N Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on fQe at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. I*" THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. as- "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WnH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." »VOLUME rV.—LETO IV. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY), JULY 21, 1921. ŠT. (NO.) 169. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. RUSUAVABIZEDIf'Y- NIENE DRŽAVE SOVJETSKA VLADA BI % VESELJEM SPREJELA AMERIŠKI KAPITAL V SIBIRIJI IN NA DALJNEM VZHODU.— JAPONSKI SE NE ZAUPA. London, 18, julia- — Sovjetski zastopnik Leon Krajin je danes dal zopet na jasen načili razumeti, da je Rusija pripravljena dati A-^eriki najbogatejše komce-si^je na daljnem vzhoidu, ker Japonski sovjetAa vlada ne Zaupa veliko. Krasin je na predvečer svojega odhoda v Moskvo izjavil, da je Rusija še ved-110 pripravljena stopiti v trgovske stiTce z Araeri'ko, % da priznava zmožnost A-meriike, da developira na-I'avne zaklade v Sibiriji in Oa daljnem vzhodu. "Ru'^ki narod ne bo pod nobenim pogojem prenašal oziroma sklenil miru z a'ken ..4'jonističnimi ambicijami japonskih imperijalistov," je dejal sovjetski trgovski komisar. "Sicer je re's, da japonski imperijalisti zasedajo rusko Zemljo in ruAa me^sta Ob "Pacifiku, tdda to ne pome-Oi, da bodo Vse to tudi obdržali. "Si'birija in daljni vzhOit KONGRESMAN KOPP IZ lO-WE PREDLAGA, DA NAJ ŠE DENAR DOBI POTOM OBDAVČENJA MILIJONARJEV, KATERE JE USTVARILA VOJNA. Washington, D. C. —r (Federated Press). — Vojni profitar-ji naj plačajo vojaški bonus, o katerem trdi predsednik Harding, da bi ga državna zakladni- Defenzivna pogodba med Jugoslavijo in Romunijo Bel grad, 18. julija. — Dne 7. junija je bilo podpisano v Bel-gradu besedilo defenzivne po-j godbe med Romunijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pogodba obsega 7 členov in uvoda, ki sledi: "V trdni ftdločnosti, da se o- 'Ruska vlada je daines Pripravljena dalti Zedinje-državam v Siliiriji na razpolago tolikšne predno-■sti za razvoj naravnih zakladov in transportacijskih sredstev, kot bi se jih nod iiohenim pogOjem ne dalo kaki drugi vladi." Krasin je nato ra'zlozil to stališče sovjetske Rusije na-Dram Ameriki- Dejal je, da je za velik del tega čustva odgovorno dejstvo, da je ozemlje Obeh dežela po obliki zelo sliono, da so slični njuni transpor- ^azvoja trgovskih odnošajev Ameriko," je izjavil Kra-/'sin. "Prav posebno še želi- ca ne mogla prenesti' brez res-^i je bil dosežen pod n,h posledic na industrijalno in tako visokih žrtev, in red, finančno življenje dežele. j ki je bil ustanovljen potom pod. Tako se glasi predlog poslan- -3^ pogodbe dne 4. junija, 1920 ca Kopp iz lowe ki je vdeležen l Triadonu med zavezniškimi dr-V resoluciji it. 149, ki je bila kavarn! in njim pridruženimi si-predložena poslanski zbornici i- i^mi na eni strani ter ogrsko stega dne, ko je Harding W pred senat, da odvrne sprejem W je bila podpisana v predloge za izplačrtev vojaškega' 27: novembra, 1920, bonusa. 1 med istimi silami in Bolgarijo, Kopp je bil izvoljen kot kan- njegovo veličanstvo kralj d.dat farmersko-delav^ke stran-, grbov, Hrvatov in Slovencev ter ke. Njegova resolucija se glas.: ■ j^govo veličanstvo kralj Romu-Ker je tekom zadnje vojne, prišla do zaključka, da .se veliko število nesramnih m brez- Lj^j^^^ defenzivno pogodbo." vestnih profitarjev na pd način določa, da mora Ju- ,2;koriscalo ameriško vlado, terj^^^j^ oziroma Romunija priti na pomoč Romuniji oziroma Jugoslaviji, ako bi katera izmed omenjenih držav, to je Ogrske ali Bolgarije, ali pa obe, ogrožala meje, ki se jih je ustavilo v TrianonfSki ali Neuillyjski pogodbi, in sicer ka način, ki je določen v 2. členu. Drugi člen določa, da se sestavi kompetentne jugoslovanske in romunisfke oblasti, ki naj v najkrajšem času sestavijo potreb ne odredite za izvršitev te pogodbe. " Tretji člen določa, da nobena izmed pogodbenih sil ne more skleniti kake pogodbe s kako tretijo silo, ne da bi preje obvestila o tem svojo zaveznico. Četrti člen določa, da naj se jugoslovanska in romunska vlada posvetujeta med seiboj v vseh zadevah, ki se tičejo Ogrske oziroma Bolgarije. Peti člen določa, da bo pogodba veljavna dve leti od določenega datuma. Ob koncu dveh let jo lahko zavi'ze katerakoli izmed obeh vlad, toda ostane navzlic temu veljavna še za dobo sest mesecev. Šesti člen določa, da se besedilo pogodbe izroči koncilu Lige narodov. Sedmi člen določa, da se pogodba odobri čimpreje mogoče. Pogodbo je podpisal v imenu Jugoslavije ministrski predsednik Jasič, v imenu Romunije pa ministrski predsednik Take Jonesco. -O- ameriško ljudstvo, ter uganjalo brezprimerno ropanje; dalje "Ker se je na ta roparski način ustvarilo v Ameriki 23,000 novih milijonarjev, to se pravi, en milijonar na vsake štiri ameriške vojake, ki s (^izgubili svoje življenje v službi svoje domovine; dalje "Ker so omenjeni millijoltarji potom i^vojih zlobnih in nelojalnih metod povzročili večji del narodnega dolga, ki zdaj teži ra- - , , 1 • me ameriškega ljudstva, in za iz- •le M ruski m 0'Statie ruskl.j katerega se zdaj nala- ga ameriškemu ljumtvu, vstevsi bivše vojake, silne davke; dalje "Ker omenjeni profitarji zdaj žive v brezprimerni luksurijoz- nosti, medtem ko veliko število bivših vojakov trpi pomanjkanje in revščino; dalje "Ker smo plačevali našim bivšim vojakom, ki so dali domovini svoja življenja na razpolago, borni dolar na dan; dalje "Ker dolgujemo bivšim vojakom slovesen dolg, ki mora biti izplačan, ako hočemo zadostiti vesti in patrijotizmu ameriškega ljudstva; dalje "Ker je zakladniški tajnik iz- Illihoiski governer obtožen poneverbe. Springfield, (IK. 20. julija. — Velika okrajna porota je danes pronasla governerja Den Smalla, p od govern er j a Fred E. Sterlinga in bankirja Verne E. Curtisa krivim poneverjenja državnega denarja. Obtožba pravi, da sta Small' in Sterling poneverjevala denar za časa, ko sta zavzemala mesto državnega zakladlničarja. Obtožbe napram vsem trem obtožencem so bile danes izročene okrožnemu sodniku Elbert E. Smith-u. Prva obtožba radi poneverbe je naperjena proti Smallu, in sicer se ga dolži, da je poneveril $500.000, se ko je bil državni zakladničar. Druga obtožba radi poneverbe je naperjena proti Sterlingu, in sicer za $700.000. Tretja obtožba, tudi za $700^-000, pa je naperjena napram Smallu, Sterlingu in Curtisu. Poleg tega so tudi vsi trije obtoženi zarotniškega sporazuma, katerega namen je bil poneveriti državni denar. Vsi trije so glasom obtožbe po-neverili $2,400.000 ljudskega denarja. Sodnik je določil za vsakega izmed obtoženih $50.000 varščine. Preiskava velike porote se je sukala okrog posojila $10,000.-000 iz državne blagajne, ki se je dovolilo klavniškim družbam Armour and Co. in pa Swith & Co. To posojilo je bilo izplačano potom Grant Park banke, ki se nahaja pod upravo bivšega senatorja Curtisa, ki je dolgoleten prifjatelj in politični kolega governerja Smalla. Zatrjuje se, da se je vplačalo v državno blagajno le 2-'procent-ne obresti od posojenih desetih milijonov, medtem ko so bila po sojila dovoljena s sporazumom, da bosta klavniaki družbi plačali 7 in 8-procentne obresti. proWerni, in pa, da ni na razpolago dohod- nahaja Rusija dane's v ^ov, iz katerih bi se moglo pla-DriMižno takefti 'DOložaju, "kot so se nahajale Zedinjene države koncem civilne vojne. čati naš dolg; dalje "Ker bi se morali omenjene profitarje izročiti večnemu za-sramovanju ameriškega ljudstva, "Rulsija želi _ naisirsee^ljn se jih prisiliti, da plačajo svoj dolg od ukradenega bogastva: "Zato naj se s^klene, da se od strani predsednika zbornice iz pO sodelovanja ameriškega bere komitej sedmih članov zbor kapitala v razvoju poljddel-?tva, transportnih sredstev industrije, in to v čim ve-^.iem obsegu. ^ "Rusija je izmed vseh de-Na najbolj podobna Ameriki po neizmernosti svojih ^^•zdalj in bogastvu svojih ^aravnih zakladov. Samo ^^eriikanci morejo zapopa-®ti velikanske probleme, ki i^^kajo rešitve od Strani e-kohomske ih tehnične izvež-^^'TlOSiti." 1>VA UBITA NA ŽELEZNIŠKEM KRIŽIŠČU. Warren, O., 20. julija. — Da sta bila ubita od vlak^, na že-®zniškem križišču 9 milj od tu-72-letni'. Robert Smith in pa ,^-letni Frank Messerly. Nesre-Se je zgodila, ko je vlak zadel ^^'tomoibil, v katerem sta se pe-omenjena dva. nice, da dobijo vse potreibne podatke z o žirom na omenjene vojne profitarje, da se dobi njih imena, objavi v kongresnem zapisniku, ter nato napravi načrt, glasom katerega bo mogoče izplačati bivšim vojakom bonus, oziroma odškodnino potom naložitve posebnega davka na o-menjene profitarje." ' Tako se glasi resolucija po slanca Koppa. Seveda, neumno bi bilo misliti, da bo sprejeta. Koppovo resolucija je samo izraz rastočega uporniškega duha proti vladi, ki si je stavila za svojo nalogo, da varuje interese privilegiranih razredov. -o- — Herman Sperber, 8811 Spokane Ave., je bil aretiran, ker ni ustavil avtomobila potem, ko je v bližini St. Clair Ave in .17. cesti povozil dvajsetletno Mrs. Katarino Kneezer, 1749 Oregon Ave. ZANIMIVA STAVA. ZDRUŽENE DRŽAVE NAJ BI POČAKALE Z OBRESTMI. Washngton, 20. julija. — Zvezni zakladničar Mellon je danes izjavil pred senatnim finančnim odsekom, da se Združene države čutijo obvezane, da počakajo z zahtevami za izplačitev obresti od strani zavezniških držav, katere imajo dolg v Ameriki. -o--- ČUDEŽNA REŠITEV. Vesti iz Rusije. Moskva, 15. julija. — (Ža-kasnjeno.) Uradni organ sovjetske vlade poroča, da je mednarodni komunistični kongres soglasno odobril novi ekonomski program ruske komunistične stranke, ter podal izjavo, glasom katere se zavrača vse trditve o podaji principov kot neresnične. Poročilo pravi: "S tem naj se napravi konec vsem hinavskiim domnevam o takozvani komunistični podaji. Najvišje sodišče mednarodnega proletarijata je soglasno proglasilo noVi program modrim in primernim ter se obenem izjavil, da je v popolnem soglasju s komunističnim programom in proletarskimi interesi sirom sveta." Zadnja poročila iz raznih delov Rusije izkazujejo, da kolera stalno ponehuje, kar je zasluga neumornega dela anti-epidemič-nih organizacij in pa paznosti prebivalstva. V južnih provin-cijah, kjer je bila epidemija prvotna najhujša, je skoro popolnoma prenehala. Posebno paž-njo se posveča provincam ob Volgi, kjer je suša povzročila veliko pomanjkanje. Vlada je pravkar izdala odredbo, glasom katere se bodo vladni uslužbenci v Moskvi in Petrogradu plačevali potom kolektivnega sistema in sicer v obliki denarja in potrebščin. Najvažnejši del te odredbe je oni, ki določa kolektivno nagrado za posebno uspešnost. Na ta način se hoče doseči kolikor mogoče veliko uspešnost v administrativnem ustroju. Vsak vladni u-rad, ki zniža število svojih uslužbencev, ne da bi se znižala njegova uspešnost, bo do'bil prejšnje skupne plače šestkrat povečane. Vlada je izdala tudi odredbo, glasom katere se je določilo potniške in tovorne pristojbine na železnicah. Delavci in državni uradniki, ki potujejo po državnih opravkih, bodo imeli še vedno prosto vožnjo kot do sedaj. Vse-ruski koncil strokovnih unij se je/ brzo odzval pozivu vlade za pornoč od lakote priza^ tim prebivalcem province ob Volgi. Sklenilo se je mobilizirati uriijske organizatorje za izvrševanje rešilnega dela. Koncil je tudi naročil krajevnim unijam, da dovolijo velike količine izdelanih produktov za pomoč od lakote prizadetim provincam. -O- Podjetniške metode v Mingo razkrinkane. DETEKTIV JE POVEDAL PRED SENATNIM ODSEKOM, KAKO JE IGRAL U-LOGO ŠPIJONA PRI RU DARSKI UNIJI. Senator McKellar se zgraža nad takim početjem. New York, 20. julija. — Danes je začel s svojim pohodom iz New Yorka proti San Francisco neki new-yorški mlad pesnik, ki je napravil stavo s svojimi' tovariši, da bo na poti preko ameriškega kontinenta dobil 1000 dekličjih poljubov. Eden njegovih tovarišev ga bo na poti spremljal, da drži zapisnik dobljenih poljubov. V stavi je določeno, da se poljuba ne sme vzeti, temveč mora biti poklonjen prostovoljno. --o- JE STRELJAL NA SODNIKA. Buffalo, N. Y., 20. julija. — Ker državni komisar pri delav. skem odškodninskem razsodišču Chas. K. Reynoldsu ni maral izplačati odškodnine, je slednji potegnil revolver in ustrelil proti komisarju, ki pa ni bil zadet. Ena izmed prič je bila ranjena. Sioux City, la., 20. julija, — Danfes zjutraj se je igral na železniški progi 15 mesec stari sinček družine Jakič, ko je privozil tovorni vlak in šel preko otroka, ipredno se je strojevodji posrečila vlak ustaviti. Na začudenje vseh pa se je pronašlo, da je o-trok dobil samo par prask, drugače pa je ostal popolnoma nepoškodovan. --o- MLAD JE ZAČEL. JAPONSKI DELAVCI PREGANJANI V KALIFORNIJI. Turlock, Cal,, 20. julija. — Danes so linijski delavci, ki so u: posljeni pri nabiranju sadja, iz-^ gnali iz tega okraja 58 japonskih delavcev v 8 milj oddaljeno mesto Keynes, nakar so pričeli bežati tudi ostali japonski delavci tega distrikta in njih družine. Japonci se pritožujejo pri policiji, da so jih beli delavci v več slučaj pretepali, in da se jim je jemalo tudi njih lastnino. Lastnine Japoncev, ki imajo najete sadne nasade, se ni v nobenem slučaju o-škodovalo. -,—o-:— — Več policajev in prič, ki so bile navzoče, ko se je izvršil rop in umor Slya in Fannerja, je prejelo grozilna pisma, v katerih se jim preti s smrtjo, če bodo de Washington, 20. julija. —Danes je bil zaslišan pred senatnim odsekom, ki preiskuje nedavne nemire v Mingo rudarskem okraju, bivši detektiv C. E. Lively, ki je bil v službi Baldwin Felt privatne detektivske družbe. Lively je tekom svojega izpričevani a izjavil, da je bil tekom zadnjih devet let v službi detektivske agencije, a da je bil obenem član rudarske unije, da se je vdeleževal sej, ter da je bil nekoč celo podpredsednik unije ter da je svojo unijo tudi zastopal na rudarski konvenciji. S. A. Davis, odvetnik za rudarske podjetnike, je v zagovor takega početka od strani podjetnikov navedel za vzgled ravnanje juStičnega deipartmenta, ki je odredil, da njegovi agentje pristopijo k unijam, da poročajo, kaj se dela in govori med u-nijskimi člani. "Meni ni nič, če je tako delal tudi justični departmervt, toda po mojem mnenju taiko početje ni pravilno," je odvrnil senator Mc Kellar. "Tako ravnanje ne soglaša z mojimi idejami o ameriški časti. Ni čuda, da imamo v West Virginiji večne spore in boje." Senator McKellar je skušal iz Lively j a izsiliti, da pojasni, da-li je ob času, kadar je prisostvoval rudarafkim konvencijam, dostaval plačo od unije in detektivske a-gencije, nakar je Lively odgovoril, da je ponavadi gledal, da je vsaka stran plačala polovico stroškov. Lively je izjavil, da dejstvo o njegovem špijonskem delovanju ni bilo znano niti podjetniku, v katerega rovu je delal niti uniji rudarjev. Meseca maja preteklega leta, ko je prišlo v Matewanu do onega usodnega spopada med rudarji in detektivi Baldwin-Felt agencije, ko je bilo deset oseb ubitih. Lively je povedal pred senatnim odsekom, da je bil na omenjeni dan na glavnem stanu "U-nited Mine^ Workrs of America" v Charlestbnu, W. Va., in da so unijski yoditelji izražali svoje zadovoljstvo nad spopadom. Lively je izjavil, da je bil tudi za časa rudarskega štrajka v Coloradi tamkaj kot rudar in špijon obenem. Bil je tudi aretiran. V ječi se je pogovarjal z ostalimi aretiranimi štrajkarji, in oddajal svoji detektivni agenciji redna poročila. Angleški načrt za u-strahovanje Irske. London, 20. julija. — Danes se je zvedelo, da ako se sedanja irska mirovna pogajanja izjalovijo, tedaj da bo uvedla Anglija na Irskem kampanjo silnejših vojaških represalij kot kdaj koli prej. Visoki vladni uradniki se izjavljajo, da so že dovršeni načrti, da s^ vso Irsko izpremeni v pravcati vojaški zapor, da se za-tre vse ekonomsko življenje in da se zaznamuje vsakega posameznega Irca kot vladi nevarno osebo. London, 20. julija. — Angleški kabinet je danes več kot dve uri in pol razmotnval načrte za poravnavo irskega »pora, nakar je šel ministrski predsednik h kralju Georgeju in mu predložil pogoje, katere bo jutri stavil Lloyd George Eamonu de Vale-ri, ko se snideta na konferenci. Na seji kabineta je Lloyd George razložil dogodke zadnjega časa ter nato predložil svoj načrt za poravnavo spora. Kot »e poroča, načrt Lloyd Georga ne gre v podro-bnoSti temveč podaje le nekak obris pogojev, pod 'caterimi je Anglija pripravljena prenehati s svojo vojaško strahovlado na Irskem. -O-- AMERIŠKI POSLANIK NAVZOČ NA SEJI POSLANIŠ-KEQA KONCILA. Chicago, 2r. julija. — Chas. Oakley še ni spolnil 17. leto, toda je že vzrok ene raaporoke. Mož Naurine Bies je namreč v svoji tožbi Za razporoko navedel ime Oakleya kot tatu ljubezni njego-1 sta po dolgem času dospela iz Me. ve žene, ki je stara 27 let. Kot hike. Radi tega so oblasti posta- iPariz, 20. julija. Myron T, Her-rick, novi ameriški poslanik v 'Pariu, je bil danes prvič navzoč lovali Za smrtno 6bsodbo bandi- na seji zavezniškega poslaniške tov Benign o ja in Collettija, ki dokaz je predložil pismo svoje že-jie, ki ga mu je pisala, ko je pobegnila z mlečnozobim fantom v Detroit. vile močno stražo znotraj in zunaj okrajne ječe. Nadalje je tudi odrejeno, da ne sme jetnikov nihče obiskati. ga koncila. Na njej se je sklenilo, da se prihodnji teden izvede n%i-rovna pogodba z Ogrsko. Ker A-merika še ni odobrila ogrske mirovne pogodbe, in ker ameriških čet tudi ni v Šleteiji, Herrick ni imel dosti posla na seji. Amerika prošena za posredovanje v šle-zijski zadevi? London, 20. julija. — Iz me-rodajnih izvirov se poroča, da so zavezniki naslovili na ameriško vlado že formalne sugestije za posredovanje v Gornji Šlezi-ji, kajti izratža se bojazen, da bo prišlo do novega izbruha sovražnosti. Kot znano, je ameriška vlada dozdaj stala na stališču, da se ne bo vmešala v nobene zadeve, ako ne grozi priti do odprtih sovražnosti, , Zdaj pa se govori, da si zavezniki prizadevajo dokazati ameriški vladi, da obstoja taka nevarnost odprtih sovražnosti, in da je. torej ameriško posredovanje potrebno. Angleška nujno predlaga, da se snide najvišji koncil, da raz-motriva koni'plikacije, katere so baje posledica delovanja tak00<>0<><><>-CK><><><>0-<><>0<><><><>;Cj<>C^^ Mavrični ptič. ROMAN CESKl NAPISAL JULIUS ZEYER. 100<>0000<>0<><>00<><>0<><><><>0<><><><><><.? Gospod Rybinski je bil tako iznenad«n, da prvi trenotek ni mogel odgovoriti; toda sebičnež čuti vedno pravico na svoji strani, vedno misli, da se mu godi krivica, na krivice, katere je zagrešil sam, pozablja takoj. "Ah, torej ate vohunili za menoj!" je rekel v slabotni jezi. "Torej ste mi prihranili vsako nadaljno pojasnilo." Obrnil se je, da bi odšel. "Stojte, Henrik!" je vzkliknila deklica proseče, in gospod Rybinski je nehote obstal. "Nisem vohunila za vami; ne vprašajte me, na kakšen način sem izvedela za vašo skrivnost — to je brez pomena. Nisem prišla, da bi vam kaj očitala, ampak hočem se samo z nekoliko odkritosrčnimi besedami posloviti od vas na veke." ^ Za trenotek je obmolknila, nato pa je nadaljevala; "Henrik! Ena sama noč je naredila iz mene starko, potisnila mi je krasno preteklost V megleno daljavo. V e-ni sami noči so se razpršili vsi moji sni, in upanje, e-nako zlatemu gradu na oblakih, na katero sem bila navezana s celo svojo dušo, se je porušilo pred menoj v pusto razvalino. Ko sem vas videla prvič, obdanega od gledališke krasote, me je očarala vaša ponosna lepota; zdaj vem, da te vaše telesne vrline nimajo več vrednosti kakor drobci stekla, katere ste tedaj nosili na glavi kot demaintno krono. Tedaj sem mislila, da ste zvišen človek, zdaj. zdaj vidim, da se v nobenem oziru ne razlikujete od vsakdanje, brezčutne množice." Henrik se je stresnil; « temi besedami je deklica globoko ranila njegovo nečimuirnost. "Da to niso očitanja?" je vskliknil jezno. "Hvala vam za tak slavospev!" "To niso očitanja, Henrik! Samo Vso krivdo svoje nesreče hočem zvaliti z vaše vesti na svoja bedra. Saj ni vaša krivda, da sem videla v vas mavrične ptiče svojih detinskih sanj, da se svetite zunaj v nebeškem blesku, znotraj pa niste drugega kakor žalostni zemeljski prah. Resnica je, da ste me varali; če bi bili zagrešili svojo laž iz ljubezni do mene, bi vam bila za njo hvaležna; toda da sem bila samo vaša igračka, neljubljen predmet — glejte, to mi trga srce. Toda tudi to vam odpuščam. — Vrnite se v naročje svoje rodbine, bodite srečni; prizadevala si bom, da vas pozabim." Njen glas se je tresel bolesti, in temno oko se jej je vpiralo v večerno nebo, ikakor da prosi usmiljenj«. Henrik je bil girijen; nehote jo je prijel za roko, s katero mu je zamahnila v slovo, in deklica ta trenotek ni imela dovolj moči, da bi izmaknila roko iz njegove; da, nehote je celo sklonila svojo glavo k njemu, kakor da jo hoče položiti na njegovo ramo. Ta slabost je trajala le trenotek, ta trenotek je bil usodni. Jurij, ki je vedel za ta sestanek in je opazoval ves prizor iz goščave, kamor se niso slišale njune beisede, je ta trenotek planil iz svojega skrivališča. Oči so se mu zopet svetile tako strašno kakor včeraj na vrtu. Noemi je kriknila, Henrik je izpustil njeno roko. "K^o ste? Cesa iščete tu?" ga je nahrulil Henrik. Jurij se je zasmejal. "Kdo sem?. Cesa iščem? To deklico iščem, družico co svoje mladosti, za 'katere ženina sem se smatral — "Ah." je vskliknil gospod Rybinski prezrljivo. "Gospodična ima torej ženine! Jaz tepec sem si domneval da sem varal nedolžno deklico, očital sem si to in pri tem sem bil sam smešno speljan za nos. Izborno znate igrati ulogo nesrečno ljubečih, gospodična! In gospod ženin gotovo zahteva kako odškodnino. No, bomo videli. Med tem z Bogom!" Odhitel je. Noemi je pozabila na vse, kar se je pravkar zgodilo, čutila je samo, da jej ljubljena roka neusmiljeno zadaja kruto rano, in napol blazna vsled boli in strasti je kriknila; "Robert, jaz te ljubim!" Toda Henrik je bil za kapelo in si žvižgal veselo pesmico. Jurij, v katerem je vzbudil strasten Notmin krik blazno ljubosumnost, je zamahnil z bliskaj očim se nožem in planil za odhajajočim. Opazivši to, je skočila Noemi hitro s stopnic kapelice in se vrgla Juriju z razprostrtimi rokami na pot. Jurij, ki ga je ta novi dokaz njene ljubezni do Henrika razjaril še bolj, je zaškripal z zobmi in jej z divjim krikom: "Torej umrita oba!" porinil nož v prsi. Manasse je skočil iz svojega skrivališča in vjel omedlevajočo deklico v naročje. Jurij je stal kakor primrzen k tlom, lasje so se mu ježili. Veličastna noč je bila razprostrta nad pokrajino; slišati ni bilo drugega kakor šepetanje listja v gaju in iz daljave veselo Henrikovo žvižganje. Naenkrat, se je zagrabil Jurij z obema rokama za glavo. Pred njim v nočni temi se je pokazalo dvoje krvavih, slepih oči j, strašno izbuljenih, — očij. pri katerih pogledu mu je zastala kri v žilah. Zbežal je; ni vedel, ali zasleduje tekmeca ali beži pred samim seboj; dirjal je po pobočju in si zakrival obraz z dlanmi. Toda neprestano je videl pred seboj one grozne oči. in tisoč glasov je klicalo okoli njega: ''Ne ubijaj! Nedaleč od vrha R:pa je skalnat prepad, navpičen kakor stena. Z zastrtimi očmi je dirjal Jurij proti temu mestu in naenkrat zletel v propad. Niti zganil se ni več. Med tem je prinesel Manasse vmira.jočo deklico h kapelici in si ruval nad njo svoje sive lase ter vpil; "Pomoč! Pomoč! Umira! Ah, Noemi, ne zapusti me, ne odidi pred menoj iz te doline solz!" Noemi je počasi odprla oči, vprla jih otožno v starca in rekla: "Moje tedanje sanje na pokopališču se vresničuje. Zopet vidim pokojnike z mirnim smehljajem v prozornih grobo\'ih, in za trenotek stopim med nje in se bom tudi tako mirno smehljaja." Naenkrat je zatrepetala. "Manasse, ni mi dobro. Posadite me I Še enkrat hočem pogledati doli na širno pokrajino, v katero vec ne stopi moja noga. Manasse. ni mi dobro, zdi se m'' da pada na me velika senca I Kdo polaga na me že za živa pokrov?" Za trenotek je začela moliti "Ceščena si. Marija, toda kmalu je umolknila. Naenkrat je 'zasumel veter! Zvok. čuden kakor globok vzdih zemlje, se je začul iz daljave, in doli v pokrajini so se dvigali proti ne' bu oblaki prahu kakor obrovske postave. Nekaj se j® zavalilo k Noeminim nogam in zašumelo; bil je to pol' zvenen venec . . . venec, katero je posvetila ''bogu Ijo' bežni." Iztegnila je po njem slabotne roke. starec jeJ ga je podal, ona je pritisnila ovenele cvete na srce. i^ predno je zamrla v daljavi bučanje veitra, se je pome' šal vanj tudi njen posledni dih in hitel ž njim čez širn" pokrajino--kam? Manasse je klečal trenotek kakor strt nad krasnino truplom. Naenkrat pa je skočil kvišku, začel je trgati oibleko, ruvati sive lase in brado, biti s čelom ob sten® kapele .... Kje bila njegova modrost? Težke skušnja ni prebila. Teta Ivanka in Jurijeva mati sta umrli za nedolg® časa vsled žalosti, in Manasse je živel še nekaj let ^ praški -blaznici. Gospod Rybinski ni nikdar izvedel za smrt ubo' ge Noemi. Odpotoval je. kakor je bilo določeno, on^ jutro po usodni noči v Prago in bil že davno na Duna' ju, ko se raznesla po okolici vest o umoru na Ripu. ^ Rimu so se zabavali božansko, karneval je bil neobi' čajno vesel. Toda kmalu nato je umrl tast. in gospod«! Rybinsk emu se je velikomestno življenje priljubilo tako. da se ni vec hotel vrniti V malomestno Prago. Go' spa Rybinska se je pripeljala torej sama na Č^Sko. pr"' dala posestvo in hišo v Pragi ter pohitela za soprogo*^ na Dunaj, kjer se je naselil stalno. Za Rimom Dunaj Bila je to izbira, vredna gospoda Rybinskega. (KONEC) JULY 21, 1521. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša $pecijalit«ta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne iire v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTT. * B MiCGNIFICENT STEAMERS 3^ The Crwt Slap "SEEANDBEE" — "C^ OF ERE" - "CITY OF BUFFALO" CLEVELAND — Dally, May lit to Nov. 15th—BUFFALO tore CuEVBtAHD • 9i00 p. M.} lannth 1 L«m Bvrrux) - 9:00 P. M. Arrire Butpalo - 7tS0A. M. > Standard Tims ? Arrire Clevulaho 7:80 A. M. Cornoctiom nt Buffalo for Ni»™ra P>Jli snd all EarteBi md Canadian polni«. Railroad ticket« MBdinsT between Cleveland imfBuff^o are good for tranapocUlion on our «te«mer». A«k your Th# Cleveland & Buffalo T^sSk CpmMny Cleveland. Omo The Greet Sbi •SEBANOB«« —4he largemt #mdmee%eeeUy, peewmger Steamer on Ixdead' Petere of the wertd* Sleepieg eepme&ty, 1500 peMgwgeie# Moje Življenje. Ivan Cankar. (Dalje) NJEN GROB. g *8! Ravnokar je izšla knjiga l^azkrinkani Habsburžani katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich^ bivša dvorna dama na Dunaju. v knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c Jeseni smo pokopali mater. Vež ne vem, ali je bil jasen dan, ali meglen, ali če je jJeževalo. Sel sem za pogrebci kakor v sanjah, in še zdaj se mi zdi, da so bile sanje vse, kar se je takrat godilo; in da je bilo morda v resnici čisto drugače, nego se spominjam. Prišli smo na po^ko-pališče, da nisem vedel kako in kdaj, nato smo stali kraj globoke črne jame, iz ilovnate prsti izkopane. Pevci so zapeli; kakor iz daljave sem slišal zamolkle moške glasove, besed nisem razumel. Na debelih vrveh so spuščali rakev v jamo; oboje, ra-kev in jama, se mi je zdelo preveliko in prečrno za moje mater, ki je bila drobna kakor o-trok. Ko je župnik odmolil — ali pa morda že prej, ne vem več — so vsi krog mene pobirali rumeno prst ter so jo metali na rakev; tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral pest prsti kakor vsi drugi; ali skoraj mi je izpod-drsnilo, da bi bil padel na kolena; nekdo me je zadaj prijel pod pazduho. Nato so si pogrebci slekli črne suknje, zgrabili so za lopate in so metali v jamo prst v težkih, velikih kopicah: spočetka je zamolklo bobnelo; kmalu je bobnenje potihnilo, slišal sem le še pritajeno vzdihovanje in ihtenje. Jama je bila polna, grmadila se je gomila, zmerom širja in višja, ogromna, pretežka •za mojo mater. Kako smo šli s pokopališča, tudi vec ne vem. Nenadoma sme ■sedeli v krčmi in smo pili; nekateri so bili žalostni, nekateri veseli; jaz sem jih gledal in sem jih komaj poznal, moje misli so bile 'kakor mrtve, v črno jamo zakopane. v, Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovansko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naroČite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-IU60SLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 iiillliilllllliaiiililliilM 6418 ST. CLAIR AVENUE. iEEElSiililBEaSi Teden dni pozneje sem se odpeljal v tujino. Ves tisti teden nisem stopil na pokopališče; prišel sem do vrat, pa sem se vrnil. Kakor strah je bilo v meni — kakor tisti strah, ki obide vernega človeka, preden stopi v samotno svetišče, pred Boga, sod-riika svojega. Malodulšetti sem bil in slab, nisem si upal, da bi odprl vrata v blagoslovljeni hram, kjer je pod težko gomilo spala svetnica - mučenica. Pet let sem ostal v tujini. Čez pet let sem se napotil, da bi molil ob njenem grobu. Odprl sem vrata in sem šel do srede pokopališča, do križa. Tam sem se ozrl prestrašen. Tuj kraj je bil krog mene, kakor da ga še nikoli nisem videl. Križi, križci, beli in črni kameni, ob zidu vrbe in ciprese, gole, zelene, cvetoče gomile, peščene steze, — vse mi je bilo tuje. Groza mi je segala v srce; gledal sem na levo na desno — od nikoder ni bilo glasu, da bi me poklical, pozdravil. Jaz pa sem mislil, kadar mi je bilo hudo v tujini; "Pridem do vrat in takrat bom slišal njen glas: Kod si hodil, da te ni bilo tako dolgo? Čakala sem te in nisem mogla spati, celih pet let samotnih let! ... . Pa bi šel naravnost do njenega groba in bi pritisnil lice na rosno travo, da bi slišal natanko njen mehki glas in da bi občutil topli dih iz njenih ust. Pripovedovala bi si lepe zgodbe, polne upanja in daljne sreče, kakor vselej kadar sva bila čisto sama; in bila bi sestra in brat, o-badva otroka, obadva oči vprte proti vzhodu, da bi ugledala tisto nebeško zarjo,, ki je bila njenemu in mojemu trpljenju od Boga obljubljena . . ." Tako sein mislil. Glasu od nikoder. Pokliči me, o mati, samo zašepeči, zavzdihni pod gomilo, pa te bom slišal. Hodil sem med križi, kameni in gomilami; vsi grobovi so mi bili tuji, rrjrtvi, nobeden me ni pozdravil. Šel sem h grobarju, da bi ga vprašal. Tisti grobar, ki je kopal jamo za mojo mater ter jo izkopal pregloboko, je bil že zdavnaj mrtev. Napol gluhi starec, ki sem ga izpraševal, je z zaspanimi očmi ogledoval mojo suknjo, povedal pa ni ničesar. Nato sem šel k cerkveniku. '"Povejte mi, kje je materin grob? Saj ste bili s pokrebom,. še krono sem vam dal!" Cerkvenik je pomislil. "Rekel bi, da. je v levem kotu ... če ni morda v desnem, star sem ..." Kam bi se napotil, koga bi vprašal ? V krčmi je sedelo mnogo znancev; po obrazih se mi je zdelo, da sem jih videl pred pdtimi leti da so bili morda celo pogrebci. "Kje je grob, ki ga iščem?" 'Toliko je pogrdbov zadnje čase, ljudje pomirajo kakor ob kupi . , . kdo bi štel grobove, kdo se jih spominjal?" Vrnil sem se na pokopališče, da bi iskal s treznim Q<česom, z mirnim razumom. Treba je iskati med samotnimi grobovi, tned tisitimi, ki se jih dolga letja ni doteknila zvesta roka. Bog se usmilil, koliko samotnih grobov! Polovica pokopališča dame puste gomile, brez spomina, brez križa in kamena. Še križi so polomljeni, kameni stoje pošev, besede so zablede-le. Kaj je bilo napisano na tem križu, ki leži izruvan in zarjavel na gomili? "Svoji nepozabljeni, i na vekomaj ljubezni materi . Gomilo je bil porasel visok plevel, ktiž leži v njem — kod hodiš, ti zveslti sin? Saj je šele pet kratkih let, ko si postavili ta -— bronasti križ, napisal nanj te goreče besede, prilival potočni-cam s solzami, z uporno kletvijo zmerjal krivičnega Boga! O ljubezen, postala si beseda! Ko si stopila na jezik, te v srcu ni bilo več I Solza kane šz oČesa, razpuhti se v prahu, vzdih dahne iz ust, izgubi se v vetru! Iz-Tujte križe, prevrnite kamelie, gomile izgladite; Križi, kameni in gomile so mrtve, besede, govore jezik, ki ga nihče več ne razume .... .,/> , Ko sem šel s pokopališča, me je zeblo in noge so mi bile težke. Kakor gre iz cer'kve grešnik, ki občuti, da Bog ni slišal njegove molitve; glavo sklonjeno, pogled v tla vprt. Še tisti večer sem se vrnil v tujino. Zgodi se, da se človek nenadoma zave samega sebe in svojega življenja; kakor da bi planil iz sanj — pomane si oči, o-zre se plah ter spozna, da je vse, vse, ' vse zgrešeno, zapravljeno, izgubljeno, vse, kar je mislil, dejal in živel. Tako se je meni zgodilo, ko sem se neblagoslavljen vrnil v tujino. Neživ živeti —^ ali bi ne bila skrunitev Boga, ki je življenje? Zaklenil sem se v izbo, zagrnil sem okno. V mojih žilah je tekla kri, moje oči so gledale, moji možgani so mislili, v srcu mojem pa je bila smrt. Takrat, ko sem vzdignil nogo, da bi stopil v noč, se je roka do-teknila moje rame; čisto narahlo, komaj da sem jo čutil. Niserri je videl, ali spoznal sem jo taikoj; sladka in topla je ležala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenotku, v enem samem sem premeril pot, dolgo sedem dni hoda. Odprl gem železna vrata pokopališča, šel sem naravnost do križa, nato po peščeni, stezi na levo, med tiste samotne z visokim plevelom poraščene gomile. Druga je bila drugi e-naka, toda nič nisem ugibal, nič se nisem motil; s slepimi očmi bi bil našel materin grob, zakaj ona sama me je vodila. Tam, ob samotnem domu njenem, sem klečal pred njo, prosil sem jo tolažbe in blagoslova. Zdaj hodim na to svojo sveto božjo pot, kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vse noči razgrnile nad menoj,'prihajam k tebi; daj mi tolažbe in svoj blagoslov, da mi kmalu zašije nebeška zarja, ki sva jo upala v trpljenju! »koma ugasnila, izginila — svetloba v svetlobo. Kadar sem jo videl v poznejših letih, me je bilo strah in umaknil sem se prav do jarka: "Tako si šla, mladost, tako si mi pobegnila, sreča, brez pozdrava in blagoslova! ' Takrat pa sem gledal za njo z veselimi očmi: "Hiti, jadr-no hiti, prihodnost moja, pa te dojdem s temi mladimi nogami!'' .... Ni se Se prikazala bela Sveta Trojiqa na holmu, ko sem se ozrl ves osupel po mračni pokraijini. Kdaj so bile prišle sence in odkod, kdaj je bil ugasnil dan? Tiho in nevidno je bila noč popila dan in svetlobo njegovo; tiho in nevidno so bile legle sen ce na moje srce ter so zagrnile mladost, srečo in zaupanje. Saj ne tam za gorami v veselem solncu; prčd menoj v tišini in grozoti noči je pravo moje življenje; tam so črne skrbi in prezgodnja utrujenost, je rano spoznanje, iz ponižanja in trpljenja porojeno. In vse, Icar je bilo lepega od zore do mraka, vse je le spomin, ali so morda le sanje, ki jih je Bog poslal za tolažbo — objokanemu otroku ropotuljo. Tako težak mi je bil korak, kakor da sem bil ves dan hodil tisto pot, ki je tri ure hoda. Videl sem že vse, kakor je v resnici bilo; najdražji obraz raz-logan od skrbi, najmilejše oči objokane, najblažje ustnice trepetajoče od pritajenega ihtenja . . Zmerom sem ljubil večerne sence; kadar so mi v lica dahnile, me je bilo strah. Gledal sem v dan nazaj vse do jutra, in težko se mi je storilo pri srcu. Kaj ni bilo na tej kratki poti veliko luči, veliko lepote, veliko sladkosti — in vse to ugašeno, kakor potopljeno v črno močvirje? Ce je mogoče, da se tako zgodi, če je grenak in trpek celo spomin sam: ali je bila vsa tista lepota zlagana, vsa tista sladkost le opojna prevara, tista luč le dimast plamen iz noči! Ali so le sence resnične in večne, ali je vse drugo le gola domišlja, le samoopajanje? Zdaj se bližajo večerne sence in v mojem srcu šepeče na vsa tisočera vprašanja tisti odgovor, ki se ga v svoji malodušnosti naj bolj bojim! resnično'st in večnost je tema, je vesoljna noč. In vse, kar je bilo lepega od prvih o-troških let pa do teh zadnjih senc, vse je bilo gola domišlja, pusta samoprevara. Strašna je noč, kadar sitopa iz doline s tihimi koraki; strašna je ta hladna praznota v Srcu .... Da bi že prišla noč, z njo mir in tišina! (Dalje prih.) — Ker BC je po nekaterih drugih mestih ustanovilo posebne vrste pršeča kopališča za otroke, je clevelandski načelnik ognje-gascev naznanil, da se bo tudi v Clevelandu na vseh požarnih postajah postavilo pršilce, pod katerimi še bodo otroci lahko kopali. — Sedemletni Charles Dattelo, 2359 E. 46. St. je skočil za žogo, ki mu je odletela na cesto, pri tem pa se je spodtaknil in padel je pred vozečo karo, ki mu je odrezala desnq nogo ravno ob kolenu. V Charity bolnišnici, kamor je bil deček urno prepeljan, so se zdravniki izjavili, da je njegovo stanje zelo opasno. Naročajte dnevnik BfAlPMOST VEČERNE SENCE. Zmerom sem jih ljubil; zdaj, ko se kližajo, me je strah. Oko ne vidi, uho ne sliši, še srce ne sluti; nenadoma, sredi vesdle^a smeha — glej, večer! Šel sem pred zdavndmi leti iz Ljubljane na Vrhniko, tisto pot ki sem jo premeril tisočkrat. Lepo spomladansko jutro je bilo ko mi je toplo solnce pozdravilo lica, je seglo tudi v moje srce in je popilo vse skrbi. Ker se mi ni mudilo, sem legel pod jablan ob cesti in sem bral Shakespeareja; ne vem, katera drama je bila; toliko vem, da me je vsega prevzela nepoznana in čeznaturna lepota, da me je nasitila in napojila in da mi je že sijalo v obraz vroče o-poldansko solnce, ko sem vstal. Omamljen, ves v sanjah, sem šel dalje po beli cesti in sem prišel do tiste krčme, ki se mi je popotniku vselej tako prijazno nasmehnila izza topolov. V tisti krčmi pa je bilo takrat lepo in mlado dekle. Ne spominjam se več, kako ji je bilo ime, kje da je zdaj in kako živi; le ljubeznivega, veselega obraza se spominjam, čistih oči in solnčnega smehljaja. Meni je kilo takrat šestnajst let; nikoli še nisem bil poljubil ženske, niti v sanjah. Ker pa sem bil omamljen sam od svoje mladosti, od solnca, od čaše vina, od lepih misli, sem kakor ponevedoma objel dekleta krog pasu in sem jo toplo stisnil k sebi. Še v tistem hipu mi je roka omahnila in od srama mi je šmila vsa kri v Obraz. Ona se je veselo zasmejala, za vroč tre-notek sem čutil njene ustnice na svojih. Šel sem dalje kakor blagoslovljen romar, tako srečen in v srcu vriskajoč. Ob tisti lepi Uri sem prvikrat ugledal podobo, ki sem jo videl kasneje še mnogokdaj, ali 'tako solnčne in jasne nikoli yeč: yo? je švignil m'5mo mojih oči, v vozu je sedela ženska, kakor bi je ne videl lepše v samih nebeških sanjah. Solnce se je lesketalo v zlatih laseh, sijalo jie na beli slamnik, na belo bluzo, na beložareča lica; kakor se je podoba prikazala, tako je bli- HARRY F. GLICK SLOVENSKI ODVETNIK naznanja, da je preselil svoje ODVETNIŠKE PISARNE IZ SOCIETY BUILDING V 102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio. Prvega julija Devetnajst sto enoindvajset Central 812 Main 1865 OmiTEV TRGOVINE! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril SLADŠČIČARNO — IN — prodajalno mehkih pijač Postregel vam bom s sladolednim, piškoti, sladšči--cami, kakor tudi z najboljšimi cigarami in cigaretami. Se priporočam za obilen obisk in vam obljubujem točno in prijazno postrežbo. 11 ms, 472 E. ]52nd St. V NOVIH PROSTORIH NASPROTI WATERLOO RD ii ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — V močvirju velemesta^* Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki ......CENA SO*. Naročite pri AmoriSko-JuSoulovenska Tiskovna Druiba 6418 ST. CLAIR AVE. w m. WW STRAN 4. V" •♦ENAKOPRAVNOST« JULY 21, 1921, Qevelandske novice- — Ce morda te dni vidite kako ribo, zaletavajoče se ob jezerskem bregu sem in tja, ne smete biti preveč presenečeni, kajti včeraj in predvčerajšnjim se je zlilo slop j a, kjer se nahaja suhaški urad, za pol milijona dolar je^^ zaplenjenega žganja in rozinov-ca. Ko so prohibicijski agent je zlivali dragoceno tekočino ob obcestno strugo, ki vodi proti kanalu, se je naenkrat zbrala veli- V kanal v bližini zveznega po- ka množica ljudi, ki so milo gle- dali za lepo duhtečo tekočino, ki je izginjala pred njih očmi v kanalsko žrelo. Nekateri so popadali na tla in kar na cesti srebali tekoče žganje, drugi pa so tekli h kanalu in nastavljali steklenice v katere so v naglici prestregli kolikor se je dalo. Neki mlad iiiifinwuiPliil ijSiliiinSuiiiriiiiris llllflllWlllHIIIWIIIHIIIWIIIWUIIllllWIIIWIIIWIIIHIIIWIIIIllllHIIIIWIIWIIIIMIIIWIIIIllllir iliilalkilkliilaliikliiMliililiibliibliilBliilaliilBliilaliilBliilaliilJiilaliilBliilaliilBliilalir Čujte rojaki! Vsem naznanjam, da sem prekupil od ddbro znanega gostilničarja JOE SAJEVCA GOSTILNO V kateri se bo vedno točilo rujne in hladilne mehke pijače. Postreglo se vam bo lepo po domače, točno in prijazno- V zalogi bom imel tudi najboljše cigare in cigarete. Se vam torej priporočam. JOHN URBAS 6.317 ST. CLAIR AVE. PRIPOROČILO Občinstvu naznanjam, da popravljam in prodajam vse vrste avtomobilske obroče — (tires) in tubes in se jim priporočam. fant je nastavil klobuk in potem hitro spil, kar je ostalo v njem, medtem ko je neki pisar iz bližnjega poslopja prihitel na lice mesta s telefonskim poslu šalom in prestregal tekočo pijačo, nato pa namakal svoje žejno grlo. Vse je skakalo na okrog, vsak je imel kake sorte posode ter se trudil v potu svojega obraza, da ga do- DOPIS. Collinwood, Ohio. ERIE Vulcanizing Comp. Ivan J. Marinovič lastnik. 3407 ST. CLAIR Bell Phone 4055, Cleveland, O. «3Hiiiiiiniiaiuiiiiiiiuc]iiiiuiiiiiiEiniiiiiuiiinunin iiHtiiMiiiiiiKiiiiiiiiiiiMniiiiuiuiiiHiiiininiiiciiiiiiitiiiHuiiiiiiiiHnEiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiciiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiciiiiHiiiiiiiEiiHiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuic^ GLEJTE, DA SO BURIRII pri vaši kuhinjski peči čisti in pravilno urejeni. In potem bodo vaši 'lonci in ponve čiste, v vaši kuhinji bo mnogo hladneje in pokurili boste mahj plina. V našem oddelku zaf postrežbo je vedno ekspert, ki vam bo z veseljem osebno pokazal kaj mislimo. Oddelek za postrežbo ali Service Department je takoj nad veliko sobo kjer plačate vaše pilinovne račune- Tam ste vedno dobrodošli. Vse kar vam lahko povemo, ih pokažemo je popolnoma zastonj. THE EAST OHIO GAS CO. i C>]Hiiiiiiiiit]iiiiiMiiinniiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiii]iiniitii[]iiiiiiiwiit]iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii(3iiiiiiinMic]iiiiiiiiiiH«iiiiniiiiiit]iiiiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiiiC3iiiiiiiiiiiic!iiiiiiiiinii]iiijiiiiiiiiniiiiiiiniiiE]iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii[<> O delavskih razmerah ne morem poročati kakih posebnosti, ker so povsod enake kajti vedeti moramo, da živimo v ddbi ko delavca ne poznajo in nečejo poznati njegovi zajedalci. Vsak se lahko spominja kaj vse se nam je obljubovalo pred par leti kar se seveda ni nikdar uresničilo, a rečem vam, uresničilo se bo ako se bomo vsi delavci združili. Čas se bliža, ko bo združitev delavske mase potrebna. V slogi je moč, v njej je zmaga, do katere mora slej ali prej delavska masa prav gotovo priti. Kar se tiče collinwood^e naselbine ^lede napredka, j ako na-i preduje. Pred kratkim je bil i ustanovljen močan mešan pevski zbor "Jadran" in pričakovati je v kratkem njih nastopa z bogatim programom krasnih pesni. Tudi naša mladina več ne spi. Organiziral se je mladinski odsek godbe "Triglav" obstoječ iz i kakih 20 mladih dečkov, ki so I i že parkrat nastopili ob priliki na- j prednih prireditev. Nastopili so tudi na zadnjem izletu katerega je priredil "Waterloo Klub v Jugoslovanskem Domu v Euclid Ohio v prid SI. Del. Doma. Navzlic slabemu vremenu je bila vdeležba precejšnja in pričakuje se da bo preostanek precejšen. Tako se bo blagajna SI. Del. Doma zopet znatno zvišala. Uro, ki je bila žrebana na tem izletu je dobila Mrs. Ivanka Zupančič i iz Arcade Ave. Ker jo je zali dela tolika sreča je darovala $5.00 Waterloo klubu v prid SI. Del. Doma. V imenu Waterloo kluba se zahvaljujem na tem mestu vsem, ki so se vdeležili prireditve. Ker je direktorij Del. Doma na delu za prodajo delnic, pozivi jem vse zavedne Slovence in Slovenke da postanejo delničarji, da čim preje pridemo do zaželjene stavbe. Collinwoodčan. bi vsaj par požirkov. Tedaj pa je enemu izmed ilavzočih prišlo na misel, da bi poskusil, če žganje gori. Užgal je vžgalico in jo vrgel v tekoče žganje. Še v tistem trenotku je bilo v plamenu, in s tem je bilo končano veselje žejnih bratcev. Prohibicijski a-gent Counts se je izjavil, da se bo pri prihodnjem zlivanju žganje zlivalo direktno v kanal, tako da ne bo nikomur mogoče kaj prestreči. — Nocoj obdržava Slovenska Delavska Zadružna Zveza iz Col-linwooda svojo letno delničarsko sejo in sicer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Pričetek seje ob 7:30 zvečer. Vsi delničarji naj bodo na mestu, ker ukrepati bo treba o važnih zadevah. — Zgodaj včeraj zjutraj sta treščila skupaj pred hišo policaja Max Wilhelma na 3213 Fulton Rd. dva avtomobila. Wilhelm, ki je bil v postelji, se je naglo oblcs kel in hitel na cesto pred hišo, da ponesrečencem pomaga. Pri razbitih avtomobilih je naletel na tri pijane moške; dva sta se zakadila proti Wilhelmu, in ga zelo nevarno (pretepla z orodjem, ki je za popravljanje avtomobilov, še predno so mu mogli priti na pomoč drugi policaji, ki so napadalce aretirali. Aretirana stanujeta na isti cesti kot Wilhelm. Sodilo se ju bo, ker sta vozila v pijanem stanju in radi napada. ''iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiriininiiiuiuiuijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiii>£ MALI OGLASI .................................................................................................................................................................................................................................................... PRODAJO SE dve popolnoma novi postelji in gramofon. Oglasite se na 1 147 E. 63. St. (169 HIŠA NAPRODAJ za 2 družini, 2 kopališča; 9 sob, velik lot, garaž, cena nizka. — Vprašajte na 6328 Schaeffer Ave. (I 68 PRODA SE hiša s šestimi sobami z električno razsvetljavo in z garažem za dva avtomobila. Proda se brez vsake agencije. Poizve se na 6632 Bliss Ave. (171 Proda se hiša za 2 družini, z 10 sobami, vse moderno urejeno, kopališče ea obe drušini, elektrika, plin, fornez na paro in garaž. Ker sem primoran zaipustiti mesto prodam pod dobrimi pogoji brez vsakega agenta. Vprašajte v upravništvu tega lista. (170) v NAJEM SE ODDA zelo udobno stanovanje za sredno famili-jo, 5363 St. Clair Ave. (173 V NAJEM SE ODDAJO 4 sobe na 977 E. 67. Str. zgoraj; najemnina $18. Proda se tudi vejica peč na plin za $30. Vprašajte odzadaj. (168 IZ URADA SL. DEL. ZADR ZVEZE, COLLIWOOD, OHIO. ROJAKOM NAZNANJAM, da sem kupil sladščičarno na 6707 ST. CLAIR AVE. kjer vam bom postregel z pijača-j zanimalo Slovenska Delavska Zadružna Zveza sklicuje svojo glavno le'' no delničarsko sejo in sicer na 21. julija v Slovenskem Domu. Pričetek točno ob 7:30 zvečer-Prosi se vse delničarje in delničarke, da se iste udeleže. Na tej seji boste čuli o napredku našega podjetja zadnje' ga poslovnega leta. Enako s® bodo delili odstotki vsem od je" malcem delničarjem. Seja bo jako zanimiva in sli' šali boste marsikaj kar vas b" Bodite pa točni i" I TRGOVINA BO ZAPRTA! v TOREK, SREDO IN ČETRTEK, da se pripravimo in znižamo cene blagu, 'ki bo dano na eno največjih razprodaj kar jih je še videl Collinwood in okolica. Ogromna $13.000 vredna zaloga čevljev, oprave za moške, ženske in otroke od 15300 Waterloo Rd. vogal Calcutta Ave E. F. POSCH 15300 Waterloo Rd. vogal Calcutta Ave — Zgodaj včeraj zjutraj, Se pred dnevnim svitom, je začul William Peters, ki je inženir pri Illuminating Co., ob vznožju 70. ulice obupne klice za pomoč. Prihajali so od jezu, ki se nahaja kako milko od obrežja. Poklical j6 obrežne čuvaje, in ti so našli dva potapljajoča moška in dve ženski. Omenjenim se je razbil čoln, ko so ga razburkani valovi vrgli ob kameniti jez. Imen ponesrečenih se ni zvedelo. Najbrže so iz boljših krogov, kar je tudi vzrok, da se je obdržalo njih imena tajna. mi, sladoledom in raznim tobakom. » FRANK NOVAK. __(171 AVTOMOBIL NA PRODAJ! Za pet oseb, Ktow izdelka. Proda se poceni, ker gre lastnik v stari kraj. Zglasite se na 1414 E. 5 3rd Street. PRODA SE dobro ohranjeno pohištvo za 4 sobe. Poizve se lahko od 5 do 8 ure zvečer na 1425 E. 61. St. zgoraj. (169 Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrrebni zavod v Clevelandu POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rose^ale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. NE MORETE OPRAVLJATI VAŠE DELO PRAVILNO. TRI SOBE ZA POŠTENE FANTE Tri sobe se oddajo poštenim fantom ;ele!ktrika in kopališče. Zglasite se na 5802 St. Clair Ave. (171 SLOVENCI SE VRAČAJO v svoje prejšnje KOPALIŠČE 921 ST. CLAIR AVE. blizu vshodne 9. ceste. (Advert.) pridite ob 7:30 zvečer, tako, da se bo seja preje končala, ker j® za rešiti mnogo važnih reči. Pozdravljeni ODBOR- _ POZOR! ^ajboljši cementni bloki so na* prodaj, delani doma iz najbolj" sega cementa. Vprašajte pri Jo'-Likovič, 6308 Carl Ave. Najboljša popravljalnica Čevljev. Naša delavnica Je opremljena z modernimi stroji tako, da lahko vsem našim obiskovalcem postrežemo z dobrim dplom ■za nizko ceiio. Se vam priporočam John Strancar, 716 E. 159. Stf "Collinwood, O. ° ' To je pozitivno največje znižanje cen kar jih kdo pomni. Zato skočite na prvi avtomobil, karo, bicikel, koinja, voz, mulo ali na karkoli že, samo da pridete sem ob prave mča'su, ko se odpro vrata ob 9:30 V PETEK ZJUTRAJ. Prinesite s seboj baskete. vreČe, kovčke ali kaj druzega da ponesete domov od šetet do dvanaj^st parov čevljev in druge izrednosti, katere ^i boste na'braii na tej zabavni razprodaji. Cehe čevljem bodo izredno nizke ker bomo prenehali trgovino ž njimi. VAŠ $1.00 BO OPRAVIL DELOi3.00. Velika zbirka otročjih belih šolnev, vredni $1.75....................... Velika zbirka deških čevljev, vrednih po $4.50 ................... Velika zbirka ženskih belih oksfordov in šolnev z enim jermenom, znani pod imenom "Cady 1 vision" vredni po $3.00 ..................... Velika zbirka ženskih lakastih in rujavih kolonijalnih šolnev "Cady I vision" AQ vredni do $6.00..... ................ v I wO 98c $1.98 z enim jer- $1.69 Velika zbirka ženskih vici kid čevljev, vrednih do $6.00 Velika zbir'ka moških delavnih čevljev, dobro znanega "Mason" izdelka, vredni $4.50... Velika zbirka moških prazničnih čevljev iz gun preko prstov, znanega "Speedwell" izdelka vredni do $7.50 Velika zbirka moških corduroy hlač v razprodaji po Velika zbirka moških hlač, vrednih do $7.00 .... $3.48 $1.98 metal, široki $3.48 $1.98 $3.48 Bodite pripravljeni, ko se razprodaja otvori V PETEK ZJUTRAJ ob 9:30 ker drugače vara bo žal. Otvoritveni dnevi, PETEK, SOBOTA, PONDELJEK, TOREK IN SREDA. PAZITE, DA PRIDETE NA PRAVO MESTO. Človeku ki ima zatakljivo, trak-nato, koničasto, okroglo, govejo ali prašičjo glisto je zelo teško opravljati njegovo vsakdanje delo. Vsaka stvar bodisi vstati, jesti obleči se, vse je človeku v nadlego. Mnogo moških, žensk A in otrok ima te gliste toda ne ve tega dokler jih ne zapazi. Včasih zle-I ze glista, posebno trakulja, človeku skozi nos, tako da žrtev ne more sop-sti in se zaduši. Tudi so že ljudje zblazneli radi glist in ko se je slednje spravilo ,iz njih sistema, so zept ozdraveli. Otroci, ki jih imajo v mladih letih bodo občutili posledice vse skozi življenje. Gotovo znamenje, da imate gliste je če zapazite delca zajedalca v blatu. Sugestivni znaki so, zguba apetita, nenadna huda požrešnost, bel jezik, gorčica, bolečine v želodcu in čut po želodcu kot bi nekaj lezlo, zaprtje v grlu, neprestano pljuvanje, zaprtost, srbeč nos, bolečine v hrbtu, glavobol, upadle oči, zguba krvi, neprebava, nemirnost, upadle oči. Storite vse, da se iznebite zajedalcev. Vaše zdravje in življenje odvisi od tega ako se jih hitro iznebite. Laxatodes je zelo de-bra preparacija. Rabi se jo vsesplošno po Evropi za izgnanje zajedalcev Popolno zdravilo Laxatodes velja deset dolarjev 48 centov, polovico zdra vila, šest dolarjev Sn 75 centov. Od poslali vam je bodemo takoj kakor hitro prejmemo denar, denarno nakaznico ali bančen draft. Prodaja se le pri Marvel Med. Co. Dept. SLV. — & B — 693, Pittsburgh, Pa. Zavarovalnina od zavoja 25 centov. POŠLJANJE DENARJA po pofiti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo. Na uložke plačamo po 4% obresti. Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek. AMERICAN UNION BANK Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: \10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. ^Ne^oj*aty^^ OIOR! I3C£^ Največje, najhitrejše ladje na svetu. S potniki se postona I nadvse prijazno. V vašem me-I stu je naš lokalen zastopnik. I I I V Jugoslavijo, na Maržarsko, Romunsko in v Bulgarijo. CALABRIA........6. augusta Listki za Dubrovnik, Trst ali Reko. $100.00 Davek $5. | Preko Cherbourg in Southampton. I AQUITANIA ...... 26, julija g MAURETANIA .. 11. augusta LIBERTY BONPI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini tako j.Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite rzpejačo. Vogal deve ta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp^' to do 6. ure zvečer. x POZOR! PLUMBARSKO DELO , Rojaki Slovenci, Hrvati in dr(^^ Slovani kadar potrebujete dobre^. plumbarja v vaši niši, pridite k za vsako delo, katero vam garantir®*^ da bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, sin*^ kotle za gorko vodo, vodne kana'®' (sewer work) itd. Zmerne cene Nick Davidovich 6620 ST. CLAIR AVE. . Tel. Princ't. 1852-W. » Randolph Ij*" : g Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik ^Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm. Sitter 1805 ST. CliAl* AVBNU« Cleveland, O liriUN-v] UitaTit« «e pri ta{ uri is rem proateru \