§9. storilka. V Ljubljani, v torek 17. taunbra 1918. H. lih. _ ■feS •Slovenski Narod" velja po po*tt: za kraje bivše Avstro-Ogrske: celo leto skupaj naprej. . K 50— pol leta . .... 25 — četrt leta . .... 13-— na mesec . - » . . 450 za Nemčijo: cdo leto naprej .... K 55-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej • • . . K 60- VpraSanjen! glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Sferoffnttfvo (spodaj, pritličje, levo). Knaflora šlica St 5, telefon it 85. Izhaja vsak dec zvečer. fzvzemsi nedteif« In praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm višek ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin., par te in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih mserdjah po dogovoru. Novi naročniki naj poslftfo narečaiao vedno po nakaznici. Na samo pismeoe narc£*dc brez poslatvc denarja se se moremo nikakor ozirati. „Naro£a& tisisar&n" teielra it. 85. .Slovenski Narod* dostavljen na dom velja v LJubljani i aH Če se hodi ponj: celo leto naprej pol leta . K 48—. I četrt leta , 24*— J na mesec naprej K 12. - 4- Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo i Knaflova alica št, 5 (v L nadstr. levo), telefon &t 34 Ministrska kriza. Ministrski predsednik Pašić odstopil Belgrad, 17. decembra. Pisarna Narodnega veča v Beogradu javlja: Mesto pričakovanega uradnega imenovanja novega ministrstva po prestoionasledn. Aleksandru se je pojavila danes nenadoma ministrska kriza. Nikola Pašić je izjavi, da ne more prevzeti ministrskega predsedništva in ne sestaviti nove Vlade. Regent Aleksander je pozval za danes k sebi predsednike vseh srbskih strank in načelnike vseh političnih strank, ki so zastopane v Narodnem veču. Računa se z veliko verjetnostjo na to. da bo prešel večji del ministrov sedanje liste v novi listo. Novo ministrstvo se sestavi danes ali najkasneje jutri. Dr. Janko Lesko v ec: Srbi i S sldepom Narodnega veča v Zagrebu z dne 24. listopada t. 1. so izrekli narodni zastopniki jugoslovanskega ozemlja bivše Avstro - Ogrske, da se združijo s Srbijo in Crno goro v enotno edinstveno državo. In s pritrdilnim odgovorom srbskega prestolonaslednika je velika Jugoslavija meso postala. Omenjeni sklep je po nepotrebnem vzbudil razburjenje m vznemirjenje. Nepoučeni lindje so se menda celo bati, da s tem sklepom preneha naše delovanje na literarnem in kulturnem •polju, da bo slovenščina odpravljena iz šoie in podobno. Vse to je docela neutemeljeno. Vsa bojazen izvira iz tega. ker mi Srbov prav nič ne poznamo, ker ves naš nazor o Srbih izhaja iz one duševne hrane, ki so nam jo podali zastopniki bivše Avstro-Ogrske v dobi pred in zlasti med svttovno vojno. / Nt se čuditi, oa naše ljudstvo Srbov iz kraljevine in Crne gore prav nič ne pozna. Ves čas je stalo pod vplivom Srbom sovražnih elementov, ločile so ga od njih državne meje in poleg tega je korumpirano nemško časnikarstvo delovalo z vso silo na odtujitev tako, da so nazori razširjeni med našim narodom o Srbih naravnost gorostasni. Ni zameriti, da tudi srbsko preprosto ljudstvo o nas ni poučeno in da nas je zamenjavalo in identificiralo z Nemci in Madžari, z eno besedo, da nas je smatralo za sovražne Švabe. Preveč so Srbi pretrpeli s strani bivše habsburške monarh1" je. Velika sramota pa je, da naša inteligenca tako malo pozna Srbijo m Srbe sploh. V tem oziru nas Srbi skoz in skoz prekašajo. Mnogo Jih je prihajalo v naše kraje in niso se mogli načuditi lepoti naše zemlje in dosti vzljubiti pridnega in nadarjenega našega ljudstva. Ko bi se mi tako bavili s srb. zadevami, kakor so se oni z našimi, bi bila vsa nespo-razumljenja že davno odstranjena in poznali bi se in spoznali, da smo si v mnogih ozirih podobni kakor brat bratu. Spoznavanje je torej nujno potrebno: ne samo to kljub sto in stoletnemu trpljenju pod turškim jarmom so nam Srbi v mnogih ozirih najlepši vzgled. V prvi vrsti občudujemo njih svobodoljub-nost. Ta pojem je pri nas naravnost neznan; nad tisočletno suženjstvo nas je tako moralno pokvarilo, da se z mislijo svobode niti ne moremo prav sprijazniti; kot pravi hlapci Jerneji smo se čisto navadili in sprijaznili s svojim reb-stvom. Srbi so nam vzor domovinske ljubezni — dokaz osvoboditev izpod turškega jarma, ki so jo izvedli sami, in sedanja vojna. Srb je po svojem prepričanju, v bistvu in uredbah popoten demokrat; v Srbiji nimajo ne plemstva, ne privilegijev, ne naslovov. Pijanstvo, ta gnjnsna razvada in strast naših ljudi, je v Srbiji neznana prikazen; tudi ob največjih slavnostih odhajajo ljudie trezni, do ekscesov v pijanosti ne pride nikoli Prisostvoval sem leta 1913. shodu mla-doradikalnega dijaštva v Belgradu — vršil se je v mlekarni, nikdo ni zaužil niti kapljice alkohola, pač pa se je pilo mleko. Srbski oficirji so skoro brez izjeme abstinenti, zlasti mlajši. In zdaj primerjajte s temi dejstvi nase razvade, ter žal, opravičeno mnenje, da ni mogoče vzbuditi niti narodnega navdušenja, niti najmanjše požrtvovalnosti, če ga nima pošteno pod kapo. Saj se mladina gnjus-no baha s tem, kdo je druge premagal s tem, da je požrl in posušil več vina. Za kmečko prebivalstvo je Srbija raj. Vsa moč in sila srbske države je sezidana na krepkem in zdravem kmečkem stanu, na posestvih srednje velikosti. Ve-leposestev tam doli ni. Srbska vlada skrbno čuva nad tem, da se posestva ne razkosajo; prepovedano je prodati toliko posestva, da bi kmečka družina ne mogla iz zemljišča živeti; tudi zadoižit-vi so stavljene gotove meje. Celega posestva nikdar ni dovoljeno eksekutivno prodati; če se prav spominjam, mora kmetu- ostati vsaj polovica prvotno dodeljenega posestva. Ker je vsled teh zakonitih naredb hipotečni, oziroma niLli-joračni kredit nekoliko omejen, je država organizirala ustanovitev velike hipo-tekarne banke z nazivom: »Uprava fondova, ki omogoča poljedelcem primerni kredit, ne da bi se jim bilo treba zadolžiti pod neugodnimi pogoji. Zadružništvo srbsko je izborno razvito in dobro organizirano; že davno pred vojno ic štelo nad 1000 zadrug in podpira ga v vsakem oziru zakonodaja. Kako je izvrstna, dokazuje izrek dr. Kreka, tega izvrstnega poznavatelja zadružniške zakonodaje, ki je izjavil, da ima Srbija med vsemi državami, kar jih pozna, najboljši zadružni zakon. Nasproti tem srbskim vrlinam se moremo mi pohvaliti le z neznatnimi prednostmi in še te so posledica dejstva, da smo mi že več nego tristo let prosti najhujše, — turške — sužnosti. ki so se je Srbi definitivno otresli še le 1. 1S7S. Prekašamo torej Srbe v naprednejšem obdelovanji! zemlje m številu pisrnen.U*-di. Med nami se je neprimerno boljše razvil obrtiri slan in tudi v higijeričrern oziru jim prednjačimo. Medsebojno spoznavanje in izpopolnjevanje je torej na obeh straneh, potrebno in koristno. Smo pa Srbom ljubi in dragi? Na to samo nekaj iz mojih osebnih spominov. Ko sem leta 1913. prišel v Belgrad in to brez vsakega priporočila, sem bil sprejet, kamor sem prišel, kot najljubši brat. Brez vsakih formalnosti sem imel dostop v vse urade V svrho informacij in so mi bila odprta vsa mesta in bi mogel vstopiti v vssko ministrstvo. Ponovno se mi je zatrjevalo, da smo mi Slovenci Srbom najbližnji in najljubši bratje in se mi ie to tudi z dejstvom hotelo dokazati. Ker bi bn namreč moral na sprejem v srbsko državljanstvo čakati jako dolgo — nad eno leto — sem prišel v denarnem oziru v neugoden položaj, to sem mimogrede nekoč omenil ravnatelju Srbske izvozne banke, ki je bi! tudi poslanec v skupščini. Takoj mi je ponudil svojo pomoč, vprašat, koliko potrebujem, odprl blagajno in dobil bi bil poljubno svoto — jaz, tujec, neznan in brez porokov. Tako visoko mnenje so imeli o nas bratje Srbi! Odklonil sem seveda hvaležno to blagodušno ponudbo, pri odhodu pa raz-mišljeval, kaj bi bilo z menoj, avstrijskim državljanom, če bi prosil v lastni državi n. pr. v nemškem Gradcu ali na Dunaju za kako službo, oziroma če bi se celo izrazil v zmislu. kakor sem se pri predsedniku omenjene banke. S kakim za-smehom bi zavrnili, da, vrgli na ulico avstrijskega državljana, toda — sloven-skemarodnosti. Edino pri eni stvari mi niso mogli iti Srbi na roko. glede hitrejše pridobitve srbskega državljanstva. Dr. Božo Markovič. znan iz Friedjtm-govega procesa, oni je na tozadevno ur-genco rekel, da se tu ne da nič storiti, ker nasprotuje vsaki predčasni rešitvi zakon in zakon je svet. Ne godi se samo meni tako; tudi Milan Pribičevič je moral čakati na sprejem v državljanstvo nad poldrugo leto. Mislim, da ta dejstva zadoščajo. Srbija ima za nas še poseben pomen. Slovenija tudi za slučaj razdelitve plodne zemlje med kmetovalce ne bo mogla preživeti hitro se množečega našega naroda in bo treba pogledati drugam. Doslej je šlo izseljevanje v druge kraje v severozapadno smer. V prihodnje bo treba paziti, da ostanejo vse naše produktivne moči pridržane izlcljučno veliki jugoslovanski državi, da delamo sami sebi, ne več tujcem, da torej prebitek našega ljudstva krene v jugovzhodne dele velike Jugoslavije. Končno še par besedi o srbski vladarski rodbini. Srbi KaragjoTgjevičev ne smatrajo za vladarje pa Bogu in postavljene, temveč samo za dedne pooblaščence izvršiteljev narodne volje. Pač pa jih ljubijo .in čislajo, ker je praded dinastije junaški Crni Jurij osvobodil Srbijo iz turškega jarma. Dinastija j rm je torej simbol narodne svobode in neodvisnosti. Sedanji kralj je sam živel v pregnanstvu: tedaj ve. kaj pomeni svoboda, spoznal pa ie v Švici tudi bedo in pomanjkanje, Ima dar izbirati iz Ijad- skih zastopnikov na'Sposobnejše može za vodstvo države in se je njegovemu prizadevanju posrečilo malo in prezirano državico tako povzdigniti, da je prebolela vse krize. Izšela je kot zmagovalka iz carinske vojske z Avstro-Ogrsko, prestala je aneksijo Bosne in Hercegovine v letu 1908. zmagala v dveh balkanskih vojnah v letih 1912 in 1913 in slednjič junaško prebolela najhujšo krizo sedanje vojne. Prestolonaslednik ie pravi ski.svojega očeta, zelo priljuben pri ljudstvu Sn vojaštvu. Pripisujejo mu velike vojaške talente, ki si iih je pridobil kot učenec \.Iikega stratega*,vojvode Putnika. Oče in sin sta r.uvdušsra Jugoslovana. Dejstvo je, da je Srbija v letih 1904 do 1914 jako napredovala, da je uredila finance, pridobila velik ugled v zunanjem svetu, zboljšala upravo in pravosodstvo in v vsakem oziru položila temelj k veliki m srečni bodočnosti. O priliki I. jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu so se izrekle značilne besede, da smo Jugoslovani slični železni reči, ki se hitro ogreje, pa tudi tako i ohladi. Če so te besede veljale o minulosti, naj izgube pomen za sedanjost in bodočnost. Srečna konstelacija in požrtvovalnost srbskega naroda sta dosegli, da .smo tudi jugoslovanski Benjamini oproščeni tujega gospodstva in da se nam i obeta bodočnost, karšne si prej nismo megli niti sanjati. Skazimo se hvaležni velikih žrtev in opustimo vsake »stranputice-, in smešne, neopravičljive in neizvedljive zahteve. . To je namen tega članka in če se mi posreči kaj pripomoči k ožji zvezi in poglobitvi bratstva s Srbi. bo moj namen dosežen. J, ' i dira y telem gradu. m. Na ljudeh, ki so ostali v težkih časih tu. vidiš sledove fizičnega in duševnega trpljenja. Zlasti nekoč znane beogradske lepotice so sedaj izginile. Ženskam, ki hodijo po ulicah sicer s priiojeno .gracijoznostjo, se pozna, da je bila prehrana slaba in da so obleke jako drage... Vkljub temu so tudi v predmestjih oblečene vseskozi skrbno. To treba tembo'i naglasiti, ker je v mestu med okupacijo ostal le, kdor ni mogel drugače, bodisi da ni imel sredstev za beg-, bodisi da ga je zatekla nevihta in ni bilo več časa. trgovine se "počasi odoirajo. Danes lahko kupiš že vse. Toda domač'h trgovcev še ni dovolj, sedaj je še precej Zidov, ki so tu ostali. To so balkanski Sefardini, bistveno različni od nemško-madjatskih Židov in so zek> srpsko-nacionalni. Napisi so skoraj brez izjeme že ćirilski. Napise z latinico so namreč uvedli Avstrijci, ki so tudi mnofco nlic prekrstili ter sedaj Srbi odstranjujejo te sledove robstva... Kasneie. ko zbledijo ti neljubi spomini, se booo gotovo poprij-li tudi svetovne latinice poleg svoje nacionalne zgodovinske in druge pisave. Po knjigarnah ne dobiš mnogo izbire. Večino zalog so Nemci. Avstrijci in Ma-diari ofriemH, kar jim je bilo po god«, odnesli, ostalo uničili, potrgali in poli. Uničili so na ta barbarski način tudi vse zasebne knjižnice ter do zadnjega lončka oplenili muzei, dvor, vseučilišče itd. — Po trgovinah z obleko dobiš prav malo izbere, po cenah, M so še višje nego pri nas, ker res ni blaga; isto velja za čevlje, dežnike, srajce. Vse drugo je pa bistveno ceneje nego v Zagrebu, najmanj za polovico, vendar pa včasih kaj dražje nego v Ljubljani. Meso n. pr. stane 7 dinarjev, t. j. 14 K, vino 10 K, drva metr 100 K. Galrse, ki jih pri nas že več let nismo videli.' so se tu zopet prikazale iz skrivališč in stanejo 50—60 K. Dobiva se precej dobra črna kava, nekaj je menda tudi prave vmes, skodelica za dinar, ponekod pa samo polovico tega, 1 K. Valuta je, kakor razvidno, 1 dinar == 2 kroni. Izgleda, da bo krona še. bolj padla. Dinar je danes najboij fundiran denar. Srpska državna banka ima vse svoje emisije bankovcev krite deloma z zlatom, deloma s francoskimi franku tako da je dinar danes bolji v ktiizu, nego sam frank. — Na trgu vidiš vse vrste zelenjave po umerjenih cenah v svobodni trgovini, mleka in jajc pa ni oziroma jih dobiš le po zagrebških cenah, ker pridejo »s preka«. Toda vse to odpade, čim zgrade Francozi progo in-se s tem jsopet priključi cela Srbija prometu, in crm se prižene nazaj iz Madjarske odpelj.mi vojni p4en oziroma živi nadomestek zanj. Po obedu in pod večer se napolnijo kavarne. Srbi sede mirno, razgovarjajo se sicer živahno, tody ne kriče in ne razgrajajo. Ob 11. uri je odrejena policijska ura. Dotle te nihče ne nadleguje, toda ob tej uri brez usmiljenja ne dobiš ničesar več. pospravijo, ugasnejo in zaklenejo, ne da bi jih trebalo goniti s policajem. Ob 12. ugasnejo luči in v celem mesta ne vidiš več svetiljke. Ko sem od sej hodil nro daleč v svoje stanovanje, moral sem svetiti z vžigalicami. Ne snšiš niti koraka. Straže stoje nepremično kje ob zidu. Greš, in naenkrat te iz noči pozve oster: »Ko ide?« Legitimiraš se in slišiš; »Hodi!« ter jo odkuriš v posteljo. Vprašal sem, če je kaj napadov, tatvin, sploh nesigurnosti: »loga nema.« Po dnevu se precej rano razvije promet. Ob 8. zjutraj te zbude klici raznašaleev novin. Do danes (2. dec) izhajala sta dva lista »Pravda« in »Beogradske novosti.« Danes se je prvikrat pojavila zopet tudi »Samouprava«. Novine doslei niso še na višku in se ne morejo še primerjati prejšnjim, — razumljivo. Kajti ni še dovoljno redaktor-jev, ni še dovolj papirja, prostorov itd.; pr.: »Pravda« izhaja danes na prosojnem, jutri na ruja vem papirju, redakcija, stavci in tiskarna so vsi skupaj v jedni sobi. itd. Vsako jutro kličejo dečki: »Prav-daaa!« ... »Novosti!«... Samo-upravaaa!« ... ha prodajajo list po 20 dinarskih para, to ie po 40 vinarjev. Koliko mezde dobe dečki za ta posel, mi ni znano, aH zaslužijo si s tem kruh, kakor si ga drugi služijo s tem. da v pristanu čakajo na ladje in nosijo potnikom prtljago na hrbtih, v mladih letita slsrivijenih pod težo skrbi za kruh in goto življenje: Samo v Belem grada je 8000, beri ha reci oSGTTT"tTSoč takih dečkov in deklic, ki nimaio ne očeta, ne matere, ker so jhn te očete in matere brez sodbe obesili, ustrelili ali do smrti držali v ječah Nemci. Avstrijci in Ma-diari. Osem tisoč otrok, ki jim je roka zločinca odvzela stariše in jih vrgla na cesto, kakor mlade ptiče. Ali se more irmeriti mera gorja, reka sorz, gora trpljenja, ki je izražena v tej strahotni številki? Z dogodki triletne okupacne, z dogodki klanja, vešanja, zapiranja, izgla-dovanja. posilstva in ropanja je zvezano poleg mnogih drugih imen tadi ime V in c ene Witman. Ta gospod, pobožen Nemec iz Madjarske. je v teti treh letih funkcioniral kot beogradski policijski šef. Cela vrsta onih vešanj, onih zaporov, cela vrsta justičnih umorov stari-šev one dece, ki si sedaj z delom služi svoj kruh — gre na račun tega gospoda Witmana, ki je v nagrado za svoia zverstva bil imenovan svoječasno za stotnika. Sedaj so ga v Temešvaru spozna IL četudi se je preoblekel, in ga prepeljali v Belgrad, kjer je bil zasJi&an, fotografiran kakor dragi zločinci m soravljen v oni zapor, kjer so prej.iz-dihovale njegove žrtve. Sojen bo. in ker je na razpolaganje cel kup dokazov in sve d okov, bo gotovo tudi obsojen. S tem bo samo zadoščeno pravici, zlo, ki ga je krivec učinil, se ne da popravki, amoak samo izlečiti sčasoma. ' — 'Ko so včeraj zločinca privedli pod močno eskorto. se je kakor veter raznese! glas po celem mestu: Witmen je tv*. Nikdo ni vprašal: Kdo >e Witman? Ko se je začuio to zlokobno ime, je mrkmlo vsako Rce, radost nad našim ujedinjenjem je izginila, kakor kadar siv oblak zakrije solnce. Witman_je tu... In spomini nad polpreteklo dobo. ki je končala še le pred 20 dnevi, so vstali še sveži, rane so zakrvavele... Witman ie tu! Dajte nam ga! je zahtevala množica onih sinov mrtvih, obešenih, ustreljenih očetov. Dajte nam ga! so zahtevale vdove povešenih in postreljenih mož, matere izgladovanih, do smrti HTučenih sinov. AH niso jim ga dali, četudi je množica čakala pred zgradbo zatvora več ur, nego je močna straža zasedla vsa vrata in vstrajala, dokler se ogorčena množica ni razšla. Delegati N. V. so dobili stanovanja po privatnih hišah. Beogradski meščani so dali od svojih boljših stanovanj sobe na razpolaganje. Delegati in njihovi pomočniki so obedovali in večerjah* na skupni table d' hote v Grand Hotela kot gosti mesta. Menu je časa primeren: juha, 1 mesnata jed s prikuho, 1 močnata jed, 1 vino, kruh. Obedom prisostvujejo vsak dan ministri, gg. Protić, Jovanovič, Ninčič. Vsak čas se pričakuje tudi prihod ostalih ministrov, zlasti Pašiea, in ž njimi prihod Trumbica in Korošca. Za posvetovanja je dana delegatom Veča velika soba v nekdanjem sodišču. Postavljene so ^pisalne mize in stolci. V istem nadstropju v bližini ima Veče tudi svojo pisarno iz dveh majhnih sob, in svoj intenirbani telefon za govore z Zagrebom. Vendar pa telefon še precej slabo funkcionira. Nova drakonična odredba governatorja Julijske Benečije Kr. Governatorat Julijske Benečije v Trstu je izdal dne 30. novembra t 1. nastopno odredbo: »Mi, Vehki oficir, conte Carlo Petita* di Roreto. generalski poročnik, governator Julijske Benečije, odrejamo: Kdorkoli bo s kakršnimkoli sredstvom ustvarjal pomisleke proti interesom, zdru-. ženim z vojaško in politično situacijo Julijske Benečije, določene po okupaciji kraljevske voiske, afi kdorkoli bo z besedami aH čhu žam simbole ali osebe, ki predstavljajo take interese, bo kaznovai, kadar dejanja ne vsebuje drugega pregreška smislom zakona, z navadnim zaporom do 5 let in globo do 5000 lfr. V bolj težkih slučajih se more zapor raztegniti na 8 let. Z istimi kaznimi bo kaznovano prekrieoje naše odredbe z dne 24. novembra 191t vizacija. Zlasti silijo nižje sloje, naj vpisujejo svojo deco v italijanske šole. Italijanske banke. Trst 16. decembra. V Trstu je otvorilo 5 italijanskih bank iz kralrevine svoje filijaKve. »Reko ali smrt.« Reka. 16. decembra. Kakor je razvidno iz najnovejših, sem došTlh Italijanskih listov, so raevili italijanski irnperijalrsti po celi ItaRH živahno agitacijo, da se priklopi Reka stalno k Italiji. Po mnogih kraiih so priredili rrranifestačne shode, kter propagirajo novo imperijalisttČno geslo: Fiume o morte (Reko ali smrt). EntentinJ častnik! na Reki. Bakar, 16. decembra, rlnteittlni ča-1-niki, ki so na Reki, porabljajo vsako prfll-ko. da pridejo v dotiko z na^i^ni r^id>,;. Hrvatsko prebivalstvo v okolici Re^e jih p'>-vsod navdušeno sprejema. Sroči so so nde-ležHi srbski in ameriški častniki ^ ki je bffa prirejena v Bakru ob prM;l ; rodnega praznika. Ostali so med domačimi prebivalci pozno v noe. Narodni praznik v Mariboru. M a r i b o r,1 14. grudna. Prvi dan narodnega slavlja je vkljub* raznim vsenemSkim intrigam vzpel povsem mirno in nad vsem pričakovanjem sijajno. Dopoldne je bUa v stolni cerkvi slavnostna služba božja, katere so se udeležili zas niki civilnih in vojaških oblasti z generalom Maistrom. Zelo razburila je vsestransko škofova prepoved, da bi se v cerkvi po končani službi božji poleg »Te Dcum« zapela tudi »Lepa naša domovina«. Nemci so skušali na vse načine delati z^ago, toda vsi njihovi poskusi so se izjalovili. Napovedani obhod se je izvršil točno po izdunern vzpo-redn. Udeležilo se ga }e približno 4000 vojaštva in par tisoč civilnega obCiii^tva.Nem-ci so bih nad to mirno, dostcJHO manifestacijo kar konsternirani. Ves čas sprevoda ni bilo slišati niti enega protestnega žvižga. Poleg slovenskih so tudi nekatere nemške hiše razobesile zastave ali vsaj male slovenske troboinice na oknih. Raz Mariborski glavni kolodvor vihra prvič slovenska ea-stava, vhod pri glavnih vratih je okrašen z zeleniem in trobojnicami. Krasno ovenčara je bffa palača, v kateri se naliaja glavarstvo In štacijsko obmejno poveljništvo. Splošno pozornost je vzbudilo okmšenie hiše gostilničarja in mesarja Kirbasa v Vik-tringhofenovi ulici, kamor že cflie časa rado zahaja slovenska družba. Izmed drugih lično razsvetljenih in ovenčanih hiš je omenit! 5e hišo odvetnika dr. Rozine. Sprevod« Joj / Stran 2. „SLOVENSKI NAROD" dne 17. decembra 1918. —__——— ■ ■ ■ . 299. štev. dalo poseben veličasten u tis z vojaško disciplino urejen sprevod na čelu mn jezdeci s slovanskimi zastavami. Vojaštvo je med potjo prepevalo narodne pesmi, pred palačo vojaškega poveljstva je godba zaigrala »Lepo našo domovino« in »Hej Slovani«, Mimo korakajoče vojaštvo je navdušeno pozdravljalo svojega ljubljenega generala Maistra. Izmed nebroj oduševljenih klicev je Maribor nocoj prvič slišal tudi navdušene »2ivio« klice na kralja Petra in regenta Aleksandra. Po mestu vlada tudi ponoči vzoren red m mir. Maribor, 15. decembra. »Jetzt seben *ir, mit den VVindischen Lak der Herrgott selbst«, tako so danes to krasno zimsko nedeljo zdihovali Nemci, Id so se še včeraj tolažili, da nam bo nebo ravno za ta praznik poslalo dežja in snega. Že zgodaj zjutraj je od vseh strani prihajalo narodno zavedno ljudstvo, večinoma na okrašenih vozeh, pri katerih so bila celo kolesa ovenčana z zelenjem in slovenskimi znaki. Ob pol 9. dopoldne se je na Glavnem trgu zbrala več tisočera mariborska posadka v najlepšem redu, vojaštvo vse okrašeno z narodnimi troboinicami. Prva parada narodne armade. Vojaštvo Je obkoljevala nepregledna množica civilnega občinstva, raznih narodnih društev. Sokoli in Orli v skupnih nastopih. Narodna armada je obstojala iz mariborskega, celjskega, tržaškega pešpolka, oddelka strojnic dragon-cev na konjih, topničarstva z okrašenimi topovi, vojaška višja realka in skupine slovenskih častnikov ter razne skupine ostalega nedodeljenega vojaštva. Zastopani so bih tudi predstavitelji raznih civilnih državnih oblasti. Točno ob 9. je na lice mesta dospel jreneralmajor Maister s svojim spremstvom ter zastopnik! Narodnega sveta ozir. Na-Todne vlade, od vseh strani navdušeno po-xdravIJenL Po končani paradi se je vsa ogromna masa v najlepšem redu pomikala proti frančiškanski cerkvi, kjer se je vršila slavnostna propoved ter slovesna služba božja, zaključena s -Te Deum« in -Lepo našo domovinoc. Soričo nepričakovano ogromne udeležbe se je moral prvotni spored slavnostnega obhoda primemo spremeniti. Po vseli ulicah je bil tak naval gledalcev, da ni bilo mogoče dobiti mesta, kjer bi jbfl ves sprevod v celotnem razvoju viden. Sprevod so otvorili trije dragonski jezdeci s troboinicami. Za njim je sledil general Maister kot vodi tel i sprevoda. Kakor rečeno, }e izključeno, imenoma navajati vse posamezne skupine udeležene na tem triumfalnem obhodu. Sprevod je kenčno obstal pred Narodnim domom. Raz balkon so govorih slavnostni govorniki. Prvi je navzoče pozdravil dr. Rozina, povdarjajoč, da smo Slovenci v tem kratkem Času dokazali, da je Maribor slovensko mesto in tudi ostane. Za njim je govoril generalma-jor Maister, tako oduševljeno vihamo pozdravljen, da dolgo časa ni mogel priti do besede in je tudi svoj vzneseni govor moral čestokrat prekiniti. Predstavil se je kot prvi jugoslovanski svobodni general svobodne zemlje. V iskrenih besedah je svojo zahvalo za ogromno delo storjeno za obrambo te najbolj ogrožene zemlje, obrnil na slovenske matere in žene, ki so mu dale na razpolago svoje sinove, može in brate. Zaključek govora je preglusil tisočeri ^ Živi nas general!c Godba je zaigrala »Lepo našo domovino«. Dr. Vrstovšek je izročil pozdrav Narodne Vlade v Llubljani- Nepopisen vihar navdušenja je sledil govorni-kovim besedam: »Ako je bil Maribor ivčeraj še nemški, danes ni več in nikdar več ne bo.« Govorili so Še: dr. Lajnšič (v imenu glavarstva), dr. Hoh-njec dr. Ravnik, dr. Leskovar. župnik vračko, Št Ilj, dr. Medved, prof. Favaj. Višek naravnost viharnega navdušenja je žel župnik iz Št Ilja, ko je naglasa!, da je Bog kaznoval Nemce z njihovim lastnim orožjem. Ob Izbruhu vojne so nas idolžili, da je iz našega zvonika visela srbska zastava, no, zdaj je res visela in čujte, prišli so nas pozdravit tudi srbski častniki. Manifestacijo je zaključil ob pol 12. general Maister s pozivom, da se tudi nadalje vzdr/i red. Narodno ženstvo zastopano v vseh jugoslovanskih narodnih nošah. Med obhodom, zlasti med govori pri Nar.^ domu opetovani navdušeni » Zivio« - klici na kralja Petra in recenta Aleksandra. Govorniki so se spominjali tudi nenavzočega dr. Korošca. Tudi popoldne in zvečer po manifestaciji vse mirno. Korošci proti Jugoslaviji. Freie Stimmen« priobčujejo na prvem inestu tale oklic: *Celovčani branite svoje rodno mesto! Jugoslovanski oddelki prodirajo brez odpora že na čisto nemško ozemlje, in ogrožajo Celovec. Po grozni strašni svetovni vojni ogrožajo z nova na neodgovoren način mir naše domovine. Ako nočete izročiti brez zaščite domovine in svojega ognjišča tem jugoslovanskim vsiljivcem, morate se odločiti vsi brez razlike stanu k odločnemu odporu ter takoj prihl-teti prostovolino nam na pomoč. Ta oklic naj ne izveni brezuspešno. Prijavite se mnogoštevilno za zaščito domovja in v obrambi proti prešernim rušilcem miru. Kdor se ne priglasi k narodni obrambi, naj se postavi v službo meščanske garde. Govorilo se je že mnogo sedaj na delo! Celovec 6. decembra 1Q!8. Za obrambni odsek predsednik Peter Melc?ier, za vojaški svet predsednik Viljem Pitschmgg, za mestno občino župan baron VVetzlar.« Iz tega oklica je razvidno, da nameravajo koroški nemčurji započeti sistematično akcijo proti Jugoslovanom. AH smo na obrambo pripravljeni? Protest Narodne vlatte proti koroškim nasilstvom. Ljubljana, 16. decembra. (Ljub. k. urad.) Z ozirom na zadnje dogodke v Grabštajnu je tukajšnja Narodna vlada odposlala državnemu uradu za zunanje stvari na Dunaju in deželni vladi v Gradcu nastopno protestno brzojavko: »Ponoči od sobote na nedeljo so nem« šk! oddelki s topovi in strojnicam! nenadoma napadli srbski, torej ententnl vojaški oddelek, ki je bil zaradi varnost! in reda nastanjen na slovenskem spornem ozemlju v Grabštajnu. Dasi je hote! srbski poveljnik zabraniti krvo-liije, so Nemci Srbe deloma ranili in usmrtili, deloma premaarane odvedli Profi tem«! nostonaniu, ki kruto krši j po^je premirja, kakor specijalne do-se vlaga najostreiši protest Id * bo poslan tudi vrhov. poveUništva tentnemu. Odklanjamo vsakrško odgovornost za neizogibne posledice takih kršitev prava in si izrecno pridržujemo vse protiodredbe.« — Narodna vlada SHS: Pogačnik, predsednik. KOROŠCI NAPADLI GRABŠTAJN IN GA ZAVZELI. Celovec 16. decembra. (Lj. k. a.) Ponoči od 14. na 15. t. m. sta zasedli dve stotniji G r a b š t a j n, približno 15 kilometrov od Celovca. Ker ni bila istovetnost tega oddelka znana in ker so jugoslovanske čete neopravičeno zasedle već krajev na Koroškem in na Štajerskem, je odšlo več obhodnih patrulj koroške narodne obrambe poizvedovat. Na te patrulje so jeli takoj ljuto streljati; jasno je torej, da niso zasedle Grabštajna ententne čete na podlagi pogojev za preniirje, marveč da gre za napad jugoslovanskih oddelkov. Tako vgnezdenje bi pomenilo trajno ogrožanje mesta Celovca, redu in miru vse grabštajnske okolice. Raditega je koroška narodna obramba 15. t. m. zarana obkolila Grabštajn in i n-ternirala vso posadko. Pri pogajanjih s pove:ir.ikom posadke se je pokazalo, da gre za vojake v srbski uniformi in baje za srbske častnike, in sicer za 7 častnikov, JSO mož in 2 strojnici. Častniki so trdili, da je v nasprotju z mednarodnim pravom napadla koroška narodna obramba Grabštajn. Na ugovor, da niso »v zmislu pogodbe za premirje deželni vladi koroški naznanili zasedbe, da ni pismenega naloga srbske vlade ali višjega ententinega po-veliništva, da so zasedli Grabštajn ponoči takorekoč napadoma po razorože-nju naših straž na mostu in da so se začele sovražnosti z obstreljevanjem naših patrnli. so srbski častniki izjavili protokolarično. da nista niti koroška i, niti vojaško poveljništvo kršili mednarodnega prava. Vse vesti, ki vse to pretiravajo, so tudi neresnične. Gotovo je obžalovati, da je bilo ob teh dogodkih nekoliko ranjenih. Tega pa ni kriva narodna obramba, Gradec 16. decembra. (Lj. k. u, — K. B.) Kakor poroča »Grazer Montagszeitungi iz Celovca, je bilo pri spopadu med Nemci in Jugoslovani v Grabštajnu na slovenski strani ubitih ali ranjenih 45 oseb. Nemci so imeli le nekaj ranjencev. Grabštajn je v nemških rokah. Železna kaplja, 16. decembra. (Ljub. kor. urad.) Jugoslovanski mogotci so v Železni kaplji odstavili župana in občinski zastop. Drugače vlada mir. Jugoslovanske posadke ni v Železni kaplji. St Vid ob Glini, 16. decembra. (Ljub. kor. urad.) Semkaj je danes prispelo nekaj italijanskih častnikov in vojakov, da zago-tove prevoz šestih, z italijanskega bojišča se vračajočih čeho - slovaškfh divizij. Celovec 16. decembra. (Lfub. kor. u.) »Grazer Tagblatt« z dne 15. decembra je priobčil vest, da so Jugoslovani zasedli poštni urad v Osojah. Ta vest ni točna. Prve žrtve za Jugoslavijo. Radgona, 15. decembra. Dne 23. maja t. 1. sta dva slovenska vojaka takratnega 97. peh. polka, v Radgoni Anton Melihen in Rudoif Ukovič razpravljala med sabo o političnem položaju in se navduševala za bodočo Jugoslavijo. Njiju razgovoru je prisluškoval vojaški policist jih prijel in odvede! v zapor. Vest o aretaciji teh dveh vojakov, ki sta bila znana kot dobra narodnjaka, se je bliskoma razširila po kasarnah ter moštvo tako razburila, da so vojaki sklenili zgrabiti za orožje. Bilo je kakih 800 mož. Gladni vojaki so vdrli v vojaški magacin ter raztrgali liste, kjer so bili popisani vsi vojaki. Pojavil se je neki Častnik, ki je hotel razjarjene vojake pomiriti. Dobil je strel v trebuh. Nato so jele pokati puške. Ob 11. zvečer je pridrvelo vojaštvo rz barak za kolodvorom z nasajenimi bajoneti in ostrimi patroni — oni v kasarnah so imeli večinoma le slepe naboje. Začel se je boj, ki je trajal vso noč do jutra. Več je bilo ranjenih, nekaj tudi mrtvih. Od častnikov ni padel nobeden. Uporniki so se že tekom dopoldneva deloma udali. deloma pa pobegnili v bližnje gozdove in v sosedno Ogrsko. tem je prišla vojaški oblasti iz Graica po železnici pomoč, ki pa ni imela nič več opraviti. Posledica teh dogodkov je bil p reki sod, ki je bil dne 35. maja razglašen za vojaštvo vseh slovenskih pokrajin. Koj na to se je sestal vojaški sod, ki je dne 27. maja obsodil Antona Melihna in Rudolfa Ukovič a, dasi jima ni bilo mogoče dokazati prav nobene krivde, na smrt. Oba sta bila še isti dan ored vojašnico ustreljena. Prvi je bil ustreljen Anton M el i h e n, ki je pred smrtjo zaklical: »Jaz padem prvi za Jugoslavijo.« Kot drugi je bil ustreljen Ukovič. Dne 29. maja so obsodili in ustrelili iz istega vzroka še 6 njiju tovarišev, ki so pe vajoč slovenske pesmi šli na morišče in klicali: »Živela Jugoslavija.« To se je izvršilo preračunjeno, na predvečer obletnice majske deklaracije. Dne 30. maja je vojaška oblast dala na istem krvnem prostoru postaviti — vešala, ki so stala polnih 17 dni in pred katerimi je moralo defilirati vse vojaštvo. Dne 16. junija je vojaška oblast dala zbrati v mestni župni cerkvi vse vojaštvo. Tu je imel vojaški pater nagovor, v katerem je sramotil in proklinjal vojake, ki so bili ustreljeni. Ta govor je razburil prisotne vojake tako, da so začeli lomiti deske na klopeh-in droge pri cerkvenih zastavah, hoteč z njim napasti vojaškega duhovnika. Razjarjeno vojaštvo je razbilo kip sv. Flori-jana ter strgalo z zidu razpelo, ga vrglo na tla in poteptala Da se je duhovnik rešil, se ima zahvaljevati samo častnikom, ki so se postavili pred njega in ga. branili. Strah in groza je prevzela oblasti in prebivalstvo. Vojaška oblast si ni upala nobenega vojaka več kaznovati Pošiljala jih je po malem na fronto brez orožja v spremstva madžarskih huzarjev. To so gola dejstva. Zato pravimo: Ako kdo zasluži med Slovenci spomenik kot žrtev svoje ljubezni do jugoslovanske domovine, zasluži ga oač teh 8 slovenskih vojakov-junakov, ustreljenih v Radgoni za Jugoslavijo! — dr. G. RadgonskL Vesti iz Primorske. Italijanska nasilstva. Trst, 16. decembra. Dr. Poščič, dr. Cu-kar, dr. Mogorovič so še vedno v zaporu. Goriško slovensko inteligenco, med katero posebno dr. Podgornika drže. še vedno v Krminu in jih menda nameravajo odvesti v Italijo. Dosedanje intervencije njim v prilog so bile brezuspešne. Pulj, 16. decembra. Dr. Zuccon je tožen pred vojaškim sodiščem. Ob priložnosti pogreba zdravnika okrajne bolniške blagajne v Pulju, Hrvata, so na tamošnjem Narodnem domu razobesili hrvatsko zastavo na pol droga. Laška fakinaža je vdrla in je zastavo sežgala. Laški oficirji so nato pred-sedništvu Narodnega doma izrazili svoje obžalovanje, kljub temu je sedaj dr. Zuccon kot predsednik Narodnega doma tožen radi kršenja naredbe, ki prepoveduje izve-šanje naših zastav. Italijansko ljudsko štetje na Reki. Baker, 17. decembra. Italijani na Reki in v okolici so odredili splošno ljudsko štetje, da ugotove, koliko je v mestu In okolici Italijanov in Jugoslovanov. Ljudsko štetje se vrši popolnoma po receptu svoje-časnega italijanskega tržaškega in goriškega municipija. Nižjih slojev sploh ne vprašajo, kakšne narodnosti so, marveč jih kratkomalo zapisujejo za Italijane. Potovanje iz okupiranega ozemlja. Baker, 17. decembra. Glede potovanja iz okupiranega ozemlja pri Reki v neokupirane kraje je izšla odredba z dne 15. decembra, da je treba dobiti za to potovanje propustnico mednarodne policije na Reki. Petrov dan. Iz skore prošlostL Bilo ie divno junsko jutro. Sunce je veselo sijalo svojim ružičastim zracima. Skakavci su strižali i igrali se po rosi, čije su se kapljice nahvatane po travi, prelivale duginim bojama. Povetarac je dodirivao lišće kukuruza koji je kao gora obrasao po celome polju, i ono se od njegovog dodira kao od golicanja uvijalo i šuštalo. Svečano obučena, izašla je mlada, lepuškasta i sveža kao priroda oko nje, učiteljica v dvorište, i upravila pogled na široki prašliivi p*rt koji je vodio iz okružne varoši... Ona se prenosila v mislima i sećala, kako već nekoliko godina gleda istog dana na put da se u oblacima od prašine zacrne kola u kojima se vozi revizor. A kada ugleda, sećala se trepeta svoga mladoga srca; strah od neizvestnosti... da ne bude zabune kod dečice — bojazao od prekomerne strogosti revizora... A, po svršenom ispitu, ovde pod hladom hrasta, čekala je sve zakuska i ona je veselo skakutala i nudila goste,... dok je sta-rica-mati sa suzama u očima zahvaljivala revizoru što joj je obradovao dete i dao joj odličnu ocenu... A sada?... Ona se stresla... Iz učionice je dopirao žagor, presli-šavanje, sricanje na glas čitan čiče, po koji plačan glasić... Trgla se, i pre no Što je redar dovršio zarezi van je krede, tiho, sa osmejkom na usnama, ušla je n učionicu. Zavladala je grobna tišina. Redar je svojim sonornim glasićem javliao: — Molim gospođice, Milica Mihaj-lović, nije došla u Školu, nešto je bolesna. Sunce je u snopovima probijalo kroz okna i osvetljavalo prostranu, čistu učionicu i mala. zajapurena lišća. Kos je u obližnjem zabranu izvijao svoju pesmu a lišće hrastovo zvonilo je i šutnjo. Ni stolu učiteljičinom stajala je velika k:ta šeboja, karanfila i zumbula i njihovi tzmešani crveni, plavi i beli cvetici opijali su svojim mirisom. — Ko je doneo ovo lepo cveće? Iz sredine jedne klupe, izlazila je mala devojčica. nespretno se sapličući o prt gradu, vrhovima svojih opančića. — Ja sam donesla. gospojce!... Ona je pomirisala kitu. poljubila de- vojčicu i zakačivši na svoja prsa. koja su se nemirno i burno dizala, progovorila: — Danas nećemo raditi deco. Danas je naš najveći praznik — danas je roden dan našega Kralja. Naš sedi kralj i ako je sada daleko od vas, on vam svima šalje svoj blagoslov; on vam poručuje deco, da ne zaboravite da ste Srpčići... On će se uskoro, sa svima našima, vratitn u našu lepu OtaČbinu ... Ta slika, što visi tu na dnvam. to nije naš Kralj. Toga čoveka ne treba da volite!... Od uzbuđenja nije mogla više da govori. Suze su navrle u očima i sa rx>dbradka koj! je podrhtavao, otkidale se i kapale na pod. — Idite kućama, deco!... Dnšan D. PetkovfC. 0 voinoDemožnosl! za Govoriti par besedi o obrtno - pomožnem in kreditnem vprašanju uvi dim v sedajšnem Časn demobilizacije zelo potrebno. Že se pojavljajo zelo pogo-oto obruiokrediuia vpia^ania. ki so na- stala potom vojne in nje dolge trajnosti in na dr u eri strani take, ki so že poprej obstale in ki ae bodo v oiaeenl sili v prihodnjem času pokazale. Ni potreba podrobnih izvajani in naštevati mnoge žrtve, ki jih ie mogel obrtni stan v vojnem času doprinesti. Tisoče in tisoče rokodelskih mojstrov se sploh ne vrne v svoje tvornosti, tisoče obrtnikov se bodo morali vsled zadoblienih oboleh-nosti posvetiti drugim poklicom in ugledno bo število tistih, ki se bodo sicer nepohabljeni vrnili v domovino, pač pa bodo stavlieni pred parolo, radi prestankov svoiih obrtnih obratov, brez denarnih pomočkov, brez surovin in brez odiemaistva za prevzem ali zo-petno oživitev obrtnije iskati pomoč, da preživijo sebe in svoje. Tu poseči vmes prevladati velike težkoče, ie dolžno&t vse iavnosti. Samo takrat, če stopi zopet obrtnik v vrste prpducen-tov, ie netežak prehod iz voinega — v mirno stanie in radi tega ie vsestransko zanimanje za ta stan upravičeno. V prvi vrati pridejo v poštev tisti obrtniki, ki so v kateri lastnosti sploh, bili pritegnjeni k vojaškemu službovanju in ki so pred vojno vodili obrtni obrat — seveda so pri tem v naprej izključeni ti.-sii. ki so pred voino komaj ali dvouiliivo opruvliali obrt, ali ako so zdi ta dvom npravičliiv. Vprašanje podpiranja od vojno prizadetega obrtništva ie od raznih deželnih odborov prišlo v pretres že leta 1916. in novembra 1917. ie avstrijski državni zbor privolil stomilijonski sklad za podpiranje iz voine se vrniv-sega pomoč potrebnega in vrednega obrtništva. Iz tega temeljnega kapitala, za katerega obrestoval ne razlike jamči deželni odbor, trgovska zbornica, obrt pospešujoči zavod, občine in obrtne zadruge, bi pripadle Štajerski deželi 8 milijonov kron, kar bi znašalo za slovenski deželni del kot tretjine 2 milijona Za voinopoinožni kredit pridejo v poštev mali obrtniki 3. ali 4. davčne lestvice, kredit nima darilni značai. temveč tvori posoiilo, ki se obrestuje po 4% in mora v 10—11 letih biti krit. Visočina kredita znaša do 4000 K, jamstvo tvori menica ali zadolžnica pri kateri velja prosileeva žena kod ži-rant. Podpore se prenehajo in s tem se prične pomanikanie denarja. Ker se — kakor uvedoma že rečeno, prosilci zglasuieio — ker ni znano, kako ie uredilo nase državno vodstvo to vprašanje z rainko Avstrijo in ker polagamo ravno v obrtnih krogih na to vprašanje veliko važnost, prosimo, da se vlada SHS. tega loti in tako omogoči stopiti obrtnemu stann zopet na trdna tla. Enotni lusoslovnnsM jeziR. Glede asimiliranja Slovencev z našimi južnimi rojaki je podal N. S. izjavo, naj bi ostalo vse pri starem. Da se slišfta oba zvona, bi izrazil rad tudi jaz svoje mnenje, vedoč, da bom govoril tisočem rojakov iz srca. Ko so jugoslovanski rodovi pustili svojo prvotno domovino, so bili eno I j n d s t v o. Govorili so e n jezik. Sicer so se po raznih krajih pozneje razvila razna narečja od Alp pa do Egej-skega morja, se še dandanes tako vrste med seboj, da sega drugo v drugega. Ni mogoče reči, kje jenja slovenski jezik m kje se pričenja hrvatski. — Tako beremo v dr. Grudnovi zgodovini slovenskega naroda. Neugodne politične razmere so razcepile Jugoslovane. Oni Jugoslovani, ki so se naselili po sedanjem slovenskem ozemlju, so prišli prav kmalu pod oblast Nemcev, ter so nosili njih Jarem do — letos. Hrvatje in Sroi so si ohranili svojo samostojnost več ali manj vsaj do konca srednjega veka. Te okoliščine so povzročile, da se je prvotno ei'Otni narod razcepil na Slovence in na Hrvate in Srbe ter da so si vstvarili Slovenci svoj književni jezik, Hrvatje in Srbi pa svojega. Sedaj smo Jugoslovani zopet z j e -d i n j e n i. Ziedinjeni smo politično, zje-dinjeni bodimo tudi tako, da bomo rabili vsi enotni književni jezik! Zakaj bi morale posledice nekdanjih tako nesrečnih političnih razmer delovati tudi še nadalje! Ako 'smo se otresli političnih spon, čemn se ne bi otresli tudi vseh posledic, ki so nam jih te spone prizadele! Bodimo Jugoslovani, kakor smo bili še pred Tasilom, še prej nego so nas zasužnjili Bavarci in Franki! Jugoslovani bodimo zares! Bodimo eno, vsi eden in isti narod, od Soče do Egejskoga morja! # Politične razmere so zakrivile, da se nismo zavedali v prejšnjih stoletjih vedno naše enotnosti ter smo si negle-ds na naše južne roiake napravili separatistično lastni književni jezik. Sedaj je zadnji čas, da ta separatizem p o p r a vi m o. Asimilirajmo se s Hrvati in Srbi tudi v književnem jeziku! Eden narod, eden književni jezik! Ne Slovenec. Hrvat in Srb, temuČ Jugoslovan! Zadeva rri tako težka! Naši književniki jo bodo izvedli na en ali drugi način brez posebnega truda. Specifično slovenske besed bi rabili lahko še nadalje; začenjali bi rabiti pa ravno tako tudi specifično hrvatskosrbske. Dvojino bi Hrvatom in Srbom rra ljubo pač lahko izpustili; njih slovniŠke oblike,pa tudi lahko prevzamemo. Ako so si Hrvatje smeli zamenjati Še v našem časn prejšnje, , slovepščini enake oblike dativa, lokativa in instrumentala pluralls s svojimi sedanjimi oblikami (na -ima in -ama), zakaj bi se branili ravno mi podobnih izprememb. čeprav v večji meri — ko se gre za zopetno narodno ujedinjenje! Brez enotnega književnega jezika, ni nikjer enotnega naroda! Zakaj bi morali imeti ravno mi, Jugoslovani, dva književna jezika : hrvatskosrb-skega in slovenskega! Y Italiji vidimo ravno nasprotno. Furlani imajo isti književni jezik kakor Italijani, dasi so Lur-lani takorekoč svoj narod in furlanskega jezika niti rojeni Italijani ne razumejo. Jugoslovani smo pa vsi en narod, ene matere sinovi. Naša enotna država se imen a je Jugoslavija, naš enotni jezik naj se imenuje jugoslovanski! Narodno ujedinjenje naj bo popolno! To je moja iskrena želja in veni, da je to tudi želja tisoč in tisoč drugih Jugoslovanov, J u g o s 1 ov a n. •) Priobčujemo, ne da bi se docela strinjali z izvajanji. Enoten književni jezik nara donese naravni razvoj sam! Iz Češke. Na potu v Prago. Dunaj. 15. decembra. (Lj. k. a. — K. B.) »Konrespondenz VVilhelm« poroča: Poverjenik jugoslovanske države za promet Večeslav VVilder je 14. t m. zvečer s posebnim vlakom dospel semkaj Iz Zagreba in Ie nadaljeval potovanje v Praga Z istim vlakom je prišel tudi državni svetnik Giin-ther, kf ostane na Dunaju. Priprave za sprejem dr. Masarvka v Pragi. Praga, 16. decembra. K sprejemu predsednika dr. Masarvka sta dospela v Prago jugoslovanska delegata poverjenik za pm-met VVilder in dr. Poljak. Na kolodvoru ju je sprejel jugoslovanski konzul v Pragi R. Bradanović. V Prago sta dospela tudi delegata takozvane starorusinske stranke. U zanika ukrajinstvo in se potesruje za edin-stvo z Velikorusi ter propagira velikoruski književni jezik, poslanca Markov in Čajkovski. Ta stranka je bila med vojno izpostavljena hudim preganjanjem, v sporu med Rusim in Poljaki pa se je proglasila za nevtralno. Praga, 16. decembra. Po prihodu predsednika dr. Masarvka v Prago bo ta v slavnostni seji narodnega shromadženja piebral svojo poslanico. Seje se bodo udeležili tudi ministri vseh strank. Praga, 16. decembra. Predsednik dr. Masarvk konierira sedaj v Padovi z itali-lijanskiml oblastmi. Glavni del teh razc;0-vorov tvori jugoslovansko vprašanje. (""eSke 6ete v Uberen. Liberec 16. decembra. (Ljub. kor. ur) Ceho - slovaške čete so davi zasedle m e-s t o Liberec. Ob 6. zjutraj je prvi oddelek čeho - slovaških čet dospel pred Mestni dom. čeho - slovaški častnik je zahteval vstop in predajo Mestnega dnina. Poveljnik mesta je odgovoril, da ne more ugoditi tej zahtevi. Dejal je, da so pravi zastopniki mestni pravkar zbrani in da bi se radi pogajali. Nekaj minnt pozneje je močnejši oddelek čeho - slovaških čet pod vodstvom stotnika prihrtel z nasajenimi bodali pred Mestni dom in postavil dve strojnici proti poslopju. Tudi stotnik je zahteval vhod m predajo Mestnega doma; mestni glavar je to odklonil. Na povebilo mestnih zastopnikov je šel stouiik v Mestni dom, da bi se pogodil z županom in zastopniki. Zahteval je predajo v imenu čeho - slovaške drŽave. Po protestu župana je stotnik zapustil Mestni dom. Dopoldne sta prišla dva svetnika namestništva, prej omenjeni stotnik in francoski stotnik; v imenu čeho-slovaške države in entente so se jeli pogajati z županom. Ta ie poudarjal, da se umakne le sili, da stoji na stališču VVilso-nove formule in da zahteva za nemški narod pravico samoodločbe in da bo glede tega, zanj merodajna odločitev mirovne konference. Popoldne so se pogajanja končala; svetnik namestifRtva Merscbncr je bil imenovan vladnim komisarjem. Žnpana so odstavili, razpustili mostni svet in določili upravno komisijo 7 Nemcev in 4 Cehov. Odredili so, da se mora narodna obramba razpustiti v petih dneh. Popoldne so čeho-slovaški vojaki ob burnih »Slava!« - klicih izobesili na Mestnem domu belo - rdečo zastavo. Ko se je na balkonu pokazal francoski častnik, je prlkipelo navdušenje Čehov do vrhunca. Medtem so prihiteli Nemci In jeli peri »Die VVacht am Phein«. To pesem so preglasih ^Slava!« - kftci in petje Cehov. Opava, 15. decembra. (Li. k. u. — K. B.) Danes popoldne so zasedle čehoslova-ske čete trg Hanušovice. nemški kraj v bližini Frvvaldova, Mir ni bil kaljen. Chomutov, 16. decembra, (Ljub. kor. Davi ob 10. so čeho - slovaške čete zasedle mesto Chomutov. ★ Retz, 16. decembra. (LJ. k. a. — K. B.) Davi je dospel v Znojem prvi oddelek čeho-slovašice posadke, 1500 mož. Ceho - slovakl so aretirali vodj* poštnega urada na kolodvoru in namestnika vodje prometnega urada. Zajeli so tudi nekaj nemško - avstrijskih častnikov. V mestn so jako ozlovoljenl zaradi brezobzirnega vedenja čeho - Slovakov. Jablonce, 16. decembra. (Liub. kor. Štacijsko poveljništvo v Jabloncu ie dne 14. decembra razveljavilo preld sod. Praga, 15. decembra. (Lj. k. u. — K. B.V Kakor poročajo »Narodni Listv«, se vrše podajanja za sklenitev trgovske konvencile z Ogrsko republiko. Na obeh straneh vlada za to največja pripravljenost, ni pa mogoč .i že sedaj udejstati te pogodbe, ker je predvsem treba preskrbeti domaČe industrije in prebivalstvo s premogom, predno je mogoče izvažati premog na Ogrsko. Praga, 15. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) i Češke Slovo« poroča, da bo torkovi seji narodne skupščine predložen zakon o osemumem delu. Kakor vse kaže, bo predlog sprejet. Osemurno delo bo v Čeho-slo-vaški republiki uvedeno najbrže s 1. januarjem 1918. !Z MflfiBTSl!?. Volit-v v madžarsko konslituauto. Budimpešta, 17. decembra. Ministrski predsednik grof Karolvi Je na nekem shodu iziavil, da se bodo vršile volitve za madžarsko konstltnanto y par tednih. Vlada bo vse storila, da se vrše te volitve v popolni svobodL Spremembe v madžarskem ministrstvu. Budimpešta, 17. decembra. Madžarska politika se nagiba od dneva do dneva bolj na radikalno socijalistično stran. Ministrstvo se spreminja vsak teden. Konservativni zastopniki meščanskih strank odstopajo drug za drugim, na njih mesta pa prihajajo radikalci in socijalisti. Tako le prišlo v so- cijalistrčne roke v zadnjih dneh vojno rai-nistrstvo. dočim ie postal notranji minister pristaš Karolvijcve skupine, najradikalnejše smeri. Vlada izdeluje načrt za globoko-sežno agrarno reformo. Razlastiti hočejo vsa večja posestva in jih proti malenkostni odškodnini razdeliti med kmete. Fm. Mackensen interniran v Budimpešti. Budimpešta, 16. decembra. Fm. Ma-ckensena, ki se je hotel s svojim vojaštvom peljati skozi Budimpešto, so tu zadržali in mu naznanili, da bodo njega in njegovo armado internirali. Mackensen se je temu ukazu protivil. nakar so mu dali rok desetih minut v premislek. Ker se je po preteku tega roka še vedno branil, je obkolilo 200 mož ogrske armade vlak in so na peronu postavili 6 strojnih pušk. Odpeli so od vlaka tudi lokomotivo. Po nadaljnih desetih mnntah se je fm. Mackensen vdal ter Izjavil, da prizna internacijo. Odpeljali so ga, okičenega z vsemi njegovimi redovi z av» tomobilom v parlament k seji Narodnega sveta. Na kolodvoru je več kinematografskih podjetnikov ovekovečilo io internacijo ^slavnega« Mackensena v Budimpešti. Budimpešta, 16. decembra. V nedeljo zjutraj je zasedlo 250 mož čeho - slovaške armade mesto Popra.d. Inomost, 16. decembra. (Ljub. kor. u.) Tirolska ljudska stranka se je s posredovanjem dunajske nuncijature s posebno vlogo obrnila na papeža, naj bi se sv. Oče zavzel za ohranitev celokupne Nemške-Tirolske, V latinski adresi ga stranka naproša, naj v to .sVrho sv. Stolica zastavi ves svoj vpliv pri vlastih to- in onstran oceana. sti< DR. MASARYK PRIDE V ZAGREB. Zagreb, 17. decembra. Listi poročajo iz Lugana: Po končanih konferencah s francoskim ministrom zunanjih del Pichonom se napoti predsednik češko - slovaške republike dr. Masaryk v Rim, da posreduje v sponi med Jugoslovani in Italijani. Kakor se zatrjuje, bo dr. iHasarvk potoval v Češko preko Zagreba. VVilson v Parizu. Pariz, 15. decembra. (Lj. k. n. — K. B.) Agenze Havas poroča: Po. obisku ame-ričanske cerkve,kjer sta prisostvovala službi božji, sta se odpeljala predsednik VVilson in njegova soproga na pokopališče in položila venec na grob Lafavettov. Potem sta vrnila poset predsedniku Poncareju. Pariz, 15. decembra. (Lj. k. u.) — K. B.) Agenze Havas poroča: Popoldne je predsednik Wilson sprejel 25 člensko odposlanstvo socijaiistične parlamentarne skupine. Poslanec Renaudel je prečital adreso delavske zveze in združene socijaiistične stranke, v kateri ugotavlja popolni sporazum med delavci in predsednikom \Vilso-nom glede nazorov o vojni in miru. Vsi narodi, Izvaja adresa, se pridružujejo tem nazorom in pričakujejo, da se udejstvi 14 \Yil-sonovih točk o miru. V svojem odgovoru je izvajal VVilson, da je vojna razkrila vse krivice, id lahko povzročijo, da samovoljna in neodgovorna moč zavzema trajen značaj. Le tedaj je mogGČe zagotoviti narodom srečo in blagostanje in trajen mir, ako se prepreči obnovitev takih krivic. Vojno so povzročili narodu ki so bili prežeti vojaškega duha. Sovražniki svobode so sovražniki človeštva. Princip sam ne zadostuje, treba ga je tudi podpirati s tem, da se narodi združijo v tesno zvezo. Uverjen sem, da de|jo te moje nazore tudi državniki, ki vodijo veliki Vaš narod. Srečen sem, da morem sodelovati s temi možmi in tako ustvariti potrebna jamstva za trajen in pravičen mir, ki opravičuje žrtve te velike vojne. Le na ta način bodo narodi bodočih časov smatrah te žrtve kot zadnje, četudi dramatično sredstvo njihovega osvobo-ienia. Amsterdam. 15. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Poročevalec urada Associated Press ie imel v Brestu razgovor s predsednikom Wilsonom, Id je odklonil vsako pojasnilo o svoji politiki na mirovni konferenci z opazko, da Je treba skrbno premisliti vsako tako izjavo. Poročevalec na je dobil vtfck, da se bo \VHson, če bo potrebno^ bojeval za svojih 14 točk in da se bo zavzel za triletni mornariški program Zedinjenih držav. Glede svobode morja ie VVilson mnenja, da je bolje, da jo zagotovi ves svet, kot pa posamezne skupine narodov. Revolucija v Portugalu. London. 15. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Reuterjev urad poroča: Portugiško poslaništvo naznania sestavo provizorične vlade pod predsedništvom Castra. Parlament se sestane v ponedeljek. Lizbona, 15. decembra. (LJ. k. u. — K. B.) Reuterjev urad poroča: Predsednik republike je bil umorjen. Lizbona, 15. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Ko se je predsednik republike hotel odpeljati v Oporto, ga je nekdo ustrelil z revolverjem. Lizbona, 15. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Reuterjev urad poroča: Presednika so tri krogle smrtno zadele. Vodja unionistič-ne stranke je pod policijskim varstvom. Lisabona, 15. decembra. (Ljub. koresp. urad.) Agcnce Havas poroča: Predsednik Sidonio Paes je ob vhodu na kolodvor postal žrtev napada in je zadobil težke rane. Kmalu Rotem, ko so ga prepeljali v bolnišnico, je izdihnH. Morilca so takoj aretirali, ravnotako tudi njegovega sokrivca. Policija je našla na kolodvoru tri mrliče. V mest uvlada veliko razburjenje. Gruče častnikov, podčastnikov in civilnih oseb korakajo po ulicah in zahtevajo maščevanje. Pričakujejo velikih manifestacij. Kakor se govori, bo Barbora Tamacnini naslednik Paesev in bo sestavil voiaško vlado. V to svrho bodeta sklicani obe zbornici. Anton Paes, brat umorjenega predsednika, je bil ranjen s sabljo. Gamacbo. vodja unionistov, je pod policijskim nadzorstvom. Francoski mirovni delegati. Pariz, 15. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Kakor poroča »Echo de Pariš«, bodo zastopali na mirovni konferenci Francijo Clemcnccau, Foch, P ic h o n, Bour-g e o i s in najbrže rudi T a r d i e r. Pogajanja s srbskimi strankami. Bel g rad, 16. decembra. Pogajanja s srbskimi strankami ter pogajanja glede sestave skupnega ministrstva so vodili: dr. Korošec, Svetozar Pribičevič in dr. Smo- Židovski shod v Zagrebu. * • - Zagreb, 16. decembra. Včeraj se je vršil ob obilni udeležbi shod zagrebških Židov, da zavzamejo le - ti stališče napram novemu političnemu položaju. Izrazila so se najrazličnejša mnenja. Eni so zagovarjali cionizem ia ustanovitev samostojne židov^ ske države v Palestini, drugi r>a stališče., da se židovski element popolnoma združi z Jugoslovani. Vsi govorniki so ogorčeno odklanjali vsako skupnost in zvezo z židovskimi dobičkarji in navijalci cen, ker so ti ljudje rak - rana na telesu židovskega naroda, ki jo je treba na vsak način odstraniti. Na enotno resolucijo se shod ni mogel zediniti. Podonavska konfederacija. Budimpešta, 15. decembra. (Lj .k. u. — K. B.) V *Vilagu* izvaja miaister Jaszi o političnem položaju med dr.: Smer vladne politike kaže sedaj odločno na levo. -Upati je, da se bo preosnova vršila krep-kejše- in hitrejše. Zelo nujno je sklicanje narodne skupščine. To pa je zelo težavno, ker je javno mnenje razkačeno in ker še niso popolnoma preskrbljeni s fronte se vračajoči vojaki. Naloga strankinih voditeljev je, da preprečijo izgrede volilnega boja. Glede zunanje politike minister ne deli bojazni, da bi radikalna politika vlade mogoče utegnila nepovoljno uplivati na mirovni konferenci na položaj Ogrske. Po niego-vem mnenju je to popolnoma izključeno. Zapadne demokracije bodo po vojni pač morale sremenlti svoj program. Končno izjavlja minister, da je podonavska konfederacija edini izhod iz sedanjega zamotanega položaja. Iz Ukrajine. Kiiev, 15. decembra. (Lj. k. u. — K. Včeraj opoldne so direktorijeve čete zasedle Kiiev. Preprečile so pocestne boje in razorožile vladne čete. Herman je odstopil. Vlada je demisiionirala.. Vso oblast ie prevzel direktor!}, obstoječ iz Viničenka, Petljure, Švcca in Pendrejev^kcga. Nekatera ministrstva, dokler ne dosne direktorij, do končne sestave vlade, bodo upravljali poverjeniki. V mestu vlada mir in red. Rusko zlato. BeroHn, 16. decembra. (Liub. kor. ur.) Rusko zlato, ki ga morajo Nemci glasom točke 19. v pogodbi za premirje oddati, je dospelo dne 7. decembra v Saarbrucken, dne 9. decembra pa v Pariz. Spremljali so ga štirje izvedenci in se nastanili na nemškem poslaništvu v Parizu. Predaja in pre- iskervanic zlata bosta trajala dlje časa. Bivši cesar Karel bolan. Dcrtai. 16. decembra. (Ljnb. kor.Mirad.) Kakor poroča »Korrespondenz \Vilhelm«, je na gradu Eckartsau obolelo več oseb /a špansko boleznijo. Bivši cesar ima hudo mrzlico in mora ostati v postelu. Tudi štirie ot roci so oboleli, ravnotako tudi več služabnikov. Amsterdam, 15. decembra. (Lj. k. u. K. B.) Po poročilu tukajšnjega lista je grška viada imenovala diplomatičnega zastopnika v Stockholmu za zastopnika Grčije na mirovni konferenci. Sem, 15. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Po listu »Baseler Nationalzoitung- poročajo iz poljskega političnega glav;rec;a stana v Ranperswili!. da je Poljska sklenila' z en-tento vojaško - politično zvezo. "VVaskingion, 14. decembra. (Lj. k. u. K. B.) Reuterjev urad poroča: March je. izjavil, da Zedinjene države demobilizirajo sedaj vsak dan 15.000 mož. Nadeja se pa, da bo to število mogoče v kratkem podvojiti. Vojni urad je sklenil demobilizacijo 842.000 mož v Zedinjenih državah in 140.000 mož Pershingovih čet, ki se nahajajo v Evropi. Povratek teh čet je treba kolikor mogoče nospe.šiti. Draždane, 15. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Pri komunističnih izgredih, ki so bili danes popoldne naperjen! proti Koncertni hiši v Reitmannstrasse, kjer so stikali za živih, je prišlo do spopoda z vojaki, tekom katerega sta bila en vojn1: in ena civilna oseba ubita. Vojaka ie ustrelila ženska. Nadalje je bilo ranjenih šest vojakov in trije cvilisti. štirinajst oseb je bilo kot kolovodje aretiranih. Bern, 16. decembra. »Nouvelle Corres-pondence« poroča, da bq pričel v kratkem objavi i ari privatno korespondenco bivšega nemškega cesarja ViHema iz leta 1914., nanašajočo se na izbruh vojne. Politične % = Odgovor regenta Aleksandra. Občina Jesenice na Gorenjskem je poslala povodom proslavlja ujedinjenja v.danostno brzojavko, na katero je sprejela ta-»le odgovor: Občina Jesenice, Kranjsko, iz Belgrada. Po Najvišjem nalogu se Vam zahvaljujemo za pozdravno brzojavko na Nj. Veličanstvo kralja Petra I. in Nj. Veličanstvo prestolonaslednika regenta Aleksandra. Ideal, o katerem so sanjali naši očetje, za katerega je padlo toliko bratov, je dosežen. Narod in voditelji se pa morajo podati na složno delo, da postane naše kraljestvo prava očetnjava vseh slojev našega troimenega naroda." Kralj in prestolonaslednik pošiljata vsem prebivalcem velike in važne jeseniške občine svoje prisrčne pozdrave. — Dvorni m a r š a 1 a t. — Tudi Narodni odbor na Jes:^, cah na Goren.*kem je poslal tem povodom pozdravno brzojavko, na katero mu je došla ta-Ie* zahvala: Narodno ve-če, Jesenice, iz Beograda. Po naročilu Nj. Veličanstva izrekamo v imenu. Ni. Veličanstva kralja Petra I. in prestolonaslednika regenta Aleksandra spoštovanim zaupnikom Slovenske Ljudske Stranke, Jugoslovanske Demokratske Stranke in JSDS. iskreno zahvalo za prejeti pozdrav. Kralj in prestolonaslednik se čutita eno s celim narodom, ki je izvršil veliko delo ujedinjenja, da, si zgradi svobodno demokratično državo ter pošiljata Vam gospodje in vsem Vašim somišljenikom svoje pozdrave. — Dvorni maršal a t. = Vdanostna brzojavka dunajske- : ga jugoslovanskega visokošolskega d i-ieštra Aleksandru. Njegovi kraljevi Vitkosti regentu Aleksandru, Belgrad. Jrgoslovanska akademična omladina na Dunaju najiskreneje pozdravlja popol- I no sjedinjenje vseh Slovencev, Iirvatov \ in Srbov v enotno državo pod dinastijo Karagjorgievičev in trdno upa, da bo Vaša kraljevska Visokost vporabila vse moči, da bodo združeni v Jugoslaviji vsi naši braije od Soče do Vardarja. — Na Dunaju, 12. decembra 1918. — Iur Pero Barbič; phil. Alojzij Res; iur. Joso K a m u š i č. = Jedna stranka od Soče do Vardarja. Glasilo hrvatsko-srbske koalicije »Hrvatska Riječ« piše o ustanovitvi nove iugoiovanske stranke, katere območje bi segalo od Soče do Vardarja: i Kolikor je nam znan razvoj stvari, je v toku akciia, da se osnuje jedna jaka stranka, ki bi t ves teritorij od Sriče do Vardarja s svojimi strankarskimi podružnicami. Razume se, da bi taka stranka morala imeti tudi svoj veliki centralni organ, jedil velik jugoslovanski list, ld bi imel svoje čitatelje jednako na najskrajnejšem vzhodu našega teritorija, kakor tudi na zapadu ob Jadranskem morju. Tako centralno glasilo bi moralo po vzoru veli-koevropskih časopisov računati z vsemi najrazličnejšimi potrebami našega naroda v političnem, kulturnem in socijalnom oziru. Najprimernejše bi bilo, da bi se v to svrho morda fuzioniralo več že obstoječih listov iste smeri v jeden velik list. Tudi v tem oziru se je pričela že akcija, in čim se izvede, bo ta akcija značila velik korak naprej, ker se bo na ta način dalo upešneje voditi borbo proti izrabljanju našega naroda s strani brezdušnih demagogov, ki hočejo narod zavesti na kriva pota.« =2= Deputacija iz Medmurja je predložila poverjenihrvu za narodno obrambo spomenico o grozotah, ki se tam dogajajo. Narodna vlada vzame spomenico na znanje in jo sporoči NV s prošnjo, da zasedejo čim preje srbske ali druge ententne čete Prekmurje in Medni ur je. = Dr. Sime Mazzura. Kakor smo že poročali, je v Zagrebu umrl v visoki starosti 79 let dr. Sime Mazzura. Z njim je izginil eden glavnih stebrov bivše nezavisne narodne ali Kakor so jo imenovali »obzoraške« stranke, ki je delovala v javnosti v tradicijah velikega Strossmavefia ter v najtežjih časih zagovarjala sporazum in jedinstvo s Srbi. Dr. Širne Mazzura je bil med prvimi njei.imi voditelji. Pokojnik se je odlikoval z velikimi političnimi in pravnimi sposobnostmi. Rodil se je 1. 1840. v Tcsnu na otoku Murteru v Dalmaciji. Gimnazro je dovršil v Zadru. Študiral jc pravo v Zagrebu in Gradcu. Leta 1S67 jo urejeval list »Pozor«, ki je ostro nastoral proti takratni madža-ronski viadi bana Levina Raucha. Leta 1871 je bil promoviran za doktorja in dve leti kasneje je dobil advokaturo v Zagrebu. Leta 1SS4 je bil izvoljen za saborskoga poslanca. Ban grof Kuhen je to volitev razveljavil. Leta 1S97 je bil J\Tazzura zopet; izvoljen za poslanca in ostal kv hrvaiskem saboru do 1. 1909. Leta 1871 je dai dr. Mazzura inicijativo, da se je esnovaja Dionička tiskara v Zagrebu, ki je pričela izdajati dnevnik »Gbzor«, pri katerem je sodeloval do zadnjega časa. Ko ie , hrvatska in srbska omladina jela izdajati »Narodno Misao«, je bil dr. Mazzura poleg Stross-maverja prvi, ki je s posebnim člankom živo zagovarfal jedinstvo med brati Hrvati in Srbi. Pokojnik je sodeloval tudi pri sestavi znamenite reške resolucije leta 1905. Leta 1909 je nastopil še kot zagovornik v zagrebškem veleiz-dajniškem procesu. Nato se je popolnoma umaknil iz političnega .življenja in je samo semtertja še sodeloval pri >Obzor:v:. — Pogreb se je vršil dne 16. t. m. ob velikanski udeležbi občinstva in društev. — Črna gora in Jugoslavija. Pod tem naslovom piše Auguste Dauvain v listu »Journal des Dcbats«: Kralj Nikola črnogorski je Vsled svojega postopanja in svojih manevrov, da reši svojo krono na račun dostojanstva črnogorske zemlje in črnogorskega prebivalstva, popolnoma zaslužil, da ga jc velika narodna skupščina odstavila ter proglasila svoje ujedinienie z ostalimi Jugoslovanskimi pokrajinami. Douvain zaključuje svoj članek tako-le: Tako jc oživotvorieno ujedinjenje, ki je iz Jugoslavije učinilo velik narod, čegar stvar bodo na mirovni konferenci podpirali predstavitelji vseh : zavezniških narodov. = Ministri po strankarski pripadnosti. Srbska staroradikalna stranka ima v kabinetu te-le zastopnike: Ministrski predsednik Nikola Paš i 6, finančni minister Stojan Protič, justič-ni minister dr. Marko Trifkovič;in minister javnih -del Miloš Kap e ta-novic; mladoradikalna stranka (sa-mostalcO: Ljuba D a v i d o v i ć in Sveta V u 1 o v i ć ; naprednjaki: minister za prehrano: Miloie J o v a n o -v i e; naciionalisti: 'dr. Božo V e I j k o -vič: hrvatsko - srbska koalicija: minister notranjih del Svetozar Pribičevič (Srb iz Hrvatske) in minister za pošto in brzojav dr. Edo Luki nič (Hrvat): slovenska ljudska stranka: namestnik ministrskega predsednika dr. Anton Korošec; jugoslovanska demokratska stranka: minister za konsti-tuanto: dr. Albert Kramer; hrvatska zajednica v Bosni: minister zar versAvo: dr. Jožo S u n a r i č, hrv. sociialnode-mokratska stranka Vitomil Korač; Starčevieeva stranka prava: minister za poljedelstvo dr. 2ivko Petri čiČ. Minister zunanjih del dr. Ante Trum-b i č, je Hrvat iz Dalmacije in ne pripada nobeni politični stranki. = Stranke v Srbiji. V srbski narodni skupščini je najmočnejša stranka takozvana staroradikalna. Voditelja te stranke sta Nikola P a š i Č in Stojan P r o t i ć. Vodilno vlogo v tej stranki igrajo nadalje Ljuba Jovanovič. Andra Nikolv. predsednik skupščine, Kosta Stojanovič - in Marko Trifkovič. Od leta 1903 ima ta stranka pretežno večino v skupščini in je to večino vzdjh žala tudi pri zadnjih volitvah leta 1912. strankino glasilo je dnevnik *Samo-uprava«. Poleg radikalne stranke so v skupščiai najštevilnejši mladoradikalci ali samostalci. Ta stranka se je leta 1901 odcepiki od staroradikalne. Voditelji te stranke so: Jasa Prodano-v i č , Ljuba D a v i d o v i ć , M. Drač-k o v i e in Sveta V u 1 o v i č. Ti stranki je pripadal tudi znani srbski književnik dr. Jovan Skerlić. Strankin organ je dnevnik »Odjek«. Tretja stranka so naprednjaki. Voditelja te stranke sta bivši poslanik v Bukarešti Pavle M a-/ r i n k o v i e in A v a k u m o v i č. Glasilo te stranke je »Pravda«, ki ie jela nedavno tega zopet izhajati v Belgra-du. Četrta stranka so nacijonalisti, ki so se razvili iz bivše liberalne stranke. Njiliov organ je »Srpska zastava«. Voditelj te stranke je dr. Voja V e 1 j k o -v i č. Srbski socijalni demokratje inxijo v skupščini 3 poslance Kacleroviča, Lapčeviča in dr. Topalovića. Duševni vodja te stranke Tucovič je padel v vojni. Diietolšfai mzstm u paviljonu. Čisto drugačen upodabiiaaoči pojav od Jakopiča >e Tratnik. Kar >e pri Jakopiču takorekoč ne-racija, ie uri Tratniku absolutnost — namreč forma. Izložene risbe vsebuiejo njesrovo precej robustno stremljenje za konkretnim izražanjem. Kjer je Jakopič rahločuten lirik barve, je Tratnik izražen dramatik oblike. Ko Jakopič z veseljem poje svoje barvaste pesmi, pe Tratnik tepe z življenjem in vodi vojsko za izvršenim umetniškim izražanjem oblik. Traeika je Tratniku bazalen princip; njena resničnost se iasno udej-stvuje in izraba v prvi vrsti v liniii. ki je bila in ie Traniku eden poglavitnih u^podaJbljajočih elementov. To ie razvidno iz smdiie starčka, kjer se ie linija še v svoii čistoti in sama zaee održala, delujoč dekorativno a ne plastično, v kolikor erre za označe-nje prostora. \ ciklu >Beirunci< in >Na poliu< linija ni več sredstvo za doseso monumentalnosti, pač pa je res postala vrednosten element. Linija torej ni več linija v pravem pomenu te besede, marveč ie sredstvo za modeliranje, s katerim doseže umetnik naravnost presenetljivo plastiko. Forma se modelira bodi si iz linije ali pa narobe prehaja v liniio. Vzrok sribania leži zopet v liniii. S kontrastom črne z belo doseže umetnik prostora slike. Tajnost slikarske kompozicije počiva v orsramčni zvezi plastične linije, gibanju in ekonomičnem razdvoienju črne in bele v prostora, Tratnik ima monumentalno cresie, ki odgovarja popolnoma tragičnemu iz-ražmiu njesrovih risb. Iemorira proste detaiino zunanjost predmetov, ker pojmuje in vidi izključno njihovo notranjo bistvo in dramatično skladnost njihovih medsebojnih razmer. Njecove figure niso samo navadni ljudje iz vsakdanie-jra življenja, ampak so tipične predstave različnih duševnih razpoloženj kakor ie umetnik ravnokar hotel. Xa pr.: Vidimo na risbi ženo. ki teče, z otrokom v naročju. Umetnik izraža na nji bolestno errozo matere, ki se boi i za svoje dete in ga hoče pred nesrečo rešiti. Linije žene se izbočijo kakor za hrambo in sodelujejo s premikanjem fismre pri gesti materinega strahu. Tračnik ne potrebuje scenerije, da bi povišal dramatični efekt, zadostuje mu samo prostor, v katerem je figura kot pravi spomenik. Tratnik je prekoračil .prag duševnega sveta, kjer dominira moderni stil naj pristne jših upodabljajočih oblik, ki jih la&ko ustvarja gonij umetnika. Jako talentiran in produktiven slikar je I. V a v p o t i č. Slika vse: Por-trait, ^impresije«, nature morte, pokrajino in genre. In slika in riše vse različno: Tu ie natura list. tam se poskuša za impresionizem in obenem hoče biti tudi ugaiaioč. ' Njegovemu delu primanjkuje enotnost notranioea izražanja in zato se to delo prikaže kot kaotično, kar lahko vidimo pri nekaterih slikah. Na pr.: V ^Impresiji iz Pirana« (št. 87.) rumena barva' beži iz ozadja slike, medtem ko ospredje ("breg v modri senci) teče nazai. Slikar izgubi s tem prostor v sliki, vse visi v eni ploskvi. Pri nekaterih slikah prekipeva v barvah in s tem se izgubi ravnotežje teh barv. . VavpotiČ riše zelo spretno, ampak njegova risba ni čisto upodabljajoč izraz kakor pri Tratniku, ' Čut za barvt) ima VavpotiČ zelo razvit, tako da smemo verjeti, da bi bil lahko impresijonist par excellence in šel k visokim ciljem umetnosti. V kolekciji ie udeležen Hrvat T. Krizman, jako interesanten slikar in grafika Njegove slike imajo dekorativen karakter, ker Krizman ustvarja oblike predmetov z barvano ploskvijo in linijo. V risbah ie boli na svojem mestu, posel«© v eaufortes, izmed katerih so >Priština na Kosovom«, >Te-tovoc in >Krapina< naiboiiše. M. Jama je umetnik z najnežnej-šii» čutom za barvo. Njegov >Seljak od Sotlec je tega dokaz. V tej sliki ie dosegel jasno in delikatno ozračje. V njegovem delu se izraža čisto veselje lepe umetniške duše. M. S t e r n e n reprezentira naturalizem barv. V tem pomenu je. slika >iSIo<:W<: aelo dobra. Pri B. J a c a z n zavzema >Pismo materi« kot impresijoni^tična risba iako odlično mesto v izložbi. Zadnji slikarji še iščejo svoje upodablliaioce izra zevanje in nekateri so zabloclili na napačno pot, kakor na pr. Kambič, ki v sliki > Ciganski tro liste k« hoče samo ustreči slabemu okusu neizkušenega občinstva. Umotvor ni sredstvo, ki bi nai ugajalo in olenševalo prazne salone, ker umetnost je vrelo duševnega živlieiiiu in naj obsesa edino estetičao resnico in lepoto. JE. A. Pittfrmann-ItftHjfhen^ Rojstni dan N/eg. kralj. Vsi. regenta Aleksandra. V proslavo rojstnega dne Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika in regenta Aleksandra bo jutri, dne 18. decembra ob 10. dopoldne v stolnici slovesna slažba božja, ki se je udeleži Narodna vlada z vsemi podrejenimi uradi in na katero je vab-lj eno vse narodno občinstvo, zlasti pa vsa narodna društva. Ob 8. zjutraj bo v šentpetrski cerkvi slovesno vojaško opravilo, ld se ga udeleži vsa tukajšnja posadka. Kdo js „patrijoticen"? Iz Maribora Slavnostna dneva 14. in 15. decembra sta minila — nam tudi v pouk. koga moremo smatrati za svojega in kosa ne. V to drugo kategorijo moramo prištevati žal tudi škofi Napotnika (No-men mu je postal omen!) Njegovi »emi-nenci« se ni zdelo vredno, niti da 14. zvečer da iluminirati ,škofjiski dvor.j, niti da 15. izvesi zastavo in to kljub naročim Narodne vlade, da morajo na javnih poslopjih viseti za narodni praznik zastave. Seveda tudi na stolnici ni bilo zastave. Da je ta Na-potnik narodnostno mlačen, smo vedeli, zlasti še od kongresa jugoslovanskih škoiov, ki se ga tudi ni udeležil; da Da si upa tako bagatelizirati našo vlado, presega vse meje. (Evgen pa je bil pri njem kuhan in pečen.) Tu treba temdMte »rcmcdii-re«: poberi šila in kopita, pa pojdi! Cc ne zlepa, pa shuda! Zmožnejših in škofovske palice vrednejših naslednikov ne manjka. Sicer pa nai bo mimogrede povedano njemu na ušesa — njegovemu duhovništvu z malimi izjemami v narodnostnem oziru vsa čast! — da to ni pravi način ohraniti vernike pred pra-voslavjovi... — Istotako bo treba re-medure še tudi pri mariborskem magistratu. Raz rotovž ni visela nobena zastava, niti ni bil iluminiran. Kaj 14., oziroma 15. december ni bil p a t r i ot i -cen praznik (kako smo se morali mi poprej pod firmo patriotizma dati naravnost sramotiti!), kaj ni bilo naročila Nar. vlade?! Rotovž — javno poslopje, mestni očetje pa — nič! To ie upornost! 2e to je vzroka zadosti, da se Schmiederer napodi in mestna uprava prevzame. Da mestna hiša ni bna de-morirana. se je zahvalit le discipliniranosti občinstva Z ognjem se pa nai gospoda magistratovci ne igrajo več hiti nai ne računajo več dolgo na našo potrpežljivost: svaka sila do vremena! — Končntf še to-le pripombo: Za šole je bil praznik 14. december. Zakaj tega patriotičnega praznika niso obhajale tudi nemške šole? Če hočeio Nemci državljanskih pravio, naj spopolnjujejo tudi državljanske dolžnosti! Dnevne vesti. — Shodi J. D. S. na Gorenjskem. Preteklo nedeljo 15. t. m. priredila jo jugoslovanska demokratska stranka mnogobrojno obiskane javne ljudske shode na Dobravi pri Podna r-t u. na Bledu in v Lescah. Na vseh treh shodih so govorniki dr. Kavči r. dr. K 1 e p e c in dr. O 1 i p pojnsnili notranje in zunanje politični in gospodarski položaj, v katerem se nahajamo, osvetlili so gonjo, ki so je uprizorila v zadnjem času o vprašanju republike ter raslošili program J. D. S. So uhu--no N in z navdušenjem so btle na vseh treh shodih sprejete resolucije, ki pozdravljajo proglašeno popolno ujedinjenje s Srbijo in Orno goro, zahfevajo enotno in na demokratičnih načelih sloneeo državo z enim parlamentom in on > vlado in protestirajo proti krivični zasedbi naših dežel po Italijanih. Shod na Dobravi se ie vsled velike udeležbe vršil pod milim nebom pod predsedstvom župana g. Pogačnika. Besedo ie povzel tmdi domači g. župnik, ki ie skušal gonjo o vprašanja republike in monarhije predstavili kot nekako nedolžno pričkanje za besedo. Predlagal ie tudi resolucijo, ki zahteva, da naj imajo vse od konstituante priznane veroizpovedi na oaemliu Jugoslavije prosto udejstvovanie. tedai ločitev cerkve /<1 države. Po primernih pojasnilih od strani govornikov J. D. S., zlasti glede zahtev resolucije, za katere se je jugoslovanska demokratska stranka vedno borila, ie bila tudi ta resolueiia soglasno sprejeta. — Shod na Bledu ie hotel tamožnii g. kaplan preprečiti s tem. da je zadnji dan napovedal ob času. ko in bil sklican shod J. D. S. manifestaciiski sprevod v narodnih nošah in na vozovih, kliub temu. da io bilo že mnogo preje določeno slavile praznika ujedinjenja na dopoldan, ki se (g tndi izvršilo. Obenem so bili poklicani iz Ljubljane govorniki S. L. S. ter se je imel vršiti javen shod. Vse to pa ni moglo preprečit L da se ne bi udeležili zavedni Blejci in Blejke našega shoda v mnogobrojnem številu Dvorana zdraviliškega doma je bila napolnjena. Predsedoval je g. Jakob Peternel. Shod v Lescah pri Legatu, kior i o imel predsedstvo nad učitelj g. Šemorl je bil ietotako zelo dobro obiskan. Povsod kaže ljudstvo izredno zanimanje za vsa vprašanja, ki so danes aktualna. — Na Turiaku in v Velikih Laščah sta se vršila preteklo nedelio dva mnogobrojno obiskana shoda JDS.. na katerem sta ob živahnem pritrjevanju poslušalcev poročala o političnem položaju, o pomenu ujedinienia s Srbijo, o strankinem programu, in o organizaciji domačin Ivan P»eeli in dr. Oton Fettich iz Ljubljane. V obeh krajih so je tako i ustanovila krajevna organizacija JDS., v katere odbor so bili izvoljeni: na Turjaku predsednik Jože Kožar, podpredsednik Anton Sužleršič, Mainioa Poza Žužek, blagainik Frvno Polšak. za odbornike pa Anton Gero-ni, Franc Hočevar. Matija Kaplan in Janez Mencin. — V Velikih L a-Lš£a^i£ i*! izjfttien nrariflr^jtfknm, \ Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. decembra 1918, i99 štev. krajevne organizacije Ivan PuceH, podpredsedniko m dr. Fran Raznožnik, tajnikom Janko Stare, za blagainičar-ko Anka Somrakova, za odbornike: Ivan Hočevar. Ivan Brodnik. Matija Jelene, Ivan Rozman in Marija Zad-nik. — Povsod vlada veliko zanimanje za strankino organizacijo ter se bodo osnovale v najbližiem času krajevne organizacije tudi po sosednih kraiih. — Shodi JDS. na Dolenjskem. Dne 15. decembra ob 10. uri dopoldne se ie vršil političen shod JDS. v Krškem. Govorila sta dr. Ilešič m dr. Dim nik. Istega dne ob 3. uri popoldne ie bil shod v Kostanjevici; tu so govorili o političnem položaiu dr. Ilešič in g. Taufer. o gospodarskih stvareh pa g. Bučar. — V ž t. Jerneju na Dolenjskem ie bil shod dopoldne; govoril je g. Taufer. Z vseh teh shodov so se poslali pozdravi nagega naroda prestolonasledniku Aleksandra v BelgTad. — Shodi J. D. S. na štajerskem. Jugoslovanska demokratska stranka priredi v nedeljo, dne 22. t. m. na Štajerskem tele shode: V Mariboru ob 10. dopoldne v Narodnem domu. govorita dr. Ivan Tavčar, poverjenik za orehrano in dr. Vekoslav K u k o v e e. poverjenik za finance. V P t u i n ob 9. dopoldne v Narodnem domu. govori dr. \^ladimir Ravnina r. poverjenik za pravosodie. V Ormožu bo shod ob pol 9. dopoldne, v Ljutomeru pa ob 9. Govorniki se naknadno obiaviio. Pozivamo slovensko občinstvo, da se teh shodov v čim naivpeietn številu udeleži — Shod J. D. S. v Šoštanju ie vspel sijajno. Dvorana v Narodnem domu le bila dubkom oolna zavednih Jugoslovan o vi z vse šalešk doline. Bil ie to ■pravi manifestačni shod. kakršne smo doživi i ali v letošnjem po leti i sirom naše domovine. Na shod so prišli rudi pristaši drugih strank. Kot glavni govornik je nastopil poverjenik dr Ravni-h a r. ki nam je v skoro dvenrnih izvajanjih orisal zgodovino našega trpljenja ter našega osvoboienia in ujedinjenja Govorili so še gg. dr. Fran Maier, ki je tudi vodil shod. okraini sodnik Janko Sernec Tajnik ter dr. G vi do* Sernec iz Celja. Vse se je izvršilo v najlepšem soslasii in ob velikem navdušenju. S prepevanjem naših na: I-nih himen ie bilo zaključeno lepo ma-nifestačno zborovanje. —■ Združene organizacije drž. na-stvaljencev na Slovenskem ozemlju so poslale po svojem predsedniku Maksu Lillezu regentu Aleksandru nastopno udanostno brzojavko: > Kraljevska Visokost Aleksander Beograd. Združene organizacije državnih nastaviiencev na Slovenskem ozemliu se klanjajo Najvišjemu gospodarju. Bog živi Niega Veličanstvo kralia Pe*ra T.. Bog živi Vašo kraljevsko Visokost! Makso Lil-leg.c Enako brzojavko ie odnoslal imenovani gospod radi za >Drušrvo davčnih uradnikov na slovenskem ozemlju« kot njegov predsednik. . — Srbski podporočnik — častni občan. Občinski odbor v Žireh ie izvodi srbskega podporočnika Kosto M e-š i 6 a za častnesa občana v priznanie njegovih zaslug, ki si iih ie pridobil za obrambo in zaščito žorovske občine •proti tujemu navalu. — Izpremembe v sodni službi. Odstavijo se: L V Celju: ravnatelj iet-nišnice Oskar F r i t s c h in kontrolor iemišnice A loj zli Flaschka: 2. v Mariboru: višji deželnosodni svetnik Albert K o k o 1. dež. sodni svetniki Viljem Krona s ser. Avgust R o-stok. dr. Herman Lorberindr. Anton T o r g 2 1 e r. okrajni sodnika dr. Arnold M a 11 v . dr. Bogomir M a t h i-asehiseh in dr. Viljem T r a u n . sodnik dr. Josip P a m m e r . avekul-iant dr. Friderik Gottscheber, pisarniški ravnatelj Andrej Fran-ffeseh, viši i pisarniški predstojnik Kari Scheibel. viši i oficijal Ivan Schweiger. kanclist Ivan E r j a -v e t z , oficijanti Rudolf Sebastnig. Josip Regula. Ivan Matsche^e in Ivan Ultschni g. sodni sluga Josip Ganser in višji ravnatelj kaznilnice Alojzij Serda: 3. v Rogatcu: okraini sodnik in sodni predstojnik dr. Viktor PavliČek in okraini sodnik Kari L o b i n g e r. Vsi navedeni razen dr. Pavličeka. glede katerega se ukrep pridržuje, se stavijo na razpolazo predsedstvu višiega dež. sodišča v Gradcu, odnosno višjemu drž. pravdni-štvu v Gradcu. — Imenovana sta začasno : 1. v Mariboru: upravitelj kaznilnice Julij Fischer za vodjo kaznilnice: 2. v Rogatcu: okrajni sodnik Rudolf Potočnik za vodio okrajnega sodišča. Dodeljeni, odnosno prestavljeni so začasno: viši a deželno-sodna svetnika v p. Anton Leveč in Aleksander Ravnihar, oba v Gradcu, dež. sodni svetniki dr. Hinko S t e -p a n č i Č v Gorici, dr. Franc P e i 11 e r v Višnii gori in Jakob A n 11 o g a v Logatcu, dalje okraini sodnik v p. Die-go Ziegler k sodišču v Mariboru: okraini sodnik Ivan Vrančič v Ilirski Bistrici in sodnika dr.. Gašper Stoikovič ter dr. Vladimir Orel. oba v Trstu, k dež. sodišču v Ljubljani; sodnik Kaietan Premerstein v Ljubljani k okrajnemu sodišču v Logatcu in sodnik dr. Ivan Močnik v Litiji k okrajnemu sodišču v Višnji gori s poveri lom. da prevzameta ondi začasno vodstvo okrajnega sodišča. Sodniki in sodni predstojniki Ivan Vran-č i č v Ljubljani, dr. Fran G o r s i č v Kamniku in dr. Milan G e r s a k v Velikih Laščah so imenovani za deželno-sodne svetnike preko sistemiziranega stanja na svojih sedanjih službenih mestih s pridržkom, da se niihov vrstni red v VTL čin o vnem razredu določi pozneje. Odvetnik dr. Žiga Vodušek v Trstu je imenovan za okrajnega sodnika brez določenega službenega mesta a pridržkom, da se njegov vrstni red v Vlil. činovnem razredu določi pozneje. Juriju K r iš t o f u. dež. sodnemu svetniku v Železni Kaplii. se podeli naslov in značaj višjega dež. sodnega svetnika. — Iz politične službe. Okraini komisar Matej Kaki v Velikoveu se imenuje vladnim tajnikom; svoj delokrog nai razširi po možnosti rudi na tiste dele političnega okraja Volšper-ka. ki se nahaiaio v območju Narodne vlade SHS v LJubljani. Vladna tajnika dr. Miroslav L u k a n in dr. Ivan V e r-t a c n i k se imenujeta za okrajna glavarja. — Vladni svetnik Janko K r e -jaenšek ie imenovan za j dvornega svetnika — Okrajnemu glavarju Franu 2 u p r e k u se je poverilo vodstvo novoustanovljene začasne ekspoziture politične uprave v Borovljah- — Z vodsvom okrajnega glavarstva v Ljutomeru ie poverjen koncipist bivšega graškega namestništva dr. Peter V a v-potic. — Okraini komisar bivšega tržaškega namestništva Davorin W e i n g e r 1 te prideljen začasno v službovanje okrajnemu glavarstvu v Brežicah. — Vodja okrajnega glavarstva v Velikoveu, vladni svetnik Robert baron Benz - Albkron, in vladni koncipist Herman baron L' E s t o c o sta od službe odjavljena. — Prazna mesta za , rudarstvene inzenirie. V območju Narodne vlade SHS. ie praznih več mest rudarstvenih inženirjev, tudi takih, ki imajo poleg montanističnih radi iuridične študije. Rudarstveni inženirji slovanske narodnosti se vabijo v službo Jugoslavije. Pri glase naj se pri poverieništvu ea javna dela in obrt Narodne vlade SHS. v Ljubljani. Slovanski listi se prosijo za ponatis tega poziva. — Služba dveh kanelistov ori finančnem ravnateljstvu v Ljubljani s prejemki XI. einovnega razreda ie razpisana. Prošnje ie vlagati do 28. t. m. — Izmed članov jugoslovanske finančne komisije, ki ie bila na poru v >vico in Pariz, se je posrečilo prki v švico samo dr. L o r k o v i e u in dr. Grudnu. Imenovana dva gospoda sta se iz Švice napotila v Pariz. — Člana jugoslovanskega odbora v Ženevi, dr. Gmajnar in dr. Milivoi Jambrišak se nahajata že na poti v domovino. Dr. Gmajnar ie Slovenec. — Kipar Ivan Meštrovie ie na povratku v domovino iz Pariza težko obolel v Ženevi. Moral je prekiniti svoje potovanie. — Poverjenik za iavna dela in obrt ing. V. Remec radi bolezni do preklica ne sprejema strank. — Pi-^rna za zasedeno ozemlje se nahaja na Dunajski cesti št. 31. v bivših prostorih Žitnega zavoda. Kdor obhaja na zasedeno ozemlie ali prihaja od tam, nai se oglasi v pisarni. — Priiava častnikov. Vsi na Kranjskem stalno bivaioči neaktivni častniki, vojaški uradniki in praporščaki prejšnje skupne vojske, domobranstva in črne vojske nai takoi pismeno iaviio ^Vojnemu dopolnilnemu poveljstvu v Liubliani« sledeče podatke: ime, čin. polk. leto nabora, ali pre-nia. rojstno leto, kraj in okrai. da-lie pristojno občino in okraj, bivališče, svoj civilni poklic, letne dohodke, stan. ter število otrok. — Poveljstvo II. vojnega okrožja. — Vojaški invalidi bodo se vsi vnovič poklicani k nadpregledu l'su-perarbitraeiiiV kier se jim bo na. novo priznala, invalidna pokojnina. Nadnre-gledna komisija bo v kratkem začela z nadoregledi. ki se bodo vršili za vse na Kranjskem. Koroškem. Primorskem in v Istriii bivajoče vojaške invalide pri vojnem^ dopolnilnem poveljstvu v Ljubljani. V prvo se pozoveio vsi tisti, katerim ie bila že ali pa bo v kratkem \viiena pokojnina potem pa prideio ostali na vrsto. Vojaški invalidi, ki še niso bili do sedai pri nadpregledu in se zaradi v vojaški službi pridobljene hibe, bolezni ne morejo preživljati sami ter se poleg tega nahajajo v slabih gmotnih razmerah aH celo v bedi. brez vsakih sredstev in podpore, se poživljajo, da se pismeno in sicer potom okrajnega glavarstva ali orožništva prijavijo pri Vojnem dopolnil nem poveljstvu v Ljubljani, ki iih bo potem čimpreie vpoklicalo k nadpreeledn v svrho priznanja pokojnine. V prijavah, katerim naj se priloži — če le mogoče — zdravniško spričevalo, ie natančno navesti ime. čin, polk, rojstno in naborno leto. domovinsko občino, okrai ter bivališče. — Vojno dopolnimo poveljstvo Liubliana — Vsi slovenski zobozdravniki v Ljubljani Mariboru. Ptuiu in Celin, se , pozivliaio. da naznanijo zdravstvenemu referatu Narodne brambe posole, pod katerimi, bi bili pripravljeni v svo ii privatni ordinaciji sprejemati ambu-latorično - vojaške zobozdravniške slučaje. — Zdravstveni referat Narodne brambe. Dr. Justin, — Rezervni poročnik Ivan Hrovat. dodeljen k Gebirers-Sanitats - Kolonne 205. Vojna posta 385 se od 26. okt. 1918 ni več zglasil. Kdor bi vedel, kie se sedaj nahaia, naj izvoli sporočiti: Zinki Hrovat. Kostanjevica. Dolenjsko. — Vse štabne osebe Jugoslovan skega pokolenia pripadajo, dokler se še niso odpustile, še vedno vojni mor na rici in so podrejene poveljstvu vojne mornarice v Zagrebu, Predvsem se po-zivlieio vsi aktivni zuravniki voine mornarice, da se takoi iaviio poverieništvu za voino mornarico v Zagrebu. To velja tudi za dotične, ki se že nahajajo v službi področia Narodne vlade v Ljubliani. Poveljstvo voine mornnri ce v Zagrebu. — Vsi slovenski tehniki se poziv Ijajo. da se udeleže sestanka, ki se vtii iutri 18. t. m. ob H S. uri zvečer v restavraciji >Narodnega domač. Udelež ba vseh ie neobhodno potrebna. — Uradniško vprašanje. Zelo dalekosežne točke ie včeraj spreiela Narodna vlada glede uradništva. Kot odgovor na sklep nemške avstrijske vlade 23. novembra se ie sklenilo z ozi-rom na odpuščeni** naših v bivši nemški Avstriji živečih nameščencev vseh vrst da se odpuste vsi nameščenci nemške narodnosti v območju Narodne vlade v Liubliani. Izjemoma se domačina nemške narodnosti more le vsled sklepa celokupne vlade zopet sprejeti vsled njegove prošnje. Vsi jugoslovanski [uradniki iz nemškega ozemlja se sprej mejo v stalno službo v domovini. Za preselitvene stroške in za prispevke onim uradnikom, ki vsled nremeščenia začasno žive ločeno od rodbin, so se določile odškodnine. Podrobnosti pri nese uradni list. S tem sklepom v zvezi s prejšnjimi sklepi vlade o potovalnih stroških se je dala kolikor toliko ugod na podlaga za primerno razmeščenie slovenskega uradništva z ozi rom na nestalne današnje razmere zlasti ob meji. — Draginjske doklade za ltudsko- Šolsko učiteljstro. Vladna naredba o teh dokladah izide v kratkem. 1— Poziv! Z okupirane ozemlje potrebujemo točnih informacij glede sedanjih rajzmer; dalje glede vseh kul turnih društev. r>oUUčnih in gospodar- skih organizacij. Statistika nai bo kolikor mogoče točna tudi glede analfabe-tov. Poslati ie treba liudsko štetje a leta 1910., oziroma treba nam je podatkov najnovejšega datuma. Za vsako občino zase bi bilo dobro, da bi imeli v tem smislu natančna pojasnila Kdor more podati kako pojasnilo, nai se z £ lasi v pisarni Narodnega sveta oziroma v pisarni za okupirano ozemlje, kjer dobi potrebne informacije. — V italijanskem vietnisrvu v Ve-roni se nahajajo glason obvestila, ki smo ga prejeli od tamkaj: stotnik Škhr-ia Ivan iž Ljubljane, nadporočniki? Perme Mirko iz Trbovelj. Duš nik Lojze iz Postojne, Žagar Ivan iz Ljubljane in Detiček Mirko iz Celja: poročniki: Šinkovec Miroslav iz Liubliane, Obreza Ciril iz Zasroria ob Savi. Tušar Josip iz Zagori a ob Savi. Rohrraann Bogomil iz Kostanjevice, Moder Anton iz Dola. Ciperle Josip iz Ljubljane, Deprado Anton in Benečič Franc iz Železnikov in praporščaki: Rade Anton iz Celja, Potokar Ivo iz Liubliane, Herkov Danilo iz Trsta. Jerkič Lojze' iz Gorice, Beree Aloiz iz Dornberga, — Iz Samare v Rus i u zadnji čas Gabršeek Jo.-ip iz Tolmina. Šturrn Jernej iz Ljubljane, i\-virk Alojz iz St. Peira in Trnovie Fran iz Gorice, vračajoči vietniki se prosijo, da javijo svoj naslov radi nekega poizvedovanja, proti nagradi za uspehe g. Fran J e s i h . Ljubljana. Stari trg 1. — V Trbovljah se ie vršila dne 14. t. m. v pro-lavo ujedinjenja kraljevine Srbije in Črne gore z deželami SHS. lepa šolska slavno-t. Slavnosti se ie udeležilo vse tukajšnje učitelistvo s soUkira nadzornikom n. Gustavom Vo-duškoui na čelu. naš srbski kapitan g. Ilija Panić, g (upnik Časi ter cela vrsta uglednih trbovliskih gospa in gospodov. Po maši so se zbrali udeleženci v slavnostno okrašeni šolski dvorani, kjer ie nadzornik g Gustav Vo dušek v lepem pedagoškem govoru mladini razložil veliki pomen te slav nosti ter jo pozi vi i al. da sledi zgledom velikih prvoboriteljev za svobodo Jugoslavije. Po skrbno pripravljenih de klamacijah in zapetiu pesmi >Kie dom ie moi« in >Lepa naša domovina« je bil med šolsko deco razdeljen ^Miklavžev dar g. kapitana Paniča sveže žemlie. — Vsi slovenski akademiki, ki se hočejo vpisati na zagrebško univerzo itd. se nujno pozivliaio. da nemudoma na dopisnici sporoče poverieništvu za uk in bogočasrie v Liubliani ime. stroko in semester. Poverieništvo potrebu ie pregleda, da se more pravočasno po skrbeti za hrano in stanovanje. Dosedai ie vpisanih na zagrebški univerzi le 30 slušateljev. — Poziv visokosoleem. Visoko šolci. ki nameravajo iti v ianuariu 1919 študirat v Zagreb, se ponovno pozivliaio. da se zglase v svrho statistike čimpreie pri poverieništvu za uk in bogo časne v Liubliani. palaca Narodne vlade na Bleiweisovi cesti. II. nadstr. — Društvo za vojaške domove v Ljubljani^ ima knjižnico in okroglo 100.000 K denaria Oboje prevzame Narodna vlada in osnuje v Ljubljani vojaški dom, — Iz profesorskih krogov se nam poroča: Oddelek za uk in bogočasrie ie iznremenil naslov L drž. pimnaziie v >Državna gimnazija s slovenskim nč nim jezikom v Ljubljani«. Ta naslov ni le meter dolg. ampak je za našo mlado JueosIaviio naravnost poniževalen in sramoten. Državna gimnazija s slovenskim učnim jezikom! V čegavi glavi se je porodila ta spakedranka?! Kakor, da bi bilo potrebno poudarjati, da je v Liubliani polecr nemške gimnazije tudi gimnazija s slov. učnim jezikom. To je ponižnost, ki spominja, da irospodie. ki so dali ta naslov, še vedno tičijo v hlapčevsko — ponižni loži nekdaj v Avstriji. Profesorstvo in ob činstvo proti tema naslovu odločno protestira in zahteva da se ta naslov prekliče. Ker se ne ve o nadaljnjem obstoju nemške gimnazije, bi lahko za ta čas ostal stari naslov; če ne pa nai nosi svoje nekdanje ime >Državna viš-ia gimnazija« ali pa naj se imenuje >Humanistična gimnazija« že sedai Ako bi se zdelo to višjemu šolskemu svera prenagleno. pa naj ostane dosedanji naslov: I. državna gimnaziia do-ttei. ko se bodo tipi gimnazij končno določili. — Cankariev večer priredi v sredo 18. novembra 1918 Delavsko izobra ževalno društvo >Svoboda v veliki dvorani ^Mestnega doma«. Uvodne besede govori Aloiziia t e h i i e v a. Recitacije iz Cankorieeih del: Oton Župančič in Fran A 1 b r e c h t. Začetek točno ob 8« zvečer. Vstopnina: za nečlane sedeži 1 K. stoiišr-a 50 vin. Članstvo in diiaštvo vstopnine prosto — Ves damski odbor v preskrbo invalidov ima svoio seio v sredo 18. t. m. ob 5. uri v društvu ^Dobrodelnost« 'pijanska cesta št. 4. — Učiteljska vest Narodna vlada SHS v Liubliani. oddelek za uk in bogo rasti e je odstavila Ano Besold. uči-Wiico v Pliberku in Ivana Sooreiča, nadučitelja v Mežici in nastavila Jad-visro Strel za učiteljico v Pliberku »n Ivo Feinlca. šolskega vodjo v Tunelu kot n đnčitelia v Mežici. — Vpokojeni učitelj in učiteljice *er učiteljske vdove se v važni zadevi vabijo na razgovor, ki se vrši v četr-\ e k . dne 19. decembra JL 1. ob pol šestih zvečer v telovadnici II. m. deške šole na Grabnu. Udeležite se zanesljivo. Kdor izostane, na tega se ne bo oziralo. — Upravnemu odboru dnevnih zavetišč v Ljubljani se dovoli za nabavo čevljev revnim šolskim otrokom zne sek 29.545 K. ^— Gojenke zaposlovalnih tečajev sroriškega ženskeea učiteljišča (II. in ITI. letnik 1917./18.) nai se do sobote zglase pri ravnateljstvu ljubljanskega učiteljišča, da dobe informacije o nadaljevanju studii. Pouk se prične po Božiču v posebnem tečaju. Tudi bivši go-ienci moškega nčiteliišca dobe istotam informacije. — Vsi jugoslovanski državljani, ki se nahaiaio na Dunaja, naj se zgla-sijo v uradnih prostorih jugoslovanske konzularne agenture v L okraiu. Seiler-statte 30, IIT. nadstr.. telefon 6194. Uradne ure so od 9. do 12. in od 3. do 4. Dr. Peter Defrajiceschi. konzularni agent. — Umetnostna razstava v paviljonu R. Jakopič« ie preurejena in zopet orvoriena. Večina prodanih umotvorov je odstranjenih in nadomeščenih z novimi pokrajinskimi in figuralnimi slikami naših znanih umetnikov. Prvič pa stopi v javnost mladi umetnik V. Piion s posebno finimi akvareli iz Rusije, kjer ie bil v ujetništvu. Razstava ostane odprta čez Božične praznike. — Obrtniki! V soboto zvečer ob 8. uri se vrši v hotelu >Union«. posebna soba poleg točilnice, prvi prijateljski sestanek obrtnikov, na katerem se bodo vršili pogovori in posveti o važnih obrtnih zadevah, ki so v interesu splošnega obrtnega stanu. Sestanka naj se udeleže vsi obrtniki, ki se zanimajo za svoj poklic in bodočnost obrtne organizacije. — Zax bedne Srbe ie dne 16. t. m. došlo 265 kosov perila, 8 parov čevljev, firma Franzl. Prule, darovala 63 kosov volnenega blaga Vid Bratovž pa 50 m platna. V denariu ie došla znatna svota, od te ie darovala samo trgovska šola Gartner 700 kron. — Mestni zastop v Mariboru ie kakor smo že poročali, razpuščen. Vladnim komisarjem v Mariboru se imenu-ie obolel 1 domačin za vratico. Pfeifer v Krškem. — Izjemne naredbe v Zagrebu, ki so bile uvedene spričo znanih izgredov, so odpravljene. Gostilne so lahko odprte odslei do 10 kavarne na do 11 — Božične počitnice na hrvatskih Šolah trajajo od 24. decembra 1918 do 12. ianuaria 1919. —■ Slovenskim roiakom. ki delalo v rudnikih na Vo»-tfalskem. se odpove duje delo; Narodna vlada iim da pod pore v denariu in živilih, da se jim olajša povratek v domovino. * — Nekai planinskih znakov ie /o-pot došlo. Dobilo sc pri rvrdkah Cadež. Kette. Magdii. Škof in Soklič. kos po deset kron. — Kurira ali korilko peči sprejme finančno ravnatellstvo v Liubliani do konca aprila 1919. Prosilci naj se zeiase pri rač. svetniku Tauzesu, kralja Petra I. trg. I. nadstr. — Smrtna kosa. Umrli so v Liubliani: 12. t. m. g. Vladimir Tomšič. SHS. poročnik v rezervi v 24. letu svote starosti, doma iz Ilirske Bistrice. Pogreb se ie vršil istotam. zasebniea ga. Marija T o m a n. sestra kamnoseškega moistra g. Feliksa Toma na, v Spodnji Šiški ga. Neža P i n t e r . soproga kancliiskega sluga, na Rimski cesti ga Marija Aistrich. tašča rev. in/ne železnice Josipa Wallanda. V Senožečah ga Ludovika MuSič roj. Debevec. Blag jim spomin! — Umrla je poverjeniku za notranje zadeve dr. Brejcu hčerka Stana, gojenka realne gimnazije. Naše sožalie! — Zdravstveno stanje mestne občine liublianske v oasu od 1.—7. decembra. Rodilo se ie v Ljubljani 16 otrok med njimi 2 mrtvorojena, nmrlo je 29 oseb med njimi 19 domačinov in 10 tujcev. Za urižo je umrl 1 tniec za jetiko 2 tui:a in 1 domačin, vsled mrt-vouda 3 osebe, za različnimi >oleznimi 13 oseb. za pljučnico 4. za influenco 5 od teh 1 tujec. Za nalezljivimi bolezmi je obolel 1 domačin za tratieo. Oddaja tobačne zaloge. Tobačna zaloga v Metliki, spojena z založno trafiko, ie razoisana v oddajo po javnem natečaju. Ponudbe je vroči H najpozneje dne 16. januarja 1919 finančnemu okrainenra ravnateljstvu SHS v Ljubliani. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je priobčen v XXIII. kosu uradnega lista. Iz Sostrega nam pišeio: Danes, v nedeljo sta se vršila tu in v Sp. Hrnšici dva javna shoda, na katerih se je obravnavalo o gospodarstva in aprovizaciji občine Dobrunje. Čule so se gorostasne, naravnost neverjetne stvari, kako absolutistično in pristransko je paševal župan Franc K o r b a r. Soglasno ste bili spreieti dve obširni resoluciji in poslani Narodni vladi, da nai nujno uredi razmere ter odstrani tega velikega škodljivca občine z njegovega mesta, ako sam nima toliko vesti, da bi odstopil. V Konjicah je dne 13. t. m. umrl g. Pavel O er o r e v e. trgovec in posestnik, v najlepši moški dobi 34 let. Pokopali so ga v nedeljo. Pokojnik ie bil dober narodnjak in ie požrtvovalno podpiral vse narodne naprave.. Zapustil ie soprosro Marijo iz znane narodne rodbine Rusove na Grosupljem. Blag mu spomin! Poziv! Dotičnika, ki se je na nepošten način prilastil moio listnico z denarjem in raznimi legitimacijami fžel. voz. list), prosim, nai mi vrne vsaj legitimacije in žel. vozni listek, ki nimajo zanj nobene vrednosti, v poštni predal št. 42. glavna pošta, denar pa si nai obdrži. D. H. Dotičnik, ki ie odnesel v soboto, dne 14. t. m. o priliki Slavce ve prireditve v >Unionu« iz garderobe kratek vojaški kožuh, se opozarja da ga nemudoma odda v pisarni upravnega sveta hotela >Union«. Dotična oseba, ki ie na sobotnem koncertu na galeriji našla perzijan črn ovratnik, nai ga v na i krajšem času odda upravništvu lista Izgubila se je v nedeljo zvečer med 5. in 6. uro temna modra svilena obleka (krilo in bluza), in sicer od Židovske steze. Breg. Krakovski nasip. Pošten naiditeli naj io vrne proti dobri nagradi na naslov: Marija Bogataj. Krakovski nasip 24 (pritličje). Izgubil se ie policijski pes »volčje pasme), na ovratnem jermenu ima italijansko zvezdo. Sliši na ime >Tigoc. Kdor kaj ve o niem. nai prijazno sporoči proti nagradi v pisarni Balkan, Dunajska cesta 33. Lovski pes (prereličar) se ie izgubil v soboto 8. decembra na Viču in ie vtekel z nekim napol pokritim vozom. Prosi &e, da ga naidi+elj odda v Rožno dolino št. 285. Pea je bel. črno naškropij en in sliši na ime Čoke. Izgubila sem na poti od belgijske vojašnice skozi Šmartno proti Tomače-vemučrno ročno torbico z denarnico, denarjem ter kliuči. Poštenega najditelja prosim, da odda isto proti nagradi v vili Aceetto na Taborin. Izgubil se ie 13. t m, mlad psiček, bel z rutavim ušesom in pristriženim repom. Kdor ga ie našel, nai ga izroči proti nagradi na Starem trgu št. 3 v trgovini. Zamenjan plašč. Stranka, ki le po pomoti prinesla modro jopico Rimska' cesta št. 5. IL nadstr. desno, nai orinese čeni plašč. ja. turi de po svojo jopico. Crn damski ovratnik je bil najden v soboto zvečer v Narodnem domu Dobi se pri gospej Mariji Cerne. Čevljarska ulica št 1. _. Našla se ie ženska obleka. Lastnik io dobi pri ur ari u Milko Krape žu, Jurčičev trg 3 od pol 12. do 12. in od pol 6. do 6. ure. Našli ste se 2 izkaznici za petrolei; dobe se Rimska cesta št. 9. L nadstroo-ie. duri 7. Našel se je lomjon. Dobi se v upravništvu >Slov. Naroda«. Društvene vesti. — Društvo Pravnik. Odredba nred-sednika viš. dež. sodišča v Liubliani. Društvo Pravnik ima dne 21. t. m. popoldne ob 4. uri v i ust. palači, soba št. 79, izreden občni zbor zastran pripojitve kniižnice k centralni kniižnici. ki se ustanavlia v iust. palači, in zastran razgovora o nalogah, ki čakaio društva v novi državi. Ob tei priliki je izdal višiesodni predsednik na vsa predjed; stva zbornih sodišč okrožnico, v kateri glede na važnost posvetovanj naproša predsedstva zbornih sodišč, oziroma predstoiništva okrajnih sodišč, da daio sodnikom, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, potreben dopust. — Slovenska Sokolska Zveza. Ker se sokolski kroi v posieldniem času če-stokrat zlorabita, odreia podpisano predsedstvo sledeče: Članstvu dovoljeno ie nastopati v kroiu le na poziv Zveze, župe ali društva: članstvo pre-obleče se neposredno pred skupnim nastopom v kroi. po razhodu pa se ima podali zopet naravnost domov. — Po-hajkovanje po gostilnah, kavarnah in javnih lokalih se najstrožje prepovedute ter ima lahko za posledico izključitev iz društva — Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze. — Slovenska Sokolska Zveza. Predsedstvena seia iutri v sredo 18. 10 in. točno ob 6. zvečer v Zvezni >obi. — Občni zbor ^Glasbene Matice« se je vršil, dne 11. decembra 1918 ▼ pevski dvorani ^Glasbene Matice« ob dobri udeležbi. Po pozdravnem govoru predsednika g. A. Raneta, ki se je spominjal živih in mrtvih delavcev pevskega zbora ie poročal tainik o pretekli eeziii. ^Glasbena Matica« io priredila v letu 1917/18 17 koncertov, med ni i mi 10 s sodelovanjem pevskega zbora Iz-vršnjočih samostojnih članov je bilo 82. med njimi 42 pevcev in 40 pevk, v dijaškem zboru ie pelo 25 dijakov in 50 šolskih goienk; vseh pevcev in pevk 157. V izvajanih zborih se je oziralo izključno na domače in druire slovanske moderne komponiste, krepko pa se je gojila narodna pesem. Pevski zbor je s koncerti povzdignil vsa slavja jugoslovanske probnde. predvpem na čast srbskim gostom in severnim slov. bratom. 14 umrlim članom je zapel žalostinke. Po običajnih volitvah je bil pri slučajnostih izvolien častnim članom pevskega zbora g. rač. svetnik Josip J n h, za njegovo več kot 251 etno neumorno do lovanie v prospeh zbora. — Pevski zbor »Glasbene Matice« je na svojem občnem zboru, dne 11. decembra t. L sklenil prirediti čimprej vrlet v prestolico naše kraljevine, jugoslovanski Belgrad. po možnosti v mesecu juniju. Ker je s pripravljanjem treba začeti takoj, uljudno in nuino vabimo vse nekdanje pevce pevskega zbora da se zopet zglase- k sodelovanju. Skušnja za moški zbor bo v torw:. 17. decembra ob 8. zvečer v pevski dvorani >GIasbene Matice«. — Odbor. — Društvo uslužbencev države SHS na slovenskem ozemlju vabi tem potom k najštevilnejšemu pristopu. Člani morejo postati: vsa etrokovna. že obstoječa društva z vsemi svojimi člani, vsi oni uslužbenci, ki ne pripadajo nobeni strokovni zvezi, državni učitelji in nslužbenei železnic. Pristop je javiti po dopisnici g. Maksu Lillegu. viši. davč. upraviteliu v Ljubliani. k' daje tudi vsa zadevna pojasnila. — Izredni občni zbor Zveza jugoslovanskih železničarjev se je vršil v dobro obiskano, je otvori 1 član os red nedeljo, ob 2. popoldne v dvorani Me-t nega doma. Zborovanje, ki je bilo iako niega odbora g Majdi č, ki je pozdravil ravnatelja državnih železnic, nad zornika g. Goloba Spominial so ie Zvezinega delovanja, zlasti v zadnjem času ter umrlega strokovnega tajnika Vekoslava Mraka, Zborovala so s* v znak sožalia dvignili raz sedeže. Pri nato sledečih volitvah ie bil izvolien za predsednika g. Ivan D r ž i č, za L pod preolsednika g. Simončič J. postajni moister drž. žel., za II. podpredsednika g. Zeleznik. prožni moister. V ostali odbor je bilo izvoljenih 10 uradnikov in 12 zastopnikov raznih kategorij. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: gg. Leitgeb. Dolinar L JešeP.. Podbregar Fr.. M a i d i č Iv^ L u-schutzki Jos.. Petek L. Plania-š e k Fr.. Topolavec Andr. in Kršraanec Andr. Iz kategorij pod-uradnikov in uslužbencev so bili izvoljeni: gsr C e r n e, J e r m o I i, Ogrinc, Eržen. Zeleznik. Zupančič, Jesi h. Kosar. Oblak, Seršen in BrankarV- PreuVi-nik g. Držič je nakratko orisal delokrog Zveze, poudarjajoč zlasti dejstvo, da je Zveza jugoslov. železničarjev strogo stanovsko društvo, brez vsake politične barve ter da mora v dru-tvu vladati zaupanje v tovariše in stroca disciplina Nato je občni zbor sklenil, da se osrednji odbor pooblasti, da vpoklic© v slučaju izločitve kakega člana v odbor Zveznega člana iste kategorije. — V nadzorstvo so bili izvoljeni še sledeči gg.: K e i ž a r. V r s t o v-š e k. Novak. SenkinKeršič. — Sprejet je bil nato z velikim navdušenjem predsednikov predlog, da naj se pošlje brzojavni pozdrav predstavi t elju države vseh zedinjenih Jugoslovanov, Brzojavka se glasi: »Njegovi Visokosti prestolonasledniku Aleksandra. Belgrad. — Izredni občni zbor jugoslovanskih železničarjev v LfuMiani Mestni dom dne 15 grudna 1918 pozdravlja navdušeuo uiedinieine vseh Slovencev. Hrvatov in Srbov, se k lan i j Nif gov.*r*jn Veličanstva Petra I., kralia vseh Jugoslovanov in pošilja udanostne pozdrave Vašemu Visočanstvr*. — Predsedstvo Zveze jugoslovanskih železničarjev.« Nato ie predsednik razložil stališče Zveze napram socijalnim demokratom. Pri točki slučajnosti oo »e o£rj£H&xaJa ruma p^^ftf™* / lia, sprejele razne rezolucije strokov-ae vsebine, nakar je zaključil predsed-lik zbor o vani e. — Izredni občni zbor kranjskega 5r žalnega društva avstr. zaklada za ro j r.šk e vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine se vr-' i d n e 28. decembra ob 6. popoldne v veliki dvorani mestnem nagistrata v Ljubljani. Ako sklicani i>bčni zbor ne bi bil sklepčen, i vrsi ob pol 7. drug občni zbor. ki i^ i kic-č-en brez ozira na število navzočih društve-nikov. > Društvo slovenskih notarskih kandidatov^ v Ljubljani je imelo v nedeljo, dne 1. t. m. dobro obiskan občni zbor. Na zborovanju so bile sklenjene te-le resolucije: 1. Na Koroškem so nezasedena notarska mesta v Kožeku. Borovljah in Dobrli vasi ter eno mesto v Beljaku (po umrlem notarju OobuhiL Teh mest notarska zbornica v Celovcu ni hotela razpisni, ker ni imela na ra*-polago usposobljenih nemških prosilcev. Vsa ta notarska mesta upravljajo sedaj nemški noiarski sub?tiir+i; dotični sodni okr?.j! izvzemši Beljak se že nahajalo v območju Narodne vlado SHS v Ljubljani. Gospod poverjenik za pravosodje v Ljubljani se zaprosi, da nemudoma odredi razpis teb izpraznjenih notarskih mest na kratek termin in jih odda slovenskim prosilcem. 2. V vseh državnih in javnih, torej tudi v notarskih uradih v območju >Narodne vlade SHS.< v Ljubljani ie uradni jezik slovenski. Večina na tem ozemlju nastavljenih nemških notarjev ni zmožna n radovati v slovenskem jeziku; kvalifiKaciJo za slovensko uradovanie jim ie dola prejšnja avstrijska vlada ki ni zahtevala od n»ih legalnega izkaza o ponolnem znanju slovenščine. Zahtevamo, da >Na rodna vlada SHS.< v Ljubljani odstavi nemudoma, kakor je odstavila nemške sodnike, tudi vse nemške notarje na svojem območju, prod vsem pa takoj one, koje ie bivša avstrijska vlada brez zadostnih izkazil iz poliijrnih ozirov kvalificirala usposobljenim za uradovanie v slovenskem jeziku. 3. Vsi slovenski notarji se po-zivljnio, da se pridružijo tei resoluciji, — da naše zahteve podpirajo in v tem smislu delujejo. 4. Slovenski not-rji se poživljalo, da takoj pričnejo s pripravljalnim delom za načrt slovenskega notarskega reda in da k dotičnim .posvetovanjem pritemeio najmanj dva zastopnika >Društva slovenskih notarskih kandidatov« v Linbliani 5. Vsi slovanski notarski kandidati, ki še niso član- : Društva slovenskih notarskih kaniiidalovc v Ljubljani, se poživljajo, da takoj prijavijo društvu svoj pristop, vsak član pa naj redno informira drušivo o vseh važnih stanovskih zadevah, da bo isto zamoglo uspešnejše v javnosti nastopati. Društvo si ie izvolilo ta-le odbor: Frp.n Presečnik. notarski kandidat Ljubljana predsednik. Dr. Ivan Grašič. notarski kandidat. Ljubljana podpredsednik. Janko Svetne, notarski kandidat. Ljubljana, tajnik. Dr. Fran Prislan, notarski kandidat. Ljubljana blagajnik. — Iz železničarskih krogov. V nedeljo, dne 1. t. m. se je vršil v Ljubljani, v gostilni >Pri novem svetu« shod slovenskih prožnih, brzojavnih, centralno ogibnih, moslnih, signalnih in poslopnih mojstrov državne in južne železnice z namenom, da se ta okrajna skup; na razpusti, kar se je tudi zgodilo. Da. ne bi ostali zgoraj imenovani brez zastopstva, se je izvolil osno valni odbor s predsednikom prožnim mojstrom Gašperjem Pezuirjem. Zboroval-ci so prišli do zaključka da bode treba v Jugoslaviji stari avstrijski birokra-tični sistem popolnoma iztrebiti, zato-raj se mora železniška služba tako preurediti, da bode sedanjim razmeram prilagođena. Osno valni odbor te prevzel nalogo, v sporazumu z vsemi tovariši izdelati tozadevno predloge, kateri se bodo potem na merodajnem mestu predložili. Namerava se rudi v sti-ko stopiti s hrvatskimi in srbskimi tovariši, zato se vsi tovariši na jugoslovanskem ozemlju naprošajo, da tozadevno svoje naslove pošlieio na Gašper Pezdiria prožnega mojstra južne železnice v Ljubljani Cesta na južno železnico štev. 3. — Prva odborova seja se bode vršila 22. t. m. ob 2. uri popoldne v pisarni tovariša Pezdiria v Ljubljani. Prihodnji shod bode 29. t m. ob 3. uri popoldne pri >Novem svetu«. —'m Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani poživlja one Člane, ki so čevlie naročiti in jih še niso odvzeli, da jih pridejo takoj iskat, sicer zapade vplačani amesek v korist društva Oni člani, ki čevljev niso naroČili in iih žele dobiti, naj se zglase v društveni pisarni. Kdor v teku treh dni ne pride po Čevlje, iih kasneje ne dobi. TzvonHublinnskim članom pa se sporoča di po zanJe čevlji reservirani. Po po^n iih radi nevarnosti izgube in pa vsled zaprtega prometa ni mogoče pošiljati. — Društvo slovenskih kmetijskih nčitel'cv je svoie zborovanje zaradi narodnega praznika 14. t. m. preložilo. Zl>orovanje se vrši v soboto, dne 21. t. m. ob 3. popoldne v sobani Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. — Občni zbor ljubi lanskega šahovskega kluba bo danes v torek ob pol 9. zvečer v restavraciji hotela >Slon«. Vsi bivši člani in prijaielii šaha naj se sigurno oglasijo. — Tajnik. Mno sMoHfte. »Pogumni Tonček«. Pravljica v petih dejanjih s petjem in plesom. Spisal Jakob Šoioar. — Kar prihaja pravljic na oder, so dp malega dramatizirane; Špicarjev >Pogumni Tonček« pa je samostojno dramatično delo in s tega stališča vredno nekoliko večje pozornosti. Fabula je preorosta: Pogumni Tonček, sin nbožne vdove, gre k Ze-.leni vodi po metličje. Ker ga vile in beli kralj spoznajo za dobro dete. mu natrgano metličie izpremene v suho zlato. Ko to zvedo hudobni vaški otroci, gredo rudi k zeleni vodi. a tu jih doleti kazen, da enega povodni mož potegne v tolmun, druge pa zeleni mož zapre v votlino. Dobrosrčni Tonček iih otme in potem se skesani in poboljšani vrnejo v vas. — Snov bi •zadoščala za berilce v ljudskošolski čitanki, nikar pa za petdejansko igro. Pisatelj jo je moja! torej oaz mero razbliniti ža oživiti z raznimi (tudi nepotrebnimi) figurami; zlasti je dodelil veliko vlogo beraču Jernaču, ki ie na vso moč moder mož in zatorei na desno in na levo sip-lje lene nauke in opomine. Poglavitna hiba Spicarjevega dela se nam vidi ta, da ni zadel pravi tir nega tona; bajna bitja namreč šo dolgo ne pomenijo pravljične poezije. Druga hiba je. da se ve že takoj po drugem deianiu. kai se zgodi pozneje, razen tega seveda, da pridejo Še končno tri smešne figure: -aarei.šina. kraljev odposlanec in uče-; njak, k Tončku po zlato, ki ga krali devete dežele potrebuje Za svojo poroko. Naposled se moralne sentence vsiljujejo vse preveč — igra bi morala govoriti sama zase. Sicer pa je treba reci. da je spravil pisatelj še dosti ziv-ljenia na oder, tako n. pr. tam, kjer se pripode hudobni otroci, nadalje da se je ponekod izkazal za dobrega verzifi-katorja. Će bi se tu In tam vlilo pravljici več pravljičnosti, drugje pa izpustile različne dolgovezne banalnosti, bi utegnil :>Pogrimni Tonček« še dostikrat t av dobro pozabavati mladino. Odraslih ne. zakaj tem po vsej osnovi nikakor ni namenjen; za odraslo liudi so pravljične drame povsem drugačnega kova! Zato pa tudi ne vemo. zakaj se ie ta igra uprizorila v nedeljo zvečer in ne popoldne! — Naslovno vlogo ie pogodil mladi B e r g a n t presenetljivo dobro, tako da je popolnoma opravičil značilno svoistvo svojega iunaka bodisi po igranju, bodisi po dikciji. Bil io to fantič, ki ie bil zajet iz realnega Življenja, pa ie obenem srečno predstavljal mladička., kakršni v bajkah časih zaidejo v pravljični svet. Drugih večjih vlog v igri ni razen že imenovanega berača Jernača, ki ga ie gospod B r a t i u a očrial s prijetno umerje-nostjo, in matere vdove, ki jo jc igrala gospa B u k š o k o v a ne da bi bila mogla kaj drugega ustvariti iz nje nego to. kar ie: šablonafco figuro tožeče in skrbeče star<^ ženice. Posebnih večjih režijskih napak ni lilo. tako da so se prizori vrstili gladko in v easembki zadosti živo. V drugem dejanju ie režija poskrbela za nekaj, kar ie bilo namenjeno odraslim gledalcem: za b ne točke, v katerih sta poleg plesnega mojstra gospoda Vleka Bastooali gospodični K 1 i m e n f o v a in B e ž k o-v a. Ti plesi so bili skrbno naštudirani in so se odlikovali z gibično eleganco, tako da je občinstvo plesno trojico nagradilo s posebno pohvalo. Vile so plesale svoje kolo precej spreino in umetno. Scenerita pri Zeleni vodi pa ni imela nič bajnega na sebi; tiste obrabljene kulise smo videli že stokrat in si okra t in tisti masivni rožni grm, pred kater i ra je deklamiral beli krali, to sluzi] že najraznov rstnejSim namenom. —n— Iz gledališke pisarne: Danes zvečer ob tk>! 8. prvič v sezoni izvirna Ivan Cankarjeva drama v treh deianiih >KraIj na Betainovi« za >A« abone-ment. V glavni vlogi Jožefa Kantori a gostuje Ignacij Borštnik. — V sredo zvečer ob pol S. opera * Proda na nevesta« za >C« abon^ment. — V četrtek zvečer ob pol S Ivan Cankarjeva drama >Kralj na Betainovi« za >B« abo-nement. — Priora vb* a so Planouettova komična opera >Corneviriski zvonovi«. Presveta — Slavica graškeza vseučilišča v Ljubljano. Z vsebino članka ki ga Je priobčil cenj. tovariš dr. Strmšek pod som jim oz. podobnim naslovom v »Slov. Narodne (dotične številke nimam pri rokah, zato ta negotovost), se v bistvu strinjam, da se namreč naj pri končnem obračunu s staro Avstrijo zahtevajo za nas tudi slavjca gra-škega vseučilišča ali vsaj ves aparat • tamošnjega Slovanskega seminarja. Ali ker je knjižnica seminarja taka, da je namenjena slavistu - Jugoslovanu, predvsem slove-nistu in to tudi v dobi pred doseženim ab-solutorijem, je moje skromno mnenje, da bi bilo bolje zahtevo spremeniti v, toli1 o, da knjig ne reklamirajo za Ljubljano nego za zagrebško vseučilišče. (Vprašanje vseučilišča v Ljubljani je sploh stvar za sebe.) Istočasno moramo seveda reklamirati za zagrebško vseučilišče tudi svoje spoštovane učenjake - sloveniste, g. prof. Nacht**-galla in g. docenta Ramovša. — Kova-č i č, Maribor. — Jhx,sla venska himna slobode »Slovenac, Srbin In Hrvat«, Popularna ova himna pjevala se prvi put godine 1891. n LJubljani kao »Slovenac i Hrvat* na rrvom sastanka hrvatskih i slovenskih abirurije-nara. Kako ie ona vjerno izražavala težnje i ideale Jugoslavena, doskora je postala prava narodna pjesma Na NjeguŠovej proslavi n Zagrebu god 1914. srpsko oievačko društvo otoievalo ;n je s upotpunjenim refrenom »Slovenac Srb, Hrvat«, koji bijaše oduševljeno prihvaćen, ter se od tosra vremena općenito pjevala s njime, sna/no uri-rnči putove narodnom jedinstvu. Nt skla-dateljevu pobudu proveo je pjesnik Dragan Boranić u njoj neke preinake koje još bolje tumače naše osjećaje u veliko doba narodnoga oslobodjenja. U novoj redakciji »Slovenac, Srbin i Hrvat« s priznanjem j o Istn odobrilo Narodno Viječe SHS 4. studenoga 1918, br. 23. Prs. sr. te Je sada tiskom izašla u trostrukoj udezbi: za glasovir, za muškf zbor i za mješoviti zbor. Pretplate (5 knma) prima"skladatelj F. S. Vilhar n Zagrebu, Otmdulićeva nlica 55. — Predavanje polkovnika Milana Pri-Mčevića. V soboto zvečer je imel v dvorani srbskega Sokola v Zagrebu predavanje polkovnik Milan Pribiče.vid. n_^nalogah jugoslovanske žene. Predavatelj je govoril o žrtvah in junaštvih Jugoslovanskih žen v tej vojni. Naglašal Je, da so naše žene v tej vojni morale opravljati najtežja dela, da so vzgojevale svojo deco, kot sestre skrbele za svoje brate, a da so poleg tega še gmotno podpirale moža. ki se ie nagajal na bojišču. Zlasti žene v Srbiji so se pokazale kot prave Junakinje ter doprinesle največje žrtve v času, ko so bile popolnoma prepuščene same sebi. V dobi narodne katastrofe, ki je bila daleko večja od kosovske, le srbska žena reSfla situacijo. Nji se je posrečilo, da je popolnoma nadomestila moškega Ves narodni in gospodarski red v Srbiii je pal na srbsko ženo. Nato je predavatelj razpravljal o potrebi, da se žena kar najbolje izobrazi ter kazal v tem oziru kot vzor na ameriško ženstvo. Svoje predavanje je zaključil tako - le: Ali morejo jugoslovanske žene vršiti svojo dolžnost tako, kakor Američanke? S časom bo to mogoče, sedaj pa Je njih naloga ta, da ne delajo toliko na političnem, kakor na č I o-vckoljubnero polja. Veliko dela jih Čaka, da ublaže bedo ranjenih in bolnih vo- U.kcv in bedo siromašne dece. Beda je po-\sodi velika, zlasti v Srbiji. Samo v Bel-gradu je 10.000 otrok brez roditeljev. Zadaća jugoslovanske žene, Hrvatice, Slovenke in Srbkinje, je, da po svojih silah olajša to gorje. Ko je Pribicević končal svoje predavanje, mu je občinstvo priredilo prisrčne ovacije. Kainoveiša poročil Vladika dr. Jeglič — regentu Aleksandru. Belgrad, 17. decembra. Ljubljanski vladika dr. Anton Bonaveniura Jeglič je poslal provodom narodnega praznika regentu prestolonasledniku Aleksandru v svojem imenu :n v imenu duhovščine in vsega katoliškega slovenskega naroda, proslavljajoč narodno ujedinjenje, brzojavko, v kateri pravi: Vašemu kraljevskemu Visočapstvu in vrhovni vladi izražam čustva popolne u danost i in iskrenega spoštovanja v veseli nadi, da se bo naša mlada Jugoslavija s pomočjo Najvišjega brzo urcdjla, ugodno razvijala in bujno vzcvetela. Angleška oficirska komisija v Pragi. Praga, 17. decembra. V nedeljo ie prispela semkai angleška častniška komisija, ki ie bila od začetka prideljena češki legiji, ki se jc na zapadni fronti borila proti Nemcem. Tožba proti Karlu Habsburškemu. Praga, 17. decembra. * Narodni Li-stv« javljajo: Pri deželnem sodišču v Pragi je vložil zdravnik dr. Srobar tožbo proti bivšemu cesarju Karlu radi plačila zdravniškega honorarja v znesku 2000 kron, ki iih zahteva za zdravljenje bivšega cesarja in njegove rodbine. Kcmpetenca praškega deželnega sodišča se utemeljuje s tem, da ima Kari Habsburški velika posestva na Češkem. Češka. Praga. 17. decembra. Češke čete so zavzele Meh. V mestu Jc vse mirno. Bosanska vlada za češke in poljske uradnike. Sarajevo, 17. decembra. Narodna vlada za Bosno in Hercegovino se je obrnila na vlado češko - slovaške republike in na poljsko vlado s prošnjo, da bi dovolili uradnikom češke in poljske narodnosti, ki l|pčejo izstopiti iz bosenske službe v službo svojih narodnih vlad. da ostanejo v besenski službi, dokler iih tu potrebujejo. Prehrana za Bosno. Sarajevo. 17. decembra. Te dni prispe v Dalmacijo tisoč vagonov živil, ki se imajo po naredbi entente razdeliti med bedno prebivalstvo v Bosni in Dalmaciji. Narodna vlada ie imenovala za Gruž, Metkovič, Zeleniko in Split posebne uradnike, ki bodo organizirali iz-krcevanje živil. — Iz Belgradci se pošlje v Bosno tisoč vagonov živil. Za jugoslovanske zemlje določena količina petroleja je že na poru iz Amerike. Podpora kulturrrn društvom. Sarajevo, 17. decembra. Bosanska Narodna vlada je sklenila nakazati kulturnim društvom enkratno subvencijo v znesku 1 milijon kron. Bosna za siromašno deco v Srbiji. Saraievo, 17. decembra. Narodna vlada za Bosno in Hercegovino ie nakazala za siromašno deco in bedno prebivalstvo v Srbiji blago, v vrednosti pol milijona kron in sicer dve tretiini tega v oblekah in eno tretjino v perilu Paderewski v Wi!sonovem spremstvu. Bern, 17. decembra. Znani poljski glnsbenik Paderewski, ki je za časa vojne stal na čelu poljskemu odboru v Ameriki za osvoboditev Poljske, se je vrnil v Evropo in spremlja ameriškega predsednika Wilsona na njegovem potovanju v Evropo. Angleške trupe v Koloniji. Kolonija, 17. decembra. Angleške čete so zavzele mesto. »Kolnische Ztg.« izhaja z označbo: »Z dovoljenjem angleške cenzure«. Revolucija v Portugal!?!. Ženeva, 17. decembra. Uonski »Progres« javlja, da je množica morilca portugalskega predsednika na mestu ubila. Književnost. — Slovensko - nemški slovar. I. del. Predelal dr. Josip Tominšek V Ljubljani 1918. Natisnila Ign. pl. Kleinmaver & Bam-berg. Cena vezanemu izvodu 6 K 60 vin. — Ker so pošli malodane vsi slovensko-nem-ški in nemškp - slovenski besednjaki, bo ta slovar zelo dobro služit zlasti tistim, ki se šele hočejo naučiti slovenskega jezika, ker nosi vsaka v slovarju navedena beseda tudi naglas. — Koledar »Družbe sv. Cirila in Metoda« za leto 1919. ie izšel. Poleg običajnih koledarskih podatkov ima sedanjemu času primerne snie*. ter kratke životopise in slike blagopokojnih prijateljev družbe. Bilanca kaže srmot-ni položni družbe, proračun za bodoče leto pa nai bi vzbudil v vseh za kulturo vnetih srcih pVimeren odmev za požrtvovalno delovanje v prospeh narodne proevete. Statistika šolstva je odprta kniiffa, ki govori o delu in skrbi družbinega vodstva.- — Koledar stane s poštnino vred 4 K. Družb i na pisarna ga razpošilja ravnokar. Če bi era morebiti kdo no pretek nai ne bo ozlovoljen. ker pri sedanjih razmerah ie gotovo odpustljivo, če se ne morejo dobiti povsem točni naslovi. Reklamacije in naročila spreiema pisarna >Družbe sv. Cirila in Metodac v Linbliani. V pokrajine, ki so po Lahih zasedene, se koledar ne moro po pošti poslati, zato opozarjamo vse vrle rodoljube v zase- denih krajili, da nai pošlieio koga v družbino pisarno, kjer se mu bode dalo z^inevano število koledarjev. — Gruden. Spomini na Francoze! >Matica Slovenska« je pred le,i izdala poziv, naj se zbero in zabeležilo ljudski spomini na francoske čase. Evo, pošiljamo širši javnosti knjigo, ki bo vzbudila poaornost ljudstva. V Grudnovi zgodovinski skici imamo plastično sliko vsega tega. kar so Francozi za nas storili. Vzbudili so narod zavesti! V isti knjigi ie zbranih še nekaj drugih kulturnozgodovinskih spisov, ki bodo brez-dvomno pritegnili zanimanje čitaiočega bralca. Knjiga stane 3 krona 30 vin. in so dobi v Katoliški knjigarni v Ljubljani. — I>olžan. Iz dnevnika malega po-redneža! Mali. Jurček ie veliki mož knjige! Skozi vsa poglavja čutimo, kako deluje premetena otroška glavica, ki ji nikdar no zmanjka načrtov. O, Jurček jih tudi uveliavlia, on je junak dneva, vse mesto govori o nje^n. Globoko med Skrivnotti te čarobne knjige pa ie skrita duša ainerikanceva. Kdor hoče preživeti nekai zadovolinih ur. naj si omisli to knjigo. Obr-util bo resnično veselic, zato bo že skrbel mali Jurček. Knjigo dobite v vseh knjigarnah, služi lahko kot lepo božično darilo. Cena bfOŽfrani knjigi 3 krone, vezani 5 kron. — Šenoa. Zadnja kmečka vojska! Knjiga, največje delo znamenitega hrvatskega pisatelja je v hrvatskem originalu razprodana. Dobi se pa v slovenskem prevodu. Delo je polno krepkih individualnosti, v njej srečujemo ponosno čelo z ognjem kronanega kmečkega kralja Matijo Gubca, junaškega uskoka IIHo Gregoriča a tudi največjega krvnika našega ljudstva, grajščaka Tahiia. Snov je zaieta iz zadnjega obupnega poskusa jugoslovanskega krnela osvoboditi se krutega fevdalizma, Z naslovno sliko opremljena kniiga stane 4 krone in jo dobite v vseh knjigam?1!. — Od avstrijske cenzure prepovedana knjiga! Šarabon-Sušnik. >V o i-ska na B u 1 ka n u< nam nudi zani-mivo sliko orjaške borbe Balkanskih Slovanov proti germanskemu vazolu Turčiji. Kniiga pojasnjuje vsakomur gospodarski in kulturni položaj naših bratov Srbov do Balkanske vojne. Po-?- I 1 Kk so točni in posneti iz poročil najboljših voiaških strokovnjakov. Po-leg tega ie opremljena knjiga, z velikim številom slik, med katerimi bomo našli ludi podobe onih. na katere gleda danes s ponosom, s spoštovanjem in z ljubeznijo ves jugoslovanski narod. To so: veliki s slavo ven^-ani, republikanski kruli Peter in njega sin regent^ Aleksander in sijaini naš državnik Nikola Pašič. Delo, ki je okrašeno z lepo naslovno sliko, stane vezana 10 K. broširana 8 K in se dobi v vseh kniiearnah, — Kako i zašto sam u početku rata otišao u Italiju, što sam v Italiji radio, i zašto sam se povratio. Narodu, da sudi! Napisao Ivan F. Lupiš, Split 1918. — Bivši dalmatinski deželni poslanec Ivan Lupiš je začetkoma vojne pobegnil v Italijo, a se je kasneje vrnil. Naravno je, da so ga avstrijske oblasti takoj zaprle in uvedle proti njemu preiskavo zaradi raznih političnih zločinov. Preiskava pred civilnim sodiščem se je prot Lupisu ustavila, a se je imela nadaljevati pred vojaškim sodiščem, ker ie bil Lupiš medtem potrjen v vojake. Ker pa določa vojaški kazenski red, da se ima obtoženec ako se nahaja v preiskavi ali pod obtožbo za zločine, na katere ni določena višja kazen kakor 5 let, pustiti v vojski, je bil proces proti njemu radi razžaljenja veličanstva in zaradi špijonaže prekinjen do konca vojne. Tako je prišel Lupiš k vojakom, začetkoma tega leta pa so ga komandirali k Zadružnemu Savezu v Split kjer je bil zaposlen pri rekviziciji polja. Sedaj so se jele širiti o njem razne vesti, proglašali so ga za izdajalca narodne stvari tn za avstrijskega vohuna, češ, da ni ver jemo, da bi ga avstrijske oblasti pustile na svobodo, ako bi ne bil v njihovi službi. Da se opere pred javnostjo in dokaže, da je povsem nedolžen, je napisal Lupiš zgoraj navedeno brošuro. —Iz ratnih zapisa. I deo. Besmrtna Francuska. Marko Car. U Zadru 1918. — To so beležke, ki jih je napisal pisec v času »kad jc ljubav k otečestvu smatrana kao veliko izdajstvo, a slobodna reč progonjena kao delo bune protiv takozvanog »posto-ječeg reda-f. Iz zapiskov, ki so bili napisani v 1. 1914.—16., veje krepka vera, da bo izšla iz svetovne vojne Francoska kot zma^ govalka. Zato tudi naslov »Besmrtna Francuska«. — »Jugoslavenska 2ena« (prije »2en-skl Svijet«). Upravo je izašao \2. broj ove iedino jugoslavenske ženske smotre sa slijedećim sadržajem: Zofka Kveder: O prošlosti, sadašnjosti i budućnosti. — Josip Mi-faković: Ja ga vidim ... — Srpski Časnik: F at po oslobođenoj Jugoslaviju — Vera Keslerieva: Vrnitev. — M. U. C. Klara Deutschova: Na čemu smo? — Ivo Andrić: Buma noć* — Anka Suligoj: Bijeda u B^s-ni — Vera Keslerieva: Rdeči križ. — Dr. Živko Tcpalović: Žensko pitanje ne postoji vi?e! — Alojzij Gradnik: Istrska elegija. — Zofka Kveder* Ne bojmo se! — Antun Far-cić: Drugarici. — Scipio Sighele: Filozofija Ellen Kev. — Zofka Kveder: Čuvajte se spolnih bolesti. — Rad jugoslavenskih žena: Milan Pribicević o nacionalnem radu žena (Z K.) — Našim sveučilištarkama (Z. K.) — Česi za vrijeme rata. (Prevela Z. K. D.) — Namještanje ženskog osoblja kod žel jedinica SHS. — Očalno stanje namjes-n8i učiteljica (S. F.) — O gofrpojmskom klubu. — Naša pisma. — Polemika, »Jugoslavenska Žena« izlazi svakog prvog n mjesecu i stoji godlŠnie 20 kruna: pojedini broj K 2. Narudžbe, reklamacije i novci šalju se na urednicu j vlasnicu lista: Zofku Kveder-Demetrović, Zajrreb, Pantovčak broj 1-b. A&roviiatifs. Meso na rdeče Izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveie meso v sredo dne 18. t. m. in v četrtek dne 19. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie tale red: V sredo dne 18. t. m. dopoldne od pol 8. do 8. št. 1 do 200, od 8. do pol 9. št. 201 do 400, od pol 9. do 9. št. 401 do 600, od 9. do pol 10. It 601 do 800, od pol 10. do 10. št 801 do 1000, od 10. do pol 11. št. 1001 do 1200. od pol 11. do 11. št. 1201 do 1400. V četrtek dne- 19. t. m. dopoldne od 7. do sol 8. št. 1401 do 1600, od pol 8. do 8. št. 1601 do 1800, od 8. do > pol 9. št 1801 do 2000. od pol 9. do 9. §t. 2001 do 3200, od 9. do pol 10. št. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. št. 2401 do konca. -f Inozemsko meso. Mestna apro- vizacija ljublianska bo oddajala inozemsko meso v sredo dne 18. t m. od pol 7. do pol 8. ure zjutraj v cerkvi sv. 4- Krompir za 1L okraj. Stranke IT. okraia prejmejo krompir v sredo dne 18. t m. in v četrtek dne 19. t m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V sredo dne 18. t m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. št 221 do 480. popoldne od 2. do 3. št 4S1 do 640, od 3. do 4. št. 641 do 800. od 4-. do 5. št. SOI do 960. V četrtek dne 19. t. m. dopoldne od 8. do 9. št 961 do 1«?0, od 9. do 10. št. 1121 do 1280, od 10. do H. št. 1281 rjo 1440, popoldne od *> do 3. št, 1441 do 1600, od 3. do 4. št 1601 do 1760, od 4. do 5. št. 1761 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg kromoirja, kilogram stane 80 v. -f- Sveče za VIL, VTIL in IX. okraL Stranke VII„ VIII. in IX. okraja prejmejo sveče na rodbinske petrolejske 'vr aznice, zaznamovane s črko A. v Četrtek dne 19. t m. pri Muhleisnu na Dunajski 'cesti. Določen ie tale red: VIL okraj: dopoldne od 8. do 9. št 1 do 300, od 9. do 10. št. 301 do 600, od 10. do 11. št 601 do konca. — VIII. okraj: popoldne od 2. do 3. št 1 do 300, od 3. do 4. št. 301 do konca. IX. okraj: od 4. do 5. ure. Stranka dobi pol zavitka sveč, kar stane 1 krono. Bazne stvari • Vojna škoda v belgijski industriji so ceni na 6560 milijonov frankov. • Železniška nesreča. Agence Havas poroča: V bližini Chateaurouia se le pripetila železniška nesreča. 68 oseb je ubitih in 151 ranjenih. • Obleka za italijanske odpuščeno vojake. Italijansko vojno ministrstvo je doseglo, da bo vsak italijanski vojak, ko bo odpuščen iz vojaške službe, odšel domov v dobri vojaški obleki s posebnim perilom hi zraven tega bo dobil še sukno s pripadld za eno civilno obleko. • 60.000 delavcev za vodna dela v Benečiji. Za regulacijo voda v Benečiji le Izbrano posebno vodstvo iz vojaških in civilnih inženirjev. Delavcev bodo potrebovaH 60.000 (civilnih in vojnih ujetnikov!), razvrščenih v 70 stotnlj. Pravijo, da so ta dela nujno potrebna, da se preprečijo nesreče vsled poplave prihodnje spomladi. • Anerleška ženska artiljerija v Beogradu. Zagrebške >Novosti< javljajo, da se nahaja med ententnimi četami v Beogradu tudi ena baterija angleškega topništva, ki io tvorijo samo žensko su-fragetke. Ta ženska baterija se ie borila na solunski fronti in je sodelovala pri vsi ofenzivi v Srbiji. Poveliniea t» baterije je ženski oficir v činu majorja. Disciplina to ženske baterijo ie izredno velika, ker se vsak čim najmanjši prestopek naistrožie kaznuje. • Kdaj nastopi normalno življenje? »Marin« piše, da more nastopiti normalno življenje šele takrat ko bo svetovna tonaža -»-savske mornarice s ta Joga in novega sveta odgovarjala svetovnim potrebam. Trgovska mornarica bojujočih se držav tn nevtralnih v svetovni vojni je Izgubila okoli 25 milijonov ton, zgradilo pa se je istočasno 15 milijonov ton, torej je izgube okoli 10. milijonov ton. Svetovna tonaža je ras tla po angleški statistiki za 3.5 milijone ton na loto. Ladjedelnice bodo mogle izgubo popraviti do leta 1921 in takrat ntegne nastopiti^ normalno življenje. • Kako so skrbeli generali hi nadvojvode zase? Preiskava v skladišču m on tur v Brunnu pri Dunaju je dognala, da so te tega skladišča jemali generali in nadvojvode velike količine blaga, ne da bi za to kaj plačali. Tako je n. pr. vzel generalni polkovnik Boh m - Prmolli 365 metrov batista, 100 metrov platna itd., nadvojvoda Salva-tor 357 metrov pralnega blaga in 1000 m sifona, cesarjev gener. adjutant 395 m platna, 96 robcev. 90 parov nogavic maršal Koves 843 metrov bi ara za ženske bhrze. ~encral Kir<^bach pa 600 obrisač. itd.. Itd. Tem gospodom seveda vojna m" bf!a prozna, ker so dobro j^dli. dobro pili, živeli na varnem in pokrivah svoje potrebščine brcTphčro iz vojaških skladišč. Gojpotetuo — Uvoz v Nem§ko Avstrijo ie do preklica dovoljen za vsako blago. z& katero je izdalo poverieništvo za trgovino in industrijo Narodne vlade v TiubTiani dovoljeni©. (Uradni list St 12, odredba št. 120) — Izvoz iz Nemško Avstrije ie dovoljen za naslednje predmete: Zdravila, kaolin, grafit pletnine papirnate izdelke, usnje, galanteriiske, krznarske glinaste predmete vsakovrstna costna vozila, godala, časopise, knjige, rabljeno selitveno blago, železniško Stran 6. „SLOVfcNSKI NAKOLr* dne 17. decembra iyitt. 299. Štev. službeno blago, mrliče in krste, ter Tsako blago, ki ie opremljeno z izvoznim dovolieniem n © m Škega državnoga nrada z a v o i no in prehodnio gospodarstvo. CStaatsamt fnr Kriegs- und Cbergaxigswirtschaft.) ^ Sestanek kmeti iskih podružnic. Načelniki teh p od raznio na Spodniem Štajerskem so imeli dne 30. novembra t. L v Mariboru pod predsedstvom odbornika Kmetijske dražbe Lovra Peto-varja sestanek, na katerem ie bilo sklenjeno: 1. Vse kmetijske r>odražniee na Spodnjem Štajerskem imajo dne 1 januarja 1918 prijaviti svoj pristop k slovenski kmetijski družbi v Ljubljani ter prenebaio s tem dnevom biti člani kmetijske družbe Štajerske 2. Imenike članov morajo podružnice naipozneio do 5. januarja 1919 poslati Slovenski kmetijski družbi v Liubliani. kakor tudi obenem ud ni no za vsakesra člana po 6 K. 3. Podmžniee nai sklieeio nemudoma občne zbore, poberejo udnino za -vsakega člana 10 K letno, tako. da se vpošlie 6 K osrednii družbi in osta- ne 4 K podružnici za njeno stroške, to je korespondenca popravilo raznega orodja itd. Kakor hitro nastanejo spet normalne razmere, se pa lahko udnina spet zniža. Vaak član dobi družbino glasilo >Kmetovaloo< izvrsten gospodarski list. Dobava raznih semeni, gnojit galice in nekaterih drugih gospodarskih potrebščin ima izkliučno Slovenska kmetijska družba in so teh dobav deležni le člani družbe. Slovenija za sedai ne bode imela posebne konie-reiske družbe in oskrbnic torej tudi vse konjereje tikaiooe zadeve koniereiska družba tako. da odpade članarina >Ko-niereiske družbec in seveda tudi nje glasilo >Koniereiecc Naša častna dolžnost pa tudi ie da sedaj ko smo dosegli svoj cilj in bodemo organizirani v naši Slovenski kmetiiski družbi v enotni Jugoslovanski državi, da se število članstva posameznih podružnic zdatno zviša. Treba pa tudi ie. da se baš sedai strnemo v mogočno strokovno organizacijo kmetovalcev, da bodemo lažie zacelili rane zadobliene vsled grozne svetovne voiske Darila. Mesto venca na krsto Evgena Stareta sta darovala za slovenske oslepele vojake Rajko in Marija Pečnik iz Krhkega 20 K. Za oslepele vojake je poslal g. Rebolj, trgovec na Krki, komisiji za vodstvo in likvidacijo deželne uprave znesek 15 K. Za Cankarjev spomenik je izročil g. Otonu Zupančiču odvetnik gosp. dr. I. C. Oblak v Ljubljani 1000 (tisoč) kron. Za »JugosJovansko srce« je podarila v počaščenje spomina pokojnega dr. Fr. žužka rodbina Dekleva v Ljubljani znesek 50 kron. Cankarju v spomin sta darovala glavnici Pisateljskega oodoorneea društva, katero upravlja SlivensVa Matica v Ljubljani, gospoda Albin Orehek 30 K in g. L. 10 kron, skupaj 30 kron. Za mestne reveže ljubljanske. Povodom sprejema v domovinsko zvezo mestne Kine ljubljanske je daroval gosp. Tomaž Mencinger, trgovec in posestnik v Ljubljani. 1000 kron. Foodu za reostale po padlih bratih tel. društva »Sokol« v Ljubljani >e podaril zavedni Ceh Bohumir SUchta te Beljaka 50 kron. Jugoslovani, posnemajte češkega brata in pošiljajte prispevke na imenovano društvo. Za oslepele vojake je prejela komisija za vodstvo ki likvidacijo deželne uprave* od glavnega odbora za obdelovanje Barja v Ljubljani 50 kron v počaščenje spomina umrlega svojega odbornika Josipa Jamni-ka, župana na Pij a vi srorici. Za oslepele vojake je prejela komisija za vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljuhl jani od davčnega urada Ljubljana -okolica zbirko lo4 K 95 v. — K fondu za slovenske oslepele vojake je darovala Ko-linska tovarna kavnih primes v Ljubljani 500 kron. Za nase slepe vojake v l jugoslovanski bolnici ie nabrala družba neimenovanih v nedeljo, dne 8. t m. v Unionski kleti 102 kroni. Vsota se je~izročila sestri Klari oseh-no. 2eleti bi bilo, da se občinstvo malo bolj zanima za te naše največje trpine! Slovenci in Slovenke! Sočustvujte z našimi nesrečnimi brati! L. J. Za oslepele vojake je poslal komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave gosp. Avgust Jenko, pek v Ljubljani, darilo 20 K. — Za isti namen je prejela komisija za vodstvo in likvidacijo deželne uprave od šolskega vodstva v Cerkljah pri Kostanjevici dar 10 K 12 vin. kot zbirko tamošnje šolske mladme; Za Narodni sklad so darovali mesto venca na krsto zamrle gospe soproge Ignacija Mahorčrč, davčnega upravitelja v pok. in sicer po 10 K: Fran Zaje, finančni svetnik v pok. in vodja nadzorništva deželnih naklad, Rajko Mlejnik, nadzornik deželnih naklad, Anton Kožar, davkar v pok. Fran Lunder, davčni upravitelj; po S K: Ivan Knez, davkar v p„ Franc Uršlč, davčni nad-upravitelj: oficijantinja Cilka Orehek 6 K; po 4 K: Feliks Nitsch, davčni nadupravkolj v p. in oficijantinja Hnda Grebene. za vsa dela soretme trgevina Fr. Kham, Mfklošičeva cesta št. 34. Lepo lM Brst; kravo ce štev. 30. pri Ljnbljaai. nroda Ivan Starin, Glin- ište slBžbe. Nastop s 1. jan aH pozneje. — Ponndbe rod .Gozdar 48'7S8S* na upr. »Slov. Nar.« IhtMian se Pr«da fokr^g 120 rn i2Kl rtldPdU A. KastreTC. Rožna dolina 1*6 p. Vič pri Ljubljani. 7612 W MriUJSiB P§$2 Istotanv se rroda par kg ruskega čaja. Kje, pove upr. »Slov. Nar." 7636 SMMI. Naf o? Star, Ljubljana 6. železen. A. Tavčar. kupim. nad o<>-7640 od sladkorja »»r^d1 tvrdka Kham, Miklošičeva cesta št. 34. 76 1 Izdataielj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne-. *'e EJTjroJ'ii v Ufmtel ani Poiasn^a daj-' pJsarna dr. Iv. Tavčar, dopoldne med 8 in 11 uro Sodia f ca M 2. » K. Pućnik. Kranj, sarejm« takoj arica št 3. Sodna 7 63 J Brivski mm se ssrejme tafcoj a Go- renis*c?m Hana in vsa oskrba v hiši Naslov pove npr upr. »Slov Naroda« 769 • Ki/9, Ribarita zanesljiva, dobi stalno samostojna službo v boljši hiši Kje, pove upr. »Slov. Nar 7654 se kupita, ne nad osem let Dia toiija rabna za kočijo in težko vprego Ponudbe na poštni predal št 54. 7618 stara. 16 pesti visoka, no- 2 mm Mb. 1 vagon sušeni* jabuka, 3 vagone sušenih šluva prodaje 11 Oskar FrohHch, Karlovac 7691 se zamenja za sladkor ali pa proda, istotam se tud proda otro?*il voziček. — Kje, pove uprav. »Slov. i^iaroda.« 633 MifH9 iice &r*no *n stanova-ilBO »le. Ponudbe z navedbo cene pod „Hraaa 120 7682 nifitvo »Slov. Nar.« na uprav-7682 ište za trgovsko podjerje. Ponudbe pod „DražamrJk 799%" na upr. .Slov. Naroda." 76S3 Mina uprava S^ff (mesragasto) posteljo ter različno drugo Sohištvo naprodaj, Dunajska cesta 31, . podst na levo. 7639 novo se radi romanjkania prostora tako] ceno rroda Vpraša nsj se jutr< Amferož'V tfg š» 7 !. pisarna. 769: MmM za Ljubljano in okoMco i$če tvrdka D' Elia in Holujević tvornica žgani« pijač in likerjev v Zagrebu. 766 srebrnega jedit-orodja je po n 'ki ceoi na orodai. Poizve se pri zla'ar' Zusancu Wolfova ul. št 6. 7134 480 KOSO? naegae* 15 lata! m r Jsko trgovino ali z mešanim blagom. Uxil se je že d\e leti in pol Ceni, ponudbe na uprav »SI. Nar.« pod .Pošten 7W4". m toiffl&teta Mi. v^K: dustrijsko podjetje, eno minuto o.i dalien od glavnega tnja, se prada. Kje, pove upr »S?ov. Nar.« 7651 Kil! II dobro obraniei fotojrrafičiri aparat, oblika 19X1^ cm, z debrt oadko. B'agoqotne ponudbe z natančno navedbo eoarat* in cene pod ,Aoa-rat 7616" na urr. -Slov. Nar." 7616 brez otrok !*ee meblovr-BO s«&3 po mogočnosti za- jpr ara 7a mi pnrXn:enK„p?;„' Sov. Na;.«« 7624 fT3l31 ?fl^l| ,SCc konCt'Ptn' uradn k 'flftj JSf* p*onu>Jbe pod nasloven Dr. K. M /ov. za i. d in o. Jelene, stotnik. in po potiebnosti sledeče dni se bo pro na javni dražbi ur: star 35 let, še samski, s 6000 K premožen^, se Želi seznaniti z gospodično ali vdovo, ki bi imela domovanje pripravno za obrt. Naslov pove tipravnifrtvo Slov. Naroda. 7656 KeMiija. zmožna samostojnoga vodstva vseh pisarniških del se takoj sprejme. Prosto stanovanje, hrana, perilo In bolniška blagajna, p'ača dobra po dogovoru, kje, pore upr. Slov. Naroda. 7565 ■f Muro p«st5n 9Srei81 l RfH, event. kompl. garnitura (moška črna obleka) se kapi. Naslov v upr. »Slov. Naroda«. 7696 3 mnfllG tnfelifl Popolnoma nove in J lilJui-b đU^HJL, salonska nova obleka se ceno prodaj«. Poizve se pri hišniku Kolizejska ul. 12., vila Roza podpritličje. 7698 79 3wirn?!/n ?'?n drt- il*»"J»»ske lire. iS GlMIrju!.1' romanske leve (Tiro- lki), dri. rotnuaski levi, avstrijsko vojno posojilo, posreduje takojšnji naknp zava-'ovalna pisarna na Mestnem trga štev 35. I nadstr. od 3—5 pop. 7693 eno in dvokrilne žeblji-lilJIJ ce, stenske kavlje, lafe-tne in kovaške žeblic vseh vrst Dro-daja najceneje V. Stein, tvornica žebljev Praga-Vinofcrartv čis. 1120. Zastopniki se ščejo. 7697 Izrecno line kakovosti pripor sča veo-: orlfev maje mw t s katero prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela in objednem tudi popravila. Postrežba to"na in solidna, cene nizke. — Priporoča se slav. občinstvu ■ za mnogobrojni obisk. - 7652 3©5«f Zorln, krojaški mojster, Rotovška ulica 17, Celje. NAJSOLIDhrLlSAin NAJCENEJŠA POSTREŽBA' ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PROBKOVINE ŠPANUE IN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE1 Dne 2. Januarja 1919 cb 11. ari dapoldae se bo vršilo v deželnem d^crcu na Kongresnem trgu II. žrebanje obveznic 4 5% deže!se§a posolila vofvodine Kranjske iz 1. 1917 v prvotnem znesku 4,409.000 E. Komisija za začasno verstvo in iikvifeijo deželne oprave v LjiiFjaei dne 12. decembra 1918. Načelnik: Dr- Triller 1. r. darila za Božič Ffcie peri. tu turske preproge, z p store tn namizna pcrrrln ala ======= pri tvrdki------ BENEDIKT & KO, Ljubljana, Prešernova ulica, j iiiiin taiiie lična z električno razsvetljavo in poseb im vhodom event tudi s hrano se '£e za dobro stuiranega gosooda. Po-;dbe na i se oddaio zavarovalni pi-arni na Mestnem trgu 25, L nadstr ^ak dan od 3—5 pop. 7695 prav dober, skraeen, lep usnjat U d tli, kovčeg, mirovno blago, 2 draperiji iz rdečega prešaneg.i pliša za 2 >kni in suknjen zastor na prodaj. Ogleda e lahko od pol 11. do 12. dop. in ob ; popoldne. Naslov v upr. Slovenskega aroda. 7613 *1i kri *z sam» Prav dobre hiše wld till Ml! se v prvovrstni ljubljanski nemSU rodbini vzame v vso oskrbo. Po-sebaa soba, kopel, električna luč, pri-rlopljenje k rodbini eventualno nadziranje pouka. Cena in prispevek v živilih po dogovoru. Naslov pove upravn. ?Iov. Naroda. 7614 |:.jj4^:j. ki je vešč slov. jezika v besedi C : «!fl, in pisavi in je tudi popolnoma izurjen v sestavljanju listin in posebno v z mljiškoknjižnih stvareh, dobi službo od 1. januarja 1919. Ponudbe s pogoji >~e naj nara nost pošiljajo. Prednosti iilo tisti, ki so že slutili v kaki notarski Pisarni ni Snodnjem Štajerskem. Notari franc Str« fel'a v Ptuju. 76-57 IZ Zagreba, ^ujan, čustven i svestrano naobra-'en. traži ovim putem poznanstvo ozbiljnejTiaobražene, plemenite Slovenke, 18 — 25 godina, koja je društveno i materijalno posve neodvisna, koja ima sralni značaj i koja može zadovoljiti čovjeka, koii traži duševnu ljepotu Ozbiljna pisma r?o mojrudnosti s fotogr nolim poslati do 28. decembra pod Jug. B, V. 768DW na upravn. »Sloven-ega Nareda«. Diskrecija poštenjem amčen^. družba sr Za^ar%5je: a) proti Ikonam, ki nastanejo vclerl ao-Sara aR strehe. vs!ed pap?je aSi pSinove razstrelile, kakor tudi vsSed gas?.r pceffrsRja aA izprasne^la na hišnih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strc-i?h, pohištvy in preml^ftinah v:3-te vrste, na za!o3ah &vini, poljadal-hUlh zalogah in orodju; b) proti ikotfaen po požaru aSi sSreS! za čas Setvo na polfo!^ih ir> travni^kšB« pridelkih v poslopjih in fcopScah. Pojasnila dajejo in ponudbe sprejemajo: Generalni Zastop V Uubihni in vsi krajsvn? zastopniki. 16810 JStL^ sap^Sfc aflepde in nalprJklednejae ; i žično ln novoletno darilo milili ■ 3 42 — 84 K tucat Razpošilja tvrdkrt F. Šib I^ilelkl (3AOaiJA" Lickana, Gosnoska nilca itov. 16. Na podlagi naredbe celokupne Narodne vlade z dne <\ decembra 1913 §t 130, ki daje občinam pravico, da posežejo po stanovanjih in ki je bla z naredbo poverjenika za socijalno skrbstvo z dne 6. decembra i9\H, Št. 181 uveljavljena za očine: mesčo lju-Ijansko, Moste, Vič in Zgornjo Šiško, ka-teie občine tvorijo glede dvomih stanovanj enoten stanovalni okoliš, se odreja in razglaSa sledeče: 1.) Kdoi ima v navedenih občinah kot enotnem stanovanjskem okolišu dvoje ali več stanovanj, mora to naznaniti vsaki občini, v kateri ima eno ali drugo teh stanovanj, vsa svoja stanovanja in sicer tekom osmih dni po rem razglasu. To naznanilo mora obsegati: ime in stan imetnika stanovanja, ime in naslov hišnih lastnikov ali njih pooblaščencev, pri stanovanjih oddanih v celoti ali delno v počnajem. pa še ime in in stan dotičnega podnajemnika, nadalje označbo vsakega stanovanja, obseg (posamezne dele), najemnino, odpovedno dobo in od^vedni rok; pri stanovanjih, oddanih v najem za -določeno debo, in pri tistih, ki so že odpovedan, pa izpovedno, kdaj poteče najemno razmerje. Tako naznanilo morajo podati tudi svoicl tistega, čegar je stanovanje, ako žive z njim v skupnem gospodarstvu ;n imajo v občini ali stanovalnem okolišu še posebej svo]e stanovanje. V naznanilu je povedi:', ! atero stanovanje potrebuje naznanilec zase. Če trdi, da potrebuje zase več rego eno stanovanje, mora to potrebo utemeljit? in navesti, katero stanovanje si izvoli. 2) V istem roku je naznaniti občinskemu uradu: a) vsa stanovanja, ki že vsaj štiri tedne služijo edinole za shrambo itvari, ali katera so sicer opremljena kot stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih. b) vsa stanovanja? ki se redno uporabljajo le sorazmerno kratek čas v letu. c) vsa stanovanja s štirimi aH več stanova In; mi prostori, ako je teh žtevilo vsaj za dva večje nego število sranovalcev brez služabništva. V to število ni raČ'inati kuhinj, pranih, kopalnih in poselskih sub ter drugih stranskih orostorov, niti ne prostorov, v kstdh stanujejo podnajemniki. Naznanilo pod a in b) poditi im? hišni lastnik o^iioma njegov pooblaščenec, naznanilo pod c) pa imetnik stanovanja. Naznanila pod 1 in 2 so kolka prosta. Kdor bi naznanil pod 1 in 2 ne podal pravočarno, je po politični oblasti (mestnem magistratu) kaznjih z globo do 5^00 kron ali z zaporom do šestih tednov. DarfiB!«ri]3. fotograf. n»2-nf3fet2ra iti Olastv. !iooEBS!!QEir203 orodija strupov. tistanovMona leta 1397. AIfTGBf KANC LjubEiona, Židovska ulica L Ceniki na razpolago. ^«-2 ■«wwbwii ■■■■■■i upi 11 m n m Lintffana, 13./11. 1918. Z ozirom na objavo poverjeništva za trgovino in industrijo z dne 12. novembra opozarjava slavno občinstvo iz mesta in z dežele, da odslej ne potrebuje nikakih .izkaznic o potrebi" več za nakup blaga. — Obenem naznanjava cenj. odjemalcem in drugim, da imava v zalogi še razno manu? akt ar no in galanterlislio biarjo ter se še v nadalje priporočava kar najtopleje vsem, trdno zatrjujoč, jih skušati še v nadalje v vsakem oziru zadovoljiti. Z velespoštovanjem HedSet & Koritnik Sv. Jalioba nabrežje 33. 3 ima v zalogi in nudi Iv. Ognit, Lavarca pri Ljubljani. 7153 Frait Fiiimr stari naslov. se prosi, aa se javi Antona T. v Ljabljaoi si 7546 Platilaa Btttt?£&£lS slov pove upr. »Slov. Nar.« 7547 Sf""ril Vrmn nrlporoča trgovina s se-niljU JU lil U meni Seter * Komp. Ljnb-Ijina. Marijin tr? 8. 7514 mi nova omela se proda. Blago še iz riinega časa. — Naslov pove uprav. »Slov Naroda«. 7548 SSp¥tiefiS8larilfl! ŠJŠŠŠŠ Naro*ila za božič še sorejems atelje , Hellos'1 Prane Jotefa c S. 7S96 Vetja mirni m očs&sS** in rdečeca ?e po ugodni ceni takoj nroda. Natančneje v posredovalnici (L Flax, Gosposka nI. St 4 L 7539 kolnim vsa,c0 množino jedilne in Ži-ilu'JKII vinske soli marmelado, sladkor in s-hnrin Ponudbe z navedbo cen pod „Marmeladi 7604" na upravni-teJcbaramor, Edisl & Eeitzsian, Oles in aofea^na imam edino ^kllužno le les za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-fikatovln s^ivideznega .pofclna% 2 čevljarska pomoćnika in rodi več se sprejme v trajno delo. Hrano plačam po dogovoru. Sprejme se tadf vajenec. Prase Lamovšck. čevljarski mojster, TržalKS cesta 5 v Ljubljani, 7515 Startnega Igorja io desk °UŽŠŽ barak, se proda vet tagonov os Hcn mesta ob železnici, skupno aH posamezno. Kje, pove opravnistvo »Slov. Naroda.« 75« Lifiti ?oz (Brek) Žgi S® ranimi sedeži in naslonjali ob straneh ter streho in zagrinjah iz močnega platna se proda. Prostoren je z« deset oseb. Josip Zelene, Vrhnika. 7563. fthcnlinmt Mahrove trgovske Sole. r HiliUlflJlll, dobrimi izpričevali, tada primerne slolbe. Izvežban le tudi v strojepisju in stenografiji Ponudbe rod ,Prihodn)ost 1919 7603" na upr. »Slov. Naroda«. 7603 Slovana stanovanje s knoinjo lite mirna stranka brez otrok za takoj, ali za 1. januvar 1919. Cenj. ponudbe pod Šifro »Mirna stranka« na uprav- nistvo »Slov. Naroda«. 7572 Dn Sita ion ivssSK t Scs tudi nemškega jezika, sprejme proti dobremu plačilu in hrani posestnik K. Jenscb. Koti je, posta Ouštaoj. Koroško. 7605 "fftniF 2Z\režban zlasti v sadiarstvu ia HI Bul, zelen jadarstvn, na Isce na večje posestvo pri Celju. Sprejme se tudi lahko pohabljen Invalid. Ponudbe pod „Spreten in sanesl|iv 7594" na upravništvo .Slovenskega Naroda". Blago in Blatno, pega močnega blaga in platna vsake vrste, kakor tudi steklenice, porcelan itd. se proda po zelo nizki eenl. Več se izve v posredovalnici G, Fin. Gosposka ul. St 4 L 7540 Imam naprodaj: %Š^^i me in mladičev, dve lepi breji kravi, ki se imate oteletiti v kratkem, eno brejo mlado svinjo, ki bode skotila sredi januarja več mladih presičkov. J os. Lenarčič, posestnik Vrhnika, 7514 OflTftr t Nad 40 ,etni aKledBi trgovec rULUl! mešane stroke želi prevzeti kako večjo tovarniško ali komisijsko zalogo z zastopstvom za celo Kranjsko v Ljubljani, Oglasi pod: ^Žrtev vojnih razmer štev. 7599" na upravništvo »Sloven-a skega Naroda*. 7599 Delniška glavnica in rezervni fondi 1 PIT il1C3.00S.CU0.- -^m Splošna prometna banka podružnica Ljub Centrala na Bnnajn. — Ustanovljena 1864. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne .op! larijle bf-Sf. Petro testa (v diši J.sskorazisai Generali). i Stanje den. vlosr na hran. knjižice 31. okt. 1917: K 2145631.300-—. ss preje J. C. Mayer Ustanovljena 1864. — 33 podružnic pčpirjev strogo papirjev in posojila nanie. Ustmena in pismena pojasnila io nasveti o wseh w bančno stroko spati; ocifci transakcijah vsekdar brezplačno. Majkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemsieth in inozemskih mestih — izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naje m oda j a varnih predalov samoshrambe (stfes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1» stin dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravlitsce c kr. raxr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žreaanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike ^rzolivke: Prometna Janka L^toljana. — Telefon štev. 41 ^T4žg: 11 m 11 li mi ■i—feažč ^ 3X Stran 8. ,SLUVfcNSKi due 17. d.cem ^99 siev i i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani DeiniSka glavnica 10,000.090.. kron. Rezervni fondi nad 2,000.000.- k ion. Stritarjeva uiica štev. 2. _ ^ , Poslovalnica e. kr. avstrijska državne raredne fotarife. w' Pooružnlce t? Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju. < •V Sprejem« Tise vioge na knjižic® m tekoči račun proti ugodnemu obrestovaniu. Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, finan cira erarične dobave in dovoljuje APROVIZACIJSKE KREDITE. MIUlU UMfl dobijo na drobno in na vagone pri Antonu Reschitz, trgovina z lesom, Ljubljana, Dvorski trg št. i/l 1. 6801 isa ? Grada, lepa enonaditropna, z velikim vitom, na vogalu ulice (lepa lepa) in blizu tramvaja ter glavnega kolodvora je naprodaj radi selitve. Posebno ugodna je za lesne trgovee in todi za vse obrti Pojasnila daje J. Pantere, Gradec Praa-Jcergasse 19. Lepe posestvo razrednih njiv. 18 oralov travnikov 12 oralov gozda in jako prostornih gospodarskih poslopij z Živim in mrc-inventarj m se takoj oroda. Ponudbe pod .Spodnji Stajer7532- na upravništvo »Slov. Naroda«. 7532 i i U niate in radi z lesenimi podplatf iaožltii v zalogi «««J« Tom Mw. Elite I Man tmta {"STSžJrS 10 Htara uz čijemu od 20— K po litri; dvogodišnja roba K .10-— po litri. Sve franko stanica dobavljača pouzećem." V Ria ft Holufcvić. pecara kosjaka i tvornica likera. Zaorao. Prerada vrčeva ni. 32 73* Peint&Ina. to so purani, gosi, kokoSi, pileta, debela, pitana, sveže zaklana in osnaženo, kakor tudi suhe gobe pošiljam ceno na veliko kakor tudi po pošti. IBČem tndi zastopnika v tej stroki. —- Jugoslovanska eksportna trgt-viaa Rad o U &r?attoy pošta Križevci pri Ljutomeru, Sp. Štajersko. 7318 se prodaja vsaki da^ popoludne od 1 do 4 ure pri gostilni Kramar, na dvorišču, Glince Cena °5 v. kg. Prodaja tvrdka A. Košlac. Ljnoljana, KarlovŠKa c. 15. Ponudim milo za oranje, milo »Dob» cikorijo, čaj. papriko, sveče, kisovo kršimo, razne esence, vermut vino sladko, sadni mošt. Proda se tudi nad 100 hI hrastovih sodov. 7502 Statua parala £ prometnih cest se ugodno proda. Radi velikega pomanjkanja stmovanj in radi raznih olajšav se bode brez dvoma v kratkem razvila v Ljubljani živahna stavbna podjetnost in je torej z nakupom parcele zasigurana najboljša naložitev kapitala. Pismena vprašanja pod j^SUkvhišče.'JB^Ž'1 na upravništvo »Slov. Nar.« 7606 MiĐ ŠEjŠŠ MJja S v kovinastih dozah, */2 doze po K 15. Vi doze po K 28 za tuc, mast za čevlje, čevlje z lesenimi in nsnjathni podplati, sirkove is žimaste krtače, toaletno srtlo, koloma*, tržne torbice, lesene in porce-lanasie pipe, praioi prašek i. t d. po najnižjih cenah, zvrstno laosko vino. borovričar, slivevke, trsoisjevec, čaja i ram, kavni in čajni nadomestek že oslajeo M. RANT, Hrani- 7411 a se: i** novo Pachovo kolo z novo pnevmatiko, večja množina boljših novih vre* tri dvo^režas kadita, strol za čiščenje žita in vrtni sklopa! stoli ter £alfnatias&6 vina. — Povoraša se: Prešernova sHca št v. 54 l. med 4. in 6. uro popoludne. 6479 Več raznaŠakev za „Slovenski Narod' se sprejme proti đebrl plaći. Vpraša se v Narodni Tiskarni. ednice za Božič i Kovu godinu amjetničke i sve druge. Listovni papir u marama i kutijama, cigaretni papir i tuftčice. ZIi*rae kalendare sa hrv. blokovima za god 1919. Narodne znakove SEFS u velikom i;bom prodaje trgovcima i preprodavačima i vrdka Mfat&ZM P. n. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočamo svojo izbrano zalogo nalfinelsih čevljev za dame in gospode. Strogo solidno in trpežno blago. Vse oblike ii barve. NajelegantnejŠa izvršba. — Cene zmerne, postrežba reelna. t vrdka I. BLAS, Ljubljana, Bffikioš&sva cesla štev. 18, (v neposredni bližini hotela „Tjn'on* in sodne palače). jefika stenska slika in razglednice s podoba izidejo te dneva v »Umetniški propagandi" v Ljubljani, Sadna ulica štai. 5. naročila istotam. Čas je še sedaj da si nabavite pravočasno kot najbolj primerno Se pravo izvrstno dišečo toitetno milo vseh vrst pri ttrmi Milan Hočevar, Sv. Petra cesta štev. 28. Dr. EmariK Breschor zopet ordinira v Celju, „Narodni dom44. Stare in obrabljene v UU5UAN!, Židovska ušica štev. 3 in Dvorski trg 1 rrinrroča prve vrste naifinejše blago iiadn-e novosti tvornic v Novem Jičinu, ter svKene in baržunasta klobuke in Sep&ce. Popravila so spraieaaajo III Žalai klobuki "TEjr, in vestae Izvršnjeja. . \ .vedno v zala 9!. St. 16546, 75« Radi oddaje izvrševanja dimnikarskih del v vseh mestnih in v magistratni «*krbi stoječih Doslopjth in dalje radi oddaje snaženia peči. ognjiič in aimaih cevi v mestni pehotni in topničarski vojašnici za leta 1919, 19?0 in 1821 vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada dse 21- decembra 1828 -opoldne o b 10. eri favaa pia *n*-*s a razprava. .-' Pogoji in vsi dražbeni pripomočki razfrn eni so v navadnih urah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na voogled. Ponudbe, v katerih je staviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, vštevši mestno oeno'no in tojničarsko, vo fašnico ločeno od ponudbe za snaž»nje peči, ojjntiSč in dimnih ctvi v navedenih mestnih vojašnicah v štev.lkah in besedah izročati je do določenega časa ko-ekovane in opremljene z vadijem 2i>> K in zapečatene dražbeni komisiji Izrecno se do'oča, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razvisnim določbam in poeoiem, ter na ponudbe, katere bi biie pogojno stavljene, nrepozno ali naknadno izročene, ne bode oziralo. Mestna občina si pridržuje, oddat1 razpisana dela po lastnem prevdarku tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Mestu! magistrat IjaMJansM, dne 7 decembra 1918. i neema po izrecno vfsokl koreni vredaooH podpisana družba kot enkratno zavarovalnino za sklenjena življenska zavarovanja. Proti V9ra-c lu zavarovalnine z vojnim posojilom izplača se zavarovana svota v goto-<*nA po preseku zavarovalne dobe z^ stokaj doživet^; v sla čaj n prejšnje srarJi i plača se ta-.rei tudi C&»o zavarovana glavnic * v gotovini in mutega povrne dnižba od skupne vnaprej plačane premije še toliko, kolikor je ostalo neporabljenega — Zavarovanje se ra tudi lahko sklene tako, pa se vojno posojilo kot enkratna bran ma vloga naloži pri družbi, ki po preteku zavarovalne dobe izplača končno jako ugodno obrestovano piavnico v gotovini. Tako zavarovanje je priporočati nele posameznikom temveč tudi zakladom, penzijsktm zavodom, hranilnicam, zadrugam in drugim korDorac:>am. — Ako se zavarovanje predčasno opasti, izplača se v gotovini obrestovana odkupna vrednost. Pojasnila daje in predloge sprej ma: rudi razbite, kupuje po najvišji ceni tvrdka A. Raeberger, Ljubljana, Sodna ulica it. 5. 6491 Sorejme se 6637 konjski hlapec in sicer neomenjen s hrano, eventuelno poročen tndi s prostim stanovanjem in kurjavo. — Poizve se: Ant. Šteloer, mestni tesarski mojster, Llablfana, Jeranova ulica 13. Sobna, napisna m iraja S Pleskarska dela ^ (mirovni materijal) prevzema Ivan Pirkerindr. UtfMfana, Reber St. 11. Konjak. Za ostebeie vs4ed starosti, 2a slabosti v želodca m proti izgnbi telesne moči »e star vinski kontab pravo poži-vl)enje. Pošilja 2 poilitrski steklenici franko z zabojčkorn vred za 80.— K« Benedikt Hertl, graaoak na gra-sćrni Oalitpri Konjicah, dtaiersko. „........-,.J8 poboljšana vrsta, belo v komadih po !/4 kg. 1 zaboj s 25 kg (to je 100 komadov) K 110.— franko zaboji iz Zagreba. S pošto 4 kg netto K 28.— franko. Razpošilja po povzetju zavod za eksport MU Juvnker, Zagrob br. 15 Petriniska 3. Z naročilom vred naj se pošlje polovica iznosa. — U&lvGtlm Slovenska ^rarj;«ica! • i • LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 [e Imela keneem ?.eta 1916 ylo* .... K e6,89$aQtO* L* pcte6nih ia občinskih pssojil . . . . „ 27,609*000' rezervne«^ zaklada ........ fl 2,500*000 ■ Sprejeara vtete vsak delavk in lih obr^Vre najvišje po ve^ie ln nastavne vi -rje oo ^e^avera. i.5f Hranilnica fe puidšlarno varna Za vsreo« e ina vne'iano lien« dorna€e hranilnllce. Peaoja na ze»liis6a in isos'ola na ^raniakem iz-en Kranjske pa prat 5 '/4% obrestih ia aro* nafntani 1°0 aztroma 8 4 % odplačevanja na del?. V pednira^fe trgovcev ia obrHi%ev ima nataievlfen? Kreditno drošf^o. *l G&j&mG :^; ružnica Ljubljana. IA De!ašš!ta glavnica: K 20,000.01 SPSlSJSa^A s ¥iogo na kajlžice in jih obrestuje po čistih 4 ' 0- Vloge aa tekočI tai tire račaa proti najugodnejšema ebrestovanjti. Dviga se lahko vsak dan brez ezira aa moratorij. Renta: »ivek alača bauka iz svojega. KUPUJE Iltf DODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. 1_ RANKA Podružnica Ljubljana. Ree rve: okrog K S^oonoiUL- ,000.—. Cestrala: Trst. Pedrafcnice Dubrovnik Kotor Metković Opatija Spljet Šibenik Zatfer ESKOltrnitA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. naAIŠLz teke, nakaznice ia akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. H ĐAJS ?2S^UJ-^E" na blago, ležeče v javnih skladiščih. y, PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni stasiovs JADr?A?ISXH. Tel.fon št . 257. jj 5