Izhaja vsak mesec enkrat. Uredništvo in uprav* niitvo Je v Salendrovl ulici št. 6. Oglase se računa po posebnem ceniku. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni uredniki Ivan Frelih Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Štev. 8. Ljubljana, 3. septembra 1926, Leto VI. Pozdravljeni v beli Ljubljani! Devet let imamo boja za seboj za naše pravo in za obstanek naših domov. Toliko ča!sa traja že brezpravnost nad nami, toliko časa gospodarijo najemniki v naših hišah in skoro ves ta čas nismo imeli od svoje s trudom pridobljene hiše druzega, kakor da smo z neznatno najemnino plačevali previsoke davke, da si pa največkrat nismo mogli priboriti najskromnejšega stanovanja za sebe ali za svoje otroke. V vsej tej dolgi dobi smo imeli neprestano opravka z raznimi nepotrebnimi stanovanjskimi uradi in smo si morali takorekoč priboriti vsako še tako neznatno povišanje najemnine. V tem neprimernem boju je mnogo naših bivših tovarišev obupalo ter so izročili svoje domove drugim osebam. Največ jih je to storilo iz enostavnega vzroka, ker jim dohodki niso zadostovali za' vzdrževanje hiš in ko so porabili vse svoje prihranke, jim ni preosta-jalo druzega kakor hiše prodati. Veliko je število onih bivših posestnikov, ki so obupali, da bi še kedaj prišli do svojih pravic, visoko po je število takih, ki so prodajo izvršili radi prevelikega šikaniranja od strani najemtnikov. V tem poglavju bi se dala napisali obširna knjiga. V prvem času nasilnih naredb nad nami so bili posestniki osamljeni v svojem boju, niso imeli še takorekoč nobenih organizacij, razen v Ljubljani in Mariboru in šele sila je združila posestnike v posameznih mestih in krajih v stanovanjska društva, katera so se v posameznih pokrajinah stvorila v zvezo in te zveze in društva v Glavno zvezo vseh posestnikov s sedežem v Beogradu. Posamezna društva so si izvolila v odbor neustrašene boritelje, ki so povsod dobro in vestno zastopali interese svojih tovarišev. Dobro poznamo našo organizacijo v naši državi in vidimo, da so večinoma ves čas stali na čelu in odboru eni in isti možje, ki so neustrašeno nastopali za naše pravice in koristi, da so imeli pri tem mnogo nehvaležnosti, a še veliko več sovraštva in groženj od strani nasprotnikov. Ni prijetno in hvaležno delali v društvih, še manje v stanovskih, od katerih hoče imeti vsak član vse mogoče udobnosti in pridobitve, na drugi strani pa ni pripravljen za svoje društvo skoro ničesar žrtvovati. Prave požrtvovalnosti in sa-mozatajevanja pa je treba onemu, kateri deluje pri naših organizacijah, ko se moramo boriti pravzaprav na toliko strani, imamo naokoli same neprijatelje, a nobenih zaveznikov. Noben tak boritelj pä ne sme računati na kako priznanje ali hvaležnost, bodisi od katerekoli strani. In če se sedaj v dneh 7. in 8. septembra t. 1. zbero v Ljubljani ti naši zastopniki, ti naši borci, ti naši zaupniki, je pa tudi dolžnost nas posestnikov v beli Ljubljani, kakor v ostali Sloveniji, da te može v naši tretji prestolici najprisrčnejše pozdravimo. Zahvaliti se jim moramo tudi za njih požrtvovalno delo in velik trud, ki so ga imeli za nas v dolgih letih našega boja. Naprositi jih pa tudi moramo, da še nadalje vztrajajo na naši strahi ter ne odnehajo preje, da nam pribore popolno zmago in zadoščenje. Pozdravljeni bodite bratje Srbi, ki kot svoboden junaški narod najtežje občutite robstvo nad svojimi hišami, zlasti naši dragi Beogradčani, ki roko v roki z nami sodelujete in ki smo neštetokrat navezani na Vašo sopomoč. Z brati Hrvati smo stari znanci in prijatelji, imamo skupne enake težave in boje, radi prihajate med nas in mi med Vas, zaupamo si med seboj in vlada mied nami prijateljsko razmerje, kot med pravimi sosedi. Dragi Zagrebčani kakor vsi ostali gosti iz ostale Hrvatske, ki Vam marsikaj ni pogodu in ste velikokrat razočarani, pozdravljamo Vas v naši sredi. Prav posebna hvaležnost pa nas-veže pozdraviti ljube goste iz Nemške Avstrije, Čeho-slovaške itd., ki ste prišli med nas iz pravega človekoljubja nas bodriti in moralno podpreti v naši pravični stva'ri. In končno vsi zastopniki iz naše ožje domovine, tudi Vas pozdravljamo v našem glavnem mestu, se Vam zahvaljujemo za Vaše večletno sodelovanje in prosimo Vas, da ostanete še nadalje v naši organizaciji, katero mlorate razširiti po celi naši Sloveniji. Vsem mnogoštevilnim delegatom in gostom pa želimo, da odnesejo iz našega zborova'nja in mesta najboljše utise, da naših stremljenj na kongresu ne moti niti najmanjše nesoglasje, temveč da vlada med nami bratska ljubezen in praVa gostoljubnost. Vsem naj velja želja naše uprave in vseh ljubljanskih posestnikov : Dobro došli v naši beli Ljubljani! Vsem hlinim in zemljiškim posestnikom In posestnicam v SlooenlJI. Ob sklepu III. kongresa »Svojine* (lastnine) v Ljubljani se bo vršilo na praznik, dne 8. septembra 1926 točno ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union« v Ljubljani veliko manlfestocljsko zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Pozdravni govori gostov iz tujih držav. 3. Proglašenje vseh po Saveznem zboru odobrenih predlogov, sklepov in resolucij glede hitre likvidacije stanovanjskega zakona, zjednačenje direktnih dav-' kov in davčne razbremenitve hišne posesti o načrtu gospodarskih zadrug in posestniških komor, o razširitvi naše organizacije ter morebitnih drugih predlogov in resolucij. 4. Govori po upravnem odboru delegiranih zastopnikov. 5. Poziv na večjo in močnejšo organizacijo vseh posestnikov »lastnine«. 6i Zaključni govor predsednika in zaključek zbora. Odveč bi bilo povdarjati, da veže moralna dolžnost vse hišne posestnike in posestnice, da se tega velikega zborovanja udeleže polnoštevilno iz cele Slovenije, zlasti iz Ljubljane in okolice. Pri nobenem posestniku ne sme obveljati običajen izgovor, saj bodo šli drugi in se bo tudi brez njega opravilo. Za eden dan oziroma vsaj fca dve uri se bo že žrtvoval vsak posestnik za svojo stvar in s tem doprinesel moralno moč naše organizacije. Pa ne sci-mo posestnjk sam pziroma posestnica, temveč tudi ostali člani družine, od vsake hiše vsaj dva naj prideta na shod. Delegatje, borci za našo pravo, za ozdravljenje nevzdržnih razmer, nastalih po vojni vsled napačnega pojmovanja stanovanjskega vptrašanja in Isocjijjalnih prilik, bodo prišli iz cele obširne domovine na naš kongres v Ljubljano. Že gostoljubnost nas sili, da te naše vrle boritelje pozdravimo v polnem . šte\ji!lu ob sklepu kongresa. Spoznali boste naše drage brate iz daljnje Srbije in Črne gore, v prvi vrsti iz Beograda, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Dalmacije ter iz cele sosednje Hrvatske in Slavonije. Naša druga presto-lica Zagreb nas poseti v velikem številu in vsi ti naši tovariši' morajo dobiti najboljši vtis -o naši organizaciji ter o popolnoma složnem in skupnem delu. Na zboru bodemo manifestirali skupno za našo pravo in tudi pokazali, da smo pripravljeni vsa bremena jednakomerno razdeliti in prenašati in to pod nobenim pogojem na škodo ene ali druge pokrajine. Videli bodete, da je varstvo naše lastnine v rokah mož, od katerih lahko s ponosom in zaupom pričakujete sigurno varnost svojih domov, ki bodo znali uveljaviti neporušeni temelj vsega družabnega življenja, t. j. našo lastnino. Nikoli ne bodo pripustili, da bi kaki vplivni demagogi zamegli uničiti tejkom tisočletja lupostav-Ijeni družabni red. Na shodu bodemo izrekli zahvalo dragim gostom iz tujih držav, ki so z velikimi stroški in žrtvami prišli med naše vrste in nas s tem moralno podprli v skupnem boju za obstanek naše imovine. Naš shod bo pokazal javnosti, našo veliko moč in edinost v vseh državah proti vsaki premembi družabnega življenja. Z obilnim posetom bomo pokazali, da nismo voljni prenašati več neznosnih razmer, da dokumentiramo skrajno potrebo prestanka vsega nasilja, s katerim se dela največja krivica ne samo nam, temveč se tudi z neprestanimi zakoni ustvdrja velika nesigurnost v pravu in v zaupanje državne uprave. To ni samo nam posestnikom v ogromno škodo, temveč trpi tudi ugled države in naravno tudi kredit naše domovine. Skrajni je čas, da popolnoma prestane to nepostavno stanje in da se likvidira ta sramota današnjega veka. Naši potomci bodo strmeli, ko bodo čitali v povesti, kako se je gospodarilo proti vsakemu razumu in na ugled države same. Če so se v slepoti ustvarili taki zakoni, je treba oči odpreti vsaj sedaj in prenehati z izrabljanjem tuje imovine. Saj se vsakdo, ki si prisvaja tujo imovino, kaznuje bodisi radi kraje, poneverbe ali sličnega, a samo nepravno uživanje tujih stanov proti volji lastnika in na njegovo škodo, določujejo narodni poslanci z zakonom, kakor bi bila stvar popolnoma v redu. Posestniki in posestnice! Na vas samih je, da z obilnim obiskom našega slavnostnega zbora pokažete trdno voljo boriti se proti nadaljnemu našemu brezpravnemu položaju ’ter s tem pomagati tudi samemu sebi. Ker pa vemo, da niste več voljni trpeti propadanja svojih domov, to je naše lastnine, pričakujemo tudi, da se boste branili za naše pravo in za naš obstanek, ki si ga moramo zasigurati sebi in naši družini, ker ni to samo naš prirodni li||agon, temveč tudi /naša dolžnost napram državi ih občini. Zato morate vsi brez izjeme na shod. Trdno se nadejamo, da bodo vsi posestniki in posestnice upoštevale ta poziv in prišli na veliko zborovanje v »Union«. Ljubljanskim In okollikim hlinim posestnikom. Ljubljanski in okoliški hišni posestniki in posestnice se nujno pozivajo, da se brezi izjeme vsi! udeleže pozdravnega večera v torek dne 7. septembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani, ki ga priredi Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, na čast delegatom in gostom. Večer se vrši pri pogrnjenih mizah ter naj se ga posestniki udeleže s svojimi družinami. Bilo bi nehvaležno in hečastno za* ljubljanske posestnike, če bi ne prišli polnoštevilno pozdraviti naše tovariše iz obširne domovine in iz ostalih držav. Poziv ljubljanskim hišnim posestnikom! Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani poziva vse ljubljanske hišne posestnike, da za časa kongresa v dneh 6. do 8. septembra t. 1. na čast tujim gostom - delegatom in vsem zborovalcem okrase svoje hiše z zastavami. Leta in leta smo krasili ob vsaki priliki naše hiše z dragimi zastavami, prvikrat bodemo letos obesili zastave na svojih hišah v proslavo našim dragim tovarišem iz cele države in cenjenim zastopnikom iz tujih držav. Naj ne bode nobene hiše v Ljubljani in okolici brez vidnega znaka stanov-novske zavednosti v počaščenje naših gostov. III. kongres Svojine In njega pomen. Dne 7. in 8. sept. 1926 se bode vršil v Ljubljani prvič kongres hišnih in zemljiških posestnikov iz cele države. 0 velikem pomenu tega kongresa zavednemu državljanu sploh . bi bilo potrebno govorili; saj je dovol j, če rečemo, da bi isti tako pomembni kongres pravnikov, ki mu ima takoj slediti, ne bil niti mogoč, ako bi ne bila podlaga vsemu pravu in vsakršnim zakonom in sploh vsej človeški kulturi za- sebna lastnina ,predvsem pa posest lastne zemlje in lastnega doma. Zakaj človeštvo na primitivni stopnji lovca in pozneje nomada ni poznalo drugega prafva ali zakona, kakor krepko pest in gorjačo. Šele, ko si je človek sredi svojega polja postavil svoj dom in poleg njega še drugi tovariši, tedaj šele je nastala potreba gotovih zakonskih uredb. Šele z ustanovitvijo lastnega doma — četudi še tako primitivne koče — je postalo življenje človeško vredno življenja, se je pričel razvoj in napredek človeštva. Ta svoj dom je pa človek tudi ljubil, kar pričajo literature vseh narodov, pa! ga je tudi branil proti vsakemu napadu celo s svojo krvjo. Tako je ostalo do današnjega dne in čim pro-svetlenejši narod, tem odločneje brani nedotakljivost svoje posesti, svojega doma, svoje hiše, za kar so najboljši zgled Angleži. Isto ljubav do la'stnega bivališča kažejo celo živali v razmerju svojega razvoja. Ptica ljubi in brani gnezdo, ki si ga je sama spletla, zver pa brlog, ki si ga je izbrala v svoje bivališče in čebele te opikajo, ako se približaš njih domu s sovražnim namenom. Čisto naravno je torej, da so vse kulturne države zaščitile že v temeljnih zakonih osebno lastnino, predvsem zemljo in dom, in njih nedotakljivost. In vse do vojne niti na misel nikomur ni prišlo, da bi si lastil le najmanjšo pravico do tuje hiše. Šele vojna sila je v teku čaša začela omejevati najpreje raspolaganje z živežem in potem1 tudi s stanovanji in to le onih družin, ki so bile po vojni posebno prizadete. Po vojni pa so se začeli v jako razbrzdanih razmerah mešati zlasti pojmi o zasebni lastnini in slabotne, efemerne vlade so laskajoč se razvajenim množicam začele s stanovanjskimi nared-bami zakoni in pravilniki rahljati in rušiti temelje države. Kakor vsaka krivica, maščuje se tudi ta. In res, čim dalje te razmere trajajo, tem bolj so zamotane, tem večji so spori med lastniki in zaščitene!, tem bolj gine zaupanje v pravico, tem bolj raste nezadovoljnost lastnikov kakor tudi najemnikov, ki bi eni kakor drugi danes rajši nego jutri stanovanjske urade pognali k vragu. Nevarnosti, ki preti osebni lastnini, izrecno hišnemu in zemljiškemu posestvu, so se začeli staviti v bran že vsi civilizirani narodi; tako je prišlo pred par leti do svetovnega kongresa lastnine v Parizu in nazadnje v Balrceloni. In v tem znamenju se vrši tudi sedanji^ kongres v Ljubljani. Ne s kakim sovražnim namenom se zberejo zastopniki društev hišnih in zemljiških posestnikov cele države, nikakor ne, ampak zberemo se, da obča varno to, kar nam je po naravi ljubo in drago in po ustavi zajamčeno. Zberemo se, da vzajemno poživimo in poglobimo ljubezen do svojih domov, ki smo si jih s trudom pridobili, privarčevali ali celo pristradali, ali pa prejeli kot neprecenljivo dedščino od svojih prednikov: zberemo se, da si potožimo skrbi in težave in bremiena, ki nas tarejo na vseh koncih in krajih, ter si jih z združenimi močmi skusimo olajašati. Zberemo se, da strnemo krepko svoje vrste in se postavimo odločno v bran za ogroženo svobodo teh ljubljenih naših domov, da jih obvarujemo pretečega propadal in povemo vsem in vsakomur: »Roke proč od naših domov!« zberemo se končno, da vlasto-držcem in nadrisocijologom zakličemo na ves glas: »Vi rušite državo in nje temelje, če jemljete svobodo hišne in zemljiške posesti, poglejte le nesrečno Rusijo!« In v tem znamenju, v tem namenu pridite vsi, bodisi lastnik z-zlatom slikane palače, bodisi posestnik skromne bajte, pri- dite, da pokažemo javno svojo ljubezen do svojih domov in njihove svobode po starem narodnem reku: Svoja kućica, svoja slobodica«! Dr. J. R-i. Stol sedmorice v Zagrebu kot vrhovno sodište In mali lastniki (tt. 2, št. 9 st. zak.) ter zaščiteni obrtniki (čl. 12, št. 7 stan. zakona. Stol sedmorice odd. B v Zagrebu je izdal v zadnjem času tri zanimive sodbe po sedanjem stan. zakonu. V dveh sodbah je preciziral pojem malega lastnika v smislu 51. 2 št. 9 stan. zakona ter se postavil na stališče, ki je za hišne lastnike ugodnejše kot dosedanje stališče stola sedmorice, v tretji sodbi pa je interpretiral pojem zaščitenega obrtnika, ki ga omenja čl. 12 št. 7 stan. zakona. Ker so razsodbe stola sedmorice merodajne za obe podrejeni instanci, so te tri sodbe za hišne lastnike načelne važnosti. 1. S sodbo Kv. 502-26 z 30. junijem 1926 je stol sedmorice odd. B reviziji zoper sodbo drždvnega kot prizivnega sodišča v Ljubljani ugodil ter vpostavil sodbo okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je vzdržalo odpoved hiš. lastnika v veljavi. Hišni lastnik je odpovedal namreč najemniku, češ, da je mali lastnik v smislu čl. 2 št. 9 sta'n. zakona ter mu gre torej pravica, da z enim stanovanjem v svoji hiši prosto razpolaga. Stol sedmorice pravi v razlogih sledeče: Ugotovljeno je, da tožitelj (t. j. lastnik) poleg svoje pokojnine nima druge imovine kot predmetno dvostanovanjsko hišo z njivo in hlevom. Vse te nepremičnine drže se skupaj in meri njiva 1212 kvadratnih metrov. Smatrati jo je torej le bolj za vrt, ki spada k hiši in ne prihaja v poštev kot posebnu imovina, ker ne gre za tako zemljišče, ki po svojem obsegu tvori predmet posebnega obdelovanja kakor kmetijsko posestvo. Da je tožitelj iz tega zemljišča nekaj pridelkov prodal, ga tudi še ne označuje za posebno imovino. Isto jle smatrati glede hleva, ki je služil le za kravo in prešiča tožitelja, ki jih pa leta ni prerejal iz pridelkov predmetnega zemljišča, marveč je moral krmo zvečine nakupovati. Ne gre torej za imovino, kakor jo ima v smislu točke 2 št. 9 zakona o stanovanjih z 15. maja 1925, ki bi izključila izvzetje od omejitev cit. zakona glede spornega stanovanja. 2. S sodbo Rv. 621-26 z dne 12. julija 1926 je stol sedmorice odd. B potrdil sodbo dež. kot prizivnega sodišča v Liubliani, s katero je bila izrečena odpoved hišnega lastnika, ki ima enonadstropno hišo, v kateri sta dve stanovanji po tri sobe s pritiklinami edinemu najemniku za veljavno. Razlogi sodbe stola sedmorice navajajo sledeče: Hišni lastnik je železniški uslužbenec, ki nima druge imovine poleg svojih službenih prejemkov, kot le vprašalno hišo. Že obveznost hiše, najsi je obdana od malega vrta, ne daje povoda smatrati njenega lastnika za premožnejšo osebo, ki bi jo ne bilo priznati značaju malega' lastnika, kakor ga ima v mislih čl. 2 št. 9 stan. zakona. Pa tudi izdelava in sicer-šna oprema hiše (ugotovljeno je bilo, da so vse sobe parketirane, stanovanji pa sta brez kopalnic, le v kleti je skupna kopelj za obe stanovanji) je za take male hiše (toženi najemnik je trdil, da' je predmetna hiša vila, sicer je zidana v odprtem stavb, sistemu in nosi napis »vila«) in stanovanja primerna in navadna, ne kaže na to, da vre za lastnika, ki o-strežbo. Da vstrežemo našim članom in naročnikom s poukom za sestavo take napovedi, naj navedemo sledeči primer: Posestnik N. N. je dobil na Bledu za dva meseca letoviškemu gostu oddano opremljeno stanovanje skupno najemnino Din 4000,— V napovedi naj se naj- poprej odbije za vit n. pr! Din 600.— (za tak vrt bi se bilo pred vojno plačalo K 60.—, torej v zlati valuti Din 600.—, tedaj ostane Din 3400.— Od tega se odbije za pohištvo, perilo, posteljnino, električno razsvetljavo ter postrežbo 15% t. j. Din 2550.— ’ tedaj ostane z;a otxlacenje hišno-najekega davka Din 850.— Ker.smo pa nadalje zaznali, da se rentni davek predpiše posestnikom od cele vsote, kolikor se jo dovoli za odbitek za pohištvo, perilo in postrežbo in ker rentni davek z dokladami vred znaša na Bledu 31%, pride hišni posestnik v položaj, da plača na rentnini toliko, kolikor jo misli prihraniti pri opravi itd. na hišno-najemninskem davku. Da se posestnik izogne tej neprimerno visoki obdačitvi, mora v napovedi v opombi navesti, da od odbitka za pohištvo, perilo, razsvetljavo in postrežbo per 2550 Din odpade na postrežbo mesečno po 250 Din t. j. za dva meseca Din 500.—; nadalje je navesti, da se od navedenega zneska odbije v zakonu dopustna amortizacija inventarja 15% od vrednosti in če računamo vrednost za 3 sobe inventarja 12.000 Din po 15% Din 1800.— tedaj je skupaj Din 2300.— katera vsota ne pride v poštev za rent-nino, ki se jo sme v tem slučaju predpisati samo od zneska 250 Din, s čemer se bo rentni davek znižal na primerno nizek znesek. Treba bo ugotoviti, koliko se je na rentnem davku v zadnjih letih preveč predpisalo, ker se ni upoštevalo rentnini nepodvrženih odbitkov. Ker je najbrže že mnogo posestnikov oddalo napovedi, katerih pa niso napravili v navedenem smislu in primeru, naj se obrnejo na pristojno davčno oblastvo ter zahtevajo popravo napovedi in če bi se to ne dovolilo, naj prvo napoved prekličejo in napravijo v zgorej navedenem primeru. Pri tej priliki še pojasnujemo, da v napovedi izven Ljubljane, Maribora, torej zlateti na deželi ni nikjer oceniti lastnega stanovanja in lokalov, ki niso v najem oddana, temveč je samo navesti, da se nahaja v lastni porabi. Iz naSIh organizacij. Ustanovni občni zbor društva hišnih in zemljiških posestnikov za Bled in okolico se je vršil 26. maja t. 1. zvečer v pro- »a ■■ ■■ ■a aa na aa aa aa aa aa :::: aa aa aa aa aa aa aa aa g K.. ■> aa • aa Š:š n k Mg it:: Hiš »:: :s 1: iii :: n s:» ^0a*a,***fllal*aB*BBB**BB«aaaaB«aa9^ ja ja Vodovodni Instolotor/i lili klepar In krovec a aa ai zaloga Skrile (strešnikov) S S Si Si štorih hotela Beograd nd Bledu. Občnega zbora se je udeležilo okrog 100 hišnih in zemljiških posestnikov iz Bleda in okolice in so s tem pokazali kako živo čutijo potrebo take stanovske organizacije za zdravilišče Bled. Na jedni strani tako visoka’ davčna obremenitev z državnimi davki in dokladami, ida hišnemu i posestniku od prejete najemnine skoraj ničesar ne ostane, na drugi strani pa' odprava stanovanjskega zakona, kakor tudi ureditev raznih gospodarskih zadev je združilo vse Blejske posestnike v enotno organizacijo, ki ima uzvišen namen pomagati posestnikom iz nevzdržnih razmer. Vsako strankarsko ali politično delovanje društva je popolnoma izključeno. Shod je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. nadučitelj Franc Rus, ki je pozdravil tako veliko število posestnikov in posestnic, zlasti pa zveznega predsednika' g. Ivana Freliha iz Ljubljane. Poročal je, da je pokrajinska oblast potrdila društvena pravila, da so k društvu pristopili skoro vsi blejski in okoliški posestniki, in je takoj večina plačala članarino za celo leto. Nato se je vršila volitev odbora, ki se je v pozneje vršeči se seji sledeče konstituiral: Predsednik: Franc Rus, nadučitelj v pok.; podpredsednik: Ivan Plemelj, zid. stavbenik; tajnik: Aleksander Molnar, hotelir; blagajnik: Franc Zupan, ravnatelj Zadružne gospodarske banke; odborniki: Ivan Pretnar, trgovec, Zagorica; Josip Žirovnik, ravnatelj v p. Rečica; Anton Vovk, stav. hišni posestnik, Grad; Lovro Švegelj, posestnik, Želeče; Blaž Mandeljc, Milno; Josin Burja, Rečica; Mihatel Černe, hotelir, Mlino; Ivan Rus, trgovec, Zagorica. — Pregledniki: Rudolf Marčič, major v pok., Anton Vovk ml., poslovodja industrije vezenin; Leopold Leber, kleparski mojster, Grad. Po izvršenih volitvah je povzel besedo zvezni predsednik Frelih, ki je najpoprej kratko poročal o stanovanjskem vprašanju, zlasti o sedanjem stan. zakonu ter o likvidaciji tega vprašanja. Nato pa je v poljubnih besedah rafzložil previsoko davčno obremenitev hišne posesti, zlasti na Bledu, dokazoval potrebo znižanja avtonomnih doklad ter je končno pojasnil obširno novo davčno reformo, v prvi vrsti hišni davek, ki hoče zlasti hišne posestnike na Bledu neprimerno visoko obdavčiti. Gre se tukaj v prvi vrsti za lastna stanovanja, za katera so sedaj plačevali neznaten hiš-norazredni davek, po novem načrtu pa bodo tudi vsa lastna stanovanja' in trgovski lokali podvrženi hišno najemninskemu davku, ki jih bo ceniti z vrednostjo, za katero bodo dana v najem slična stanovanja!. To bi pomenilo tako obremenitev, da bi jo posestniki ne mogli prenesti. Treba je vse poduzeti, da se vladni načrt vsaj v toliko spremeni, da se bo od lastnih stanovahj plačevalo po sohah, kakor dosedai. Zborovalcu so govorniki sledili z največjo pazljivostjo, uvideli potrebo svoje stanovske organizacije ter so se končno predavatelju z odobravanjem zahvalili. Nato je predsednik Rus zaključil občni zbor z željo, da se združijo vsi posestniki ne glede na (politično pripadnost. Kakor smio zvedeli, društvo na Bledu prav pridno deluje in je imelo že več odborovih sej in sestankov ter pred kratkim predavanje zveznega predsednika g. Freliha o napravi nagovedi za hišno-najemninski davek. Prostovoljni prispevki za naš kongres. V zadnji številki »Mojega1 doma« smo pozvali hišne posestnike v Sloveniji, zlasti ljubljanske, ki so dosegli tako visoko znižanje hišno najemninskega davka za primeren prostovoljni prispevek za naš kongres. Sedaj pa ne vemo ali posestniki tega našega apela niso brali ali ga niso razumeli, ker so nam večinoma, kakor bi se bili dogovorili, poslali samo po 15 Din, ko morajo vendar znati, koliko pomeni ta neznatni znesek in kaki stroški se dajo s to svotico kriti. V listu smo res povdarjali, da bo naš najrevnejši posestnik t. j. v našem predmestju žrtvoval vsaj 10 Din, medtem ko bo bolje situiran z večjimi dohodki z ozirom na znižanje hišnega davka žrtvoval vsaj stotak. Kdor je torej to napačno tolmačil oziroma kdor se še ni odzval, naj to nemudoma napravi. Trboveljski premog, drva, koks, angleški premog, šiezijske brikete dobavlja „ILIRIJA“. LJUBLJANA Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Miklošičeva cesta štev. 13 KBjtrpežnejše strešno Kritje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in na Brdu, nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opeko Stekleni strešnik Je stalno v zalogi. Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba! Telefon interurb. štev. 733. sk$*s***£££ * j* Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, i Dunaiska cesta (v lastni palači) X Ustanovljena 19G0 Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog Din 60,000.090. Čekovni rač. št. 10.509. — Brzojav, naslov: Banka Ljubljana. — Telef. št. 261, 413, 502, 503, 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorice, Krasi, Mor, Metković, Novi rad. Ptuj. Sarajevo, Solit, Trsi, ter osenčijo Logatec, g