Leto LXIV., št. I) Ljubljana, sobota 17« januarja Cena Din L— iznaja vsak dan popoldne, izvzemfli nedelje In praznike. — Inserati do 80 pettt 2-—. do 100 vrst Din 2.50, od lOO do 300 vrst & Din 3.—, ve«ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNI8TVO LJUBLJANA, Bnafljeva ulica štev. 5« Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg 5t. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. y Tajna pogodba Nemčije, Italije in Rusije Italija gradi po nemških načrtih podmornice za Rusijo — Vznemirljivo oboroževanje Italije ^ Pariz, 17. jan. M. Rnski emigrantski list »Vozdroženje« zatrjuje, da je bila sklenjena med Nemčijo, Italijo in Rusijo tajna pogodba o zgraditvi ruskega brodovja podmornic v Črnem morju. Načrti za ruske podmornice so bili baje izdelani v Nemčiji, izvršeni pa bodo v Italiji. Že sedaj so bili odposlani posamezni deli za nič manj ko 100 do 120 podmornic v Nikolajevsk. Tri podmornice, ki že vrše službo, so pod poveljstvom nemških oficirjev. Pozneje bo prevzel vrhovno poveljstvo nad vsem ruskim brodovjem podmornic nemški admiral Kuhlmann. Slična pogodba je bila med vsemi tre- mi državami sklenjena tudi za zgradbo hidroplanov. London, 17. jam. M. »Dailry Telegraph« razpravlja o mrzličnem oboroževanju Italije in navaja, da dokazujejo najnovejša naročila vojnih ladij, da Italija ne stremi samo po pariteti s Francijo, marveč, da hoče doseči premoč na Sredozemskem morju. Italija je v preteklem letu zgradila več vojnih edinic kakor Francija in Anglija skupaj. Vse italijanske ladjedelnice, državne in privatne, so zaposlene in delajo s poln d paro. Za tekoče leto je naročenih zopet ogromno število novih najmodernejše opremljenih podmornic in več vojnih kri-žark. To oboroževanje Italije, ki nima primere v dobi mini, sili tudi Anglijo, da posveti italijanski pomorski politiki več pozornosti in da po d vzame potrebne korake za onemogočenje presenečenj. Rim, 17. jan. Italijanska vlada je naročila pri raznih ladjedelnicah naenkrat 22 novih podmornic To je največje naučilo vojaškega materijala, ki je bil sploh kdaj izvršeno na mah. Ta velika nabava italijanskih podmornic predstavlja samo prvi del programa italijanske vlade v tekmovanju za pomorsko pariteto s Francijo. Pariz, 17. jan. V zvezi z zasedanjem konference veleposlanikov poročajo franco* ski listi, da je na konferenci bilo skle* njeno poslati Nemčiji protestno noto za* radi kršenja mirovnih pogodb in določb o nemški razorožitvi. Akcija mednarodne trgovinske zbornice za omiljenje gospodarske krize Zbiranje podatkov o položaju v posameznih državah — Sklicanje konference za proučevanje splošnega položaja Beograd, 17. januarja. AA. Da pomaga ozdraviti svetovno gospodarsko krizo, se je Mednarodna trgovinska zbornica obrnila na vse narodne odbore z vprašal-no polo. Na njej je cel niz vprašanj, kakor na pr. o industrijskem položaju, zlasti glede na surovine in delovne pogoje, stanje domače in tuje trgovine, finančni položaj, vprašanje prevoza, agrarne raz- mere in vprašanje delovnih sil. Razen tega prosi mednarodni odbor, da predlože poročila o svojih posebnih prilikah. Ko zbere vse te podatke, hoče Mednarodna trgovinska zbornica sklicati širšo konferenco zastopnikov vseh narodnih odborov, da se čim natančneje doženejo vzroki današnje gospodarske krize. Gospodarski problem Evrope Poročilo holandskega delegata Colljna na evropski konferenci o neuspehu dosedanjih mednarodnih gospodarsku konferenc Ženeva, 17. januarja. Na včerajšnji drugi popoldanski seji evropske konference je holaudsfcj delegat Colijn, ks je predsedoval že številnim gospodarskim konferencam, v obširnem govoru obrazložil delo mednarodne gospodarske konference mesece maja L 1927, ki kKjub vsemu optimističnemu pričakovanju ni dala zaželjenih rezultatov. Gospodarska kriza se je zadnja leta še poostrila. Prav tako sta bili zelo malo uspešni dve gospodarski konferenci sklicani 1. 1930. Zaradi tega neuspeha je veliko držav Izgubilo zanimanje za gospodarske konference, kar ie zelo škodilo sistematičnemu in trajnemu gospodarskemu udejstvovanju Društva narodov. Države so izgubile medsebojni stik in zaupanje v uspešnost gospodarskega dela Društva narodov. Govornik je nadalje naglašal nevarnost m škodljivost carinske vojne, ki je nastala med raznimi evropskimi državami, ter pozval vse zmerne elemente, naj uporabijo vse sile, da se sedanje razkrajajoče tekmovanje v evropskem gospodarstvu ukine in prenehajo enkrat za vselej carinske vojne, ki spravljajo Evropo na rob gospodarskega in kulturnega propada. Govornik je v podkrepitev navedel strahotne števaEke brezposelnosti v raznih državah in povdar-jal, da je to edina posledica nadaljevanja gospodarske vojne, ki je prav tako uničevalna, kakor je bila svetovna vojna. Colijn je nadalje izrekel nado, da še ni prekasno in da bi se mogel še pravočasno popraviti obupni gospodarski položaj Evrope, ako bi se vse države že enkrat zavedle svojih dolžnosti in končale medsebojno gospodarsko vojno, ki zna privesti Evropo do popolnega gospodarskega potoma. Govornik je končal s pozivom na prisotne zunanje ministre, naj posvetno gospodarskim vprašanjem največjo pozornost in naj z vsema silami delajo za to, da pride med evropskimi državami do normalnih in prijateljskih gospodarskih odnošajev. Govor Colijna je napravil na prisotne velik vtis. Pred važnimi odločitvami v Ženevi Italija in Nemčija se nameravata pridružiti ruskemu protestu proti kandidaturi dr. Beneša za predsednika splošne razorozKvene konference ženeva, 17. januarja. Protest Rusije proti kandidaturi češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša za predsednika splošne razorožitvene konference je napravil v ženevskih političnih krogih zelo močen vtis. Raznesla se je tudi vest, da se bosta tudi Italija in Nemčija pridružili ruskemu protestu. Pariz, 17. jan. AA. >Petit Parisien« priobčuje poročilo o položaju v ženevi in pravi, da mednarodni položaj ni tako natrpan z napetostjo, kakor o "njem splošno mislijo. Dr. Curtius bo sicer skušal obtožiti Poljsko, toda Poljska bo imela zagovornika, ki zna govoriti. Svet Društva narodov bo sicer razpravljal o pritožbah nemške manjšine na Poljskem, toda ta razprava ne bo prinesla ničesar novega. Edina metoda za izpremembo pogodb jo kompromis, ki bi ga mogli doseči s pogajanji med zainteresiranimi državami. Sicer pa preostane samo še vojna, ki pa na njo sedaj nihče ne misli. Katastrofalen orkan v Berlinu Snoči je v Beiitnu povzročil silen vihar ogromno škodo — Ranjenih je bilo tudi več oseb — Onemogočen promet Berlin, 17. jan. Snoči je razsajal v Ber- klamna tabla na množico, ki je čakala na lin u in v okolici hud orkan, ki je povzročil vstopnice ter so bile tri ženske smrtnone- ogromno materijalno škodo in številne ne- varno ranjene. Najhujše je divjal veter na sreče. Orkan je odnašal opeko s streh, ru- Kurfursteniammu. Največ škode je orkan val drevje, trgal -napisne table raz trgovin, pozročil v parku, kjer je izruval ve? sto mestoma pa je bil pritisk vetra tako močan, dreves in opustošil nasade. Promet med da je utrl velika izložbena okna. Opeka, ki mestom in okolico je deloma ustavljen, ker je padala raz streh, je ranila mnogo pasan- so ceste ponekod tako zatrpane s izrovanim tov. Pred nekim kinom je padla težka te- 1 drevjem, da so postale neprehodna, Osnovanje poslaništva v Toki ju Beograd, 17. jam. Na predlog ministra zunanjih poslov je Nj. Vel. kralj podpi* sal ukaz, s katerim se otvarja poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Tokiju. Poslani« štvo bodo sestavljali poslanik, svetnik, dva tajnika, en pisarniški uradnik m dve slugi. Trgovinska pogajanja s Turčijo Beograd, 17. januarja. Trgovinska pogajanja s Turčijo so zaključena. V vseh vpra» šanjm je bil dosežen sporazum. Pogodba bo danes parafirana v Angori, nakar bo po odobritvi obeh vlad takoj podpisana, najbrže v Beogradu. Državna razredna loterija Beograd, 17. januarja. Premijo v znesku 200.000 Din je zadela pri včerajšnjem žre« banju državne razredne loterije srečka št. 95.763. Promet v Benetkah ustavljen Benetke, 17. januarja. Nad Benetkami in okolico je ležala včeraj popoldne tako gosta megla, da so morali ustaviti ves promet med kopnim m lagunami Tudi avtomobilski promet v okolici je bil ustavljen, ker je bila megla tako gosta, da se ni videlo niti 2 m daleč. Nadomestne volitve v Angfiji London, 17. januarja. Pri nadomestnih volitvah v Ostbrunnu je dobil delavski kandidat ogromno veoinp 19.000 glasov na* pram liberalnemu kandidatu, ki je dobil sa* mo 7.900, in konzervativnemu, ki je dobil le 4.100 glasov. Najbolj so nazadovali li* beralci, ki so imeli pri zadnjih volitvah 12.700 glasm. Resnica o opustitvi mestnega avtobusnega prometa Ljubljana, 17. februarja. Današnji >Slovenecc in >Jugoslovan< sta objavila poročili o prodaji »mestnega avtobusnega podjetja«. Oba sta svoje poročilo servirala čitateljem kot senzacijo, poudarjajoč, da je ta vest v mestu povzročila že precej govoric dede na te vesti smo se informirali pri Maloželezniški družni, ki je pri stvari prizadeta in smo zvedeli nastopno: Bes Je sicer, da Je Maloželezsl&ka dražba prodala avtobus znamke »Gr&ff A Štifte — ne koncesijo, kakor poroča »Slovenec« — za 164.000 Din avtobusnemu podjetju »Jugopromet«, čegar solastnik Je tudi g. Wiesbacher. S tem, da Je prodala avtobus, je opustila tudi izvrševanje koncesije na progi LJubljana— Kranj. Glede na vest, da namerava Maloželez-niftka družba v splosaoui likvidirati. Je treba ugotoviti, da Je družna z opustitvijo te koncesije Izvršila samo svoj lanski sklep družbene uprave, da se opuste vse lUUse zunanje proge ne glede na rentabilnost. Iz Istega razloga Je is kud opustila avtobusno progo Ljubljana—Medno In Kar as tiče prage TO-Jezica, o kateri trdi »Slovenec«, da jo namerava družim popolnoma opustili oziroma prodati, pa dražba Izjavlja, da Je svojeeasno mestna obalna ljubljanska uvedla promet na tej progi predhodno do zgraditve električne cestne jtelesnlce na Vle te na Jezico. Na Vita ae ie gradi tat bo da Junija tramvaj ie obratoval, Jezica pa pride um vr-V sveal a tem bo auk-dokler pa ne bo Je Kriza v Steegovi vladi Spor zaradi zahteve ministra za kmetijstvo po povišanju cen žita, k) bi imelo za posledico tudi povišanje cen kruha Pariz, 17. januarja. Zaradi reševanja vladne krize je nastal v francoski vladi konflikt, ki bo imel bržkone za posledico demisijo ministra za kmetijstvo ali pa de* mišjo državnega podtajnika v trgovinskem ministrstvu. Minster za kmetijstvo Boret je zahteval, naj se povišaj« :ene žritu od 167 na 175 frankov, da bi se na ta naom olajšal ppložaj poljedelcev. To bi seveda imelo za posledico tudi povišanje cen kruha. Temu pa se odločno upira državni podtajnik trs govinskega ministrstva Maver, ki je na včerajšnji seji ministrskega sveta nagJotsđ, da je vstopil v vlado s trdno voljo, da se bpri proti draginji življenskih potrebščin. Povišanje cen kruha v dobi, ko vlada oa>» večja brezposelnost, smatra za absolutno nedopustno in bi ga tak sklep vlade pri* silil, da odstopi. Ker na drugi strani mi« nrister Boret vztraja pri svoja zahtevi, jo malp upanja, da bi se ta spor poravnat, in smatrajo zato ostavko enega aft drugega za neizbežno. Gospodarska kriza Trsta Pariški Hst o propadanju Trsta — Italijanska vlada zahteva od Trsta povračilo podarjenih podpor Pariz, 17. januarja. >Petit Nicols* poroča iz Trsta: Gospodarska kriza v Italiji je najhujSe prizadela Trst. Od 1. 1918 dalje je gospodarsko življenje nekoč živahnega pristanišča popolnoma zamrlo. Nekaj časa je z umetno forsiranim delom v ladjedelnicah še prikrivalo vedno hujšo krizo, odkar pa počivajo tudi ladjedelnice, mesto rapidno propada. Trst je baš zaradi uničevanja njegovega malega zaledja (Istra, Goriška itd.), ki jih fašizem sistematično uničuje, najhujše prizadet. Tr-žačanom pa tudi največje razočaranje ni bilo prihranjeno. L. 1918 >po osvobojenju« je vlada nakazala tržaški občini 120 milijonov lir, ki mu jih je občinski odbor razdelil v obliki podpor raznim italijan- skim trgovcem in industrije em z namenom, da bi mesto gospodarsko oživelo. Nihče seveda ni mislil, da bo treba ta denar vračati, sedaj pa zahteva rimska vlada posojene milijone z obrestmi vred nazaj, kar je v Trstu izzvalo pravcati obup. Nihče ne ve. kje naj tržaška občina v dobi sedanje krize vzame tako ogromne vsote. Tržaško prebivalstvo vidi v tem nov dokaz, da so državne blagajne prasne, tako prazne, da mora država celo od Citta fedelissima (najzvestejše mesto) zahtevati povračilo svojeeasno tako velikodušno poklonjene vsote. Občinski odbor si sedaj prizadeva, da izpoeluje vsaj odgoditev povračila za par let. Delo indijske konference Izjave delegatov na plenarni seji pred zaključkom konference London, 17. jan. AA. Včeraj popoldne so delegati na plenarni seji indijske konfe« renče podali pregled njenega dela. Konfe* reoca bo zaključena v ponedeljek. Indijski delegati so v svojdh govorih poudarili veli* ko simpatijo in zanimanje, ki ga je pokazala britanska parlamentarna delegacija za m« dijski problem. Posebno priznanje so izrekli dfelegati mrnristrskemii predsedniku Mac* donaldu, lordkancelarju Sankevu, lordu Readmgu, tajniku za Indijo Wedgwoodu Bennu za vljudnost ter državniško modrost, s katero so vodil brez preknmjenja delo in j dfljske konference. Seji je predsedoval mi* nistrski predsednik Macdonald, ki je pred* ložil poročilo devetih podpdborov, ki pred; stavlja jo, dasi so začasna, dragocen materi* jal za izvršitev indijske ustave. Na konfe* renoi so dosegli v glavnih točkah popoln sporazum Lord Sankev je odgovarjal na vprašanje o ustanovitvi vrhovnega sodišča. Naglasil je, da tvori ta ustanova v zvezni ustavi bi* stven element in da so slična sodišča v Ka* nada, Avstraliji in v Združenih državah. Po njegovem mnenju ne bi bilo težko določiti eksaktno sestavo in jurisdikcijo tega sodi* šča. Pozval je konferenco, naj odobri res solucijo, v kateri se izreka as ustanovssov: tega sodišča. Maharadtea iz Rove jo izjasiH, da Je vsa* dala na konferenci ves čas dobra volja, faf je pripomogla, da so bili rešeni glavni pro* blemi m ki bo tudi |>06pesiU reettev podrobnosti indijske ustave. Govornik jo končno izjavil, da ne more podati Se dofi* nitivne sodbe o osnutku ustave, dokler ga ne prouči. Delegat Bacu je izražal obžalovanje nad dejstvom, da velik del indijskega naroda ne odobrava nekaterih sklepov indijske kon» ference. Govornik se je pritožil, da se jo manjšinjsko vprašanje obravnavajo brez vednosti, da žive v Indiji razni naroda že več stoletij drug poleg drugega v prijatelj* stvu. Res je, da je prišlo med temi narodi do majhnih sporov, ki pa v primeri s pri* jateljstvpm, ki veže ta plemena, ne pome* na jo ničesar. Nato so govorih še drugi govorniki, ki so splošno poudarjali prijateljskega duha, ki je vladal na konferenci, in ki bo pripomogel k rešitvi indijskega problema. Novi krvavi nemiri v Indij Krvavi spopadi med demonstranti in policijo v Bombayu — Ogromna stavka tekstilnih delavcev naeijonalistov. Položaj so poostriti del*vri, ki so stopili v stavko. Stavkalo je 170.000 tekstilnih delavcev. Redarji, ki jih je bUo 5000 in ki sta jih podpirali 2 stotniji least-lancbirskega polka, so morali neštetokrat intervenirati. 200 izgrednikov je bilo ranjenih, med njimi 50 težko. Bomba?, 17. januarja Včeraj so se ves dan vršili po mestu krvavi spopadi med policijo in demonstranti, ki so hoteli za vsako ceno preprečiti ves promet v znak žalosti zaradi justitikacije štirih naeijonalistov. Vse važne točke mesta so zasedli močni vojaški in policijski oddelki tako, da je namera demonstrantov uspela le v mali meri. V raznih spopadih je bilo ranjenih stotine oseb. Mnogo težje ranjenih so oddali v bolnice. V Lahori je položaj tako resen, da so čete v stalni pripravljenosti in da sme vojaštvo le oboroženo hoditi po mestu. Vsa poslopja Evropcev so zastražena zaradi umora soproge kapitana Curtisa. V stanovanje kapitana je namreč vdrl neki Sikh, ki je z mečem ubil njegovo soprogo in njegova dva otroka. Po lahoTSkib ulicah patroliralo močni oddelki policije in vojaštva. Vse hi-Se Evropcev so zastražene z vojaki. Angleškim častnikom je ukazano, da morajo no« siti vedno nabite revolverje. Evropski klub v nabori je zastražen od oborožene policije, ki je zasedla vsa okna in vrata. Vsi vojaki morajo tudi izven službe nositi nabite pusice z nasajenimi bodali. Bombaj, 17. jan. AA. Izgredi, ki so trajali v petek ves dan, so prekosili po svoji silovitosti vso dosedanja nereda indijskih Ban dr. Marušič v Beograda Beograd, 17. januarja. Davi je prispel semkaj ban dravske banovine dr. Maruši ž. V Beogradu ostane samo danes ter se is zvečer vrne v Ljubljano. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 23.77, Berlin 13.4525, Bruselj 7.887, Budimpešta 988.77, Curih 1095.9, Dunaj 795.62, London 27480, Newyork 56.50, Pariz 221.86, Praga 167.59. Trst 296.20. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.127, Pariz 20.3<5, London 25.07675, Newyork 516.675, BruseH 71.99, Milan 27.035, Madrid 53, Amsterdam 207.80, Beriki 122.75, Dunaj 72.625, Sofija 3.7375, Praga 15.2», Varšava 57.85, Budim-oeSta 90225 Bukarešta 310675 Sfrfln 2 - >S C O V E N S K I NAROD«, đue 17. januarj« 19S1 Stev. 13 Ljubljana potrebuje novo plinarno Vsi argumenti govore za zgradbo nove plinarne, ki bi veljala okrog 10 milijonov Ljubljana, 17. januarja. Naprava ljubljanske plinarne je stara že 50 let. V telih 1907 in 1923 so se izvršile v plinarni preureditve z zgraditvijo modernih retortnib peči in uvedbo dvoplin-ske naprave. Obrabljenost stare plinarne ▼ celoti, kot tudi novih naprav pa spravlja plinarno v nevarnost, da ne bo več kos svoji nalogi. Tako vzdrže retortne peči največ 1200 ognjenih dni, v mestni plinarni so pa že preko 2000 dni v obratu. Posledica: retorte so raz po kane, plin uhaja v dimnik in proizvodnje plina gre 4^% v izgubo. Dvoplinski generator je v obratu 7 let. Izrabljen je. Lansko letos so se sicer z največjo težavo izvršila popravila, kar bo pa odslej vedno težje. Kajti kapaciteta plinarne, ki znaša 7000 ob m dnevno, je skoraj docela izrabljena. Nemogoče je v plinohramih pripraviti rezervo, ki bi zadostovala za oni čas, ko bi popravljali dvoplinsko napravo. Nastala bi nevarnost, da bi ostala podjetja, ki so priključena na plinarno, brez plina in da bi morala ustaviti svoje obrate. Skoda bi bila nedogledna in plinarna bi trpela na svojem ugledu. Tudi obstoječi čistilni aparati, ki imajo nalogo, da očistijo surovi plin vode, katrana, žveplovodika in amonijaka, ne zadostujejo več radi velikega porasta konsuma. V nezadostni čistilni napravi je iskati vzrok, da je večkrat v konsumu neočiščen plin, k! povzroča, da se za maše cevovodi in gorile!, kar zopet povzroča nevoljo konsu-tnentov in seveda tudi nepotrebne stroške. Naravno izrabo plinarniških naprav moramo pač vzeti na znanje kot dejstvo, ki je nastalo samo po sebi. Na drugi strani pa moramo biti zadovoljni, da je porast konzuma plina narastel do višine obratne kapacitete. Plinarna je postala s tem rentabilno podjetje. Podana je možnost, da se na osnovi te rentabilitete dvigne in zbolj-fta, da bo Ros naraščajočemu konzurmi plina. Dvoje vprašanj zahteva odgovor: ali se naj obstoječa plinarna prenovi in razši- ri, ali se naj pa gradi nova plinarna na drugem mestu? O težavah, ki so s prenovitvijo stare plinarne združene, smo že govorili. Pri razširjavi stare plinarne moramo pa računati z visokimi investicijami za postavitev nove visoke vertikalne komorske peči in novega plinohrama. Temeljito bi bilo popraviti kurilnico in sezidati nov dimnik. Za razširjavo plinarne bi bilo dokupiti še najmanj 5000 m2 sosednega sveta, ki ne bi bil dosti cenejši od 200 Din za m2. Ako upoštevamo vse te ugotovitve vidimo, da bi višji stroški za novo plinarno obstojali le v glavnem cestnem vodil, v zidavi upravnih poslopij in v transport ti še dobrih aparatov iz stare v novo plinarno. Glavni cevovod v mesto je celo potreben, če se gradi nova plinarna ali pa ne, ker bo speljan po cestah, ki še nimajo plinskih vodov, kjer pa je napeljava plina potrebna. Razširjava stare plinarne na dosedanjem mestu že radi okolice ni zaželjena. Stara plinarna je z vseh strani obdana z visokimi stanovanjskimi hišami. Zdravstveni razlogi govore dovolj jasno, da zastarel plinarniški obrat ne spada v gosto naseljeni del mesta, če že nočemo upoštevati velike požarne nevarnosti, ki bi bila v nesrečnem slučaju lahko katastrofama za Ljubljano. Strokovni proračuni kažejo, da bi stala naprava nove plinarne okrog 10 milijonov dinarjev. Možnost amortizacije te investicije je domalega mogoča že iz dosedanjega konzuma. Tem lažje bo pa odpl.i-čevanje investicije s porastom konzuma. In konzum stalno narašča, kar je nemala zasluga smotrenejra in trgovsko vodenega plinarniskega obrata. Upravni odbor mestne plinarne se je že v načelu odločil za zidavo nove plinarne. Zasigurano je tudi že stavbišče za novo plinarno. Sedaj je odvisno samo še od zaključnega študija projektov in proračunov, kako in kdaj bo končno odločeno, da se z zgradbo nove plinarne prične. —r. •911 naj mladina plese czft tte Čufmo še nevtralno mnenje — Nezvračajte krivde na ples, ki je nedolžen Smeh! Krohot: r Tako od srca se še niste nikoli smrjali kakor se boste pri sijajni zvočni veseloigri 3 miljoni dolarjev kjer Vas bosta zabavala Stan Laurel in Oliver Hardy t. najboljša svetovna komika in huruorutu. Predstave d^nes ob 4., pol 8. in 9. uri zvečer. Izven »poreda sijajna burka »Ljubo- v nedeljo ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. »umnost«, v kateri nastopajo «rovo- K Telefon 2730. rc* p-! KINO DVOR 26. Oenjeni gospod urednik! Anketa o plesu je bila morda bolj potrebna, nego bi človek mislil na prvi pogled. Danes, po celi trumi odgovorov, mnenj in pobijanj, sta se izločili popolnoma jasno dve nasprotni struji: plesalci in neplesalcL Bilo je tudi dosti očitanj in ironije z obeh strani in še več neslanosti. Mnogi doneski so bili že res nekam preveč bedasti. To mimogrede. Potrebno se mi zdi, da se izjavi o tem ▼prašanju tudi neka tretja stran, ki je doslej, kolikor vem, še molčala. To so oni, ki ne plešejo, a so po svoji mladosti daleč od vseh starokopitnosti in argumentov gg. patriarhalnih očetov. Predvsem moram torej poudariti. cla še nikdar nisem videl plesne dvorane znotraj in komaj vem. kakšna razlika je Zh pr. med tangom in fox-trottom. Tudi v bodoče se ne mislim posvečati plesu, ker ne čutim zanj nikakega veselja. Gospoda nasprotniki naj si to izvolijo zapomniti. Poleg tega pa še nimam 20 let in so moji nazori čisto različni, od vsakih preživelih in izkušenih miselnih reminiscenc iz prejšnjih »starine časov. Mislim, da 30 te opombe dovolj močne, da morejo podkrepiti mojo trditev, da sodim popolnoma objektivno. Niti prijatelji, niti nasprotniki plesa niso povedali doslej z malimi izjemami prav ničesar, kar ne bi bilo že v prvih člankih povedano. To premlevanje postaja že abotno. Naj torej vsaj skušam po ovojih skromnih močeh reči kaj novega. Gg. nasprotniki plesa so se oborožili s trditvami, ki so tako neznosno zastarele, da se je čuditi, da so se upali z njimi na dan. Ne trdim, da je pri današnjem plesu, ki ga teoretično dovolj dobro poznam po mnogih znancih, popolnoma vse v redu in prav; toda kar je slabega, to je vedno v vseh časih bilo in je dandanes pač bolj vidno samo zato, ker je pač tudi ples zavzel neprimerno bolj očitno mesto v življenju. Toda ne gre za to. Pravijo, da vzbuja v mladih, nezrelih ljudeh ta nesrečna ena urica na teden ne vem kakšne prezgodnje nagone in strasti. Cenjena gospoda, tu me obhaja neka sveta jeza! Ali je ples kriv današnji zares obupni spolni neorientiranosti in zgrešenosti mladoletnikov? Ali res izključno ples? Ali ni to pojav, ki so ga morali povzročiti pač malo širši in globlji vzroki? Ali ni to samo posledica vaše in edino vaše zaletele in plesnive vzgoje? Kako ste vodili v življenju vso to žalostno armado mladih blod-nikov, da so postali takšni? Kakšni svetovalci, očetje ste nam pa bili, gospodje iz predvojnih dni ? To so seveda samo vzkliki. Tu je le nakazano ogromno vprašanje današnjega Časa, problem boja dveh generacij, boja, ki mora vsak trenutek pričeti, zakaj posamezni izmed nas »povojnih« se že oglašajo s podobnimi grenkimi očitanji in obtožbami. To je seveda pretežko vprašanje, saj je že zmagalo mnoge današnje pi- satelje, ki so se ga lotili, pri nas kakor drugod. In na ta ubogi ples zvracate torej svojo krivdo, gospodje iz »starih časov«. Pomislite malo bližje, kakšno je bilo vaše razmerje do vaših sinov — in ako je v vas ostalo še kaj zdravega, potem se potrkajte na prsa, rekoč »Mea culpa« — mladino pa pustite, naj živi. Toliko bi se pač v svoji toliko poudarjani izkušenosti lahko naučili od zgodovine, da namreč mladi rastejo in tvorijo nove vrednote, a stari legajo v grob. To je zakon. Zato pustite ples pri miru! Iz lastne izkušnje vem dalje prav dobro, da ni nikako pravilo, kot to hočete nepobitno dokazati, da ples vsakogar tako s okuži«, da zna »odraslo dekle plesati, kuhati pa ne!« Poznam mnogo takih, ki znajo odlično oboje. Isto je z učenjem. Predvsem pa stoji tako trdno in kamenito, da ga noben čas omajati ne" more, to-le pravilo: Kdor nima v sebi moralnega čuta. pravega, s krvjo pridobljenega etičnega čuta, onega čuta, ki se pretvar-je v religijo in postane zivljenski sok poslednje stanice človeške duše — kdor ga ni našel, dotrpel sam, komur so bila moralna načela vzgojena oz. bolje rečeno diktirana kot papigi — ta bo padel v >blato življenja« tako in tako, prej ali slej, pa ali je posečal eno uro na teden plesno šolo ali je ni. Kdor ni iz lastne rasti močan, kdor je samo »vzgojen« — ta mora podleći vsem »izkusnjavam* brez plesa ali z njim. Ples sam na sebi ni še pokvaril nikogar. Sploh pa je to novo vprašanje, ki me spet zavaja v debato o »starih« vzgojnih načelih in njih gnilobi. Toda da ne bo kakega krika o »nehvaležnosti« in podobnem, raje končam, čeprav bi rad povedal vsej tej >stari generaciji«, kakšen velik, bridek zločin je napravila nad nami. lastno deco in kako je težko mlademu človeku, ki je kaj takega spoznal in mora — molčati. Torej: iščite vzrokov moralne »dekadence« mladine vse drugje, nego pri plesu. Mi smo zapadli po vaši krivdi v vse to že davno, predno je ples tako preplavil v svet — že koncem vojne in takoj po nji. Ples je tu nekaj cisto postranskega. V toliko sem hotel povedati nekaj odkritih besed. Nekdo izmed mladih. Pri kirurgu. Bolnik po operaciji: Gospod profesor, kaj se ne spominjate, da ste me pred petimi leti že operirali? — Da, da, prav pravite. Saj se mi je takoj zdelo, da ^em ta jetra že nekoč videl. šE NE VE. »Ste se iz ljubezni poročili?« — »Prav za prav še ne vem. Moj tast zdajle blagajno pregleduje.« DRAGINJA. »Naj zajca oderem, gospa?« »Kam pa mislite, štirinajstero nas je za mizo. Samo obrijte ga!« God Tončk in Tonetov je danes m že sam sveti njih patron Anton Puščavnifc s pujsom je anemten svetnik, ker najde vse, kar je izgubljenega, kar je pa poglaviten vir njegove slave, je pa. da poišče moža tudi se tako trdovratni in zar« javeH dievici. Spo/na se puscavnik na žen* ske, kakor malokdo, saj je imel v puščavi tudi izkusnjave in i/kusnjc, da sc je revež valjal brez kute po trnju. Zamerile so se zapeljive babnice brumnemu možu tako hudo, da j*h sedaj komandira drugim brez koncesije ki patenta za posredovalnico. Tu* di nič davka in doklad ne plačuje, čeprav mu kupčija gre vsako leto boljše. Čnidpo, «sak/? leto je pa tudi več zakonskih mož. ki se valjajo po trnju, ker so se mu pustili /apeljati v sladki jarem. Tončke in Toneti se danes vezuje jo. sprejemajo voščila in vezila in dajejo za pijačo. Tako smo se pred leti vezovaK, ne= znan#ik*> luštno vezovali sami Toneti in Tončke Bito je pa 13. junija ali prav za prav že 14. zjutraj, ko se jc naš patron »češnjeva« Anton že poslovil. Natanko de* vet godovnikov nas je bilo med veliko dražbo svojih £ratuIaniov. Ha vam torej še enkrat povem: danes ni moj god, čeprav sem Tone, in tudi za pijačo ne dam, ampak čestikc in vezila pa sprejemam še celih psom ttni. Povedal sem, da smo t>c neznan« sko vezovali, tedaj se pa prijatelju zabli« ska v megleni glavi in spomni se. da je tudi moja boljša polovica Tončka, ter zakroži ganljivo govoranco njej v slavo in čast. Mimo posluša moja žena slavospev — vrag je namreč tudi pr? najhujši pijači vedno brihten — potem pa odkima in dostojan« stvenp pokaže s palcem na mene, češ: »Ali ne vidite, da imam pujsa!« Vsem Tončkam :n Tonetom veliko sre* čo! Sokolski dom v Laškem Občni /bor našega Sokola je ponovno pokazal, da jc kardinaino Vprašanje laške« <*a Sokola lastni hram in da z vegetiranje— ne gre več! Nalogo za zgraditev Sokolske« t uspešnega delovanja moram priznati večletnemu starosti bratu dr. K^šu. ki jc uporabil vsako priliko v času načelo« vanja, da je laškega Sokola krepil. On je preskrbel večletno ugodno najemninsko po« godbo, on je skrbet, da so \ otiralc stranke v spornih poravnavah v prid blagajni So« kola. on je skrbel, da si jc pridobil svojcs časno laški Sokol od Kamenit tovarne nji« vp, on jc nabavil Sokolu dragocen prapor za 20.000 Din, on je bil tisti, ki je izjavil ob ružnem mrtvilu »skrbel bom. da Sokol ne ostane na cesti,« ob njegovem času je delal laški Sokol izlete, videl si po ulicah veselo korakati rdeče srajce in slišal peti sokolske pesmi. udejstvovaJa se je mladina v sokols-kcm delu, telovadili so naraščaj šole, obrtnikov, revni in obuti. Danes tega ni več. Razen njetia jc v Laškem tudi čebela brat Furlan. on sam zbira in štedi in njemu imamo zahvaliti za res prekrasne uspehe in trden fond. 81etna najemninska pogodba je potekla, gosp. Henkc jc prostore odpovedal, nekaj inventarja jc v šoli, nekaj v podstrešju sodnije, nekaj v privatni shrambi, nekaj neznano kje; in naš nekdaj krilati Sokol jc na cesti. Sedaj se «s*jvori tudi, da bi si zgradila Gasilno društvo in Sokol skupaj svoj hram. Ne vem sicer, ali bo kaj iz toga in ali sc bosta razumeli ti dve društvi pod eno stre« ho? Ravno tako ne vem. ali bo rnpgočc ce« piti šolsko parcelo vrta, ki jo je kupila svoj čas občina le za šolske namene, ne vem, aH se bo upošteval na občnemu zboru štor« jeni sklep; naj prinese vsakdo svoje na« svete. Ne vem tudi. ali bo čakal oJbor bo« dočega občnega zbora, da mu tamkaj toži — vsega tega ne vem. vem pa. kak.o mučno jc, če sc od občnega zbora do občnega zbora člane tolaži samo z obljubami in načrti. Tu veljajo le dejstva! Sem za to. da bi sc zadeva čim prej uresničila- Preizkušeni sokolski delavec br. dr. Roš naj vzame zadevo zopet resno v ri>ke; sestavi si naj ožji odbor najagilucjših predstavnikov. Mestna občina naj pokloni Sokolu dUnes brez haska ležeči travnik od mosta do g. Ske t a. Ta odbor pa naj začne zbirati denarne prispevke za zidavo »Doma kraljeviča Petra«. Ustanove se naj tudi deleža po 1000 Din — 100 sc jih mora raz* pečati — ki so plačljivi takoj, na obroke, potom zad,'.12rwc pri Okrajni hranilnici in posojilni« v Laškem, v vrednostnih pas piTjib aH kakor že. Glavno jc, da je deležnik — oziroma porok — dober in da bo delež v 10 letih amortiziran. Laški Sokol ima 100.000 Din, deleži bi vrgli 100.000 Din in čim bi imel Sokol 200.000 Din zasiguras nih. bi lahko takoj začel graditi svoj dom. Na občnemu zboru jc bilo rečeno, da je neki stavbenik že predložil načrte ter šesta* vil proračun v znesku 400.000 Dm; treba jc pa izbirati med stavbniki in načrti. Koti« kpr bi primanjkovalo denarja, bi najeli po« sojilo. Gradbeni odbor, ki mora dobita v raznih stvareh od Sokola pooblastilo, mora svet nad sedanjo normaio za 1 m dvigniti radi morebitnih poplav, ob Savinji se naj na« pravi cementirana škarpa, ob kateri naj se uredi lepa pot z nasadi. Prostora je pa na tem zemljišču tudi za eventuelne pozne j* še potrebe v izobilju. Vse sedanje drevje, naj se izkoplje, ker je že itak prav nas dležno. Zgradi naj sc moderna in praktična stavba, seveda večnadstropna, spodaj ho* tel. obrtni lokaii. dvorana, sejna soba, ki bo služila vsem društvom, tujske sobe, sta« novanja, itd. Poslopje bi se gotovo araorti« ziralo. Začeti je treba in sicer črm prej. Sokol v Kočevju jc imel dne 6. t. m. ob 14. v lepo okrašeni dvorani pri Beljanu svojo glavno skupščino. Udeležba je bila zelo Častna, vendar bi bila lahko še večja. Skupščino, katere sta se udeležila tudi br. župni starosta dr. Josip Pipenbacher in župni ter savezni funkcijonar preds. nar. obramb, odseka dr. Riko Fux. je otvoril društveni starosta dr. Vilko Maurer. Nazdravil je Nj .Vel. kralju kot najvišjemu protektorju sokolstva. Nj. Vis. prestolonasledniku Petru kot prvemu starešini SKJ in bratu E. Ganglu kot prvemu namestniku starešine SKJ. Mogočni trikratni »Zdravo« je zadonel po dvorani. Brzojavno je skupščina pozdravila Savez SKJ in g. bana dr. Drago Marušiča. V svojem govoru se je spomnil med letom umrlih br. Ivana Cirka, šefa davčne uprave ter dolgoletnega revizorja društva, br. Viktor Dovgana, upr. zavoda za slepe ter luksemburškega prvaka br. Tone Maleja. V počastitev teh so vsi molče vstali. Sledila so poročila posameznih tunk-cijonarjev, ki so bila vssetransko dovršena ter so pokazala, da stoji društvo na visoki stopnji napredka. Glavna skupščina je vzela vsa poročila z odobravanjem na znanje. Brat revizor srečki šol. nadzornik Božidar Betriani je predlagal blagajniku kakor tudi celemu odboru s pohvalo razrešnico. Br. župni starosta dr. Josip Pipenbacher prinaša društvu bratske župne pozdrave. Čestita sokoiskenru društvu Kočevje na tako lepih uspehih ter v krasnem nagovoru vzpodbuja članstvo k vzajemnemu delu za skupnim ciljem — za blago-stfinje in procvit nase države. V lepo zasnovanem govoru je podal savezni in župni funkcijonar dr. Riko Fux zgodovino sokolstva, opisal delo sokolskih čet ter vzpodbujal članstvo, da ustanavlja iste po lepih naših seiih. Društvena uprava za bodoče poslovno leto je z malimi popolnitvami predlagana župi v potrditev ista, kakor v minulem letu. Vzpodbujajoč ponovno vse članstvo na vztrajno krepko delo ter na svidenje 31. t. m. v hotelu >Trst< je zaključil br. starosta krasno uspelo skupščino. Iz gledalske pisarne DRAMA. Sobota, 17. januarja: Glavni dobitek. Red A, Nedelja, 18. januarja ob 15.: Princczka in pastirček. Izven. — Ob 20. Mercadet. Ljudska predstava po znržanih cenah. Izven. Ponedeljek, 1°. januarja: Sveri plamen. Red C. Torek. 20. januarja. Zaprto. Sreda. 21. januarja: Trije vaški svetniki, premijera. Red E. Opozarjamo na nocojšnjo dramsko predstavo. Vprizori se Lip ah ova komedija Glavni dobitek z gu&po Medvedovo, Ra« karjevo. Miro Danilovo. Polonco Juvanovo ■o Boltarjevo ter gg. Cesarjem, Janom, Kraljem, Levarjcni in Plutom. Režijo vodi avtor komedije sam. Sedelja v ljubljanski drami. Jutri bosta v naši drami dve predstavi. Popol* dne ob 15. tretja repriza Golieve vesc-e pravljice Princezka in pastirček. Od Nina naDa. punčka mojac, ki je pri premijeri pod vodstvom dirigenta g. Strl-tofa in režiserja prof. Šesta dosegla prav razveseljiv uspeh. Na to sledi L. šafranek-Kavičev balet >Figurinec, ki jih izvaja pod vodstvom plesnega mojstra g. Golovina baletni zbor z gdčno Moharjevo in g, Drenov-cem. Dirigent g. Stritof. Predstava se vrši za abonma B. Jutri r večer se poje Faust, kjer nsfrtop! kot redni član naše opere prvič znana odlična pevka »ospa Zlata Gjungjenac-Gavel-la v partiji Margerele. Mefista poje g. Križaj, Fausta g. Kovač. Siebla ga Policeva, Valentina g. Janko itd. Sodeluje baletni zbor z gdčno Moharjevo in g. Golovinom. Dirigent dr. Svara. Predstava se vrši izven abonmana po znižanih cena. V iorek bo prvo gostovanje znanega b*-siete g. Betetta. Poje eno izmed .svojih najboljših partij, Lotharia v operi ^ficmon. Naslovno partijo poje prvič na našem odru eospa Gjungjenac. Z ozirom na imenovana odlrrna pevca obeta bih večer zelo lern ia zanimiv. Opozarjamo, da se vstopnic* lahko telefoni eno rezervirajo oziroma dob** prt dnevni blagajni v operi. V četrtek sa vrši drugo gostovanje jt. Betetta v Mozartovi oneri >Cosi fan tur!?"'. Koledar. Danes: sobota, 17. januarja 1931., kato« ličani: Anton, pravoslavni: 4. januarja, Zvonimir. Jutri: Nedelja, 18. januarja 1931. 2. po razgl. Gosp., pravoslavni: 5. januarja. Današnje prireditve. Kino Matica: Ana Christie. Kino Ideal: Karavana pustinje. Kino Ljubljanski dvor: 3 milijoni dolarjev. Predavanje v društvu Soča ob pol 2k Predava dr. Cok. SI ovanski večer na Taboru. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Ana Christie. Kino Ideal: Karavana pustinje. Kino Ljubljanski dvor: ob 11. 20.000 milj pod moTiem, ostale predstave »3 rmH# joni dolarjev*. Lutkovo gledališče na Taboru ob 15.: Rožencvet in Lilijana. Marijonetno gledališče Ljubljanskega Sokola: ob 16.: Ćarobne gosli. Predavanje Slavističnega kluba ob 11 v Filharmoniji. Predava pisatelj Finž^ar. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Piccoli, Dunajska testa, Bakarčnč, Sv. Jakoba trg. S plemenitostjo veriži V j>S1. Narodu« z dne 14. t. m. pod naslovom »Značilno za naše razmere« sem čital nekaj o lakoti gotovih ljudi. — Naj mi bo dovoljeno k temu nekaj pripomniti. 14. t. m. popoldne je onemogel pred trgovino Batjel na KarlovSki cesti neki mlade-nifi; slučajno mimoidoči moj brat in neka gospa sta ga privedla v moje stanovanje — lačen, lačen, kruha itd. so bile edine besede! Postregel sem mu s čajem in kruhom, pozneje še s cigaretami. Ko se je okrepča', mi je pokazal neko legitimacijo na ime Anton Volčak, Maribor, Gosposka 52. Pozneje sem mu postregel Se z jajci na masti. Dotična gospa mu je dala naslov, -„eš, da lahko pri njej prenoči — zglasil se pa ni. Včeraj sem pa izvedel, da se je z istim mladeničem pred gostilno št. 6 zgodile isto; gra. Zalaznikova mu je podarila cele kovača in mu ponudila tudi za nekaj dni prehrano — seveda ga ni bilo nazaj. V cestni železnici sera na svoje začudenje še izvedel, da se je ravno tako zgo« dilo na Bregu pred gostilno pri »Vltestft Prosim, da to priobčite, da ne bodo 5e na. dalje ljudje nasedali j. s. Stev. 13 »SLOVENSKI NARODc, dne 17. Januarj* 1981 Stran S Pred mednarodnimi tekmami v Bohinju Boirinjčarri se že marljivo pripravljajo — Norvežani pošljejo na tekme najboljše smučarje Ljubljanske navade in razvade Mnogo jih je hi vse so lepe, samo točno jih ne smemo označiti, da ne bo zamere Ljubljana, 17. januarja. Samo Še 14 dni naa loči od velikih mednarodnih zimsko športnih prireditev, ki se bodo vršile od 29. januarja do 3. februarja v Bohinju. JZSS je moral že dvakrat izpremeniti prvotni načrt. Mednarodne tekme bi se morale vršiti že lani, zaradi neugodnih snežnih razmer so pa morate biti odpovedane in preložene na letos. V postev sta prišli predvsem obe naši najlepši letovišči, Bled in Bohinj. Toda tudi Bled je moral izpasti iz kombinacije. Poročali smo že o velikih investicijah in načrtih blejskih hotelirjev in občine. Na Bledu prezidavajo in poveča vajo tri največje hotele, ki bi edini prišli v pošte v za nastanitev tujcev in zato je moral JZSS prireditev omejiti zgolj na Bohinj. Priprave v Bohinju V Bohinju se že mrzlično pripravljajo na mednarodne tekme. Občina, javni runkcijonarji in tudi zasebniki tekmujejo med seboj, da čim dostojneje sprejmejo in počaste goste. Obe občini, Bistrica in Sred- ravnost idealna, Čeprav je snega samo 10 do 15 cm. Pač pa je premalo snega za skakalnico, ki bi ga rabila najmanj četrt metra. Upati je, da bo do 1. februarja zapadlo nekaj svežega snega tako, da bodo skakalne tekme omogočene. V nasprotnem primeru bodo morali nekaj snega navozi ti. Trenutni položaj je pa za tekme same toliko ugoden. da se bodo mogle vršiti. Druge podrobnosti Precej sob in hotelov v Bohinju je že rezerviranih. Organizacija je brezhibna. Da olajša in zasigura tujcem prenočišče ter hrano, je bohinjska občina izdala kupone za stanovanja in hrano, ki se dobe v pisarnah »Putnika*. Vožnja je polovična. Putnik« iz Beograda in Zagreba organizirata velik skupni izlet. Domači tekmovalci bodo imeli brezplačno stanovanje v hotelu Zlatoroge na skupnih ležiščih. O tekmovanju bo obveščal občinstvo na cilju velik zvočnik. Posamezne rezultate bo oddajala tudi ljubljanska radiopostaja dva- Vai gos t je* tekmovalci ki funkcijonar ji bodo imeli viden znak ter prosimo javnost, da jim je z morebitnima mformacd jami vod* no ns razpolago. Prireditev mednarodnih zamskosportnih tekem ima namen dvigniti zanimanje za to najlepšo športno panogo, za zimske sporte m pokazati tujcem krasote naših krajev v zimi, kateri si morejo baš z zimskimi spor* ti pridobiti tudi stalno zimsko sezono, ki bo mogla dvigniti gospodarska položaj na* šth krajev. Jugoslovanski zimsko*sportni savez. Finančni uspeh razstave kanarčkov Ljubljana, 17. januarja O božiču smo pisah, kakšen triurni so dosegli naši kanarčkarji s svojimi ljubkimi ptički. Najslavnejši nemški strokovnjak dr. Ascher iz Munchena, ki je predsednik zve* ze društev za varstvo in rejo ptic, obenem pa predsednik zbora sodnik^rv plemenitih kanarčkov, je namreč prisodil našim kan ar* čkom znatno višjo ceno, kakor najboljšim nemškim. S tem je razsodil, da imamo v Ljubljani najboljše kanarčke, ki na raz s ta* vah tekmujej£> s vojhn petjem. V Leipzigu je namreč na končni tekmi vseh nemških kanarčkov dosegla kolekcija štirih pevcev le 328 točk, v Ljubljani je pa kolekcija g. Gojznikarja dosegla celo 351 točk od 360 dosegljivih. Sinoči je imel pdbor Društva za varstvo in rejo ptic, ki je njegov odsek za rejo ka* narekov priredil razstavo in tekmo svojih gojencev, sejo. Predsednik g. dr. Šaplja me je povabil, naj pridem poslušat, da zvem, kakšne uspehe je razstava imela in kaj društvp sploh dela. Blagajnik g. Zupan je bil sila zadovoljen m kar na smeh mu je šlo, ko je čital kolo« same številke čez dva in tri tisoč dinarjev. Mislil sem, da gre za tedenski ali pa vsaj mesečni obračun, pa so mi dejali, da so to dohodki in str/>ški vsega leta. Društvo je pa s temi ogromnimi sredstvi nabavilo in postavilo po mestnih nasadih 79 krmilnic, L j. tistih malih zelenih hišic, kjer je zmr* zujočkn ptičkom v edino pogrnjena miza, postavilo je tudi tiste tri velike ptičje pa« lače Barlepschevega sistema, ki smo jih letos prvič opazili v Ljubljani. In tudi vso krmo za ptičke kupuje društvo. Res je, da sta zadnjič pristopila dva ustanovna člana, namreč naša tudi zaradi odprte roke znana firma A. Rasberger*Gramofon na MiklpšU čeva cesta in pa ga. Alojzija Legat, ki ima trgovino s špecerijo v Slomškovi ulici 13, ter dala vsak po 100 Din, ampak človek vendar ni na jasnem, kako društvo zmore tplnko stroškov. Sele rezultati razstave ka* narčkov so mi vse pojasnili. Bila je krasno aranžirana in velika Hcejsk-a telovadnica je bi!a polna polic m pultov, vse lepo prevle* čeno s sinjim papirjem. Tudi z zelenjem in drugo dekoracijo je bila dvorana okrašena, dosti je pa stala tudi reklama. Za nagrade obiskovalcem so pa rejci poklonili tudi 20 plemenitih kanarčkov, od katerih je bil vsak vreden najmanj 150 Din. Za te kan ar* čke so prodaji 467 srečk p.o 1 Din, vseh obiskovalcev razstave je bilo pa 284. med njimi seveda mnogo otrok, ki so plačali po 2 Din, odrasli pa po 5 Din vstpnine. Tudi kurjava, čiščenje dvorane in krma je nekaj stala Sedaj pa računajte, kakšne kolosalne dobičke je imelo društvo in vendar je bil blagajnik sila zadovoljen, ker deficit znaša le nekaj sto dinarjev. Ptičkov sploh niso računali, drugo so pa prireditelji tudi skoro vse sami plačali. Da, ti požrtvovalni idea« listi so res ljubitelja ptic in prirode sploh. Vsi so pa taki, da si v resnici morajo pri* trgati od ust, kar dajo ptičkom, ki razve* sel ju je j o Ljubljančane po nasadih s svojim petjem. Pristopajte torej k društvu, da ptički ne poginejo v hudi zimi. Sedaj je res še mila, ampak nikar ji ne zaupajmo. Zads njič md je po vsej soseski sloveči vremenski strokovnjak razodel, da je letos zima hudo hinavska m potuhnjena. Stari, prijetni mo* žiček z zašpebano kapico na pleši m veli« kanskimi očali je silno ponosen na svoj sloves, saj prav zaradi njegovih vremenskih prerokb njegova kramarija tako solidno zmaguje gospodarsko krizo. »Gospod«, je dejal strokovnjak, »že čez 50 let prodajam pratiko m vsak dan na vreme gledam, pa bi ne vedel, da je zima potuhnjena J a, ja, vetrove je treba št odirati!« No, sedaj pa tudi vi verjamete, kaj ne? Hudo hinavska je zime in ptički so v nevarnosti. Društvo*za varstvo ptic, dru* štvo ubogih idealistov pa edino skrbi zanje. In komu koristijo s svojimi žrtvami? Pred* vsem premožnim lastnikom vrtov, kjer ptički ugonabljajo mrčes. Torej, lastniki vr* tov, brez izjeme vsi v društvo, če hočete, da bo kaj zraslo in rodilo. Pa še nekaj! Društvo je nabavilo polno takih prijaznih zelenih hišic — krmilnic, g. KorenČan, ugledni trgovec na Mestnem trgu in odbor* nik društva, je pa tako dober, da krm&nice hrani. Kar v njegovi trgovka se oglasite, pa dobite tako hišico za štiri kovače. Hi* šice so namreč zato tako poceni, ker dru* štvo ne mara nobenega dobička. Kakšno veselje bodo imeli otročki pri krmljenju ptičkov in kako hvaležni bodo ptički za pomoč v sik. Nobene gosenice, črva, uši tu mrčesa ne bo več na vrtu, vse pozobljcjo vedno lačni, prepevajoči pevci. —ag. Pri želodčnih teftočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Prana Joaefove« grančice takojšnje Doživljanje zastale prebave, Zdravniška sporočila iz tr jpič-nih dežel slave »Frana Joaef ovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Fran* Joaef ovac grenči-ca se d bi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah« Ljubljana, 17. januarja. Ljubljanske navade in razvade najbrž ne spadajo med običaje, ki bi jih lahko uvrstili med >narodne*, že zaradi tega ne, ker narodni običaji izumirajo, omenjene razvade se pa celo čedalje bolj širijo. Kljub temu se jim pa ne more odreči, da so zanimive in se značilne za Ljubljano — prav tako kot je ljubljanska megla, tramvaj, Ljubljanica, pa zapećkarstvo in še nešteto podobnega. Poleg tega pa so še nase razvade prelep predmet baš za naše »nerganje«, ki obenem tudi spada med tiste navade. Ce človek premisli, so te naše navade končno celo hvalevredne, saj je v Ljubljani sploh vse hvalevredno (že zaradi zamere je treba tako reči...). Ce smo se pa že spustili na to kritično polje, je treba predvsem našteti prelepe ljubljanske navade, odnosno razvade. Pa je treba tudi takoj pripomniti, da z naštevanjem ne bomo daleč prišli, vsega se prav za prav ne da niti našteti in se tudi ne sme. Nekaj se pa mora vseeno omeniti, da si bomo vsaj nekoliko na jasnem. Mnogo je v Ljubljani navad, ki so vedno očitne in jih tudi tu pa tam kdo omenja. Oh, da, v Ljubljani je tako domače — kamorkoli stopi človek, n. pr. na cestah je vsepovsod tako prijetno domače kot v zadnji hribovski vasi, nihče ne brani nikomur ustaviti se, magari na Dunajski cesti pred >Figovcem« ali na Marijinem trgu, kajti meščan je svoboden, meščanka si lahko lajša srce in jezik, kjer ji pride na um ali kjer sreča svojo sobesednico. To pa že ni nič takega, saj se še nad tem ni nihče zgražal. Na ljubljanskih cestah pa smejo stati tudi ves dan konji in vozovi, če jih kdo čuva, kaj šele da bi ne smele stare ženice ali dražestne dame v novih škornjih in prebarvanih plaščih. V Ljubljani postajajo ljudje vedno povsod, ne le na cestah, — kaj bi pa naj delali in zakaj bi ne smeli! In gotovo so nekateri prostori baš temu namenjeni, vsaj po njihovem mnenju, kot na pr. šelenburgova ulica, saj se ji pravi promenada. Troto-arji so za postajališča, ceste pa za kla-maste izprehajevalce, ki po nikjer zapisanih pravilih koreografije opletajo z nogami, menda za kratek čas — tudi ob delavnikih ob vsaki uri. Napoti pa niso nikomur, kaj še, tudi nam ne, to je le ena lepih navad z naših cest, ki jo je opažati tudi na vseh drugih cestah, ne le v šelen-burgovi ulici. Nerganje zoper take navade spada med neolikanost ali pa ga je pripisovati pomanjkanju srčne omike. Doslej si še tudi ni nihče drznil kaj takega. Pomislite, pa bi tudi ne bilo nič gršega kot zabavljati nad modernimi mamicami, ki zastavijo s celo kolono otroških vozičkov ves osebni promet na trotoarju v Se-lenburgovi ulici, ko občudujejo privlačne slike kinozvezd ali hm. Taki barbari pa res nismo. Te moderne mamice še celo občudujemo in odobravamo njih početje, se pravi, z duhom časa korakajo in ne smejo zamuditi najnovejših filmov, ki prikazujejo najmodernejše življenje m — toalete! To pa ni vseeno prav, da se ne ustavi ves promet na trotoarju, če pelje le ena dama po njem otroški voziček, kakor se ustavi n. pr. v Londonu ali Parizu na cesti. Vendar pa upamo, da bomo še toliko napredovali. Mnogo se govori pri nas o prometu, o kolesarjih največ, ker so baje strahoviti brezobzirneži in suroveži, pa tudi avtamo-bilisti nam gredo precej v nos, vendar nekoliko manj, ker so gospodje, gospodom pa se noče nihče zameriti. Torej, kolesarji so »brezobzirneži«, avtomobili«ti pa »gospodje«, ki se jih je treba bati in spoštovati njih vozila, tega ni treba niti naglasa ti. Kot je smatrati po časopisnih vesteh, baje kolesarji nimajo pravice nikjer voziti, a da vozijo povsod, po trotoarjih in Se celo po parkih (pomislite, zvečer v Tivoliju — kar naenkrat pribrenči kolesar — neoteeanec!), pešci pa da smejo brusiti pete povsod, a so povsod tudi v smrtni (!) nevarnosti. In se te strašne razmere ne izp remene kljub vsem protestom in nesrečam, nihče ne ve pojasniti javnosti, da imajo pešci dosmrtno pravico do uporabe cest m da je barbarstvo jim to pravico kratiti ter izpreminjati vkoreninjene navade, ki so naš ponos (ljubljanski). To so vse tako majhne navadice, da je res skoraj smešno jih omenjati, saj se nad njimi človek ne more niti spodtilcati, ker je pač vsak več ali manj prizadet — ali pa bi še bil, kajti svojo čast so Ljubljančani vedno pripravljeni braniti. N. pr. av-tomobilisti takoj povedo — ali njih zagovorniki — vsakemu v brk, če mu ni všeč, ko ga ošvrkajo z brozgo od pet do ušes, da niso krivi, da so ceste tako slabe — pritožite se svetcu Eliji! Kot rečeno — samo mimogrede! Težko je opisati naš provincljalizem tako, da bi se nikomur ne zamerili, kajti ljudje smatrajo vse, kar je pisano v časopisju, da je zaradi zamer11. Saj veste, da je višek maščevanja vsakomur: — V časopis ga bom dal — hudi-mana! Vidite, to je pri nas tudi ena prelepih navad. Ce n. pr. v našem tramvaju komu stopite na kurje oko, boste gotovo že drugi dan v časopisju in še morda celo s sliko. Ali pa, če v tramvaju ne odstopite kakšni hipermoderni dami prostora (ker pač nočete povsod sklepati znanstev), tedaj vam bo gotovo kdo vedel povedati 8 tiskano besedo, da se niste učili olike v plesni šoli. Vrag ga je dal, pri tej točki pa je pero nekaj neznansko zasrbelo! Veste tiste vražje plesne šole, olika, naše rovtarstvo in srčna omika — to so prekrasne stvari in se nanje razumejo celo okultisti in zbiratelji starin, da od pod-higijenikih in podmoralistih niti ne govorimo! (Baje lazijo po tej grešni zemlji tudi nekakšni nadmoralisti in nadhigijeni-ki.) Torej ob tej priliki tole pero predlaga gospodom pedagogom — plesnim učiteljem — in sploh plesno naobraženim meščanom, da se naj vendar nekolike bolj potrudijo s sv o jun poučevanjem, ter med svoje učne predmete uvrstijo poleg poljubljanja damskih ročic tudi kako bi se dalo bolj uspešno zaletavati na ulicah drug v drugega, preskakovati cestne luže, se vesti na tramvaju (na ljubljanskem!), vse-kovati se po domače (poglejte naše ceste — zlasti ob ponedeljkih zjutraj!), dokaj čudne navade imajo tudi plesni naobražen-ci po polnoči, kc pridejo s svojega >kulturnega« udejstvovanja, s plesišč v kavarne, pa tudi sicer se vsepovsod v našem javnem življenju očituje naša »brihtnoet« — zanašamo se pa, da bodo temu km a1 u odpomogli plesni mojstri in plesna inteligenca. O navadah — razvadah pa res ne smemo govoriti bolj natančno, ker bi nam la-hko ušlo tudi kaj resničnega — namreč, vedite, da je to vse zlagano, da ne bo zamere. Nedelja, /& januarja, 8: Kmetijska ura. 930- Prenos cerkvene glasbe. 10: Versko predavanje, g. Jagodic. 10.20: L Ka.ser: Pregled evropskega gospodarskega trga. 11: Radio orkester. 12: Časovna napoved in poročila. 15: Kmet* ska žena: Spoštovanje v treh smsrih, gdč. Lebar. 15.30: Plošče. 16: Humoristično čti* vo, pisatelj Mil čin sk i. 1630: Razlio orke* s ter. 20: Prenos iz Prage (Beethoven; IX. simfonija). 22: Poročila m časovna napo* ved. 22.15: Hawai*jazz. 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 19. januarja, 1ZL5: Plošče (mešan program). 12.45: Dnevne vesti. 13: Čas, plošče, borza. 17.30: Radio orkester. 1830: Dr. Anton Rajec: Italijanščina. 19: Prof. Tine Debel j&ik: Poljščina. 19.30: Zdravstvena ura. 30: Ve* koslav Bučar: O sokolskem delu. 20.30: Operna večer, poje Pavel Grba. 21: Radio orkester. 22: Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dam. Torek, 20. januarja. 12.15: Plošče (Danski kozak i, škgerji iz zvočnih filmov). 12.45: Dnevne vesti 13: Čas, plošče, borza. 17.30: Radio orkester. 1830: Prof. Franc Pengov: O teži naše zemlje. 19: Mladinska ura (Holz Franjo: Mladi elektrotehnik). 19.30: Dr. Ivan Gra* fenauer: Nemščina. 20: Lipah: Glavni do* bitek — veseloigra (člani Narodnega gle* dališča). 21.30: Radio orkester. 22.15: Ha* wai*j azz. 23: Napoved prog "na za naslednji dan. Spominjajte se slepih! «4Ja vas, delujeta skupno s smuškim klubom Bohinj ter vodita priprave za mednarodno tekmovanje, deloma po lastni uvidevnosti, največ pa po navodilih JZSS. Stanovanja, sobe in prenočišča so pripravljena, vsakdo si že lahko sedaj rezervira sobo v hotelu ali pri zasebnikih, lahko tudi v gostilnah. Cene niso pretirane: kurjena soba v hotelu stane 20, navadna tujska soba 15, v maznih kmečkih hišah 10 Din. Celodnevna oskrba stane od 40 do 70 Dm po izbiri. Bohinjčani so tudi poskrbeli za olajšanje dohodov z vseh strani, na razpolago bodo avtomobili In avtobusi. Tekmovalci Smuške tekme v Bohinju so prva aim-Bkoej-ortna mednarodna prireditev v Jugoslaviji. V inozemstvu vlada za prireditev veliko zanimanje, zlasti še, ker je JZSS povabil najboljše predstavnike smučarskega sporta v Evropi in ker je znal a spretno, smotreno propagando v veliki meri zainteresirati tuje države. Prijavili so se Cehi, ki pošljejo najboljšo ekipo smučarjev z dvema delegatoma, ki bo štela 14 mož. Med tekmovalci je tudi sloviti Nemeckv, eden najboljših srednjeevropskih smučarjev. Gotovo največje zanimanje pa vlada za prihod Norvežanov Norvežani so neprekosljivi mojstri v smučanju. Norveška je domovina smučar-stva, vsak otrok smuča že v zgodnji mladosti, skoraj ga ni Norvežana, ki bi ne znal smučati. Zato ni čuda, da se je smučanje na Norveškem razvilo v nacionalni sport in da Norvežanov v tem sportu še nihče ni dosegel. Norveška smučarska zveza je že dovolila start svojim tekmovalcem, ki se udelže tekem v Bohinju. Iz Norveške pridejo nečak bivšega večletnega zimskosportnega trenerja JZSS inž. Hansena sloviti skakač Sigmund Ruud, ki si je priboril že več prvenstev, dalje Kielland, svetovni prvak na akademski olimpijadi v Davosu leta 1930, Arne Guturmsen in Gunnar J a n s e n. Nedvomno so Norvežani favoriti, zlasti v skokih. Poleg Norvežanov startajo tudi Poljaki, ki so prijavili šest tekmovalcev ter končno Nemci in Rumuni. S Francozi ae še vrše pogajanja. Prireditev v Bohinju se namreč krije s terminom smuške-ga prvenstva Francije in Avstrije. Zato je vprašanje udeležbe Avstrijcev in Francozov še problematično. Poleg srnjakih se bodo vršile tudi drsalne tekme, za katere pride istotako v poštev Bohinj, eventuelno tudi drsališče SK IMrije v Ljubljani. To pa le v primeru, če bi bilo vreme v Bohinju skrajno nefugodno. Drsalne tekme se bodo vršile na zamrznjenem jezeru pri Sv. Janezu, morda tudi na umetnem drsališču. Za drsalne tekme so se prijavili Čehi in Madžari, najbrž bodo startali tudi Avstrijci in pa seveda naši tekmovalci. Vreme v Bohinju Vremenske prilike v Bohinju so kolikor toliko povoljne. V dolini je izvrsten sneg za smuko, le na prisojnih straneh ni posebno dober. Na nekaterih pobočjih je sneg skopnel, deloma ga je pobrala voda. Med Senožetjo in Dobravo je smuka na- krat na dan. Po radiu bo oddajal trener SK Ilirije g. Drago Ulaga poročila o smu-ških skokih. Odlikovanje zaslužnega športnega propagatorja Mednarodne zimskosportne prireditve bodo baš ob 10-letnici organizacije zimskega sporta pri nas. Pred desetimi leti je ustanovil dr. Žižek, načelnik v ministrstvu trgovine in industrije, zimskosportni odsek v Sloveniji, iz katerega je leta 1922 nastal JZSS. Savez je z uspešno propagando pospešil razvoj smučarstva v toliki meri, da lahko rečemo, da je danes v naši državi okoli 15.000 smučarjev in smučark, ki so včlanjeni v 90 klubih. Verificiranih tekmovalcev je okoli 1200. Dr. Ciril Žižek je sam vodil uspešno propagando za zimski sport, zlasti pa za naše kraje, znal pa je tudi v veliki meri zainteresirati inozemstvo. V priznanje njegovih zaslug za razvoj smučarstva in tuj-skoprometne propagande je JZSS na svoji zadnji seji sklenil odlikovati dr. Žižka s svojim najvišjim odlikovanjem — z zlato savezno kolajno. Poziv javnosti Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra L priredi JZSS v Bohinju ve« liike prve mednarodne tekme v smučanju in drsanju. Na prireditvi bodo sodelovali najboljši smučarji Srednje Rvrope, svoje sodelovanje so obljubili Čehoslovaki, Po* ljaki, Nemci, Rumuna, Francozi, Avstrijci in Norvežani. Poleg civilnih športnikov se vrše v tistih dneh tudi smuške tekme naše vojske ter je sestavljen ves program na* stopno: 29. jan. sprejemi gostov. 30. jan. smuška tekma na 18 kan. 31. jan. vojaška patrolna tekma na 30 kilometrov 1. febr. skakalna tekma m drsalne tek* me. 2. febr. smuška tekma na 30 km m vo* jaške tekme poedL zev na 18 kilometrov. 3. febr. organiziranj skupni izleti. Prireditev bo dosedaj največja športna 'prireditev v državi ter bo nudila prvovr* sten sport Zadivili bodo skoki na tehnšč* no dovršeni Hanssenovi skakalnici v Bo* nanjo. Da se izogne vsem neprilikam, je vsa prehrana in oddaja stanovanj centralizira* na pri »Putniku«, Ljubljana, Vse cene so enotno določene m sicer za posteljo v kur* jenih sobah v hotelih Din 20.—, v tujskih sobah Din 15.—, v kmečkih prirejenih so« bab Dm 10; celodnevna prehrana v hotelih Din 50.—, v gostilnah Dm 40.— in 30.—. Za vse d]ni morejo interesenti kupiti pri »Put* niku«, Ljubljana nakaznice po gornjih ce* nah, s čemer se jim zasigura i hrana i sta* novanje v razredu, ki je na razpolago in ki ga žele. Direktno v Bohinju se bo oddajalo le tedaj, ako bo preostajalo kaj sob. Zato | pozivamo vsakogar, ki se namerava udele* žiti priedrtve, da si v naprej zasigura sobo in prehrano. Izven Ljubljane sprejemajo naročila za nakaznice vse pisarne Putnika v državi. Po železnici je dovoljena polovic* na vožnja za vse vlake razen ekspresnih, v tej obliki, da se kupi cela karta, a 6 po* trdilom se % isto karto vrača. \ OBUPANE ŽENSKE Ne bojte se, če izostane menstruacija! Vam prinaša pri poškodbah in izostanka mesečnega peri'a že mnogokrat preizkusen, tisočkrat posvedočen in zdravniško priporočen, zanesljivo učinkujoč pripomoček, ki ni odpovedal niti v najtežjih in najtrdovratnejših primerih navzlic vsem drugim uporabljanim sredstvom, ki so ostala brez najmanjšega učinka. Prof dr. Rettiha »EROSEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urah. Din 70, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo In odporne ženske Din 200. Učineh zajamčen, sicer vrnemo denar! Tisoči žensk potrjujejo hitri in zanesljivi uspeh tega sredstva in zopet pridobljeno zadovoljstvo. — Diskretna nosil jate v po poetL Havelkova ordinata! tabora to? Praha-Nusle, Božetechova uL 10—66, S. D. Pošt. sehranka č. 17. C. S. R. — Pišite, prosim« razločno! V Jugoslaviji je pisma na nas frankirati a S Din, Str »SLOVENSKI NARODc, dne 17. januarja 1931 Stev 13 Dnevne vesti — Vodnikova družba v Ljubljani ima od svoje dnige naklade družbenih- knjig za leto 1930 še okoli 150 kompletnih izvodov. Prosimo vse svoje gg. poverjenike, da opozore svoje znance in prijatelje, ki niso člani Vodnikove družbe, da -ahko še dobe kompletne izvode družbenih knjig za leto 1930. Gospodje poverjeniki naj te člane takoj priglase po dopisnici družbeni pisarni v Ljubljani, Id takoj po prejemu obvestila pošlje družbenemu poverjeniku knjige za naknadno prijavljene člane. Lahko pa naroči vsakdo po dopisnici družbene knjige direktno pri družbeni pisarni v Ljubljani. Nihče naj ne zamudi te prilike, da zamore za mal znesek Din 20.— dobiti 4 lepe knjige (Vodnikovo pratiko za leto 1931, bogato ilustrirano. V senci nebotičnikov. V džunglah belega slona in povest »Inna«. Prijatelj lepih knjig- napiši še danes dopisnico »Vodnikovi družbi« v Ljubljani: Priglašam se za člana Vodnikove družbe za leto 1930., z natančno označbo svojega naslova. — Bivši operni basist I jo bij. opere Sve-tozar Pisarevie" je umrl v Beogradu. »Vre-mev piše o njem: >Vclik in redek umetnik je ostavil ansambl naše opere za večno. Umrl je Svet. Pisarevie v času, ko so nje gova stremljenja dosegla najvišje višine. Mlado beograjsko opero je iedva doslej za del težji in bolestnejši udarec. Pokojnik je dajal s svojo ve'iko umetnostjo, vestnostjo, vdanostjo in ljubeznijo tej naši kulturni ustanovi vsoga sebe in postal vzornik vsem. ki stopajo na tmjevo pot umetniške slave. — >Vreme* piše. da je imel pokojnik stroko kulturo akademsko izobraženega č'ove-ka, ki si ie neprestano Dopolnjeval svoj um in srce. To vedo dirigenti v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu, a slavni Bruno \Valter mu je prorokoval svetovni sloves. Bil ie v kreacijah vedno izviren, a nikoli zadovoljen sam s seboj. Pred 15 leti je prišel iz monakovske opere v Zagreb, ostal ondi nekaj let, prišel v Ljubljano, a bil takoj pozvan v Beograd, kjer je dosegel velik ngled. Mnocro se je bavil z filozofijo m literaturo vobee, gojil ptice, ribe »n cvetlice ter bil vobče izreden. Čustven mož. Oženjen je bil z bivšo našo operno pevko Han-zo Riehterjevo, odlično Marinko itd. — Občinske trošarine. Občina Rdeči breg Srez Maribor desni breg bo pobirala v tekočem lotu naslednje občinske trošarine. Od 100 litrov vina Din 00. od 100 litrov vinskega mošta Din 40, od 100 litrov piva Din 25 od hI stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja in konjaka Din 8. Občina Gornji Grad bo pobirala v tekočem letu naslednje občinske trošarine: Od 100 litrov vina Din 100. od 100 litrov vinskega mošta Din 100, od 100 litrov piva Din 75 od hI. stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10 in od 103 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 10. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr, banske uprave dravske banovine sšt. 4 z dne 15. januarja objavlja zakon o občem upravnem postopku, zakon o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroki in naredbo poljedelskega ministra o prevozu živali, živalskih delov predelanih izdelkov in sirovin kakor tudi predmetov, ki morejo biti nosilci klic živalskih kužnih bolezni, iz kraljevine Rumu-nije čez ozemlje kraljevine Jugoslavije v Italijo. — Dr. Samčevo predavanje v Zagrebu. Fizikalno kemični kolokvij hrvatskega prirodoslovnega društva v Zagrebu priredi v ponedeljek zvečer predavanje vseuči-liškega profesorja dr. Maksa Samca iz Ljubljane, ki bo predaval o koloidnih lastnostih kot izrazu kemične konstitucije. — Dr. Alithin pozvan v avdijenco ta kraiju. Iz Sarajeva poročajo, da je prejel včeraj dr Aljeh n brzojavni poziv v avdijenco h kralju. Dr. Adjehin je takoj odpotoval in je zaradi tega njegova produkcija v Sarajevu odpadla. V razgovoru z novinarji je pred odhodom iz Sarajeva izjavil, da smatra dr. Vidmarja nedvomno za najboljšega Sihtsta Jugoslavije, Pire iz Maribora pa je bodoči šahovski mojster Jug slavi i e Drrbra šahista sta tudi dr. Astaioš in Vuković v spi:<šnem je pa v Jugoslaviji mnogo šahovskih talentov. — Smrt slovenskega župana v Krapin'. »Jutro« je včeraj kratko poročalo, da je v Krapini v hrvatskem Zagorju umrl v starosti 78 let najstarejši župan Jug r so bili izvo* l j eni: Cerar, Fajdiga, Kaffou. Podreberšek, S tam car in Zupanec, za namestnike: Rihar, Kavčič m Hribar, za pregledovalca računov pa: Ferjančič in Slamič. Na prvi redni seji novega odbora maturantskega društva poštnih in brzojavnih uradaiikov podru ž-niča Ljubljana se je sestavil naslednji od* bor za novo poslovno leto: Zupanec Ivan, predsednik: štamcar M dan, podpredsednik: tajnik I. Fajdiga Hinko. tajnik II Kaffou AdpU. blagajmčar Cerar Peter, knjigovod-. ja Podreberšek Stanko, namestniki so pa* Rihar Leopold, Kavčič Jjnko m Hribar oregor. —Ij Hranilni in posojilni konzorcij. Kre» dtna zadruga državnik uslužbencev v Ljubljani je bila ustanovljena 1. 1874. na /»novi zadružnega zakona bivše avstro ogrske monarhije. Izprva je bil konzorcij v nemških rokah. Leta 1901. so se začeli ogla* sati možje nove orijentacije — slovenski mladini. Na občnih zbor h so zapihale sveže sape. Mali opoziciji se je posrečilo, da je prišla v odbor, iz katerega so poč isi iz« rinili vse nemške odbornike. Ki) se je vnela svetovna vojna, je Ivi konzorcij docela v slovenskih rokah. Konzorcij lopo uspeva, ker daje ugodna posojila. Svoje dloveko--ljubno delo izkazuje z znatnimi denarnimi podporama. Zato pa Hranilni in posojilni konzorcij tudi tako napreduje glede števi* la članov, vplačanih deležev, prosojni in re* zervnega sklada. L. 1923. je bilo 341 čla* nov, lani pa že 1066, 1. 1923. je br.o vplača* nih deležev 63.072, lani pa 479.875, 1. 1923. so znašala posojala 351.375, lani pa že dva mikjona 430.136, 1. 1923. je znašal rezervni sklad 6.672, lami pa 280 660. L. 1929. se je nasloni konzorcij na S :vez nabavi jačkih zadruga v Beogradlu, ki je kjmzorciju mo= oan zaveznik.' V mesecu avgustu t. L bo dokončana v Gajevi ulici petnadstropna palača Hranilnega in posojilnega konzor* oija. —U Razstava slik Matije Jame. Jutri dopoldne odpre metjster Jama v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih najnovejših del, ki so v Zagrebu vzbujala največje zanimanje kritike in občudovanje razvajene zagrebške publike. Naš sloviti impresijonist razstavi okoli 80 slik, z večine motivov s Hrvatske, cd Kolpe m bajnih Plitvičkih jezer. Ker so Jamine slike zaradi svojih nežnih harmonij in visoke umetniške kvalitete priljubljene tudi pri nas, si občinstvo razstave ne bo samo ogledalo, temveč tudd tekmovalo, kdo se z najlepšimi Jaminmii slikami okrasi svoje stanorvanje. —U Železobetonski most čez Gradašči-co na koncu Groharjeve ceste je bil lani v decembru na grobo zgrajen. Vse površine bet «iskega zidu je 200 kvadratnih metrov Da dobi zgradba lično zunanje lice, se vrši na njei kamnoseško delo vse dni, kadar ne dežuje ali sneži. Doslej je oklesa-na polovica mostu, ostali del njegove površine bo pa d:4cončana prihodnji mesec, če ne bo nagajalo vreme. —I] Cementna vodovodna cev je počila pred dvema dnevoma na cesti tik rimskega zidu na Mirju. Voda je bruhala z veliko silo na dan in napravila široko in globoko jamo na cesti. Ko so popravili cev, so zasu li jamo. za kar jc bila treba več voz gramoza. —Ij Tramvajska dela v šlškl bodo kalu gotova. V kratkem bodo napeljali še elektrovod in proga bo pripravljena za promet Te dni montirajo nosilne žice in železne konstrukcije na droge, na katere pritrdijo elektrovodno žico. Na Celovški cesti so ba dela skoraj popolnoma gotova, le na Gosposvetski šc niso. Da morejo napeljati elektrovodno žico, potrebujejo oder, za kar jim služi tako zvani stolpni voz, ki ga pre-peljavajo po tiru. Pri ravnanju in utrjevanju tdra so pa fcrnice povsem zasuli, zato jih zdaj odkopavajo. — Tramvaj bo baje vozil v Šiško že aprila. —If Umrli so v Ljubljani od 9. do 15. tm.: Zupan Milan, 2% meseca, sin komisi-jonarja, Aleševčeva u!. 34. Hfbšer Josip, 38 let, bivši strojni stavec, Vidovdanska c. 9. Oucerbraun Aleksander, 71 let. bivši delavec, Zeljarska nI. 11. Kolbezen Ivan, 25 let strojnflc, Vddovdanska c 9. Pakiž Jožef, 34 let, tesar, Vidovodanska c. 9. Ježek Matevž, 74 let, mizar, HranHnična c. 7. Pegan Marija. 80 let zasebnica. Vidovdanska c 9. 2oidi3riič Julija, 1 dan, hči služkinje. Vodovodna c. 78. Jesenko Marija, sr. Tugomira, 35 let usmiljenja, Slomškova ui. 30. Lapajne Ana, roj. Prnša. 58 let, trgovka, Sv. Petra e, 79. V Ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Urevec Ivana, 49 let. vdova posestnika, Radovljica. BirV Ana, 5 let hči posestn. sms Dob pri Kamniku, rajan Ana, 36 let potiska domari ca, Stra-mnj pri Naklem. Anžfč Pavla, roj. Koncitja. 30 let, žena posestnika, rJfSCe pri Ihanu Tutta Robert 38 let, urarski pom, HranU- nična c. 2. Ločniškar Franc, 39 let Žagar, Žeje 6 pri Naklem, Brlan Veronika, l>£ leta, hči strojevodje, Ižanska c. 42. Valen-tič Vo-jko, 18 mesecev, sin uradnika, Šva-bičeva uJ. 15. FugM*a Marija, 3 tedne, hči krovca, Zg. Šiška, Vodnikova c. 202. Mauri Vinko, 27, usnjar, Zaloška cesta 7. Ivane Jerca, roj. Prosetnik, 69 let, žena bivš. polic, stražnika, Sv. Florjana ul. 23. Močnik Franc, XA leta. sin kovača, Sv. Petra c. 49. —Ij Električna napeljava na Mirju. Ker so leseni drogi, na katerih je napeljana električna energija za razsvetljavo in pogon že v slabem stanju, jih te dni nadomeščajo z novimi. Spričo suhega vremena gre delo hitro od rok. —Ij Pisatelj Fnžgar o slovenskem kmeta. Kaj in kako doživlja naš kmet, je važno vprašanje, ki znanstveno še ni obdelano. Gosp. pisatelj F. S. Finžgar, ki ie v svodih li/terarnih delih dokazal svoje resnično poznavanje življenja našega kmeta, bo o tem predavanju v znanstven: obliki podal analizo njegove duševnosti. Predavanje bo torej brez dvoma lep dc-godek, ki zasluž; pozornost našega občinstvo. Priredi ga slavistični klub DSFF ljubljanske univerze v dvorani Filharmonične družbe. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. Vstop prost. —Ij Članicam ženskega akademskega pevskega zbora. Vsem onim pevkam, ki so se s podpisom obvezale, da bodo redno posečale vaje. javljamo, da se iste vrše redno vsako sredo in petek točno ob 19. (7) brez akademske četrti na univerzi v bolkonski dvorani. Tudi ostale tovarišice, ki bi imele veselje do lep-e pesmi, se še Lahko prijavijo, a najkasneje do petka 23. t m. ob zgoraj navedeni uri. — Odbor. PLESNE OBLEKE I« Din 240.— II. Din 360.— III. Din 580.— do najelegantnejših dunajskih in pariških modelov. P. MAGOI6, LJUBLJANA —U Lovski ples. 1. februarja zvečer bo v veliki dvorani na Taboru velik ples, kjer bodo zbrani slovenski lovci. Ker bo letos v znamenjeu lovskega roga, bodo tudi temu primerne dekoracije. Kakor Se na vsakem lovskem plesu, bo tudi letos preskrbljeno za dobro pijačo in jedačo. Vsi prijatelji zelene bratovščine, pose ti te našo prireditev. 33/n —Ij Zaključni venček plesne Šole na Taboru bo jutri 18. jan. ob 20. uri v veliki in stranski Taborski dvorani. Vabljeni vsi ljubitelji plesa. 32/n. —I) Reprezentančni ples, ki ga prirede slušatelji Aleksandrc-ve univerze pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra 1., se bo vršil (v soboto) dne 31. januarja v Unionski dvorani. 14-n —Ij Društvo »Soča« vabi člane in prijatelje na zelo viažno predavanje, ki se vrši danes v soboto 17. t m. v salonu pri »Levu«. Govoril bo g, dr. Ivan Marija Čok o Kolonizacijski akciji južne Srbije. Pridite vsi, ki se zanimate za ta vprašanja. Začetek ob J49. zvečer. Vstop vsem prost. 16-n —IJ »20.000 milj pod morjem« predvaja Zveza kulturnih društev na splošno željo še, ki to poslednjič; v nedeljo, dne 18. t. m. v kinu Ljubljanski dvor ob 11. uri do»p. Vsi, ki filma še niste videli, ne zamudite te, zadnje prilike. —Ij Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 19. januarja ob %7. url zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg (vhod iz Stre-liške ulice) VIII. vajeniško predavanje. — Predava g. dr. Stane Rape, tajnik Aeroklu-ba v Ljubljani o temi: »Vzroki nesreče pri zrakoplovstvu«. — Vst'-ipnina je prosta. — Vab'jeni so rudi obrtniški mojstri in pomočniki. Gleithenberlki Konstantinov J|j3jk Emin vre ec vrelec Sifiiieai učinek pri katariflh % nalogi A. Šatavboa, Izubijana Smehljaj Bila ie pravnukinja francoskih emigrantov. Smehljaj Margarete Andoux je visel nad mestecem liki večno pomladno nebo. Kaj bi bilo to mestece brez smehljaja Margarete Andoux — kdo bi vedel zanj — kdo bi vedel kaj o njego-foai imenu, ki je zvenelo nekam pt poljsko, o njegovih umazanih, vedne? enakih ulicah? Kako bi mogli o men praviti, da ni bilo Margarete Andoux? Njen krilati smehljaj je letal po zatohlih pisarnah, po slabo razsvetljenih trgovinah, po tesnih sobicah, opremljenih z oguljenim pohištvom. V šolo je smuknil ta smehljaj skozi okna liki jutranje solnce v prazne sobane, čeprav so bila okna do polovice pobeljena, da bi ljudje ne pasli zijal. Učitelj je nervozno prestopil z ene noge na drugo in poškilil skozi po-zlačena očala, kakor da mu je priletela v oko mušica. Toda starejši učenci, taki fantiči, ki so baš začenjali pravilno videti, sflišati in dojemati, so uganjali v svojih neumnih dušah s smehljajem Margarete Andoux, ki so jo oboževali, razposajene vragolije. —Ij Zaključna plesna vaja »Ljubljanskega Sokola« se vrši danes 17. t. m. ob 20. v Narodnem domu. —Ij Marijonetno gledališče Ljubljanskega Sokola vprizori v nedeljo dne IS. t. m. pravljično igro v osmih llikah »Čarobno gosli«. Predstava se vrši v Narodnem domu, vhod z BIei\ve sove ceste. Po igri predvaju brat Simonćlč razne prizore in slike z Beograjskega zleta. Z 'četek točno ob 16. uri p poldne. —Ij Nedeljske popoldanske plesne vale Jenkove šole vsako nedeljo ob 3.—7. p.m. v »Kazini«. Pouk Slow-Fox in Ouickstep. 27-n —Ij Plesni turnir za prvenstvo dravske banovine se bo vršni v LiublJanl, dne 7. marca v »Kazini«. Natančnejše sledi. Za vodstvo: Jenko. 2S~n —Ij Posebne plesne ure v vseh družabnih plesih daie plesni mojster Jenko v »Kazini« — Zvezda dnevno od 10.—20. ure. 29-n Radi konca sezije razprodajamo damske in otroške plašče za zimo in zgodnjo pomlad po globoko znižanih cenah! F. I. GORIC AR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Oglejte si nizke cene in blago v izložbah! —Ij Kuhanje na plinu: Jutri v nedeljo, dne 18. t. m., ob 5 popoldne priredi mestna plinarna poskusno kuhanje na plinu v šentjakobski šoli, vhod iz Florjanske ulico. J'osebno opozarjamo nato kuharice in kuhinjsko uslužbenstvo, ker se vrSi predavanje v slovenskem jeziku. —U Čevljarska zadruga v Ljubljani obvešča gg. člane, da ie na poziv Davčne uprave napovedati pridobnino za leto 1931 najkasneje do 5. februarja t. U vsled česar naj se vsak, ki bi prijave ne znal izpolniti zglasi v uradnih urah v zadružni pisarni. Načelstvo —U Sokol 1 Ljubljana - Tabor opozarja ponovno svoje članstvo, da se vrši glavna skupščina v torek, dne dO. tm. ob 20. uri na Taboru ter vabi obenem na podno-številno udeležbo. Zdravo. Upravta. —I] Lutkovno gledališč« na Taboru uprizori jutri 18. t m. ob 15. uri čarobno pravljično igro: »Rožen cvet ki Lilij a-na«. V odmorih ki med igro sodeluje salonski društveni orkester pod osebnim vodstvom kapelnika br. Svajgarja, Ij Popravak. V članku Ljubljanske co> ste in ulice je par debelih tiakovnib napak. Čitaj pravilno: ... podžupan, ki redno (n« redko!) uraduje.. . Drugi predzadnji odstavek se začenja seveda: Ob desni (ne zopet levil) strani Dunaj, c vzrašča nov del mesta... Druge napake so neznatne. —I] Najdena zlata damska ura. Dijafr ye v Lattermanovem drevoredu nasšel zlato damsko uro. Dobi se jo pni g. F«šer na Gosposvetski cesfei št 6 med 1»—S nro popoldne. Vse okrogle Na otroško maškerado O;, čujte, le čujte ve mamice zale »Afena« vas vabi, tako vam veli: Pripravite maske za vse svoje male Otroška se spet maškerada vrši. Saj dece ni treba obleči v svilo, košček satena — pisani trak, le malo blaga se rabi za krilo, celo iz papirja napravi se fraJc Naj mamice bel'jo si lepe glavice prebrkajo skrinje naj svoje skrbno, šivanke naj sukajo spretne ročice, prisrčkana maska gotova skor' bo. Na pustno nedeljo pa le se zberimo v unionsko dvorano hitimo prav vsit in z deco vred srčno veseli bodimo — Par ur pozabimo vse svoje skrbi. 30/n 2e samo njeno ime — kakor da jemlje človek slaščico v usta: Margareta Andotix. Pogladimo ga z jezikom in kakor da ga. nočemo več izpustiti, ga obdržimo malo delj. Vsi so Margareto ljubili. Lastnik tekstilne tovarne Keller-mann, pritlikave postave, toda dolgih krač, ki je bil podedoval tovarno po svojem očetu in ni nikoli pokazal svojega nosu iz mesteca, pač je pa tem bolj otresal svoj jezik v občinskem svetu, ta se je stopil v pravi nič vedno, kadar je srečal Margareto Andoux, in držal je najmanj deset minut klobuk v roki, ka»kor pred mateno božjo. Izobraženi šolski vodja, ki je mnogo potoval ter naoravil v svojem osemletnem za-konu doktorat in sedem otrok, je ljubil Margareto. Pritlikavi pek, ki je nosil Margaretini teti — pri nji je stanovala — rogljičke, je ljubil Margareto. Sedlar, kamnosek, župan, mali plahi drugošolec, ki je vsak dan prosil boga, naj ga nauči pesnikovati tako lepo. kakor je znal Schiller, razuzdani urar. ki >o mu dejali »Oskar Heson«, bogoslo-vec in lekarniški vajenec — vsi, prav vsi so ljubili Margareto Andoux. Pač so pa žene sovražile Margareto Andoux in njen smehljaj, ki jim je odtujil oči in srca zakonskih mož. Naj- Stev 13 >SLOV£NSKI NAROD«, dne 17. januarja 1931 Stran S Polet črne eskadrile čez ocean 15 milijonov fir za dvomljiv prestiž — Priprave za polet so trajale 14 mesecev Kakor vse podobne italijanske akcije, je bil tudi nedavni polet italijanskih vojaških letalcev čez ocean prirejen z velikim pompom in o podrobnostih so Italijani poročali širom sveta. Strokovni in politični pomen poleta so pretiravali zlasti zato, ker so hili fašisti v Italiji prv', ki so začeli graditi vojaško letalstvo. Povojne vlade 50 zanemarile ostanke prejšnjega italijanskega letalstva in vojaška letala so prodale privatnim podjetjem. Edini resor, ki ga je'hotel Mussolini že od začetka sam voditi in ki ga je tudi ustanovil, je bilo ministrstvo letalstva, bil je njegov šef po imenu, za tehnični razvoj letalstva je pa skrbel njegov sotrudnik Balbo, sedaj 34Jetni general in minister letalstva. V nekaj letih je bilo posebno skrbno zgrajeno pomorsko vojno letalstvo, v zadnjih štirih letih pa tudi trgovsko letalstvo, ki uspešno tekmuje na tem polju z vsemi drugimi državami. Trgovsko letalstvo je v tesnem sodelovanju z vojnim, vsak trgovski aeroplan je pod vojaško kontrolo in zgrajen tako, da se da takoj izpremeniti v vojaško letalo. Minister Balbo je s svojimi sotrud-rriki zaradi prestižne politike opustil prvotni načrt graditi zrakoplove. Balbo je prekrižal Nobilove nač.rte, kajti on zna vplivati na italijansko javnost, ki zelo simpatizira z razvojem vojaškega letalstva. Na šolah prirejajo letalske tekme, v Čase rti in Neaplju imajo strokovni.letalski akademiji, v kateri se je priglasilo trikrat toliko gojencev, kakor je prostora. Balbovo geslo je vzgojiti za letalstvo prvovrstno moštvo, pilote, mehanike hi radiotelegrafi-ste. Letalstvo je elitno orožje fašistične Italije, pa naj stane karkoli, življenje, cek> petino proračuna vojnega ministrstva in nešteto brezuspešnih poskusov. Balbo je skušal v važnih trenutkih italijanskega državnega življenja vedno prirediti prestižne skupinske polete, med katerimi je bil prvi 1928 z 61 aeroplani italijanskega izdelka z motorji Walter. Od leta 1929. se je pečal Balbo z načrtom skupinskega poleta čez ocean. Priprave so trajale 14 mesecv. Minister letalstva je zbral najboljše letalce in ustanovil je za nje posebno visoko letalsko Šok) pod vodstvom znanega polkovnika Maddalene. kjer so se letalci teoretično in praktično učili letati v skupinah iz Italije v Afriko ob vsakem vremenu. Tip aeroplana, ki se je najbolje obnesel in sicer bombarderski hidroavion S 55, je bil nekoliko preurejen in izbran za tip prekooceanskega letala. Motor Asso, ki so ga rabin" pri prejšnjih skupinskih poletih, sta nadomestila dva motorja Fiat A 22 z 12 cilindri in 560 do 900 HP. Obremenitev aeroplana je znašala 10.000 kg, koristna obremenitev 4.800 kg. Povprečna hitrost teh letal znaša okrog 165 km. Za vsak aeroplan so določili pet mož. Aeroplane so opremili z vsemi modernimi pripomočki, z izbornimi radioaparati, signali in radiogoniometričnimi instrumenti. Vodstvo eskadrile je prevzel sam minister Balbo, ki sta mu stala ob strani šef letalskega generalnega štaba general Della Valle in polkovnik Madda-lena. Prvotno so hoteli poslati v Ameriko 16 aeroplanov. od teh dva pomožna. Po zadnjih preizkušnjah v Orbatel-lu, ki so zahtevali življenje dveh letalcev, so pa obe pomožni letali zavrnili. Končno so izbrali samo 12 najboljših aeroplanov s 56člansko posadko. Izdatki za polet, ki so bili označeni v znesku 3 miljonov lir, so bili seveda kalkuliram mnogo prenizko, da bi se javnost, ki že itak zabavlja čez draginjo, preveč ne razburjala. Strokovnjaki pa sodijo, da je "veljal ta polet Italijo najmanj 15 milijonov lir. Del stroškov bo krit s prodajo vseh dobro ohranjenih aeroplanov, ki so prestali preizkušnjo TOurnega poleta s hitrostjo 130 do 200 km na uro. Na vseh krajih, kjer se je eskadrila ustavila, so bili pripravljeni italijanski letalski častniki, ki so morali skrbeti, da je šlo vse gladko od rok. Posebno temeljito so proučili atlantski del poleta. Morje so hoteli preleteti ob najugodnejšem času pasatov in antipasatov nad oceanom. V drugi polovici meseca novembra, ko so razne tuje tiskovne agenture začele prinašati vesti o nameravanem poletu, je povabil minister Balbo zastopnike inozemskega tiska, jim lakonično omenil načrt poleta in obljubil, da dobe podrobnejše informacije v decembra. Polet se je pričel 18. decembra. Iz Or-batella je odletelo H aeroplanov in 6 jih je moralo pristati na otokih blizu Porto di Campos tako, da jih je doseglo Kartageno kot cilj prve etape samo 8. To so bil aeroplani črne Balbo-ve in bele Della Vallejeve eskadrile, ki so bili med potjo zadržani. V Karta-geni so aeroplane popravili in eden se je zakasnil za 24 ur. Na drugi etapi je priletelo že v redu 14 aeroplanov, na tretji in četrti ni bilo nobenih nezgod. V Bolami so se letalci zadržali teden dni, da bi počakali na mlaj. To se je pa vedelo že pred poletom iz Italije. Zdi se torej, da so čakali na mlaj v Bolami samo zato, ker so morali aeroplane pred glavnim delom poleta temeljito pregledati in popraviti. V Bolami se je izkazalo, da rezultati meteoroloških opazovanj ne odgovarjajo dejanskemu položaju. Pri startu je bila popolna tema, čeprav so pričakovali mesečino, ki je tudi figurirala v prvih oficijelnih poročilih, in šele pozneje so gosti oblaki zakrili nebo in prisilili skupino letal, da se je močno raz-prišla. Po pratkein poletu se je moral aeroplan generala Valleja spustiti na tla, kjer so ga popravili in nekoliko olajšali. Eskadro je dohitel šele v bližini braziljske obale. Kontrola aeroplanov med poletom je bila pa zelo težavna in samo požrtvovalnosti letalcev je pripisati, da je doseglo 10 aeroplanov du lSurnem poletu Port Natal, V zadnjem trenutku so dovolili poveljnikom pomožnih letal udeležiti se poleta čez ocean z aeroplanorna, ki sta imela bencin v posebnih posodah ti:ko, da bi ga lahko vsak hip vrgla na tla. V prvih šestih urah so morali letalci leteti v temi samo po kompasu in višinomeru. 6. januarja zvečer so posebne izdaje italijanskih listov poročal*, da so vsa letala v redu dosegla Port Natal, 7. januarja so govorile jutraj.je izdaje o 10 aeroplanih in o tem, da sta se morala dva aeroplana spustiti na morje, da so ju pa rešile vojne ladje. Navdušenje Rima in Italije je bilo ves dan veliko. Di-p omatski zastopniki s o brž čestitali za-namjernu ministru. 8. ianaarja so pa priobčili jutranji Ijsti k"atko močno maskirano vest o smrti pf».'fb letalcev, ki. je poročal drugi dan Ba*bo v posebni brzojavki iudi Mu^Viniju. Balbo je prejel že pred poletom po radiu vest, da je padel aeroplan kapitana Recagna takoj po startu v morje in se vnel. Takojšnja pomoč je omogočila rešitev dveh pilotov in radiotelegrafista. mehanik Fois je pa našel v plamenih in valovih smrt. Boerov aeroplan je zadela takoj po startu enaka usoda. Toda nesreča je bila mnogo hujša, kajti vsa posadka, štirje možje, so našli smrt. Nesrečo je baje zakrivil kratek stik. Prvi skupinski polet čez južni Atlantski ocean, ki so ga tvegali De Pi-nedo, Ferrarini in Dell Preto, je bil v primeri s tem poletom mnogo težji. Navzlic temu pa pomeni tudi ta polet velik uspeh in zato je čudno, zakaj so italijanske oblasti smrt petih letalcev prikrivale tako dolgo javnosti in sorodnikom. Pomen poleta bi zaradi odkritega poročanja prav nič ne trpel, na javnost bi pa napravilo to mnogo boljši vtis, kakor prikrivanje, kajti prvemu navdušenju je sledila velika popar-jenost, ko se je izvedelo, da je zahteval polet pet človeških žrtev. Da so dobili zmagoviti aeroplani imena pone-srečnih letalcev, je le slaba tolažba. Kakšen bo bodoči koledar Mednarodno društvo za »staJeu* koledar s sedežem v Londonu razpošilja svoj koledar za letošnje leto. To je nekakšen primer, ki nam kaže, kakšen "bo bodoči mednarodni koledar, ki ga že pripravljajo. Svet Društva naro-do v Ženevi je že razpravljal o njem in v oktobru bo v Ženevi mednarodna konferenca, na kateri se bo končno veljavno sklepalo o enotnem koledarju. Ce bo fiksni koledar v Ženevi sprejet, kar je zeto verjetno, stopi v veljavo 1. januarja 1934 in sicer zato, ker pade ta dan na nedeljo. Pozneje bi bilo vsako novo leto in sploh vsak prvi dan v mesecu na nedeljo. Primer, kakšen bo vsak mesec, ko bomo imeli stalen koledar, je letošnji februar, ki se prične z nedeljo in konča s soboto ter ima 2S dni. Poleg tega bi sledil 28. decembru vsako leto še tako zvani letni dan, s katerim bi se dopolnilo leto na 365 dni. V prestopnem 'letu bi pa svedri 28. juniju »prestopni dan«. Ta dva dneva bi sledila vedno soboti, ne bila bi pa nedelji, temveč bi bila med soboto in nedeljo. Vrstna številka teh dveh meddni bi bila lahko 29 ali pa bi sploh nobene ne imela. O tem se bo sklepalo kot rečeno letos v oktobru v Ženevi. Novi 13. mesec bi ne bil na koncu leta, temveč med junijem ki julijem, to se pravi, da bi ga tvorilo zadnjih 13 dni sedanjega junija in prvih 15 sedanjega julija. Imenoval bi se francosko sol (solnce), angleško sun-month (solnčni mesec). Sekta smejočih se žensk Iz Madžarske so te dni izgnali ameriškega misijonarja D. F. Raroha, ki je ustanovil sekto smejočih se žensk. Mož je posloval na Madžarskem tri leta in ustanovil je 27 podružnic svoje sekte v Budimpešti in po drugih mestih. Posebnost njegove sekte je v tem. da ji pripadajo same žensk, ki se pri čitanju svetega pisma smejejo, da dokažejo, da jc treba verske dolžnosti izpolnjevati radostno. Oblasti so že od začetka po strani gledale delovanje nove sekte, končno so pa vse članice kaznovale z denarno globo, ker so se obredov udeleževale tudi mladoletne deklicu. Končno so ustanovitelja sekte izgnali in ameriško poslaništvo ga ni hotelo ščititi. K njegovemu odhodu je prišlo na kolodvor več sto žensk, ki so pred odhodom vlaka prepevale psalme in se smejale. Raroha je izjavil, da odpotuje v Žilino na Slovaškem, kjer bo organiziral novo sekto. Njegova sekta v Budimpešti ima že dve hiši in v eni je tudi nekakšna kapelica. Za svojega naslednika na Madžarskem ie določil ameriški misijonar Madžara Štefana Širokega, da ne ostane sekta zopet brez poglavarja, kajti domačina oblasti pač ne bodo mogle zaradi sektantstva izgnati. Konec pokenčavanja ptic v Italiji V Italiji, kjer je živel in deloval veliki prijatelj ptic sy. Frančišek Asiški, je bilo med ljudstvom duslej zelo malo ljubezni do krilatih pevcev. Znano je, kako so v Italiji neusmiljeno pobijali utrujene lastovke, ki se selijo vsako leto od nas na jug. Največja zabava italijanskih paglavcev je bila razdirali gnezda in nokončavati ptičji zarod. Posebna krutost Italijanov se jc pa kazala v tem, da so uboge ptičke oslepili in s slepimi žrtvami vabili druge ptice. Oči so ptičem izžigali z razbeljenimi iglami. Vsem tem grozodejstvom je napravila konec nedavno italijanska vlada z zakonom, po katerem je strogo prepovedano nokončavati ali mučiti ptice. V šolah poučujejo zdaj mladino o pomenu ptic pevk in ji priporočajo ščititi nedolžne krilatce kot koristna bitja. Krutost je šla v veliki meri na račun prepričanja italijanskega ljudstva, da živali nimajo duše in da bolečin sploh ne čutijo. Strah pred strogo kaznijo in pa vzgoja bosta polagoma pripomogla, da bodo ljudje nehali mučiti in pokonča-vati ptice. Mrlič razglasil svojo oporoko .Anglija je dežela, kjer ima oporoka izredno veljavo in kjer se ljudje tudi bolj zanimajo za njo, kakor drugod. Zato se je v Angliji tudi udomačila navada objavljati oporoke v novinah. Angleži lahko čitajo, koliko je zapustil ta ali oni veletrgovec ali dostojanstvenik, koliko dobe njegovi sorodniki, koliko uslužbenci ali dobrodelni zavodi. To staro tradicijo je moderniziral na originalen način birmingliamski veletrgovec Mitchell. Izdelati je dal zvočni film, v katerem je nastopil sam, in govor, ki ga je imel v zvočnem filmu in ki so ga pozneje poslušali njegovi dediči, je obenem njegova oporoka. Te dni je Mitchell umrl in dediči so se zbrali v salonu, kjer so poslušali v zvočnem filmu pokojnikovo oporoko, kakor je bil odredil pred smrtjo. Na platnu so videli živega veletrgovca in slišali njegov glas, ki jim je povedal, koliko je kateremu zapustil. Pri tem pa Mitchell ni sledil z očitki in dobrimi nasveti, namenjeni zlasti lahkomisehiim članom rodbine. S prošnjo, naj ga ohranijo v prijetnem spominu, se je Mitchell poslovil od svojih dedičev. Zaman iščejo „nebesko" železo Sredi step v Arizoni je 200 m globoko in 120 rn široko žrelo, podobno lijaku ali jami. ki jo napravi granata, ko eksplodira. Strokovnjaki menijo, da je padel tu v pradavnih časih na zemljo velik meteor. Zaril se je globoko v zemljo in zapustil sledove tudi v okolici. Analiza najdenih delov meteorja je pokazala, da je v njem železo, uikel in mikroskopični dijamanti. Železa je 90, nikla pa 7 odstotkov, poleg tega pa se nekaj irridia in platine. V zemljo zariti meteor predstavlja torej bogat rudnik. Nedavno se je ustanovila delniška družba za izkoriščanje tega edinstvenega rudnika. Prvi rov so napravili sredi žrela, kopali so 200 m globoko. Potem so pa prišli na to, da se meteor ni zaril v zemljo navpično, temveč poševno. Zato so izkopali na robu žrela drugi rov, toda zopet je bil ves trud zaman. Prof Fairchild pravi, da je skoraj izključeno, da bi se mogel meteor zariti tako globoko v zemljo, kakor bi se dalo sklepati po najdenih odlomkih. Po njegovem mnenju je bil meteor večinoma iz kamna in zato je ostalo po njem tako malo sledov. V dokaz navaja, da je bilo izmed 350 znanih me-teoritov samo 10 iz kovin. Kameniti Hitite in poglejte si čim prej nas čarobni velefilm. katerega predvajamo nepreklicno samo še danes in jutri zadnjikrat! GRETA GARBO v prekrasnem, nepozabnem velefilm u globoke vse odpuščajoče ljubezni metoriti se pa razlete tako, da ne ostane po njili nobenih sledov. Arizonski meteorit je bil morda tako velik, da bi uničil celo mesto, toda od njega je ostalo samo nekaj koščkov železa. Tudi ameriški zvezdoslovec Multon meni, da je iskanje arizonskega meteorita zaman. 10 tisočakov za uničeno iluzijo Zanimiva obravnava se bo vršila te dni v Parizu. Tožen je učitelj in tožba se nanaša na Miklavža. V začetku decembra je učitelj opazil, da je začel neki učenec, ki je bil med najmarUivejširni, naenkrat zanemarjati šolo hi da je vedno bolj raztresen. Ko ga je trdo prijel, mu je učenec prisnal, da misli neprestano samo na Miklavža, ki mu prinese mnogo daril. Učitelj je pa pojasnil učencu, da Miklavža sploh ni. temveč da nosijo darila starši, ki so že davno sklenili, kaj podarijo sinu za Miklavža. Doma je sinček povedal. k^; mu je dejal učitelj. Starši so bil zelo ogorčeni, češ. da jim je učitelj porušil, kar so s toliko skrbjo gradili. Oče je vložil tožbo in zahteva 10.000 frankov odškodnine zauničeno sinčkovo iluzijo. Seveda je veliko vprašanje. Če mu bo sodnik odškodnino priznal. E KUUC Najbolffe, naftrajne£e, <*ajceaeišel Najnevarnejši vulkani Geologi pravijo, da ne živimo več v dobi katastrofalnih izbruhov ognjenikov, temveč da pogubonosno delovanje vulkanov pojema. Vendar je pa na zemlji še nekaj delujočih vulkanov, med katerimi je najbolj nevaren Mont Pele na otoku Martinique, ki je leta 1920, tako strahovito bruhal, da je pokončal 30 tisoč ljudi. Iz žrela se je valila strupena para, ki je pokončala daleč naokrog vse življenje. Erupcija je bila podobna oni Vezuva in katastrofi mest Pompeji m Herkulanum. Iz žrela se jc dvignil 400 m visok oblak in sc začel valiti proti mestu Saint Pierre. Para je bila tako vroča in strupena, da je pokončala vse prebivalce mesta razen dveh. Po ulica h so našli pozneje 2.000 trupel ljudi, ki jih je oblak zasačil zunaj. .Drugi so se pa zadušili po hišah, a nekateri so našli smrt v valovih morja, ki je prestopilo bregove. Dn prebivalec mesta se je rešil na ta način, da je prišel po naključju v močan tok zraka, ki ga je obvaroval smrtonosne vročine. Po prvi erupciji se je dvignila iz žrela 50*3 m visoka, človeškemu zobu podobna kupola lave, ki je pa kmalu razpadla. Drugi najnevarnejši vulkan je Krakatau, ki je pokončal naenkrat 40.000 ljudi. O tej katastrofi imamo bogato literaturo. Pepel, ki ga je pognal vulkan visoko v zrak, so našli še 1000 kilometrov od njega. Kamenja je vrgel ognjenik iz sebe toliko, da je nastala daleč naokrog 7 cm debela plast. Pozneje so učenjaki ugotovili, da je nastala katastrofa zato, ker je prodrlo morje v ognjenik, kjer se je voda izpre-menila v pare. Ogromna sila močno stisnjene pare je na eni strani prodrla ognjenik in tako je nastala katastrofa-Krakatau je močno podoben vulkanu Santorin na Grškem. V predhistoličnih časih je bil tudi ta ognjenik zelo agilen, zdaj je pa menda že ugasnil in podoben je razvalini. Ni pa izključeno, da se še predrami in preseneti prebivalce bližnjih krajev tako, kakor jih je že večkrat Mont Pele. bolj je pa sovražila Margareto Isabella, drugo najlepše dekle mesteca. Takrat se je potikal po mestecu nadebudni jurist, ki je nosil na svojem upognjenem hrbtu že dvanajst semestrov. Oče je bil nedavno poravnal zanj s krvavečim srcem pet tisoč mark dolga in zdaj mu je dal zadnjič nekaj denarja, da bi se pripravil v mirnem provincijalnem mestecu za izpit. Viktor je imel na levem licu in na čelu iz svojih fantovskih let vse polno kratkih in dolgih sledov sablje. Rane so bile nenaravno krvavordeče in na njegovi bledo-žolti polti so ležale kakor lise, narejene s črnilom. In Viktor je tudi pil. Toda navzlic temu so njegove mirne, sive, napol zatisnjene oči in čustvena, nekoliko kriva usta marsikateri Ženski zmešala glavo. Njega, ki so ga moški prezirali, ker ni bil za nobeno delo — bil je levičen — so ljubile vse ženske mesteca. Moškim se pa ni zdel vreden, da bi ga sovražili. Najbolj ga je ljubila Isabella. Ta Viktor, edini moški v mestecu. Margarete Andoux ni pozdravljal. Niti pogledal je ni, če jo je srečal na cesti z visoko zavihanim ovratnikom, močno sklonjen naprej in s cigareto v kotičku ust. Margareta Andoux se je čudila. Saj je bila vajena sprejemati izraze udano-sti smeje in kot nekaj samo ob sebi mnljivega. Zakaj je ne pozdravlja tale... tale človek? Mar je ne pozna? Saj vendar pozna vse ženske v mestu in jih tudi pozdravlja. In tudi vsa dekleta so zaljubljena vanj — kako si torej drzne prezreti njo? Govorila je z Isabello, ki je na tihem triumfirala in čutila silno škodo željnost. — Najbrž te sploh ne pozna, — je menila Isabella. — Ti je že bil predstavljen? — Ne? No vidiš. Na trgu. kjer je priredila mestna godba v nedeljo koncert, sta se izpre-hajali roko v roki Margareta Andoux in Isabella. Viktor je prihajal od nasprotne strani. — Pazi, — je zašepetala Isabella, — mene pozna, meni je... Isabella je prebledela. Viktor je šel mimo. ne da bi pozdravil. Krivdo je zvalila na prijateljico. — Ne more te trpeti, — je dejala škodoželjno. Margareta Andoux je skomignila z rameni in molčala zamišljeno. Kaj neki ima proti nji? In naj si je še tako prizadevala, svojih misli ni mogla odvr- nit; od njega. Trpela ie, pa ni vedela, kako bi si pomagala. Čutila je potrebo opazovati Viktuna od zunaj in od znotraj. »Končno ga bom morda le spoznala«, je pomislila. Toda ponoči ni zatisnila oči, vso noč je razmišljala. Sence so se podile čez njo. v nji je nekaj čudno šumelo in pelo. Kje je že slišala to enolično melodijo? Samo en glas je, a vendar melodija. In nihče ne pozna tega glasu. Vsi ga nosijo v sebi in nihče ga ne more izgovoriti ali zapeti. Margareta Andoux je postala nemirna. Napram temu možu, ki je ni poznal in kateremu je bil njen smehljaj lanski sneg, je izgubljala samozavest. Čutila je že z grozo, kako zelo se zanima zanj in kako jo vleče k njemu. Poskusila je sestati se z njim na cesti, v nalivu je hitela brez dežnika mimo njegovega stanovanja v pritličju, samo da bi prišel iz hiše in jo spremi! domov. Izsledila je, kdaj se zvečer vrača domov, in nalašč ga je čakala. Čim se ji je približal, se je začela smehljati. Njen smehljaj je vabil. Ne da bi se ozrl na njo ali dvignil glavo je šel počasi mimo nje. Vsa kri ji je pritisnila v glavo. Kaj je hotel od nje? Zakaj jo je preziral? In ponižala se je tako, da se je ozrla za njim in stala na cesti, dokler ni izginila njegova upognjena postava v hišo. Nekega dne je sedela na balkonu. Zavijal je baš za vogal. Brž je izpustila rokavico na hodnik. Ni je pobral. Vsa besna od razočaranja je grizla robec in solze so ji zalile oči. Kaj ji je pomagal njen očarljivi smehljaj, ki je zapeljal vse moške, tega edinega, po katerem jc tako silno hrepenela, pa ni mogel omehčati? — Bože moj! Saj ga ne ljubim! Ne, ne! — m je smejala, — jezim se samo, da me noče videti. Prepričana sem namreč, da me noče videti. In razmišljala je, kako bi ga prisilila, da bi jo pogledal. O, kako ga je sovražila! Za mestom, na bregu Odre, sta se srečala Viktor in Margareta An-doux. Bilo je mrzlo in led je pokrival pot. Margareti Andoux je spodrsnilo in padla je. Viktor je skril glavo globlje v suknjo, zažvižgal je skozi zobe in se ogleda* na reko, po kateri je plaval led. Margareta Andoux si je morala sama pomagati na noge. — Kako se ponižujem, kako se moram poniževati! — je dejala in zaplakala. Nekega večera, ob devetih, je nekdo potrkal na studentova vrata. Viktor je vrgel na posteljo »Zabavne povesti«, ki jih je baš čital, urno je napravi! še en požirek iz steklenice in odprl. — Izvolite vstopiti, gospodična, —* je dejil prijazno. — Kaj bi pa radi? Margareta Andoux je stala pred njim. Ustnice so se ji tresle in roke so iskale opore, kjer bi se mogle oprijeti v tej grozni praznoti. — Vam smem pojnagati? Slekel ji je žaket, potem jo je pa od-vedel na divan ter vzel iz steklene omare steklenico sekta in dva kozarca. Margareta Andoux se je smehljala. Čez trt dni se je napil jurist v dvanajstem semestru Viktor K ... pri svoji stalni mizi do omedlevice. Stavo je biJ dobil sijajno. Steklenico sekta je ie-mal že vsak večer na račun stave. Domov^ grede je udaril z glavo ob tlak m obležal s pretresenimi možgani. DrugI dan je umrl. Margareta Andoux se je napotila v mrtvašnico, kjer je ležal v beli, sveži srajci na mrtvaškem odru. Sledovi sablje so se mu svetili na mrtvaškem čelu. Gori na vratu, skoraj nevidno, je bila majhna, na pogled sveža brazgoti-nica, kakor da je zasadila v kožo zobe podgana ali mačka. A Margareta Andomr. se je smehljala. Stran 6 >8LOVENSKI NAROD«. 4n 17- Jamarja 1951 mM ali og1asi< Vsaka beseda »© par. Plača me lahko tudi 9 znamkah Za odgovor znamko/ - Na vprašanja ores znamk* m* ■ ni&nmrinma Najmanj** o&n* IMi» 5-—. «——• Več ruskih knjig dobro ohranjenih, naprodaj. Vprašati pri Nik. Cizerlj, Zavrće — Ptuj. 602 ENODRUŽINSKA VILA vpeljan vinotoc, trafika in delikatesna trgovina, na zelo prometnem kraju v večjem letovišču na Gorenjskem — se tak j ugodno proda. Le resni Stupci naj pošljejo ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Promet li kraj 578«. Ako hočete delati, da z lahko domačo obrtjo zaslužite na lastnem domu po 7 Din na uro, pristopite naži zadrugi. Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača, Osijek. 7/L »Ariel« motorno kolo, športni model OHV 500 cm3, popolnoma opremljeno, z električno 3vet-ljavo, tahometrom itd, in »Indian« motorno kolo, 750 cm3, z električno razsvetljavo, tahometrom itd. zelo ugodno prodam. Oba motorja sta Se povsem nova ter dobro ohranjena. Pojasnila daje Ivan Pregrad. Zagreb, Vinogradska cesta 1/b. 611 2 tovorna avtomobila »Austro Fiat« typa 4 T. S. in »Alfa Romeo« Supersport, Sestcilinderski, vse v najboljšem stanju proda Anton Ja-komini, Kočevje. 610 HARMONIKE izdelujem nove in sprejemam ©opravilo vse glasbene inst -1-rente - JANC, LJUBLJANA. Bohoričeva 9. Vzgojiteljico otrok perfektno, za 2 dečka v starosti 1 in 6 let, iščem za takoj. Biti mora popolnoma zdrava, stara 30—36 let in vešča nemškega jezika, Jugoslovenka ali če je inozemka, mora imeti dovoljenje zaposlenja v Jugoslaviji. Razumeti mora hišna opravila, znati šivati itd. — Ponudbe z navedbo plače in prepisi spričeval na naslov: M. Balen, Crikvenica. 612 Po zelo nerodnih pogojih išče za Jugoslavijo renomirana dunajska firma najbolje uvedene, okretne sodelavce. Stroka: tehn. patent, speci-aliteta za stroje s pogonom na jermen. Cenj. dopise pod »Artrosol« na Annonc. Expe-dition Eduard Braun, Wien, L Bez., Strobelgasse 2. 609 Za dečke »o najzanimivejše etlvo potopisne povesta Karla M»ya. Pravkar je izšla povest OLD SUREHAND HOTEL MIKLIč trna naprodaj prav dobro gnojeno crti© rrftto po Din 20.— m3 na razpolago in odvoz je do konca marca 1931 615 v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba. zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta najzanimivejše darilo Knjigama tiskovne zadrug« v LJubljani. fteJenbnrgova oHern it. S. 86 E 55/311 OKLIC Splošno se objavlja, da se nameravata poročiti 1. godbenik Erich Kari Fritz Gihaon, stanujoč v Dortmundu, Munsterstrasse 44, 2. Lucija Chojnaeki. bifetna prodajalka, stanujoča v Dort-nundu, Munsterstraase 44, prej - Magdeburgu In. na Bledu t ugoslavi ji. Oklic se mora objaviti v ob-inah Dortmund, Magdeburg In Bled t Jugoslaviji. Dortmund, 15. januarja 193L oroeni uradnik v zastopstvu: Sohroeder s. r. L. & Jehti (Soles nepozabni pevec „Rio Rite" pride zopet in Vam zapoje svojo nežno ljubavno pesem POSLEDNJI POLJUB Očarljiva romanca hrepeneče ljubezni in zvestega prijateljstva. — Krasne arije, godba in pevke! PRIDE v Elitni kino Matica Priložnostni nakup Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSEP PETEUNC, Ljubljana za vodo. blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloge znižane cene! Tribuna dvoholo s „Sachs" motorjem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 *4 K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi se tudi sam motorček, katerega so lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Vsakovrstno svila In druge specialltete za maske A.&E.SKABERNČ LJUBLJANA OvnVolen motorji Šivalni strofi otroški in igračni vozički, meumatika, posamezni de-■L Velika izbira, najnižje ■ene. Prodaja na obroke Ceniki franko. .Tribuna" F. B.L tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. KABLOVSKA CESTA 8TEV 4 Proti kašlju in prehlada ZDRAVILNI 2AJBLJEV. SMREKOV in CVETLIČNI MED slašgjfagna NOVOTNY, LJUBLJANA, Gosposvetaka cesta št« % BEOGRAD sarajevska 84 dobiva se. v vsem lekarnah po ceni dim. 7s NEVESTINE OPREME najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže Matek & M kes, LJubljana poleg hotela Štrukelj Entlanje meter 25 par; >Breda« robci komad Din 2.—* Pri bo eznhi želo ca in črevps vzemite tuđi Vi FIGOL. FIGOL osvežuje in čisti kri. Dobiva se po vseh lekarnah, po pošti pa razpošilja izdelovalec Apoteha Dr. Semelić, Dubrovnik z bo. 3 steklenice s poštnino Din los.—, 8 steklenic Din 245.—, 1 steklenica Din 40.—. 613 Dospela so pristna Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina Restavracija fTPod Skalco" LJUBLJANA, Mestni trg št. 11 Od dobrega najboljše je le Gritzner- Adler šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najbol|ši materijal1 Novost 1 Šivalni stroj Kot damska pisalna miza Le pri J0S. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON 1NTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke UreJuJe J osin Zupančič. — Za >Narodno nakan** — Za upravo in tnaeratnl del Usta: Oton ChrUtof. — Val v izubijani.