226. številka. Ljubljana, četrtek 2. oktobra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g o rs k e dežele za celo leto Iti gld., za pol leta 8 gl, tu četrt leta 4 g!d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gfd., za četrt leta 3 gld. ::0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za 6etrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvolo irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativno reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vabilo na naročbo. Začetkom tega meseca se začne na-ročevanje na zadnje četrtletje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno v roke dobivali. „Mlov. Hitro«!" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta..... 3 gld. 30 kr. Za en mesec..... 1 „ IO » Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.....4 gld. — „ Za en mesec..... 1 „ 40 „ Za gospode učitelje na 1 j u d -b k i h šolah in za (lijuhe velja zni-žitiiit cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta £ gld. 50 kr. Po p o b t i prejeman n n 3 „ — „ 0 uredbi pristojbinske postave. [Izviren dopis.] Bilo je v onih miraih časih, ko je, kakor pravijo, ko je „šla reakcija v cvet" po burnem oseminštirideseteni letu, da 6e je rodila naša sedaj še veljuvna, in sama ob sebi jako skromnu postava o pristojbinah. Razglašena bila je po cesarskem pateotu dne 0. februarju 1850 in veljavna začenši od 1. maja 1850. Potreba nove postave o pristojbinah, kolekih itd. bila je tedaj očividna in obče priznana, ker sta ravno osem- in devetinštirideseto leto prekopicuila mnogo in mnogo gospodarstvenih in tiofiialu.li razmer, iz katerih prejema nikdur siti fiskus svojo hrano. Patrirnonijalue gospodske so se razdrle, prej običajni, pri nas iz starega nemškega prava izposojeni „laudemium" in „mortuanurn" nij imtl prave podloge več, promet in kupčija zavila sta na široka hitra pota, državno varstvo si je pottulo svtsto večjih, obširnejših in dražjih nalog: — trebalo je torej odpreti nove vire državnih prihodkov, in tako se je rodila ona, gori navedena, še denes veljavna postava. Ovrgla je isto Btaro postavo od 27. januarja 1840 in diuge razglase, katere so bila iazna ministerstva po dnevnih dekretih prej uže prijavila gkde od dno do dnu bolj rastočih potrebščin o uredbi te strani državnih prihodkov. Omenil sem, da je bila ta nova postava sama ob stbi jako skromna. In to je v istini. Zado&tovala in ugajala je državnim in gospodarstvenim potrebam često in popolno dve desetletji, — na drugej strani pak nij mučila onih, na katere zastavlja svoje uabrušeno bodalo ; mučila nij plačevalcev. A ta položaj iz-premenil se je od sedemdesetega leta do se- daj. Zakaj se je izpremenil, — to je pač formalno jasno, o materijalnem uzroku pa se pri-čkajo naši državljani te in one barve uže dolgo, in se bodo menda tudi še dolgo. Državni deficit je rasel v zadnjih navedenih letih, in finančno ministerstvo, iBkaje novih virov za prihodke — jelo je komentirati, tolmačiti, zavijati, razmotravati in dopolnjevati našo skromno pristojbinsko postavico, in tako smo iz nje v zadnjih devetih lelih dobili kaos, v katerem nihče ne ve, ni kje, ni kam, ni od kod. Toda v tem zadnjem izreku nijsem prave zadel; reči bi moral: Pravo zadeti v tem, da je pristojbina večja, to je lehko; a pristojbino ure diti na primerno stopinjo, ki zadostuje ne le postavnim, nego tudi resničnim gospodarstvenim razmeram, to je teško. Glavni aksijom pristojb'nskih in finančnih uradov postal je pa ta: Ona pristojbina je prava, katera je višja. In v tem je hkoro nij meje. Dobili smo sicer upravno sodišče. Ako se pa ozremo po razsodbah istega, spoznati moramo, da je teško biti upravni sodaik, ako je treba Boliti po postavi, surnej ob sebi tako jasnej, pa po izvršilnem organu tako različno razmotranej, dopolnjenej in razmršenej. In poleg tega je tako drago — stopiti pred upravno sodišče. Preobširno bi bilo, navesti posamezne slučaje, v katerih bo kaže ravno navedeni princip naših finančnih uradov tako jasno; pisatelj teh vrstic pridržuje si to za druge članke, a toliko naj bode omenjeno, da ravno naš kmet, naš revni kmet trpi pri tej postavi več, nego vsak drug posednjač in državljan avstrijski. Pri nas na Kranjskem dovoljen je posameznim občinam glede preobloženja z davki odpis 12 do 20% na čistem davku. Pri pristojbinah pak, katere He itak navadno računajo po čistem zeinljiščnem davku, nike-dar ne velja ta odpis. Kje je torej tukaj prava mera? Poudarjalo se je pri zadnjih državnih volitvah, in ne le od naše, nego tudi od nasprotne, in od vseh stranij, da bode moral prihodnji državni zbor, poleg druzih, tudi v stroki pristojbinskih postav na nova pota kreniti, in tu bremena državljanov olajšati, — vzlasti tu, ker se tukaj godi lehko z malimi žrtvami glede države, a v neizmerno gospodarsko korist posamezniku. Tudi naši slovenski poalauci ne bodo pozabili tega, ter poleg občnih, državnih koristij, varovali vzlasti naše kmetako gospodarsko blagostanje. In tu je treba delati in govoriti, da Be uredi in preustroji konglomerat naše pristojbinske postave ter primeri resničnim prometnim in gospodarskim razmeram, da ne bode v kvar in Škodo našemu in državnemu razvitku, kakor nam Bta jela pretiti v minulih letih. Politični razgled« H*n run J«> dle. V Ljubljani 1. oktobra. Cesar je Carlos Auersperga na njegovo prošnjo odstavil od predsednictva v gospodskoj zbornici, ter mu izreki 1 za njegovo delovanje svojo zahvalo. Oficijozna „Montags Itevue" piše, da se je doslej v vseh ministerskn posvetovanjih na t*t** katerim je tudi cesar predsedoval, sklenilo samo, da se bode državnemu zboru dala predloga novega na 10 let veljavnega brambenega zakona, in da bode vlada morala dobiti dve tretjini glasov za to, da bo še na dalje pusti v orožji 800.000 mož. V "Pragi je bil 27. dan m. m. namesto Zeithamra odvetnik dr. Toma Oerny za županovega namestnika izvoljen. Obe stranki sta baje te volitve veseli. V Ja"«t*fo*?c?/#* bo je 28. m. m. otvoril srbski cerkveni kongres. Patrijarh srbski ja izrazil cesarju lojalnost kongresovo. Iz Sn m jeva se poroča 29. p. m., da je bil minole sobote glasoviti II idži Loja na 5 let uječe obsojen, v Brod odveden in od tam ga bodo poslali v Teresin. VntAiiJe «!ržttve. Oficijalno se poroča iz M*eteri»»s»'4j4M 30. m. m.: Rusi bo pri rekognosciranji 0. sept. trčili na veliko krdelo Teke-Turkomanov, ki so se utrdili in se nijso hoteli udati. Rusi so šest ur iz 12 kanonov streljali na utrjeno pozicijo Turkomanov, kjer ph je bilo nad 30 000. Na večer so Rusi zasedli vnanja utrjeoja, z velikimi izgubami pak je po noči sovražnik ubežal. Rusi so izgubili 7 častnikov in 178 vojakov, ranjenih pa je bilo 10 častnikov in 234 m6ž. Novinarski boj mej llusiju in Nemčijo ee nadaljuje zdaj po Bismarkovem odhodu z Dunaja še ostreje nego prej, in ruske „St. Peterburgske Vjedomosti" žugajo Nemcem, da „novo reševanje orijentaega vprašanja ne bode več vršilo se na Bosporu, nego ob reki Spree." Knez h4»lf/4i»'S9\i9 Aleksander, je 28. m. m. odpotoval v Bukurešt. Iz €Ut»'iy»'4t4it* javlja 29. sept. „P. C.u, da je mejnarodna komisija vojaško reguliranje meje mej Bolgarijo iu vshodnjo Rumelijo s petimi glasovi sprejela. Ruski komisar je bil zoper popravljanje meje, francoski nij glasoval. Rusija ne bode priznala reguliranja meje, ker se nij BOglasno sklenilo. Iz Si 9»i I*• poroča neki telegram od dno 28. m. m., da je Jakub Khan prišel z družino in svojim sinom v Kuši k Bskerju. V Kabulu da je vse v uporu. — Kaj, ko bi to bila samo „pobožna želja" angleška? „Daily Nevvs" pak javljajo iz Manabada, da bodo angleški vojaki 5. p. m. vmarširali v Kabul. Angleži upajo, da se jim Afganistatci ne bodo nasproti postavili. Iz Eter ti »»a se javlja, da bo bili doslej voljeni za volilne može poslancev v pruski deželni zbor večinom nacijonalno-liberalci in naprednjaci. \t9ii.ii.i cesar je prebivalstvu Elsas-Lotringskemu zahvalil se za udanostni sprejem m da se tudi v teh deželah pojavlja znamenje, da hoče prebivalstvo lojalno udano stati k nemškej državi. Dopisi. Iz Y,Jiit»lJt*iie 29. septembra. [Izv. dopis.] Poslednje novine poročajo, da vojna oblast namerava precej zmanjšati število na3e vojske v Bosni in Hercegovini. Razen nekaterih lovskih bataljonov in družin posebnih oddelkov hote neki tri cele pešpolke (devet bataljonov) domov poslati. \> naravskih razlogov, zvlasti zaradi varnosti vojske, katera še v okupiranih deželah ostane, je soditi, da bode vojno poveljništvo skušalo, umaknene vojske po južnih d*/..-hili cesarstva pridržati ali pa bratinske radi izključiti i iz družtvena života ime svoje narodno, i nasladjivahu se u svojem ilirskom kazali'tu — Srbi otvaraju srbsko kazaliSte; Hrvati otvaraju ilirske Čitaonice po svojoj zemlji — Srbi jim odgovaraju sa srbskimi. Dočim Srbi otvaraju svoje srbske Časopise: diče se Hrvati, u ime sloge, svojimi ilirskimi noviaami i Da 1 m a t i n s k i m-s r b-a kim magazinom; Hrvati utemelju ilirsko knj ž^vno drutvo, ilirske slovnice i riečnike, — Srbi jim odgovaraju sa srbskim di užtvom, sa srbskora slovesnosti, pišu i otimlju Hrva- mesto njih d.u^e iz severnejših garnisonov tom arbske narodne pjesme i pripovjedke, južnej meji bliže potisniti. Zdaj bi bilo torej paCe oskvernju;u nam j Dubrovačke pjesnike, zopet upanje, v Ljubljano več, t. j. vsaj to liko vojakov dobiti, kolikor jih je bilo poprej nazivljajuć jih srbskimi i ne obaziru j m'- se na pjesnika Vidalia, koji u XVI. vieku piše o Kako mesto izgubo vojakov čuti, o tem »o Dubrovniku: kruno hrvatskijeh gra časniki uže mnogo pisarili; najbolj se pozna dova God 1848 imadu Hrvati .Slovenski pri stanovanjih, katerih so mnoga prazna od JugU JogolJtfill8k€ Novine" sa „SU Islavische izgreda Leopoldovcev. Mestni zastop si je Zeitung« grbi jira odgovaraju sa svojim „Serb- tudi prizadeval, da i/prosi nadomestila, pa naša komunalna previdnost je predolgo pre mišljevala in naposled — prepozno prišla! Du ski Dnevnik," „Serb3ke Novine*, Serbobran", Serbija* itd. Pa da prođjemo u najnovije dobp. Hrvati imaju narodno kazalište, Narodne najaka gospoda je jako obžalovala, da prememba Novinei Narodni List, Jugoslavensku Aka uže nij mogoča in se prošnikov odkrižalasč zna- demijU^ južn0-s 1 o vjenske popjevke — a nimi obljubami: vverdeo sehen — geduld — SrDi^ gt0 jmajU| da jim ne zaudara srbstvom? ein ander mal — niichstena itd.! In tega jej JeIi dapaCe p0znato Slovencem, da kad su Hr-Ljubljančanje z lepa ce!6 zameriti ne morejo, vatj otvoriii Jugoslavjansku Akademiju, ker se take dobro premišljene naredbe gotovo |da je jedan Srbjll u Beogradu darovao 50.000 dukata za srbsku Akademiju. God. 18G6. bil na predlogu Petra Tomiča sastavljena adresa na hrvatski Babor proti pri govorom, da u Zigrebu ne bi moglo obstati vseučilište. Za tu adresu bilo se je sakupilo podpisa kod svih južnih Slovjena — Srba je ne dade lehko kadarkoli predrugačiti. A zdaj je še čas, zdaj se oglasite očetje mestni, če se novinarska vest uresniči, pa ne obotavljati Be, da vas — drugi ne prehitel Zdaj še menda nij vse na drobno določeno, če se torej krepko lotite te stvari, utegne posrečiti se, da gospodje v Beču ta pot na zapuščeno I podpisalo samo Sest. Ljubljano ne bodo pozabili. Nadejamo se, da Na Bsiavjanski Almanah" je bilo više naši vrli zastopniki tega opomina ne bodo po prerlbrojnika Hrvatah ili Srba? Zadnji su dogo-mogotski prezrli, nego ukrenili in Btorili, česar |djaji u Dalmaciji pokazali, što su Srbi i što treba, da se tolikrat naglašana želja meščanov oni hoće Dogta vam je reći, da srbski-talijan- izpolni. Le nikar zopet odlašanja! ski zastupnik na carevinskom vieću g. Ivanić Ik cclJftkcgtTA okraju 21. sept. reče u svojoj izjavi, da če on uvjek biti proti [Izv. dop.] V ,Slov. Nar." objavljenoj opombi, j združenju Dalmacije sa Hrvatskom! kojo je g. okrajni nadzornik Nerat pri učitelj- I baš od onog vremena, kad su se zdru- skej konferenci v Št. Jurji na južnej železnici žili sa Talijancem, da činu propasti Klaiča, izrazil rekši: „Nezapopadljivo je, da se še na I Srbi pišu uviek u talijanske novine: „11 Dal-Slov. Štajerskem učitelji nahajajo, ki slovenski mata" i „L' Avvenire", psujuć Hrvate ko što ne znajo" — t-j izjavi, pravim, naj bode še došle nisu ni Talijanci činili!! U neka mjesta dostavljeno, da nam je isto tako nezapopad- I Srbi su izstopili iz Čitaonicah te su se upisali ljivo, da se na Slov. Štajerskem za slovenske u Casine (talijanska družtva). — narodne šole celo c. kr. okrajni nadzorniki na- Ovo sn fakti, po kojim pozivljem braću hajajo, ki tudi slovenski ne znajo. V dokaz I Slovence, da nepristrano sude, gdje je pravica temu sledeči faktum. Neki v Celji bivajoči |a gdje krivica, okrajni šolski nadzornik doposlal je letos učiteljem v zapisniku lanske učiteljske konference Šolske predpise slovenski spisane. A kakšna je ta slovenščina? — Ako mi prosti kmet Improvizirana veselica v čitalnici na slavo narodnemu nmeteljnikn. Citalniški ljubljanski pevci so v soboto na lepše ne govori, kot omenjeni c. kr. okrajni I veCer Be51i Be v steklenem salonu tukajšnje nadzornik pisari, stavim petak proti krajcarju. I čitalnico, da poslave in počaste" dostojno g Nijsmo sešteli Blovniških kozlov, a zago- dr Benjamina Ipavca, našega vrlega tovimo, da jih je lepa čreda; o duhu, ki veje umeteljnika na glasbenem polji, ki je ta dan ▼ teh šolskih predpisih, bi rekli: germanizem došel iz (jradca ¥ Ljubljano. Navaden pozi v slovenskej obleki. Slovnico v roke, gospod na poli papirjat Vrhu tega še jako pozno okolo ces. kr. okrajni nadzornik: „IIic Rodus hic salta". — raznesen, je zadostoval, da se je zbralo v či talnici okolo svojega mojstra 38 pevcev. Al Spljet, 23. rujna. [Izvoran dopis.] U I tudi druzih njegovih osobnih čestilcev je prišlo jednom broju „Zastave" čitao sam dopis iz I toliko, da Be je naposled dvorana popolnem Ljubljane, gdje jedan dopisnik hoće da pokaže I napolnila. Vse je bilo veselo tega odličnega slovenskoj nam braći, da su Hrvati krivi srb- j gosta, vrlega domoljuba, katerega smo v svo sko-lirvatskomu razdoru. Ako je sbilja tako, I jej sredi pogrešali uže Bedem dolzih let, in to zovem braću Slovence, da o toj velevažnoj I veselje je izvrstno in globoko izražal pevski stvari tsude. — Već od ilirskog pokreta, za I zbor tukajšnje čitalnice, kateri je izvrševal slogu i ljubav prama srbskoj braći, Hrvati I posamne pevske točke v občno Btrmenje na utemelju ilirsku maticu, Srbi jim odgovaraju I vzočnih precizneje, nego ob katerej koli Blav sa srbsko m; požurili su se Hrvati sloge | nostnej priliki, pred katero je sledila cela vrsta pevskih vaj. To je pospešilo navdušenj« in — respekt pred mojstrom Ipavcem, kajti šlo je za to, da pevski zbor pošteno reši svojo čast in čast čitalnice ljubljanske, ter da si pevski zbor v Ipavčevih očeh opraviči hvalo, katera se mu je od narodne strani zmirom v polnej meri izkazovala. In svojo moč je pokazal pevski zbor v pesni „Za domov je"; ali pevovodja g. Va-lenta nij samo hotel pokazati moč čital-niškega pevskega zbora, marveč tudi njegovo popolno muzično izvežbanost in razumljenje, za to je 8amosve3tno posegel po velikanskem zboru: „Križari na moru", po zboru, ki ima mnogo zanjk, v katere se ne popolnem vešči ali izurjeni pevci kaj lehko ujema. Marsikateri pevec je vzdihnil: samo denes naj gre dobro! In šlo je dobro! Nič bojazn«, nič negotovosti, kakor stari vojaki bo stali pevci trdno, nepremakljivo okolo svojega generala g. Valente! Pevci so reSili svojo Čast, to je priznal tudi velečeBtiti g. dr. Ipavec. Pazno je poslušal on ves čas in momentanno se mu je oko sem in tja zaiskrilo, kadar so prišli pevci do katerega stavka posebne krasote. Po tej točki vstane dr. Bleiweis jun., prvosednik čitalniškemu pevskemu zboru, pozdravi odličnega gosta iskreno v imenu vseh pevcev, ter udano svojo in čitalniškega pevskega zbora zdravljico izreče. Zahvaljujoč Be poprime dr. Ipavec čašo ter prisrčno iu navdušeno napije Slovencem, iz grl pevcev pak zaori odkritosrčna zdrav-ljica. Na vrsto pride potem zbor z dvo-spevom tenorja in baritona: „Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj," neprecenljiva kompozicija velecenjenega gosta g. Ipavca. Teško, da je slišal katerikrat g. Ipavec to pesen boljše peti nego pri tej priliki, kajti Slovenija ne broji mnogo tacih tenoristov in baritonistov, kakoršna sta gg. Meden in Va-lenta. Koliko miline je v tej pesni! Po končanoj tej pesni napije naš slavni govornik g. dr. Zamik narodnemu skladatelju Ipavcu. V kratkih a Sivih potezah je omenil, kako je uže 1. 1848. pošiljal mej slovenski svet dr. Ipavec svoje kompozicije, koliko svojega časa je žrtvoval dr. Ipavec narodnej slovenskej mu-ziki pozneje, ko je utrujen od svojega poslovanja prišel domov, ali tu se vsedel in nij Be odpočil nego svoj muzikalen ženij vzbudil, in v takih trenotkih so Be rodile vse njegove krasne pesni, katere se zdaj poj6 po vsem slovanskem svetu in katere naš slovenski narod neizrekljivo ljubi, ker je izpoznal niih veliko vrednost. In narod slovenski je svojemu sinu dr. Ipavcu hvaležen za njegove krasne pesniške darove, kajti, dokler bodo živeli in delovali taki narodni komponisti, kakor je g. dr. Ipavec, imeli bodemo svoje narodno petje, in kolikor časa bodemo imeli svoje narodno petje, toliko časa se nam nij bati narodovega pogina. Bog poživi našega prvega slovenskemu narodnega skladatelja g. dr. B. Ipavca, da nam bode njegov ženij še mnogo svojih krasnih glasbenih cvetov podaril. Silno navdušenje in odobrenje je prozval ta dr. Zamikov govor. Vidno ganjen Be je dr. Ipavec zahvalil in obljubil, da bode do svojega konca delal v korist svoje ljube domovine. Pevci so zopet zapeli in vrstili bo se zbori „Kolo*, „Cigani" i. dr. z raznimi čve-terospevi, mej katerimi se je zopet v prvej vrsti odlikoval Ha j dri ho v nežni kvartet „ V t i hej noči." Nadalje ue je pel tudi Haj- drihov kvartet „Luna sije", Ipavčeva „Danici" in drug«. G. dr. Ipavec je občudoval odkritosrčno krasne glasove mnogih pevcav, vzgledno disciplino in slogo mei njimi. Pozao v noč smo se bili teško Se ločili od našega slavnega komponista, za njim pa še kličemo: Slovenski narod je ponosen in hvaležen svojemu glasbeniku. Bog ga poživi še mnogaja ljeta. ItadolJBki. Domače Ntvari. — (Objektivna tiskovna svoboda.) Včerajšnja številka našega lista je bila k on fi »kova na zaradi nadaljevanja razprave o „Liubljanskem učiteljskem izobra-ževališči." Štirim člankom je bilo usojeno izmuzniti se na beli dan, petemu je nevoščlji-vost državnega pravđništva „prestrigla nit življenja" ! — (fPavelSkale. ) Neusmiljena smrt je v ponedeljek pokosila zopet jednega izmej najvemejših sinov domovine. Umrl je ob 10. uri zvečer v trdnej moškej starorosti 54 let gospod Pavel Skal6, rojen v Drami jah pri ev. Jurji poleg južne železnice na Štirskem. Pogreb je bil včeraj ob 5. uri popoludne. Pokojni je bil nad 30 let živinozdravnik in učitelj podkovstva na tukajšnjej živinozdravniškej Boli in slovel tako kot vešč strokovnjak, kakor kot jako priljubljen učitelj. A ne samo to učilnico zadeva njega izguba, obžaluje Ska-letovo smrt še bolj narodna naša stranka, katere neustrašen in trudoljuben privrženec je on bil vse svoje žive dni. On je v šoli podu-ceval izključno slovenski, podučeval je pa tudi zunaj šole omahljive in bojazljive someščane, pri katerih je imel toliko upliva, da ob časih volitev nij nikdar brezvBpešno se nanje obračal; posebno znan je bil po poljanskem in št. Pe-terskem predmestji. Mož, ki je čvrsto in nepremično, kakor skala stal na narodnem polji in v obče poštenjak bil skozi in skozi, je zaslužil, da mu s temi vrsticami časten spomin ohrani „Slovenski Narod", katerega je tako rad podpiral in prebiral še poslednje dni svojega žitja. Dragi, mirno počivaj v hlad ne j zemljici, Tvoja značajnost pa bodi v izgled prijateljem Tvojim mej ljubljanskim meščanstvom. H. T. — (Nemškega cesarjeviča soproga) je, kakor smo ondan naznanili, v ponedeljek dopoludne se svojim spremstvom pripeljala se v Ljubljano. Žalibog je ravno ta dan neprestano deževalo, tako da si visoka gospa nij mogla dosti ogledati naše mesto. S kolo dvora se je gospoda v treh kočijah najprej podala v Tavčarjev „Hotel Evropa" na kratek zajutrek, potem pa se je nekoliko vozila po mestu in na potu šla gledat stolno cerkev. Konečno je počestila deželni muzej, kjer so jo posebno zanimale starinske znamenitosti z bara in iz gomil. Pred obedom se je princesinja peljala še pod Tivoli, po obedu pri „Evropi" pa na postajo in s poštnim vlakom v Beljak GoBpod Josip KriBper, ki je bil princesinji znan uže z Velč, imel je laskavi nalog, da jo je vodil po glavnem našem mestu. Oficijalnega Bprejema nij bilo. - (Ivan Kastelec,) občespoštovani in rodoljubni okrajni sodnik v Ljutomeru, je 29. dan m. m. ob 11. uri zvečer umrl. Lehka mu zemljica. — (Nj. veličanstvo cesar) je podaril krajnemu šolskemu svetovalstvu v Šent-Lampertu za zidanje šole 200 gld. iz svoje za-eobne blagajnice. — (Sokol.) V Boboto 4. oktobra se v društvene! telovadnici prične sistematična telovadba in borjenje. Telovadne ure bodo v ponedeljek. Četrtek in soboto od 8. do 1/„10. zvečer. Nauka se morejo udeležiti tudi ne-Sokoli. Odlašati se jim je ob omenjenih dnevih v telovadnici Sokolovej pri gg. pred-telovadc'h. K prifetku sistematičnega nauka v telovadbi in borjenji * soboto 4. t. m. vabi Sokole in one, kateri se žele izobraževati v teh letošnjih vajah, odbor Sokolov. — (Imenovanje.) Okrajni živinozdravnik na Volovskem, Aoiraj Perdan, ie imenovan za okrajnega Živinozdravmka v Kočevje in začasni okrajni živinozdravnik v Poreči, F. Gaspari, za začasnega okrajnega Živino-zdravnika v Postojni. — (Občinski volitvi.) V Logu je bil pri volitvi župana na to mesto volien Miha Rupe iz Losa, za Bvetovalca pik Miha WoTf in Jožef Lokner. — V občini Morovec ro bili novoizvoljeni: za načelnika posestnik Lenart M'hič, iz Inlaufa; a Ivan Lozar iz Morovca ter Josip Štamfelj iz Inlaufa za občinska svetovalca. — (Ljubljanskega „Tagblatta" — „patri joti čn e" skrbi.) V poročilu o pohodu princesinje Viktorije, nemškega cesar-leviča-naslednika soproge v Velčah je „Laib. Tagblatt" ošteval kramskpga deželnega glavarja in ljubljanskega žuoana, da Be nij^ta — poklonila visokej gospe\ češ, da bi ne bilo od škode za našo deželo, ko bi Be tako imenitni gostje spodobno odlikovali in na lepoto naših krajev op07arjali: to bi privabilo veS tacih obiskovalcev k nam! Aj, aj, loser achaecker, kako je vendar skrben za deželo ta „Tgbl.u, pa naj Se kdo dvomi o njegovem patrijotizmu! Tudi nam je vBak dobro došel, kdor pride in denar prinese v deželo; „Tagblattu" pa bi bilo menda najljubše, če bi iz Berlina prišli „lepoto naših krajev" občudovat „na debelo", morda kar celi polki s „cokenpokom" l V bvo-jem „patrijotizmu" je popolnem prezrl, da princesinja potuje incogn'to, menda baš zato, da bi ljudje po tujih jej deželah ne izkazovali jej časti, do katere ima ona pravico le na prusko-nemškej zemlji. Še celo „Laibacherica", Bicer neposajenemu bratcu podobna kakor jajce jajcu — vzlic avstrijskemu cesarskemu orlu na svojem čelu —, „Tagblattu" daje pod nos. zakaj Be sprejemanje od utrani oblastni j nii spodobilo. Pa predsinočnji njegov list priča, koliko se nTgbl.tt za ta poduk zmeni! Vzad njič je napadel le naši avtonomni oblasti, zdai pa je naravnost na deželno vlado spravil se, ali prav za prav osobno deželnega predsednika kara. Superlativ neumnosti pa je to, ker le-temu in županu podtika, da — čujte! — iz strahu pred narodnjaci ni jata prišla poklonit Be gospd princesinji! Za ta kompliment morata gospoda duhovito uredovanemu organu kranjskih lažiliberalcev vrlo hvaležna biti, posebno laskav je za — gospoda deželnega načelnika. Tudi v drugem obziru je „Tgbl.u pri tej priliki svoj fini takt dokazal, ker na drobno našteva, kaj je princesinja opoludne pri Tavčarju—jedla, pa vrhu vsega niti res nij, kar piše. — (Trgatev na Dolenjskem.) C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlji nam je poslalo 27. septembra takšno razporedanje trgatev v svojem političnem okraji: Dno 27. septembra v občinah: Radeniee, Stari trg, Dol, Vrh in Tanča gora. — Dne" 1. oktobra v občinah: Vinji vrh, Dobliče in Črešnovec. — Dne* 2. oktobra v občini: Dolenja Podgora. — Dne 3 oktobra v občinah: BoSakovo-R^zal-nica, Lokve, Drašiče, Čeplje, Slamna vas in Boldrež. — Dne 4. oktobra v občini: Sodji vrh. — Dne 6 oktobra v občinah: Kot, Metlika, V;nica, Planin, Telečji vrh, Radovica, Radoše, Bojance in Krašnji vrh. — Dne* 7. oktobra v občini: Petrova vas in dne 8. okt. v občini: Semič. — (Jed no uho si odstrelil.) J. Kr-ban iz dolenje Brezovice, Krškega okraja, se je po svojem očetu tako razžaljenega čutil, da je sklenil vzeti si življenje. Za to si pomeri s pištolo v glavo, ustreli, ali k sreči njegovej in njegovih starišev odstrelil si je samo — jedno uho. Morda ga ta poskus spametuje ! — (Prekasno!) Prijatelj našemu listu nam je pripovedoval, da je videl na Viču poleg Ljubljane jablano — v cvetji. Res bi trebalo, da napoči še druga spomlad, ker se nam je letošnje sadje tako slabo obneslo, toda — žal! pred njo nam uže oznanja neprijateljska zima, da je napočila doba nje Btrogemu vladanju. — (Anka Vidovićeva f.) Iz Zadra v Dalmaciji se piše, da je ondi dno 12. aept. v svojem 80. leta umrla znana pesnica Anka Vidovićeva, rodom Šibenčanka. Pokojnica j« spisala mnogo, bodisi v hrvaščini bodisi v italijanščini, osobita jej je bila moč v vezanej besedi. Znamenito ie, da je bila nje pesen ..Anka i Stanko ili Dubrava Mojanka blizu Splieta" natisnena v Zadru uže leta 1841, dakle za časa, ko nij imela niti Dalmacija, niti severna Hrvatska, niti Srbija nobednega književnega društva. Z italijanskim eposora svojim, ki ima 8 pevanj ter se zove „Romolo ovvero la fondazione di Roma" se jej je godilo, kakor mnogim našim pisateljem. Skoraj deset let ie pesnica trudoljubivo izdelavala ta •svoj pesmotvor, in ko ga je tudi izdala in založila, je trpela — dasi je bila kritika vrlo upodna — 500 gld. izgube! Žalostne usode pisateljske! Razne vesti. * (K a k 6 ie slaven mož napravil drag I no.) Dunajsko novine poročajo, da je v hottlu „Iraperial" na Dnnaji, kjer ie mino-lih dn'j bival nemški državni kancelar Bismark, za 100 gld. kupil Anglež pero, s katerim je pisal ta odlični državnik; kupico, iz katere je pil Bismark, so prodali njega Častilcu za osem goldinarjev. * (Surovost u»ej kavaliri i.) Dunajskega vojnega arhiva podpolkovnik Rechber-ger je na Grabnu, najobiskovanej^em kraji dunajskem, se sabljo namahal rezervnega nad-lajtenanta Letha, kateri ga je bil menda raz-žalil. Slab vzgled tako visokih dostojanstvenikov nižjim od njih podanikom! i.i«! niču oprtivniNt-vn. Gospod P, V. v Št. Kancljanu. Plazmo do 'M. oktobra t. 1. — Gospod I). F. v Pazinu. Plačano do 30. novembra t. 1. Javna zahvala. Gospodu Antonu Zibortn, učitelju, izrekamo podpisani pri njegovem odhodu v novo službovanje, katero jo spremenil na svojo željo s privoljenjem slavnega e. kr. deželnega Šolskega sveta, — /a njegOVO spretno in izvrstno delovanje pri šoli, kakor tudi za povsdlgo splošno omike v občini, najprisrčnejšo zalivalo. Krajni šolski svet in občinsko predstojništvo: V Medvodah, dne 2\. septembra Pd79. Jurij C vaj ne r, /upan. Martin K o š c n i n a, L o v r o Kavčič, občinski svetovalec. predsednik kr. šol. sveta in občinski svetovalec. Zahvala. Zavarovalnim zavodom „Slavije" in Graške vzajemno so v imenu strank izreka zahvala za hitro izplačanje zneskov, prva 3160 golil. 70 kr. in druga 9760 gold., po likvidaciji; ravno tako se mora gospodu županu v Mengai izreči zahvala in priznanje, ker je on prvi prihitel na mesto požara z dvema brizgahu« ama in ognju zahranil, da nij dalje segel; v hm mi pogorelrev se pa izreka lepa zahvala vsem dobrotnikom, ki sojina kaj darovali, iu sosedom, ki ■o j.m z vožnjo na vel ko pomoč bili. Naj jim Hog povrne. Trzin, 21. Beptembra 1879. Janez Lužar, župan. jPoftiuito. Slavna cesarska kraljeva deželna sodnija v Ljubljani! Uljudno vprašam: Po katerej postav noj pravici se gospod Jan oz Triller, c. kr. notar v JŠknijcj Loki, na posestva vkujižujo, katerih posestnik nič njemu dolžan nij. Podblico, dnu 2&. septembra 1879. Jaku itiiirusiiiU. (4G0) posestnik, št. 13. Tujci. 29. septembra: ■Cvroimi buttercr iz Dunaja. Pri t. i-i-u Kauschberg iz Dunaja. — Uoru iz Gradca. — Franken iz Gorico. — Obreker iz Celovca. — Hi.um iz Dunaja. Pri SlMiltli Ilergst -in iz Punaja. — llofbauer iz Celovca. — Acgelli iz Trsta. — Struni iz Ko-oevja. — Gaspcrim iz Trsta. Dunajska borza 1. oktobra. (Izvirno tolegraličuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . t»7 gld. 85 ki. Enotni drž. dolg v srebru . , . 89 „ — „ Zlata renta.........80 „60 . 1860 drž. posojilo......126 „ 25 „ Akcije narodno banko .... 833 „ — „ Kreditne akcijo...... . 2ti7 „ 20 „ Loluloli......, . , . liti n 75 p Srebro.......... — » — . Napol........... U „ 33 , C kr. cekini........ 6 „ 57 „ Državne marke....... 57 „ 50 „ I.«»*c*rlJll»' SrcČItt*. Na Dunaj i 27. sept.: 17. 60. 75. 7. 5. V Gradci 27. sept.: 80. 28. 15. 58. 23. t Prožalostnoga srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da so jo Bogu VBogatnogočnctnu zazdelo, preljubega nam soproga, oziroma očota iu tasta, gospoda Pavla Skaleta, živiuo-zdravnika in hišuoga posestniku, po dolgej bolezni, previđenoga sč sv. zakramenti za umirajočo, v 54. lotu svojo starosti, sinoči ob 10. uri k sebi v boljšo življenje poklicati. Pogreb bodo v sredo 1. oktobra ob 5. uri popoluiine iz živino-zdravnišnico na Poljanah. Svoto mašo se hodu bralo v raznih cerkvah. Nepozabljivega umrlega priporočamo vsem prijateljem iu znancem v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 30. septembra 1879. Ivana Skale, roj. Golob, sopruga. — Pavol Skale, slušate j živinozdravništva na Duuaji, Otomar Skale, sina. — Fani Skale, omožena Verhunc, Ženi Skale, hčeri. — Anton Vor-hunc, zet. t,46l) Dr. Tanzer, docent zobozdravništva na c. kr. univerzi v Gradci, bodo od 1. oktobra t. 1. /jntraj do 18. istoga meseca zvečer zobozdravniško in zobotehnisko ordiniral v Ljubljani v hotelu „pri Slonu". Njegove zobne preparate ima on sam, lastnik patenta, kakor tudi giavna zaloga za Kranjsko pri bratih Krisner. potem partomorija E. Mahra. g. r.tiMiiaro. v K ran j i Navnik, lekar, v Loki v M.i rinskuvej prodajalnici. (455—2) Oznanilo. odprl Naznanjam vsemu p. občinstvu, da som Uarodno pivarno preje pri (P r o g r o s b o), tik kavarno U o t v T rs t u. Dobiva so vsakovrstno prav dobro vino, kakor teran, reforšk, berzamln, okusno pivo, dobra kuhinja in točna postrežba. Priporočam so narodu, naj me tudi v novih teh prostorih mnogobrojno obišče. (462 - 1) gostilničar. Podpisani učitelj plesu naznanja častitomu občinstvu, da uči na svojem plesišči, ""^b v sv. Florijana ulicah it. 32, poleg mnogih drugih plusov tudi „Kolo" m „Slo-v-a,rLlco". Z i;dličnim spoštovanjem * Ji »Jotn/ii 1 )oix, (450—2) učitelj plesu Temeljito podučuje podpisani v merjenji, risanji krojev in prire za vanj i obleke in vsega perila za gospe in doco po najnovejšem znanstvenem sistemu. Vsakej učenki se pokaže vse mogočo, da dobi lehko zase dobiček. Lekcije dad»- so tudi po hišah, najnovejši vzgledni kroji se narede po telesnej meri in zaračunijo po ceni. Gotov uspeh se jamči. Sprejemlje se vsak dan od H. uro zjutra do (i. ure na večer na Starem trgu št. 24, IL nadstropje. Za mnogobrojno udeležitev prosi udano (459) pr. strokovni učitelj, dobivajoč elan moderneakademij e. Podpisani naznanja, da ima na prodaj Črez 150 Is-viivtELlo-v- ali pa do lOOO iu še več raiemilc©t7- prav izvrstnega brinje vega zrnja za žganje po jako poštenoj ceni. Proda ^a na malem in več skupaj, kakor kdo želi. (Jarantuje so, da je roba prav dobra. Kedor želi kaj kupiti in natančneje po-izvedeti, naj se oglasi pismeno ali osobno pri meni. (458-1) •Tmi<»y; 1 *if>*i,ii, posestnik v Suti, hiš. št. 86, pošta Komen na Krasu. Štev. G141, (440 -2) Razpis službe. Pri deželnem odboru krunjskem se bode oddala služba uradnega služabnika z itino plato 350 g!d., z uradno obleko iu s pravico do G pttKtnic po 25 gld. po vsakih dosluženih petih letih. ProSnjiki za to službo naj svoje lastnoročno pisane prošnje z dokazom starosti, telesnega zdravja in dosedanjega službovnn.a, kakor tudi z dokazom, da so zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izroćć do »O. oktobra IS71> ako je mogoče, osobno pri podpisanem deželnem odboru. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, di.e 22, septembra 1879. Šolske knjige. V Začetku šolskega leta priporočujem v »lomačo rabo učencev in za solarsko bukvarnice sledečo svojo šolsko knjige, ki se dobe pri založnikih po knjigarnicah in pri meni: Občno zgodovino 10, 25 kr); Zemljepis il.uaiis 15 kr., M, p pravljeni natis s slikami 30 kr.); Domovinoalovje (c. 12 kr); Malo fiziko v pogovorih (c. 25 kr.); Fiziko in kemijo (o, 70 kr.); Prirodopis (c. 60 kij; Geometrijo (c. 24- kr.); Pripovesti iz zgodovine Štajerske (e. 8 kr.). Ivan l..'t|».-tiiM». (449—2) v Krakom oGuikfeld). Za čiščenje in izboljšanje vina naj bolj So, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo je SW" prava francoska žolča. "W To, kakor tudi prosti navod, kako bo rabi, dobi se zmiroiu z osobnim ali poštnim naroČilom pri A. llarluiauiiu v Ljubljani, v Luka Tavčarjevo) hiši. (330—21) Najsijajnejši vspoh zagotovi j aino. Troški za čiščoujo znašajo za vsak hektoliter 4'/t kr. Izgubilo se je uarcji'uc oblek« iu Miiknu v vrednosti 3C0 gld., in sicer od tukajšnjo redulc do Senožeč; kdor bodo našol, naj prinese v Ljubljano k Alojziju Zagorcu, v gostilno pri reduti. Plača dobra. (4.r><—3) G. Schmidl & Comp. ČaBt imamo s t m najuljminejo javljati, da smo svojo trgovino se suknom, kurentnim, manufakturnim in modnim blagom zalego šivalnih strojev z dcuašnjiin dnom premestili na glavni trg, na oglu poštnih ulic št. .38 v lii.so gospodu »ložo f a t usta. in prosimo za dalj njo blagovoljno naklonjenje. Zahvaljujoč se iskreno za zaupanje, kutoro so nam jo izkazovalo skozi 12 lot v naših starih prostorih v poštnih ulicah št. 36, znamljamo visokim spoštovanjem C- Scla.m.id.1 & Conap. V Celji, dne 15. septembra 1879. (434-4) l/.duu-ij iu iu tunik MoK&u Ar uiić. xx>c* v Celji, preje v postnih ulicah zdaj U^T" v poštnih ulicah 38, na oglu glavnega trga. XX>C^XXXX>OOtOKXXXXXXX>OOK>QO<:XXX 1. .i.ui.n.t iu UM „Narodne ti.-iki.ruc". 999878 75