fukdênrusa .obet, aadsU ig praxaikor. „ 4Uily eiMpt Saturday», SoBrala Pred zborovalno dvo-» Pa je kričala: "Zivio Ma-_ "Daj nam orožje!" "Re-Pred pijavkami!" *' \ regentom Pavlom !" in «*emo predstavo, kakršna »I. 1903!" Predstava, ka-j* 'mela množica v mislih, srbskega kralja A-,r,d;a ¡n kraljice Drage v omenjenega leta. 10- maja. — Knez Pa-J^jovanski regent, bo ■ v Berlin v prvih dneh prišla meneča, se glasi urad-■tnanilo nacijske vlade. To J ali ne bo regent ; r''nu v času, ko ae y cer*monlje v zvezi ^ pred kratkim skle-5? mi ^nstičnega in po-7* i*ku med Nemčijo in r* '"Hlo tudi vršile r ,h dr**> junija. d C/0 in ADF ma- Kanada, 10..... A^t" p red sed- ^ r delavske federaci-govoru na kon-^ ^ '" -ine železniških ' »n ups. da se "Janja med M in Kongre. k Xklh "nranisacij • Al», rvkol* * ^ut* ' 141 mir v Francija pridržala špansko zlato Fašistični režim se jezi o Pariz, 10. maja. — Špansko zlato, ki ga je pridržala Francija, je povzročilo konflikt med njo in fašističnim režimom v Burgo-su. Slednji je zapretil z odpoklicem poslanika Joseja Lequerica iz Pariza, če ne bo Francija vrnila zlata. Francoska vlada je na prigovarjanje prijateljev španskih fašistov v Burgosu, Londonu in Parizu podpisala takozvani Be-rard-Jordanov dogovor, ki je dal generalu Francu velike koncesije, dočim je Francija dobila v zameno le dvomljivo obljubo o generalovem "prijateljstvu". Kljub tej obljubi je Franco neprijazno sprejel maršala Petaina, junaka iz svetovne vqjne, ki je repre-zentiral nekaj tednov Francijo kot poslanik v Burgosu po priznanju španskega fašističnega režima po francoski vladi. Berard-Jordanov dogovor vsebuje med drugim obljubo, da bo Francija vrnila skoro $200,000,* 000 v zlatu, ki ga je španska državna banka poslala v Pariz red izbruhom civilne vojne, ipanska vlada ga je skušala potem dobiti nazaj, toda francosko sodišče je odločilo, da je zlato last španske banke, ne vlade, in da bo vrnjeno Španiji po končani civilni vojni. __ , General Franco zdaj zahteva takojšnjo vrnitev. Francija je odgovorila, da mu bo izročila zlato pod pogojem, da ji plača za oskrbo- Spancev, ki so pobegnili Francijo. Koncesije morata dati obe strani, ne samo Francija. Španska fašistična vlada mora sprejeti vse begunce, ki se hočejo vrniti, Franciji pa plačati vse stroške, ki jih je imela z oskrbo beguncev. Premier Dala-dier je odgovoril Francu, ki je zahteval, da se mora Francija držati Berand-Jordartovega dogovora, da bo zlato dobil potem, ko bo poravnal račun za nasiče-vanje beguncev. Franco ni bil zadovoljen z odgovorom in zapretil je z odpoklicem poslanika, toda pariška vlada Je pretnjo ignorirala, ker v odpoklicu poslanika ne vidi velike izgube. Rumunija razpisala parlamentarne volitve Bukarešta, Rumunija, 10. maja. — Predsednik vlade Armand Calinescu je včeraj naznanil, da bo kmalu odredil parlamentarne volitve. Novi parlament pa fašističnem vzorcu se bo sestal v svojem prvem zasedanju junija. Sedanji rumunski parlament tvorijo člani političnih atrank, toda pri prihodnjih volitvah bo poatavila kandidate samo vladna stranka. Dodatno obdavčenje bogatinov v Angliji London, 10. maja. — Laborit Geoffrey Le Mander je včeraj predložil zakonski načrt, da vla-da naloži dodatni davek bogatinom, ki so dosegli starost 60 let. Načrt je sestavljen pri vzorcu osnutka splošne vojaške obveznosti. Vojni minister Leslle Ho-re-Belisha je istočasno naznanil delno mobilizacijo. Več tisoč fantov In mož bo pozvanih v ar mado in mornarico Ur letalsko službo. Razgovor i med Poljsko in Vatikanom Naciji se ne navdušujejo za mirovno konferenco Varšava, Poljska, 10. maja.— Monsignor Filipo Cortesi, papežev nuncij, se je včeraj oglasil v uradu poljskega zunanjega ministra Becka z namenom, da izve stališče poljske vlade glede predlagane mirovne konference v Vatikanu, na katero naj bi poslale svoje reprezentante Poljska, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija. Položaj Poljake Je težaven in doslej še nI nobenega znamenja, da je pripravljena sprejeti posredovanje Vatikana v sporu med njo in Nemčijo. Včeraj je dospel v Varšavo Vladimir ~ Potemkin, sovjetski podkomisar za zunanje zadeve. Njegov obisk bo morda rezulti-ral v izboljšanju odnošajev med Poljako in Rusijo in mogoče tudi pospešil sklenitev vojaške zveze med Moskvo, Londonom in Parizom. Danes bo Potemkin konferiral z Beckom in drugimi člani poljske vlade, nakar se bo vrnil v Moskvo. Berlin, 10. maja. — Sugestija papeža Pija XII., da se repre-zentantje Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Italije easta-nejo na konferenci v Vatikanu ter na tej razpravljajo o mirni rešitvi evropskih problemov, ni dobila ugodnega odmeva v nemških vladnih krogih. Ti so pojasnili, da so naciji bili vedno in so še proti vmešavanju rimske cerkve v politična vprašanja. Iz tega razloga bo Hitler najbrže odklonil povabilo na konferenco v Vatikanu, na kateri bi se rešetala politična vprašanja. Pari», 10. maja. — Konflikt med političnimi elementi, ki se ogrevajo za nadaljevanje politike pomirjenja diktatorjev, in o-onimi, ki so zavzeli stališče, da bo vojna v Evropi od vrnjena le, če bo Francija demonstrirala svojo odločnost proti agresorjem, je spet prišel na površje, ko je papež povabil državnike evropskih velesil na mirovno konferenco v Vatikanu. Ta naj bi v prvi vrsti rešila konflikt med Poljsko in Nemčijo zaradi Gdan ska in poljskega koridorja. Med člani Daladierjevega kabineta so se pojavile diference. Nekateri so za to, da se Francija odzove papeževemu povabilu, drugI pa so proti. Slednji na-glašajo, da morajo demokracije predvsem prepričati totalItarne države in prebivalce v teh državah, da je mir mogoč le, Če bodo diktatorji odnehali v agresiji. Nemiki protest proti izgonu reporterja Kairo, Egipt, 10. maja. — O-pravnik nemških poslaniških poslov v Egiptu je včeraj vložil protest pri vladi, ker je odredila izgon Paula Schmitza, dopisnika berlinskega lista Voelkiache Beobachter. Od egiptovske vlade Je zahteval pojasnila, zakaj Je od redila izgon reporterja. Preiskava nacijskih aktivnosti v Cilu Santiago, Clle, 10. maja. — Rudecindo OrUga, čllejskl pro* svetni minister je včeraj nazna-nH, ds Je odredil preiskavo nacijskih sktlvnoatl v južnih provincah države. On ae J« nedavno mudil v t#h provincah, v katerih živi veliko' število Nemcev, m«d katerimi so Hitlerjevi ag*ntj# aktivni. WPA v Milwaukeeju ločena od politike Izjava socialističnega župana Hoana Washington, D. C., 10. maja. — Daniel W. Hoan, socialistični župan v Milwaukeeju, je izjavil pred kongresnim odsekom, ki preiskuje WPA, da relifna administracija v njegovem mestu je popolnoma ločena od politike. Vsota $29,000,000 j* bila potrošena za relifna dela in oskrbo re-vežev v Milwaukeeju in mesto je prispevalo v to avrho $3,800,000. "Naši projekti so bili projekti prvega reda," je dejal Hoan. Doslej še nismo slišali nobene kritike in noben projekt ne bi bil zgrajen brez federalne pomoči. Izrečena še ni bila nobena obdolžitev glede zlorabe relifnlh delavcev v politične namene. Jaz oddam manj sušb nego župani v drugih mestih in oddajanje služb smatram za obremenitev. To velja tudi za naša aanatorja. Oni, ki oddajajo politične službe, doživljajo poraze." Hoan je sugeatiral načrtno izvajanje relifnlh del in večjo odgovornost od strani mestnih vlad. Ako bi meatne vlade vnaprej vedele, koliko denarja bodo dobile od federalne relifne administracije v dolgi dobi, tedaj bi lahko zgradile več koristnih projektov. Hoan ja tudi pobijal obdolžitve o korupciji in nesposobnosti uprave WPA. "Na že-leznicah je več korupcije v enem dnevu nego pri WPA v enem letu," je dejal. Hoan Je kritiziral sugestije, da pridejo relifne ad ministracije pod kontrolo gover-nerjev, "ker hoče vsak governer postatji predsednik." Detroltski župani Ruchard W. Reading, ki je tudlVtaatopll pred člani kongresnega odseka, je dejal, da je ališal kritike proti WPA, toda preiskave so potem pokazale, da so bile skoro vse brez podlage. Kritiki porivajo na dan malenkosti, namesto da bi priznali, da je WPA opravila veliko dela v korist revnemu ljudstvu. Reading je tudi pri znal, da je Detroit obremenjen z dolgovi, da je mestna blagajna prazna in da bi mesto ne moglo skrbeti za tisoče revežev, če bi bila federalna pod|>ora ustavlje na. lllinoiska zbornica zvišala relif Dovolila je dodatno vsoto za oskrbo reveiev Hpringfleld, lil., 10. maja. — Zakonski načrti, da se vsota za financiranje oskrbe revežev zviša na $4,500,000 v tem mesecu in juniju, so bili včeraj sprejeti v nižji državni zbornici s 116 proti 9 glasovom. Senat je že prej sprejel te načrte ln bodo atopiil v veljavo, ko Jih bo governer Horner podpiaal. Doslej so mestne in okrajne vlade dobila Iz državne blagajne le tri milijone dolarjev na mesec zs nasičevanje brezposelnih. Večina denarja iz blagajn*- gre v Chicago; kjer Je še vadno 6ft0,-000 os*b odvisnih od Jsvne'podpore. roosevelt pritiska na rudarje in operatorje Obrat v premogovnikih mora biti obnovljen SHOD ILLINOISKIH RUDARJEV Washington, D. C., 10. maja. — Predaednik Roosevelt je včeraj zahteval od reprezentantov rudarske unije UMWA in operatorjev, da morajo zlomiti sa-stoj v pogajanjih glede sklenitve nove pogodbe "danes. Dati mu morajo zagotovilo, da se bodo rudarji vrnili na delo že ta teden. Roosevelt je včeraj konferiral s predstavniki obeh grup, ki sta zapleteni v sporu in se ne moreta zediniti glede sklenitve nove pogodbe. Roosevelt je potem sprejel reporter je, katerim je povedal, da je zahteval obnovitev obrata v rovih na polju mehkega premoga, ni pa hotel povedati, kakšno akcijo bo pod vzel, če ae unija in operatorji ne bodo sporazumeli. Možnost je, da bo sledil zgledu svojega prednika v Bell hiši Theodor j a Rooaevel-ta, ki je v sličnem konfliktu med rudarsko unijo in operatorji zapretil, da bo vlada prevzela premogovnike, če se pe bodo sporazumeli. Predsednik je dejal, da je na konferenci reprezentantov unije in operatorjev v Bell hiši o-pozarjal, da mora biti obrat v premogovnikih obnovljen v interesu ljudske blaginj«. Pogajalci morajo v prvi vrsti demonstrirati, da m ameriški državljani, ne samo operatorji in reprezentantje unije. Dalje je rekel, da sta obe grupi obljubili, da bosta obnovili pogajanja da nes. Pogajanja so se pričels 14. marca in so bila večkrat pretrgana. Roosevelt je dejal, da se ne spominja, ali je prejel telegram od Ozaniča, predsednika progresivne rudarske unije. Sled nji je objavil telegram v javno sti. Ta Je med drugim vsebovsl zahtevo, da mora biti njegova organizacija reprezentirana na konferenci med predstavniki l*wisove organizacije in operatorji, ker ima člane na premo govnem polju, ki si ga prisvsjs unija UMWA. Hpringfleld, lil., 10. maja. — Ray Kdmundson, predsednik rudarskega dlstrikta UMWA, je včeraj na shodu rudarjev, čla nov te unije, dejal, "da morajo biti pripravljiMil na popolno u stavitev obrata v illinoiskih premogovnikih." Svetoval Jim je, naj skušajo uveritl tudi čla ne konkurenčne rudarske unije, da bo tudi v njihovo korist, če se bodo pridružili stavki. Člani progresivne unije delajo v 2Ö0 premogovnikih na podlagi separatne pogodbe, ki so Jo akle n Hi z operatorji. Unija Je ustavila piketiranje premogovnika Pekin Mining Co., ko ie družba naznanila, da ne bo obnovila obrata. Zadnji porideljekle izjavila, da je skle-nils pogodbo s progresivno ru darsko unijo in da bo obnovila obrat. Domače vesti V eat I Is Minneaote Ely. — Podrobnosti o pokojni «eni Jos. Suštaršiča, ki je pred nekaj dnevi umrla na porodu, ao sledeče: Stara je bila 44 let in roj. v Rogači pri Polževniku na Dolenjskem. Tu zapušča moža in sina. iz prvega zakona (njen prvi mož se je pisal Stalcar) pa sina in pet hčera; dve njeni hčeri sta v Chicagu in ena je v Ca-lifornijl, dočim so ostali otr,oci na Ely Ju. Član v bolnišnici De Pue, III. — Peter Banlč, član društva 69 SNPJ, je 8. t. m. nenadoma zbolel in bil je odveden v bolnišnico v Spring Val-leyju, III., kjer se je takoj moral podvreči operaciji na Želodcu. Obiski za nekaj dni niso dovoljeni. Clanl mu žele skorajšnjega okrevanja. Mllwauftke novice Milwaukee. — Dne 3. maja je umrla za arčno hibo Alojzija Griesbacher, stara 42 let in rojena v Ivanjcih pri Radgoni nu Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je živela 27 let in v West AUisu zapušča moža in v Athen-su, Wis., sestro, v starem kraju pa šest bratov ln dve sestri. Bila je dolgo let članica društva '¿M SNPJ. Dne 30. aprila Je nenadoma za krvnim pritiakom u-mrl Frank Paučnik, atar SO let ln doma ia Loke pri Zidanem moatu na Spodnjem Štajerskem. Tu je bil 27 let ln nI spadal k nobenemu podpornemu društvu. V starem kraju zapušča več bratov In sester. Pokopan je bil civilno. — Nekaj dni prej Je pa v sanitariju v Muirdalu umrl Jo-aip liSvar, star 66 let in rojen v Kokarilh pri Mozirju na Spodnjem Štajerskem. V Ameriko Je prišel leta 1902 ln aadnj« čas« j« vodil gostilno, prej pa »roee-rijo in mesnico v W. AUisu. Za-ušča ženo, dva sinova in hčer. 'ogrel* vseh pokojnikov je o-skrM Ermenčev zavod. Rdeči krik ne sme pomagati Kitajcem AanghaJ, 10. maja. — Japonske avtoritete so vč«raj prepovedale pomoč Kitsjcem v mestih, ki so tarča japomtklh bomb. s strani Rdečega križa In drugih organizacij. Prepov«d velja za pok raj i n4 med meMtoma Cekiang in Ningpo, a bo poznaj« razteg. njena tudi na drug« kraje. Španija izstopila iz Lige narodov Burgoa, ftpanlja. 10. maja. — Pašiatična ftpanlja J« včeraj naznanila izstop it Lige narodov, da Spet velika letalska nesreča v Angliji Ixindon, 10. maja. — P«t na daljnjih vojaških letalcev as j« včersj ubilo, ko sta d v« letal p» kolizijl v zrsku padli na tla v bližini Norfolka. V Um letu je že 96 Angležev izgubilo življenje v letalskih nesrečah. tako demonstrira svojo solldsr nost z Italijo in Nemčijo. Zunanji minister Jordana Je posts telegrsm v Ženevo, v katerem je informiral Mgo narodov u izstopu. us S Mussolini govori o mogočnosti Italije Obnova razgovorov z Jugoslavijo Rim. 10. maja, — Diktator Mussolini Je pred veliko fašlstič no množico dejal, "da bo Italija dokazala svojo mogočnost v od ločitvah, ko bo prišel čas za to Ob tretji obletnici ustanovitve italijanskega imperija ste videli (Ntrsdo oborožene sile. Ta Je o-gromna, kar bomo tudi demons trirsli v odločilnem momentu." Militarlstlčno parado so opa zovali visoki nemški vojaški častniki, med Umi general Wal ter voti Brauchltsch, načelnik armadnega štaba. Mussolini jim je dsl priliko, ds ocenijo ¡tali jsnako vojno msšlno, ki Je bils nsdsvno z vojaškim paktom povezana z nemško vojno maši no. V svojem govoru Je Mussolini omenil prihajajočo konferenco, ki naj bi ojačila stik« med Italijo In Jugoslavijo, Knez Pavi«, jugoslovanski regent, njegovs Žena Olga In Aleksander Cincar Markovlč, zunanji mlnlaUr, so dospeli sinoči v Rim. Od Jugo-slsvlje se pričakuje, da bo razgovorom med zunanjima mlnls-troms obeh držav v Benetkah pred dvema tednoma sledila skl«-nlUv nenapadalnega in prija-Uijakega pakta med Jugoslavijo in Ogrsko In s tem bo ojačana os Rim-Berlin. Ogrska se J« že pridružlls protikomunlstlčn«mu psktu, v katerem so Italija, Nemčija, Japonska In Španija, In v Rimu upajo, da s« bo tudi Jugoslavija posUvlla na stran Uh držav. Kostarika ne mara židovskih beguncev Ran Jose, Kostarika, Iflr. maja. — Vladne avtoritete so včeraj odredile, da morsjo vsi židovski begunci, ki so prišli sem v zad njih mesecih kot turisti, zapu stiti deželo. Skandinavske države ostanejo nevtralne Zborovanje zunanjih ministrov v Storit-holmu HITLERJEV MI-NISTER V ŠPANIJI Stoekholm, Švedska. ltK maj«. — Zunanji mlnlatri Norveške, Danske, Finske in Švedske so včeraj na svojem s«stanku v tem mestu naglasili nevtralno stališče teh drŽav, zaeno pa so se zedinili, da vsaka izmed teh držav sama odloči za aH pa proti sprejetju Hitlerjeve ponudbe glede sklenitve nenapadalnega pakta z Nemčijo. Sklenitev paktov j« predlagal Hitler zadnjo sr«do. Da se mu n« zamerijo, niso ministri direktno odbili dikUtorJeve ponudb«, Umv«č sklenili, da mora biti odgovor tak, da bo vsestranko ujačil zaupanje v nepristransko nevtralnost Škandinavskih drŽav na |M>dlagi načela samoodlo^evanja. Izjava, Izdana po zaključonja konference In nanašajoča ae na Hltl«rJ«vo ponudbo, pravi med drugim: "Mednarodna politika, ki jo bodo izvajale naše dršav«, izključuje možnost polltičns kombinacije z velesilami, daai pozdravljamo Želje in zagotovila drugih držav, da rešp«ktlrajo Integralnost ln neodvisnost ««-vernih evropskih držav. V Um smislu in na baii tega načela burno tudi ml vodili uašo politiko." Ministri so dali« iilavlll, da bodo fcaključkl, sprejeti na kou-f«rencl v .Stockholmu, predloženi v odobritev članom vlad va«h štirih držav in ti bodo poUm sestav lil odgovor na Hitler J« vo ponudbo, ki Js izzvala opozicijo v časopisju in drugih krogih, ko j« bila objavljena zadnji Ud«n. Možnost Je, da bo Finsks sklonil« nenapsdalni pakt i Nemčijo, ker J« že sklenila «lič«n pakt s sovjetsko Rusijo, z namenom, da obdrži rsvnoUžj« mod dv«-nia velesilama. H«rlin. 10. maja. — Maršal Goering, nemški letslskl minister in Hitlerjeva d«sna roka, J« včeraj «hIpotoval iz Han Rama, Italija, v Valencljo, Španija. Namen njegovega obisks, pravijo naciji, Je, da pridobi general« 'Franca za pridružiUv k nemško-lUliJanski militarfstični in politični zvezi. Tu pravijo, da Goering ne bi odpotoval v Španijo, če ga ne bi bili njegovi «gen t je, ki so odšli v Španijo pred nJim, Informirali, da a« bo Franco pridružil mlllUrlstlčni zvezi. Nemški delavci poslani na kmetije Pomanjkanje poljedelskih delavcev llerlin, 10. msjs. — Vse to-varne in drug« podjetj« v pro-,vlnci ThuringiJI, ki upoaluj«jo 20 in več delavcev, so bila pozvana, naj odslovijo dva odstotka delsveev. Vsi odpuščeni delavci bodo poslani na kmetij«, kj«r je pomanjkanje delavcev. Nekatera podjetja, ki jih smatrajo avtoriteU za mani važna nego druga, ao bila pozvana, naj odpuste še večje število delav« cev. Pomanjkanje poljedelskih delavcev Je V Nemčiji l«to. bolj občutno nego je bilo prejšnja I«-t« zaradi napetih odnošajev « Poljako. V prejšnjih letih Je povprečno 90,000 Poljakov prišlo v Nem/-1 jo, kjer so v poletju delali na polju. Italijanski ln češki de-lavci niso zamašili vrzeli in dpo-slitev Cehov na nemških kmetijah je večkrat izzvala bonflkt s gospodarji. ČETRTEK PÄ08VBTÄ Obed z ugankami Glasovi iz naselbin Največja zveza francoskih sladok»- I sociation de« gaztronome, r^l^m postavila okus in znanje svojih L! preizkušnjo. V nekem pariškem redila obed, ki so njegoL jedi ?n največji tajnosti. Po obedu so moril ci na vprašaini poli označiti ime in n • ^ edinih jedi Ur izvor in letnih vit, Pri*l Pet in šast deset sladokuscev se i» I ugotavlja L. Vilain, ki je skupaj harjem R. Delormom sestavil Ui niJirB du Louvre. ' !Uj® Zmagovalec za vina, znan romanopi** M med šestih vrst vina spoznal izvor in Z'M tih, večina udeležencev pa se je bilo kaj. Pomerol so smatrali n pr M gundca, sarthečana so navajali za barsaca ali celo chablisa. Kar se pa tiče jedi, je bilo še hujše zJ valeč, neki gastronom iz Rouena, je med*« mi jedrni le tri označil pravilno Stvar* resnici ni bila lahka.. , V Bisqque, ribja juha iz pretisnjenih m«J cev, je bila izdelana iz morskih pajkov in9 namesto iz klasičnih jastogov in rakov <9 ni spoznal školjk. 1 Z,* Supreme de Poisson so izbrali neko I iz Rokavskega preliva. En sam udeležj spoznal to ribo, in to je bila neka — dam J Divjačino, ki so jo pripravili na lovskiJ so smatrali za srno, damjaka, divjega \)tM 'To je past", "divjačina" je marinirana J dina", so menili strokovnjaki — loda hj severni jelen. Neki trgovec z divjačino iifl logna ga je bil dobavil v na pol zmrznjl stanju za ta obed, Štiri dni so ga marini Nihče ni spoznal, da je bil slastni pire/1 ga servirali s severnim jelenom, iz aliiril sladkega krompirja in španske čebula! chaud-froidu, ki ga splošno pripravljajo isl ne kuretine, so videli vse mogoče ribe — m pa preprosto iz kunčevine. Da bi dobili nI belo meso, so kunce štirinajst dni hranili J z najfinejšimi travami, zadnje dni p« sol dajali po eno čajno žličko konjaka, da bi «e| meso parfemiralo, kakor delajo to kmetjl Ardenih. Solato so pripravili iz tenko zrezanih'i vij in baskiških krompirjev, ki jih uporabi drugače samo za garniranje. Desert je y sta vi j al a šarlota iz maroške vodene din j papajev. Po tem menuju, ki je prinesel sama prea čenja, so si morali udeleženci malo ouraiM priznati, da se mora gastronom do popoii mnogo učiti, j -> TBE ENUCDTDliDfT TI ¡iff—-" m LASTSISA »Lovsssas I deljo popoldne obisksl sodruga Etbina Kristana, ki smo gs dobili v bolniški postelji.' Povrnile se mu je "flu", ker se ni pred nekaj meseci dovolj pazil. Mož je visokih let, toda duševno čil in mlad, in to kljub bolezni. Naš pogovor se je seveda sukal o svetovni politiki, ki danes zasenču-je vse drugo. V nedeljo opolnoči smo se zopet zbrali na Unionski postaji, še eno zažingali v slovo, se ukrcali v naš voz in se osem ur pozneje zopet znašli v Chicagu, nato pa na delo. A. Garden. PHOSVETA «es «•■ UwSI« An* Oh—i msmskb or rss rsasasvaa Imogene Stanhope ogleduje zbirko znamk, katere j« izdala Fed era! Surplus Commodities Corp. čega društva pa se je od njega poslovila miss Jennie Vidmar. Društvo mu je poklonilo lep venec v zadnji pozdrav. Pogreba se je udeležilo tudi angleško poslujoče društvo 736 in društvo 199 SSPZ. V imenu našega društva se zahvalim vsem, ki so dali na razpolago avte in vozili brezplačno. Pokojni zapušča, tu* kaj sina Louisa, hči Albino, o-možena Bavo, in sestro nekje v Wisconsinu. Sorodnikom* naše sožalje. L. Werdinek, tajnik. • Nekaj o slabih in dobrih časih Pueblo, O k) rado. — Dobri časi so minuli in nikdar več se nam ne povrnejo. Tako zatrjujejo mnogi, posebno pa tisti, kateri sploh dobrih časov nikdar poznali niso. Mnogi imajo za dobre čase tiste čase, v katerih jim je bila dana prilika vsled pomanjkanja strojev in ročnih pripomočkov, da so lahko garali po 14-16 in še več ur na dan. Kot se sliši, marsikateri otroci v tistih časih svojega očeta niti poznali niso. Oče je šel zgodaj zjutraj na delo, ko so otroci še spali. Vrnil se je z dela pozno zvečer, ko so bili otroci že v postelji, le v nedeljo so se včasih do dobra videli. Gospodinje so imele poleg svoje velike družine tudi več fantov na stanovanju in hrani kot pa so imele prostora zanje. Marsikje so spali po štirje na eni postelji, dva podnevi, dva ponoči, vrstili so se kot se je vrstilo delo. Kuhale, pekle, stregle in delale so kar neprenehoma, zraven tega so še za vse, kar je bilo potrebno šivale in prale. Tiste čase gospodinje pralnega stroja še niso poznale. Trpele in delale so kot črna živina. Vse to preteklo trpljenje imenujejo sedaj dobre čase. Da sedaj starejši jamrajo in hvalijo pretekle čase, je vzrok ta, ker ne pomislijo, da so bili takrat šc čvrsti in mladi, polni cvetoče radosti, da so se lahko žrtvovali, delali, trpeli, ne da bi vedeli, da trpijo. Prihajali so v to, takrat še ne vedoč, da bo to zanje nova domovina, samo mladi fantje in dekleta, vsi energično čvrsti in zdravi. Pripravljeni so bili dati na trg vse svoje moči za prav nizko ceno. Lotili so se z veseljem vsakega dela, pa bilo še tako grdo, nezdravo ali težko. Njih namen je bil spraviti skupaj nekaj grošev in odriniti nazaj čez lužo k svojim ljubim in dragim. \ Iz vsega tega razvidimo, da njihova preteklost ni bila tako s cvetlicami obdana, da bi jo morali tako hvaliti. Bila je temna in tmjeva, polna trpljenja in bridkosti, kakor je sedanjosl. Kar je vredno hvale v njihov preteklosti in kar bi bilo dobro, da se jim povrne, je tista cvetoča mladost, tista zdrava, sveža kri, katera se jim je čvrsto pre-1 Hvala in jih obdajala s srečo, pa čeprav v trpljenju. To bi bilo edino dobro in vredno povrnitve in nič drugega. Blatne ceste. Nerodni leseni vozovi. 2ivinska vprega. 8tari kolovrati, cepci in vse drugo primitivno orodje, kakor tudi stara hlapčevska, zavajalna, lažnjiva šola. Vera v posmrtno življenje, izmišljene strahove in sploh vsa stara ropotija z mnogimi posvet-niml zakoni, ki so povzročili veliko trpljenja in slabosti. Vse to naj se nikdar več ne povrne. Vse to naj ostane pozabljeno, ali pa v muaeju za spomin na nekdanje gorje. Danes imamo lepe. tlakovane ceste, raznovrstna vozila, boljša «anitarska stanovanja, opremljena z raznovrstnim komfor-j tom. ki nam služi v razvedrilo in zdrave. blagodejne pripomočke, UMije ss ft. str**; vrat, smo zagledali sodruga Snoyja, ki je bil videti zadovoljen. Vzrok Jožetovega veselja je bila polna dvorana. Bilo je več ljudi kot stolov. Mislila sem, da tx>m morala tudi jaz stati med programom, katerega je že izvajal Vadnalov kvartet, pa mi nekdo pokaže še en prazen sedež. Ponudbo sem z veseljem sprejela in pazno sledila programu. Zal mi je bilo, ker smo zamudili Snoyjev govor, ker je kot iz-¡ušen delavski agitator gotovo povedal kaj dobrega za delavstvo, kar pričajo tudi njegovi dopisi. Nam bi bilo treba več Snoyjev. Da smo prišli prepozno, kar ni naša navada, je bil vzrok velik žebelj, katerega smo dobili v gumijev obroč na kolesu v predmestju Wheelinga. Kaj temu sledi, lahko veste. Po programu, dokler niso sto-ov pospravili, smo se pogovar-, ali s prijatelji, znanci in sodru-gi, med katerimi so bili družina Selak iz Star Cityja, Hribarjeva družina iz Windsor Heightsa, W. Va., Nace Zlemberger, Re-bol in Albina Kravanja, ki je pridno pomagala v kuhinji, Snoy e bil tu in tam in prodajal Majski Glas. Tudi Paula Glogovšek je bila tam. Ko je Vadnalov kvartet zaigral polko, sva se prva zavrtela z možem, Češ, ker nismo bili med prvimi pri pro* gramu, bova pa prva na plesu. Zabave je bilo dovolj in ljud* stvo zadovoljno. Ostale pa so nam skrbi za bodočnost, ker ta depresija, recesija, ali kakor jo že imenujejo, pomeni za delavstvo brezposelnost, pomanjkanje in revščino. Armada brezposelnih narašča, kljub temu pa se kapitalistom množe dobički. Pod sedanjim sistemom se nam tudi ne obeta boljšega. Delavska masa se cepi v stranke in strančtne, oziroma je sploh indiferentna in topa, kar kapitalisti izrabljajo v svojo korist. Zavedno delavstvo se trudi na strokovnem in političnem polju v upanju, da bo prišel dan, ko se bo večina delavstva predramila in obračunala z izkoriščevalci ter odpravila ta krivični sistem. Sele potem bomo uživali sad svojega dela. Mary Kradel, 725. Skozi zid drveča mladina Očitno dejstvo je, da gonilna sila vseh današnjih ekstremo*rdr*«ih /aktov in vrtoglavščin, je mladina povprečne starosti dvajsetih let. Hitlerjeve udarne čete v Nemčiji so v glavnem sestavljene iz mladine, iz nove generacije, katera še ni dorasla in dozorels in ksters se je rodila med svetovno vojno. Ta nemška mladina ne pozna grozot vojne, Ker je med vojno komaj prišla na svet — poznala bi pa lahko posledice vojne, če bi na te posledice gledala z objektivnimi očmi, s stališča humanitarnosti in socialne pravičnosti, ampak nemška mladina in nobena druga mladina, ki nima nobenih izkušenj in se ne briga za praktično znanje, ne more gledati na« življenje in njegove probleme s stališča razumnosti, temveč le s sUllščs čustvenosti. Mladina se napije nekih puhlih fraz in potem drvi v znamenju tistih fraz čez drn in strn, skozi zid in živo skalo misleč, da mora v enem dnevu obrniti in predelati ves «vet . . . Enaka čustvena opojnost Žena drugo mladino v komunistično gibsnje. Kakor sta si Mus-soliniin Hitler zgradila svoji diktaturi na masi komaj došolanih študentov ln trgovskih ter obrtnih pomočnikov, na masi dečkov, rojenih med vojno iz srednjega stanu in docela neizkušenih ter nedozorelih za praktično znanje In delo — tako je tudi Stalin zgradil okoli sebe živ zid iz "komsomolske" mladine, ki nima nobenega pravega pojma, kako so stari ruski revolucionarji trpeli za svoj ideal; istotako obstoji komunistično gibanje v drugih deželah, v A-meriki tudi, iz mestne študentovske ali pustolovske mladine, ki se ne briga za zdrav razum in se opaja le z emocionalnimi frszami raznih "revolucionarnih" romantikov in moroncev. To js očitno na vseh straneh, kamor pogledamo. In če kdo med nami ne verjame tega, naj se spomni na svoja mlada leta, ko je mar-aikdo med nami takisto drvel za največjimi ekstremisti in živo sanjal o "velikih preobratih" v enem letu ali dveh. Razume se, da se ognjevita mladina navadno strežne — so izjeme, ki «e nikdar ne iztreznejo, toda ti ne štejejo — kadar doraate in dozori, ampak povzročena škoda v letih noro«ti ostane dolgo časa ne-popravljena; na primer Škoda, ki jo danes povzroča pobesnela fašistična in komunistična mladina, ne bo morda desetletja popravljena, kajti ta škoda se ne dela samo z l>esedami, izgovorjenimi ali natisnjenimi, marveč z dejanskim razdevanjem in uničevanjem neštetih življenj in mnogihenajboljših ustanov. Naravno je, da mladina v svoji nezrelosti presoja življenje docela drugače kot odrasli ljudje z dozorelim umom — in navadno ga presoja napačno in le s stališča svoje sebičnosti. Vsak človek je |«> rojstvu najprvo divjak in potem barbar. To naturno stanje se podeduje od dolge verige divjih in barbarskih prednikov,, ki se vleče skozi nešteto generacij stotisočletjs nuzaj. Ta podedovanost je vzrok, da otroci, posebno moškega spola, ne potnajo nobenega usmiljenja in so strašno sebični; |>oznajo le sebe in ve« «vet «e mora vrteti le okoli njih. Nagon sebičnosti z doraslostjo popusti, pri mnogih pa traja vse življenje in v teh imamo "žilave individuallste", na drugi strani pa med doraščenjem napolni |MManieznika včasi čezmerne čustvenost, tsko dn čustva dominirajo razum. i Razumljivo je torej, da povprečn« mlsdins v takem stanju dela nsčrLe le s stsliščs svojih potrsb, večinoma namišljenih, ki jih sprejema od fanta«to\ ali demagogov, Na splošne potreb«* vseh ljudi, xIa«ti na kooperacijo z odra-«limi. izkušenimi in rtmnimi delavci se ne ozira. Mladina v tem štsdlju, ko dorašča In dozoreva. bi morala biti v resni šoli ln pod kontrolo reanih krogov in strank — danes pa vidimo. da je baš narobe: totalitarno pijana mladina hoče voditi in ponekod Taktično vodi in terorizira odraal«, izkušene ljudi. T« pojav ni nov. V vsaki nenormalni dobi, ko odpoveduje «tsri red « utarimi nuModsmi kontrole in di«ciplltie, lzrsl»ljaJo demagogi in pustolovci mladino za svoje zalet«* To ne more trajsti dolgo, kajti mladina s* prej ali slej iztrezni, vendar škoda Ja lahko ogromna ia narodi na splošno trpe dolgotrajne posledice. Mladino js treba še ml mladega navajati h kooperaciji« Pogled na prvina frke demon»! raci Je v New Yorks, katerih «e je udeležilo čez 100.000 članov delavskih unij ia drugih organizacij. ovice starega kraja I Slovenije l, »dne lepote in skr- | bi na gorenjskem L/tovlilce, 21. aprila. — Go-c ek, ^ Potrebuje^ Euv Jurja lepo vreme za de-V letos dežja, P* K tudi med najhujšim Ln Medtem ko sile polje ko- toliko opomoglo po dežju, ki ■ 14 dnevi porosil vsaj za ti ur so trate, izvzemši one Enik« kjer J® vod* n*PelJana, Kje rjave. V bregovih je mr-I ktJcor ob kopnem božiču. |0je bila pretekli teden PO ra- | napovedani sprememba vre- L in se je pričelo v ponde-rno gorah kaditi, izza Jelo C ne valiti težke kope oblakov, IsT razjasnila lica kmetov. Lgikdo si Je oddahnil, ko je telo v noči od pondeljka na L deževati. Dež je bil potre-1» trate, prav tako za poldne posevke žita, ki že nekaj [čakajo mokrega blagoslova. C dež, ki letos le redko rosi, [trajen. V torek zjutraj je I spet zelo hladno. Vlekel je hr, po gorah pa je snežilo ka-Igredi zime. Sneg je pobelil ■to do 600 metrov. Sami znaki, [bo spet kmalu konec dežja. I res: okoli poldneva je raz-Lj sever oblake, skozi katere Eiedlo posijalo solnce. In že je spet prišla nova kmet-I skrb? Kaj bo ponoči? Creš-I ki jih je že nekaj pomladi Loredoma na Gorenjskem uni-[ slana, so v najlepšem cvetju, (točim črešnjam delajo kras-[družbo češplje in hruške. Le liane imajo napol odprto cvet-[toda mnoge so tudi že toliko krte, da jih lahko posmodi in fči strupena pomladna slana. K bo ponoči? so se vprašali za-fcljeni kmetje na Gorenjskem lorek zvečer. Hvala bogu, vso k, ki je bila deloma oblačna, kihal veter in ta je preprečil io. Za eno noč je bila skrb kraju. Vse drugače, kakor it, pa je gledal v sredo v po-dno prirodo izletnik, ki ga ne be polja in sadovnjaki, lorenjska nudi prav te dni i dno lepo sliko. Povsod je či-snežna belina. Bele so skoraj ilino zasnežene Julijske Alpe. to bela, brez najmanjše prerine. je Golica. Na Stolu, Ze-ei in Begunjščici pa je zad-dva dneva gonil oster sever sneženi prah, da se je kar ilo. Danes je pa čisto in »¿j« je toplo, nebo sinje, taebno lepi «ta Dobrča in Ječa. kjer sta se srečala — u-mo vsaj — zadnji letošnji po-»neg in prvo mlado zele-; pasi podata v gori roko ze-I* m sneg, »e po mnenju Go-jev mora zgoditi vsako po-Prej pac ni pričakovati *«s pomladnega življenja. 1 ^limi planinami, ki so pri Ji" odrobljene s kipečim *m ž'vljenjem, pa se košaro polju in na bregovih belo ^/resnje, češplje In hruš-Iiletniki, ki se izprehajajo Vinjakom ali pa občudujejo Ukrajine iz drvečih "H^ilov, «e vesele lepih dni. «J«, ki *> prav zdaj poseb-ppoHtem na ,K>lju z oranjem Ki'? krornPirJ®. p« SO za-Ej® ' kfr '"tos kar noče biti J*»» dežja Najbolj pa jih P»" za nočjo sne« po plani-'" a j,h Ih> Hkrhel tako doline lJ(> odcvetelo sadje, ^ kra.no obeta. Pred vrati fc ,J;toda trate ^ Go- mm «(> ¿e vse rjave. ^«nika Štalcerja pred *»di4č«m p***. 21. «„r. - v *>-r r Kuml* v Koprivni- I»««-tov, med nji-ufi 4iM\1"' Karol Kump. 19-M<»dic, oba iz Hribe T^-n.ku, ter ustnik J* kmalu za-go,te. Kump in mu, a nenadno je zopet slišal za seboj Štalcerja, ki ga je zmerjal z raznimi psovkami. Kump je stopil k Stalcerju in ga vprašal, zakaj ga žali, a namesto odgovora ga je Stalcer udaril s pestjo po čeljustih. Nastal je pretep. V prerivanju je Kump potisnil Štalcerja do Medicove hiše. Stalcer je večkrat poklical svojo taščo Jožefo, namesto nje pa se je pojavil Karol Medic, ki je prišel iz hiše s polenom v roki in najprej oplazil dvakrat po hrbtu Kumpa, misleč, da je Stalcer. Ko pa je opazil, da se je zmotil, je še enkrat dvignil poleno in udaril Štalcerja po glavi. Tudi Kump je nato večkrat udaril ležečega Štalcerja s pestjo po obrazu. Nato je Medic Štalcerja zavlekel izpred hišfrna Rožičev vrt. Kump pa je šel v Medicovo hišo. Kmalu nato se je vrnil v hišo tudi Medic in prinesel ročico ter pozval Kumpa, naj gre z njim na Rožičev vrt. Tam sta našla ob drevesu naslonjenega Štalcerja, po katerem sta začela znova divje udrihati, da se je zgrudil, in ga obdelavala še potem, ko je ležal na tleh. Nesrečni Stalcer je obležal mrtev. Zaradi tega zločina sta se danes Kump in Medic zagovarjala pred sodiščem v Novem mestu. Trdila sta, da sta ravnala v silo-branu, kar pa sodišče ni upoštevalo in je obsodilo Kumpa na 8 let, Medica pa na 5 let robije. Zagovornika dr. Trošt in dr. Gros sta prijavila revizijo in priziv. Is Primorja Potrošnja meea v Italiji Trst, aprila 1939. — Italijansko časopisje že dalj Časa posveča veliko pozornost vprašanju živinskega trga in preskrbo vanju prebivalstva z mesom. Od leta 1929 do danes je poraba mesa v Italiji občutno padla tako, da znaša danes letna potrošnja istega komaj 16 kg na osebo. Kako do skrajnosti skrčen je ta letni obrok, je razvidno šele iz primerjave z ostalimi državami. Tako na pr. odpade letno v Franciji na vsakega prebivalca 44 kg, v Angliji pa celo 64 kg mesa. Zadnje čase poskušajo mero-dajni krogi najti možnosti in fiskalna bremena znižati ter izboljšati trgovska tržišča za govejo živino in na ta način dati možnost večjemu konzumu. Ta uspeh pa je z ozirom na splošno situacijo italijanskega trga v zvezi s produktivno silo same države zelo dvomljiv. Samo pregled naraščanja cen vsem življenjskim potrebščinam, ki so se od leta 1934 do konca 1938 dvignile za 30 do 40 odstotkov, nam ta dvom potrjuje. Indeks pisateljev Trst, aprila 1939. — V Rimu je objavljen spisek književnikov, katerih dela so v Italiji prepovedana in se ne smejo tiskati zaradi njihovega stališča napram današnjemu italijanskemu režimu. Spisek obsega približno 1000 imen. DROBI2 IZ PRIMORJA Trat. — Ogenj je upepelil barako Mariji Bubničevi, stanujoči v Kjarboli. Skoda znaša 4,000 lir in je na srečo pokrita z zavarovalnino. Trat, — V naslednjih dveh letih bodo popolnoma prenovili centralno postajo. Pročelje bodo znatno povečali, tako da bo baje 200 m dolgo ter razširili prostor za nove tračnice. Trat. — Zaradi nenadne slabosti je 56-letni Emilij Mahne padel v morje, ko je stal na obeli. Prisotni so ga potegnili iz vode in ga rešili z umetnim dihanjem. Trat. — Ko je delal na ogrodju, je nenadoma postalo slabo 60-letnemu zidarju Ivanu Rojcu. Zgubil je ravnotežje in padel na tla. Dobil je težje poškodbe in si zlomil tri rebra. Trat. — Na igrišču Montebello je bil aretiran Mirko Iskra, ker je v pijanosti vznemirjal občinstvo ter tudi izrekel žaljive izraze proti stražnikom. Trst. — Pred sodiščem je bil oproščen 28-letni šofer Viktor Kjuder, ki je septembra pret. 1. do smrti povozil kolesarja Rudolfa Filipiča. Dokazal je, da ni zakrivil nesreče. Trat. — Ker se mu je spodrsnilo, je 14-letni Leopold Rovter zadel v šipo neke izložbe in jo razbil. Pri tem je dobil številne rane po rokah. Trst. — Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Radovan Petrovčič je bil imenovan za generalnega ravnatelja političnih zadev v zunanjem ministrstvu v Beogradu. Trat. — Obalska paroplovna družba "Istria-Trieste" je naročila v tržaških ladjedelnicah 5 potniških parnikov za obalno plovbo in bo v prihodnjih letih obnovila vse svoje brodovje. Lansko leto je imela skupnega prometa 30,000 ton prevoženega blaga in 600,000 potnikov. Družba ima v rokah obalno plovbo med Pulo, istrskimi zapadnimi pristanišči, Trstom, . Tržičem, Gradežem ter Zadrom. Bovec. — V goriški bolnici je umrl bivši podesta v Bovcu Mar-cello Berutti. Devin.—Pod avtomobil je prišel 61-letni Ivan Boškin, ko se je vračal z dela domov. Zadobii je smrtne poškodbe in je kmalu potem umrl. Gorica. — Z deli za vzpenjačo na Sv. Goro so že pričeli pri Solkanu ob državni cesti, kjer bo prva postaja. ~ Gorica. — Dosedanjemu pre-fektu Vezi ju Oraziju, ki je imenovan za generalnega direktorja italijanske kinematografije, je nasledil Kari Manno, prefekt v Salernu. Gorica, aprila 1939. — Zadnje dneve so obiskali Primorsko prof. dr. Joža Lovrenčič, tenorist Marij Šimenc in kipar Tone Kralj, ki bo ostal več časa, ker ima ifekaj naročil. Kromberk pri Gorici. — Umrla je 74-letna Lucija Komel iz znane Kozakove družine, teta opernega pevca Josipa Rijavca. Iionjer. — Avtomobil je povozil. 66-letno Marijo Mihalič. V bolnišnico so jo pripeljali v težkem stanju. Lonjer. — Lucijan Cok, star 12 let, je padel v brezdno 20 m globoko. Zdravniki so ugotovili, da ima zelo pretresene možgane in zdraviti se bo moral 5 tednov, če ne nastopijo komplikacije. Ljubljana. — Umrl je Franc Ternovec, čevljarski mojster. Pokojni je bil pred vojno 12 let cerkveni pevec v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Marezige. — Z osla je padel 50 letni Josip Kocjančič, ter si razbil glavo. Zdravniki so izjavili, da je malo upanja, da bi o-zdrevel. Podkraj. — Karabinjerjem se je jsvil 24-letni Andrej Sajn, ki je bil pred nedavnem obsojen na Resnice teh dni Frank Kerže, New York (Nadaljevanj«.) Kam to vodi, ni težko uganiti. Poleg tolikih življenakih bojev imamo še take, ki so čisto nepotrebni. Človek s pametjo bi rekel : to nam škodi. Tako ve in čuti velika večina. Ali bi ne bil čas, da izpregledajo to tudi listi in omeje vse tiste, ki ne vedo več, kje je meja?" To je torej bistvo mojih dveh člankov. Kdo najde v njih to, kar je našel br. Molek? Kje je vzrok za njegovo presenečenje? Ali nista oba članka vseskozi logična, utemeljena in kar je glavno: v skladu z mojim prepričanjem? Kaj sem jaz drugega po-vdarjal v njih, kakor to, kar nam garantira UBtava naših držav: svobodo naziranj in prepričanj ? Ali ne stoji nadalje v načelni izjavi: Jednota priznava članom osebno svobodo verskega, filozofičnega, etičnega in političnega prepričanja? Ali je naš list Prosveta kaj drugega, kakor organiziran glas vsega članstva? Kar ni dovoljeno nam, posameznim članom, to ni dovoljeno tudi tiBtim, katerim je izročeno za gotovo dobo vodstvo jfednote. Ce sumiram celo vsebino v par stavkih, tedaj bi se glasilo tako: vodstvo jednote naj gleda, da do. bi nekaj stalnih prispevateljev, ki bodo smeli neovirano povedati sVojo misel. Nikdar nisem rekel, da je uredništvo Prosvete slabo, ali da posamezniki niso pridni ali zmožni. Baš nasprotno je res: br. Molek je bil priden in delaven, odkar ga poznam. Poleg svojih vsakdanjih dolžnosti je še vedno našel časa, da je napisal kaj za druge publikacije in med temi dostikrat za nekdanji Cas. Enako opažam br. Gardna, da pride z marsikaterim Člankom v Prosveto. Jaz vam Vse to drage-volje priznam in se večkrat čudim, kako morete vztrajati na svojih mestih. Ce Človek drami od dne do. dne pa jih vedno več spi okoli tebe, mu začne nekaj vreti. Življenje in delo izgubi tisto luč, ki mora svetiti iz vsega, kar se rodi. Ali bi ne bilo dobro, da ima list nekaj zunanjih delavcev, ki bi zanesli v organizacijo novo Življenje? Nisem omenjal' razprave br. Molka o svobodomiselnosti! za-stran tega, da bi je ne odobraval. Stvar je druga. Iz logične in stvarne razprave se je razvila polemika z vsemi mogočimi "strici", ki je počasi ubijala vso resnost v razpravi. Ko so pritisnili še kibici od zunaj, se je začelo pravo bagateliziranje cele ideje. Zakaj sem pisal tista dva članka o naših listih? Zato, ker je potrebno, da se nekaj napravi, da se na nekaj dela. Izbral sem si nalašč Prosveto za primero, to pa zato, ker nimam samo pravice, ampak celo dolžnost. Prosveta je tako moj list, kakor br. Molka in zato mi ne more biti vseeno, kakšna je. Tukaj imam torej pravico in dolžnost, da govorim, drugje je nimam, ker nisem član, razen še pri cleveland-ski zvezi. 1 leto polic, nadzorstva, a je pozneje odpotoval v Jugoslavijo, Karabinjerji so ga aretirali in odpeljali v Gorico. Podmelec. — V goriški bolnišnici je umrl Mihuel Golja, star 70 let. Bil Je nad 40 let član cerkvenega pevskega zbora. Pol Jene pri Reki. — Avto s sedmimi potniki je padel pri Po-j i Janah pod cesto in se ves razbil. Ne srečo so vsi potniki ostali ne-' poškodovani. Br. Molek, ali ne misliš, da je največje slo vsega našega kulturnega dela v Ameriki to, da smo živeli, delali in rastli brez vsake javne kritike? Tako nismo nikdar vedeli, kje smo, še manj, v katero smer naj jo mahnemo. Imamo vse sorte kulturne delavce In dela, pa ne vemo ne vsak zase niti vsi skupaj, kakšni smo in koliko vrednost imajo naša kulturna prizadevanja. In tako gremo od leta do leta "naprej", pa se znajdemo po daljšem ali krajšem času spet pri tistih vratih, odkoder se je začela naša pot. Zato bi človek mislil, da ti bo vsaka kritična beseda dobrodošla. Zakaj ni to vse, kar sem povedal v tistih Člankih, i>ač pa samo začetek. Imam gotove nasvete in predloge, katere bom spravil v javnost. Ce prodro, bo dobro, Če ne, bo pa en grob več. - (Dalje sledi) sim njegove prijatelje, naj mu kaj pišejo, ker bo gotovo zadovoljen. Njegov naslov je: Matija Turiič, pošta Vojnik pri Celju, Hiralnica, Jugoslavija. Joe Tursich. Premogu rji potiva jo tudi m ta padu Kemmerer, Wyo.—Na 6. maja smo tudi pri nas pričeli počivati v premogokopih, kar bi se moralo zgoditi že 1. aprila, ko je potekla rudarsku pogodba. Vodstvo naše unije ima eno izkušnjo več in ta je, da mora članstvo skupaj držati, ako hočemo kaj doseči, ker razdruženje v času poteka pogodbe je pogubno zu vso organizacijo. Nam premo-garjem pa pomladansko solnce dobro prija in tudi nekaj dela je treba opraviti okrog naših hiš. kakor tudi dobiti malo počitka, da bomo lažje delali potem, ko bodo premogovni baroni podpisali novo pogodbe. Do takrat pa lepo uživajmo Čisti zrak in se ogrevajmo na toplem pomladanskem solncu. Anton Tratnik. J E h bi d'<*t i '<» 7-a njegovo ifzi-*m*nila. Ob 23. sta r^tiln« t' T in pitudi "»«•rjati. Kump m zmenil za Stalcerje-napo«|«i se j« ¡mi da bi šel ft tal-da se Je ta že ' sdaljevel pot po ba-iftou svojemu do- t M \ M Glasovi iz I naselbin (NadalJevsnJ« a I. strsni.) to so pralni atroji, električna razsvetljava, centralna kurjava, plin, vodovod, kopalnica, radio itd. Res vsega tega mnogi ne posedujemo, lahko pa rečemo, da v splošnem je bolje kot pa je bilo nekdaj. S tem, kar tukaj pišem, ne mislim zagovarjati današnjega sistema in razmere, v katerih se nahajamo, ne, kajti današnji čas in razmere so ravno tako v nebo vpijoče in grešne kakor so bile pred 20, 30 ali 40 leti. Nazaj v primitivno dobo še večjega trpljenja naj si nikar ne želimo, kakor tudi s tem, kar imamo sedaj, ne smemo biti zadovoljni. Naša želja naj bo naprej, Naprej v boljše čase, ko bomo vsi delali, kot sad našega dela svobodno vsi ustvarjali in enako dobrote uživali, v čase, ko bo brat ljubil brata, enako tudi svojega bližnjega in daljnjega. Da smo danes v splošnem bolj nezadovoljni s precej boljšim kakor pa nekdaj z veliko slabšim življenjskim obstojem, je virok ta, da smo se nekoliko bolj začeli zavedati kot pa nekdaj prej, da sad dela, ki nam pripada, uživajo In posedujejo drugi, da smo direktno in indlrektno okradenl. V pretekli!) časih marsikaterih prej omenejnih dobrot ni bilo in če ni bilo, ni bilo tudi kaj vzeti, sedaj pa je, aH uživati sad našega .dela nam je zabranjeno. To, kar danes imamo ali prejemamo, so nekakšni milodarl, podeljeni iz našega, in to je, kar nas mnoge boli. Zato pa pravim: dobri časi še niso minuli, saj jih še nikdar ni bilo (mislim za nas delavce), ne v preteklosti in ne sedaj. Dobri časi za delavstvo šele pridejo Kdaj pridejo, je pa odvisno od nas delavcev samih. Cim prej bo-mo spoznali vzroke našega trpljenja in Jih skušali odpraviti, Um bližje bomo zaželjenemu cilju. Nič ne varujmo in ne pričakujmo, da nas bo kakšen Hitler, Mussolini, Franko, Stalili, ali kdo drugi novopečeni diktator, ki še pride, pripeljal v svobodo, srečo in blagostanje. Ne, nikdar ne! Delavci se moramo učiti spoznavati resnico, da mi smo tista mogočna sila, s katero si lahko izvojujemo dobre čase. Hila, katere lahko |>ostevi temelj enakosti, bratstva, sreče in svobode Anton Medved, 21. Uredniki unije trenspertaih niki taksijev« ^ dela % cev (HO) rasfrevljUj» « kampanji Med vos- Lepi časi se obetajo Sharon, Pa. — Kakor po drugih naselbinah, tako so tudi tukaj skrajno slabe delavske razmere. Kapitalizem skuša ita vse kriplje rešiti svojo potaplja-jočo se ladjo in najti izhod iz krize, katero je sam ustvaril. Izhod zanj je mogoč edino na račun delovnega ljudstva, to se pravi, da se znižajo mezde, skrčijo produkcijski stroški, zvišajo davki nižjim plastem in da se siromaki navadijo čim manj jesti. Kapitalisti to skušajo doseči na različne načine. Kjer to kaže, s tako zvano demokracijo, kjer ta odpove, pa z diktaturami, vojaškimi ali fašističnimi. Vsi ti poskusi se gibljejo za enim ciljem: z manevri ali nasiljem do skrajnosti naplahtati in potlačiti delovne množice in zatirane narode in zavarovati kapitalistični red večnega izkoriščanju pred propastjo. Med tem ko kapitalisti in njihovi agentje kujejo novo orožje proti delavcem, kmetom In zatiranim narodom, se pogrezu ves zatirani svet v neizmerno siromaštvo. Brezposelnost izteza svoje pošastne čeljusti počasne ga umiranja za vedno večjimi slojj^ prebivalstva. In kako se pobija brezposelnost? Z rožljanjem jetniških verig, z zabijanjem milijard dolarjev v oboroževanje in v totalitarnih državah s prisilnim delom in kon centracijskimi taborišči, v.tako zvanih demokratičnih pa z blu fanjem. Prej ali slej so bo ljudstvo dvignilo proti svojim tiranom. Prišlo bo do ljudskega odpora tudi tam, kjer so uasilnlki v sedlu in vihte svoj bič nud na rodi, kakor v Italiji, Nemčiji, Spuniji, Jugoslaviji in drugod. Ljudstvo Je sito obljub in puhlih fraz. Prej ali slej bo vrglo o-kove robstva proč. Uspeh pa je mogoč le tedaj, ako s« boj za žlvljenske pravice vodi le na podlagi enotne delavske fronte, v kateri se zvežejo delavci, kmetje in zatirani narodi. Tudi M proti fašizmu vseh sort in Irnrv Je mogoč edino le z nepo Hrednlm bojem za vsakdanje ¿ahteve in potrebe Izkoriščanih in zatiranih. Vsako leto je za siromašno Z d ju bivirgu A merlkatioti Jrnners, Pa.—Večinoma vsem Slovencem v okolici Johnetomia je znano, da je moj brat Matija pred par leti odpotovel v stari kraj. da si poišče boljšega zdravja kakor ga je tukaj imel. Dne 6. maja sem od njega prejel pismo, v katerem mi piše, da se nahaja v hiralnici pri Celju na ftf>odnj«m fttajerskem. Torej so gs zdravniki spoznali z« Jetične-gs Med drugim mi piše, naj v njegovem imenu pozdravim v*«» njegove prijatelje in da naj mu kej pišejo. Ker pe ima dosti prijateljev, mi Je t#žko pisati vsakemu po**beJ in tudi vsoh našlo* vov nimam. Naj jim bo torej to v obvestilo Pozdravlja prijatelje v Krsynu, Llovdellu, Onalln-di, Park llillu, Franklinu, Mo*-hemu in Franka Miabeta in Johna Bajte v Copersdeiu, Pa. Pro- ljudstvo hujše. Ne čakajmo več na to, da se bodo stvari same od sebe izboljšale. Ne dajajmo prilike vlastodržcem, da pripravijo nove, še ostrejše mere v zaščito peščice profitarjev, da kujejo novo vojsko." Ne veruj mo fašističnim prerokom in odre-šenikom. Grozote bodočo vojne, ki se na vseh koncih pripravlja, bodo zasenčile vse, kar se je kdaj zgodilo strašnega na svetu. Bodoča vojna ne bo vojna mod dvema oboroženimi! armadama, med dvema oboroženima državama. Ruzlika med fronto in zaledjem bo izginila. Vse bo fronta. Sovražni aeroplanl bodo letali nad tujim ozemljem in sipali bombe, s katerimi bodo zažigali mesta in vasi; metali bodo bombe strupenega plina in zadušili vse, kar je živega; sejali bodo bacile, po katerih bodo ljudje in živina umirali za najstrašnejšimi boleznimi. Ampak ne vsi. Bogatini se bodo zatekli na nevtralna ozemlja in v skrbno pripravljena in rezervirana skrivališča, Delovno ljudstvo I m bo za Žepe teh bogatinov i it krvosesov umiralo možje na fronti, žene, otroci in starci pu v zaledju. Torej delavci vsega sveta, združite se in preprečite vse nakane za bodočo vojno, dokler je čaa! Cemu prelivati človeško kri po nepotrebnem in za druge lopove? 1 Bilo je že davno, ko je človek spoznal, da kamen, ki mu je v napotje, lahko prevalita dva ali trije, če Je za enga pretežek, Jeck Yert. 262. Veselica pevskega zbora Library, Pa. —- Cas hiti in vseslovenski dan se približuje. Cas bi že bil, da bi pričeli s pripravami, vsaj pa s oglašanjem, kajti osmi Julij nI Več daleč. Kaj j« s odborom, da se nic ne oglasi? Kateri ste v odboru, prosim, da poročate. Sedaj imamo časa duvoij. U-rudniki naše unije se še vedno kavsajo s kapitalisti — vsaj ta^ ko poročajo. Ako bo šlo tako naprej, bo kmalu vsa dežela na |k>čltnicah. Dobro Je, da prihajajo topli dnevi, da nas vsaj ne bo zeblo, dasi nam je že zmanjkalo premoga. Le tako naprej in kmalu se bomo vsemu privadili. Da pu popolnoma ne zarjavi-mo, bo naše pevsko društvo Bled priredilo zadnjo veselico v tej sezoni dne 18. maja v Slovenskem domu. Igrala bo izvrstna godba Franka Reberni-ka. Vstopnina samo 2ftc. Vabimo vse Slovence, da nas obiščete nu omenjeni dan, da se bomo še unkrat poštono zabavali, saj drugega dola Itak nimamo. Torej na svidenje v soboto dne 1». maja. * Leo Prijatelj.1 HLOVKN8KA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja avoje publikacije In le poeebno list Proevsta za koristi, ter potrebno agitacijo evojlh društev In članstva In aa propagando evojlh idej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija Ima običajno avoje glasilo. Torej agltatorllnl dopisi In naznanila drugih podpornih organizacij In njih društev naj ae ne pošiljajo lletu Proevsta. PKOßVIT» CETfrTOr h KRALJ ALKOHOL ROMAN Spim/ .MC* LOSDON Im an§U*čm» prevedel JOS. POUASEC ni: brc. čebljaj, cebada, vritniklkot Laybach i„ 1146 kot I^bin- *e mi je gana. V letu, ko je Kolumb od- aii vrtilnjak. Poznje vsiljeval pojem skalne osti: rt, rtič, rtinjak, a danes se mi po-nuje ime Ortenburžanov, ki so v 13. stol. ustanovili grad na hri- kril Ameriko, je kronist nekaj zabeležil o sodraški in ribniški stihi robi. Študentje so v radiu lovili Ker smo trohico opeharjeni, I povem nasinf romarjem zgodbo o čričkp, ki so ga na povzdigo kislogroznih Vime iskali tukajš-nji domačini v Beli krajini, da bi skakal po jagodah in jih mečil: bu Zernovcu (757 m). Hiteč na- glasbo, the food of love (hrano trakti poslanec pa je prinesel - 'ljubezni), kot jo je nazval veliki otekline v nednh, ker so ga opi- Nelson ni znal ne brati ne pisati. Oče ga je bil "gor zredil" na zalivu pri San Franciscu in brodarjenje mu je bila druga narava. Njegova moč je bila ogromna in njegov sloves ob obali glede nasilnosti je bil vse prej kot ugoden. Divjal je kot zverina in uganjal naravnost blazne, strašne stvari. Seznanil sem se bil z njim, ko sem prvikrat križaril s sVojo barko "Razzle Dazzle"; videl sem ga, ko je vozil s svojim "Reindeerom" ob močnem vetru in lovil ostrige okrog nas, ki smo bili zasidrali z dvema sidroma, ker smo se bali iti na suho. To vam je bil pravi možak, ta ^ielsonl In ko me je nagovoril, idočega mimo "Zadnje priložnosti", sem bil od sile ponosen. Poskusite pa si predočiti moj ponos, ko me je naravnost povabil na kozarec piva! Stal sem pri točilnici in pil z njim, govoril moško o ostrigah in barkah in o skrivnostni zadevi, kako je bil nekdo poznal naboj debelih šibeh skozi glavno jadro barke "Annle". Pogovarjala sva se in ostala pri točilnici. Meni se je čudno zdelo, da sva ostala. Piva sva bila že izpila. Toda kako sem jaz mogel prvi iti iz krčme, ko se je velikemu Nelsonu zljubilo sloneti še dalje ob točilnici. Cez nekoliko minut me je v veliko moje iznenadenje povabil še na čašo, čemur sem se odzval. In še sva se razgovarjala in Nelson ni na noben način pokazal, da bi rad zapustil točilnico. Potrpite z menoj, da razložim svoje misli in svojo nedolžnost. Predvsem sem bil jako ponosen, da sem bil v družbi Nelsona, ki je bil največji junak med gusarji-ostrlgarjl in pustolovci vsega zaliva. Na nesrečo za moj želodec In sluznice je Nelsona prijela čudna muha, da se mu je zpzdelo zabavno napajati me s pivom. Mržnje do piva nisem imel, a samo zato, ker ml okus in učinek piva ni bil všeč, se nisem maral odreči časti njegove družbe. Bila je pač njegova muha, da je pil pivo in da naj ga še . jaz pijem z njim. Pa dobro, pripravljen sem bil, za dobro vzeti kratko nevšečnost. Tako sva se pri točilnici dalje razgovarjala In pila pivo, ki ga je Nelson naročal in plače-' val. Sedaj, ko se ozirsm na tisti dan, mislim, da je bil Nelson radoveden. Hotel je dognati, kakšne vrste tič sem jaz. Hotel je spoznati, kolikokrat ga bom pustil plačati, ne da bi tudi Jaz plačal. Ko sem bil spil šest kozarcev, sem sklenil, da Imam za enkrat dovolj. Zato sem mu dejal, da moram na svojo barko, ki Je takrat ležala ob mestnem pristajališču kakih sto korakov daleč. Poslovil sem se od Nelsona In odšel po nabrežju. Toda z menoj je šel kralj Alkohol v izmeri šestih kozarcev. V glavi mi Je zvenelo In duh mi Je živahno deloval, Zavest možatosti me je povzdigovala. Jaz, pfavi pravcati gusar-ostrigar, sem bil na potu na svojo lastno barko, potem ko sem bil prijateljsko pil pri "Zadnji priložnosti" z Nelsonom, ki je bil največji gusar-ostrigar izmed nas vseh! V duhu sem jasno videl, kako sva slonela ob točilnici in pila pivo. Čudno Je, sem si dejal, na muhavost, ki osreči ljudi, ako trošijo lepe denarce za pivo za takega dečaka, kakršen sem jaz. Ko sem tako prtudarjal, sem se domislil, da Je nekaterikrat stopilo po več možakov skupaj v krčmo pri "Zadnji priložnosti" in da je plačal najprej eden, potem drugi za vse. Prišlo mi je v spomin tisto pitje na barki "Idler" in kako smo Scotty, harpunač in jaz izbrskali Iz žepov ves denar, da smo si kupili žganja. Tedaj sem se spomnil na zakone med nami fanti: ako je kdo izmed nas dal drugemu "topovsko kroglo" in lep košček sladke tablice za žvečenje, je drugI dan pričakoval od tovariša. povračila. Zaradi tega je Nelson postajal pri točilnici. Potem, ko je on dal za pijačo, je čakul, da še jaz dam zanjo. Pustil sem ga. da Je dal šestkrat za pijačo, jaz pa se nisem zmenil, da bi le enkrat plačal! In on je bil tisti veliki Nelson! Čutil sem, kako sem zardel mi sramote, sedel sem na prlveznl kol na nabrežju in si zakril z rokama obraz. Vročina moje sramote me je žgala na tilniku in v lica in čelo. Mnogokrat sem bil v svojem življenju zardel, a nikdar ni-s««m doživel, da bi mi tako strašna rdečica zalila lica kakor takrat. In ko sem sedel tam v svoji sramoti, sem razmišljal marsikaj in preračunaval vrednote Porodil sem se bil v siromaštvu. V siromaštvu M*m živel. Časih sem stradal. Nikdar nisem imel igrač kakor drugi otroci. Prve moje spo mine na življenje Je tlačilo uboštvo. Uboštvo Je vzgor skozi krasno smrečje in hojevje, smo v dobre pol ure nar valili na razvaline dveh gradov, od katerih so enega 1616. vstaš-ki kmetje naskakovali, nezadovoljni z Jožefom Lambergom. Malo kasneje so gs Polumeseč-niki dvakrat skušali'zavzeti, to- IjuDeznij, Koi jo je nazvui ven*« uicjvuhc » «« »v g» * Speksir ali kakor se že piše. Lo-|kale ose, kupljene kot murni, vili so rajši vesele zvoke nego žalostne, nasprotno naziranju, ki ga zastopa Amandria v Gil Vin-centejevi ikri "Dom Duardos La musica debe ser ___________J la madre de la tisteza da 'Turki so se" zbali MatečegalJaz pa sem pričujočega inž. Fin- klančiča in Orteneškega grača", ka vprašal, kaj bi kazalo v trgu ____________________________ nam je Jcmalu nato poročal pre- dijakom ogledati. Tako smo kre- dva Lesarja, katerih eden je bil potnik domačin. Oglejski patri- nili k Ivančevim, kjer so nam|prvi katehet ljubljanske realke, jarh Della Torre je 1426. izročil ljubeznivo odprli vse prostore in Celjanu Hermanu II; Orfheški predale z lesenimi izdelki, pa tu-grad v fevd ali zajem (pridigam di tkalnice žičnih mrež. Največ gluhim ušesom okoli sebe), a | je morda tega, po čemer poizve- bilo kronično. Bilo mi je osem let, ko sem nosil prvo majhno spodnjo srajco, ki je bila resnično kupljena v prodajalni. In še tisto je bila samo majhna spodnja srajca. Ko se mi je umazala, sem moral zopet nositi tiste strašne doma narejene reči, dokler ni bila oprana. Bil sem tako ponosen nanjo, da sem jo po vsej sili nosil brez drugega vrhnega oblačila. Tedaj sem se prvikrat spunial materi — razburil sem se do blaznosti, dokler mi ni pustila nositi tisto kupljeno srajco da jo je ves videl. Samo človek, ki j. trp.1 takot^ve ceni« JjdL ¿Mbc'/ »H I da V^n!kwY ugank»: „„Aviut,...,. iui/tiH n vr nos skopci ___ tako pravim rodu> kr-l Vse odprto, vse prebito, Mahnemo jo kar po poljski poti, koder ne more za nami morebiten "pan Pražil", da bi nam kadil slavo pod nos. "Sušje pa ni suho", potrese eden Ljubljančanov tatrman, t. j. zgornji konec vodnjaške cevi. A tudi prosvetnih delavcev je dalo več, na pr. Samo mornarji in puščavarji poznajo vrednost sveže vode. Samo otrok se more z otroško domišljijo sčasoma naučiti spoznavati vrednost stvari, ki jih dolgo ni imel. Že zgodaj sem spoznal, da sem mogel imeti samo one stvari, ki sem si jih sam pridobil. Iz borne mladosti se je razvila bornost. Prva stvar, ki sem si jo mogel sam pridobiti, so bile cigaretne slike, cigaretni plakati in cigaretni albumi. Ni me bila volja, trošiti denar, ki sem ga zaslužil, in zavoljo tega sem za te zaklade prodajal posebne izdaje časnikov. Barantal sem z drugimi fanti za te dvojnike in ker sem obhodil vse mesto, sem imel večjo priliko za barantanje in pridobivanje zakladov. Ni trajalo dolgo in imel sem | ščenemu po ujedi Habicht — pograbili zase ter ga dajali v zakup. L. 1823. ga je kupila družina Kosler, nazvana po Kostelu, a 1884. je opustila to stavbo, ki [jo je oglodal časa zob. Najbolj pa me je na tej planoti mikalo najti nekdanje ležišče kamenov, kakršni naj bi se po sv. pismu privezovali pohujšljivcem za vrat. O takem lomu mi je prerokoval prijatelj dr, J. Rus in takoj mi je zažarela razlaga: Žemovec kaže na ročni mlin ali lačno, predrto, zemrom pa sito. iTukaj se kopičijo proizvodi vse okolice. Odnekod dobavljajo pod-narji (za "denarje" bi jih težko krstil) danca, dna ali po idrijsko dnesa, podna. ¿ličarji odlagajo tu žlice in šprudeljne, ki jih Potočani imenujejo kobovčke (PleterŠnikov kobulček), druge naše krajine pa: raztrepalnica, roglja, žvrklja, vretence, didel-dajček. VeČina slovarnikov se je I ga£e govori. Na tako bežnem po-odločila za: motiČ. Koren je mo- h,odu tega ne zapaziš. Ob naši tiču močan: mesti, pometati,|desnici stoji Jurjevica, krščena in dr. F. Trdana. Kajpada, tolik šne žeje po naobrazbi ne razodeva kot Goriča vaa, ki šteje 69 domov in ima živih 18 izobražencev s srednješolsko maturo poleg 10 zastopnikov visokošolske omike (Krajevni leksikon 1937). Mimo Belega malina "gremo na Breže, kjer se povanca reže". Povančica iz narodne popevke, povalnica ali povitica (potica), gibanica, beganica, to je znamenje imovitosti. Tu premorejo tri učenjake, eden njih je L. Bevka, moj tovariš na I. r. gimnaziji Ljubljani. Ta mi je rekel, da po Rešetarski dolini vsako selo dru- popolno zbirko slik, ki so jih izdali izdelovalci žrne (irmlj0)# To(ja če boš iskal motati, litavsko menture (Quirl), L, nekdanjem davku, ki'se je pla- cigaret, tako n. pr. zbirko slik slovitih konj-dirkačev, pariških lepotic, žensk vseh narodov, zastav vseh narodov, znamenitih gledaliških i-gralcev, najslavnejših rokoborcev itd. In vsako tako zbirko sem imel v treh različnih vrstah: kot karto iz zavoja cigaret, kot plakat in kot album. Nato sem pričel zbirati dvojnike posameznih skupin, dvojice albumov. Barantal sem za druge reči, ki so jih fantje cenili in ki so jih navadno kupili za denar, ki so ga jim dali starši. Seveda oni niso imeli tako bistrega čuta za vrednote, kot sem ga imel jaz, ki mi nikdar nikdo ni dal denarja, da bi si kaj kupil. Barantal sem s poštnimi znamkami, rudninami, redkimi znamenitostmi, ptičjimi jajci, ni-kami. Imel sem krasnejšo zbirko ahatov kot vsi drugI fantje in jedro te zbirke je bilo pe-rišče ahatov, vrednih najmanj tri dolarje, ki sem jih vzel kot jamstvo za dvajset centov, posojenih nekemu raznašavcu pisem, ki so ga bili poslali v poboljševalno Šolo, preden mi jih je bil mogel vrniti. Barantal sem z vsako in sleherno stvarjo za vsako drugo In jo vnovčeval v zopet drugih kupčijah, dokler se ni izpremenila v nekaj, kar je bilo vredno. Slovel sem kot barantač. Bil sem na glasu kot lakomen skopuh. Celo kitajskega mornarja sem lahko pripravil v jok, kadar sem imel kako kupčijo z njim. Drugi fantje so me klicali k sebi In mi poverili prodajo svojih zbirk steklenic, cunj, starega železa« žita, vreč iz jute in po pet galon držačih kant za olje — resnica, za kar so mi dajali odstotke! In ta varčni in stiskaški dečko, ki je bil voljan garati pri stroju za deset centov na uro, je sedaj sedel na nabrežju in razmišljal o pivu, ki je veljalo po pet centov čaša in je izginilo kakor bi trenil, ne da bi se kje kaj poznalo! Sedaj sem se družil z možaki, ki sem jih občudoval. Ponosen sem bil, da sem bil v njihovi družbi. Ali mi je vse moje skoparjenje in štedenje doneslo enako vrednost za eno mnogih vzhičenj, ki sem jih bil užll, odkar sem prišel med gusar je-ostriga rje? In potem, kaj je bilo več vredno — denar ali vzhičenja? Ti možaki se niso bali potrošiti en nikelj ali več. Bilo jim je neznansko malo za denar in so povabili tudi po osem možakov pit žganje po deset centov kozarček, kakor je bil storil French Frank. In Nelson je bil pravkar izdal šestdeset centov za pivo za naju dva! Kaj je bilo storiti? Zavedal sem se, da je odločitev resna. Odločal sem med denarjem in možaki, med skoparjenjem in romantičnostjo. AH sem se moral odpovedati vsej svoji nekdanji cenitvi denarja in ga smatrati za nekaj, kar se lahko trošl in razmetava, ali pa sem se moral odreči tovarištvu s temi možaki, ki so včasih imeli posebne muhe, da so ljubili močno pi- Vrnil sem se po nabrežju proti "Zadnji priložnosti", kjer Je Nelson še vedno stal zunaj. . "Hajdl z menoj na pivo", sem ga povabil. Zopet sva stala pri točilnici in se razgovarjala, a to pot sem jaz plačal d<»set centov! Celo uro garanja pri stroju za dva kozarca snovi, ki nisem maral zanjo in je imels slab okus. Toda stvar ni bila težavna. Prišel sem bil do spoznanja. (Dalje prihodnjič) Skozi deželico ret in reset A. Potočsn Dne \ "(»brila", kakor so via-sih rekli po Krasu, sem se za-rsns ozrl po netiesnem s\odu: čez in črt zastrto! Ali naj nese-mo svojo kožo pod milo nebo na msjski izlet v malrm travnu? Hčip je danes: to se pravi IffOd no vreme. Toda kakšen činitelj Itdarce", da poberem izraz svo-pr*d»tavlja mesec? "Menda X". jega sosluživca drja P. 8 ca — kdor ne vaga, nima blaga ; kdor ne tvega, nima tega (pri tem pomencaš desni palec ob kazalec). Kdor obupuje, ne zmaguje. Torej na pot! A kako se obleči? *En avril ne te découvre pas d'un fit", svetuje francoski pregovor, češ da v tej dobi ne smemo sneti s sebe "niti niti", (¿alski duh pa rad kljubuje, zato l»om še jaz in pustim težko suknjo doma. Kdo bi jo pestoval. če pritisne Oko stvarstva v pleča? Tem bolj, ker sem si obul "goj- je dejal sinoči tegavl moj š|»an. misled nemara na latinsko osna-ko: luns rnendaft. Ali Italijani pravijo: Chiaoo risk a, non ruai- Zrlesni konj vleče moje maturante furiante čez Gruberjev prekop. "8var ruk!" sem po san-skrstko vadihnil prt sebi, ko se je prikazalo jarko solnce. Abiturient lapa nekaj govori o "mi-galomaniji", tovariš mu Jo popravi v megalomanijo, češ da grško mčgas-megale pomeni: v lik in je prasorodno t latinskim magnus, nemškim Mihel in ind skim shs, na pr. maha-radža— magnus rex. veleknez. "Mahs-trna t" se oglasi Aaljivec. ko nas hlapon potegne v predor In nas objame debela tema. na tem vrhuncu kedaj kak brus, se boš moral zadovoljiti s suhim kravjekom! Mogoče bi se na vzhodnem pobočju našla snov za žrnik. Ko smo si nabili topiče — tako bi dejal Hugojev drzni paglavec Gavroš smo se po gamsovo spustili na grič in hajdi po rahli vzpetini mimo hišic, obloženih s celimi skladanicami obodov. Let na proizvodnja v okolici Ribnice, Sodražice in po Slemenih znaša do 80,000 obodnih kolačev, poroča J. T(rošt) v članku "Pri zdomarjih" (knjiga Dolenjska, 1938). "Oho, prišli smo na Hudi konec!" se na videz oplaši eden izletnikov. "To ni pač nič, jaz pridem danes še na Huje!" se odreže drugi, doma z Gorenjskega. "Ce pridemo na Hudi konec, nas bodo dčll v lonec," modruje IjUdska rečen ica, vendar to je sa/no za male, ki še platno prodajajo ali prste sedajo. Ker se je bližalo poldne, se nismo več utegnili intaviti pri Oblakovih — Sv. Gregor — in smo se malo pomudili samo pri rojstni hiši dr. J. Kreka. Njegov spomin ovekoveča Kraljeva plošča. Sam pa sem se domislil Finca Suolahtija, ki v debeli knjigi razpravlja o evropskih tičjih imenih in navaja za luk-semburščino Krek — sraka. Predniki našega organizatorja so se priselili pred več sto leti od severa. Doslej smo govorili: svet gre gor, a poslej treba spremeniti: svet gre dol. Zemlja je močno razsekana po Slemenih. Ni Ču da, če se eno selo imenuje: Grdi dol. Toda za športnike bi bila pokrajina privlačna, enako za le-toviščarje. Pred vojno sem hodil tod, ko še nI bilo v tem zaselku napisana: Oplenca. Ce bi bila O-plenca poročena, bi bil nje ao-prog lahko srbski Oplenac. Dohiteli smo moža, pristojnega v nasproti nam ležečo naselbino Goro. Dobro se vidi bela cerkev Marije Snežnice. sezidana po ljudski legendi zato, ker je na hribcu — in sicer le na tem hribcu — meseca avgusta zapadel sneg. V zakristiji je nekdaj izviral studenček. Ker pa so ga bogunapotnlkl" onečastill, zlasti s plenicsmi, se je vodna žila preselila drugam. O Gornikih smo nekdaj konstatovali. da ima jo naši sosedi pamet v kadi namočeno. Proalavila pa je ta kraj zamaknjenka Lenčka z Gore, najdete jo v Trdinovih spisih. Mojemu «obeaedniku se je vi doma pola skalo, ko Je čul, da Lenka Gornikova še ni pozabljena. Pred pol eno smo se na mostu čez Bistrico poslovili od kmeta. > i mi je govoril, ial. te kar časnikarsko slovenščino, in krenili k Fsjdigi, misleč po belokranjsko: "Došli so gosti, da Po dveh urah vožnje se izkrcamo v Peklu, ursdno rečeno Ortneku, kamor sem prvič iz rodnr vasi prtpešačil 1IW». namenjen v Novo mesto. Tedaj sem sprič.. domače izreke "rtne". mislil na stično glasnico, ki pome- letonsko mieturil (Sprudler), poljsko ma tew. Dr. Pretnar bo lahko v franc, slovar pod mouli net postavil: motič, namesto vr tača, obrtalo. Medtem ko moji Papenhaj movci izbirajo v mežnariji, hočem reči menažeriji gomiških barvitih igrač, mi pomoli dobrodošlico nov znanec, takisto obrt nik: "Vi ste gospod Obermlad?" "Oberstar, Oberstar, saj vidite: v rokah sem že krumper-star!" Stojim na cesti, zgrajeni 1894 proti Loškemu potoku kot nekako nadomestilo za promet, ki ga ie Sodražici požrla 1893 kočevska železnica, ter opominjam di-jake : "Mislite ob Bistrici korenine pognati? Dve uri hoda imamo do Ribniškega majsta In dež se ponuja. Naprej zastava Slave!" Moji junčki, to je mladeniči skačejo po mlaki proti Zamoste eu, kjer sta uzrla luč ali noč tega sveta kipar Fran Gorše in dr. Ivan Lovrenčič, marljiv v pisarni, pa tudi v psarni. Da ni bilo ondan njega, bi bili kmetje vzeli dva medvediča četveronogi ma teri izpred nosa. Eden del vasi, Grdi dol, ni tako nepogleden, da ne bi bil navdušil ljudskega barda za srčkane štirivrstičnice, ki se pričenjajo: O ljubomili Grdi dol, ti skrita dika naša, k tebi moja srčna bol se še dandanes povrača Kdor hoče prebrati celo pesem, naj seže po hektografiranem glasilu "Iz naše doline", ki ga izdaja podmladek Rdečega križa v Sodražici. Tu najdeš med celo vrsto iolklorističnih prispevkov, kakršne bi prav toplo priporočal zbirati tudi po drugih krajih naše domovine, jadovanke "Kmetski blagor", kjer toži nepodpisan Zamoščan: Enkrat suša, enkrat moča, enkrat slana, enkrat toča, enkrat mu je prazna fajga, enkrat ta in druga žajfa, enkrat vlada v hlevu kuga, enkrat mu kaj druz'ga žuga Prenaglo smo prečkali potok, tako nam je ostala na desni znamenita božja pot in razglednik Nova Štifta, znana iz Jakličeve povesti "Poslednja na grmadi". Ne bodo videli kupole, ki jo je poslikal o. Farčnik, niti kapele s podobami napresnicami, tudi po sv. stopnicah se ne bodo kleče plazili. Sicer pa nemara ta ali oni misli kakor Gil Vicente (Flo-resta de Enganos), češ molitev je cvetje, dobra dela pa sad : El rezar es como flores Y flores las oraciones; Y el fruto, d icen Doctores, Las obras son los a mores Y no las buenas razones ,. V ostalem pa imamo v bližnji Lipovški gospoda, kl bo te dni za noa novo mašo bral. Po vinaškem klancu, ki je bil do 1840 radi pripreg molzna Čeval o sv. Juriju, pred njo pa cel niz kapelic križevega pota iz leta 1769. V pomenku s šegavimi poljedelci sem iztaknil dekle iz Ravnega dola, ki mi je povedala, da se je ondi zatrl rod pravnika A Luschina (umrl leta 1879). Pose-titi nismo mogli raznih jam, lukenj ali rup, po katerih so ime novani rupniki (svoje dni se je tako reklo rudarjem, doseljenim iz Slovenije). Na vdrtino ali dno cika dalje naziv za kraj Dane kjer je bil baje Kristus doma (K. je bil izdan). Z levico kažem proti Bregu: podrtine lamber-škega grada, kjer je sejal novi nauk P. Trubar, izključen iz ribniške cerkve. Naslednja postojanka, Gorenja vas, kjer je prikukal na sve pesnik, pisatelj, prevajalec, publicist, propovednik ali pridigar in dušni pastir Pucelj, se že čisto drži Ribniškega mejsta. Ribnica napravi kaj ugoden vtis na človeka ob prvem srečanju. To sem sprevidel na svojih "listmarne kih". Se lepša bi bila, da je niso Alahovi verniki 11 krat pplenili na pr. 1469, 1659, itd. Njih ekskurzije, bolje: inkurzije, so na znanjali kresovi, tako pri Sv. A ni na Mali gori (939 m). Ker smo že v misel vzeli mohamedan ce, naj dodam, da se je Trubar 1567 tu sestal z ujetim hodžo in se dogovarjal z njim o prevaja nju sv. pisma na moslemščino. Medtem ko smo pri Podboju prebirali zlato knjigo, ki nam jo je prinesel na posredovanje lekarnarja Ančika ravnatelj me ščanske šole, slikar in lutkar, sin mladinskega pisatelja Trošta, James J. Bambrick, nik unije hišnih ukIužIi New Yorku. smo ugotovili, da so prihajali! daleč zajemat učenost v dežel kuhalnic, meAalk, zajemalki entarjev, lesenih žic, žehuj in velnic. Med temi domačini daljinarji je bil tudi bodoči! metnik Sonetnega venca, pn J to drug, drugo leto prvi po| spehu. I V sUhorobarski prestolnici! okt. 1400 omenja 7razredna I tinska šola. Vrhovec ugibljej ni stala tu najstarejša gimnj ja na Kranjskem. Cerkvenol čino je Karel Veliki podredili gleju, "apostol Slovencev" Pi lin II. jo je prepesacil, patri hov namestnik je 1363 prejeli slov Erzpriester, respreAtar.l Premalo časa je bilo, da bi|| stopili v rojstno vas jezikostf ca S. Škrabca, namreč v HrvJ nazvano prejkone po začetni Hrovatu, kakor je poimenovd po ustanovniku Goriča vu,] ljudski razlagi zdaj "gorea Goreča ne more biti, saj ¡mi j liko, da si je ta v krasu izdoH 7 požiralnikov. Se dosti manjl za zlet k okamenelim Pota nom, t. zv. Ribniškim svatom, smo jih leposlovno obdeloval] različni perosuki, na zadnje i telj Trdan iz Zadolja. Ako t? kedaj, mladi bril noga zanese preko Slanikovt že in te ondi nagovori črnuh ribniško, nikar preveč osupa kakor je po svojem koncert« Clevelandu peveč Subelj, ko i ga nagovorila v Škrabcevemi rečjd dva šobasta zamorca, "krepki in koristni kvas obrtne dolenjske krajine" spušča po vsem svetu. Da ni Drek (racan) pritresel k n pirja iz čilega Peruja, bi bfl storil kak krosnjak iz retofl tarske doline. Po DolenjnkeB ga pred 150 leti zatrosili li ški lončarji. AU ati^î^JiaroMII Praw* Mladinski Ustrojenaprij* edini dar trajne mdnMti« aH sorodniku v domovino? T» sa mal denar lahko pošljeUK ▼ doMorlna. oglodajo kosti/* A ker se nismo kravica Vinaščanom, dospemo na prej napovedali, tolikšna četa nI I irrič. kjer stoji rodna hišis pokoj- mogla dobiti toplega obeda, razen Jajčnih jedi. Nade sem bil popred oluidH med pred j uini-kom nad Peklom, ko sem poudaril. da se v liatinah Sodraika — tačas še Stojdražka. nazvana po lastniku Stojdragu — omenja 1082, bela prestolnka šele 1144 nega dr. Ivana Prijatelja. "No. Mka. kako kaj grer "Noga mim' nog* T "So Prijateljrdomar Mi bi malo pogledali, kje bo stal spomenik rajnemu profesorju." "Fantina sta v Avstriji, stari ao na njivi.** N AROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Fe sklepa 11. reda* keavsaeljs se lahko aaroët as list rlštsjs sdea, dri, tri. Mrl aU pet čleaev Is sas drsilss k »I ---------- - gl ^ 0UBhOt M .U neil*» M* ■ pa »aal le plačajo pri sms«"»« »"J J prišteje nI nI. Ust ProovoU stsae oao leta« aaroëalae. Kor p« nam h f»«-»;» v • ——— „k todalk, ss jUs t* prišteje k aaročalal. Torej sošsj si msk». Jo list peodrag ss člaae 8NPJ. List Prosvets Jo vsls Is** . rotor, jo v viski drsllal nekdo, kl U rad Mtsl Ust mk lista Prosveto Jo: Zs Zdrai. drlsvo la Kaaado.M.M Zs Cleere la Cklf !• cm l tednik la....;......... S tedalka la.,,i........ S todalko la. 4 todalko la.. I tednikov la. 4 .Si S.M MM l.te ali todalk Is.... tedsiks Is... todalko In... tednike Is... todalkov Is., i.... r* m u u» u» m Zs Evropo jo.•••••• Izpolnit« spodajl knpoa. prlloftit* potrAno vsoto dossrl« Ordor v pismu la si aarottto ProoveM. list, ki jo vsls m Pojaoallo:—VsoloJ kokor hitro kateri teh ilsnov presths > , 0 SNPJ, ali Ce so prosell proi od drallno In bo «Shtovsl tednik, bodo morsl tisti čtsn is dotlčne drnlino. ki j« m nsročons no dnevnik Prosveto, to takoj nssnssiti "^ In obenem doplačati dotlčno vsote Hita Prosveta. Aketon tod s J aiors nprsvništvo snilatl datum sa to vioto nsnrfnii* PH08VKTA. SNPJ, 2457 Sa Lawadale A ve. Cbksffc * rriloftoao poNIJsai aorotalne ss list Preevete foete I...... ČL droft« " I) IBM ••••••••••••••••••••• N oslov Ustavite todalk la ga pripišite k moji esre*o»al od BMjo draftee: 1) čl drsite« " ........................................i I) ^ ČL** A\ ft. dr^t" D 4 CL dre*" ......." ........................................... Herta............................... S.