr. SI. Naroda. 3169 Ibm ffaaamai s 3 veli kim i sobami Le|H ftlUlTulJ! v aredlni m^ta te zaneaja % 1. majem 1919 z enakm stanovanjem a 3 ali vsa' 2 maniSima sobama. Ponudbe pod »Oalotl aa takaf / S333- na upr. SI Nar. 3333 Car buni **- 16 ^6^' pcst' vlsokB rSI lUU]« temno kostanjeve barve, 5 do 7. let stara, pohlevna ln dobra za vsafro vožnjo, brez nanake fhtbe) ae kmiftta Pismene ponadbe: Foalai pre-U\ |t 27. Lj»b!|an^. • o230 »nnaii i hrano s 5S 35»?«^ bolji rodbini te moprofe, da imata svoto aobo. Pole* niače bi se dalo tuđi V živilih. Cenjene ponudbe na uprav. SI. Nar. pod .StaaaTaaJe/8277*. finmnifihia ve5ča Poro.»noma manu-UfiSPOUlaU fakturne široke, s par letno prakso in dobrimi izoriCevali ter pisarniSkib del zmožna, ieli kake pri-merne sluibe v Liubliani alt na de-žeil Ponudbe pod T,Manf«ktara/33ISM na upr. Slovenskega Naioda. r^nn^ri afHtli izvežbflnvtemeljitemm UUBIflU DUtClJ, vestr^mpoučevaniuodrasle osebe v slovenščlni, dobi takoj stalno službo v odHČnl družini. V slu-?sjn sposobnosti ni kasne je Uključena tod! slažba zasebnega tajnika. 3345 Resne ponudbe aprete^a uorava .Siov. Naroda« pod litro C. C./S34& Tromi aiatm ">T^;r™. s podretjt te vrst«, tor so priporo* OO vsem cenjenim trgovcem, aprovi-zaciiam, konsumnim druStvom pri dobavi vseh vrst živi). Posebno: slanine, masti, fino o liv no olje, ter ix-vrstno bučno ol|e fn suhepa mesa, po safaUtU daevalfe oocab. 3334 knti z opeko. Proda oziroma se da y ns~ ftasklffS travnik ob Blei\vei-iem •IflfUlIlc, sovi cesti, naspriti sklađiSCa držav. kolodvora. Ufodna Irjra za ie*r***na trgovca. V^rasa se ni Josipa VerbiC, Cesta aa Radolfavo že!e?niea 7. 3260 iTflniftnMrra ki i* *** let delovala v ■ ZgUjHefillfi, enaki lastnostl, se spreme v Ljubljani k tram otrokom. Biti mora vestna in značajna ter i meti veselje do otrok. One, ki imajo nekoliko raiumi ln veselja do fospodinlskth opravi 1. ima>o prednost Holetje na deželi pod njen m nadzorstvom. Pontid-be pod .Trija a*t«4Jiki/?2«4-' na uprav Siov. Naroda. 3904 Hlo< knjijovottjn (zaCasno podčastnik) z malim premo-fenjem in orikuptjive zunanjosti se teli v avrho poznejsa teaitve seina-nitf z istotako in veselo gospodično. Event. odgovor. H mo*oH s sliko, na uprav. Siov Nar. pod Tisa ircfa/im Tajnot aajaiaCeaa,____________3363 VVolfov ali Unzov fabrtktf, 15-30 HP. at kapi Pooudac pod UaaaoiHa m UJTfMl?.v?*tl|>Vlit Ptaaiavo aaat. U se aprefmejo pri »vfljl PavftM lo*aaaa, Iatlsfca«U04*.I. 9393 UriBU Biuria VT&JZT* SaaaaJlUB. Ptaea po dogovoru. 3193 InMaiaalinlidtatRja;^^: 3216 Drifa 18 ceno kr0'a§ki s^oi* malo rar> rluld »8 Ijen, raoškl površnik in več drage obieke. Poleve se KalUaJsaa eilea *t IZ. P*Wri*M c v»>« i»u. 3191 bralM ftminilf se «nreime pri tvrd-iđlđB Si V|11I ki Stroj] na to?araa Korka ft Wi!đl, aa PoltcU pri Celja. 3^e tuđi kupim. Ponudbe naj se po-*'t«io na 'T' Siov. Naroda pod Slfro »KoTaCatea tt-T. 323/ srtiui mm isSnrrJbor.to mo^oče s predsobo ali salonom v Mi'Si hifii v sredini mesta, event v v.ii, ne preveČ oddiljeni od centra m**«ta. Ponudbe s p^goji naj se po-Sljejo na .Sanec it. 13)7' fmte restaute L'abHapa.________________©09 Slaaa vodllntrja mMto $ h,Z: nlci v Siov. Bistrici se odda takoa Lastnorcčnj pisane prošnje,zahtevano nlaCa, dokaz o izvtlenih Itudiiah I. riosedanjih službah, o starosti in dru-žinskih razmerah na okrajno hraailnt-nlleo v Siov. Bistrici do ?S marca tf -3228 aavnstollatvo. l:ft »slrsjDi kDtia uEar, VS~ na vodnih turbinah, lesnoobitnih stro-lih tn transmisiiah v stalno shilbo s stanovanjem in &icer za vzdrževanje vseh stro inih naprav več je tovarne na Gorenjskenv Sprejme se Ie v vsa kem ozira zancsljiv prosilec z večletno praktično skulnjo. Ponudbe na lav. V. Bemac, civllai iafeaJr. lJaMiaaaT Na?a ulica it 7. 3306 Varila fhtiiVl vporabna rudi kot omni-ilDU)! \IlcI| bus, v dobrem stanju, se poceni proda« Nadalje se proda skoro nova omara ta led (Biskasten) i Itirimi predali s ponlkljanimi okovi itd.. pripiavna za gostllnitarje, slaSči-čarfe alt ve£je gospodarstvo. Več otro-ftkin poattij z modroci, tn votji brus s kontom in goni lom na nogo, ka kor tidl vtč railicnlh lcttensldh in nami-znlh svetilk na potrolej. VpraSanja na upr. SI. Naroda. 2853 ?llHoa NM Aal Gospo**, tr^ovski tfttlli PUlUal akademik, S9 let stat, točasno na braniku domovine na Koroakem. želi korespondoace v svrao ienftve i lrosfaženo, dobroarCno fos« oodl^ao ali mlado vdo o s nekaj pre- mofen aatlaliMraami 2a tajsost jaatt«. 3340 vraaa U. 3909 PBni sliq .^troj" aa AaaaCaa eksa. A. MateHe, ifaMJaaa,____________304» laataain timu vsako mnotino kasi LcIB'cP UmU trrama Sabral a> Boaap.. Britol pH aVo«|aw 335t Blunlll H 1 dobro obranjena, aa lUPIl U. 3, tafe«| vt^alau Poiave se f Dilaatlaevi alid 7/H lera. Ogleda se od 1.-3.__________________c200 Dmil aa b04 v vrfaiB v RiestB ali bR» KDPI 8 DS3 Z flTlB fini mesta. Po-nudbo na u rav. Siov* Naroda pod „Uosto 31tO«'. 3210 Dtarfi ffnri Mjboljtg sesUva. sasma rimi JIlDj. nov ili malo rabiien želimo ku^ti. Ponude tvrtci Scavan I drag. Zagreb. Preraaeticeva 1. 3347 Trsovsn muhi! ^t^K eom, naj raje na deieii Bagaattr Kaatic, Dr. Stralac. OnaeS. 32M Raraplet^ jafealia ipnnra % z?1^ no in drug» krmo, ali aa 2ivila. Njk siov pove upravniStvo SI. Nar. 3280 ZaMleagiteiBsol^^: krompir in mast. Stefaaarić Darsvar. Slafeaija. UM naiBTI lUTuSraT valtda v pouk Ima nekoliko prakse. Pogoje prosim oođ nPetegraf*4 lafaUdalca n/it. LJaaHaaa. 3306 leĐlOTaia nba :,ra,T^ s- bntm vhodom ao o4te atalnenia gospodu. Dopisi pod .Zraisa saaa/Mjj* na upr. Siov. Naroda*. 3330 Đra (nljante pnliii ^X se sprejmeta. Hrana in stanovanje v h!5i. Ponudb' na Jssia pateeefe Čev-I jarih i uojtttr f Oraoza, lUjarsfce, INI Đsekankl mm, %&šrzW& neči iz dela vati in f ga ti opeko se ttte. VpraSanji in ponudbe na V. MaHai« Zagarj« •• Sari. 3264 r?nmnanifniza 2a ^^ **—™> «• rl'JBl|WllJUn stresno opeko na Spod. ^tajerskem se Uče Strokovnjak ima urednost Naslov pove upravniStvo >lov Naroda. 2931 llsmiiifforfci veS£m **°y- in nM1^ BlflgdjDIldlKf, stenografije, stroiepisja enostavnega knjigovodstva, ieli pre-menltt se neodeovedano nešto. Ponudbe r«od •Najraje aa 4etatiysai* na uprav. Siov. Nar. 1231 Prodai ttili. firtiB krtDt. ^ aorila irebetlbL SUra ja 6 let, 155 visoka Hi )e zelo lepa ln dobra sa oleme. Ccna 10.000 K. Jaalp TalaaC Leste 13 Oarsojaka. 3198 fMfca Hfa vsled likvidacije većega iIluVl UU posestvm btespoaehri go-zdar kot tak ali kot skladiKar aN po« slovodja pri vetiesn pod|et|u. Ponad* be na upravnlMvo Siov. Naroda pod .Oazaar 3220«.____________________3330 Unitarnih p**>uno **** **** WnjC nuigoillra; gcvodstvenlm poslovima vjeSt hrvatskom ili alovenskoai te njemačkom jeziku, trail se uz vrlo po« voljne uvjete aa aaitupooi alaJba at odmah. Ponude slati na upr. SL Hat. pod .Kajigev*4ja/3»IV. 3203 •fmmmgia obstojoCe li 4—5aob kuraV Uiili0B]8 n ie predsobe se Uče za obi« '•I) brez otroK v sredini mosta ali v Spod. Šlski. Posredovalca nagradim z eno vrećo ječmena ali pa denarjem v isti vrednosti. Ponudbe pod .Mlraa straaka/Szil" na upr. Siov. Naroda. leBitaa >Biift!! ^r^^V. znrniti z inteligentnim gospodo« od 40 do 50 let a nekaj Dreaoleajem ali posestvom. Je tuđi tanko obrtnik. Le resne ponudbe, drugo ustmetH) ali pismeno pod .Okrtnlk/sm* na »pravnt-Stvo Siov. Naroda. RSTEJ^fcltlll, stovensa^teMOH Skega jezika, stenografije ia stroio« pisja, ao apr«)|aao tako) ali aaikaa« ne je s 1. aprilom Pogoji - prosta Brana, stanovanje, kurjava, razavetljava in ZBČetna plaCa K 100— mesecno. Po» steTjno perilo ie prinesrf seboj. Ponudo« na Oskrfcetttve ffrsiOae Laka ari tissa,____________________3255 tannalfai Novski hčl, velca siov. OHlJlllUl. tn nemSkega jezika, 2ett oi Iti na grad ali veliko posestvo, kjar bi nadzorovala delavce, pomagala v plsarni, tuđi v kuhinji rada pomaga da bi se kaj naučila. Želi tudl abee« van »a v domaćem krogu. Gre tuđi vx veliko trgovino, pomagala bi povsod vsa oskrba v MSI se Ieli! Dopisi a navedbo plaCe aa upr. Siov. Naroda pod Jltajerfca z4 «18* <• 28L t ■■ 8ml] tnmn i LjiKlari. Ker je dvorana v Me^tnem domu dne 24. t m. zasađena, aainanjaia vsem elanom gremija, da ae vrsi obe-ni zbor gremija dne 24 i m. ob pol 8ih zveeer v aiaatai «ft«aa4 Mestni trg, dohpd v arednjeai poalopju, L nadstr. Se enkrat vabim vaa trgovce, da sr zaaesljivo udeleže tega aboro* vanja, ki je aa vae trgovce vltalnega pomena. Pridite val, koaiur je lastna biagtoja pri srcu. H, Sante aaCatalk. ______________W57______________ }flitU IMIail I hitaligeatfia, Izo-UllIlipnnHl bralena, lepovzgo-jena gospodična la ogledne rodbine, srednla starosti, prljetne lunanjoatl a brez premota »ja, a« idi r»d* pomanjkanja maaja a tem potom setnaniti v svfho ženitve a Inttligentninv pre-mo2i|iaAf starejSitn gospodom (*t—60) let, kateil bi bii lepega tuacaja to biagega arca. Tajaost lajamCaaa. Samo re^ne in neaaonimne ponudbe pod .Sreeea ai kier araia rUn saav33a9* ffcnm d« »»SLOVENSKI NAROD- «aa 31. w«fca 1919, 70. Ste*. HMi tari aa tarite (maH nlfoi za sđtob) tevr- aoMfa tx4eika at prodajo. Ccaa do dogovoru. IIM JBH nm. iflJM. iHBM. St 56. Lase- strižnik KtMd 28— in 34-65 K. Safctovatta voMkl oaađk b voft aoajo tM# t*t- tunaftoatplatea, 349 ■. Umm, Marttar IL T4-lito m m aprataai stODooraf ilov. ta nem. za dobro nlačo. Zglasi mii se dopoidne pri predsedstvu <(e-iclne vlade. 3372 ■■mi ■•dern« zimsko sbb plašče kotiume, krila, 2652 f|f mf in drueo damsko konfek-III IIIh cji° Otro*k* oblaka za Hl Uf | dečke in deklice. Kotnko-UliULL vlaOi Sportne in modne predmete pri poro6a po zratrnl oonl ILErlstoflc-Bučar LjaUJaaa. SUri trg t. Lastaa hiU Steznike (modepce) li vsa v to stroko spadajoča dela Iz-oeluje po fthrofol aaaH In priooroča e* njenim damam tu in nm dežel Ana Hutter, Danajska c 6.1IL, Ljubljana Popravila a« prijazno sorefemajo. Ce-— n€ zmerae. — Pottrežba tofina. — rj «» li^^^ V6ch vrst za made JU^I^ draStva, trfoveeM 1 Mj«! rat ^\-^^^^^^^F rrater Ja Iiieto»a-r ^^i^^«a#^ tclj kautakOTik staflpilij mLJIM, DronVi tri flei. 1. Gospodarska pisama D'- IVAN ČERME Ljubljana, aUtihn odi I. (TbM-iis IiM biti) BanCna komisija, posojila, inkaso, trfov. informacije, financiranja, saniranja, trg. poravnave, promet z ne-pfcmifninami In podjetjl, oprava premoženj, vterja-vmnjc dolgov, izvedeniška ■menja, bilance, cenitve. Ulll fciKi l-'/ij 3-i. liaHti'ltprelji > 710vinarjev (za dopisnico) Vas stane moj katalog, ki se Vam na zahtevo doooS()e zastoni. C in kr. dvorni dobavite!) JaoSoarad, dvorni zala-gatelj Most (Ms) itev. 1959 (CaakO). Ia britev iz srebra stega jek I a K 7.—, 9.—, II —. Varno5tni briv-nf aparat ponikli an K 750 DvorezTie rezervne kinje tucat po K 12.«—. Stroj za strtfenje las ali brade K 26.—, 28.—. RazpoSilja se po povzetju ali denar na-prej Zamena dovoljena ali denar nazai. 1958 rimu] ISDIDV.1 I LJUBLJANA. 1 Rdor hofc dciior slofKi trajao ia brci poacb»cga aaa-nja ter v lastom prebivaHača. notljt po dopiantd tvoj naslov na U Sdai-cttv, ftaolj, (Wla«V aVl BtfBfaaatt 4a _^______tm________ lito« sat a*fut I. i. stanovanje 2 sob In nrlpadld. Mlraa atraa*a 2 oseb Valostla sTaaft r, apravnlk Slovemkega Naroda. Pile žage orodie za vse svrbe t najboljši kakorosti priporoCa Odon Koutny, ipooi|alaa trajavf as feklanla« ia tohaltolli patrajttftla, W\m. Irtrtiinla il. 37. Ifežttoan tem o^» •V^MV^i • **^^on^WP^oal ^vl BoIovojov' Tm (Ulica pri a#ov. gtedLiftta). Urad-naaraodf.ooll.dop.kie43.do & popoloaoa. O42 iuio#iUilHniiiiko»iU G. Flux V^^^PpV^i^oai o^^Hol tA* •» o^Ho^BVaVpjv low«i Prlporofa intellfentno oaob)a vaake vrste. Strokovna In kotikor mofoCa hitra postrefba. VBlBtPŽBC SB iŠ(B za prodajo naSe^a preisku^enc-jja snažilnepa praška Kassavia. prainega praška Kassavia, glice-rinovega nadomestka, Kassavia, perilnega rnodrila Kassavia. kreme za čevlje Kassavia, toaletne predmete Kassavia, lepiva Kassavia Dobavljam samo prav prvo-vrstno blaeo. — Kassavia, dr. z o. z. tvornice za £krob in dek-strin, pralne pomočke, kemične izdelke za živila. Glavna tvornica Velkć Đrezno na Ceškein, Cebo slovaška republika. 3300 FRANC ŽIVEC ridartU asolttw9 Rimska cesta Ste?. 17.t Lv«MJaaa. •e slavnemo občinttvu vljudno orloorofa ztt vsa v to ttroko spadajo^a dela v mestu in ni deželi. Postrelba točna. Zmerne cene. 3337 Mim tesorskeso polirjo ItitHI za takojSnji ati peznejši nstop. Plafa po dogovora. Cranr Daunibar "••«twl t«sanM moUtmr. —~—' ^^^ Priporoiam se sa s== S0BH0SL1KARSKA DELA ob točni isvrfiitvi in ztnemlb cenah. — Sprejeroam tudl naročita z deZele Fra ne Anbroi, Llablfasa, oVoMka cmU itev 11. Prodajalka izučena v trgovini i minufaktumlTi ta meSanta blatom, zmoina popolnoms korespondence In knjigovodstva, trt iieaniti mtitt, Pom»jf» rada tuđi pii domačem ooravitu In Slvan>a — Cenfene ponudbe p«d »Pridaa I« ytitm« na Bj«a(a« aksp«41«l|a AL Matelis, Ltahllaoa, lamiiai itf tt t. Modni salon sa dame in gospode V. Pfundner, Kranj(Gorenisko) se priporoča za izdelovanf« najflnejilh damaldii oblek, Wnz, korrumov, plaKev, kakor tuđi najfinejših mo5kih oW«»k, povrSnlkov itd. Točna in hitra postrežb«. Coao aUrnka 2582 Dulnala IS^a lfl ustnicet prirodno lepoto dosežete i ribo KUZnOld lltO dr. A Rizaedino dobro zajameeno neškodljivo „cvo)tll€no rt»soM { (se ne odbarva). Vkljub izbomerou uSnkn Je ne opazi aih£e. ' Placofi K 5— Velika steklenica doeti ta 6 mesecev K 10-— Poštnlna posenej. Kosm. Dr. A. Riza preparati Dana) (Wien) DL Lackirergasae ^ £• RazpoSiljantc diskretno po povzetju ali drJiar nj prej. Zaloge v Ljubljani: A. Kane, drof. .Adria", v Mari»,ora : lekama .Angtla varhaa( lekama pri Mariji Pomagaj, parf Volfram, v Trstu: parf. AndreuzzV Cofso & 728 Vsega zdravilstva '33r> Dr. Andr. lisjak ordinira od 9.—11. in od 2.-4. Ljubljana, Dunaiska c. St 15, II. m6 tamno jEfnpt". Uročezračnl pražilnl aparat za 100 kf poloitve z* vsako pražilno brfMa 4at Saloga pofelfttia Ia tapii SI ERNST ZELENKA, ^ *a>iafca odtos S HAHB0B SMfMkat ofltott Iff pripofoCa svoja bocato aatofo ■ajraiawws*a€jfcam pofatfhra: spstaJh. jedflnla sob Uabaui samttar, o^oaov; otoaaaa, stase li asaonet ttd. 2396 Vsakai ateisui naij ĆH« IO^koBlaO^a^a^ **^a^a^aO> ^a^Bsl ^^^^^b^l^^B^a^S A«^ aO^aO^a^a^k.a»^a^aJ_ aOjOBOaBSjB^BSBl a^arO/^Bm O^O)* ^bO^b^bIsbVsbmBoVb^Bo^B O^b^B BsVsb^BSb^bIb^b^b^b^b^bIbV ^B^kaO^BOa^B^B^B^ ^BO^aOaaoVB^B^B^L^BflB^alH ^BaBBBBBm aO^bUb^AbOI aa^B^BaMfllB^BOLaB^ BB^B^BB^ ^Aw ^^L* I ^^_^lW^-___ — -aM^Pa^^BaL Earair r-sretlljie iaipBillJaJtoey prod ptedpla«lu tr-_______________106> §__________ Krumpira imam 90, graha 2 pšenice 2 vagona sa prodati M. Mlaspvli, Trti nopnAU, ^M cepljene na Rip porcaita, različmh kako vostl, prve tn druge vrste. — Cena po dogovoru. — Zglasttt se je oaebno ali pismeno, dokler je Se kaj zaiofe, pri pose^tniku (ticnaiju) Franc Horvat, ■aatra, po««*« Jaralnet, Ptaf. Lesal strokovDlak isurjen v vaeh foidnih, tovarni-Sk'h in kontom ih poslth, posebno v nakupn tn prodaji vsakovrstne-ga lesa ter zmožen s'ovenSCine, hrvaSčine in nemščine U£e prhnerne služSe Cenjene ponudbe na ucravniStvo Slovensket* Naroda pod .Pirst Uga/33«7-( 3367 NODISTINJA loMittUinfl Mri ibO. Poaodbe pod „Sprctai mii*lM}tW na upe. Slov. Nar. 3371 Josip Jug stavbnl In pohUtvetil s; pf #>akar In iicar s: Rimska cesta št. 16 aaznanja, da še veđno deia s pristnim blagom Urftltav lotea. Znaraa oan«. Zostopnik se išče Iščemo po enega spretnega za-stopnika za mesto ozir. okraj. V poštev morejo priti samo gos-podje ali firme, dokazano dobro uvedeni pri kolonijalnih tn materijalnih trgovinah na drobno. Pri naših proizvodili gre za dober konzumni predmet, s katerim se lahko doseže večji promet. Cenj. ponudbe z natačnejšimi naved-bami dosed. poslovanja in refe-rencami pod »Dauernde Vertre-tung 3503* rta Haasenstein & Vo-glcr, tu s. Pragat Ferdinaodova tfida 24. Wm g m ki je deloval več let v večjih svetovnnznanih za* I ||1a||maI vodih, Uoa koaapaaloaa družabnika) ali gospo- ^^■11 ■■■■ V*11 dično ozuoma mlado vdovo s premoženjem naj I III Uli | 41 mani 10000 K v svrho u stanovi tve atetljeja v kraju, ■ II I Uli I Hl kJer ni nobenega potvovrstnega fotografa. I UIUIIIIII Prijazne ponudbe pod šifro ,P«Ufrif/3075' na m wmw Jm mmm____________upravmStvo Slov. Naroda.______3075 Svojo obrt priporotSa JOSIP MEKINDA plaittkair, sobo« In Brfcoslfkam. Ceata na Budolforo talosaiic« 7| srmvmm ajsjstlUio nHart arot*. Tuđi se sprejme Tafonoo z* to obrt. 3215 Kupujem Sllhe gobe in dobre vreče. Prooafaaa fcreamo aa tovilo v kovinattih dotatt pol doze po K 15. — ćela doza po K 28 — za tucat. Cevlje z lesenimi in usnjatlmi podo'atl, tržne torbice itd Izvr^tno teto§nie tn lansko vteo in razno domače io^nfo p^* M. RANT9š Kranj. ""^f I. Jugosl. tvornica štapova Sunja, Hrvatska. Preporoda sve vrste izradjenth fttapova (izprehaUlnlb pallc) na mak» in veliko uz najjeftinije dnevne cene; uzorak šalje te pouzećem. 1616 Dobra naložitev denarja! Proda se (pritlična) trgovska htSa v zelo prometnem kraju v Ljubljani. Prevzerj bi moral kupee to nišo po preteku enega leta. Ozira se samo na resne reflektante. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. 3175 ! SUETLA ! Battff|a latalao, oloktrovoh«le«l proalaiott, (Izdelek svetovne slovanske tvornice). Generalna repreznetanca z* en groš v kraljestvu SHS JJUIKO POGACAR, ZAGREB, 18e2 ttiatao MaMUana, IHraha adlaa U. 29/1. lb piratiei il Legat i Maribor. se priftio t. aprila 1919 novi teCaji sa otoisograi* Ijo (slovensko in nemSko) otro|opio|o (slovensko in nemSko) pravopisi« v zvezi o trgovsklm aifilojosM, ratčamotvo v zvezi z pavadnim knjlsovoslatvom, lepopl-ojo« olovosiokl ki »on»ftkl Joslk« V nadalieva nem tečaju 2a slovon-ooImo sc b» DouCevala olovnlo« In k»r*«pond9noa. — NatanCn jša poiaanifta v prlvsttstooB artMooai Loajot, MoHkois VotHnjaka ul 1Tt !• fsatfolsn — Prospekt lattonj 2^61 Pniajiliili!vlinfliljiihli.ioia je otvorila tnirenska .Čevljarska Zadruga* t. č Morirje. Cevlji iz pravega usnja v vseh vrstab od delavskib do elegantnih. Trpežno ročno delo. Ogiejtc si osebno! 2897 Inteligentan trgovac poaaal I afkdaa fiad^aaki a Sarajevu sa vea« imetkoo, bres duga I neporočan, SBtad I admv, pntp—n taobtafca m taflfslnoi i komercijooalnoj struki, traži poslov-■Oi veta kao fcailalaaiiP sa mttta* ••Hsisslssi tr«ovooklssi I In. mttm^jm^m wmmwmm4mnmm Ponude val|a alati pod JallllfaaliB trf avaa> •aai a)a4aal»ojaTO«l|« laMpoolOvsHakoaj '••*■*• ••ralavo, eventualno na moju adfHM. Ma se aalati « admiaistrad)i »Slov. Naroda 3338". 3337 Riiliriiliiii mu tminsl s fcdetoo prakao^ popolaona zrootna knjigovodstva, slovenske in I ni wltr asnogiafije te vaeh drugih kontorskih del m takt>| 0fN|M pod ttgodmad pogoji v ve£jo manufakturno in razpo-littjatiso tifovino. Znanje hrvaikega jesam daje prednost Ponudbe |s naftaoteo uavedbo dotedaojega slofbofvania, a prepisi spričeval 1^ sMiBdto' tIMk ssf| w& poBMo na MAtal imMI 4^ flitttV Naznanilo. Cenjcnim obiskovalcem naznanjam da odprem s U apiilom zopet svo* hotel ter se nadalje priporoCa m. Mihael uemo Hotel »Pet ran«, Bled. Gospodar, ki mi di stanovanje 2 sob in pripadKi, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „8£astM. Mbl %Bit 1000 grosov. iz martinjskeea jckla in počinjene, 1000 tucatov jedilnega oro-dja (jedal) bre^ konkurence, izvoz do-voijen, nudi Emil OberD felita izbira karlDil! 0Mm •4 K 1*^- aaprej, se dobi v trgovini KarI Saria. Maribor ob Dravi. dtaftt! Ravookar |e izštai knjižica! Dr. B. Derč: Dolentek; nlesa nego-vonje !n prehrana. Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in krepke otroke, morajo čitati to knjižico. Pisatelj, zdravnik- strokov-njak za otroške bolezni poda ja praktične nasvete, kako je ravnati z do-jenćki. Knjiž ca se naroča pri Tiskovni zadruzi v Ljubljani. Sodna ul'cn ^ 6. Ccna K 3*— s poštnino K.3- 0 Uenar je poslati naprej, ali pa se posije knjižica po pov/etju. 3080 Kvpl ao teaanl Ia raaani L^b^I v* (merkantitnih tramov ter deske in plohi) v vagonskih množinah. Ponudbe pod „Laaava trgovina*' na anonćno eks-DO4tlal|o AL MateUa, t|nbiiasa, Eoagrassii trg aVL 3. 3369 Mlil - pođgane stenice - &čnrki hi fst zalert nori pofioiti tko ipotrebite ■#}a aaj5oil Iskašeaa ia povsodl brajeni snaatva kakar: proti poliskim niftin 5 K, sa foifaae Ia aiiii stape K S'-; za scirke K •—; tinKtara ia stenice K 2*~; aasetaa atcaa tiakiara za stei'ce K5-; aaitevalec aaljev R f-; praiek proti arteatai 2 ii 4 K; tiaktara proti nltm pri IJađefe S K; mazili za nii pri iitini 2 K; praiek zt asi f ttleki ia perila 2 K; ttektara za »otae pri ptek K 1*50; tiaktara prati Brtesa aa saoja Ia zeleaiađi (unicevalec rasti n) K 1*—. PoSiija po povzetju Zitod u eksport M. Makar, lagraH U., Patrfta|alu 70. Star. .».OVENSfOlfAROĐ* «ne 32. marca 1919. 9 Stran °Hair ujetnnci y nanjL V Italiji se nahaja zavsem priličoo 10.000 častnikov in 600.000 mož pripa-dajočih državam prejšnje monarhije. Jugoslovanskih častnikov je tam prilično 400 in okrogio 50.000 mož. Razmere so bile žanje tam relativ-m) še dovolj ugodne v času. ko je Italija reflektirala na jujcoslovansko revo-tacijo v prejšnji monarhiji in voiaško pomoč v svojih vrstah. Takrat so bili Jugoslovani deležni sladkili besed in epitetov kot »amici«, »fratelli« itd. Po razpadu monarhije nas nišo več tx>trcbovali in so postali zopet — odkri-tosrčni. Od takrat nas Irnenujejo Jugoslo-vane »dediee Avstrije«. Sovraštvo. ki )c bilo poprej posvećeno vserrt narodom monarhije, koncentrirajo laske novine od takrat na nas Jucroslovanc. Seveda vpliva na to veo ali manic tndi na upravo jugoslovanskih vjetnl-^kih taborov in ves način postopanja ■napram našim vjernikom. Natančneiše o tem na tem mesrn bc morem pisati. Ju£osk)vanska pnblkistfkn in naši tnerodajni organi nai blagovolijo smatrati takojšnjo rešitev naših vjetnikov iz »talijanskcsra vjctniŠtv a z a važno socijalno v p r a š a n j e. Naši vjetniki — to naj bode cilj — naj bi se poslali domov prej neso nern^ki m o*rrs!cL Svobodno kretanje }e vjctiiiku zabranjeno bojj ncRo morda kjerkoli dru-gie, V dveh in pol letih vjetnistva sem b\\ sedemkrat na izprehođu izven tabo-rišč — med tem petkrat v spremstvu bajonetov. Posta je od razpada Rusije naprej hinkcionirala več kot neredno ali sploh ne; po 3—4 mesece ni bilo pišem iz doma: prihaiali pa so brzojavi. Napo-•led sem se nahajal v iusroslovanskem Kibont Ottaiano ood Vezuvom. V doigrih. ozkifr hodnikih je bilo po mnenin naših zciravnikov \t zdravst- "*■■* Tmkmo^r ptmtocm leak večje-rnii 80 mož. Natlačili so nas notri 175; postelja se je na ha jala tik pole* postelje. PohiSrva razven stoia ni kake ga. Hrane je bilo kvantitativno dovolj, a Kvalitativno se radi visokih cen in po-mankljive kuhinje ni dala pripraviti dobro. Okrojf niše in na stopnicah straže, Castnik telesno že iz ha f a, a trpi duševno silno, ker se v tej tlačenici težko bavi s kakim delom in je vsled pomanjkanja pošte skoro popolnoma odrezan od svojcev in domovine. Moštvo trpi telesno već. Tovariši. nahajajoči se v taboru Ortaianu so me ob odhodu prosili, da objavim po važnejših jugoslovanskih li^tih njihove naslove ter prosim sorođ-nike. prijatelje in znance, da lim piSejo mnojrokrat će tuđi kratko. Koprnć po svojih, koprne po svoji domovini. Naročili ^o mi. da irroClm -vroče pozdrave njihovim dragim in domovini Jugoslaviji. Dovolite mi. da sto-rim to tem potom! Mnogim sorodnikotn vjetih tovariSev i*5em po vrnitvi v svoj domicil še pose-bej. Ako kdo želi podrobnei^ih imorma-cij, sem z veseljem na razpolaso. Pisma, ki sem jih imel sabo. sem moral unićiti, da jih pri preiskavi ne bi našli pri meni. Še nekaj! Vrnil sem se s 147 tovariši raznih narodnosti; Nemcev in Pjjrov je bilo 95 T. Čehe in Poijake poŠiTjaio s poseb-niini vlaki kot organizirano vojaštvo domov. Jiiftoslovanski ćastnik sem bi I edi-no jaz v tem transportu invaTidov; mož je bilo od 300 prilično 80 nn>!h — mnoffi težko bolni —. Sprejeli so nas \- r.em-ski reptibliki v Feldkirchnu in Inomo-stn oficiialni dostojanstvenik! v s e prav prijazno ter nas pojrosttH z raznimi okrepčili in citraretami in to kljub temu. da so hrani tvene razniere tam več kot obupne. V Budimpešti nas je sprejel za-stopnik voj'negn ministrstva ter obilo občinstva z srodbo rm čelu. Razven deterva, da je *odba za« igrala ogrsko himno, so se vedli na-pram nara silno taktno in gostoljubno. V bomici — bili srna tam tri dni__ je bila hrana za raoštvo slaba. :'anitet-ui ogrski vlak, ki nas je privode! v Zagreb, je ob danih razmerah sk.bel za nas povoljno. Hvala in priznanje vsem, ki kijub težkim razmeram in strastem iiiiše dobe vrše vzviseni samaritanski poklič tuđi napram političnemu nasprotniku. Zagreb, dne 17. marca 1919. Dr. Tone Gosak, odvetnik Ptuj, štajersko, Jugoslavija. £vo Vam naslove iu^oslovanskih. castnikov. nr.hajaiočih se v taboru Ottaiano pod Vezuvom! Zagreb. Serakaj prispejo ju^oslo-vanski vjetniki invaJidi, ki jih pripclje os:rski sanitetni vlak iz Budimpešte. Seveda so utrujeni od dolge vožnje iz Italije m brez denarnih sredstev. da bi moffli potovati na razne strani v svoje rodne kraie oziroma bivališča. 2a 1 tu ni iiikakei^a firađa, ki bi se pečal l oskrbo teh revežev, doćirn vlada druc^je sistem in dobra organizacija v tem oziru. Pozivamo vladne organe, da se za to pobritrajo. ^tabni nadzdravnik: dr. Sertić Mile, Karlovac. Hrvatska; stotniki: Petrušić fvii-dolf, Ma'irisch - Schonberg, KaiserSiau^-gasse 7, Krčmar Šteian, Virje, Hrvatska Mazuran Oskar, Lukovca pri Ljubljani, dr. Zorjan Mati ja. Maribor. Štajersko, Pintar Franjo —, dr. Apih Avgust Celovec, Ko-raška, Cankl Artur, Dolj. Tuzla, Bosna, DraKomanović Stevo, Novasradiška, Slavonija. Ivančić Karei, Nijemci, Slavo-vonija, Karba Josip, Ljutomer, Tkalčič Ivan, Samobor, Hrvatska, Tomljenović K., Bos. Novi, Bosna, Božič Karl. Metlika, Kranisko, Stan2cr Ivo. Zaprcb. Osjek. Br-kič Kruno, Travnik. Bosna. Kupusarević Stcvo, Sombor. Sagai Marko. Lnški trg, ^kerjanc Martin. Prem pri PostojnK Ujević Milan. Imotski, Dalmacija.Cvitanović Marko, lf - Zader: nadporocniki: Bende Fran, Studence pri Mariboru, Benizer Gvido, Ljubljana, Botica Lovro, Korčula, Bazarich Aloir, Trst Breiaa Llndovik. Gorica, Dim-niic Stanko, Ljubljana, Feldšar Mečislav, Busovača, Oerden Anton, Sv. Lovrenc, Do-lenjsko, Gyurexi Franjo, Zagreb, riicršc Mubert, Maglaj, Bosna, dr. flora Marko, Zagreb, Jere Fraoc, Ljubljana, lika Loka, dr Juvau Alojz,-Vače pri Litjji, fOausber-jjer Karlo, Bakar. Hrvatsko. Kiršner Favj!, Varaždin, Kober Mirko, Zagreb, Kundić Raiaei, Opatija, Istra, Krušnjak Xaz ;. . Sušak - Reka, Lukman Alojz, Ljubljana, Luštn Lojze. Sodraiica pri Ribnici; Lukac Franjo, OsiioU; dr. Jelene Celestio. Novo mesto; Mihevc Anton, Dol. Logatec, Kranjska; Mitrovič Jurij, Budva, Dalmacija; Marčič Karei, Ribnica, Dolenjsko; Marin-ković Dušan, Mostar, Hercegovina; Nesa-nović Rade, Orebič, Dalmacija; Nendl Aloj-zij, St. Jurij ob južni želez.; Pctruhar Vje-koslav. Brod na Savi; Petelin Bogdan, Ljubljana; Predja Svetislav, Sarajevo, Bosna; Skrinjar Lojze. LjuWj.ana; Suher Edvin, Ljubljana; Stadler Ivan, Gradec; Sauta Huso, Želimlje pri Ljubljani; ?ajr>-vac Silvij, Zagreb; Sujer Pavel, Ljubljana; Steinfl Mirko. Bjelovar. Hrvatsko; Tuick Josip, Osijek; dr. Vidmar Josip, Brezice, Štajersko; Vaubnik Vladimir. Sv. Marko, Ptui; Zajc Joža, Dobovas štajersko; Deti-ček Mirko. Celje: Gombašev Zorko, Stari hečej. Bačka: Prohaska Jaroslav; nad-zdravniki doktorji: Bnšić Marko. Ngva Kapela, Slavonija; Mič Branko, 2abalj - Bačka; Jakovljevič Ivan, Sente, Bačka; Tomin Svetoslav. Hančav pri PanČovi; Hrovat Anton. Šmarje pri JelŠah, Štnjersko; zdrav. nadporočnik Ostrić Ferdo; nr>ročniki: Ba^ro Stjepan, Posušje. Hejxe£ovina; Basfako Josip. Bovec, Ooricn: Bjelič Tripo, Kotor; Brnz Adnlbcrt, Laški trg; Cafnta Anton, ^t. Vid pri Ptuju; dr. Čemer Josio. Borovlje, Koroško; Cucak Lazar. Pi^an. Boka Kotorska; Dožefenčfč Josip. Vidrenjak. .Moslavi- ■ na; Friedl Adolf. Slf\TiJca Dri Mariboru; | Filič Bo/idar. Vara/din: Finzi Rafael. Bije- j lina. Bosna; Godomirov Ljubomtr, Pa rta, Banat: Grt^nčevič Franc, Petrovaradm; Ovupić Božidar. Kotor: HerrJiM Pavel. Š-ška pri Ljnbliani: Hrovat fvo, ?t. Peter pri CnuircVu; Krali Pcter. Tr«;t: Kri^tofornvič Tv:»n, Sombor, Bačka: Komotar Metod, Vrh-nka, Notranh^o: Karara h'an. Maribor, Trst: Krašič Tinomir, Vel. Kfkinda, Banai: Lahas Rud.: Lesar Janez, Gorenja vas Dri Ribnici. Dolenisko: Leben Stanko, Ljublia-rn: Linhardt Dra^otin. Daruvar. Slavonija: Mlhaljcvič Stjepan. Lrvno, Bosna; Mandl Karei, Bjelovar, Hrvatsko; Mihelčič Rudoli. Zagreb; Mlakar Franc, Novo mesto; flLattk Jožer Logatec, Dolenje; Martinis Franc, Trst; Metikos Vladimir, Banjaluka. Bosna; Mihić Milan, Gospić, Lika; Milić Anton, Saic, Zader; Pakiž Silvin, Ribnica, Dolenjsko; Persoslio Leopold, Bos. Brod; Rainer Joie, Gor. Poljskava; dr. Rak Janko, Sv. Jernej, Konjice, Štajersko; RaČlč Ivan; Sk veo Ivan, Kobarid; Šabec Srečka Ljubljana; Stefančić Mihael, Travnik; Strauh Ha-bert, Sarajevo; Stergulc Lojze. Bovec Gorica: dr. Tavželj Fr„ Trebnje, Dolenjsko; Tominc Gustav, Globoko, Brezice; Soltyi; Alionz, Dolnja Tuzla; Stipetič Števo; Vap-di: Damjan. Sv. Toinaž, Bačka; Venigerhola Fric, Središče: Volavšek Ivan, Maribor; VI-der Jožef, Tržič, Gorenjsko: de Wolff Ed-vard, Dubrovnik, Dalmacija;\ Vedenik Jo5-ko; Zfcaga Miroslav, Prijedor, Bosna; 2a-srar Stjepan, Zagreb: Žužič Ivan. Suhopolje, Slavonija; praporščaki: Arraanda Adam. Moščenička Drasa, Volosko; Alajbejcovič salih. Mostar; Berrnik Franc SIov. Bistrica. Štajersko; Bekar Franc, Sežana pri Trstu; Brojih Mirko, Pazin. Istra: Danda Bruno. Sarajevo: Demšar Janko, Železniki, Go-renjsko: Glit;orin Tihomir, Vel. Kikinda, Banat; Grafonauer Ciril. Beljak. Koroško; Greprorac Franc. Metlika. Dolenjsko; Gril-ner Ivo. Mostar; Korošec Franc Trst; Kosir AndreJ, Kranj: Komel Anton, Gorica: Levec Anton, Tuhinj pri Kamniku; Lenassi Mi^lan. Trst: Martinčak Geza, Sarajevo; Mesarič Zvonko. Selnica ob Dravi pri Mariboru; Paskovič Franjo. Kotor; PrimožIC Franc. Renče. Gorica, Bcliak: Prusnik F'-an, Novi Vodmat pri Liu-': i: Rasteiscer Nan-de, Ljubljana: Snabl Ivan. Zahomec na ZJ-lju, Koroško; Smit Edvard, Sarajevo, Bosna; Tuma Jaroslav. Gorica; Tomandl Mihovil. Pančevo. Banat: ^Tomec Ernest. Ljubljana: Vasič SlobodarL Pančevo, Banat; VVittman Ivan, Stara Pazova, Srem: Župan fTrnil, Nnvo me^to: aspiranti: Burdjan Fran, Gornji grad, Štajersko; Horvat Frido, Maribor: Tvanovič Ivo, Janina, Dalmacija; Kambič \lbln. Us&&> ^iozoiji Rlldlea lUCLILu gube in chbpna koia, vsc nspake polti odrravi ?ajamčcno staropreiskušena dr. A Biza na* sta Poumpađcup popolnoma neškodljiva. Po 12kušnja 2 K velika doza K 5—*. Dr. A Rixa ozeblinsk« mast, nafboliše proti ozeblinam in njih preprečenje K !*—. Direktno raznosi 1 ja Dr. A. Riz, Kosm Priparate Dimai (W!an) KL, Lacklerergasse 8f. — Zaloga v Ljubljani: Parf. A. Kane drogerija »Adria*, v Mariboru: Lekama pri Angelu varhu !e;.araa Marije pomočn'ce parf. NVolfram, v Trstu: parf. Andreazzi. Corso 5 Dražba plemenske živine. Na deželni pristavi v Medvođah se bo prodalo dražbenim potom 10 krav, par volov in nekaj mladih bikov, sivorjave Šviškc živine, v soboto, dna 29. marca t 1. Dražba se priče tttac ob 9. ori dopoldne* Poverjeništvo za kmetijstvo« M\i niUega poijetja, atoolvent rudarske Šolc, z mnogoletno prakao, vešč siovenskega, neraškega \v deloma hrvatskega jezika, želi premembe mesla. Oiijeite ponudbe pod „Premog In rv«iM na „Anoste* aktpedUllo Al. MateUć, Ljubljana, Soagreavi trg 3, I. umđmtr. 2774 G. F. Jurasek ▼gUševalec fciavisiev !■ trgovac % glasbUi i Ljiiui, WDfBf3 iil. šl. I ***** iugosSev«nska šp«ci|alna tvrdka sa vgiafevaftj« In popravila glasbil* V (fi u m\ii m itie itgtti prekanujea sttrik ii lealCala čiSftijera zaaaailfe daseic i»t*. Najmederneiše barvc, prihranek denarja. ====== Hitra In točna isvriltev. ===== Pnra n Hjirija «wl. tmm a krnji, keali« ^čnjs. prcie m snfle-nknjff pnia a^i^a? M.CIa*BVJ Tovaram: Pojlanslti naalp St. 4. JOj« KClVnf Po i^M^^^Bfii^'* li ■'* r~ ijEi i*a^^^*s> ^gB^J^3tfiđE ^^M^S^^n^B^lđBflBH^MB^BBB 32 ods-kotnav meSan umetni 9noj9 poljski mmt, štuliaforni in alafiastrsRl mavec se ceno odda nm ceie vagone« H. WimZBNGERS Nachf. G.m.b.M^ •nritoo (lm), BatftckjafettM 4«. - Bno|«^l rnatim* »MU*** Stran 10« »SLOVENSKI NAPOP", *m «. wmct t»lt. 70 Me*« fl?8 n. rtu. nm ni ii ini vb (T»e ▼ eeHU fagralti), !W iliaritil aa» fei Ml kg vm*) fm*}* Valentin Urbančič, lUMiia. Mlttro L li CwlHBW JOsTeTELIMC £SeS^^ JUJl I LlkUll* Stekla) talitofieM aaart (tttflj** — LjUDliana _ a*orl,ajer*mxiM.«Xl*t»Xlt4 Što je „Salvator" vinovica? BMMNapajUMAa fv^fit IMB 0|nlHl SSS* ^B ■ Zalofa sa LjuMjano In okolico: UUm t^H itelaaB jaHajB", ■ ■ ____ Mvbljuia, Marip« tra> 5958 ■ ^M 9^T Pozor na varatveno znamko ^BUABM*OWm?* ^M H ■ TOVARNA ZAMA5K0V I B JELAČlNscK^t ""-LJUBLJANA ■ n1'l3lJVi:lti|'n[»l:<;*-vltn:'duTfflUwl^W:"wil!!i3 ■ Cevljl tovarne P©ter KOzina & Ko. Iz aa|Bae|*ega ševro t boks te takovoga in {a % naviattm pođplatl ae dobo 90 dsovalh eonab. trptlni zimski iz fine teletine z gumljartlml podplati po , L K «5-— za moike, K 73«— zb ianske A ¥ -10* Ljubljana -~» Gonilni jermeni Pssoul za đvifiula. - Transportni trakovi impregiranO} iz čistih platnenih nitL Podietl® za indstr. potrebščine KATTH6R & CO., Mito «3raz) 23- Oobavliamo vse tehnične predmete. Izvoznice preskrbimo mi- I SVETOVNI IZDELkT I Mi šuške jletlroiiii iiffl«. mitenial Ittni m. s««tto »ri nam t» Irntsko dtaaJOn promrtno druStvo n Virovrtid. 2709 os privatno cijenu svaku količinu aa^p* Jelovih dasaka, letava ^^H| ^^ i ostale pradje Jelow, ^^ r Pohištvo -| I Spalile, jedilnc io gospocke sobe, kuhinjska oprava, podlofki, mo- mt droci, otomane, spalni in dekoraciiski divani, postelje, omare, ■ miže in stoli iz mehkega In trdega lesa, Jelezne postelje In umi- ■ valnikl ter vse vrste lesenega, ieleznega in taoeciranega poMStva ■ v vsakem slogu od proste do najfin. izvrSitve po jako nizkih cenah ■ ■ »n*»*mm •gladi CaalU maatoa]! B a flfB^k ■ ^fl^^ beloinčmo(rde- Iflluil če), najboljše hr- ^m ll^l m^M vaške in Stajer- ^*7 aj aj ^ ^aa^ ske provenijence kupuje in prodaja po zmernih cenah na veliko tvrdka Penić, Miiller in dr«, Zagreb, Frankopanska ulica štev. 12. I Kupujem ■ l^tve i btnve daske i trijiče| I ^= IVAN HARTl, ^^ I I Zagrtb, OjordIMova ulica br. Sa. I Avtomobllslui tvornica lite spretnoga iii gopia za tukajSnje krafe, med odjemald dobro uvedenega in ki stoji v izbornih odnosa j ih tuđi s kmetskimi krogi. Gospod je s kapitatom, ki jim je na trajni donosni službi, naj tako] po§ljejo ponudbe pod V. itlž am AB»eaeenBx9eđltUa ■aaMBttela ft Vt|l«r h* ________ft. »aaal (Wlea) Lf gatalTgtrmif 1L________ TSTiiiiiiiii bivši primari] in šefkirurg vojnih bolnic v Gorici in na Dunja, I se ie naselil v Ljubljani, Jrbfeml.3. (zramine]a)ii I ordinira ođ 10.-12. Hop. in Z.-(. pop. I I ob nedeljah in praznikih le dopold. I Došla prwovrstna vozna kolesa Potti - RamUIer - IVailennil - hm ■■^ • friata pa«vatatlka. "^Bl >• prlpmia. |nMa«|| %f #%ftf tpedfaraa trftTln * Ow. ttrtjl la kcteti, ■9"*Cl%IJ WWH| Lj«Mjana, Soda« Mllea M. T. mmmmmmmm— C*Blkl M » «Bkrat M r«SpOtU|a|«. ^^^——^ Violine, strune, citre, harmonike, kitare, tamburice, telovad. rogovi, vse droge fllasb. Initnimenti in DOtrebiilne v veli-g kanskl »alogl. a ALFONZ BREZNIK učitelj Olasb. Matice inećhdzBr priaet. tzvedenec dci. sod!56a LJUBLJANA KMfrcni trf it 15.