^'JuAUce..,
NO. 151
Ameriška Domovina
13l Ik^A 1 -I
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAG6 ONLY
Serving Ciiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CL
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1974
LETO LXXVL — VOL. LXXVI
Kissinger je vodil
politiko ZDA do Čiia
Henry Kissinger je bil kot vodnik Narodnega varnostnega sveta odgovoren za odnose do čila, ko je tam prišel na oblast Allen-de.
WASHINGTON, D.C. — Ko Je čilski Kongres izvolil socialista Allendeja za predsednika republike, ko ni nihče od kandidatov dobil pri predsedniških Volitvah večine, je postal razvoj v Čilu kočljiv v taki meri za ZDA, da je prevzel odgovornost 2a enotno politiko ZDA proti hjernu Henry Kissinger, vodnik Narodnega varnostnega sveta.
V Kissingerjevih rokah so bi-združene vse niti ameriške Politike do Čila. Da ta politika ni bila ravno naklonjena Allen-deju in njegovemu socialistič-hemu režimu, je razumljivo. Al-tende je bil hud levičar, prijatelj kubanskega Castra in Sovjetske zveze, ki je videla v njem Priložnost za širitev vpliva v Južni Ameriki. Zaupanje vanj Je bilo v Moskvi tolikšno, da ga le stavljala drugim za zgled, ka-k° je mogoče uvesti ‘socializem’ oblast ‘ustavnim potom’.
Ko je Allende skušal svojo o-tyast utrditi mimo ustave in ce-ob njenem kršenju, je nale-j tel na odpor v javnosti in v voj-ski. To ga je končno pokopalo.
ZDA pri tem niso bile čisto ^doižng, je verjetno, saj jim je ^il Allende jev socialistični re-^trn, ki je naglo prehajal v komunistično diktaturo, vsaj škodljiv, če ne nevaren.
• Državno tajništvo zanikava vsako zvezo s čilskim bojem Proti Allendeju in z vojaškim Prevratom, med tem ko je direktor CIA W. Colby pred kongres-mm odborom na tajni seji pri-2lTal, da je CIA od leta 1964 pa J° 1973 delno posegala v Čile in P°rabila tam 8 milijonov dolar-lev za svoje cilje.
icpiiiasi se vrnil na poročanje v Washington
WASHINGTON, D.C. — Po-j slanik Daniel P. Moynihan je najprej poslal sem obsežno po-j ročilo, v katerem je opozoril naf škodljivost objave poročila di- j rektorja Colbyja o. delu CIA v; Čilu in na indijsko namero, da i bo gradila jedrsko orožje in raketni sistem za njegovo uporabo, pa se nato odločil iti sam na poročanje dbmov.
Med tem se nadaljuje v Indiji razprava o ZDA in njihovem odnosu do Indije, resničnem in namišljenem. Poslanik xVloyni-han se je prizadeval, da bi te odnose spravil v red, jih ogladil po sporih zadnjih let, pa je uspel le delno.
Kakšni so dejansko ti odnosi, se bo pokazalo, ko bo obiskal prihodnji mesec Indijo državni tajnik Henry Kissinger.
ZGODNJA SMRT Abrams, načelnik
— Gen. C. armadnega
Nota velika napravila! PREDSEDNIK FORD BRANI
POMILOSTITEV NIKONA
Razmere od časa velike depresije so s'e toliko spremenile, da s t r o kovnjaki vsesplošno sodijo, da nova velika depresija ni verjetna.
NEW YORK, N. Y. — Velika večina gospodarskih strokovnjakov in napovedovalcev priznava, da je verjeten večji gospodarski zastoj, le redki pa govore o možnosti nove gospodarske depresije, ki smo jo doživljali v dobi med obema velikima vojnama.
O velikega borznega poloma oktobra 1929 do leta 1933 je število brezposelnih narastlo na 25'r ali 13 milijonov, celoten narodni produkt je od 1929 do 1933 padel za eno tretjino, vred-
Turška vlada v krizi
glavnega stana in bivši povelj- nostni papirji na borzah v treh
nik oboroženih sil ZDA v Južnem Vietnamu, je nedavno mrl star komaj 59 let.
u-
postaja do Ne hiše odločnejši
Washington, d. c. - Po-
j^ulcstitev Nixona je nenadno ^unčala dobro voljo v Kongresu J° novega predsednika Forda. ako je Kongres potisnil potrdi-podpredsednika Nelsona A. Rockefellerja na čas po no-Vembrskih volitvah in utegne ^kloniti tudi predlog za odlo-2Uev povišanja plač zveznim Uslužbencem in pripadnikom o-°roženih sil od 1. oktobra 1974 ria L januar 1975.
Kongres je odločen nadalje-zasedanje po volitvah 5. ^uvembra, pa naj je to predsedniku Fordu všeč ali ne. Njegovi v°dniki so odločili, da bo Kon-§res pri delu vsak čas na raz-n°Iago za nujne gospodarske u-krePe, ki bi jih imela Bela hiša.
Zasedanje Kongresa je vrši-ev pritiska na Belo hišo, da ne ° odlagala gospodarskih ukre-R°v, oziroma predlogov za nje 119 januar.
Četudi je predsednik vlade Ecevit pridobil na ugledu zaradi nastopa na Cipru, ima težave v vladni koaliciji.
ANKARA, Tur. - Bulent E-cevit, vodnik republikanske stranke, ki se nagiba na levo in se zavzema za socialne in gospodarske reforme, je sestavil po dolgih pogajanjih vlado v preteklem februarju skupaj s Stranko narodne rešitve, ki se drži islamske tradicije. Ze tedaj so mu napovedovali težave.
Vlada je bila ves čas na negotovih nogah, pa se je okrepila, ko je Ecevit nastopil odločno na Cipru. Ko se položaj tam še ni niti dobro umiril, kaj šele u-redil, je prišlo do obsežnih in ostrih notranjlfi trenj. Ta trenja' jaških oporišč v Grčiji in prav so privedla do odpora proti u-radnemu potovanju predsedni-
Umaknitev ameriškega jedrskega orožja iz Grčije postaja kočljiva
Grčija vztraja pri svojem u-miku iz vojaškega dela pogodbe NATO.
BRUXELLES, Belg. — Glavni tajnik NATO Luns je objavil po razgovoru z grškim zunanjim ministrom G. Mavrosom, da je grški umik iz NATO dokončen in da bo pred koncem tega leta v celoti izveden. Grčija pri sedanjem položaju ni pripravljena svojega stališča do NATO spremeniti.
Z grškim umikom iz NATO je odprto vprašanje ameriških vo-
letih za 89'- , osebni dohodek po plačilu davkov se je tekom 4 let zmanjšal za 28%.
V nasprotju s tem je sedaj brezposelnost dosegla le 5.4% . vrednostni papirji na borzah so padli tekom zadnjih 20 mesecev za 40% , skupni narodni produkt je padel za 2%, obresti na posojila so najvišje, kar jih naša dežela pomni.
Ob nastopu velike depresije ni bilo zavarovanja proti brezposelnosti, ni bilo Social Security, pa tudi denarni zavodi niso bili zava.rovani pred polomi. Položaj je sedaj torej bistveno različen, možnost in verjetnost nove velike depresije zato zelo majhna.
šfrajk premogarjev hujši od oljne zapore
WASHINGTON, D. C. — pride letošnjo zimo stvarno
ka vlade Ecevita na Norveško, Dansko, Švedsko in Finsko, kamor bi bil naj šel ta teden.
Vodja Stranke narodne rešitve Erbakan, ki je tudi podpredsednik vlade, je odklonil podpis poldomočja za Ecevita skupno s svojimi 6 ministrskimi tovariši in to objavil na tiskovni konfe-
WASHINGTON, D.C. — Sinoči ob osmih je duel predsednik ZDA Gerald R. Ford svojo drugo tiskovno konferenco, tokrat v času, ko največ ljudi gleda televizijo in posluša radio. O-čitno znamenje, da je hotel doseči s svojimi besedami čim več-! je število poslušalcev in seveda <--e. volivcev. Tekom pol ure je od-d° govoril na 23 vprašanj mirno in grozečega štrajka v premogov-^ jasno Značilno je, da je bilo 17 nikih, bo to prizadelo ZDA tri- vprašanj v zvezi z Nixonovo po-
posebno tudi ameriškega atom- ’	-	arabska1 V lu Ti
skega orožja na grških tleh. O- krat hU]Se’ kot jlh ]e arabSka milostitvijo, ostala v zvezi
brambni tajnik ZDA J. Schle-singer je o tem javno govoril in ugotovil, da je to vprašanje treba ponovno presoditi.
V Grčiji med tem odgovorni izjavljajo, da bi umik ameriškega atomskega orožja iz Grčije pomenil končni prelom med ZDA in Grčijo. V njem bi vi-
zapora olja lani in prve mesece vestmi o posegu Osrednje obve-letos. Pomanjkanje premoga bi ščevalne službe ZDA — CIA v ustavilo jeklarne ih omejilo °-, notranje razmere republike Čile bratovanje elektrarn.	j v letih 1964-1973 in le eno o go-
Položaj bi bil posebno teža-1 Sp0Ciarskem stanju dežele, ki ven, ker se že nekaj časa čuti nas vse najbolj prizadeva in pomanjkanje naravnega plina in ker so prenekatera podjetja prešla od porabe olja kot gori-
Na tiskovni konferenci sinoči je predsednik Gerald R. Ford branil pomilostitev Richarda Nixona in izjavil, da v zvezi z njo ni bilo nobenega dogovora z nikomur. Za pomilostitev se je Ford odločil najprej in v glavnem zaradi tega, ker je bil prepričan, da je to koristno in potrebno za vso deželo.
Na vprašanje, kaj sodi o Ni-xonovi krivdi, je predsednik odgovoril, da je pravosodni odbor Predstavniškega doma zbral obsežno gradivo, ki govori samo za sebe. Potrdil je mnenje, da je možno Nixonov sprejem pomilostitev smatrati za priznanje krivde. Ford je mnenja, da bo vsa resnica o Watergate kljub pomilostitvi Nixona prišla na dan in v javnost. Objavljeno bo poročilo posebnega javnega tožilca L. Jaworskega, ko bo on svoje delo opravil, drugo bo razkrito tekom sodnih razprav proti udeležencem vloma in proti tistim, ki so ga pripravljali in nato zakrivali.
Predsednik je povedal, da bodo vsi dokumenti Nixonove dobe s posnetki razgovorov in zapiski na razpolago kot gradivo za sodne razprave, da pa bodo nato, kot je običaj, izročeni Ni-xonu, ker so njegova last. Glede postopka, ki bo zavaroval raz- | položljivost gradiva javnemu tožilcu in branilcem, se vrše razgovori z L. Jaworskim. Ford upa; da bo prišlo do zadovoljivega dogovora.
Ameriško gospodarstvo je v bistvu zdravo in trdno, je dejal Ford, ter zato ne bo nobene depresije.
Na vprašanje o poseganju ZDA v Čile, je Ford odgovoril, da je znano dejstvo, da skušajo posamezne države varovati svoje koristi v raznih državah na tak način. To velja tako za Sovjetsko zvezo kot za ZDA. Te v Čilu niso storile drugega, kot da so podpirale zakonito opozicijo in ji omogočile, da je vzdržala nezakonit pritisk, ki ga je vršil na njo predsednik Allende.
^ Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članstvo Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ je prošeno, da se zbere nocoj (v torek) ob 8. uri v Grdinovem pogrebnem zavodu na E. 62. cesti k molitvi za umrlega člana Jakoba Žaklja, članstvo je prošeno, da bi se v sredo udeležilo sv. maše ob 10. uri v cerkvi sv. Vida in pogreba.
Romanje v Frank—
Društvo SPB v Clevelandu prireja 29. septembra romanje v Frank, Ohio. Prijave sprejemajo: Frank Sega, tel. 261-2501; Frank Tominc, tel. 361-5806; Lojze Bajc, tel. 486-9377 in Vinko Rožman, tel. 881-2852.
Gerald Ford
skrbi.
Predsednik Ford je dejal, da
renči. Pri tem ni maral odsto-! Grki dokaz, da so jih ZDA piti, ampak je izjavil, naj to sto- “zapustile” v korist Turčije, ri republikanska stranka, če ni zadovoljna stranke.
Z ozirom na tako stališče v TT . stališčem njegove [ Atenah so odgovorni v Washing- .^om ve 1 tonu obmolknili in sklenili	J ’
va k premogu, ko je postala do_ ^ Prepričan, da je bila njegova bava olja negotova in je njego-, odi0cl^v za PoomilostRev Rich-va cena tako porastla. '	Tda Nlxona 8‘ sePtembra Pra'
premogarjev grozi s ne bo prišlo do no-
, ,	, v ,	,	..... , , ve kolektivne pogodbe, ko bo
Bulent Ecevit .je računajoč na, enbrat počakati, da vidijo, kako sedanja y novembru p0tekla.
okrepitev svojega položaja v se bo položaj razvijal. Nekaj jas-	^_____
javnosti zaradi uspeha na Cipru nosK bo brez dvoma prinesel sprejel poziv Erbakana in obja- razSovor Kissinger j a z zunanjim vil odstop svoje vlade ter nove
parlamentarne volitve.
Bombo namestili Baski
MADRID, Šp. — Policijski načelnik glavnega mesta je izjavil, da so bombo, ki je eksplodirala v restavraciji sredi Madrida zadnji petek in ubila 11 o-seb, 82 pa jih ranila, položili Baski. Ponudil je $15,000 nagrade tistemu, ki bi nudil podatke za prijem Manuela Galarraga, vodnika baskovske gverilske skupine.
bremenski prerok
Nuttly
Dblačno in milo. Naj višja tern-datura 72 F (21 C).
Grčija se vrne v Evropski svet
ATENE, Gr. — Grška vlada je objavila, da se bo Grčija vrnila v Evropski svet, ki ga sestavlja 17 evropskih držav in katerega cilj je delati na združitvi Evrope.
Grčija je že bila članica tega Sveta, pa je pred 5 leti tega zapustila zaradi kritike njene te-j dan j e vojaške vlade.
ministrom Grčije G. Mavrosom, ko bo ta prišel kasneje ta mesec na zasedanje Združenih narodov v New York. Ni še gotovo, ali se bosta Kissinger in Mavros razgovarjala v New Yorku ali v Washingtonu, kamor je bil Grk povabljen že pred tedni, pa je obisk odklonil.
Burgiba predsednik Tunizije do smrti
Letalo SR 71 postavilo nov rekord na letu iz Londona v Los Angeles
LOS ANGELES, Kalif. — Vojaško izvidniško letalo SR71 je preletelo pot iz Londona na Angleškem do Los Angelesa v Kaliforniji — skupno 5,645 milj — v 3 urah in 47 minutah, kar je nov svetovni rekord.
Povprečna brzina je bila 1,480 milj na uro, četudi je znano, da letalo SR71 doseže brzino preko 2,000 milj na uro. Sorazmerno manjši povprečni brzini je vzrok dvakratno polnjenje letala z gorivom med poletom.
vilna in za vso deželo koristna, četudi je vzbudila tolikšen odpor, kot ga ni pričakoval. Povedal je, da je vprašal posebnega tožilca Leona Jaworskega, kako dolgo bi utegnil proces proti Nixonu trajati, če bi do tega 'prišlo. Dobil je odgovor, da MONASTIR, Tun. — Habib, utegne biti bivši predsednik Burgiba je edini predsednik Tu- ZDA obtožen kakih 10 kršitev nizije, odkar je ta neodvisna re- zakonov in da bi sodna razprava publika. Že ponovno so mu vod- Pr°ti njemu trajala eno leto ali niki njegove stranke, edine do- ce^° da^-
voljene v deželi, ponudili do-, Ford je bil prepričan, da si smrtno predsedstvo republike, dežela tega ne more privoščiti, pa ga je odklonil.	Privedlo bi do novih trenj, spo-
Koncem preteklega tedna	so	rov jn delitve vse	dežele v dva
mu dosmrtno predsedništvo	po-	tabora, pritegnilo	na	sebe vso
nudili znova in tokrat ga	je	pozornost v času,	ko	potrebuje
sprejel. Burgiba je star 71	let,	dežela odločne ukrepe	v reševa-
pa je bolj slabega zdravja. Po- nju domačih vprašanj, v prvi leg 82 let starega Tita v Jugo-; vrsti inflacije, in v času, ko med-slaviji je menda edini dosmrtni; narodni položaj zahteva polno
predsednik republike na svetu.
McGovern vodi
pozornost ZDA.
Francija končala jedrske preskuse
WELLINGTON, N.Z. — Francija je v nedeljo izvedla sedmi jedrski preskus na otočju Mu-ruroa v južnem Pacifiku in s tem po vsem sodeč zaključila letošnje preskušanje. Francosko obrambno ministrstvo je namreč ukinilo z današnjim dnem varnostno področje okoli otočja Mururoa.
Predsednik Francoske republike Valery Giscard d’Estang je že pred tedni, ko sta Avstralija in Nova Zelandija protestirali zaradi francoskih jedrskih preskusov v zraku nad južnim Pacifikom, dejal, da so to zadnji francoski preskusi v zraku, ’ prihodnji bodo izvedeni drugod pod zemljo.
WASHINGTON, D.C. — Opa-'sednik ponavljal, da ni imel no-zovalci volivnega boja med sen. | lenega “skritega” razloga za McGovemom in njegovim re- pomilostitev Nixona, da ni imel publikanskim tekmecem, bivšim nobenega posebnega poročila o vietnamskim vojnim ujetnikom Nixonovem zdravstvenem sta-Leonom Thorasnessom so sedaj nju, da ni bilo med njim in Ni-prišli do zaključka, da postopno xonom in ne med njegovim in prevladuje McGovern in da bo Nixonovim štabom nobenega do-verjetno novembra ponovno iz- govora ne pred Nixonovim od-voljen v Senat.	!stopom in ne po njem.
Rabin upa na sporazum o ozemljih z Arabci
NEW YORK, N.Y. — Predsed-Vedno znova je odgovarjajoč nik izraelske vlade Yitzak Ra-vprašanja novinarjev pred- bin uPa> da l~o mogoče doseči z
arabskimi državami pri pogajanjih o končni pomiritvi z njimi kompromis o mejah, četudi sedaj te izjavljajo, da ne bodo pustile Izraelu niti dlani arabske zemlje.
Izrael je voljan tvegati umik z zasedenih področij za dosego miru, toda hoče imeti pri tem vame ali kot je dejal Rabin
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA je objavil, da so zavezniki NATO sprejeli imenovanje gen. A. M. Haiga za novega vrhovnega poveljnika skupnih oboroženih sil. Svoje mesto bo nastopil 15. decembra, ko bo sedanji poveljnik gen. Goodpaster končal svojo sedanjo poslovno dobo. Gen. Haig bo 1. novembra prevzel poveljstvo ameriških sil v Evropi.
WASHINGTON, D.C. — Pomilostitev vojaških ubežnikov in beguncev pred vojaško obveznostjo, ki jo je včeraj objavil predsednik G. R. Ford, je naletela na različen sprejem. Vojni veterani jo odklanjajo kot “udarec v obraz” vsem, ki so svojo dolžnost izvršili, vojaški begunci in oni, ki so se svoji obveznosti do domovine umaknili, pa jo odklanjajo, ker nočejo priznati nobene krivde in seveda tudi ne kazni za svoje “moralno pravilno” dejanje.
ST. PAUL, Minn. — Zvezni sodnik je včeraj trdo prijel zvezno javno tožilstvo zaradi njegovega postopanja v razpravi proti vodnikoma indijanskega prevzema naselja Wounded Knee lansko poletje in obtožbo zavrnil. Russell Means in Dennis Banks sta bila s tem prosta. Javni tožilec je izjavil, da bo vložil priziv.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Vodniki Palestinskega osvobodilnega gibanja so prišli sem, ker bi bili radi na nek način vključeni v zasedanje glavne skupščine ZN, ki se danes začne.
MOSKVA, ZSSR. — Tu so včeraj obsodili na manjše kazni pet udeležencev nedovoljne umetniške razstave v nedeljo, ki jo je oblast preprečila, še predno se je prav mogla začeti.
NIKOZIA, Ciper. — Včeraj so Grki in Turki zamenjali svoje ranjence, bolnike in mladoletnike na temelju sporazuma o izmenjavi ujetnikov. Tej prvi izmenjavi bodo sledile nove. Razgovori med vodnikoma otoških Grkov in Turkov so prešli od čisto humanitarnih vprašanj že tudi na politična, trdijo nekatere vesti iz kroga ZN.
“hranljive” meje.
Predsednik izraelske vlade bi se najrajše začel pogajati najprej z Egiptom, pri katerem vidi največ dobre volje- in ker je prepričan, da bi uspeh teh pogajanj pomagal k uspehu tudi pogajanjem z "drugimi sosedi.
Ameriška Domovimi
jtTi a a7I If	mf [jVrg
6117 St Clair Av«. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed,, Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 151 Tuesday, Sept. 17, 1974
Srednji vzhod spet nemirnejši
Lansko jesen je nenadno napetost na Srednjem vzhodu butnila na dan z arabskim napadom na Izrael, ki je v samozavesti čakal v prepričanju, da čas dela zanj. Arabci so se čakanja naveličali, se oborožili s sovjetskim orožjem, ki so ga dobili nekaj za gotov denar, nekaj pa na kredit, in udarili nenadno z vso silo na Izrael na dveh frontah, ob Sueškem prekopu in na Golanskem višavju.
Izrael je podcenjeval arabsko moč in vojaško sposobnost, zato je v prvih dneh doživel hude poraze in še hujše izgube. Vojna se je obrnila v njegov prid šele, ko je dobil obsežno pomoč iz ZDA v novem, modernem o‘rožju, ki je bilo kos tistemu, ki so- ga Rusi dali Arabcem.
Če bi bila vojna trajala nekaj dni dalj, bi verjetno Izrael uničil 3. egiptsko armado, ki jo je imel zajeto na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Na pritisk ZDA in ZSSR je pustil to armado iz svojih klešč in umaknil svoje oborožene sile z zahodnega brega Sueškega prekopa, pa se nato u-maknil še nekako 20 milj dalje v notranjost na temelju dogovora o premirju z Egiptom. Izrael je storil vse to na pritisk ZDA v upanju, da bo to odprlo pot k resničnemu sporazumu z Arabci.
Ustava dobav olja iz arabskih držav ZDA in omejitev teh dobav državam zaveznicam ZDA in njihovim prijateljicam, je bistveno spremenila položaj moči na Srednjem vzhodu. Arabci so porabili svoje olje kot svoje najmočnejše orožje proti Izraelu. Z rabo tega orožja so Izrael stvarno osamili, edino ZDA so ostale na njegovi strani. Izraelu so povedale, da bodo ostale z njim le, če bo storil vse, kar je potrebno za pomiritev z Arabci. Temelj dogovora z njimi je od obeh strani sprejeta resolucija ZN iz jeseni 1967, ki zahteva umik Izraela z zasedenih arabskih ozemelj na “varne” meje.
V	Izraelu si “varne” meje razlagajo čim širše je možno, Arabci po zahtevajo umik na “stare” meje, na meje, ki so bile v veljavi do 5. junija 1967. Te meje so pripravljeni priznati in z Izraelom živeti v'miru, ko se bo na nje umaknil. Tako trdijo v Egiptu, v Jordaniji in v Siriji. Nekaj a-rabskih držav med tem še vedno vztraja na stališču, da je treba Izraelce pognati iz arabske Palestine v morje.
Tako je do neke mere razumljivo, da so v Izraelu previdni, da zahtevajo od Arabcev jamstva za svojo varnost, predno bodo pristali na nadaljni umik z zasedenega ozemlja. Ko Egipt spoštuje dogovor z Izraelom o premirju na Sinaju, se ga Sirija ne drži, trdijo v Jeruzalemu.
Med tem so postali v Egiptu in v Siriji nestrpni, nestrpni so tudi v drugih arabskih državah, ki sodelujejo v boju proti Izraelu. V zadnjih dneh prihajajo vedno znova poročila, da je Sirija dobila iz Sovjetske zveze velike količine novega modernega orožja, med drugim zlasti raznih vrst raket in najboljša sovjetska lovska letala MIG-23. Sirija naj bi dobila tudi rakete, ki so sposobne streljati neposredno na izraelska mesta.
Sovjetska zveza, ki je odklanjala izpolnitev egiptskih prošenj in zahtev po pošiljkah novega orožja, je sedaj začela tega dovažati kar z letali, tako se ji mudi ustreči Egiptu.
V Savdski Arabiji govorijo, da bodo znova uporabili olje kot orožje proti ZDA, če te ne bodo pritisnile na Izrael, da popusti dalje in obnovi pogajanja z arabskimi sosedi o na-daljnem umikanju z zasedenih arabskih ozemelj. Palestinski arabski begunci zahtevajo pravico do vrnitve v “svoje domove” v Izraelu in o skupno arabsko-izraelski Palestini kot enotni državi.
Izraelci o čem takem nočejo niti govoriti, ker vidijo v tem arabsko namero doseči uničenje njihove drž(ave po o-vinkih. Da bi se zavarovali pred morebitnim novim napadom arabskih sosedov, ki ga predvidevajo najkasneje v e-nem letu, če ne bo prišlo do uspešnih pogajanj, hočejo Izraelci dobiti iz ZDA večje količine modernega orožja, da bi vzpostavili vojaško ravnotežje. V teku naslednjih nekaj let bi radi dobili iz ZDA modernega orožja v skupni vrednosti do 5 bilijonov dolarjev.
Izrael hoče v prvi vrsti težke tanke M-60, nova borbena letala in seveda protiletalske in protitankovske rakete najnovejše vrste. Prav tako bi rad dobil najnovejša elektronska sredstva za povečano varnost pred letalskimi napadi, pa tudi za večjo uspešnost svojega lastnega letalstva. Predsednik Ford je pretekli teden obljubil Izraelu, ko je bil predsednik njegove vlade I. Rabin na obisku v Washing-tonu, da bodo ZDA trdno stale ob Izraelu in skrbele za njegovo varnost, verjetno mu je v zvezi s tem obljubil tudi dobavo potrebnega modernega orožja.
V	Washingtonu vendar nočejo iti tako daleč, da bi razjezili Arabce in sprožili novo zaporo dobav arabskega olja. Izrael bo moral pristati na novo popuščanje Arabcem, če si bo hotel ohraniti jamstvo in podporo ZDA za svojo varnost v nekaj popravljenih mejah izpred junijske vojne 1967.
Predsednik izraelske vlade Rabin se je o tem razgo-varjal s Fordom in s Kissingerjem. Ta se bo srečal z arabskimi vodniki na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov, pa bo nato potoval v oktobru še osebno na Srednji vzhod, da pripravi vse potrebno za obnovo pogajanj, ki naj privedejo do naslednje stopnje v sporazumevanju med Arabci in Izraelom.
Obstoji upanje, da bo Kissinger uspel in preprečil novo vojno, četudi napetost na Srednjem vzhodu narašča in postaja položaj spet hudo kočljiv.
iiimiiiiiu)uiiiiiii!iti!igc!i[ieiiiiiiiD3iiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiir
■m	—
1	BESEDA IZ NARODA	I
=	I
ves dan.”
Miha, ki je prebral, ta konec, je rekel: “Vaške babe...”
*
Vročine je menda konec. Kar hladno je ponoči in ne prehudo čez dan, pa se držim bolj doma. Menda bom kmalu rabil kar dve palici. Lep pozdrav, tudi onemu iz Kanade, ki je pohvalil moje pisanje o “polka maši”.
“Toti Štajerc”
^iitiiiitiHiinmimuiiiiuiiiiiimiiiiiiMiiiiiuiiuiiuiiiuuiiiuiiiiuuiuuiiiiiiiiiiiiui^
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Drobtinice
z Lemontskega hribčka
Koncert Gallusa, naših koroških slavčkov, se zdi, je razgibal
, vso ameriško Slovenijo. Me, slo-CHICAGO, 111. - IX. - Po pred majem 1945. Miha, moj so-.^^ šolske sestre; z našim
smrti že starega benediškega sed, mi je rekel: “Če bi jaz imel središčem v Ameriki, smo bile župnika Franca Zmazka, 1. 1919	v rokah organizacijo, bi	ga tudi	vesel6; da sonamibili dragi gostje prišel v sredi poletja 1919 no-' povabil. Naj g. konzul	vidi, da	.e Tudi	sestra) ,ki ne znajo slo-
vi župnik, stari znanec benedi-; smo tudi Slovenci sposobni kaj vensk0) s0 jih z Ves.eljem poslu-ških faranov, č. g. Franc Sal.1 organizirati, ne le Srbi.	In pa	šale_	je bilo nekaj edinstve-
Gomilšek. Bil sem pri njegovem	| še, da smo Slovenci tudi	v Arne-!	nega z	urnetniškega vidika jaz
sprejemu. “Joj, kako slabo iz-Tiki za trpečo slovensko koroško nebmorem soditi. O tem bodo gledajo,” so rekle ženske. Imel majo, za katero se Beograd rav-'gotovo razpravljali taki, ki ima-je pred seboj težko nalogo. Voj-To ne meni preveč ...” Dal sem .o vge paragrafe pravil petja v na je zapustila tudi v tej fari mu prav. Slovenska ženska zve- mezincu_ Vem pa, da je naša posledice, župnijsko gospodar-j za je izročila predsedniku zbora 'pegem prigla vsem pevcem iz stvo ni bilo najboljše. Gomilšek | Gallus ček za $1,000.00. To je iz- srca -n da nagja p0t tudi v se je lotil dela z mladeniško kupiček od prireditve.	j grca tistih, ki so se že nekoliko
*	I ohladila, kar se tiče materinšči-
40-letnico mašništva je obha-‘ ne Da w ge to navdušenje le ne jal naš čikaški rojak Č. g. Leo-( poleglo! Da bi ne Mlo kot sla_ delo. Že leta 1919 je organiziral i nard Bogolin v rojstni vasi svo- m£g ki ge silno rada vname in Orla in Orlice. Uvedel je Mari-j jih staršev v Cerkljah ob KrkV zag’ori z vsem žarom in kmalu jino družbo za vse štiri stanove,' ko je bil tam na počitnicah. Pri-' ugasne_"_ _ Naj naga tukaj roje-poživil razne bratovščine, zlasti digo je imel njegov rojak, ljub-1 na m}adj;na V6i da smo Slovenje bil vnet pospeševatelj pobož-j Ijanski pom. škof dr. Lenič. Se-' ci kulturen naro(i, da se nam ni nosti do presv. Srca Jezusovega.; daj je p. Leonard prevzel župni-^ treba sramovati pred nobeno Uvedel je prve petke. Prvi pet-[jo sv. Jurija v južnem Cikagu. | drug0 narodnostjo. Sicer se pa ki so v fari sv. Benedikta posta- i	*	^ j z etniškega vidika Slovencem v
li skoro kot obvezni prazniki.! Župnija sv. Adalberta v naši Ameriki “vremena jasnijo”. Obhajali so se v veličastni po-	soseščini	bo lahko	ostala. Prav, Vse čast Slovenski ženski zve-
družni cerkvi sv. Treh kraljev,	tako tudi	farna šola, ki pa	bo' zi y Cbicagu, kt je botrovala te-
kjer je na evangelijski strani morala sprejemati tudi špansko [mu koincertu. Hvala Cikažanom, krasen oltar Presv. Srca v got-	[ govorečo	mladino,	četudi n i	s o ^ sheboygančanom in Jolietča-
skem slogu. Delo kiparja Sojča	vpisani v	faro.	'	I nom> ki §0 ge koncerta udeleži-
iz Maribora. Nekaj nepozabne-[	*	_	| li. Naša dvorana je velika, a je
j ga so bili prazniki presv. Srca, v “New World”, glasilu čika-^^ tako napolnjena) da sem bi. j Jezusovega. Vedno so bile tri-; ške nadškofije, berem, da je^ še veselaj ker vem; kako dnevnice, katere šo vodili razni; nadškof Quigley leta 1913 poro- bi pevci dutili) be bi morali peti misijonarji. V noči od četrtka j čal v	da je med mnogimi • praznim stolom To jim je bilo
na petek je bilo celonočno če-' neangleško govorečimi verniki, prihranjen0_ Vem,.da bodo vsi
vnemo. Poleg ogromnega dela, da obnovi gospodarstvo, je obnavljal tudi prosvetno in versko
ščenje za moške in fante pred izpostavljenim Naj s v e tejšim. Na praznik sam pa po glavni maši veličastna procesija kakor na Telovo in s kipom presv. Srca. Iz okoliških fara so prišle procesije. V “Glasnik presv. Srca Jezusovega” je pisal več let vzpodbudne članke. O Gomilšku so rekli, da je “apostol Srca Jezusovega”.
torkih sestanke. Leta 1920 je bil v Mariboru prvi vseslovanski orlovski tabor. Tudi Čehi so bili
tudi 8,000 Slovencev.
j člani pevskega zbora odnesli z *	I lemontskega hrib čka naj lepše
Na svetu je vse mogoče. Tudi j spomine. Naj se vez prijatelj-med Slovenci. Na koncertu v stva, ki nas druži z domovino, Fairfieldu, Conn., je hotel po- ^ ge boij utrdi, da se bomo še bolj zdraviti koroške Slovence tudi zanimali za usodo koroških Slo-učitelj, ki je vsaj 8 let poučeval: vencev jn jim pomagali z molit-slovensko koroško mladino in^ vjj0. Težko je živeti med sovraž-zboru ob tej priliki izročiti dar ■ njki; kot morajo koroški SJo-$500,00, katerega so zbrali pevci1 venci že stoletja, zbora “Zvon” in “Veseli štajer-j Dragi koroški pevci! Hvala Ko je bil ustanovljen Orel,ica • -T mu bilo dovoljeno. Psč^ yam za jepe urice! Ohranite vso sem takoj pristopil tudi jaz. ObjPosekne vrste	demokracija. To ameriško Slovenijo v lepem spo-
petkih smo imeli telovadbo, ob	so	povedali	koroški Slovenci.	[ minu — saj glavni središči slo-
®	j venstva Cleveland in Čikago ste
Če kaj kupiš v trgovini, moraš itak obiskali. Srečno pot in na plačati prodajno takso. Čikaška1 zopetno svidenje! zastopani. Daši smo bili tako1 davkarija trdi, da so trgovine,!	*
ki ne odvajajo davkariji tega [ čudež sv. Januarija. — Dne davka. Takih zaostankov je nad 19. septembra vsako leto Ne-150 milijonov. Čudno, vedno je apeljčani in turisti napolnijo vse dražje, pa si trgovci (ne vsi) [ stolnico, da vidijo “čudež”. V pridržijo še tiste procente, ki so stranski ladji je namreč kapela li, kako lepo je bilo tam. Kma-'	prišli	iz žepov	kupcev. Ni čuda,	posvečena sv. Januariju, zaščititi sem se vživel v orlovsko or-	če so	nekateri	vedno bolj boga-	[ niku Neaplja, ki jih varuje la-
blizu Maribora, 5 ur pešhoda, nisem bil na tem taboru. Pri nas doma ni bilo smisla za kaj takega, pa tudi ne'denarja. Užival sem, ko so drugi pripovedova-
kote, vojne, kuge in ognja iz Vezuva. V tej kapeli hranijo doprsni kip iz srebra; vanj je vde-
ganizacijo. Sodim, da je bila to ti. najpomembnejša mladinska or-j ■	*
ganizacija. Ljubljanski škof dr. Včasih dobiš pismo, na kate-
Anton Bonaventura Jeglič je bil rem znamka ni uničena z žigom' lana lobanja tega svetnika. Nana svoje Orle in Orlice izredno pošte. Ali veste, kaj se vam lah- redili so jo pariški zlatarji po ponosen. Iz orlovske šole so iz- ko zgodi, če tako znamko odle-1 naročilu Karla II. Tam je tudi šli mnogi javni vodilni delavci, pite in jo prilepite znova na va-' relikvarij, v katerem sta dve
(Dalje sledi.)
še pismo? $500 kazni in eno leto steklenički krvi sv. Januarija.
*	] zapora... Čikaška pošta je v. Kri je vedno strjena in temne
Šola je pričela s poukom. Je' primanjkljaju nad 11 milijonov [ barve — samo na smrtni dan že živ-žav v odmoru okrog šole.' dolarjev ob koncu proračunske-* mučenika se spremeni v tekoči-j Nekaj hiš, last Slovencev, je'ga leta junija t.l. Morda je zato' no za nekaj časa. Isto se dogaja
prišlo v tuje roke. Škoda! Kon-[tako šepava... cert pevskega zbora Gallus iz'
slovenske Koroške je za nami. j “Kdor se sramuje svojega je-Prelepi spomini! Članice Slov.'zika, svojega doma in svoje na-ženske zveze, podr. št. 2, so ime-! rodnosti, ta se sramuje božjega le ogromno dela, da je bilo vse daru. Grdo in nespodobno je, da lepo pripravljeno in izvedeno: črtimo in zaničujemo druge Iju-glavna tajnica SŽZ ga. Fanika ker govore drug jezik, ker so Humar, urednica Zarje ga. Co-! izšli iz drugega naroda. A še rinne Leskovar, ga. dr. Marija stokrat grše je, če zaničujemo Bernik in še druge. Vsa čast nji- svoj lastni jezik, svoj lastni hovim žrtvam! Koroški bratje dom, svoj lastni narod! (Kom-in sestre so si v ponedeljek o-! poljski.) gledali mesto, povzpeli so se tu-	*	1
di na Hancock Tower. Le vreme La še eno manj resno za ko-ni bilo ravno ugodno. Je pa bilo nec:
nekaj puranov, ki so potem kav-, Mica: “Ježeš na, kaj vse Ijud-drali radi tega, ker je foil tam ie danes govorijo.” tudi jugoslovanski konzul. Pač Neža:	“No, povej vendar,
ne razumejo znamenja časov in kai?”
j mislijo,
L maja, v spomin, ko so prenesli svetnikove ostanke iz Be-neventa v Neapelj in 16. decembra, ko ‘so njegovo truplo zopet prenesli v to mesto po dolgoletni odsotnosti.
Na te dni je gneča v stolnici. Po sv. maši prinese kardinal lobanjo mučenca in njegovo kri iz kapele in ju izpostavi ,v češče-nJe- Ljudje nestrpno pričakujejo čudeža. Včasih morajo dolgo čakati. Ko molijo vero, monsi-gnor opazuje relikvarij. Ko zapazi, da se je strnjena kri spremenila v tekočino jagodne barve, pomigne duhovnikom, da pristopijo in počaste mučenčevo kri. Organist, ki čaka na to zna-| men j e, začne igrati: Tebe Boga da smo še vedno v letu ! Mica: “Potem nisva pri kraju hvalimo. Vse ljudstvo navduše-
Sv* Jišiij v Stari Loki
Slika kaiže cerkev sv. Jurija, v Stari Loki, ki jo za praznovanje 900-letnice Stare Loke obnavljajo. V včerajšnji številki AD je bil objavljen o tem dolg članek Antona in Ane Gaber iz Chicaga, v katerega sta vključila prošnjo tamkajšnjega župnika rev. Staneta Hribška za darove, ki naj bi pomagali kriti velike stroške. Naslov župnika je: G. Stane Hribšek, Stara Loka 63, 64220 Škofja Loka, Slovenija, Jugoslavija.
¥111


» ■_ O
= riu
Velik obisk gora
Avgust je še vedno mesec, ko je največ obiskovalcev v slovenskem gorskem svetu. Tudi letos je bilo tako, v vročih dneh so iskali v planinskem in gorskem svetu oddih, svežino in razvedrilo nešteti prijatelji gora. V nekaterih postojankah je bilo ob koncih tednov tudi do 400 in celo 500 obiskovalcev. Več planincev je prenočevalo
no poje in potem se zvrstijo, da poljubijo relikvarij.
Včasih se je zgodilo, da se kri ni spremenila. JLjudje so to vzeli na znanje, da bo vulkan Vezuv bruhal in so se lahko pripravili. Ko je zadnjič pred nekaj leti bila velika nevarnost, so šli preplašeni ljudje pod hribom z relikvijo sv. Januarija v procesiji in res bili ob varovani naj hujšega.
Sv. Januarij je bil škof v Be-neventu. Med Dioklecijanovim preganjanjem je obiskoval kristjane v ječi in jim prinašal sv.
kar v spalnih vrečah, ki so jih prinesli s seboj.
Večje skupine neizkušenih planincev so vodili člani reševalnih gorskih skupin in prm skušeni vodiči, zato je bilo nesreč sorazmerno malo. Kljub vsemu so planine terjale 12 življenj, največkrat zaradi slabe gorniške opreme, nezadostne o-foleke in preslabe obutve. P° delnih podatkih je do srede avgusta obiskalo skupno letos slovenske gore okoli 700,000 ljudi-V slovenskem gorskem svetu jo 165 oporišč s skupno 5,600 ležišči. Lani je ta gostišča in oporišča obiskalo milijon ljudi, letos računajo, da jih bo še več.
Tragedija v kraški jami
V petek, 23. avgusta, je skupina jamarjev z instituta za raziskavo kraških jam iz Postojne raziskovala vodni rov v kraški jami Tkalca v Rakovem Škocjanu. V sifonu je utonil 26 let stari študent geologije iz Dolnjega Logatca Janez Petkovšek. Janez se je s potapljaško o-
obhajilo; tolažil jih je in jim da-, premo spustil v neraziskan vod-jal pogum, da so vztrajali v ve-1 ni rov, ki ga imenujejo sifon in ri. Tako so tudi njega ujeli. Ker' je približno 20 metrov pod gla-ni zatajil vere, so ga vrgli v raz- [ dino podzemeljskega jezera v beljeno peč, a je .prišel iz nje' obsegu 25x40 metrov. Petkov-nepoškodovan. Nato so mu na šek je imel med spuščanjem na natezalnici izpahnili vse ude in roki zavezano 8 milimetrov de-ga v amfiteatru vrgli z drugimi belo in 80 metrov dolgo nylon-kristjani pred zveri, ki se gajsko vrv. Ko je bil približno pol niti dotaknile niso. Naposled so'ure pod vodo, je dal znak, da se ga z drugimi vred obglavili. To [ bo začel dvigati na površino. Ja-je bilo 1. 304 ali 305 na 19. sept.1 marja, ki sta čakala ob jezeru, Njegovo kri je kristjanka Evze- [ da bi se Petkovšek dvignil na bij a zbrala z dve stekleničici in ' površino, sta iz vode potegnila jo je položila k njegovemu trup-1 le vrvico.
lu. Pokopan je bil v katakom-' Ponesrečeni Janez Petkovšek bab pri Neaplju.	j je zapustil mamo Rozalijo, se-
“Čudež sv. Januarija je še do; stro Marijo Modrijan, brata Jo-danes nepojasnjen,” pravi živ-; žeta in Nikota ter staro mamo Ijenjepisec tega mučenca. Kdo ; Jožefo Petkovšek v Sloveniji, naj pojasni čudež? če bi mogli; Ameriki pa teto Milko Plečnik pojasniti čudež, bi petem ne bil; in Zinko Beričič ter druge sovec čudež. Sedanje čase se zelo' rodnike.
'hranijo “čudežev”. Kmalu ne;	____
bodo več verovali v Jezusove S	Nov odsek
čudeže. Zamotavajo vse, kar se| avtomobilske ceste ne da dokazati z naravnega vi-J Republiška skupnost za ceste dika. Je sicer res,, da moramo'je objavila, da bodo še ta mesec biti zelo previdni glede tega. i odprli 8.8 kilometrov dolg od-Lani so na TV kazali, kako je sek avtomobilske ceste od P°' neki bolnik -ozdravel, ko je pro-' stojne do Razdrtega. Dela so se testanski karizmatik molil nad zavlekla za nekaj tednov, ker je njim. Čudež! Čudež! so klicali bilo treba ponekod cestišče bolj ljudje. In “ozdravljeni”, ki je utrditi, kot so to predvidevali.
imel sladkorno bolezen, ni hotel ’	____-
več jemati zdravil in — čez 14 Talilno peč je razneslo dni je umrl. Zato ne smemo biti V livarni Gorenja Muta v Vu-preveč navdušeni, ko sedanji zenici je 12. avgusta ponoči raz-katoliški karizmatiki govorijo o neslo 10-tonsko električno talil-čudežih, ki se neki gode pri njih no peč. K sreči ni bil nihče ra-sestankih. Treba je počakati — njen, ker so delavci pravočasno čas bo pokazal, če je bil res pra- opazili napako in se umaknili-vi čudež ali samo domišljija. Škodo cenijo na okoli 2 milijona s. M. Lavoslava dinarjev.
ca
ANADSH4 DOMOVINA
h slovenskega Toronta
^R°ŠKI pevski .fBor GALLUS v SLOVENSKEM
Torontu
'Tudi
L^iveii srečo, da iljp ^ ^ratje in sestre s Koro-
v slovenskem Torontu
so nas o-
,e' ^ri
^asli so nam v dar naj-
^ kar
Pese
premorejo — sloven-
ji
dovrš
:’n- Zapeli so jo prijet-
je.
; P
srca.
ieno in tako, da je šla
saj pa j e . tudi vrela iz
8b0r V c i koroškega pevskega ^or0!l^a^Us so se pripeljali v
Si
'^jel
petek proti večeru.
je g. Blaž Potočnik s
fefp'1 odborniki v dvorani
i'rsobdeŽne na Brown’s Line-
faa;.. 0 so si ogledali mestne prj fy[lVost* in so se oglasili tudi Rve ar^'^ Pomagaj na Manning
itda^Cartni nastop je bil napo-
^fana
2a Z30 zvečer v povečani o ovij eni dvorani Brezma-s čudodelno svetinjo.
W6jr, Se napolnila že pred
H
jih je občinstvo
’ati;	j6 s tem želel pove-
Hiju T asi ste in mi smo z va-
ijpU i30 iem prisrčnem spre-
ltočj ^ 2aPeli in so peli... Na-i P-^ihe do oltarja, je odšel v
0aa' Ko so začeli prihaja-er pevci v koroških na-
‘Pih
^ burnim ploskanj em.
In
So
ti, ker vs.ak po svoje presoja, kaj je res veliko. Zato je na prvi pogled težko pisati o slovenski veličini. Pa vendar vztrajam pri gornjem naslovu.
S .kratkimi stavki bom napisal zgodbo, ki na zunaj ni nič posebnega. Potem naj pa vsakdo sam sodi ali je v tem primeru mogoče govoriti o slovenski veličini.
Bil je slovenski domobranec, kot toliko tisoč drugih njemu podobnih. Tudi on je bil izdan in s Koroške vrnjen v roke krvnikom. Pa je bil hraber in iznajdljiv in je ušel, preden so mogli iznesti nad njim svojo jezo. Še enkrat je prekoračil mejo, odšel v svobodni svet in končno pristal v Argentini. Tam si je ustvaril novo življenje; poročil se je in v srečnem zakonu je dobil devet otrok. Eden od njih, ime mu je Peter, je začutil v sebi božje povabilo. Odzval se mu je, postal je semeniščnik, odšel v misijone, v najrevnejši predel Madagaskarja. Tam je postal vsem vse, zlasti mladim Malgašem. Bil je njihov zidar, športnik, skratka postal je eden izmed njih. Po dveh letih bivanja med njimi je tam zapustil “svojo družino”, družino pravih prijateljev. Da se pozdravi in
na smo se le pripravili in izdelali skromen program, ki pa se je postopno kar lepo raztegnil.
Slovenski dan smo začeli s sv. mašo, ki jo je opravil rev. Pia- j zar iz Toronta. Z njim sta prišli tudi dve sestri in nekaj otrok, I ki so pomagali s petjem pri sv. | maši.
Po - sv. maši smo hiteli v kuhinjo, kjer je lepo dišalo po golažu in drugih dobrotah.
Zabavni spored se je začel ob dveh popoldne. Naši najmlajši so nam pod vodstvom ge. Irene Pregelj predstavili nekaj narodnih plesov in tudi zapeli. Lepo jih je bilo poslušati, še lepše pa gledati v krasnih slovenskih narodnih nošah.
Zelo smo bili navdušeni nad mladinskim pevskim zborom, ki ga je vodila ga. Gačnik. Tako so nam lepo zapeli, da človek skoraj ne bi mogel verjeti, da je bil to njihov prvi nastop. Radi bi ‘
jih bili poslušali še in še.
Melodije naših muzikantov so lepo odmevale po gozdu. Celoten spored je bil prav lepo in dobro izveden, z uspehom smo bili vsi zadovoljni. To nam bo dalo poguma do novih nastopov in do novih prireditev.
Obiskalo nas je tudi nekaj rojakov iz Timminsa in iz Sault St. Marie in seveda iz Toronta. Hvaležni smo g. Plazarju in vsem ostalim, ki so se potrudili, da so bili že tako zgodaj med nami.
Naše društvo je želelo, da bi prišlo k nam čim več slovenskih rojakov in rojakinj, da bi spoznali naš kraj, naše lepo letovišče in da bi se imeli priložnost z njimi seznaniti. Za začetek je že bilo, za bodoče pa upamo, da bo odziv na naša vabila večji!
Pozdrav rojakom iz Sudbury-ja vsem Slovencem po Kanadi in ZDA!
M. S.
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
so uživali in se s plo-!	po zdravje in na stu-
aial Z 2ahvaljevali. Zbor je

Program> ki ga že je prej v Fairfieldu, Conn., Wa-
—*—’	“
v ^ U’ K.C., Clevelandu, O
dij. Letos v počitnicah je obi skoval rojake v Kanadi in Ameriki. Drugo leto bo zopet odšel k svojim v Argentino, da bo tam zapel novo mašo.
Zvezni prometni minister Brian Carr je napovedal, da bo prišel čas, ko bodo vozniki v Kanadi prisiljeni podvreči s preskusu svoje sape glede količine alkohola kar ob cesti brez kakega posebnega prekrška. Zadevni zakonski predlog imajo v načrtu,
pa ne bo prišel v razpravo pred
trokom. Zastopnik zdravstvenega ministra je izjavil, da je bila pritožba Mrs. Barbare Ness že v postopku in da bo ugodno rešena. Ko je prišla zgodba v javnost, se je ponudilo več žensk zdravstvenemu ministrvu, kot je dejal dr. T. Tulchinsky, da so
lorojCeinoritu. O programu so -	.
311 bodo še bolj spretni' Peter je zaveden slovenski!
^istj.
k
j fant; mlad, a že svetovnih oibzo-
boredom je pevce po-; riK vedno vesel> dober, vnet, da
i;. VU rr m V ~	_	..	!	_____ -i	i •
litji §■ Blaž Potočnik in se | služi drugim, a ne mara, da bi
' 2 A V,	-L ULUCIllTV XII St!	----O > ~	x
^ V,a^l za obisk. Pozdrave |se niernu služilo; preprost, a z
lVal-° so vrnili tudi pevci, | velikim poznanjem življenja in
V-i 1	V/ CACAJ. jyv_ V j |	tl J
tvji. tonili vsem, ki so pri- j oeutrudno delaven z enim
'n;.. 3 Ujiho’rr	Hem! “da bi RP TTir^nlnila i-i-rr
ci-
'Ojih
sprejem, ploščo Ijem: 'da bi se izpolnila prošnja
-	_	_	/'A X-i! _ c • i • i
'% Pesmi- Ta plošča je bila °čenaša, ‘pridi k nam Tvoje
Ha	a :Pluaua Jc uiia --------xv xxaui. a vujc
^ Vgj	.uje žal niso mo-! kraljestvo .” Kdor tega fanta po-
, ^0biti ker je bila takoj zna> §a rnora imeti rad in mora 0^dana	-----------
j biti ponosen, da je slovenskega
15 koi^StVo’ ki je prihitelo na!rodu-
je bilo res pravo J Ne rečem, da je Peter Opeka
1Stv° Slovenije v s ve-! že slovenska veličina. Slovenska S o °Pane so bile vse pokra-1 veličina je v dejstvu, da je bil 0Venije. Prišli	1	■
H I2 okoliških
j^VenIje- Prišli so iz To-1 rojen v Argentini od slovenskih Po s/2 °koIiških naselbin,! staršev, da misijonari med Mal-
ijo k "” rnilj daleč. V dvora-1 gaši na Madagaskarju, da študi-ljudje vseh mogočih ■ ra v Franciji, da obiskuje roja-ži ’i Predsia-vniki društve-! ke Slovence po Ameriki in Ka-d V;ienja in ljudje različ-1 nadi. Govori lepo slovensko.
O	xtix.AAVy I	w v wx X	OJ.V_/ V C J. JI O JtV C/.
^_okratičniih miselnosti. ’ špansko, francosko, malgaško, je
% J ^ edini ob lepoti slo- ^ zaveden Slovenec, vnet misijo-
sSi p0'0r°®ke pesmi in v na- j nar širokih obzorij in še širšega
'Atpi danosti z brati in se-! srca in prijatelj vseh, ki jim mo-
„,S sI°venskega Korotana. |re pomagati. Ta dejstva jaz ime-
'°Venske duhovščine smoinujem slovensko veličino.
. v ha	___ v	ti____ ____________
^0ncertu: zupnika g. j Baragov misijonski krožek
:a C.M
S’ Jsretina C.M., g. d;IaTC.M„ g. m. Balažiča
i	t a
j‘6Vpj^ h. Ambrožiča, dr. J.
Š. p ^ g. A. Vukšinica
K >' Skumavca.
H
župnika g. A. Torontu je imel prvi četrtek v septembru reden sestanek. Duša sestanka je bil Peter Opeka, ki je na kramljajoč način povedal, kaj dela v misijonih. Njegova navzočnost na sestanku je bila

*i.
' KOnc	I— j ^	je uiia
'Ifuž !rtU se ie razvH P rij e-; najboljša, vez med slovenskim P^pi a.vJ}I večer. Ob mizah misijonom na Madagaskarju in
sestankom glavnih pokrajinskih javnih tožilčev prihodnje leto.
Ko imajo zvezne oblasti namen močnejše pritisniti na tiste voznike, ki radi stisnejo “še e-nega za pot”, se nekateri strokovnjaki oglašajo s trditvami, da uživanje alkoholnih pijač ni tako velik vzrok prometnih nesreč, kot se splošno trdi, ampak veliko manjši. Ti strokovnjaki navajajo podatke, ki segajo v o-zadje prekomernega in zato nevarnega uživanja alkoholnih pijač. Trdijo, da so to neuravnovešeni ljudje, ki iščejo tolažbo in uteho v pijači, ki pa so sicer na javnih prometnih cestah vedno nevarni, trezni ali pod vplivom alkohola. Statistike, ki so jih navajali, naj bi dokazovale, da so normalni pivci alkoholnih pijač prav tako varni in zanesljivi vozniki kot nepivci.
Zdi se, da je na trditvah teh strokovnjakov precej resnice, toda njihove statistike* ki so jih predložili, so tako omejene, da se na nje ne da dosti opirati. Preiskovanje tega vprašanja je šele na začetku. Za varno vožnjo še vedno velja: Gasolin in alkohol sta slaba tovariša! Tisti “za na pot” je brez dvoma odveč!
pripravljene prevzeti čuvanje
štirih otrok B. Ness za $130 mesečno.
in svobodni svet se mora braniti komunistične zarote na - različnih ravneh, če hoče biti uspešen. Odkritost in odprtost sta na mestu in javnost ima pravico, da zve vse, kar je možno, vendar nihče ne zahteva, da naj vojaški vodniki dežele objavijo vse vojne načrte za vse različne možnosti in potrebe! Nekaterim ljudem ne manjka samo čuta odgovornosti, ampak tudi smisla za stvarnost!
Šole v Winnipegu so postale pozorne na zlorabo študentovskih viz kot sredstva za vstop v Kanado. Te vize je lahko dobiti, kakor hitro ima študent potrdilo za sprejem v neko kanadsko šolo.
Da je pri tem dosti zlorab, je postalo očitno, ko je število takih viz začelo neobičajno rasti. Tako je zdaj v Manitobi okoli 5,000 tujih študentov in njihovo število narašča v razmerju 800
do 1000 na leto.
Če ne bo prišlo do sporazuma med lastniki žitnih elevatorjev in njihovimi uslužbenci v Van-couverju, bo 30. septembra predložena parlamentu poravnava na temelju posebnega zakona, je svaril zadnji teden zvezni posredovalec.
Pomožni blagajnik North Yor-ka je pričal zadnji teden, da je 15. decembar 1972 mestni odbornik John Knox podpisal potrdilo o prejemu $470 javnih sredstev, ker da pojde “proučevat ceste v Alabamo od 29. decembra 1972 do 4. januarja 1973”. Odbornik Jack Bedder je med tem pričal, da sta njegova žena in on 29. decembra 1972 odletela z Johnom Knoxom in njegovo ženo za en teden počitnic v Freeport na Bahamih. John Knox je bil v zvezi s tem obtožen prevare in kršenja javnega zaupanja, četudi je 9. avgusta 1973, ko je prišla vsa reč na dan, izročil pomožnemu blagajniku North Yorka ček za $470, ne da bi povedal čemu. John Knox se je posebej ukvarjal z vprašanjem cest na področju Velikega Toronta in naj bi se bil v zvezi s tem zanimal za “ceste v Alabami”.

u so se utrjevale ve-
j I med pevci in občin-
A Se j etIa pesem. Naslednje
Aanj0 2'3or odpeljal proti ^ "očim
adsk

Aaru?U' K a Pristavi jim je
pripraviIa
slovenskim zaledjem v Torontu.
• piknik”. s d
y>
, !lila . P° Ameriki in Kanadi
h d ■
Al* ah da bi turneja zbora
^oStiZapUstila koristi trajne
'Pri ohranjanju svo-A.,. s °venstva tako na se-
•) Alp -v — _________— —
5 ^o'fkem kontinentu kot
Por.
veličina
A. V !!r vem°. da nas je
W V, k
Ss navadno čutimo
ViS, da2t°^OV3ni jo kilo vedno
I L a bi sa C1________
k A	------- UVCTjd-
Kj * ovenec, da bi postal
se Slovenec uvelja-
Mudfkega- Včasih pa veli-ne 2namo prav odkri-
t'
Misijonska stvarnost se je približala vsem, ki so ga poslušali. Misijonar Peter, hvala za obisk in za zgled. Mlad si. še, a tvoj zgled je velik.
P. M.
Slovenski izseljenski dan v Siifteyju
SUDBURY, Ont. — Slovensko društvo v Sudburyju nas je prijetno prenesetilo z lepo proslavo slovenskega izseljeniškega dne na Slovenskem letovišču 18. avgusta. V Sudburyju in o-kolici živi le malo Slovencev, vseh skupaj komaj dobra peščica, zato smo bili v dvomu, če bi se mogli postopiti kake večje prireditve, kot je na primer slovenski dan. S trdno voljo našega predsednika Antona Konča-
Mati štirih otrok v starosti od o do 9 let je pretekli teden en dan v zgodnji uri pripeljala te v pokrajinsko zakonodajo Ma-nitobe v Winnipegu in jih izročila tamkajšnjemu čuvaju z naročilom, da naj jih izroči v varstvo z d r a v s t venega ministra Saula Millerja. Ker tega še ni bilo tam, pričakovali so ga šele ob 11. dopoldne, je varstvo nad otroci prevzel njegov namestnik dr. T. Tulchinsky. Ta bi bil rad zvedel, kdo so otroci in zakaj čakajo tam na ministra. Najstarejši, ki je imel pismo, tega ni maial dati dr. Tulchinskemu. ker mu je mama trdno naročila, da ga naj izroči S. Millerju.
Otroci so imeli s seboj malico in pismo, v katerem se mati pritožuje zdravstvenemu ministru, da so prispevki za čuvanje otrok pokrajinskega socialnega oddelka omejeni na. največ $130, med tem ko agencije, ki sp ukvarjajo s tem poslom, zahtevajo $200.
Ko so ugotovili, čigavi so o-troci — njihova mati študira na univerzi psihologijo in ne more sama čuvati otrok ves dan — so jih izročili Društvu za pomoč o-
Vodnik ciprskih Turkov Rauf Denktash je dejal, da bo turška javna uprava pod njegovim vodstvom v delu Cipra pod turško
Predsednik zvezne vlade Pierre E4 Trudeau je izjavil, da bo zvezna vlada gledala na to, da bodo njeni izdatki pokriti z rednimi dohodki.
Velika Britanija se pripravlja na parlamentarne volitve. Konservativna stranka je objavila svoj program, v katerem sta vij a “Britanijo na prvo mesto” tako v domači kot v mednarodni politiki. Za prvo nalogo doma si je stranka postavila boj proti inflaciji.
Konservativna in liberalna stranka sta izjavili, da sta pripravljeni iti v skupno vlado “narodne edinosti”, dokler se Britanija ne reši iz sedanjih stisk. Delavska stranka, ki ima v rokah vlado, četudi v parlamentu nima večine, koalicijsko vlado odklanja, ker upa, da bo pri novih volitvah dobila absolutno večino.
'Senatni odbor je prišel do zaključka, da sedanji pomilostit veni sistem ni kaj prida in je izdelal novega, ki bo “poštenejši’ do obsojencev in “varnejši” ze javnost. Pomilostitev naj bo a bodoče določena točno po zako nih. pri čemer mora biti upo
*	X	....	---- -'J--
zasedbo zasegla imovino ciper-J števana javna varnost. Zločine skih Grkov, pa pustila v miru ki so grešili proti tej, bodo poc lastnino tujih državljanov. Ni vrženi tršim pogojem, vsi pom dvoma, da bo to, v kolikor bo loščenci pa skrbnejšemu in pa: izvedimo, še povečalo spor med Ijivejšemu nadzoru.
Grki in Turki na Cipru in ote- i	*
žilo postopno poravnavo in p0-! Slana in sneg sta napravila n miritev med njimi.	žitnih poljih Prerije obsežr
*
škodo in otežili pospravljanj Ameriško državno tajništvo je; Pridelka. Ta bo manjši in ver zanikalo trditve, da so bile ZDA^jetno tudi slabši, vmešane v poskus preprečiti pri-
hod Allendeja na oblast v Čilu in nato pri poskusih za njegovo odstranitev, dokler, ta ni lani v
V avgustu je število brezpc sejnih v Kanadi porastlo o Tl % na 5.3%. Pri tem je
septembru uspela. Po tajnem. Banffu v Alberti tolikšno p pričanju direktorja CIA W. Col- manjkanje sobaric in drugei byja naj bi bila Nixonova admi-1 osebja, da so morali zapreti di nistracija odobrila za odpor pro-: motela. Tam bi potrebovali vs ti Allendeju v Čilu 8 milijonov 150 do 200 ljudi za tovrstna d
dolarjev. Ko je eden od članov kongresnega odbora spravil to zadevo v javnost, je prišlo do obsežne razprave, zgražanja in
la, pa jih ni
Bivši predsednik vlade Nev foundlanda Joseph Smallwoc
obsojanja politike ZDA in brez se Je kljub temu, da je star dvoma tudi do večje škode ugle-, let> odločil vrniti v politiko. N
m, V Ti A	At 1 •.
Stopil bo proti svojemu nekd,
du ZDA.
Zdi se, da nekatere politike njemu varovancu na konvenci kaj malo briga splošna in na- liberalne stranke v St. Johnu rodna korist, kadar imajo pri- dneh 25. in 26. oktobra 1974. ložnost zasledovati svoje cilje.	*
Ni dvoma, da bi bilo prav in le- ZDA so objavile, da bodo i po, če bi bilo v svetu vse pošte-; vedle -carino na- uvoz čevljev no, moralno in odkrito. Žal to ni i Španije in Brazilije, ker so ug-
tovili, da ti dve državi podpirata ta izvoz, kar je proti določilom. Carina bo uvedena sredi oktobra na čevlje z usnjenimi podplati. Lani je Španija prodala v ZDA takih čevljev za 189 milijonov dolarjev, Brazilija pa za 81 milijonov.
*
Boljše vreme v juliju je povečalo pridelek koruze v ZDA, kot računajo sedaj, za nekako 29 milijonov bušljev na skupno 4.994,730,000 bušljev.
*
Mednarodni svet za pšenico je objavil, da bo njen letošnji pridelek zaradi vremena in pomanjkanja umetnih gnojil manjši, kot so pričakovali. Po cenitvah tega sveta bo skupni pridelek pšenice, vključno na Kitajskem, nekje med 334.4 milijoni in 343.3 milijoni ton, med tem, ko naj bi bil lani 340.5 milijonov ton.
Kanadski pridelek naj bi bil letos za 10% manjši od lanskega, nekako 14.8 milijonov ton, sovjetski 100 do 105 milijonov ton napram blizu 110 milijonov ton lani.
Izvozne količine pšenice so letos do 56 do 65.5 milijonov ton, med tem ko je potreba zaradi izredne suše v Indiji porastla. Potrebe bodo komaj krite, ker obstoji možnost, da bodo ponekod pšenico rabili za krmo živini, ko je pridelek koruze in soje manjši. To se že sedaj dogaja v Jugoslaviji, kot piše ljubljansko časopisje.
*
Agencija za prodajo jajc je objavila, da se jih je pokvarilo skupno 27.9 milijonov, toda Zveza potrošnikov trdi, da je bilo bolj verjetno pokvarjenih in uničenih 35 milijonov.
*
Pierre E. Trudeau se je hudo zameril predsednikom pokrajinskih vlad, ki so zborovali pretekli teden v Torontu in zahtevali z njim razgovore o inflaciji in o splošnem gospodarskem stanju, pa je ta to odklonil češ, da hočejo pokrajine, da naredi zvezna vlada to, kar same ne u-pajo.
*
V Jugoslaviji je v teku sodna razprava proti 27 pripadnikom skupine — največ je Črnogorcev — ki je pripravljala povratek “stalinizma” in zamenjavo sedanjega režima v Jugoslaviji s takim, ki bi bil naklonjen Moskvi. Razgovore za pripravo prevrata naj bi imeli spomladi v Baru ob obali Jadrana v črni gori in drugod v tem delu Jugoslavije, glavna sodna razprava pa je v Peči v Metohiji, ki je kot del Kosmet avtonomna pokrajina SR Srbije. Tito je izjavil zadnji teden, da bodo “zarotniki”, katerih vodniki so v tujini — po vsem sodeč stari komin-formisti, ki so ušli iz Jugoslavije po njeni izključitvi iz Komin-forme junija 1948	—, strogo
kaznovani.
------o-----
"Ti • •	• v •
rsi m miši
MELBOURNE, Astral. — Na poljih in pašnikih avstralske države Victorie so se miši zelo razmnožile.
. Farmar Mitchell je poročal na strokovnem posvetu, da njegovi ovčarski psi tako prizadevno uničujejo miši, da zanemarjajo ovčje črede.
Če ne bo odkril učinkovitih sredstev, bodo miši uničile velik del pridelka.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
V najem
V najem se odda 4 lepe sobe s kopalnico, klet, Gas furnez, garaža, mirnim, odraslim, na E. 61 St, blizu St. Clair. Kličite 251-8219.
•_________________053)
PREŠA NAPRODAJ
za en ton, z bakrenim dnom. Kličite po 5, uri 261-1246.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
EUCLID
na pol zidan duplex, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja na prvem, dve spalnice zgoraj, klet, garaža, brez madeža. Dobri začetni dom.
EUCLID
za dve družini, z aluminjam obi-ta hiša, 5-5, po dve spalnice v vsakem stanovanju, ena neizgo-tovljena na tretjem, rekreacijska soba v kleti, dvojna garaža. LJUBKA HIŠA
tri spalnice, dve leti stara ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Se nahaja na okroglem lotu, v okolici novih hiš. Se lahko takoj vselite.
GLEN DRIVE
od Route 91, novi domovi, ranči z tremi spalnicami, z dvojnimi priključenemi garaži, 1% kopalnica, jedilna soba, polna klet. Kvalitetno delane. Kličite da vam pokažemo.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
______________________(153)
Stanovanje \ najem
Lepo 6-sobno stanovanje spodaj v zidani hiši se odda v okolici sv. Vida. Kličite po 4. uri 361-0280.
_____________________-(153)
V NAJEM
tri na novo dekorirane sobe, karpetirano, nekaj opreme, Lake Shore blizu Euclid Beach okolica. Srednje starosti dvojica ali samski. Na tretjem nadstropju. 481-9338 pred 3. uro.
-(153)
For rent
One apartment, 3 rooms, for rent on E. 61 St. Call evenings 942-0620.
(153)
FOR SALE
By owner, well maintained 6 suite brick apartment.
Call 944-1076
_______________________(153)
HIŠA NAPRODAJ
za štiri družine, na Norwood Rd. V dobrem stanju. Samo resne ponudbe. Kličite 1-256-1364.
, i	(152)
HIŠA V NAJEM
pet sob in kopalnica, nov furnez na plin, blizu Sv. Vida cerkve. Sprejme se z enim ali dvema otrokoma. Kličite 321-9317 ali 321-3204.
_______________________053)
MALE HELP WANTED
Male Help Wanted
Light metal fabrications. Second shift. — Call 451-6666.
I	(154)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
MALE HELP
Married man wanted for milk delivery. Must speak Slovenian or Croatian. Union wages. Call 431-2116.
_______________________051)
SHEET METAL MAN
fabricator of small light gauge parts, requires mechanically inclined person with some metal experience to learn setup of machinery. Expanding department. Good hourly rate. Apply
ACME LIGHTING PRODUCTS 1667 E. 40 St.
______________________(153)
Female Help Wanted HOUSEWORK
Two days per week. Pleasant working conditions. Must speak English. SK 1-3816.
(157)
HOUSEKEEPER
Wanted... Live in, Shz days a week. General housekeeping and laundry. Lovely living quarters and good wages. On Shaker Blvd. on Rapid stop. Call bet.
(152) |5:30 and 7:30 p.m.—932-3093.

limmimiiiimmiimimmimiiimimiiimiiimiiiiimimimiiiiiiimmiiiimii1
=	I
= Paul Keller	=
i	^	e
rurr MArr ita^i
CVET NASE VAS!
i
umimimimimmmmmmmmmmmiumimimmimimmMitHiimm'i"

“Ali si mi vsaj stekleničico zganja prinesla?”
Videl je, kako se je zgrozila. Živinsko so se mu zasvetile oči, skozi zenice je šinil strasten pohlep. Zaškrtnil je z zobmi, glasno in razločno je dejal, da se ji še ne sanja ne, kako je človeku, ki je kaj takega vajen in mu mahoma vse odide. Da ne more več prestajati, da se mu bo zmešalo, kakor se je že mnogim v tej hiši. Dali ga bodo v oddelek za slaboumne, kjer jih zdaj tiči štiri in trideset. Če bi bila ona prava sestra, bi mu priskrbela steklenko žganja in mu jo skrivaj dala.
Paznik je posegel vmes. Začutila je, da nima s svojim bratom nobene skupnosti več, rekla je, da bo dejala ravnatelju, naj poskrbi, da bo zmeraj zdrav, in glede odvetnika naj premisli, katerega bi si najel.
Še se je hotel zadirati nanjp, pa je prišel ravnatelj v sobo. — Dva odvetnika sta nato uredila premoženjske zadeve. Jože je posodil tisti denar, ki ga je moral dobiti Lojze.
“Lahko mi obrestuješ po štiri odstotke, Mina,” je dejal zvesti služabnik, “dodam jih kapitalu. Ti in Tone bosta nekoč tako in tako moja dediča. Torej ne gre za to, da mi plačujeta obresti; to je, kot bi nosila v hranilnico.”
In čez leto je nastopil za Mino Boštjanovo tisti težki dan, ko je umrla mlada gospa učitelja Novaka.
Kmalu po poroki je prišel Novak k Boštjanovim predstavit svojo mlado ženo. Deset minut, deset strahotno dolgih minut sta bila ondi. Kakor bi Mino malce kap zadela, so se ji skrotovičile ustnice, kadar je izdavila iz sebe nekaj puhlic, rekoč, kako je bilo z blagim, gospodom svetnikom, kako si je mlada gospa uredila stanovanje in če je pohištvo v redu došlo. Novak je vprašal, kako je s Tonetom. Tako se je vlekel mučen, medel razgovor, dokler ni vstal Novak z navadnim izgovorom, da nočeta več motiti. Šele zdaj se je Mina vzdignila, se zahvalila za obisk in da ga ne bo mogla vrniti, ker je. itak znano, kako težko breme mora prenašati in da ne gre nikoli nikamor. Malobesedno ob-: žalovanje. Slovo. —
To pot se Mina ni ustavila na | stopnicah pri oprijemaču; viso-1 ko vzravnana in močna je šla navzgor. Če jo je kdaj obšla kaka skeleča misel na učitelja Novaka, si jo je iztrebila iz glave, kakor je bila zmeraj vajena, da je naglo izpulila kak cvetoč plevel-
(Dalje prihodnjič)
Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
“SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik — Ivan Jakomin Podpredsednik — Štefka Smolič Tajnik — Frank Zalar Jr., 632 E. 159 St. Tel.: 681-7279 Blagajnik — Matija Hočevar Zapisnikar — Nežka Tomc Programski odbor — Srečo Gaser, Ivan Hauptman, August Dragar, Mojca Slak, Janez Tominc, Jaka Mejač
Oderski Mojster — Frank Jenko, Slavko Štepec, Ivan Kosmač Nadzorni odbor — Tone Štepec, France Hren, Milan Zajec Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Slovenski domovi
torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Martin Komočar, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agn.es Lav-šin, Mary Branisel, Steffie Segu-lin. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA
RECHER AVE. EUCLID, OHIO
Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John Troha, tajnik Stanley Pockar-Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikar Ray Bradač.
Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds., John Hrovat, Al Sadar. Gospod. odbor: Ed Leskovec, Preds., John Adams, Joe Petrič Jr. Direktorji: Frank Kozlevčar Matt Dolenc, Steve Kasunic, Joseph Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr.
Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave.
do in petek zvečer od 7. do 9. ali po dogovoru: 481-5378 ali 261-2718.
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President, Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Dolšak; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee:	Sophie Bayuk, Mary
Koss, and Mary Furlen. Publicity Ann Kristoff.
FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M.
Imenik raznih društev
Društva Najsv. Imena
LRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Anton Oblak, podpredsednik Stanley Hribar, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Miro Odar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
President Frank Bradach, 1st Vice. Preš. Linda Shaver, 2nd Vice Pres. June Price, Financial Secretary Robert Klancher, Recording Secretary Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan, Wardrobe Marie Shaver, Librarian Mollie Frank, Marie Babbitt;, Stage: Joe Novak, Frank Ivančič, William Mehaffey; Publicity: Charlie Ter-chek, Mollie Frank, Carolyn Budan.
Rehearsals every Thursday at 8 p.m. in SNH, room 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44143 tel.: 261-1821, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozam Pevovodja Frank Vauter.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič.
Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. Wolf, S. Matuch.
Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash; Betty Rotar, L. Cosgrove.
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pau-, line Stepic, Blagajničarka; Mary j Estanik, Zapisnikar ca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Esta-' nik, Anthony Simčič, Marie Zeitz.
Seje vsaki tretji četrtek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna' Mae Mannion, blagajnik Harry j Blatnik, zapisnkariea Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik, Edward Kocin Podpredsednik, Daniel L. Pavšek Sr.
Blagajnik, Joseph Ferra Tajnik, Frank Koncilja Zapisnikar, Daniel A. Pavšek Jr. Nadzorniki: Mary Okički, Frances Somrak in John Habat Jr.
Hišni odbor: Eugene March, Albert Marn, in John Churney Zastopniki za Federacijo: Albert Marn, Eugene March, in John Jev-nikar
Ostali Direktorji:	Ciril Štepec,
Adolf Kocin in Sophie Maganja.
Seje se vršijo vsaki črtrti ponedeljek v mesecu.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Albin Lipold, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka j Frances M. Tavčar, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Cyril Rovanšek, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
Predsednik, Anthony Sturm
1.	podpredsednik, Harry Blatnik
2.	podpredsednik, Robert Devlin Tajnik, Charles Zgonc
Blag. Mary Dolšak Zapisnikar, Edward Unetich Nadzorniki: Frank Videmsek, Edward Unetich, Tony Pryately Gospodarski odbor: Charles Star-man, David Uchelvich, F’rank Kristoff, Walter Estep
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tsenik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Al Glavic, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Ann Ranik, Joseph Habjan, Marty Jeric, odbornika, Louis Kastelic in Andrew Scinkovic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
President, Mary Kobal
Vice President, Christine Kovatch
Recording Secretary, Marica Lokar
Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429
Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik': Jože Leben Podpredsednik: Jože Kristanc Blagajničarka: Berta Lobe Tajnik: Miro Erdani, 922 E. 216 St., Euclid, Ohio 44119, Tel. 486-3495
Odborniki:	Frank Bajc, Feliks
Upravni odbor: John Cech, John | Breznikar, Ivan Hočevar, Maks Prince, Jennie Marolt, Henry Bokali Jeric, Ivan Kosmač, Pavle Lavrisa, Uradne ure vsak pondeljek, sre- ! Lojze Lončar, Frank Lovšin, Rudi

IiilllfSli

-:' Illllf I
llii*
M
BSu ■
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Ivan Hauptman Podpredsednica Marija Sekne Tajnik Jože Likozar Blagajnik France Lovšin Arhivarica Anuška Lekan Nadzorni odbor: Ivan Jakomin in Janez Tominc
Odborniki:	Mojca Slak, Tone
Hauptman, Metka Kmetic, Tomaž Štepec, Milena Dohnar, Marko Jakomin, Andrej Kokal.
Pevovodja ing, Franček Goren-sek
Naslov: Pevski zbor Korotan, 741 Kenbridge Dr., Cleveland, O. 44143.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak
Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102.
Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odbor:Ann Kristoff, J. Tapko, Frank Kristoff.
ZA OSVOBODITEV DUHA
Da bi predstavili povezavo umetnosti in gibanja, so učitelji v temeljni šoli za umetnost na Tufts University v Medfordu, Mass., povabili študente, naj skupno z njimi izdelajo raznih vrst maske ali se e-
nastavno maskirajo, da bodo nato “sproščeni” v gibanju iskali umetnostnih navdihov.
Na levi zgoraj vidimo eno od učiteljic pri maskiranju, na desni zgoraj skupino pri izdelovanju mask, na levi spodaj ples v maskah in na desni spodaj pripravljanje obsežnejše maske.
Merc, Stane Mrva, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Frank Rihtar, V idko Sleme, Janez Varsek, Vili Zadnikar. Jože Cah, zastopnik Slov. šole sv. Vida.
Nadzorni odbor; Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer.
Razsodišče:	Ivan, Berlec, Lojze
Burjes, Frank Kovačič.
Duhovni vodja: Rev. Pavel Krajnik.
SLOVENSKI STAROSTNI 18621 Neff Rd-.
Cleveland, Ohio 44119
Slovenska narodna us*anoVajcrt>o sprejema na stanovanje in ^ osebe slovenskega rodu in tis ’ so z njimi povezani v zakon11’ za tekočo poslovno dobo za P sednika Freda E. Križmana, za ^ nico pa Vido Schiffrer. Za vs formacije kličite tel. 486-0268- ^
MULLALLY P6GREBN! ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 15601 St.	BE 1-9*11
if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if V rra. narodnost in privatni običaji upoštevani.
•*f Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisik*'
amesMae/a
MAPLE HEIGHTS POULTEY & GATES?®
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ^ /iee) za svatbe, tankete, obletnice in druge družabne prireditve-prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razP0 vseh vrst perutnina.	Se priporočamo.:
mm mmm m mm
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRSIHGVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDffiOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ČE SE SELITE
) izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebo0’ 1 ' da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedeos^0 Navedba starega naslova je nujna
I
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov: .....
Cleveland, Ohio
44IO3
Moj novi naslov:
MOJE IME: ..........
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOT#
j[
j!
Z
] j
j!
ji
j j j j
j I
I!
j! j'
]K
J ! J I <! j i j i
j >
< ‘
i •
i i
; *


NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanov0 (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojs1 do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavari>v^ nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge ak nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe P kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udele*1 plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božic® prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEPNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledeč^ tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago SL, Joliet, HI. 60431).
FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, Tel. 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland