Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. laven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-raii ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Ila3fib03 čflaša Straža Slcodoisen političen list %a slovensko tjadsloo Poštnina plačana v gotovini. »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo io petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. 129. številka. MARIBOR, dne 28. decembra 1925. Letnik L j. E. Šedivv. Slovaško vprašanie. Kakor v Jugoslaviji Slovenci tako se bore v čeho-siovaški republiki Slovaki za svojo avtonomijo. Slovaki se sklicujejo na Pittsburški dogovor, kjer jim je dr. Masarik, sedanji predsednik čehoslovaške republike obljubil, da dobi Slovaška v novi čs, državi avtonomijo. V obeh narodih je prvoboriteljica avtonomističnih stremljenj katoliška LS. Oba naroda imata mučeniško preteklost, samo da je bil madžarski pritisk na Slovaškem še hujši ko nemški na Štajerskem. Slovaki nam reč niso imeli svojega Slomšeka in Kreka in se zato niso mogli mnogo ustavljati pomadžarenju. Iz istega razloga pa so bili tudi izmed vseh slovanskih narodov najmanj pripravljeni na svobodo. Hlinfca se je tèga pred prevratom dobro zavedal, ko je proglašal geslo: »Ne bojte se Čehov! Oni nam bodo dali kulturo, mi pa njim verÓhV ' Res ni Slovakom po prevratu ničesar tako manjkalo, kakor kulturnih delavcev. To se je posebno pokazalo, ko je prva čs. vlada začela urejevati šolstvo na Slovaškem. Slovaške mladine ni bilo mogoče izročati madžarskim in madžaronskim učiteljem in profesorjem, četudi so znali slovaški, ker so bili prepojeni z mržnjo do Slovakov in čs. države. Mnogo se jih v začetim sploh ni hotelo pokoriti na red bani čs. vlade, pozneje pa so odšli na Madžarsko. Tudi z vzgojnega stališča na to ni bilo mogoče misliti, ker ne bi madžarsko učiteljstvo imelo pri narodno prebujenem ljudstvu in mladini potrebnega ugleda.. ’ -Bočim so imeli vsi drugi slovanski narodi svoje narodno zavedno svetno izobraženstvo in svoje srednje in ljudske šole, ako že ne celo svojih znanstvenih akademij in visokih šol, je ostala slovaškemu narodu zvesta skoraj brez izjeme edino le njegova duhovščina. Srednje in skoraj vse ljudske šole pa so bile madžarske. Na boljšem iso bili celo Slovenci. Škof Jeglič jim je dal prvo slovensko gimnazijo in je pridno zalagal slovenske učne knjige. V vsaki stroki so imeli Slovenci svoje narodno zavedne strokovnjake. Zato so lahko 'brez velikih težav takorekoč črez noč prevzeli v svoje roke vso državno upravo, železnice, pošte, finance in šolstvo. Na mnogo slabšem so bili v lem oziru Slovaki. Na prstih so lahko prešteli .svoje narodno zavedne učitelje, profesorje, uradnike pri upravi, financi in v prometni službi. Brez beške pomoči ne bi mogli Slovaki vzdržati niti nekaj tednov. Prišli so Čehi. To je bilo tem lažje, ker je razlika med češkim in slovaškim jezikom mnogo manjša kakor med hrvatskim in slovenskim. A Cehi se v ogromni večini niso zavedali svojega poslanstva in niso izpolnjevali Hlinkovi.h nad. Za notranje politični razvoj v Gehoslovaški je bilo usodno, da po prevratu ‘katoliško gibanje na češkem še ni razpolagalo s takim številom katoliškega svetnega izobraženstva, da bi ga lahko znaten del poslalo na Slovaško. Samo ti bi znali spoštovati s katoličanstvom tako tesno spojeno slovaško tradicijo; le katoliška inteligenca ne bi začela borbe proti največ j im svetinjam slovaškim, proti katoliški veri in slovaškemu jeziku. Svobodomiselno češko izobraženstvo pa je prišlo na Slovaško v ulagi zmagovalca. Mesto prosvete je ponujala Slovakom Husa, srbskega pravoslavnega škofa Do-siteja in odkrito brezverstvo. Preveč je bilo ponosno na gnilo svobodomiselno zapadno lažikulturo in na češki nar«! kot nositelja te kulture, da bi se lahko prilagodilo narodni duši in mu pustilo tradicijo, jezik in vero. A svoje najsvelejše svetinje lahko zataji posameznik, nikdar pa narod. Zalo je moral sledili odpor. Kdo bi zameril priprostemu, slabo izobraženemu slovaškemu narodu, ki je komaj raztrgal tisočletne okove madžarskega suženjstva in se pi-vikral v zgodovini zavedel, da je enakopraven član človeške družbe, če je šel v obrambi svojih pravic predaleč in v svojem navdušenju segel po nedovoljenih sredstvih. A od Hlinke, ki je tako zaslužen za Slovake, bi se moglo pričakovati, da ne lx> zavoljo pregreškov svobodomislenih Čehov obsojal tudi češke katolike in širil mržnjo do češkega naroda. Pravi voditelj mora voditi narod samo po pravi I poti in mora imeti vsaj toliko poguma, da ga upa opo- j zoriti, kadar je na krivi poti, če ga že ne more privesti zopet na pravo pot. Toda Hlinka je poslušal svojo desno roko, dr. Belo Tuko. glavnega urednika »Slovaka« in bivšega vseučiliščnega profesorja v Budimpešti. Odcepil se je leta 1921 od1 čs. LS, izstopil je iz vlade in ustanovil slovaški klub LS. Svoj vzor.je našel v Radiču, s katerim je konferiral leta 1922 dr. Bela Tuka v Zagrebu*. Kakor Radič, je pričakoval avtonomijo od Lige narodov, ki ga je odbila, kakor Radiča, češ, da je notranja ureditev zadeva njegove države. Hlinka je ustanovil celo slovaško fašistično organizacijo, ki pa jo je čs. vlada zabranila po neredih iia zborovanju v Holiču dne 28. avgusta 1923. Hlinka je začel čimdalje bolj povdarjali samo nacijonalni avtonomistični program svoje stranke, Res je tudi odslej ostala njegova stranka katoliška, toda ona se ni zavzemala za katoličanstvo zavoljo njegovih večnih vrednot, temveč posebno zavoljo tega, ker je katolicizem nerazdružljivo spojen s slovaškim narodom. Ker je katolicizem skoraj podredil narodu, zato so tudli slovaški katoličani izgubili ekspanzivno silo in niso mogli uresničiti Hlinkovega gesla, da M dali Čehom. katoličanstvo. Cehi so sicer prinesli Slovakom civilizacijo, a kat. prepričanja se pri njih niso navzeli. Iz Savlov ne postajajo namreč'Pavli vsak dan. To more storiti le izredna milost božja. Drugače pa je tudi v kraljestvu milosti treba krčenja ledine, oranja, sejanja in gojitve setve. Če bi vkljub svoji borbi za avtonomijo skušali Slovaki širiti z živim vzgledom kršč. ljubezni katoličanstvo med Čehi, ki so prišli med nje, bi marsikdo med njimi izpremenil svoje sovražno mišljenje ne samo o katoličanstvu, temveč tudi o slovaški avtonomij’. Ljubeznivost in vzgledno življenje po načelih uničijo pač marsi-kak predsodek. Koliko primerov bi se dalo navesti, da so verski mlačneži in brezverci, ki so videli na katoličanih uveljavljena katoliška načela, vzljubili najprej te ljudi, potem pa tudi njihova načela in pa tudi Cerkev, ki uči te nauke in vzgaja take ljudi. Žalibog se Hlinka ne zaveda, da se vsa dela zgodovinske vrednosti dajo ustvariti samo z ljubeznijo in da nobena človeška duša ni tako nerodovitno polje, da ne bi vzrastlo na njej vsaj eno dobro seme, če ga je kdo vsej al z ljubeznijo in razumevanjem. On veruje v silo. Po svoji sijajni zmagi, ko je dobil na Slovaškem 49 odstotkov glasov, je na dan sv. Andreja, na svoj god, sklical narod na velikansko zborovanje v Bratislavo. Po dveh letih so se zopet pojavile črne srajce slovaških fašistov. Jasno je dal spoznati ob tej priliki, da se noče približati čs. LS. Med tem pa prihaja čimdalje več Slovakov do prepričanja, da bo bodo mogli doseči avtonomijo edinole s pomočjo čehoslovaške ljudske stranke. Vse češke stranke, ki so svobodomiselne, so namreč načelno proti avtonomiji, na uspeh pri Zvezi narodov pa ni mogoče računati. Vprašanje slovaške avtonomije je zelo zapleteno, ker še živi med Slovaki toliko Madžarov in Nemcev, zlasti pa madžaronov, da bi s spretno taktiko lahko dobili v avtonomni Slovaški večino in bi po načelu o samoodločbi narodov lahko zahtevali dcepitev od čs. države. Zato v sedanjih razmerah tudi avtonomistična čs. LS ni za takojšnjo avtonomijo Slovaške. Ti »mladi Slovaki« zahtevajo, da naj Hlinka opusti svojo borbo proti Cehom in nadaljuje svoj boj proti madžaronstvu, ker bo s tem največ storil za avtonomijo. Pozivajo ga, da naj se roko v roki s čs. LS spusti v odločno borbo za zmago katoliških načel v celi Čehoslovaški. Ta zmerna struja, ki dobiva vedno več tal, hoče ohraniti svoj slovaški jezik, ne troši pa svojih sil proti naravnemu zbli-žanju češkega in slovaškega jezika, ki se vsled tesnih kulturnih in gospodarskih stikov ne da zaustaviti z nobeno silo. Med katoliškimi Čehi je ta mlada struja našla ugoden odmev, ki bo rodil dejanja. Morda še Slovaška ni zrela za avtonomijo, morda je Hlinka preveč častihlepen, da bi se lahko spojil s čs. LS in podredil njenemu taktnemu iu treznemu vodstvu, toda edinstvo čs. katoličanov in slovaška avtonomija sta na pohodu. Čim prej pa bo prišlo v Hlinkovi , stranki do iztreznjenja od pijanstva volilne zmage, čim j bolj bo rastel smisel za popustljivost na obeh straneh. ’ tem prej bo do tega prišla. Da se to uresniči, pa ji živi dokaz sedanja češka in slovaška mladina. T’t T1IM II» W f WBWtM Mala rekonstrukcija vlade. Na Božič se je končno le izvršila mala sprememba v radikalskem delu vlade. Pašič je nekaj dni poprej nepričakovano prišel v vladno predsedništvo, razgovar-jal se je tudi s predsednikom kluba Ljubo Živkovičem, a ni hotel dati nobenih izjav in je ukaz o vladni spremembi prišel nenadoma in nepričakovano. Prometni minister Ante Radojevič je na prav čuden način prišel iz vlade. 'Pred enim tednom se je po mnogih beograjskih listih že zatrjevalo, da bo prometni minister podal ostavko, ker ga je baje sam Pašič kot njegov zaščitnik nagovoril, naj to stori, ker je iz raznih razlogov potrebno. Minister Radojevič pa ni podal ostavke in tik pred rekonstrukcijo je »Politika« še prinesla karikaturo, kako minister Radojevič samozavestno pripoveduje Pašiču: »Gospod predsednik, novinarjem sem izjavil, da ne bom podal ostavke, ker uživam zaupanje g. Pašiča.« — Pašič s svojim navadnim zagonetnim nasmeškom odgovarja: »Tako, tako — ovaj — ali uživaš?« Ta karikatura se je res obistinitila. Izšel je ukaz, s katerim se prometni minister razrešuje dolžnosti. Spremembe so sledeče: prometno ministrstvo prevzame dosedanji poljepiivredni minister Krsta Miletič, na novo pa pri- de v vlado, in sicer na mesto poljedelskega ministra radikalni poslanec iz Skoplja dr. Vaso Jovanovič. Z istim ukazom je imenovan tudi minister Uzunovič iza zastopnika finančnega ministra, ki je že odpotoval v Ameriko. Razna domnevanja. Mnogo se domneva, da je ta mala vladna sprememba samo začetek večjih sprememb, samostojni demokrati in njih prijatelji pa celo pripovedujejo, da bo Pašič posegel tudi po mestili, ki jih imajo radičevci. Ker je novi minister Vaso Jovanovič kot delegat pri Ligi narodov v Ženevi imel nekak spor z Radičem radi Makedonije, se domneva, da je imenovanje tega ministra znak Pašičeve nakane proti radičevcem. Stjepan Radič je na Štefanovo v prostorih Hrvatskega Sokola v Zagrebu proslavljal svoj god in ko so samostojni demolirati že napovedovali njegov govor proti radikalom in proti sedanji vladni spremembi, je Radič izjavil, da so izvedene spremembe prav dobre in da bo kmalu cela vlada v pravem seljaškem duhu. Za god je dobil Radič tudi častitko od Nikole Pašiča in je mogoče že radi tega spustil nanj pravi slavospev. — tgr po svetu. Mala antanta in Rusija. Iz vesti o konferenci Male antante se da sklepati, da je naša država bolj na ru-iriunski kot pa na češki strani, da Češka svojih interesov ne more podrediti rumunskim željam in da se naša država mora odločiti, ali hoče ostati bližja Češki, ali pa pretesno vezana z Rumunijo. Ko so beograjski in bukareški listi soglasno poročali o sestanku Male antante 15. januarja in so celo razpravljali o dnevnem redu, pa iz Prage ni prišla samo vest, da je češki zunanji minister dr. Beneš zadržan, marveč se je tudi z gotovostjo zatrjevalo, da hoče Čehoslovaška priznati Rusijo in postavili v tem pogledu Malo antanto-«e pred gotovo dejstvo. Praški poročevalec beograjskega lista »Vreme« je dobil sledeče informacije: Vprašanje priznanja Rusije je dozorelo. Čehoslovaška republika ima že davno svojega predstavnika v Moskvi, ki se sicer ne imenuje poslanik, ampak delegat. Po formi je to sicer različno, v bistvu pa ne. Tudi Rusija ima svojega delegata v Pragi. Trgovski odnosa ji med obema državama so prav živahni in tako je Rusija stvarno že davno priznana od Češke brez uradnega priznanja. Dolgo časa že velika večina močnih čehoslovaških strank zahteva sodelovanje z Rusijo in pravo priznanje te države. Po pravem so doslej nasprotovali samo narodni demokrati in so do teh volitev tudi toliko vplivali na vladno koalicijo, da ni prišlo do'uradnega priznanja Rusije. Sedanje volitve so pa zadale tej stranki silen udarec in povrh so še mnogi pristaši te stranke iz trgovskih krogov prišli z zahtevo, naj se Rusija prizna. Na zboru industrijalcev v Moravski Ostravi sé je to odločno zahtevalo in ko je sovjetski delegat v Pragi* priredil banket, so prisoslo- va lì tudi odlični pristaši in celo poslanci narodne demokratske stranke. Iz vsega tega se da sklepati, da bo češka vlada še pred konferenco Male antante tudi uradno priznala sovjetsko Rusijo. — tgr / Madžarski monarhisti. Monarhistična propaganda na Madžarskem je zopet v polnem teku. Posebno zanimivo je pa to, da monarhisti niso soglasni glede podelitve Štefanove krone in prestola. Mladi nadvojvoda Albreht, sin nadvojvode Friderika in nadvojvodinje Isabele hoče po želji svoje matere na vsak način póstati madžarski kralj. Podpirajo ga v prvi vrsti madžarski fašisti, takozvani »prebujeni Madžari«. Ti si predstavljajo monarhi jo po vzoru italijanskega fašizma v svrho, da se zopet osnujejo centralne sile, če že ne pod nemškim, pa pod italijanskim vodstvom. Madžarski fašisti imajo svoje tesne zveze v Italiji, kakor tudi z drugimi monarhističnimi skupinami v novih republikanskih državah. Druga monarhistična skupina, stari legitimise so sicer za Otona, najstarejšega sina bivše cesarice Cite, a so veliko manj aktivni od pred omenjene monarhistične skupine. Madžarski monarhisti in fašisti uživajo posebno naklonjenost rumunskega fašista in antisemitskega voditelja profesorja Guza, ki je v prav ozkih zvezah z današnjim rumunskim režimom, imajo prijateljstvo med sedanjimi bolgarskimi režimovei in kakor zatrjujejo ogrski republikanski in demokratični emigranti, so se skušali približati tudi gotovim skupinam v Jugoslaviji za posredovanje jugoslovanske pasivnosti v slučaju monarhističnega preobrata na Ogrskem. Iz prav vnete, javne agitacije madžarskih fašistov je razvidna namena, kronati nadvojvodo Albrehta kot madžarskega kralja Belo V., oženiti ga potem s kako italijansko princeso ter skleniti take zveze, Iti M zajamčile Madžarski prav važen položaj v srednji Evropi. — Igr »Juden-Hindenburg«. Gonja nemških nacijonalcev in fašistov proti ministru Stresemannu in državnemu predsedniku Hindenburgu presega že vse meje. Članki mnogih nacionalističnih listov so polni groženj proti Stresemannu in »Dass Schwein muss gekillt werden« (ta svinja naj se zabode) je že nekaka parola nacionalističnih agitatorjev. Napram Hindenburgu so malo -bolj obzirni in pravijo samo »Juden-Hindenburg«. Lahko ga pa prejkoprej postavijo v isto vrsto z ministrom Stresemannom, ker nemški šovinisti ne morejo in nočejo razumeti, kako bi mogel maršal Hindenburg bolj ljubiti Nemčijo, kot pa svojo preteklost in svojo vzgojo. Predsednik Hindenburg se kot državni predsednik res vzorno obnaša in nacionalistična gonja, pa naj se še tako razvname, ga ne bo spravila iz ravnotežja. Neki nemški publicist se je takole izrazil o sedanjem in o prejšnjem državnem predsedniku: »Usoda je najprej hotela, da je socijalist Ebert stabiliziral kapitalizem, sedaj pa hoče, da monarhist Hindenburg stabilizira republiko.« — tgr Sumljiva amnestija. Madžarski in bolgarski režim proglašata za praznike amnestijo. Madžarska amnestija izgleda tako, da pride od več sto političnih jetnikov republikanskega in socialističnega naziranja na prosto samo njih par, dočim bodo osvobojeni vsi nacijonali-stični in fašistovski izgredniki in nasilneži, katerih se ni dalo obvarovati pred obsodbo. V Bolgariji bo nekaj podobnega. Cankova vlada razglaša amnestijo tudi za zemljraclnike in komuniste, zemljoradniški begunci pa pravijo, da je ta amnestija prava goljufija in past, ker če režimska justica ne bi začela preganjati pozneje enkrat amnestirancev, bi pa dobili makedonski komiti migljaj, naj te ljudi kratkomalo postrelijo. — tgr Romunska grozodejstva, človek pravega srca ne more brez silnega odpora in ogorčenja brati rumunskih listov. Eni rumunski listi iznašajo namreč slike najstrašnejših grozodejstev, drugi pa vse to cinično opravičujejo ter se nesramno rogajo vsakemu čutu člove-čanstva. Pesnik Panait Istraii je v francoskih listih opisal proces rumunskega poročnika Moraresco, ki je počenjal toliko grozodejstev, da mu je rumunska vojašv lka oblast končno le morala napraviti sodnijski proces, Z obloženim oficirjem je stalo pred sodnijo 21 sokrivcev, bivših vojakov, ki so bili njemu podrejeni, a pri tem je bila ta razlika, da je strašni zločinec po ulj minem vabilu prost prišel pred sodišče, dočim so njegovi sokrivci — v mnogih ozirih njegove žrtve — v ječi čakali na razpravo. Obtoženi oficir je imel svojo postojanko ob Dnjestru in v času, ko so ukrajinski begunci zapuščali »barbarsko« Rusijo ter hoteli najti začasno zatočišče na področju »civilizirane« Bratianove vlade, je "iznajdljivi oficir sklenil, čuvati mejo in se pri tem .»bogatiti. Ta sklep je izvajal na ta naičn, da je moril in ropal begunce, ki so prišli na njegovo področje. ■Ubijal je staro in mlado, moške, ženske in ludi otroke. Vojake, ki so mu bili podrejeni, je uporabljal za rabeljske posle, ker sam lastnoročno ni mogel vseh beguncev pobiti. Na razpravi so njegovi bivši vojaki pri-jjovedovali, kako jih je pretepal, če niso hoteli streljati ara ženske in na male otroke. Eden je dejal: »Več batin ■sem dobil od njega, kot imam las na glavi.« — Poročnik Moraresco je uganjal prave morilske orgije. S posameznimi bogatimi begunci je celo noč pil, pripovedoval jim je, kako je vse druge pobil, potem zopet tolažil, da bo tokrat napravil izjemo, zjutraj pa, ko se je vsega naveličal. ko ga strah in up nesrečne žrtve ni več dražil, je pa dal vse pomoriti. Ko so na bregu Dnjestra ležale ustreljene in zabodene žrtve, je včasih vzel mandolino in si brenkal: »Danes sem tri, jutri jih bo šest.« — Rumunska vojna justica je stokratnega morilca — oprostila. — tgr Spomenik sv. Frančišku Asiškem« v Milanu. Predsednik italijanske vlade Mussolini je 'sprejel odposlance iz Milana, ki so mu predložili načrt spomenika sv. Frančiška ki bo odkrit v mestu ob prilik!)' proslave 7001etrvice smr h sv. Frančiška. Ob dvojnem protestu. Pred prazniki so se zopet kakor že tolikokrat vršili v Mariboru, v Ljubljani in še po drugih mestih protestni shodi gospodarskih krogov in državnih uslužbencev. Gospodarski krogi, kakor tudi državni uslužbenci imajo za pi-otestiranje najtehtnejše vzroke. Gospodarski krogi protestirajo, ker so obremenjeni s previsokimi davki, ker morajo plačevati previsoke takse ali kratko-rečeno, ker morajo dajati državi preveč — toliko, da sami ne morejo več eksistirati. Državni uslužbenci, aktivni in upokojeni pa protestirajo, ker dobivajo od države veliko premalo za svoje delo, odnosno za oskrbo na stara leta po dolgotrajni službi. Oni, ki dajejo državi preveč in oni, ki dobivajo od nje premalo, so obupani, ker jim je ogroženo življenje v najosnovnejših zahtevah. Davkoplačevalci iz gospodarskih, trgovskih in podjetniških krogov pravijo, da plačujejo na posrednih in neposrednih davkih toliko, da morajo omejevati svoje gospodarstvo ali svoje poslovanje, najemati posojila proti visokim obrestim, dokler še sploh kaj dobijo, — in da to, kar plačujejo, že ni več davek, ampak prava oddaja premoženja. Davki so pri nas silno visoki. Krogi, ki so poprej, vedno molčali, sedaj pogosto in še prav obupno prosijo za odpomoč in protestira. Od državne uprave, ki pobira ogromne svote na davkih, se pa pričakuje, da bo s tem denarjem najprej plačala svoje uslužbence. V mnogih državah je tako, da se gospodarski in podjetniški krogi sicer pritožujejo radi visokih davkov, dočim so držav- ni nameščenci zadovoljni, ker dobivajo primerno plačo za svoje službovanje. Nazadnje uvidijo tudi z, davki obremenjeni sloji, da državna uprava dobro posluje in da imajo njeni uslužbenci primerno eksistenco. Z dobrim poslovanjem državnem uprave in z zadovoljnimi državnimi uslužbenci je pa vsaki državi zajamčen najboljši razvoj in tako imajo davkoplačevalci dobro in trdno nado, da se bodo tudi davki prejkoprej znižali, ker bo vzorno urejena in upravljena država tudi drugače prišla do znatnih dohodkov. Pri nas so pa ob ogromnih davčnih bremenih državni nameščenci silno slabo plačani. Vsledl tega trpi državna uprava, slabo plačani uradniki nimajo in tudi ne zmorejo potrebne vneme in agilnosti za zboljšanje administracije in za delovanje v onih smereh in panogah, ki hi državi lahko nosile lepe dohodke. Davkoplačevalci nimajo prav nobenih dobrih nad, ter se samo začudeno in ogorčeno vprašujejo: Kam gre vendar naš denar? — Državni uslužbenci ga ne dobijo, upokojenci tudi ne, invalidi dobivajo sramotno nizke podpore, javne naprave in ustanove niso samo zanemarjene, ampak naravnost propadajo, celo državna podjetja nazadujejo, državno premoženje se ne vlaga v dolora podjetja in posle, kmetom in podjetnikom se ne pomaga pri nabavi produkcijskih sredstev itd. Kam gre torej denar? Od proračuna do proračuna, od dvanajstin do dvanajstin in često tudi vmes se napoveduje in obeta varčevanje, davkoplačevalci še pa vedno niso dobili odgovora na vprašanja: Kam gre denar? Varčuje se pri nas le tam, kjer se ne bi smelo, razsipnost je pa ostala in se celo zvišuje tam, kjer bi bilo varčevanje najbolj potrebno. O varčevanju je že mnogo razpravljal finančni odbor, razpravljali so tudi o tem mnogi člani radikalnega poslanskega kluba, pošiljali so svoje spomenice vladnim članom, s pravim varčevanjem se pa še vedno ni začelo. Vprašanje: kam gre denar? — torej ne sme izginiti iz dnevnega reda. Odločno morajo ponavljati to vprašanje davkoplačevalci, ki dajejo, in državni nameščenci, ki imajo dobiti od države. — tgr ... Iz Slovenile. Grenek kruh opozicije za žerjavovce. Kolikokrat je ooi tato »Jutro« naši stranki grenfeost opozicijskega kruha v onih časih, ko sta se oprijemate Pašičeve brade po moči ter 'žepu dr. Žerjav in Pri-bičeviič. V dobi vladnega' paseva-■nja samostojnih demokratov je bilo pred vsem dobro in bogato založeno SDS časopisje. Saj ®o bili tedaj na stežaj na razpolago razni tajni fondi po šumah in rednikih. »Jutro« ni v letih, ko so bili samostojni demokrati na vladi, nikdar prosjačilo aa naročnina Žerjavova »Domovina« Je deževala tedaj po deželi kar zastonj in na cenite. Pa šume ter redniki so zaprti za samostojne demokrate že precej mesecev. Po teh se ‘.sprehajajo zdaj radičeve». . 1 Za Božič se je ponižal sam dr. Žerjav toliko, da je spustil v po-božična »Jutro« ja dika vo prošnjo: Na pomoč njegovi »Domovini«? »Domovino« naj širijo teden predi Novimi letom po deželi med kmete, delavce, hlapce in dekle vsi podežel stó policajdemokratje. domovina« — še pred meseci zar stonj — stane denar in tega' treba iztisniti iz žepov naročnikov, katerih »Domovina« doslej ni imela. Talco moleduje ter prosi bivši minister za šume in rede za »Domovino«, ki je najbolj surov, brezverski ter kažnjivi tet v Sloveniji. Naši zaupniki poznajo pisavo »Domovine« in bodo porabili teden pred Novim letom v toy da izkidajo izpred praga o~ nih hiš ta tet, kamor je zahajal ta časopisni strup doslej brezplačno. Kmalu po Novem letu se bo morali riveriti tudi g. dr. Žerjav, kako bridek je kruh opozicije, ako se mora lotiti te skromne skorje 'gospoda, ki je skušala pred meseci v obini meri — mano šum ter rud . . . —ot. Po južnem vremenu preprječena nevarnost. Iz Fale smo prejeli: Vaš list je že poročal o zamrznjen ju Drave od falske elektrarne do Brezna, torej na razdaljo 16 km. Led je dosegel izvanredno debelost in ledene mase so tvorile resno nevarnost za elektrarno. Pohorci so smukali težke hlode z ene strani Drave kar preko in po ledu. Prišlo je pred Božičem južno vreme, ki se je začelo na srečo po dolini in ne s hribov navzdol. Radi dolinskega juga je Drava naraščala bolj polagoma, voda je dvigala bolj počasi težko ledeno plast, ki je razpokala in so se začeli odločali od nje posamezni deli ledu. Da bi se pokanje ledu pospešilo, je pustila elektrarna ledene plošče razstreljevati s pomočjo dinamitnih patron. Krog turbin se je nagromadilo 23. t. m. proti večeru toliko ledu, da ise je turbina, ki preskrbuje Maribor z električnim tokom ustavila za nekaj ur. Precej delavskih rok je bilo potrebno, da so odrinile ter spravile led od turbin ter preko jeza. V noči od 23. na 24. t. m. je odplaval nevarni led preko falskega jeza proti Mariboru in dalje. Sedaj je Drava prosta ledu od Fale do Brezna. Hillov brod pri Sv. Lovrencu je zopet v prometu, a so ga rešili težko izmed ledenih plošč. Za-mrznjenje Drave na Fali v letošnji zimi je podučilo vodstvo Falske elektrarne, da se bo treba za bodočnost resno zavarovati proti morebitnemu zamrzuj en ju, ki bi lahko postalo zelo nevarno, ako bi nastopil jug naglo-ma in bi privrele vodene mase s hribov ter planin v Dravo. Ko v mrazu čakam in stojim, Domov na gorko si želim. Doma čaka ženka, »BUDDHA«-čaj, Oboje zame pravi raj! BBESflflflBBBBBBBBBflBBflBBBBBBBBHBR Dnevne novice. RAZNE NESREČE V LETOŠNJIH BOŽIČNIH PRAZNIKIH V NAŠI DRŽAVI. Železniške nesreče. Dne 24. t. m., ob pot štirih zjutraj, se je zgodila na zagorske železnici velika železniška nesreča, fci je zahtevala 2 smrtni žrtvi in 15 ranjenih. Radi napake na signalnem aparatu sta zapeljala na postajo Novi Marof ob zgoraj c-omenjeni uri istočasno varaždinski osebni in tovorni vlak. Strojevodja obeh vlakov sta sicer zapazite v zadnjem trenutku grozno nesrečo, a je nista mogla preprečiti' vkljub napore. Trčenje obeh vlakov je bilo tako silovito, 'da sta bili uničeni obe lokomotivi iin 10 vagonov. Posledice nesreče so bile tem grozovitejše, ker je bite ob poli 4. uri v jutro popolna tema. Ranjeni so začeli vpiti na pomoč, nepoškodovani potniki so poskakali v nepopisnem strahu izvozov in takali' okrog (kot zblazneli od groze. Preteklo je precej časa, predno* se je zavedlo ivlaikospremno o-sobje toliko, da je začelo. deteti red med zmedenimi ter preplašenimi in se toltilo prvih rešilnih poskusov. Po- več nego dve-urnem napornem delu se je posrečilo' rešilno doto' toliko, da so bili potegnjeni, izpod vozovnih ruševin: 2 mrtva in 15 ranjenih. Na mesto nesreče je prihnze! iz Varaždina po ■možni vlak, ki je odpeljal ranjence v varaždinsko bolnico, Za varaždinskim vlakom, se je lotil čiščenja, proge pomožni vlak iz Zagreba. Smrtna žrtev je katastrofe je postal komaj pol leta stari otrok vukovarskega prokurista Taussiga. ■Mati otrokova se je rešite le lahko ranjena. Druga smrtna žrtev je knjigovodja Fogt te Varaždina. Desno nogo je izgubil železničar Luka Vukovič. Težko ranjen je in najbrž ne bo ostal pri življenju železničar Maierhof er. Ostali ponesrečenci so lažje ranjeni, a so morali tudi od teh nekatere takoj operirati, ko so bdi prepeljani v bolnico. Progo so očistili šele na Božič. Materijalna «texte znaša' več milijonov dinarjev. —• Na postaji Gračac je zadel zagrebški ■osebni vlak ob tovornega, ki je stal na postaji. Ta nesreča je zahtevala poškodovanje obeh lokomotiv, 4 vagonov in 1 osebnega voza. Od potnikov je bil težko ranjen 1 orožnik, lahko pa 1 otroik. — Na progi Sarajevo—Mostar je vozil med postajama Grabov»—/Trenj vlak preko mosta čez reko Neretva^ Ravno v trenutkih prevoza se je utrgiafe s hribovja .sikala, se zakotalite navzdol in zadela ob vlak. Udar skale je vrgel te tira: lokomotivo in službeni voz. Strojevodja je skoči! te stroja in se težko poškodoval pri skoku. Ostalim potnikom se ni pripetilo razum silnega strahu nič 'krvavega. Naraščanje vode za božične praznike. ■Radi južnega vreme na so močno na rast le reke je -nezavestnega; prepe- j 1-jal v bolnico .j j Romar krog sveta v Mariboru. Včeraj, v nedeljo se je I mudil v Mariboru -svetovni romar Albert Mische. Po -rodu j je Tirolec in je nastopal pot -krog sveta peš leta 1925. Po- j dal se -bo iz Jugoslavije peš v Carigrad, odi tamkaj preko Malle Azije v Indijo, Batavijo rin bo končal- -potovanje leta 1934 v Hamburgu. Sad tega potovanja bi naj bile potopisne -črtice in doživljaji. G. romanc Misčhe pa najteže ni 1 bogatim ker je zbiral- po- mariborskih gostilnah in -drugih J javnih lokaliiih prostovoljne- -prispevlke za svojo svetovno j rajži. Po zunanjosti je g. Mische krepak in bi1 si fehfco [ služil svoj 'kruh na kak drug način, kakor z beračenjem za j pešpot krog celega sveta-. Izložbeno šipo strl. V noči od 24. na 25. t. m. je nočni potnik, ki je taval brez strehe po mariborskih ulicah, ubil izložbeno šipo na oknu trgovine Mastek na Glavnem trgu. Na Božič zjutraj se je nabralo pred Maste-kovo trgovino veliko ljudi, ki so mislili, da gre za vlom. Ubito šipo so zadelali začasno z deskami. Ceno meso. Jutri, v torek, dne 29. t. m., od 8. ure naprej se -bo na prosti stojnici v -uti- pri mestni klavnici pro dalo približno 150 kg svežega svinjskega- mesa s slanino ; vred po 12 din., 1-28 kg po 15 -din. -in -približno- 180 kg ; teletine po 10 din. -za 1 kg. Prodaja samo »a konsumente i po 1 do 2 kg. Izkaz darov Dijaški kutónji v Mariboru v času od 18. j septembra do- 26. novembra 1925. Dijaški kuhinji so da- 1 rovali gg. din.: dr. Rudolf Ravnik, -odvetnik (poravnava) ! 100; Stupica Fran, notar, Sv. Lenart (v spomin na -umrlo j hčerko Ruženo) 250; dr. Anton Mulej, odvetnik, porav- I nava, 50; dr. Koderman in dr. Slokar, odvetnika, poera-v- 1 nava, 500; -dr. Fran Firba-s, notar, ob svoji 801 etnici, 200; Miloš Oset, trgovec, 100 (za lansko leto); dr. Seteria Jože, zdravnik, 100; Bračko Janko, načelnik sekcije, 100; Zupančič Jakob, ravnatelj realke, 100; dr. Rapotec Vinko, odvetnik, 50; Je-lenec Joža, inženjer, 50; Okrajni zastop v Slovenjgradcu 100; volilo Matije Laha v Senežcih (po g. notarju Sevniku) 500; uradništvo mestne- hranilnice v Mariboru mesto venca na grob f ravnatelju Voglarju 1100; Miloš Oset, trgovec, 100; Franc Satler, kaplan, Sv. Jurij ob Ščavnici (blagoslovitev Švaglove kapelice) 306; profesorski zbor -realke mesto venca ravnatelju Voglarju 123; i dr. Ferdo Pirnat, odvetnik, Slovenjgrad-ec, 100; gospa M. : Stupca za ubogega dijaka 100; dr. Jožef Sornrek, profesor bogoslovja (izpitna taksa) 28.90; občina Loka pri Zidanem \ -mostu 500; dri Andrej Veble, odvetnik, 100; dr. Mulej Anton, odvetnik (igra v kavarni) 70; Drago Roglič, trgovec, 100; dr. Leopold Boštjančič, odvetnik, 100; Jožef j Rosenberg, vele-industrijaiec, ob porote g. nečaka 1000; j dr. Rudolf Ravnik, -odvetnic (poravnava) 500; dr. Radoslav , Pipuš, odvetnik, poravnava, 50; dr. Jožef Barle, notar, 100 , Fran Stupica, notar, Sv. Lenart, poravnava, 30; dr. Andr. j Karlin, škof, 10O; Oton Ploj; notar v pokoju, 100; Franjo j Majer, trgovec, 100; dr. Leskovar Jožef, župan in odvet- ! n-ik; zbirka- Cirilove- tiskarne 307; Dra-go Roglič, trgovec, 100; dr. Ivan Stamol, zobozdravnik, 100; Viljem Freund, tovarnar usnja, 250; veletrgovina Turad 30; Rudolf Janežič, ravnatelj bogoslovja, 150; Lovro Petovar, posestnik, Ivanjkovci, 2-5; dr. Fran Kartin, zobozdravnik, 50; V. Bizjak in drug, tovarnarja, Rogaška Slatina, 50; A. Ravnikar, nadsvetnik v pokoju, 10; Fran Moravec, stolni župnik, 200; J. Koštoma-j, gostilničar in posestnik, 100. Vsem gg. darovalcem prisrčna hvala. — Odbor. ......................ili ■nmwwinw.iwriBrr'r v....- Književnost. Stavbna mehanika, spisal Ing. Rudolf Škof, oblast, avtoriz. gradbeni inženjer in profesor na lehniški srednji šoli v Ljubljani. Doči-m je naša leposlovna književnost dokaj razvita in smo lahko na njo ponosni, smo na polju strokovne literature pravi siromaki. Prav psebno velja ta trditev za gradbeno stroko. Naši strokovnjaki so stopili po prevratu na še nedotaknjeno ledino, katero je treba začeti orati. Razvoj slovenske strokovne literature je v zvezi z velikimi težkočami, osobito če pomislimo, da je treba istočasno ustvarjati tehnično teminologijo in da je krog odjemalcev strokovnih knjig precej majhen. Nabavni stroški za tehniške knjige, ki vsebujejo poleg matematičnih izrazov še nebroj slik, računov itd. so v primeri z drugimi knjigami silno veliki in le s težavo je dobiti založnika, ki riskira založiti strokovno knjigo v domačem jeziku, že iz teh ozirov pozdravljamo z veseljem rojstvo vsake nove tehniške knjige, posebno pa še take, ki obravnava najvažnejši del stavbarstva. »Stavbeno tehniko«, kalere razvoj je v zadnjih letih omogočil ogromni nap-redek celokupne gradbene tehnike. Knjiga, ki leži pred menoj je plod večletnega šmotrenega in nesebičnega dela in obsega KM) strani teksta, 132 listov s slikami in primeri- ter 16 ! tabel, že naslovna stran pove, da je knjiga namenjena ; kot pripomoček za šolo in prakso. Autor obdeluje v : svoji knjigi vse ono, kar potrebuje stavbenik, zidarski, ; ziroma tesarski mojster v praktičnem življenju. Način 1 razlage je skra jno previden in sistematičen, tako da je delo kljub svoji o-bširnosti lahko razumljivo. Prav posebne vrednosti so praktični primeri najrazličnejše vrste, ki bodo dobrodošli ne samo začetnikom, marveč tudi marsikateremu praktiku. Knjiga in zbirka slik, nalog in tabel stane 305 D in se naroča direktno pri avtorju ali pa v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Vsled nizke naklade naj vsakdo, ki ma interes na stva-: xi, pravočasno poseže po pripomočku, ki je neobhodno i potreben za vsakega, ki se bavi s stavbarstvom. — Ing. ! A. Černe, mestni gradbeni nadsvetnik. Koliko bo slalo „Na** Slraža“ v i. 1926 ? »Naša Straža« bo stala v letu 1926: Za celo leto 80 dm. za pol leta 40 din. za četrt leta 20 din. za mesec 7 din. Izven države SHS stane »Naša Straža« še enkrat toliko. LISTEK. Mali svet naših ožeto*. Roman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro, Prevod iz italijanščine. 89 Luiza je vstala, pogledala proti Gressognu ter stisnila pesti. »Vsaj bič!« je pomislila, »vsaj pretepla bi jo!« Misel, da bi jo srečala, stara misel, ki je že razburkala njeno strast pred štirimi leti, na večer pogreba svoje matere, misel, ki ji je malo prej šinila v glavo, jo je sedaj tako silno zagrabila, da je že naredila korak navzdol. Toda takoj se je ustavila, ter se vrnila počasi nazaj. Krenila je proli S. Mametti. Vsak trenutek se je ustavila ter premišljevala. Nagubančila je čelo in stisnila ustnice. Zdelo se je, ko da hoče razvozlali neki vozel v nitki tkani-ne, ki jo -skrivoma tke. V Casaricu je šla k profesorju ter mu naznanila za prihodnji dlan ob dveh v svoji hiši sestanek z zaročenko. Pri slovesu ga je vprašala, ali ima še Maironijeve listine. Profesor, začuden nad nepričakovanim vprašanjem, je pritrdil ter čakal pojasnila. Luiza pa je kar odšla. Mudilo se ji je domov, ker za Marijino varstvo ni prišel v poštev ne stric, ne Cija ter se ni mogla mnogo zanesti na služkinjo, ki ji je odpovedala. Dobila je Marijo samo pred cerkvijo ter zato ozmerjala Veroniko. Nato je šla v sobo in začela pisati Francu. Pisala je kakih pet minut, ko je začuia rahlo trkanje na okno sosednje sobice. To okno je bilo nad j stopnji ca mi, ki so vodile od cerkvenega prostora do ne- ] kih hlevov, od lam pa je bila bližnjica v Gornji Albo- I gasio. Luiza je šla v sobico in zagledala za omrežjem ideò zasopli obraz Pasottijeve, ki je je dajala znamenje, naj molči. Vprašala jo je, če ima kak obisk. Koje slišala da ne, je gospa Barbara naglo pogledala navzgor in navzdol, stekla po stopnjicah ter vsa trepetajoča vstopila v hišo. Uboga žena; bila je na prepovedanem ozemlju in je videla v duhu povsod prikazen srditega Pasottija. Pa-sotti je bil v Luganu. O Gospod, da, v Luganu je bil. Ko je povedala to Luizi, se je presrečna stvar začela zvijati in obračati oči. Pasotti je bil v Luganu radi jutrišnje pojedine, šel je nakupovat. Kako, Luiza ne ve o tej pojedini? Ali ne ve, kdo se je bo udeležil. Markiza vendar, gospa markiza Maironi! Linza se je zganila. Pasottijeva je napačno razumela izraz njenih oči. Mislila je, da ji očita, ter je začela jokati. Pokrila si je obraz z rokami, stresala oba uboga črna kodrčka ter skozi roke pripovedovala, da se jezi, zelo jezi. Raje bi živela celo leto ob kubu in vodi, kakor pa povabila markizo na obed! Ta obed je gotovo velik križ zanjo: Toliko skrbi, truda za pripravljanje tolikih stvari in strašno Pasottijevo zmerjanje. Najhujše pa ji je to, d» s tem žali Luizo! Če bi vsaj ta križ lahko žrtvovala Go-ispodu! Toda, preveč jezna je. Prišla je, da potoži svoji dragi Luizi,"koliko trpi radi tega obeda. »Odpusti mi, Luiza«, je rekla s svojim hripavim glasom kakor bi prihajal iz zaprtega klavirja. Jaz res nisem kriva, prav nič, res ne!« Sedeli sta skupaj na zofi. Pasottijeva je vzela iz žepa velik robec, ter ga pritisnila z eno roko na oči, z drugo pa je iskala Luizino roko, ne da bi okrenite glavo. Luiza pa je vstala, šla h pisalni mizi ter napisala na košček papirja: »Ob kateri -uri bo prišla markiza? Po kateri poti bo šla?« Pasottijeva je odgovorila, da je obed napovedan ob pol štirih, da se ho markiza izkrcala okoli treh pri Calcineri, kjer jo bo čakal Pasotti -s štirimi možmi in ono slavno nosilnico, ki je služila v preteklem stoletju nekemu nadškofu iz Milana. Luiza je vse pazljivo poslušala ter molčala. Preden je odšla, je Pasottijeva rekla, da bi bite srečna, če bi mogla poljubiti angelčka Marijo, toda boji se, da ne bi mogla molčati. Tu je segla uboga žena s skoraj polovico leve roke v žep ter izvlekla kovinsko barčico. Prosila je Luizo, naj da svoji hčerkici v imenu neke druge stare, razpadle barke, ki noče biti imenovana. Nato je stekla po stopnjicah in izginila. Luiza se je vrnila k začetemu pismu za Franca. Ko je dolgo časa premišljevala s peresom v roki, ga je odložila, ne da bi napisala besedo. Vzete je notarjeve listine in začela prepisovati. Pri mizi ni nič govorila. Kosilo je poteklo žalostno tudi radi tega, ker je Cija prav neprilično opomnila, da v juhi ni sira ter zalo juha njenemu gospodarju ne more tekniti. Njen gospodar se je razjezil, rekel ji je, da je neumna: če juhi manjka sira, tedaj man jka njej soli. »Saj«, je mrmrala Cija, »samo name se jezite!« Stvar je vzbudila toliko bridkih misli, ki jih ni bilo treba povedati, da ni -nihče več govoril. Samo Marija je če z nekaj minut z modrim obrazkom pripomnila: »Ker nimamo denarja, kaj ne mama, zato ne dajemo sira v juho?« Njena mati jo je poljubila in ji rekla, naj molči. Deklica je molčala, zadovoljna sama s seboj. Okno je bilo odprto. S ceste proti stopnjicam Pomodora so se čuli hrupni glasovi. Luiza je spoznala Pasotti jev glas, ki se je sedaj gotovo vračal iz Lugana z nakupljenimi stvarmi. Govoril je nalašč tako glasno, da bi ga slišali v Riberovi hiši. Po kosilu je sedel stric v naslonjaču ua verandi ter vzel Marijo na kolena. Luiza je šla sama na teraso. Pred Bisgnagom, ki ga je zlatilo solnee, je ležalo obrežje Valsolde skoraj popolnoma v temi. Tam daleč, daleč, pa se je svetila earavinska cerkvica na zelenem gričku, ki je segal -nacl pečine Tention in oljčne vrtove Cressogna, izven sence, do sinjega jezera. Luiza je gledala tja doli z neko ponosno zadovoljnostjo. O, -gospod' Pasotti, če je vaša pojedina maščevanje, ste si slabo izmislili! Odločila se je. Usoda ji nudi to srečan je s staro nič-Vminico! Ni niti dvomite, niti se vznemirjala. Strast, ki se je vzbudila v njej že pred' tako dolgim časom, Lijo je toliko časa gojila in negovala, je nakopičila v njej ono silo, ki nenadoma pretvori misel v dejanje, kadar je dosegla svoj višek. Stori to na način, da se zdi, da je izginila v človeku vsa odgovornost za dejanje te-r vedno bolj čuti, da mora ob prvi priliki podleči skušnjavi. Da, jutri bo stopila ali v pristanu, ali na Calcineri, ali pred cerkvijo Marijinega Oznanjenja z zaničevanjem markizi nasproti, v obraz ji bo napovedala vojno. Svetovala ji bo, naj se čuva, ker bo uporabila napram njej vse nezakonito orožje. Da, to bo rekla,, in to bo storila, ona sama, ker Franco noče. če je franco kaj obljubil, ona ni obljubila ničesar. Vrnila se je na verando. Raz-govarjala se je s stricem ter se šalila z Marim tako ve- Obrestuje hran. vloge brez odpovedi po 6% na trimesečno odpoved po 8%. Zadružne gospodarska banka d. d Podružnica t Mariboru. selo, kot že mnogo mescev ne. Pozneje je napisala listek za prijatelja odvetnika V. Prosita ga je, naj pride, čimpreje more. Hotela je zvedeti od njega, na kakšen Hacin lahko uporabi listine, ki jih ima Gilardoni. Nato je začela prepisovati za notarja v Porlezzi. Marija ni bila zadovoljna, da mati toliko piše. Ko ji je pa mati rekla, da piše zato, da bodo lahko dali sira v stričevo juho, je naglo rekla: »Pa tudi v mojo, kaj ne mama?« Ko je •bila v postelji, in je videla, da je mati začela zopet pisati, ji je prišlo na misel, ter je vprašala, ali ima stara mati iz Gressogna sir v juhi. »še preveč ga ima«, je odgovorila Luiza. »Treba ga ji je odvzeti, da ji ne bo škodoval.« »O ne, ne ji vzeti, uboga stara mati!« »Tiho bodi, spi.« * (Dalje prihodnjič.) Sprejme se takoj po nizki ceni na dobro hrano in stanovanje dijak nižjih razredov. Pomoč tudi pri učenju. Pobreška cesta 17-11, levo 634 ——-----------------------------1---------------- Vmo prodaste staro ali novo> ako pošljete takoj vzorec in zadnjo ceno* postavno kolodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 35. 607 Kavama »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno koncert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporočal — Za Jos. Cizela — Galbro Valjak. §16 Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v mizarska dela pri gradibi stanovanjskih hiš v Mariboru, ob Kralja Petra trgu. Mizarska dela se oddajo za štiri hiše skupno, ali za vsako hišo posebej. Interesentom, našim državljanom, so na razpolago pogoji in proračuni od 28. decembra narpej ob uradnih lirah v pisarni zavoda proti plačilu nabavnih stroškov. Of erte je vložiti1 do 11. januarja 1926 do 12. ure, in priložiti 5% jaimščine. 632 StamMjke vseh vrst izdeljuje Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova cesta 43, dvorišče. §81 Premog is svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premono kopna družb« e o. z. v Ljubljani, Wolfov» ulica št. 1—L loj Ivan Dežman^ Maribor Vrbanova ulica 2a (nasproti železne in špecerijske trgovine Ivan Andrašič), priporoča vsakovrstno stekleno, porcelanasto, 'kamenito in lončeno posodo. — Steklarska delavnica in izdelovanje steklarskega licita v lastni hiši. — Umetno zasteMenje stavb in portalov. — Prva slovenska mijcenejša tvrdka te stroke. -— Sodinljsko zapriseženi izvedenec. — 'Ustanovno vijena leta 1912. 625 ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni zarod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenik« ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o «tanju denarnih zavodov, tiyovskodndustr[jrift6 podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne he hitre ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ii.II, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-2S, brzojavni naslov: Arp® ®®®®sb®®®®® □ODIO ®®00® Novoletna darila so najprimernejša k lSsam--jm _ ll tista, katera se vsak ■L?AÌidan rabi, n. pr.: kovč«- ki in torbice za potovanje, različne damske, spi sne, šolske in tržne torbice, listnic®, tobačnice, denarni« za drobiž, kakor tudi gamaše in nahrbtniki, V veliki izbiri in po zmernih cenah pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 Širite „Kašo Stražo“! IfilMSlni Priporoča » Tiskarna sv. Cirila v Mariooru, Za poljske kpiže sl mnogi želijo Kristusov« podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarn« sv. Cirila v Mariboru^ Iger se dobijo po sledečih cenah: 65 em veliki po SSK) din., 79 om veliki po 600 dim., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 «as veliki po 950 din. in po 1080 din., 120 «m veliki po 1700 din. ifef Isopižsll z leseno pocobo (korpusom) stanejo: Veliko»! 20 em po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 «n po 08 in 115 din., 40 cm po 140 din. Stessisi kx»issi s kovinasto podobo stanejo v raznih veiLkoaüki po 4, 12, 18 in 24 din. Stoječi križi e kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 23, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoročaj, da ri vsaik^ kdor križe potrebuj«, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, □ SODO l^®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®^]'!’ : m : J : & Kdor v j,Naši Straži“ oglašuje, uspeha gotovo se raduje! | j-* O SSSBS® SS®®®® E®SB0®B® 0B® 3- S Vrhunec fino mehanike. Frvor arreda j moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčai pisahu stroj sedanjosti je edino STOEWER-RECORD X-.TT3D- Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni pàpir vedno v zalogi. Edino najboljši Telefon *18 šivalni strnil in kolesa » « Josip Petelinc-a LiMbllana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke SlitM«, PhfilllX In Ml« za rodbinsko, obrtno in industrijska rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni strop mamke »DubiadL« Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vsegbančne posle najknlantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Pooblaščeni (iretfafalee sre^k državne ra*r. loterlfe.