^ a.» lu«»
Ü prumkpt. ^ except Ssterasjs.
PROSVETA
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški ta «pramtlkl orostorl: 6667 South LswaSals Ar*.
Off le« of Publication: 2067 South Lawadal» Ato. Telephon«. Rockw.ll 4004
mah***1
Itala jo 16.00
«t o^^tZZ^. t'Tci^ ^^rrS? CHK'AQO» ILL., 1X>KKK. 5. SEPTEMBRA (SEPT. S), 193»
Subscription «6.00 Yearly
ÔTKV.—NUMBER 172
Acceptance for mailing at apecial rate of portage provided for ta
1106, Act of Oct 6, 1617, authorised on Jut 14, 1116.
Britanija, Franc,
ivedafi vojno Nemčiji!
leike bojne ladje blokirale Baltiško mor-J zastražile Severno morje. Nemški vo-Jii letalci bombardirajo Varšavo in druga Ijika mesta. Roosevelt izjavil v govoru po iu, da še vedno upa, da bo Amerika ostala sina v konfliktu. Hitler ne računa na c Italije, temveč se zsuiaša na komuni-„ Rusijo, "ki je sklenila z Nemčijo večno jcljftvo.M Angleška ladja Athenia po-Ijcna v bližini škotskega obrežja
Uradna časopisna agentura DNB je objavila proglas, katerega je general Walter von Brau-chitach, vrhovni poveljnik nemške armade, naslovil vojaštvu. Ta se glaai:
"Ura preizkušnje je prišla! Ker so vsa druga sredstva odpovedala, mora odločiti orožje. Naši cilji so jasni. Nemčija mora biti zaščitena proti tuji agresiji. Mlada nemška armada, prežeta z ideali nacionalnega socializma, se bo izkazala vredna zaupanja. Pod vrhovnim poveljstvom Hitlerja se bo borila in zmagala. Zanašamo se na odločnost in enotnost nemškega naroda. Zavedamo se sile nacijske Nemčije In zaupamo voditelju Hitlerju. Bog je na naši strani in Nemčija bo korakala naprej in strla vse svoje sovražnike."
London, 2. sept. — Vsebina ultimata, katero je angleški poslanik Neville Henderson v Berlinu izročil nemški vladi, je bila danes objavljena. Ta se glasi:
"Iz proglasa, katerega je nemški kancelor naslovil armadi, je Jasa* da se je odločil za napad na Poljsko. Sem so že dospela poročila, da je nemška armada
- invadirala poljsko ozemlje in na-
da mora prenehati j p^ poljgka mesta. S to akci i operacijami proti Polj- j0 je Nemčija ustvarila položaj
neodvisnost Poljske.
4. sept.—Angleški i Athenia je bil torpediran , ko se je nahajal 200 od Hebrideeo, se-I Škotske. Na krova se 1400 potnikov, med J sto Američanov. Par-i hi! na poti proti KanadL
vlada trdi. da je ta-i torpedo nemška podmor-pa v Berlinu zanikajo. IINGT0N, D. C„ 4. sept. aik Roosevelt je v go-diu izrazil upanje, da ostala nevtralna v "Rekel sem že več-jaz sovražim vojno," je I predsednik. 'To zdaj po-■ Trudil se bom Se na-Ji Amerika ostane nev-To ne pomeni, da jaz pri-i od vsakega državljana, I nevtralen, kajti tudi i državljani imajo pravi-i presojanja dejstev. Storil ir je v moji moči, da držala roke proč od vojne."
)N, 3. sept. —. Premier je danes napovedal Nemčiji. Deklaracija jt |*»vijena ob petih zjatraj i ¿saj, ko je Hitler igno-
Reorganiziranje
.
španske obrambe
General Vigon imenovan za načelnika vojnega sveta
Madrid, 2. sept. — Španija nadaljuje z reorganiziranem narodne obrambe. General Juan Vigon, ki se je izkazal kot izvrsten strateg v civilni vojni, je bil izbran za načelnika vojnega sveta. On in njegovi pomočniki so bili instruirani, naj sestavijo načrt glede militaristične akcije, če se bo Španija zapletla v vojno. Oni bodo koordinirali pod svojim vodstvom vojaške in ekonomske aktivnosti.
General Vigon je v civilni vojni vodil ofenzivo pri Teruelu, ki je rezultirala v presekan ju lo-jalistične Španije na dvoje. Diktator Franco ga je potem imenoval za člana vrhovnega o-brambnega sveta. Naloga, katero mu je zdaj poveril Franco, se tiče ojačanja militaristične sile, da se Španija zavaruje proti napadu od zunaj.
Uradna vest pravi, da hoče Španija ostati nevtralna, toda znamenja kažejo, da se bo morala udati zunanjemu pritiaku. Fašistični tisk ne piše več o nedoslednosti Nemčije, ki je podpisala prijateljski pakt s sovjetsko Rusijo. Hitler je zavzel pravilno stališče, ko je udaril po Veliki Britaniji in Franciji, ki se vmešavata v afere drugih držav.
Zadnje vesti KOOPERACIJA
LONDON. — Novejle poročilo o torpediranju angleškega parni ka Athen! je a 140« potniki v ponedeljek zjutraj oe glasi, da je bilo okrog 90 ooeb «bitih in ra njenih, večinoma mornarjev. Na ladji je bilo 246 Američanov.
PARIZ. — Franeoaka armada je včeraj napadla aemško Sieg friedovo črto ob genu na obeh koncih. Med Um so angleški in francoski letalci ves dan bombardirali zapadno Nemčijo i letaki; zmetali so na tla ftset ton letakov.
LONDON—Angleži bombni-ki so včeraj napadli nemško mor narično prtetenJAfe! Wilhelme haven In selo poškodovali dve na cijaki bojni ladji. (Nemško poročilo ae glaai, da je bilo pet an gleÜrih bombnikov sestreljenih morje.)
BERLIN. — Nemško poročilo, izdano danea zjutraj, ae glaai, da ao nemške teta prodrle akosi poljski koridor in Mirale polj ake brambovce na nevarnem kon ca koridorja. Nemtki bombniki zdaj dominirajo ooročje nad tremi četrtinami Poljske.
KOPENHAGEN. — Neznano letalo je metalo bombe na dansko pristanišče.
RIM—Mussolini se fte vedno obnaia, kakor da tyalija ne bo pomagala Hitlerju In eatane nev tralna.
LONDON__Vest ta Curiha,
Švica, aporoča. da je bUa danes zjutraj velika eksplozija v tovar ni cepelinov v Friedfrlchshevenu.
BERLIN—Sovjetska vojaška misija s novim sovjetskim posla nlkom vred je v soboto dospela v letalu ta Moskve v Berlin. |
VARŠAVA—Hitlerjevi zračni napodi na Varšavo In droga polj sko mesta v prvlhjtirih dnjjh vojne so usmrtili r» J* 2000 oseb, večinoma ftensk in otrok.
ko j nato je francoski pre iladier v imenu svoje via-vedal vojno Nemčiji. An-i bojne ladje so potem blo-Baltiško morje in zastra-»Severno morje pri Skarer-
POLJSKA, 3. -V Varšavi je zavladalo veselje, ko je priti* vest, i Velika Britanija in Fran-^povedali vojno Nemčiji in izpolnili obljubo, da bosta «K na pomoč Poljski, če jo otija napadla. "Borili ae «kupno proti agresiji in j« dejal Howard Ken-uitfeAki poslanik v Vsr-
"riavi in druga poljska me-krta nemških napadov ta
H»nibe, ki so jih vrgli J vojaški letalci, so ubile in * »to ljudi.
pa. 2. «ept. — Bitke med :,mi in poljskimi četami se Wo na poljskem obmej-~1mlju, ne glasi uradno po-Slezija, ena izmed treh katere je invadirala armada, je pozorišče ■ 'vročih bitk.
J*« lK>Tnl>niki bombardira-?Jf*v0 in druga poljaka me-Komunike poljskega armad-«*bs pravi, da jf bilo šest-umikih letal uničenih. 1 P® »o izgubili dve letali ^ \ ^aku. Poljake četo so nemAka vojaška vlo-
2. »ept. — Politični
P*'«javili, da je Nemčija '-"a in bo vodila vojno Vlet. če bo potrebno, «voje pravice. Izjava '^»vljena po seji članov 51 "'to, ki je trajala tri
Poveljstvo armade v . 'r naznanilu pravi, da ao ^ J* «te zasedle te veliko C? Hjakih mest in vasi in ¡T* *** na poljsko ozemlje. ¡T- "J* do reke Netee I^T* koridorju in napadle
iT* Komunike dostavijo.
' n-mfckl letalci razdejal **Js v Rahmelu.
L. w rf,ud*"«. Katovicah. in Brestu.
■L-
ki ograža
Vladi Anglije in Francije zahtevata takojšnjo zagotovilo od Nemčije, da bo odpoklicala svoje čete in ustavila agresivno akcijo proti Poljski. V obratnem slučaju bosta Anglija in Francija brez odlašanja in obotavljanja Izpolnili svoje obveznosti napram oljski/' ♦
Bndimpeftta. Ogrska, 2. sept. — Premier Teleki je naznanil, da bo vprašal parlament za iz-emno oblast, da Ogrska ostane nevtralna. Ta bo uključevala cenzuro, omejitev pravice zborovanja in govora.
Brattalava, Shovakija, 2. sept —Vsa Slovaki j a je postala mili-taristična cona in to bolj nego katerikoli del Nemčije. Dežela je pod popolno kontrolo nemške armade. Tujci, zlasti poročevalci zunanjih listov, bodo izgnani iz dežele.
Berlin. 2. sept. — Hitler je v poslanici nemškemu ljudstvu naznanil, da bo izsilil vrnitev Gran-ska in poljskega koridorja Ur ustavil napade na Nemce na Poljskem ali pa padel na bojišču. Kot znak svoje odločnosti, 4 da bo odslej bolj nogo kdaj prej ži^ vel in delal samo za Nemčijo, je prišel on 6 skupino svojih ad-jutantov pred poslance v porla mentu v vojaški uniformi.
"Oblekel sem uniformo, katero bom slekel le, ko pride zmaga ali smrt," je rekel Hitler v svojem govoru, v katerem je dramatično razkril svoje želje glede na-sledništva v vodstvu Nemčije Maršala Gooringa je izbral kot prvega naslednika in Rudolfa Hesaa. svojoga deputlja. kot drugega naslednika. Za Goeringom in Heaeom bodo narod vodili moije, katere bo zbor nacijske stranke proglasil za najbolj spo-
sobne in hrabre.
Značilna je bila Hitlerjeveiz-j sva, ds on ne računa na pomot Italijo, temveč se zsnsšs le ns komunistično Rusijo, "ki je sklenilo s Nemčijo večno SjM* stvo." V bistvu je bil H tler£ govor ponovitev dektarocije, ds je Nemčijo poekusilo voe zo mirno rešitev konflikte, do so btts njene zohtove zmerne in prov.f
Goebbels posvaril diktatorja Hitlerja
Dejal je» da ne sme zaupati Stalinu
Parte, 2. sept. — Dr. Joseph Poul Goebbels, minister nocij-ske propogonde, je skušol pregovoriti Hitlerje, noj odgodi napad na Poljsko, se glasi vest iz zanesljivih virov.
Ta pravi, da je Goebbels po seji vojnega sveta, na kateri je bil sprejet sklep, da Nemčija napade Poljsko, imel razgovor s Hitlerjem. Opozoril ga je, da ne bo mogel izvesti svojih načrtov v tem momentu In mu ■vetoval, naj odgodi napad na Poljsko nekaj mesecev. Ce bo to storil, tedoj bo postal gospodar Evrope čez šest mesecev, v obratnem slučaju pa se bo svet postavil proti njemu. [ Goebbels je dalje opozoril Hitlerja, da ga bo Stalin, diktator sovjetske Rusije, izdal in to bo pomenilo konec tretjega cesarstva. Stalinu ne sme zo-upoti.
Pastor obsojen zaradi posilstva
Chicago, 2. sept. - Rev. Fred P. Jensen, proteatontovski poster, je bil obeojen v zspor od enegs do dvsjsetlh letih ns ob-toftbo posilstvs ens j st let store deklice. Obsodbo Je izrekel sodnik U. 8. Schwartz, ko Je poroto spoznala pastorja zo krivega
Tokio postavi novo vlado na Kitajskem
Japonska ofenziva ob j Zunanji Monfoliji
ne toda Poljsko. Veliko Brltonl-Jo in Francijo so odgovorile s
,,fHÍü6rju 'je sledil dr. Wilhelm Frick, ki Je v svojem govoru proglasil Gdansk za nemško po-^ In prebivalce Gdanska u nemške drla v I jone. Poslanci ao sprejeli proglos 6 novdušenjem noinenje Ob zaključku zgodovinske seje jo maršal Goering v imenu parlamente In neorfkego narode obljubil neomejeno lojalnost in pokorščino Hitlerju.
Peking, Kitajska, 2. sept. —
Upsnje, do bi novo joponsko vlodo ugladila pot sklenitvi miru o Kitajsko, je izginilo. Poročilo noglašojo, do bo nova vlada sledilo zgledu store. Pod-pirolo bo gibonje, da dobi Kitaj ska nov reftim, kateremu naj bi načeloval Wang Cingvej, bivši kitajski premier, ki je postal lutka japonakih i m perlai isto v.
Cingvej je vodja gibanje za sklenitev miru z Japonsko, ka tero pa nima dosti pristašev med Kitajci. Njegovi prijatelji napovedujejo, da bo centralna Kitajska dobila nov rotim v ne-koj mesecih.
Japonski čoaopisi noglošajo, da bo nova vlada vodila odločno politiko proti sovjetski Rusiji, v koterl vidi svojo nojvečjo so-vrožnlco, zoeno pa bo skušalo utrditi prljoteljstvo z Ameriko Svojego stališča proti Veliki Brltoniji ne bo revidlrolo, dokler ne bo uvidela, do Je pri provljeno sodelovati z njo pri pootovltvl "novega redo" no Kl-tojakem. To Je c*na, ketero Je Japonaka postavila zo pasivnost napram Angliji.
Vest Is Tokija JovlJo novo i joponsko ofenzivo proti mongolskim In ruakim <*otem, ki so koncentrlrone ob Jezeru Bor, kjer Je mejo med Mondfturljo in Zunonjo Mongolijo. Prejšnje japonske ofenzive no tej fronti niso uspele.
MED RUSIJO IN JAPONSKO?
Nemčija urgira skleni-tev nenapadalnega pakta
PARLAMENT ZA-KLJUCIL ZBOROVANJE
Moskva, 2. sept. — Is zanesljivih virov se doznava, da as nemška diplomacija silno trudit da pridobi sovjetsko Rusijo ss sklenitev nenapadalnega pakta s Japonsko. Ali bo uspela, je Is predmet ugibonjo. Rusija in Japonska sta zapleteni v nenapovedani vojni ob meji Mandturl-je In Zunanje Mongolije.
Ogromne poteikoče je treba odpraviti v kampanji za sklenitev tokogo pakta, todo nemška diplomocijo je kljub temu uvoi^ jeno o možnosti zblišonjo In kooperacije med Japonsko in sovjetsko Rusijo, Is tega razloga jo diplomacija povečala pritisk na obe drŽavi, da sprejmeta njon predlog.
Na drugi diplomatični fronti ne poovečojo velike vožnostl poročilom iz zunonjlh virov, do boste Nemčijo in Rusijo oJočiU ne-nopodolni In prijateljski pakt s sklenitvijo militaristične svess. Možnost je, da bodo o toki zvezi rozprovljoli v Berlinu, ko pride tjo Vekoslov Molotov, ruski premier in zunonjl komisor.
Uradna čaaopisna agentura iTaae poroča, "da jo sovjetska o-
borožena sila likvidirala Japdft-
ske čete v vroči bitki ob Joisru Bor, kjer je mejo med MondAu rtjo in Zunonjo Mongolijo. O-stonki japonske armade so bil po bitki pognani naaaJ.N
t (Ta vest je v konfliktu s Japonskim poročilom, ki pravi, da so bile ruske in mongolsko čete poražene v bitki s Joponcl, Poročilo dolje pravi, do so Joponcl u ničlll okrog 80 ruskih In mongol skih bojnih letol v spopodu v zraku.)
Domače vesti ¡RUSKI PARLA-
■¡■■KOT POTRDIL
PAKT Z NEMČIJO
Izredno zosedonje vrhovnega sov jote (porlomento) jo bilo zaključeno sinoči po ratifikaciji prijateljskega pakta z Nemčijo.
Dies ožigosal prevratno propagando
Raketirji na čelu fašističnih grup
Wsshlngton, D. C- 2. sept.— D i oso v kongresni odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je v svojem poročilu oplazil v^ ditelje fašističnih in nacljskih grup in Jih imenoval raketirje. Poleg raketirstva vodijo pre vratne aktivnosti,
V preliminarnem poročilu o rezultatu prelskove teh grup odsek pravi, da Je njih glavni cilj radikalna Izpromembo oblike a meriške vlode in zbiranje pri spevkov. Žrtve so nepoučeni In zopeljoni ljudje, ki podpirejo raketlrstvo voditeljev fošiatičnlh In nocijskih grup.
Odsek je posvorll državljan«* prsd posnemanjem metod tujih diktotorjev. Kritični dnevi zo-htevojo trdno vero v smerišk« demokratične ustanovo.
Obiski
Chicago. — Sledeči mladi ro-| . aki iz Pennsylvanije, vsi člani SNPJ, so mod potjo v U Salle | na slavnost dneva SNPJ zadnji petek obiskali gl. urad jed note n uredništvo Proevete: Lawran-| oo Cossol is Verone, Rudolf Cu-ček iz Johnstowno, George Re-meso. Wm. Demshar, Louis V. Kumer in Michael R. Kumer, vsij a Universale, Wm. L. Kaus, Ann Kaus, Wilbert Berginc in Mary Halich, vai is Harmarvilla.
MllwauAke novice Milwaukee. — Dvo pretkana sleparja sta pred dn^vi izvlekla s rojakinje Frances/lasota vsoto $180. Rojakinja vodi majhno groserijsko prodajalno. Policija ju še išče, — Poroke: Fred Med-ved In Mildred Wein, Louis E. Vorbič In Mildred M. Lawless, Chas. J. Ziegler In Rosomond Koče var, Vincent Wohl In Anno Brotonjo. Jos, Ambroftič in Dorothy Biegol, Raymond 8telter in Esther Fabič, John Sadkovich in Ann Lotapelch, Wm. Purpora in Virginia Medlln tor Alfons Zormeier in Sophie Lenošek,
Nov grob v Jolletu Joliet. — Pred nekoj dnevi je tu umrl R. Koleto, domo is Loke pri Zidonem mostu. Zapušča ženo in otroke.
Neorečo v OgUsbyju Oglesby, III. — Ano Klodnik je pred dnevi podlo in se teko pobilo no glovi, do so jo morali poslati v bolnišnico v Springfield,
Vesti te Penno Greensburg, Po. — Teški operaciji je podleglo Paulina Kowe-les, roj. Sever, ki zopuščo može, ftsstero majhnih otrok, starše, brate lo ssatro. Pokojnlca je bi la rojena v Ameriki in njeni stor-ši, kokor tudi njeni otroci so čla nI SNPJ. — V Braddocku jo zodnje dni umrl Mortin Stlplč, domo is Plonine pri Kostanjevici.
Is Juftne Amerike
Buenos Aires, Arg, — Viktor Bordon, ator 86 let In rojen v Msresigu v Istri, se Je prve dni avguste smrtno ponesrečil pri delu. Pri gradnji stavbe je vozil gramoz In pri tem ga je povozil tramvajski vos na ulici. Bil Je na mestu mrtev. — Dne 29, Ju lljs sta bila poročeno Angel Kur-tin In Floro Perloguzlč.
Parniki vozijo Američane domov
Francoski veleparnfc ostal v New Yorlcu
Eksplozija uničila IslssnUk* mostove
Bruselj. Belgija, t sept. — Eksplozija dinamita je uničilo tri železniška mostove pri Vsi Benoltu In Ougrerju. Deset o-sob Je bils ubitih in 87 ranjenih Uradna veat a* glasi, da Jo strelo v teku veliko električne nevihte povzročila ekapUizlJo dinamite.
Stavka avtnih dslavcsv v Indiani
I South Bend, Ind., 2, sept. Avtna unija CIO Jo oklici.1« stavko v tovorni Bendls P»" dueta Corp., ki izdeluje ovtne in letolake prftlkline. V stevlU Je prizadetih 8000 delavcev in tovarna je morala zapreti vrata Delavci ao šli v boj io zvlšonje mezde In Izboljšonje delovnih pogojev.
New York. 2, sept. — Pornlkl vseh držov so dobili povelju, noj hitro Izkreojo . potnike In se vrnejo domov, do se Izognejo zasegi. Pornlk Washington, last družbe United States Lines, je bil zadnji ameriški psrnlk, ki Je dospel sem Iz nemške luke. Ns svojem krovu Je Imel flM potnikov In ongloško zleto v vrednosti $25,000,000.
Psrnlk Je dospel v New York (z Hsmburgs, tods dsnea Je že odplul proti Angliji, ds vzsms na svoj krov 1600 Američanov, ki se nshsjsjo tem, Med onimi, ki ao se vrnili domov na tem parnlku, ao bili mati predsednl ks Rooaevelte, njegov sin Jamea Wilbus Corr, bivši ameriški poslanik v Pragi, šest ameriških konzulov In Edward G. Robin son, filmski Igralec, s svojo tono In sinom.
Francoski veleparnlk Nor-mandie Ja oatel v newyorškem pristanišču. Njegov odhod Je bil odložen zs nedoločen čss. Ts In trije drugI psrnikl so bili zadržani v luki V svrho pre isksve. Nemški psrnlk Brs-men In snglsSka psrnlks Aquí tanla In Transylvania so odrinili Iz prlstsnlščs po preiskavi.
Okrog S00 Amerlčsribv Je odpotovslo s psrnlkom Johsn Vsr» Oldenbsrnevelt is Amster-dama proti New Yorku. Dvo
Molotov napadel Anglijo in Francijo
VOJAŠKA SLU2BA PODALJŠANA
Mookvo, 2, sept. — Po govoru , premier ja in zunanjega miniatra Molotova, v katerem je pojoanll vzroke poloma razgovorov z Veliko Britanijo In Francijo glede aklenitve vojaške svese, je vrhovni eovjet (parlament) ao-glasno potrdil prijateljski In nenapadalnl pakt s nacljako Nemčijo.
"Da boste popolnoma razumeli pakt s Nemčijo, je potrebna pojasnltev pogajanj a Veliko Britanijo In Francijo, ki ao se vršila v Moskvi," je rekel Mo-lotov predno je pozval parlament, naj ratificira pakt. "Pogajanja, ki so trajala Štiri mesece, so naletela no ovire, ki so se iskosole nepremostljive. Pogodba vsajemne vojaške pomoči med sovjetsko Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo bi bila u-činkovita le, če bi omogočila ml-litaristlčno kooperacijo. Anglijo je sohtevolo uključitev provizije glede nedirektne agresije, ker se Je hotelo Izogniti obveznostim noprom Sovjetski uniji, &ele potem, ko smo uvideli, do ss bodo pogejanja razbila, smo se odločili sa sklenitev prljo-teljskego pakte s Nemčijo."
Molotov je prlsnal, da ae Je sovjetska vlada obvesala, da bo zalagala Nemčijo a surovim materialom, pobijal pa je ob-doliltve angleških in francoaklh voditeljev, da so Je s skUnltvijo pakta postavila na etran Nemčije. Rusijo hoče mir, doal togo v Londonu in Porteu nočejo rasumeti.
•Ce se hočejo ti gospodje bojevati, naj se bojujejo brez noa,M Je nadaljeval Molotov. "Videli bomo, kakšni vojski so. Angleži in Francozi so sovražniki miru in bi radi unlčUI prijateljske odnošaje med nami in Nemčijo."
Molotov je dolje rekel, do se sovjetska Rusijo zonošo samo na svojo oboroženo silo. Svoj govor Je zaključil s Izjavo, da Je Rusija postala važen faktor v mednarodnih zodevoh.
Nekaj ur prej Je parlament soglasno sprejel zakon glede podaljšanja vojoške službe, o katerem Je vojni komlear Vo-rošllov dejal, da bo pokazal sovražnikom sovjetov, da Je Rusija pripravljena na vse, ker pride. Zo vojoške letolce. pod-častnike In obmejne stražnike Je bila služba podaljšane na tri lete. Ženske, Izurjene v zdravniški In komunikacijski službi, so tudi podvržene mobilizaciji.
Italija ostane nevtralna v konfliktu
Rim. 2. sept. — Italija bo o-stala nevtralna v konfliktu med Nemčijo In Poljsko, ae glosl u-rodno naznanilo, isdono po seji členov kabinete, koterl Je pred-sodov s I Mussolini. Nosnonllo ne omenja osi Klm Berlin In ne Hitlerjeve deklaracije v parlamentu o napadu no Poljsko.
Iliinoiške jetnišnice
natrpane
Chicago. 2. sept. — fttevllo jetnikov v lllinoiskih Jetnlšnicoh Je doaeglo rekord. V teh se no-hoja 18/444 Jetnikov. Statistiko Je pravkar objavil državni deportment zo IJudako blaginjo v Hprlngfialdu.
mmmmann
drugs holsndsks psrnlks ste do-spels iz Amsterdams v New York v petek. Obo ste bilo no-trpons s potniki, ki so pobsg-nil! Is Evrope.
PBOSVET*
PHOSVF.TA
TBI BNLlGHTmUNT
U L ASILO IM I.ASTNINA BLOVENMUK NABOÜNK rOOrOBNK JBOMOTB j rt mm «I mmd MWfijirf kr Um Umm WiIIimI ImmW SmM;
M.N m tata. M A® h H M«. II A# m Uft tau; M
I Ji ril lil Hü m m*» tat«. M n m M tate j M
Sabarrtptlu« rata* I for «m \>n*M «UKw («M* »4 Csm4b U N prr r«*r, Ckieas» m4 Ctaara 91M *m rmr •f.M pot y«M.
luw M M rrafeju Si»»l«< Staats« *MMM («rtiM. P» mU. f-r-m pmiI M l m vr^ta psAilMtalju ta v atate*.
*	I« prltaill podtalno A4v<rrttaJ»f rata* Mi »«rn-itirnt il»lri|ll of
■ttaM m>4 MMltaltarf «rttata» will mot U* rotarnW. Olk« fltMMripta. «Mk M oiirw. i»Ur». MM. ota.. «tli ko «uiim4
•	iMta odljr wWn M*oa>»ooU4 mK
PKO0VKTA
MATA* So. U»aM* Aro., HI»», or TN K KKMftATSD
DoU» W okbvoiu M »HMOT <A«SH* •». «••) Imm M MOtar« pOMOnl, d. »•■ J« HM	potoki* Mk
rotates. foM>rlU J* »Mvotaofto. M r»M Itat »o Mtofi
Hitlerjeva'beseda
Koliko je vredna Hitlerjeva beseda ali obljuba, je le znano na splošno vsakomur, kdor ne trpi na naeljski bolezni. Lahko bi bilo znano tudi dežni kar ju Chamberlalnu in Daladier-ju — prav za prav njima le najbolj, **j »ta pred enim letom imela direktno opraviti s Hitlerjem na famozni konferenci v Monakom, kjer ju je "firar" direktno potegnil za no» in ju prav nesramno nalagal, ko jima je dal "čaat-no besedo", da so Sudeti njegova zadnja teritorialna zahteva v Evropi...
Od takrat ee ie ni izteklo leto dni, toda Hitlerja ni njegova "častna beseda" prav nič ovi-rala. da ne bi bil v tem ¿aau — raztrgal in po-žrl Češke in Moravske in Litvincem vzel Klaj-pede (Memel), zadnje dni je pa okupiral Slo-vakijo in baš zdaj Izteza avoje roparske roke po Gdansku in poljski Pomorski (koridor), Poznan jski in Gornji Sleziji... Iti lani so bili Sudeti njegova "zadnja teritorialna zahteva"!
Da je Hitler pripravljen, če bo treba, dati ie stokrat "častno besedo" in jo stokrkt pogasiti, ni ni« čudnega, saj odprto pravi v svoji knjigi "Mein Kampf", ki je sveto pismo za na-clje, da je za doeego dobrega namena Vsako sredstvo dobro-—je pa čudno to, da sta Chamber-lain in Daladier zapravljala čas s nJim in ponovno poslušala njegov bluf, kakor da govori resen mol, kateremu se lahko zaupa in veruje.
Kakšen blufar je Adolf Hitler, dokazujejo sledeče njegove izjave glede Gdanska: Meseca februarja 1988 je rekel v rajhstagu: '.'Za Vvo-bodno mesto Gdansk ni več nevarnosti. Liga narodov se ne vmešava več in zdaj je v Gdansku mir. Dokler bo Poljska upoštevala pravice nemške večine v Gdansku, bo tudi Nemčija spoštovala poljske pravice tamkaj." — Mesec dni kasneje (v marcu 1988) je Hitler rekel: "Popolnoma se zavedam, da država s 85 milijoni prebivalcev (Poljska) mora imeti svobodno pot do morja." — V septembru 1988 je Hitler spet rekel na nacijskem zboru v Nurember-gu: "8 Poljsko smo sklenili prijateljsko pogodbo. Nemčija se je odločila, da bo spoštovala svoje meje s Poljsko In s te strani je mir zagotovljen."
Kako pa Hitler govori letos, baš te dni? Danes je jasno — on sam je priča — da so bile vse gornje Hitlerjeve beMde lat! —
Hitler se je zlagal tudi glede Rusije. V svoji knjigi "Meln Kampf' piše Hitler zelo zahlč-Ijlvo o sovjetski Rusiji In boljševikih, ki so mu enostavno "divjaki", s katerml Tretji rajh ne bo nikdar sklepal kakšne pogodbe. "Edina pogodba, ki jo Nemčija kdaj sklene z Rusijo, bo — napoved vojne Rusiji," je zapisal Hitler v svoji knjigi.
Tudi to svojo liesedo je poirl zadnje dni, ko je sklenil s Stalinom nenapadalnl pakt, Angliji Je pa celo zagrozil, da nennpadalnl pakt s so-vjeti še ni vse in lahko pride tudi — vojaška zveza z Rusijo.
Pred nekaj dnevi so poročali listi, da je Hitler na tajni seji rajhstaga dne 27. avgusta rekel, da Je sklenil nenapadMlni pakt s Stalinom zato, da bo "izganjal hudiča s Belcebubom . . ." Menda je s tem mislil reči, da bo imel Rusijo za seboj, da bo z njo strašil Anglijo in jo prisilil k novi kapitulaciji.
Morda Hitler res veruje, da je nasukal Stalina, katerega bo imel za orodje pri strahova-nju Evrope. Kdo je kogs nasukal, Hitler Stalina ali SUlin Hitlerja, to pokate bodočnost; danes je znano le toliko, da sta — oba na Isti višini neznačajnoeti in okrutnosti. Najbolje bi bilo, da enako naaučet« druge drugega . . .
Jasno pa je ie danea, da Hitler in Stalin vozita vsak svoj sistem v pogubo. Hitler prav gotovo zavosi svoj nacijski Tretji rajh v neizogiben polom in takisto Stalin zavosi svoj sovjetizem in svojo Tretjo internacionalo v neizogiben polom. Kajti oboje — Tretji rajh In Tretja internacionala — je zgrajeno na lati. prevari, gorostasnem blufu in masnih morl-tvah.
Neodpustno je torej, da m v Evropi ie najde drtavnik, ki poeluša In uvaiuje Hitlerjevo be-sedo, katera ni vredna niti ene milijonUnke tik-taka šepne ure Vaak drtavnik, ki ima le toliko pameti kolikor je črnega «a nohtom, bi morsl ie davno spoznati, da Hitler vleče in biufa vse kritem — In čim prej se ga Evropa odkrita, tem bolje za Evropo in vee svet.
Z ljudmi, ki nimajo karakterja. Je vsako po-fajanje nemogoče.
Glasovi, iz
H
naselbin
Iz metrojfole
Cleveland. — Pred nekaj dnevi se je vršil sestanek vlagateljev naše slavne The North American Trust (Mortgage) Banke, ld je poznana tudi kot "Selfikar-klerikalno-Ordinova banka." Sestanek je sklical odbor vlagateljev in sicer proti sedanjemu neuspešnemu vodstvu banke.
Kot znano, je bila banka reorganizirana pred petimi leti pod sedanjim vodstvom in pričela poslovati kot nova banka. Za re-organlziranje stare v novo banko so gftaeovali večinoma večji delničarji, ki so hodili tudi okoli vlagateljev in jih nagovarjali, naj vzamejo še nekaj delnic, češ da bo reorganizirana nova banka gotovo dobro uspevala. In sedaj po petih letih so izplačali komaj 4%. Kot izgleda ni nikjer videti nobenega uspfcha. Črpajo le fond stare banke za plačevanje delavcev, vodstva, najemnine in drugih stroškov. In vse to na račun vlagateljev.
Na ta sestanek je bil pismeno potvan vaak posamezni direktor j in celotno vodstvo, a prišel ni, prav nobeden. Iz tega se jasno vidi, kaj so klerikalne zvezde, koliko dajo na svoje moštvo in čast kot varuhi trdo prisiljenega denarja svojega bližnjega delavca in katoličana. Navzočih vlagateljev in društvenih zastopnikov je bilo okrog 880, ki so vsi obsojali tako vodstvo. Veliko teh vlagateljev trpi pomanjkanje pri svojem zmrznjenem denarju. So na relifu ali pri WPA. Posebno onim je še najbolj težko, ki so bili po zvijači zapeljani, da so vseli denar iz trdne in zanesljive banke in ga po neprestanem nagovarjanju izročiti vodstvu prejšnje banke, ki je kmalu potem proptdla. In to vodstvo je prav dobro vedelo, da banka že dalj Časa peša in da se bliža polom. Bil je skupaj ves klerikalni aparat. Kaj bi oni počeli, ako bi kaj takega socialisti storili!
Na tem zborovanju je bilo sklenjeno, da se vloži tožba proti sedanjemu vodstvu, hi sicer* za likvidacijo banke, da se dobi ali reši, kolikor se rešiti da. Nekateri so bili mnenja, da je mogoče U prepolno, ker se je sedanje vodatvo mogoče poslužilo kakšnih legalnih zvijač. Oni. razpolagajo s vlagateijskim denarjem, ne s svojim. Drugi zainteresiranem ako hočejo iti na aodnijo, morajo pobirati podpise okoli vlagateljev in najeti advokata. In ta te stroške morajo zbrati denar med seboj, to je ga prispevati is svojih žepov.
Torej tako se godi v naši metropoli. Tudi pri fari sv. Vida je slična afera. Tam dolgujejo domači slovenski podporni organizaciji nad $150,000 in veliko zaostalih obresti. Tudi pri tej fari nočejo prkv nič slišati, da bi kaj odplačevali, in to vsaj na veliko vsoto zaostalih obresti. Odbor omenjene organizacije i-ma sicer cerkev v svojih rokah, da jo proda. In tojto več mesecev. Ne vem kaj mislijo, da se to vleče ie toliko časa. Prevzvišeni Ikof, ki Je podpisal pogodbo, noče o Um nič slišati. Taki so vsi
skupaj. Vrana vrani ne izkljuje oči.
No pa vseeno sije po metro[>oli solnce, čeprav se za naše eopake pasejo klerikalci. Ko to pišem, se pripravljamo na odhod v La Balle za praznovanje dneva SN-PJ. Upam, da se bomo prihodnje leto videli pa v Clevelandu na e-nakem praznovanju.
Tudi v Clevelandu in okolici se pripravljamo na proslavo 86-lct-nice SNPJ. Vrši se v nedeljo, 15. oktobra, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. v obeh dvoranah. Upam, da se ta proslava završi uspešno in svečano. Pripravljalni odbor je že na delu. Veseli me, kakor tudi vsakega dobrega člana SNPJ. da se vrše te proslave 96-letnega jubileja nuše poštene in načelne jednote vse povsod po Ameriki. Anton Jankovtch, 147, zastopnik Prosvete.
O kanaliku in mački
Milwaukee. — Sosed Gustin je bil dober in priden goepodar. Hodil je vsak dan na delo in prinesel domov vsaka dva tedna precej dobro plačo. Imel je tudi pridno ženico, ki je imela poleg šestertti otrok in hišnega dela tudi osem delavcev na hrani in stanovanju. Tako sta Guštinova z delom dostojno preživljala svoje otroke.
Guštln je imel veliko veselje do ptičev. Gojil jih je precejšnje število v kletkah. Najbolj pa je ljubil kanalčke radi lepega petja. Nekega poletnega dne je kupil še enega lepega, ko solnce rumenega ptička, za katerega je plačal pet dolarjev, za kletko pa dva. Oseba, od katere ga je kupil, je rekla, da je kanalček in dober pevec, kar pa ni bilo res. Imeli so ga že en teden, toda se še ni oglasil in Guštin je bil v veliki zadregi. Rekel je, da je bil prevaran.	2
Kmalu potem je izvedel, da se v pet milj oddaljenem mestu nahaja izurjen ptičjerejec, h kateremu se je podal po nasvet, kaj naj stori s ptičem, da ga pripravi k petju. Dobil je nasvet, naj ptička premesti iz hiše ven na zrak in da bo potem pričel peti. Ko je Guštin prišel domov, je zunaj na verandi precej visoko zabil žebelj, na katerega je obesil kletko s ptičem. 2eni je naročil, naj vsako jutro potem, ko op odide na delo, obesi lepega ka-rialčka s kletko na verandi, kar je tudi storila.
Ko je Guštin nekega večera kmalu potem prišel z dela, je pogledal na ptička, ki je veselo skakljal v kletki, ne daleč proč pa je sedela na klopi mačka In ga poželjivo opazovala. Guštin je mislil, da se ptičku ne more nič žalega storiti, ker je kletka visoko obešena. Odšel je v hišo. Ko so prišli z dela še boardarji, so se vsedH k večerji. Kmalu žena opazi, da ima mačka ptiča v zobeh in zakriči, kaj se je zgodilo. Gustinčič se potem spravi nad mačko, ki pa mu je ušla, toda se je kmalu vrnila.
Rezultat vsega tega je bil, da so po večerji vsi skupaj imeli veliko zborovanje ali sodni proces,
na katerem so zaključili, da ne maimjo morilke pri hiši in da mora plačati za zločin s svojim življenjem. Obsojena je bila na j smrt z obešen jem, za rablja pa je bil izbran Jakob Kump. Kot > prostor eksekucije sta Guštin in j Kump izbrala drvarnico, kjer je visela kake štiri čevlje dolga vrv. In na to vrv sta obesila ptičjo morilko. Toda Kump je tako močno potegnil za visečo mačko, da se je vrv utrgala, kar je re-šllo mačko, da Je urno skočila in zbežala od hiše. Prišla je nazaj še po svoje mladiče, toda potem je pri Guštinovih niso nikdar več videli.
Joueph Ule.
Iz lojtlic
Lava Hot Springa, ldaho. — Kakor sem zadnjič poročal, ako se ženica toliko pozdravi, da bo mogla stati na nogah« se bova podala na počitnice. Na priporočilo zdravnika eva se 26. avgusta podala z doma in po treh urah vožnje sva že prifurala semkaj, kjer misliva ostati teden dni.
Kar se njenega zdravja tiče radi poškodovanega hrbta, se polagoma vrača na bolje. Danes, 28. avgusta, je že brez palice šla v toplice. Od najinega stanovanja do tja je pet minut hoda. Stanujeva pri rojakinji Hlebec. Njo pozna mnogo naših rojakov na zapadu, ki zahajajo v te toplice skoro vsako leto. Upam, da bo ta topla voda ženici zopet ozdravila hrbet, kajti zdravje Je največje bogastvo sveta.
Kar se mesteca - Lava Hot Springs tiče, sedaj postaja že bolj mrtvo, ker ljudje več ne prihajajo sem v tako velikem številu kakor so v juniju in juliju. Mrs. Hlebec je nama povedala, da je bilo letos mnogo ljudi tam.
Kakor mi je upravitelj teh toplic povedal, je ta voda neprecenljive vrednosti za nekatere bolezni. Je devet različnih studencev, kakor malo kje drugje. Zadnjo soboto, 28. avgusta, ao iz teh vročih studencev poslali sod vode v Minneapolis, Mirni., da jo tam preizkusi neki zdravnik. Ako se bo ta preizkušnja obnesla, bodo potem po železnici pošiljali vodo v Minnesoto. S tem eksperimentom želimo zdravniški vedi mnogo uspehov.
Priporočam te toplice vsem rojakom, katere muči revmatizem ali imajo kakšne telesne poškodbe. Teh bolnikov pride veliko semkaj in vsakemu pomagajo. Zraven pa je nekaj počitnic. Toplice so državna last in stane kopel le deset centov. Ne škoduje nikomur, koristi lahko pa veliko. V tej okolici imajo pa tudi nekaj mazačev, ki zdravijo bolezni z masiranjem, nekateri pa tudi z "Izganjanjem" ali pa z blagoslovljeno vodo, ker pač hočejo živeti na račun nezavedne mase. Rojaki, ne nasedajte jim in ne verujte v vraže in na ma-zaško zdravljenje. Vam bodo samo denar pobrali, nikdar pa vas ozdravili.
Anton Tratnik, 267.
se briga za žrtve, razen nekaterih socialističnih urednikov. Mednarodni kapital je v podobi "¡demokratičnih" državnikov pustil Hitlerju proste roke samo zato, ker je mislil, da bo Hitlerjev rešim zdrobil Stalinov komunizem. In s tem, da bodo Rusijo lepo razkosali, se bodo naplačali. To Je bila želja mednarodnega "demokratičnega" kapitalizma.
In Hitler je marširaJ. Najprej v Saar ali Porurje, potem v Avstrije, naposled pa je dobil kakor na krožniku Še vso Cehoslo-vakijo. Najbrž so "demokratične" države računale s tem, ako Rusije že ne. bodo zdrobile, jo bodo vsaj zapletle v vojno in jo s tem oslabile. Račun se je ponesrečil.
Zdaj, ko to pišem, smo na pragu vojne, ne s Stalinom, marveč s tistim Hitlerjem, na katerega so še pred kratkim časom računali, da jkn bo pomagal uničiti Stalina in zavzeti ruske pri-rodne zaklade. Vse te želje so šle po vodi in še prosijo Stalina pomoči.
(Kdo se briga za žrtve, dopri-netšene za gradnjo Stalinovega režima! Fakt je, da on sedi trdno in je močan. Tudi nihče ne ve o podrobnosti, kaj vse se je in se lahko še intrigira za uničenje Stalina. Nihče ne more trditi, da niso bile tudi nedolžne žrtve zraven. Noben delavec ne more trditi, da je komunizem najboljši sistem. In noben razumen človek ne more pričakovati od socializma čudežev, ker socializem je sploh nemogoč, dokler ne bodo mednarodni kapital, vsa prirodna bogastva in druge industrijske naprave socialiairane po vsem svetu, ves svet pa ena sama država.
George Gornik, 493.
Razprava o Rum j i Bellingham, Waah. — Zanima me razprava v Prosvetl med Gardnom in Korsičem glede Stalinovega režima. Komu naj verjamemo? Mislim, da imata oba prav vsaj v nekaterih odstavkih.
Dejstvo je, da je sovjetska Rusija postala taka sila, da jo druge države rešpektirajo. Kdo

O federacij s ki izletniiki farmi
Milford, N. J. — Od časa do časa se kaj malega oglasim, ker človek ne more drugače, dokler žlvk Zakaj pa ne bi kot star ClevelandČan napisal nekaj vrstic v vzpodbudo, da se pomaga dobri stvari?
V	zadnjem dopisu sem omenil, kaj vse bi lahko imeli cleveland-ski Slovenci, ako bi bili za to in složnf. Sicer, kot čitam v Prosvetl, je članstvo elevelandske fede racije SNPJ kupilo izletniško farmo. PSrma, kot poročajo, ni ravno obsežna, da bi odgovarjala tudi za bolj široko udejstvova-nje, kar je podpisani večkrat priporočal. Vendar je bolje to, kar se je kupilo, kot pa najemati prostore za izlete ali piknike od privatnikov. Pravijo, da iz malega zraste veliko. Ako se bodo zavedali, kolikega pomena lahko postanejo farme za clevelandsko in okoliško članstvo, bodo lahko kupili večje prostore tudi za druge namene, ne samo za piknike aH izlete.
V	slogi je moč in napredek. Ako bo znalo članstvo to ceniti, bo po možnosti podpiralo tudi to zadružno podjetje na ta ali drug način. Recimo, naj bi vsak član in članica letno prispevala 25c. Ta skupna vsota naj bi se porabila za izboljšanje prostorov, da bi odgovarjali raznim potrebam. Za izboljlknje farme je enostavno potreben denar. Vem, da so pri federaciji pridni delavci, ki bodo več dela izvršili za "božji Ion", a so tudi druge stvari potrebne na farmi, za katere je treba odšteti dolarje. Da bi bila izboljšanja odvisna le od dohodkov od piknikov, ni priporočljivo, ker na piknik ne pride niti polovica članov. .
Torej, ako se hoče upoštevati bratstvo in demokracija, kot člani ene organizacije, je skupna dollnost podpreti z malenkostno vsot? to zadružno podjetje, katero naj bo v ponos Članstvu elevelandske federacije SNPJ. Kaj podobnega ali v večjem obsegu bi se moralo že davno izvršiti. Kar je zamujenega, se ne da popraviti. Ako pogledamo Času In resnici v obraz, vidimo, koliko članstva že krije Črna prst, ki niso dočakali, da bi imeli izletniške prostore. In da se farma ni prej nabavila, smo tega sami krivi, na prvem mestu pa ljudje, ki zavzemajo vodilna mesta. Toda, ker se to ni storilo, priporočam, naj se starejše članstvo pa zdaj oklene tega podjetja s toll-
TOREK. 5. m
Orkani v stratosferi
Pred kratkim so ugotovili h trirni balon danske ÄÜL*
km dolgo progo od Dansi 'd ffij v fantastično kratkem času dU «jj
Vsakdanji človek ve le^^* ozračju nad tisto višino, kjei PS na stena tako rekoč mejZTSR* jem In svobodno ^rnin^H ko s, mislimo, kaj se dogaja v S m, torej nad višino, kjer * I oblačne tvorbe. Znanos e t^ll nad oblaki sicer že precej proul^ «e t,če višine med 8*0 in	3
najvišja gorovja sveta, vzleti h h^oJ baloni in z letali, končno uporaba Z balonov so nam že marsikaj ¡.nuZ , kakšne so razmere v spodnji stratoZ; skrivnosti in nerešenih ugank je tudi tj vedno več nego preveč in marnikaj, Ur "ve", še ni dobro dokazano.	J
«Zračna plovba si že dolgo priudev, pomaknila svoje proge iz tropoaferr* iz ozračne plasti do 8000 m, kjer se vremenski preobrati in vremenske m svobodni prostor nižje stratosfere ki kraljestvo "večno črnega neba" v vift. 10,000 in 20,000 m. Upajo, da bo v Uh mogoče doseči neprimerno večje brzi so nam danes mogoče. V nekoliko ur tala lahko premagala razdalje med Tako naziranje je okrepil polet omeifl registrirnega balpna danske vremenoslo staje, ki je premagal 860 km dolgo pot senetljivo kratkem času. Iz te brzine razvidno, da je balon gnal skozi st severozapaden orkan z brzino okroglo I na uro. Ce pomislimo, da merijo običaj večjo brzino vetrov, brzino 12. stopnje km na uro, si lahko predstavimo, kakšni ji vladajo šele v stratosfernem pasu.
Znano je dejstvo, da morejo prometr la svoje polete opraviti znatno hitreje, it ugodne vetrove, ki jih potiskajo od zada no vetra je treba prišteti k brzini, ki jo motorji sami. Velikanske brzine stri nih orkanov pa so same taksne, kakrin Čajna prometna letala sama ne dose&j pomislimo poleg tega, da je stratosferno je dosti bolj redko nego ozračje tropoaf da ima to za posledico spet dosti manj ni upor, si lahko predstavimo, kakinel bodo lahko razvijala stratosferna vozila.
Seveda pa stvar ni tako preprosta, nam bilo treba samo dosedanji trop« zračni promet preložiti v stratosfero, nost mora prej opraviti še veliko dela. vsem moramo biti točneje poučeni o zračnih tokov v stratosferi in o njihovi membah. Predstavljajmo si samo, da kan z brzino nekoliko sto kilometrov pihal baš v! nasprotno smer, nego bi jo ubrati letalo! Znanost mora poleg tega čiti tudi življenjske možnosti za človeka tosferi. Končno pa je treba tudi v koi ciji sedanjih letal marsikaj spremeniti stratosferne razmere postavljajo na popolnoma drugačne zahteve nego ozračje posferi, da o zahtevah, ki jih postavlj tastična brzina niti ne govorimo. Navzlic teoretskim predstavnikom je torej ie do do rednega stratosfernega prometa.
MMsnM farmarji raaHva)e ■
M ¿m
ko večjoeaergijo. z dobro bese. ^unUtom
t rust u.
do in t dejanji. Mladina n*j bi tem« delu In zgledu sledila, ker to bo tudi nji v korist ia enostavno tudi njena last.
Aairej krtmandc. 12$.
V Jugoslaviji je 32JM Ukrajincev |
Po štetju iz I. 1931. je bilo v Jugo*lavi 608 grkokatolikov. Ce odštejemo od te vate grškokatoliške vere, ostane za Rusi« nosno Ukrajince 32,000 vernikov. Ti kvenem pogledu pod upravo ftkofs dr. Dl ja Njaradija v Križevcih, 13,000 Rwis0 v Bački, 8000 v Sremu, 7000 v Bosni, Slavoniji. Največje njihovo kulturno 1 je Ruski Krstur. Njih organizacija K no nacionalna zveza jugoslovanskih Bi izdaja list "Ruska Zarja", ki propagir« slavje. VOstali Rusini se zbirajo okn« "Prosvete", ki izdaja tednik "Ruski n« Razen tega imajo še tri mesečnike, ki p« katoliškem, ukrajinskem duhu.
Bernard Shau) o vzgoji
Možgani neumneža predelujejo fik^ neumnost, znanost v praznoverja umrtf*
pedantnost. —	„ ,
Kdor nekaj zna, stori. Kdor nič ne rn«, Delovanje je edina pot do znanja. -Nihče ne more biti gol specialist, ne bil v ožjem pomenu idiot. —	m
Vsak norec verjsme, kar so mu pni»*« njegovi učitelji.
Pred dT^ietiroi leti
(Iz Prosvete, 6. septembra M» Hamate «S*. Deputscijs M-iz šestih članov, je bila nim odsekom za zunanje m*** nu glede vprašanja Primors» ■■
Drlnrakr resiu Aawnsks ^^, stranka se je na svojem *t*»ru ^
cepila. Levo krik» je odstopilo m i»
munistom	f, ^
I:
.Mi mirovno pogubo t AvrtrtJ«
Sovjetsko Ruti/"- .jf^r o novih rm.(.h v )»«<
5 SEPTEMBRA
PROSVETÂ
ovice
starega kraja
5IUJ«
nadloga [poLenj^ko
Iv inozemstvo, samo listina kakeJ | ga drugega, ki je tam že bil.H Nedavno smo poročali, kako si I to grdo izkoriščanje revnih de-| TIv/usta.—Za poi«tjf |ovnih moči razkrili v Mariboru ni naš« kraje, da in v Zagrebu, zdaj pa imajo tudil l1' iliajo.- Nadle- Jesenice podobno zadevo. Na ko-rJJ ciganskih tolp, ki Modvoru so oblastni organi usta-, Mrviškeg» Družine viH 17 delavcev iz dravske in ¿Hle na manjše edini>vske banovine, ki so bili name. T LriUpoMoravški njen» v Nemčijo in so imeli iz-Trokovnjačila v katnice na tuja imena. Vsi ti ITzalogom in Kresni. [Judje so žrtve brezvestnih agen-Pi!?. Tie zatekla v nai tov in kar je prav značilno, med ¿T udi po Temeniški doli-M™ je 12 nepismenih-vsi pa ^tiS Dolenjski se klatijo hWvedujejo, da so ie dolgo ča-i	sa brez posla in da so z veseljem
■f*	. ni ^ lin v najboljših nadah sledili
« - j>m »i-
iljt V senci, če pa morajo
Itfie nt pot, .
kltfle ženske z otroki, med-1 & ^ ge dokumente Ko ge »možaki hodijo po stran-«
Ije časa zaposlitev v tujini. Iz-, v senci, ce pa '""'"J" Ugodili so si denar ter plačali z na pot, potujejo na vo- |..m ponapejene in na tujg ¡me_
mu*™ t- - - i ¿e na Jesenicah izkazalo, da so .h, najrajši fJ^™Hžrtve sleparjev, so bili vsi izpu-
> varnejši pred zasleflovai-	^ ^ ^^ . ^ ^
dolini in na glavnih	^^ pri ralkrinka.
. nju sleparske organizacije, ki je, iikem vrhu so cigani |kakor vge ^aže, razpredena po
razvija. Videti je, da so Dolenjske Toplice dobile spet svoj stari .sloves, saj so že dalje časa vse *<>fae polno zasedene, tako da se morajo fostje, ki niso napovedani, vračati, ker ne dobe stanovanja. Največ jih je seveda v kopališču samem, ki nudi gostom največ ugodnosti. Polno zasedene so tudi sobe v vseh restavracijah in privatnih hišah, ki nudijo udobna stanovanja. Iz tega sledi, da bo kopališka uprava prisiljena misliti na razširjanje in povečanje stanovanj in na udokmeti, kakor jih nudija druga kopališča, ki pa se niti lté morejo hvaliti s tistim zdravilnim učinkom vode, kakor se lahko naia voda.	.... i.;<
Dolenjske Toplice kot edino dolenjsko zdravilišče zaslužijo tudi od strani banovine več po* zoraostl, kakor so jo uživale doslej. Pa tudi lokalna oblastva morajo spoznati, da je Čedalje večji dotok kopaliških goatov za okraj pravi blagoslov, saj prinesejo gostje s seboj mnogo denarja, ki ga puste v kopališču. Tako bo potrebno resno misliti za olepéanje zdravilišča samega in na odstranitev vsega, kar ovira lepoto zunanjega lica zdravilišča.
i
j v ved hiš. Kmetje so vio-»»dedovali in so ugotovili, i odšel zvečer prenočevat
i ¡med črnuharjev na nek! ■ Sredi noči >o kmetje
vsej državi.
IV gozda se je obesil
Novo mesto, 18. avgusta.—V
, —------------- J gozdu Ragovem logu na severo-
nanj in ga hoteli zveza- vhodni strani Novega mesta ob ji ga oddali v sodne zapo- desnem bregu Krke si je danes Črni kolovodja pa je bil ta- popoldne končal življenje neki fen in drzen, da se je iz- 0koli 40 let stari moški, ki so gtf J ji objema šestih kmečkih najjj obešenega na drevesu. O r in pobegnil v gozd. Kmet- najdbi so bili obveščeni orožniki, p natančno opisali in je kj M truplo sneli z drevesa. Pri tno, da ga bodo orožniki pregledu obleke so dobili v žepu i le iitaknili.	vojaško knjižico in sliko na ime
di noči je prišla neka cigan- Malešiča Franca, zasebnika iz jupina tudi v Litijo. Z vo- Gradaca pri Metliki, poleg tega i so se ustavili v skrivališču pa tudi vložno knjižico Poštne Iflančevo lipo. Dolgoprstni- hranilnice. Pred dnevi je ne-nmorali biti zelo spretni, saj srečnik dvignil zadnje prihranke i v kratkem času izvršili kar na poŠti v Vojniku. Njegovo i vloma. Posetili so dve hiši thiplo so položili v krsto in pre-tini mostu. Pri prvi hiši so peljali v mrtvašnico na šmihel-I uradi poletne soparice od- skem pokopališču. ,okno. Nočni posetniki so ««	Pe6ovnik prijet
ili v hišo in so odnesli med	* #
I tudi srebrno uro.	Maribor, 13. avgusta.-Danes
. J popoldne Je v tako zvani Betnav-ugi poset je veljal soBedm gki <j4Ungii ¿est moških napadlo Tam imajo na oknih nekeia moškega in njegovo že-kriie. Domača služkinja no £ene nig0 hoteli pustiti proč , ko je sredi noči zašven- ln g0 moUk do krvavega pretepli, to okno. Prišla je na okno Kljnb tmu je imel še toliko mo->Bobe. Menila je, da je noč- U, ^ w jim je izmUznil, sedel taik, ki ga je videla v svitu na kolo in ^ odpeljal na tezen-noei, le po nesreči zadel obLko oroiniško postajo in povedal »okno in ga razbil. Goto-Lrožnfcom, da sta v gozdu med J« imel nočni gost za pomaga- drutbo moških tudi zloglasna Mega otroka, ki se je splazil ratbojnika 29-letni Joie Pečov-rubito okno kar med ie- nJk in kletni FVance Zaje.
t.i manj,o množino Ji
A xlll de Putnika. Obkolili so gramozen ho se bržkone ustraš i K in Pečovnika aretirali. Pe-n eRa «tikanja po Litiji. ^ je 5il nedavno izvršil ro-
■Sn^t ! ,J€ ^ ST1 Urški napad pri Sv. Primožu na ynm. ki je Sel sredi noči do- {£ho u * Pečolarjevo gostilno, ".opazil ciganske popotnike gjj je nekaj tudl v družbi l^ ko Hose pnpravljali|zl ^ mori|ca Grebenška. tf Dolgoprs na tolpa je pri ^^vanju sicer svoja de-^ko Bo^enšperka na Do- janja uji in MtrJuje, da z Gre-
mtW lJnH,m', HftK/w,"Vm-Jbenškom zadnje čase ni imel
nobenih stikov. Orožniki nadaljujejo preiskavo.
Dolenjske Toplice ho prenapolnjene s gosti
Dolenjske Toplice, 13. avgusta frtoOs. Z dobro voljo bi sel—Kopališka sezona v Dolenjskih "»kemu pot i kanj u lahko en-|Toplicah se prav razveseljivo
» vwlej napravil konec.
««koriWinje revščine
¿•"enife. 10. avgusta._V zad-
l<i«evih je bilo že več poročil ln hrvatskih krajev, kjer |J*tni ajfentje izkoriščajo >J uoluiku hrepeneče M-1'redatavljajo se za za-J,,k«' raznih družb, ki nudijo ■JJ® ijudem zaslužek v rasnih fcT^^vah, v prvi vrsti pa v ¡««Ji. Sleparski agentje prt-. brezposelnim delav. ^ i,iri l»hko preskrbe vsa za potovanje v tuji-'»•Jkrsj^m ijUM1# in za 'tn,Hke. Najnovejši sle-CJ? ^ ta, da jim ponujajo rV1"' ""¡h naših delavcev, ^^all v Ne^UI in so se U^ ^»Jhni atroški" pe v ^ " primerih narastejo od Z*' '*> din in jt bilo v zad-r* U mnogo takih žrtev, ' ^ denar Strgale od ust, ter ga izdale ta
^kumenteiMd tujimi Ime-. ------------^ k
Jurski areni je a« svojim Ge^ral	(kT",u .
- Pr'Po\,edovali, da zado- Dnuu načelnik angleška vojaške	<*
* u ***** ikneka, ki hoče» vejaško zreso. a «leU 4e^fU
V zadnjih dneh je dobilo kopališče elektriko, kar je velika pridobitev za razvoj zdravilišča. Zdaj ni ovire, da bi bile topliške ceste in ulice v večernih urah razsvetljene. Za to bi pač morala skrbeti občina. , Res je, da se ne da vse naenkrat narediti, a na kopališke goste je potrebno gledati, da se jim nudijo vse možne udobnosti. Tudi ni nič kaj priporočljivo, da se že več dni podi *krdelo psov po topliškem trgu in vznemirja goste. Ali ne bi bilo možno ukazati, da se psi zapro?
Okolica Dolenjskih Toplic Ima zelo razvito lesno trgovino. Skozi Toplice vozi dnevno mnogo voz, težko natovorjenih z lesom, po cesti na postajo v Straži. Ves ta promet se vrši po cesti ob kopališkem trgu, kar dviga mnogo prahu, ki nadleguje kopališke goste. S tem se dela tudi ropot, ki zlasti gostu, ki je bolan in si želi le miru, ne more biti všeč. V interesu edinega dolenjskega zdravilišča bi bilo, da bi se cesta za veliki promet preložila na dru gi kraj in bi sedanja cesta ostala ie za tujski promet, ki pa bi morala biti temeljito popravljena. Je sicer to težavno izvedljivo, vendar je to nujna potreba, če hočemo zdravilišče dvigniti. Za druge kraje se mnogo stori, naj se enkrat stori nekaj tudi za dolenjske kraje.
Slike iz neznanega rdečega Pariza'
Za tiste ljudi, ki so navajeni doživljati sončne ptt-ani življenja, je Pariz najlepše mesto sveta. Za tiste pa, ki gledajo s socialnim očesom po svetu, pa ni samo najlepši, ampak obenem tudi zelo grdo velemesto. Ce le nekaj; dni prebivaš v predmestjih ter hodil po temnih etranskih ulicah, se prav kmalu pre|>ričaš, kako je "rdeč Pari«" »a vseh koncih in krajih potret>en temeljitega popravila. Okraji, veliki kot kako velemesto, bodo morali dobiti popolnoma drugačno lice, da bodo res dostojna prebivališča delavcev. Delavska podjetnost in zavest dejanskega socializma je pa že na mnogih mestih orisala pionirSlte sadove novih zgradb. Kdor pride v Pariz in hoče videti, kako raste socialistično mesto, se mora napotiti v predmestje Cha-tenay-Malabry. Tu je nastalo sredi krasnih vrtov in parkov, nedaleč od travnikov in gozdov, celo socialistično tnesto. Je to mogočna delavska naselbina, čisto drugačna, kot si jo po navadi predstavljamo. Ni teh majhnih lišic in vil, ki so želja malenkostnega malomeščana, ki hrepeni po lastnem zeljniku ln fižoli, ampak mogočno občestvo stotih in stotih zgradb, ki so z bogato fantazijo urejene v pestro povezanost. Neki francoski socialistični senator je tu uresničil tos praktične mestne gradnje Krasen je pogled na orjaške, vi soke stanovanjske zgradbe z lepimi balkoni, na katerih se bo-lotijo cvetlice. 8 teh balkonov ee lahko bogato rasgledaš po vsej metropoli. Sredi te delavske naselbine je velikansko kopališče, urejeno na najmodernejši način. Naselbina je polna igrišč, zelenic in arhitektonsko urejenih gredic. Delavstvo ima v koloniji lastna podjetja in trgovine, v katerih kupuje po najnižjih cenah. Res, to novo mesto je prava oaza razredno zavednega de avstva.
Delavci, upoalenl v tovarnah Packard Motor Car Co. v Detroltu. glasujejo o representaeijl pri kolektivnih pogajanjih. Pri volitvah je amagala avtna unija CIO a veliko večino.
F Upajmo, da bodo Vma-
v rokah pravice. Seveda pa ««n le cigan. Ko odsedi ka
h "pet kradel. Prav iv ailiM> zanimivo je, da se pri 1 n» printojnih mestih nihče za rešitev ciganskega
Dolga štavha v Milwaukee ju končana
Milwaukee, Wis. — Tri mesece trsjajoča stavka pri Allen-Bradley Co. je bila končana, ko je kompanija pristala na nekatere zahteve krajevne unije United Electrical Radio k Machine Workers (CIO). Na podlagi dogovora Je kompanija obljubila, da bo uposlila ye stavkar-je, ko poveča obrat. Oni, ki ne bodo dobili dela, bodo prejemal podporo iz brezposelnostnega sklada.
Naročite Mladinski list, naj-boljši mesečnik za slovensko
•nla/t inrkf
do popolnosti; ta zbor poje ln prehaja iz govorenja v petje, is ptja v govorenje. Obtožuje, kriči, vzdihuje. "Irum" je balada o španski vojni: morllni ogenj, boj, smrtni krik, napad, zmaga, poraz. Vse to je prikazano s tako silovitimi gestami in mimiko, da je nepopisen užitek gledati te delavce-idsaliste pri generalni vaji v kletnih prostorih Montmartrea. So pač borci za socialistično umetnost.
Montmartre, bivša umetniška četrt v Parizu, je,že od nekdaj priljubljena točka za tujce, obe nem pa tudi središče za moderno zabavo. Ta četrt je vsako noč polna tistih ljudi, ki se na noben način nočejo dolgočasiti, ampak iščejo povsod le zabave. Tisti, k ee j km hoče zabava, najdejo Montmartreu vss, kar jim duša ln srce poieli: tu so najfinejše, najdražje, pa tudi najnidkotnej-še zabave bogatašev. In glej: v Umnih, breseončnih kletnih prostorih neke mogočne palače na Montmartreu Je proetor sa vaje zasebnega proletarskega gledališča "Compagnie Proecenlum." Tu se vsak večer zbirajo k igralnih vajam tovarniški delavci In bivši igralec Jesn Darcy Je njihov režiser in učitelj. Pred kratkim Je "Compagnie Proece-nhim" imela zadnjo generalno vajo, predenj odideje Igralci na daljšo počitniško turnejo. Tovarniški delavci-igraki izrabijo svoj dopust na ta način, da prirejajo Igre po vsej Franciji. Po večini bodo prirejali ton-panto-mlmično igro "Irum," h katere generalni vaji so iiovablll mnogo pariških delavskih zastopnikov. Tu nastopa mogočen govorilni zbor, ki Je svojo ritmiko razvil
Iz nemške in avstrijske eml gracije Je izšla zamisel, zbrati socialiste različnih smeri v skupno enoto. Sad tega prizadevanja Je "Delovni odbor nemških socialistov in avstrijskih revolu cionarnih socialistov." Ta "Delovni odbor" se je že večkrat predstavil pariški javnosti in tik pred 14. julijem je proslavljal 150-letnico francoske revolucije. Nastopil je mogočen zbor nem tkih in avstrijskim emigrantov. Transparenti z napisi: "Izobrazba je za kruhom naj poglavitne j ša človeška potreba," 'Človeštvo je najvišji suveren na zemlji." S pomočjo kina, govorjene bese-de, petja klasičnih revotucijskih pesmi ter ritmičnega plesa Je postala zgodovina dogodkov pred 160 leti šiva. Kontno Je neki pariški operni pevec zapel nekaj pesmi iz leta 1789. Ob zaključ-ku se je pa vzdignila vsa masa ter v nemščini zapela "interna-cionalo."
Bridges je komunist, pravi priča
Ameriftlri komunisti prejemajo denar is Moilcve
Ban Francisco, Cal., 2. sept.— "Harry Bridges, predsednik u-nije prlstaniščnih delavcev, je komunist," je dejal Mlles W. Humphrey, kl je nastopil kot
vladna priča pri zaslišanju glede deportacije Bridgesa. Hum-
vojaške mM je. In.
Misiji sta prišli v Ku»ljo,
Hitler-Staiinov pakt vitka pomota
New York. —• Sklenitev ne napadalnega pakta med nacijsko Nemčijo In komunistično Rusi Jo Je bila velika pomota tako s Hitlerjeve kakor s Stalinove strani po mnenju Hermsnns Rauschninga, bivšega Hitlerjevega zaupnika ln predsednika gdanskega senata. Rauschning je pobegnil v Francijo po s|>oru s Hitlerjem In pretrgal vse stike z nacijsko stranko. Bvoje mnenje Je izrazil v poročilu uprsvl publikacije The Hour, ki Izhaja v New Yorku. On pravi, da sta Hitler, kl je več let vodil borbo proti boljševizmu, In »talin, ru «ki diktator, pokazala svojo prs-vo barvo s sklenitvijo pskta. Dokazala sta vsemu svetu, da med nacijl In komunisti ni nobene bistvene razlike. Rauschning dalje pravi, da bodo demokra tIČne države zmagale v borbi proti Hitlerju ln Stalinu, če Jih bo Amerike moralno podpirala. On tudi trdi, de Je napovedsl sporazum med Hitlerjem In Hta-llnom v svoji nedavno izdani knjigi. Rsuschnlng Je bil časU 1 nik v nemški srmadl In se pridružil stranki I, m\. Ko j« Hitler prišel na krmilo Nemčije, Je bil Izvoljen za predsednika gdanskega senata. _■ t ^
HU)VBN«KA NARODNA POD-
POKNAJKDNOTA tsiaja svoje ^Mlkadje In M peeebne llet Proaveta m koristi. Ur potrebno agitacij» evojlk drnitev In članstva in ta prop* mš0 Mej. Nikakor pe
ergaalMdJ. Ti
Ina običajno evejt< Torej adtaUvtfcil dopkrt IIa dnafUi podpornih ij la njih érwÊUr naj pe«Jje je M«
phrey Je dejal, da je bil več let organizator komunistične stranke in da se je udeležil več komunističnih shodov, na katerih je bil navzoč tudi Bridges. Komunistična stranka in Kongres Industrijskih organisacIJ delata skupno. Komunisti v 8an Fran-elscu Imajo svoje seje ln sestanke v glavnem stanju unij CIO.
Humphreyjeva lipovec! Je v konfliktu z Bridgesovo Iijavo, da on ni bil nikdar član komunistične stranke. DeportacIJsko postopanje proti Bridgesu, kl e bil rojen v Avstraliji in ni a-meriški državljan, Je bilo odrejeno na obtošbo, da Je Član stranke, ki propagira nasilno strmoglavljenje ameriške vlade.
Humphrey Je dejal, da io Bridges In njegovi odvetniki komunisti. On Je stopil v komunistično stranko 1. 1024 In dve leti pozneje ga je stranka |k>slsla v Rusijo, kjer je bival osem mesecev. Is stranke je Izstopil I. 10.17, ko Je spoznal, da so njene aktivnosti v škodo delavcem.. On Je služIl v stranki kot organizator in vzgojni direktor in nekaj let je bil član uksekutivnega odbora komunistične organizacije v Callfor-nlji,
"Ameriška komunistična stranka Jo pod absolutno kon trolo komunistične Internacionalen Je rekel Humphrey. Kot dokaz Je navedel dejstvo, da Je U 1, 1028 odstavila vse člane eksekutlvnega odbora ameriške komunistične stranke. Dalje Je rekel, "da mu Je «am Darcy, bivši vodja komunistov v Cali fornlji, povedal, da ameriška komunistična stranka prejema denar Iz Moskve, zato se mora pokoriti Stalinovim ukazom."
Prelep med locioliifi in komunisti
Chleago, 2. sept. — Samuel Robbins Je dobil Češke poškodbe, katerim bo "•""'da podlegel, v bitki med komunisti in socialisti na oglu Kedzle ave. in Kooseveit rd. Po izjavi policijskega kapetana Loulaa Klataca se je bitka pričela, ko so komunisti skušali preprečiti socialistom razpečevanja lista, kl Je vseboval članek s žgočo kritiko Stalin-Hitlerjevega pakta. Policija Je po bitki aretirala Carla Reynoldsa, organizatorja komunistične stranke, In 8eymourja Kahana, člana Socialistične mladinske lige.
Kiavniške unijo zapretife $ stavko
Chicago, 2. sept. — Unija klavnlšklh delavcev (CIO) je ponovno zapretila s oklicem stavke v klavnicah Armour k Co, v Chicagu in drugih meatih, ku so se pogajanja glede skionl-tve pogodbe razbila. Rkeeku-tivni odbor unije Je obvestil federalni delavski department in župnne štirinajstih mest, kjer Ima družba klavnice, o preteči stavki, zaeno |m je pozval de-a veko tajnico, naj izsili konferenco med predstavniki unije in uradniki Armour k Co.
Jeklarska unija preklicala stavko
Krie, Pa. — Cet P«tsto dslav-cev se Je vrnilo na delo, ko Je Jeklsrska unija (CIO) preklicala stavko v tovarni Orlffln Mfg. Co. Kompanija Je obljubila, da se bo iMJgaJala z unijo glede sklenitve |x>godbe In zvišanja mezde Ur iiboljšanja delovnih pogojev,
Ktulika
On: "Naša nova kuharica pa ros i t vrstno kuha, Že dolgo ml Jed nI tako dišala ko zdaj/' ' Ona: "Hej sem JI pomagala!" On: "No, potlej zasluši dvojno pohvalo!"
4
V ti rutini "Zakaj pa pravite vašemu sinu Kolumb?"
"Zato, ker Je bil prvi, kl Je na našem radiu odkril Ameriko!"
Knjige
Cankarjeve
družbe
CankerJeve družbe v štiri knjige i
HlovealJI je sa leto 1931 Izdala
Koledar, t bogato vaeblno In kranno Ilustriran. 2. Pomlad čleveMva. Splssl dr. fclvko Topalovlč. 8. Taki se ljudje. Roman i francoskega podeželje. Spl-. sai Roger Martin du Gard.	*
4. Apeaakl teatament. Knjigs o civilni vojni v ftpanljl. Hfrtssl Arthur Koestler.
. Vee U štiri knjige dobile pe pošti sa $1.25.
NarolUa pošlji U ne nealevs
PROLETAREC
2301 So. Lawndale Avenue • CMcago, III.
torek, s. s:
PROSVETA
Povedala »t« mu o starem in novem a t roju.
"Hudiča ... Na« je ravno ito, ki amo zaposleni pri tem atro-ju .. . Fetde.net po dnevi, drugih petdeaet pa ponoči . . . Veata, slišal aem že o strojih, ki sami režejo, zlagajo, povezujejo in vrag ai vedi kaj. Zato »ta pa potrebna le dva delavca ... Tolažil sem se, da so to le pravljice kot tista: mizica pogrni se!" L "Seveda je resnična tudi U: mizica pogrni se! Toda ne pri nas delavcih . je dejal Janez. "Pa lahko noč!"
Se pogled. V svitu žarnic je bil atroj kakor velika črna prikazen, ki je ječala v smrtnem strahu.
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
v tiskarsko «hrt spadajoča *b
Tiska vabila za veselice in ohode, vizitnk*. **<ff*Vfc<ffl koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvsUkem.^
češkem, nemškem, angleškem jeziku in drufl" „
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.'
TISKOV I NK NAROČA V SVOJI TISKAR*1
_ „,,.„k«, P*
V mi pojasnila daj« ro¿*trt> Uakanw.—C** tm*rn*. «»'J
Plšlto po Infonaaetj« m	:
SNPJ PRINTERY
2M7-» 80. LAWNDALI AVENUE TM. Oni»» ^ CHICAGO, JLLINOIS
* Roman Treh Src *
JACK LONDON ?


STROJ
Marijana Zeljemova-Eafcalj
I.
Stroj ru|M»ta not In dan. Dane« poje. Jutri «toka. pač kot je razpoložen Janet. Deset let že stoji ob njem. Poji fa o oljem, alti ira s premogom. Kako dolgo ie? 7x11 se Janozu. da počasi in te*ko sope od tedaj, ko ao ai ga ogledali delničarji v draftbi Inozemskega inženirja "Doslužll Je. V staro šara spada . . . Novi model Je bolj rentabilen. Sto delavskih moči manj, večja sigurnost ..." Je vjel Jane«. . Zmeglilo se mu Je. 8 pogle-
dom jo objel stari stroj in postalo mu je težko. "Rad te imam in tvoje včasih kar preglaano godrnjanje. MoJ prijatelj al bil. Koliko dolgih, pa tudi kratko-čaanih uric ava skupaj prebila. Vedel si, kako se ml godi ln kadar al se pokvaril, bil sem Salo-sten. Bilo Je tako prazno brei tvoje pesmi ,..
Dober ai prijatelj moj.
Da. da. stari stroji**
Po delovnem času Je Janet Ao dolgo stal ob nJem. Tovariš Tonček ga Jo potapljal po rami: "Kam ai ao ugledal?"
"Vanj f* '
"Kaj ao ga nisi nagledal med
delom r
Janet je skomlzgnll i rameni. "Kaj ti je, da ai tako čuden?"
"Kaj ne bi bil ... del bo in t
nJim mi . . .*•
"Vraga, U pa Jo ialtavat" Pristopil Je k njima še Miha. ki Je imel nočno aluftbo. Hitita domov . *. kaj po«tajata? Solnce zahajs .. •
"Kaj solnce! Skrbi, skrbi .. "Kdo pa Je brei njih. MoJa lena ta loti dva meaeca. Nihče ao ne •potna, kaj JI Je t"
Tako bomo bolni kmalu rti. Pomanjkanje in kup otrok . . ." Jo dejal tategnjfno Janet.
"Beti. beti! Obljubili ao nam paboljšanje meid!" Je rekel Mi-
li.
Delavci ao bili silno potrti. Posebno še Janez. "Kaj bo z nami? Kam z delom?" se je spraševal neprestano pri delu. "Osem o-trok in žena, ki že zdaj tako gara. Pere in riba drugim ... Pa komaj rinemo. Potem bom pa še jaz postopal." Na jok mu je bilo. "Prokleti novi stroj ! Sovražim te, sovražim . .
Inženir je pogosto prihajal, meril.
Janez se je ohrabrll in ga vprašal v slabi nemščini: "Gospod, zakaj boste zamenjali ta stroj? Saj Je še dober!" 'To staro škatlo, mislite?" "Ne, ne . .. ta-le strojček!" "O, kakšna nežnost! Zastarel je. Nič ne pomaga. Je kot povsod. Mladi prihajajo, stari se Jim umikajo. Novi stroj bo zahteval novih ljudl-strokovnja-kov!"
"Prokleta moda!" je siknil Janez ln stisnil pesti.
Inženir ga je začudeno pogledal. "Kaj ae razburjate? Tak je napredek! Stroj in človeško delo tekmujete. Strojno je hitrejše, boljše in cenejše kakor pa ročno . . ."
"Je že res. Ampak naš kruh. — Tudi mi ,moramo živeti !" "Na to p* nisem mislil!" "Saj to jo; vedno se misli na stroj, nikoli pa na ljudi! Rad bi bil takle prpkleti stroj!'* Janezu se je zableokalo v očeh. Inženirju je postalo neprijetno: "Sovraži me . . . Ogibaj se ga ..."
Janez je «bulil predse. "Zakaj me ni zagtpbil in razmesaril! Prej bi bil kpnčal kot oa. — Toda dober je, dober. Boljši kot mi ljudje. Smilimo se mu."
Prišel je dan, ki so se ga najbolj bali Janet in njegovi tovariši. Stari atroj so demontirali
. . Blagoslovili ao temelj. Od daleč ao prišli goetje. V cerkvi je zvonilo. Sirena je tulila. Vse v zastavah. Dele novega stroja so peljali . . .
Gledalcev ni bilo. V delavskih hišicah so bila zastrta okna, Prazni vrtovi. Le tam na stranski poti je bila gruča delavcev, ki so bili odpuščeni.
Janez je stal na posekanem štoru ob poti. 'Tovariši! Dobili smo popotnico: a trebuhom za kruhom! Kam? Jeaen je ... Polja ao prazna, v premogorovnih rovirjih Je dovolj delavcev! Kaj naj storimo?" "Po podporo t" je dejal glas.
"Ne ... Ml hočemo dala!" je rekel ponosno Janei. "Roke so močne in —M
"In nevarno!" je dejal nekdo.
"Pojdimo v meato!" je predložil Miha.
"Poizkusimo srečo!" je menil Janez.
Vsi so se hkrati zakrohotali. "Srečo? Ali slišite kako pojo zvonovi pri naiem pogrebu .. ." je pripomnil Tonček.
"Ne postajajmo." Je opomnil Miha. "Cas Je zlato!"
"Res! Ne' vidimo časa, niti tlata !" Je priatavil Janet. 'Toda kritem rok no bodimo ... Z večernim vlakom gremo!"
Zvonovi »o utihnili. Raikro-j pili ao se po hišah. 2ene ao bile, objokane, otroei preplašeni.
"Urška, zdaj pa tbogom!| Grem. Morda ae vrnem ait, morda pa sestradan ln premražen." !
"O. Janet. Janet! Tako hitro!"
"Ne tarnaj . .
"Kaj bomo bret tobe . .
"Urška, skrbi doma kakor veš in tnaš ..Pogledal Je otročič-ke. Bledi, proaorni — človek bi, mialll, da so atoklene lutke, ta-vite v krpe. Nloo bili nikoli zdravi, pa tudi bolni ne. Niso pol.-*» 11, pa tudi skakali niso Niso bili veseli, ne Ulootni. Bili ao mladi atarčki. kateri» ae jo trealila na licu akrb »taršev Poljubil Jej vsakega, t drhtečo roko pobotal lice. "Bodite prklni ...**, Je stis-nil it aebe.
Otri ae je po sobi. "No. adaj pa arečno!"	j
Dr. Karl J; Burckhardt, komisar Lige narodov v Gdansk u.
Vrata so zaškripala. Koraki so se oddaljili. Bil je tih večer.
Urška je vzdihnila: "Ubogi moji malčki!" Vsi so glasno zajokali. In ta jok je šel od hiše do hiše in nesli so ga s seboj možje, ki so stopili v vlak, da jih ponese bog ve kam.
Na borzi dela so se gnetli. "Dajte nam dela!" ao vpili.
"Ne bodite no kot huda ura!" jih je miril prijeten gospod za pisalno mizo. "Malo potrpite. Saj pridete na vrsto tudi vi."
"Siti smo besed! Zaposlite nas! Žena in otroci stradajo. Sneg naletava."
"Kaj pa znate? Saj niste ničesar izučeni !'* je rekel spet gospod.
"Smo. Deset let smo stali ob stroju,'* je odgovoril Janez.
"To ni nič. Ali imate kako izpričevalo, da ete strojni mojstri?", je zaničljivo vprašal spet.
Delavci so osupli. "Se to . . . Se to ... kaj ni dovolj desetletno in marljivo delo?", je rekel Miha.
"Ha. sem vas spravil v zagato! Veste, zato so vas pa odpustili, ker niste kvalificirani . . . Vi ste, vi ste kakor pri šahu kmetje . . . Pojdite kidati sneg. To je kruh brezposelnih !**
V Janezu se je nekaj pretrgalo. Upadal mu je pogum, izginila aamozavest, izginilo veselje do dela in družine . . kakor tisti moj stari stroj sem .. . Brez vrednosti sem . . . Brez zaslužka!" Poveznil je oguljeni klobuk na čelo in nemo odšel. Tovariši so ae ozrli za njim. "Kam gre?*', je vprašal Miha.
"Za zaslužkom! Prosit dela od hiše do hiše kakor berač miloda-rov . . .", je menil Tonček.
"Sneg je šel kidat", je velel priletni gospod in pogledal nanje. "Pameten je ... kruh je kruh! Ce je deset let stal ob stroju, bo pa zdaj švigal z lopato poulicah!" Zakrohotal se je. Všeč mu je bila lastna duhovitost.
"Izborno!", je rekla gospodična uradnica, ki si je Čistila nohte.	\ '
"Pojdimo še mi!", je rekel Miha.
"Bolje vrabec v roki kot golob na strehi! V tem času se bo že kaj našlo morda!", je dejal Tonček.
Odšli so.
Priletni gospod se je še vedno krohotal. "Prešmentano so domišljavi. Organizirani ao kot čreda. Kamor rine prva ovca, pa vse za njo! Cesa človek ne doživi . . . Organizacija bedakov! Kakšen sijajen dovtip! Kaj ne, gospodična Danijela! Nagnil se je k njej. ki si je rdečila zdaj ustnice.
Prikimala mu je rekoč: "Ban-da beračev! Cemu so le na svetu!"
"Zato, da posedate brez dela vi**, je dejal s povdarkom suhljat motiček.
"Drsen ste! Msrš! No boste dobili dele!**, se je razjaril priletni goepod.
"Gospod, ceneje boete delali. — Kadar take ovce vzrojijo — pa ni ravno prijetno gospodi ... Vzrojile pa bodo . . . Videli ste one. ki so šli »neg kidat! Nevarni so .. .**
"Čudno . . . Inteligenten človek," Je šepnil gospodični. Takile gadje so pa rea nevarni.. .** Ljubeznivo u dejal moftlčku: "Morda bi bilo to-le za vaa. Ve-letrgovec išče skladiščnika. Tu je naalov. Pojdite pogledat T
Suhljati motiček je odšel. "Ta si bo te pomagal." Je dejal priletni gospod, saidehal in ai pri-tgal cigareto.
-	Janez in tovariši ao kidali aneg. "Mana brezposelnih, da bi padala večno!" Toda po dveh snežnih dneh je nastopil mraz in zopet so bili mnogi brez dela. lakali ao zopet zaposlitve v borzi dela, ali v raznih delavskih posredovalnicah. Citali ao pridno oglaae, hodili se ponujat po
hišah, podjetjih----Vae zaman.
Kdo rabi v teh težkih čaaih navadne delavce? Se kvalificirani dobe redko službo.
Janez je bil obupan, "živ vendar ne morem v grob. Potem pa otroci..." Kadar ae jih je spomnil, bi bil najraje glasno zajokal "Kakor prozorne jagode na molku so. Ponižno so nanizane. V veselje so lastniku, brez vrednosti drugim ... Ce bi šel za mejo? Kje naj vzamem denar? Kdo bo zaposlil tujca v zimskem času? . .* . Cemu smo reveži? Prokleto življenje! Tu godba in ples, topla soba, obleka, hrana
—	tam lakota, mraz, skrb, žalost ... Kje je pravičnost? Maščeval se bom — potem pa naj bo kar hoče . . . Vse se je uprlo v meni . . . Čakajte, le izmisliti se moram!"
Tuhtal je. Tuintam se mu je oglasila vest. Janez, ne prenagli se ... Potrpi.. . Vsaj bo bolje! Poštenjak si... Malo je potlačil svojo maščevalnost, jezo in sovraštvo, da je nato še z večjo močjo bušknilo ... Ta prokleti novi stroj . . . Blizu mu moram . . . Potem pa bodo videli, da se razumem na stroj!"
Cez nekaj dni se je odpeljal z večernim vlakom. Izstopil je postajo preje. Peš je šel po zmrznjeni in temni cesti. Usmeril je korak proti tovarni, četudi ga je vleklo srce kot še nikoli proti domu. "Janez, ne hodi! Bodi pameten !", mu je govorila vest. "Kaj imaš od tega? Bežati boš moral in pahnil boš svoje otroke še v večjo bedo. Gorje, če te izslede! Vzel boš sebi čast, otrokom pa pošteno ime. Zakon ne pripozna ozadij človeških dejanj, pozna le krivdo, zločin in obsoja ... Obstal je. Omahoval je. "Ne . . . ne smem popustiti. Zadostiti moram svojemu ponosu. Maščevati se moram stroju. Pokazati jim moram kaj znam in kaj zmorem. Pokvarili so me . . . postal sem hudoben kot so oni."
Nadaljeval je pot. Previdno se je bližal stranskim vratom tovarne. Vedel je, da nočni stražar sedi pri vratarju. Tuko i« bilo včasih. Z vitrihom vrata. Splazil se je k spuščajo premog v kurilnico, ho je stopal mimo kurjačev. je prestopil prag, kjer je neslišno tekel novi stroj, se je stisnilo srce: "Prokleti vrag!" Ozrl se je po strojarni. Nihče ni čuval stroja ponoči. "Zakaj? Kaj ni potreben ... ali pa so strokovni delavci tako vestni!" Hip je opazoval ogromno železno prikazen. Nasmehnil se je: "Se so tu stare klešče za vijake. Pritisnil jih je na lice. "Zveste ste . . . Čakale ste me in — pomagale mi boste." Potem se je stegnil in s kleščami odvil droben vijak. "V kratkem času bo odletel .. . Stroj bo zatulil v pomoč in se ustavil. To bo. tekanje, iskanje, modrovanje ..
iNeopaženo se je splazil na prosto. "Lažje mi je, lažje. Kar odleglo mi je. Zdaj pa domov!"
Nalahno je potrkal na okno, kjer je bila še Urška. Pritajeno je rekel: "Urška, odpri, jaz sem!"
"Janez, moj Janez!" zaihtela
je.
"Kaj ai še pokonci?" je vprašal, da bi skril ganjenost.
"Kakor vidiš ... Saj moram!"
"Kaj pa ti je to?"
"Šivam pletenine za novo to-
varno. Zaslutim kak dir poaebej."	K d,!
"Urška, pa tako r* lala ae bo6!M
"Ne • • • Jan« Malo kruha in kave j« i legni . .	J 1
^ mu je prinesla j« tem pa hitro 8pat! Tru Ne, nazaj moram'"
¡» dobilo morda tu
"Prepozno. Stran mo aaiec ... Ko bo zjutraj t rena ob nenavadni uri razumela, ker so me vrgu ščino. sem se maščeval"
"Janez!"
"Urška, čas hiti! Ne j. Železni moramo biti kot Grem še na polnočni vlak sedno postajo. Tam me ni, pozna in tudi več potnikov •Med njimi bom utonil, k< utonil v grehu. Urška otroke! Izučiti jih daj' kodelstvo, da ne bodo na nadlega kot sem
ia
boš pripovedovala o __ jim, da jih je ljubil do kaplje krvi. Delal bi ,
in dan, toda njegovega _
če ni maral. Sel bom .. 7c zaslužil, se bom vrnil, ¿e — me ne bo nikoli več!"
"Janez! Kaj si tako i šen! Ostani pri nas! Žasl silo, no in potem bi morda
"Molči! Zena me ne bo Saj je dovolj sramotno, iivlja osem otročičkov, _ ko se jaz potikam po «vet dela . . ."
"Saj bo bolje!"
"Ostani zdrava! Zaradi mi odpusti." Usmeril •e vratom. "Zbogom vsi, vii kril si je lice z rokami in "Morda smo zadnjikrat ski
Urška ga je božala in i vala solze. Dvignil je gla pogled na speče otročičke no — in bil je sam v temi.
Urška je trenutek posta vratih. "Gre, in nikoli več bo nazaj. Čutim . . . Vse kar sem skrivaj upala, se aedlo v nič . . . kako obup življenje."
Drugo jutro je odpovedi vi stroj. Urški je bilo Odtrgal si se s tem od sedaj hodiš z vetrom brei čitka . . ."
V tovarni je nastala zmešnjava. Inozemski inien moral priti. Dolgo so iskali defektu. Zene odpuščenih cev so se posmehovale no stroju. Hitro jim je zagode ri ni nikoli naredil take m nosti! Pošten je bil ... je pa zvit. .." Urški je bilo no, kadar je slišals tske poi ke. Bila je tedaj kar ponosni Janeza.
Cas je hitel. Stroj je wpe kel.
Urška je garala noč in d* poznih urah se je sklanjaU delom. Mislila je na moU, taval bog ve kje: mi*Hl* otroke, na jutri. Kolikokrat ozrla k vratom. "Kdaj * b vrnil? Talco strašne slutn mam .. " Potem se ji j« zastavil na otročičkih, ki še prozornejši. Kolikokrst vprašali po očetu. Tako ji® bilo dolgčas po njem. Cakiu vsaki dan na pismo. Pi»®1!
bilo.	Aj
In Urška je ob potu «v* obraza ter v solzah jedli «i ovseni vsakdanji kruh in I« lila z otročički . . .
bo
10
Liiten to **d ki**«»
PšUUOEOrS YU88SLW
školjk je umetno narejen mozaik tako, da površina odbija solnčne žarke in se leskeče v vseh mavričnih barvah. Zdaj pa dokaži, da se motim. Splezaj gori in poglej.
Tik pod očmi je bil na skali pomol v obliki trikotnika. Od daleč bi človek mislil, da je to bradavica na skalnatem obrazu. Med tem pomolom in očmi je bilo komaj dober seženj razdalje. Pomol je bil hrapav, in ker je znal Francia dobro plezati, je kmalu dosegel avoj cilj. Od pomola navzgor je bila pot še lažja. Navzlic temu bi pa Francia lahko padel z višine petindvajsetih čevljev in si zlomil roko ali nogo. In kaj potem? Daleč naokrog ni bilo nikogar, ki bi ga obvezal in spravil do človeškega bivališča. Henry in Leoncie pa tudi niata bila pripravljena za tak alučaj. Zato je Leoncie zaklicala Franciau:
—	Varujte se, Francia, da ne padete!
V Henryjevem srcu se je nehote oglasila ljubosumnost.
Ko je priplezal na vrh trikotnika, ai je Francis temeljito ogledal najprej eno, potem pa drugo oko. Iz žepa jo potegnil lovski nož in začel brskati po desnem Chiinem očesu.
—	Ce bi stari gentleman videl, kaj počenjamo in kakšno bogoekrunatvo amo zakrivili, bi ga zadela kap — je dejal Henry.
—	Stavo sem izgubil in groš je tvoj! je za-klical Francis in vrgel Henryju košček tvari-ne, s katero je bila pokrita površina ogromnih oči. t
Henry je pobral ploščat košček školjke. Bil je skrbno obrušen talco, da je tvoril z neštetimi drugimi koščki enako oblike in velikosti krasen mozaik.
—	Ni dima brez ognja — je zaključil Henry. — Pleme Maya si ni Jcar tako tebi nič meni nič izbralo tega zapuščenega kraja in napravilo na skali Chiine oči.
—	Zdi se mi, da smo napravili napako, ko smo pustili tam na peeku starega gentlemana in njegove vozle — je dejal Francis. — Vozli bi nam vse to pojasnili in povedali, kaj naj storimo.
—	Kjer so oči, mora biti tudi nos — se je oglasila Leoncio.
—	Saj tudi je, ovo ga! — je vzkliknil Francis. — Grom in strela! 8aj to-le, na čemur stojim, je prav za prav nos. Preblizu stojimo, da bi mogli imeti pravilno perspektivo. Na primerni razdalji bi videli, da imamo pred seboj ogromen obraz.
Leoncio se je približala in sunila z nogo v kup strohnelega listja, ki ga je nanesel tropini! veter.
—	Potemtakem morajo biti tu tudi usta, in sicer tam, kjer ae opodobi, namreč tik pod nosom, — jo dajala Leoncie.
Kakor bi trenil z očesom, sta Henry in Francis odmetala kup listja in našla odprtino, ki je bila pa premajhna, da bi mogel človek zlesti skozi njo. Odvalila sta nekaj kamnov tako, da je mogel Francis vtakniti v odprtino glavo in rame ter si o pomočjo vžigalice. ogledati notranjost.
—	Varujte se kač t — ga je posvarila Leoncio. y
Francis jo nekaj zamrmral v znak soglasja, nato pa spregovoril:
—	To ni naravna votlina. Izsekana je iz skale — in sicer imenitno izsekana, kolikor se sploh da razločiti.
Po srditem rontačenju sta Leoncie in Henry spoznala, da si jo obžgal s vžigalico prste. Takoj nato pa sta saališala njegov začudeni glaa:
—	Tu aploh ni treba vžigalic! Votlina ima svojo razavetljavo — od zgoraj prihaja luč — skrita, toda prava dnevna svetloba. Ti stari divjaki so bili pa res korenjaki. Prav nič so ne bom čudil, če najdemo tu dvigalo, mrzlo in vročo vodo, contraln<^kurjavQuin Šveda kot hišnika. Nu na svidenje!
Njegovo telo in noge so takoj nato Izginile, potem ae jo pa začul od znotraj njegov glaa:
—	Pridlta za menoj! Votlina jo čudovita!
—	Zdaj pa priznajte: mar niate zadovoljni, da ste me vzeli a seboj? — se jo zas me j ala Leoncie, stoječ kraj mladeničev v votlini, ki jo je izkleaala sprotna roka iz akale. Kmalu ao se njihovo oči privadile tajinstvenemu mraku tako, da so vse videli. — Najprej moram ugotoviti, da sem našla oči jas in da se imata tudi za usta zahvaliti meni. Ce bi me ne vzela a seboj, jo zelo verjetno, da bi šla mimo U skale ter oe vedno bolj oddaljevala od cilja.
(DftUo prihodnjič.)
XIV.
—	Vogle j tu! — jo vzkliknila Leoncie.
Henry in Francis sta se ozrla v smeri, ki jo
je pokazala Leoncio. To, kar sta zagledala, nI bila slučajna luč. Bila jo enakomerna, močna svetloba, ki se je Širila iz gorskega grebena kakor Iz nekega skritega solnca. Vsi trije so se napotili ob vznožju gore proti izviru te čarobne svetlobe. Povsod jim je segala trava do vratu In sploh se je poznalo, da človeška noga že davno ni stopila v te kraje. Vsi upehani so se prerinili skozi goščo na planoto, kjer se je nedavno utrgala skala in uničila vse rastlinstvo.
leoncie je zaploskala z rokami. To pot jI ni bilo treba opozarjati apremljevalcev na di-ven prizor. Kakih trideeet čevljev nad vznožjem so se videle ogromne oči. Vsako oko jo merilo (»očes najmanj šeet čevljev. Površina je bila narejena iz neke čudne tvarine, ki se je vsa lesketala.
—	Chiine oči! — je vzkliknila Leoncie.
Henry se je popraakal za ušesom, kakor da
Je nekaj pozabil, pa se hoče spomniti.
—	Prav zdi se mi, da vama lahko povem, iz č«**a »o narejene te oči — je dejal smeje. — Sam sicer še nikoli niaem videl takih izdelkov, l>af pa so mi pravili o njih stari ljudje. To je trik plemena Maya. Stavim vea svoj delež od zaklada proti staremu grošu, da vama lahko pojasnim, iz čeaa ao narejene blesteče Chiine oči.
—	Velja! — je vzkliknil Francia. — Tepec tiati, ki bi ne sprejel take stave, čeprav bi bila stvar jasna, kakor boli dan. Povej! Kakšna tvarina je to? Stavo sprejemam.
—	Ostrige — se je nasmehnil Henry. — O-strigine luskine ali bolje rečeno školjke. Iz
Ta čaa sta bila oba Morgana z Leoncio pogreznjena v pesek že do pasu. Počasi so se trije jjogrezaJf vedno globlje.
—	Nu, nekdo vendar mora priti iz te vražje pasti živ! se je oglaail naposled Henry.
Ip ne da bi dolgo razmišljali, kdo naj se reši prvi, sta začela Morgana potiakati Leoncio navzgor ne glede na to, da sta se sama pod težo njenega telesa še bolj pogrezala. Ko je naposled stala z eno nogo na Francioovi, z drugo pa na Henryjevi rami in ko jo bila izven vaake nevarnosti, da se v pesku zaduši, je dejal Francia:
—	Zdaj, draga Leoncie, vaa vrževa na trdna tla. Ko zakličem "tri", skočite. Skočite, kar se da. Ko boste že na površini» vaa potegne pesek nazaj. Toda obupati ne emete. Niti za trenotek se ne smete ustaviti. Plezajte dalje po vseh štirih. Vstati ne smete dotlej, dokler ne začutite pod seboj trdnih tal, pa naj se zgodi karkoli. Si-li pripravljen Henry?
Francia in Henry sta dvignila Leoncio in jo vrgla z vso silo čez peščeno oazo. Pri tem sta se oba še bolj pogreznila v valoveči pesek.
leoncie se je ravnala točno po Franciaovih navodilih. Po vaeh štirih je aplezala do bližnje skale.
—	Zdaj pa vrv! — je zaklicala mladeničema.
Toda Francia ae je bil ta Čaa že tako pogrez-
nil, da ni mogel odvezati vrvi, kJ je bila ovita okrog pasu. Pomagal mu jo odvlti Henry, ki se mu je naposled posrečilo vroči Leone i i konec vrvi.
Ujela ga je in potegnila vrv k aebi. Hitro je privezala en konec za akalo. Henry je na vao moč vlekel za drugi konec vrvi, kljub temu ae je |>a vedno bolj pogrezal. Peaek se je kopičil in ga zasipal od zadaj. Tedaj je Leoncie zaklicala; — Nikar ne vlecite! Izmislila sem si drug načrt. — Splezala je na skalo, vrgla vrv čez vejo bližnjega drevesa In napravila zanko. Zanko je nataknila na debel kamen in ga a kolom prevrnila, da ae je zatrkljal navzdol. Ta primitivna naprava Je Henryja rešila. Kakor bi trenil z očesom, ga je potegnila iz peska ln vrgla na trdna tla.
—	Ta je pa dobra! Bravo, Leoncie! Čestitam! — ae je zaamejal Francia.
Ko sta vrgla potem Franciau drugi konec vrvi, se je videla iz peaka aamo še njegova glava in ramena. Ko je pa stal kmalu tudi on na trdnih tleh in zažugal valovečemu peaku s pestjo, sta ae mu pridružila tudi Leoncie in Henry in vsi trije so ao začeli norčevati iz peščenega jarka. Smejali ao ae in Šalili, z njimi ho se smejale trume goroklh duhov in vae ozračje je napolnila strahotna simfonija smehu in odmevov.