rosnim« piacaia v gotovim
PRIJATELJ
ŠTEV. 6 • JUNIJ 1937 • LETO XI.
SREČKO GROM	NAD MEGLO
Fotoklub Ljubljana
Knjiga Agnes Gunther: Dušica Rožamarija bo priložena prihodnji številki.
1X1
Kuverta
l!ll!lllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllll!llliy
konfekcijska tvornica družba z o. z.
v Ljubljani
izdeluje kuverte vseh vrst, pisemski papir najmodernejših oblik, vrečice itd.
Tyrševa cesta št. 67
m...........mitu..
Telefon
28-07
Dolžil zgodba.
\li si sama. Minka? K j«- pa je Ivan? »Med menoj in Ivanom je vse končano. • Čisto?
Najbrž. Napravila sem konec.
Toda zakaj?
«Dolga zgodba je.
»Povej mi jo. prosim!
»Torej, zadnjič me je povabil na šah. «\ svoje stanovanje?
»V svoje stanovanje.
»In si šla?
»šla sem.j
»Kako dolgo pa si bila pri njcm?»
»Tri ure.v
»Sama sta bila v stanovanju?
Sama.
Povej mi. kako je bilo. Radovedna sem.
• Kaj naj ti povem? Res je ves čas igral z menoj šah.
Kdor zida ali
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
preureja svojo hišo
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ksilolitna tla keramična tla parkete iz plute
naj ne pozabi na
stensko oblogo vse vrste izolacije ves gradbeni material
ki se dobi pri:
Material, trgovska d. z o. z. I—jubljana
Tyrševa cesta št. 36, b	Telefon 27-16
euda
dobrota celo
aa najobčutljivejšo kozo
Bogata mehka pena blagodejno vpliva na nežno kožo.
^
ci mA BELI ŠPANSKI BEZEG
ELI DA BE. L	snežnobele barve
omamljivega vonia
Rešitev ugank iz majske številke
Skrivalnica: Odprta vrata delajo tatove.
Posetnica: Vseučiliški profesor.
Dodajalnica: Maribor.
Piramida: a, na, dan, nada, danka, Kanada.
Črkovnica: Beri v diagonali! Začneš pri zadnji črki v zadnji vrsti in bereš počez do prve črke v prvi vrsti, pa dobiš: Sod brez dna še za gnojnico ni uporaben.
Dopolnilnica: Življenje je reševanje lažjih in težjih ugank.
Magičen lik. Irena, Renan, enota, Natal, anali.
Zlagalnica: Pomladi sej, da boš v jeseni lahko žel.
Uganke številka 6
Črkovnica. (8 točk.)
R	U	A	K	A	S	V
ANA S B O L I	L	B	I	R	P	J
Ž	A	S	M	R	T	I
I/.ločilnica. (10 točk.)
Previdnost, medenica pogrebec, plesišče, zmota, Lostport, Moskva, Rusija, palica, jetika, Ardeni.
I/. vsake besede vzemi tri (iz zadnje štiri) zaporedne črke in sestavi iz njih pregovor.
Premikalnicn.
(7 točk.)
ZAKOPANI
POSESTNIK
KLAS I F I KAČI.I A
STROJNICA
PRIVESEK
EKVINOKCIJ
Premikaj te besede tako, da dobiš v treh navpičnih zaporednih vrstah tri jugoslovanska zemljepisna imena.
Posetnica.
(8 točk.)
Julče pl. Sineti
Kaj je ta gospod po poklicu?
Izpopolnilnica. (9 točk.)
•	e • 1 O nje, • • • ljica, s • r • •, v • • o • anje g • • • nec, • oje • • c,
•	a S • voljnost, po • • e, t • r • • na.
Namestil pik vstavi prave črke, da dobiš besede. Nove črke ti dajo pregovor.
Magičen kvadrat.
(6 točk.)
A	A	A	A	D	1.)	trušč
E	E	E	E	K	2.)	rusko mesto
O	O	O	O	P	5.)	moško ime
P	R	R	R	S	4.)	gibanje morja
S	S	T	T	T	5.	ukrajinsko ime
Besede se berejo enako navpično in vodoravno.
Kraljev pohod.
(12 točk.)
RABHAŽOE SDAEČAMČ A	E R	D	M	I	K	L
K	E D	O	R	I	M	O
Blagoslov za človeštvo! 41.950 zdravnikov v tu- in inozemstvu je pismeno potrdilo, da je zajamčeno kofeina prosta kava Ilag zares blagodat v vseh slučajih, v katerih nespečnost, srčna napaka in druge nervozne motnje silijo k temu, da se izloči kofein. Kava Hag je pristna, čista plantažna kava visoke kakovosti, strokovnjaško sestavljena iz najfinejših vrst kave. Samo kofein je odstranjen iz teh kavnih zrn. Zategadelj kava Hag ni samo blagodat in rešitev za ljudi z občutljivim organizmom, marveč tudi užitek brez primere za najbolj razvajenega sladokusca. Neki zdravnik je imenoval kavo Hag celo blagoslov za človeštvo. Kava Hag varuje srce in živceI
ALKOHOLIK V HIŠI
prinaša nesrečo, prepir in siromaštvo.
Rešite ga,
ne da bi vedel I
Dr. A. Ir v ing, dobrodelnik in predsednik društva za praktično po-biianie alkoholizma, pošl|e vsakomur brezplačno knjižico v našem Jeziku :
,,Kako Je mogoče na tihem iz-preobrnltl alkoholika, da še sam tega ne opazi.
V nje) so nasveti In recepti doma člh neškodilivih pomočkov, ki si Jih vsakdo lahko sam pripravi.
Dr. Irvlng ni trgovec In nič ne prodaja. Svojo knjižico pošlie brezplačno v dar.
Dobre ljudi pa prosi, naj opozore družine alkoholikov na ta oglas. Pišite v materinskem Jeziku v Pariz dru. Irvingu In priložite za poštnino knjige dva mednarodna bona za odgovor, ki Ju dobite na vsaki pošti za 6 din (torej 2 Izvoda 12 din). Knjigo prejmete diskretno in tranko brez carinskih stroškov.
Pišite takoj, da čimprej rešite nesrečnega alkoholika
Naslov: Soclete p. I. combat de 1’aloool dr. A. irvlng, departe-ment 73 B. P. 32, Pariš lO, Franclja.
Na pisma v Pariz le treba nalepiti znamko za 4 din.
AVillium Me Kenric:
Tasfffiriuu.
počasno srednjeveško točnostjo je stopil profesor Arnold v avtobus. Bilo je kmalu popoldne in v avtobusu je bil edin jjotnik — lepa deklica.
Arnold jo je ocenjujoč pogledal. Imela je temne, svilene lasei in tako počesane, da se je videl rožasti uheljček. Njen profil je bil kakor najnežneje izrezljana kameja. Mali klobuček, ki ga je imela na glavi, se ji je zelo lepo podajal.
«Toda nad čim se neki tako jezi?* je premišljal profesor Arnold.
Sodeč po njenem obrazu, ni mogel
dvomiti, da se zaradi nečesa jezi. Dvajset let je bil profesor dušeslovja na državni univerzi, in to ga je toliko natučilo o človeškem značaju, da je lahko to trdil. Sedela je vzravnana in
glodala skozi okno — s stisnjenimi ustnicami. Konček malega čeveljčka je razdraženo trkal jxi podnožju. Da, jasno je, da je zelo razkačena.
Profesor Arnold je ngilml. Ali se je morda sprla z ljubčkom? Po njeni krepko izoblikovani bradici se je dalo soditi, da se zna premagovati in da je mirna. Ko se je malo pozneje mimogrede ozrla k n jemu, je svojo domnevo
nekoliko popravil. Te lepe rjave oči so mu povedalo, da se prav tako hitro umiri, kakor hitro vzplamti. «Nagle jeze in iskrenega srca!» je zadovoljno ugotovil profesor Arnold.
Nenadno, ko je privozil avtobus do postajališča, je pristopil mlad mož z aktovko. Pri vstopu se je naglo ozrl na deklico in oči so se mu naskočljivo zabliskale. Brž je krenil tja, kjer je sedela, st' odkril ter sedel na sedež tik nje. Arnold je opazil, da ima rdeče lase, nagajiva usta in vesele sive oči. *
Vzlic ledenemu pogledu, ki ga je privoščila deklica mlladlemu možu, preden sc je obrnila k oknu, sc je Arnoldu zazdelo, da drug drugega poznata. Morda jo bil prav tale mladi mož kriv njene jeze.
No, seve, tako je! Sprla sta se in deklica mu jo iz jeze ušla. Ko je mladi mož videl, da je stopila v ta avtobus, ga je prehitel ter vstopil, da bi dosegel spravo. «To je vse čisto logično*, je mislil profesor Arnoldu
Zdaj je mladi mož tiho ogovoril deklico. Obrnila se je od okna in ga pogledala. Njene rjave oči so bile stroge, hladne.
Hm — je stalil profesor — ztli sc, da ji postaja to nadležno. Zato mora zdaj opazovati mladega moža. Sodeč po njegovem veselem obrazu iu po aktovki, ki jo je imel, je profesor sklepal, da je bržkone mlad pravnik. In kdb ima več zmožnosti, da zagovarja kak primer, če ne pravnik?
Nikakor se ni zdelo, da bi se bil mladenič ustrašil pogleda, ki mu ga je lirivoščila deklica. Obraz se mu je posmehljivo raztegnil. Nagnil se ja k njej in začel spet govoriti — tiho in spravljivo. Profesor Arnold se je nasmehnil, ko je ujel odlomek tega enostranskega razgovora. «To pravim odit l ito — zmeraj imam rad ... občudovanja vredna... krasna —» Clas mladega moža se je tresel.

je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
o*««.j.
Deklica se je trudila, dla bi se ne zmenila zanj. Pogled ji je blodil po avtobusu, a vedno se je vračal k mlademu obrazu tik nje, kakor da ga priteguje. Mladeničev obraz je bil koprneč in oči so se mu svetile, ko je govoril. Roke so si' mu nemirno gibale. Bile so vitke, izrazite roke, in profesor Arnold si ga je lahko mislil, kako stoji prod sodiščem in ga prepričuje o svojem nazoru z ognjevito zgovornostjo in nemo p rep ričevalnostj o teh nežnih rok.
Zdajci se je mladenič odmaknil. Deklica mu je nekaj odgovorila. To je bilo prvič, da je izpregovorila, in pro-
fesorju je bilo jasno, dla jo to znak opešanja. Mladenič se je zadovoljno nasmehnil, segel v svojo aktovko ter vzel iz nje majhno škatlico in jo podal deklici. Deklica jo je odprla in našla v njej majhno stekleničko. Nekaj časa jo jo gledala, potem pa jo je podu-hala.
Profesor Arnold je gledal mladeniča z občudovanjem. Da bi pospešil spravo, je prinesel deklici njen naijljubši parfum. To je bila mojstrska poteza!
Brzde so zuškripale, avtobus se je ustavil in profesor Arnold je vstal. Še enkrat se je ozrl na dvojico. Deklica je še zmerom dlržala stekleničko v roki in se smehljala.
Profesor se je v duhu hehetal, ko je izstopal. To je bila za njega, ki je poznal človeške značaje, majhna zanimiva epizoda in izvrstno se je zabaval.
*
Medtem se je v avtobusu Vera An-drevvsova še zmeraj tiho smehljala, jeza se ji je čisto polegla. Navsezadnje tudi če bi ji bil njen novi šef odpovedal službo? Mar si ni Eeastern Stale Comipany že pred več meseci prizadevala, da bi prestopila k njej? Mora tja telefonirati, brž ko pride domov, ter povedati, da se javi jutri na dlelo.
Zvedavo se je ozrla po mladem možu, čigar prijetno čebljanje in zanimiva osebnost sta jo spravila v dobro voljo. Odprla je torbico, vzela iz nje bankovec ter mu ga podala.
«Ali delate to večkrat?* je vprašala. «MislLm namreč — v avtobusih?*
Mlademu možu so se zaiskrile oči: »Samo, če vidim lepo deklico samotno in če ji je dolgčas*, je odgovoril. «To koristi obema. Pogovor oživi dolgočasno pot, deklica dobi izvrsten parfum in jaz,* se je prijazno namrdnil, «napravim novo kupčijo!*
TEGA NISTE VEDELI? Potem najbrž« tudi niste vedeli, kako je «Pravi Franck* zdrav za prebavo, za ledvice in za jetra. «Pravi Franck* se izdeluje namreč iz plemenite cikorijeve rastline, ki je po znanstveni ugotovitvi bogata zdravju koristnih tvarin. »Pravi Franck* k vsaki kavi!
Kdor mnogo sedi, trpi pogostokrat na neurejeni stolici. Dobro sredstvo za odvajanje je Darmol. Je dobrega okusa in deluje blago. Vzemite zato tudi Vi Darmol.
Ogl. reg. S. Br. 7008—15243/1936
l\\i so beli zobje
zares vedno zdravi?
Poglejte si enkrat tudi notranjo stran Vaših zob, kajti tu se tvori navadno nevarni zobni kamen ter opravlja svoje uničevalno delo.
Sargov KALODONT napravi Vaše zobe ne samo bele, temveč odpravlja tudi zobni kamen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, katera vsebuje sulloricin-oleat dra Braunlicha, neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu.
SARGOV
KALODONT
^ Prijetno poživilo: Kalodont voda za usta! Koncentrirane sestavine, izborno razkuževalno sredstvo, varčna v uporabi.
Ne bodite neprijateljica sama sebi!
Mar ne veste, da je
HERSAN-čaj
pri obolenjih želodca, jeter in ledvic dobro sredstvo?
Obolenja ob premeni in bolečine pri mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži HERSAN-čaj!
Ali Vas ovira debelost? Ali hočete biti vitki?
Potem pijte HERSAN-čaj!
Čemu bi trpeli bolečine zaradi revmatizma inprotina, če ni treba ?
HERSAN-čaj je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke.
HERSAN-čaj pomaga pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in zlati žili (hemoroidah).
HERSAN-čaj se dobiva v vseh lekarnah samo v originalnih omotih.
Zahtevajte brezplačno brošuro od tvrdke
RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1
Reg. min. soc. pol. in nar. zdr. štev. 19.434/3.
Nihče me ne more prepričati, da je praženi ječmen, ki se dobiva dandanes kot odprto blago na tehtnico ali v raznih zavitkih, isto, kar je Kneippova sladita kava!
»Kneippova slad na kava», ki je zdrava, izdatna in tečna za otroke kakor za odrasle, se dobi saino v originalnih kartonskih zavitkih s sliko znanega župnika Kneippa!
Prvi vtisk je najtrajnejši — ta pa je odvisen največ od tega, kakšne zobe imate. Samo negovani zobje napravljajo simpatičen dojein, a čist dih se pri občevanju z ljudmi prijetno občuti. Ni mogoče, da bi pri negi svojih zob ne uporabljali Odola L 83. Samo Odol L 83 ima ta ugodni dvojni uspeh: po njem imate čist dih, hkrati pa razkužuje tudi usta in zobe. Odol L 83 uničuje bakterije in je antiseptičen.
V kinu.
Pepe sedi s svojo ženo v kinu.
Pri nekem hudo ganljivem filmu. Njej kar curljajo solze po licih in krčevito ihtenje jo pretresa, še malo, in omedlela bo...
»Toda, draga,» reče naposled Pepe, »če te film tako razburja, greva lahko domov...*
Tedaj se obupana žena izpremeni v odločno in mu užaljeno reče:
»Torej niti nedolžnega veselja mi ne privoščiš!*
— Ančka, popravi si krilo, saj vidiš, da le gledajo ljudje.
Sestanek.
Gizela pride pol ure prepozno na sestanek.
»Zukaj si se pa tako zakasnila?* jo je vprašal oboževalec. < A1 i je bila tvoja ura zadaj?*
«Ne,» je odvrnila Gizela, »ampak moja mama.*
— Ali lahko spite ponoči?
— Ne, gospod doktor.
— Zakaj pa ne?
— Sem namreč nočni stražnik.
*
«... Kdo je bil ta vetrnjak, ki te je zasledoval?* jo je vprašala prijateljica, pred katero ni imela tajnosti.
»Menda vendar ne misliš, da je tu historija resnična?*
»Kaj pa?»
«Vse to sem si sama izmislila. Vtepla sem si v glavo, da se moram s Kor-dovayein seznaniti...»
*
Založnik: »Ali ste pa tudi prepričani, da je ta roman vaš?*
Pisatelj: »Seveda!*
Založnik: »Neverjetno! Nikdar si ne bi bil mislil, da bom osebno spoznal pokojnega Kiplinga!*
*
— Ah, lepo ste govorili! Res, dokler niste vi prišli k nam, sploh nismo vedeli, kaj je greh.
fomui $£ strada#
Prekomerna debelost ne samo da ni lepa, temveč je pogosto znak, da izmenjava snovi pri Vas ni v redu.
Zakaj bi zaradi takih motenj sami sebi skrajšali življenjsko dobo? Vzemite BOXBERGER KISSINGER - TABLETE ZA HUJŠANJE.
Kissingen je svetovnoznano kopališče. Iz Kissingske soli se izdelujejo po vsem svetu znane Boxberger Kissinger-tablete za shujšanjo, ki odpravljajo prekomerno debelost ter delujejo obenem tudi kot milo sredstvo za reguliranje stolice. Ne vsebujejo niti joda, niti kake druge sestavine, ki bi škodljivo vplivala na srce.
Ogl. reg. S. br. 3742/32.
Radosten otroški smeh vlada tam, kjer je Ka-Aba. Ka-Aba ima čokoladni okus, je lahko prebavljiva in ne zapira. Ka-Aba vsebuje redilne soli kakor materino mleko in pospešuje rast otrok. Poskusite jo enkrat. V Ka-Abi je tropično solnce!
Kdor ceni svoje zobe in kdor noče, da bi se mu pokvarili, bo uporabljal za vsakdanjo zobno nego Solvolith-pasto za zobe. Solvolith-pasta za zobe je edina zobna pasta, ki ima v sebi karlovarsko sol. Ona omehča škodljivi zobni kamen in ne pusti, da bi se napravil drug.
Solvolith-pasta za zobe je varuh Vaših zob. Že 35 let preizkušena in zdravniško priporočana!
KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŽE SREDSTVO
Sidol
katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete
ČISTI, POLIRA, OHRANI, DESINFICIRA
PAZITE MA VARSTVENO ZMAMKOf
• •
ilustrirana
junij 19 3 7	-X-
revija leto XI
on ate
Dudley Tloys:
je prisluškoval brenčanju čebel. Živalce so švigale skozi umirajočo zlato svetlobo in šepetajo pripravljale med. Nad njimi se je razprostiralo črešnjevo cvetje, podobno belemu, z rdečkastimi koralami pomešanemu oblaku.
Dva starca sta sedela pri svojih porcelanastih skodelicah s čajem in se smehljala spričo prijetne tišine. Saj je le redko naključje, da leži Tiho morje tako nemo okoli tega malega polotoka VVanade. Ta večer pa je bilo gladko kakor svila. Celo tik ob vodi, kjer so bile sence španskega bezga vse večje in večje, ni bilo nikakršnega valo-venja.
Grof Nagato je izpregovoril: »Zavidam te.»
Žiro Okaši je odložil svojo skodelico. »Gospod moj, svojemu upokojenemu služabniku pravite to?»
»Zakaj pa ne? Ti si vedno tukaj, jaz pa pridem le tedaj, če mi Tokio dopušča.*
Žiro je vzdihnil. Obraz mu je bil kukor nežna slonova kost, na bradi je imel nekoliko belih dlak, a oči so mu bile kakor otroške. Toda bil je krepak. Pazil je na čebele, gojil zelenjad in snažil svoj mali bungalovv, vtse čisto sam. Včasih je tudi pomagal na vrtu, ondi, kjer se je grofova skromna podeželska hiša bledo svetila skozi drevje.
Zadnji roji čebel so se vračali v panje. Grof Nagato jo potegnil roke v rokave svojega kimona. Mlademu človeku iii bilo ob sončnem zahodu bržkone toplo. Njega pa je večer obhajal s hladom, da ga je malone mrazilo.
»Srečen si, Žiro. To je še košček stare Japonske. Tam pa je ni več mnogo ostalo.*
»Tokio je veliko mesto, gospod moj.*
«Da? Avti in telefoni, radio in kino. Cele legije črnih oblek, cele legije deklet s kratko ostriženimi lasmi, našminkanimi ustnicami in visokimi petami. Ali bi rad živel v Tokiu?*
Žiro je z glavo zanikal. »Jaz sem star zelenjadar. A vi, gospod moj, ste Genro, ki daje svet cesarju in vodi mlajše državnike.*
»Ne marajo mojega sveta. Mnogi od njih me imajo za nudlogo, za starega bedaka.*
Žiro je preteče dvignil roke. Grof je prikimal in oči v nagubanem obrazu so se mu sardonično nasmehnile.
»Stari so vedno bedaki. Zaljubljeni so v preteklost. Jaz bi n. pr rad videl, da bi moja vnukinja imela visoko frizuro z lesketajočimi se metuljčki. IT sc mi smejejo. Rad bi videl, da bi se mladi moški ukvarjali s kmetijstvom. Pa se mi posmehujejo in gredo rajši v tvornice. Rad bi videl mir. a častniki v naši armadi se mi smejejo in govore o vojni in slavi.*
»Smo pač narod, ki ima zelo nenavadne nazore o slavi*, je opomnil Žiro.
»Le da marsikateri od nas ne ve prav, kaj slava pomeni.*
»Služiti cesarju?* je menil Žiro. »Pa me zavidate, gospod moj.*
»To bi si torej ti izbral, Žiro, ko bi si smel izbirati po želji? Jaz pa ti bom povedal svoje. Izbral bi si to deželo, kakršna je bila pred šestdesetimi leti, in ostal bi v njej.* »Potovanje bi bilo v tem primeru počasno, gospod moj. Zdaj pa imate avto.*
«Moj oče je še nosil oklep. A bili smo bolj civilizirani tedaj.*
Večerna sapica je kakor spomin pošumela skozi cvetje. V sončnem žaru bi bila njena vonjava prijetna, a alkimija mraka jo je, kakor se je zdelo, prepojila z. otožnostjo.
«Tebi ni treba hoditi nazaj v Tokio, Žiro. Tebi ni treba dajati nasvetov starega bedaka mladim ljudem, ki vedo vse bolje od tebe. Tudi ti ni treba nositi ovratnika in kravate in zapadniške obleke*, je dodal grof s tenkim, visokim nasmehom osemdesetletnika.
»Moj gospod je torej nesrečen pri vsej svoji veliki moči.* »Ker sem na poti mladim. Kakor oče sem, ki sili svoje otroke, da se mu pokoravajo proti svoji volji. Če pa se otroci upro...»
»Ko smo bili mladi, ni bilo tako, gospod moj.*
«A zdaj smo stari.*
Grof Nagato je vstal in položil Žiru, ki se je bil oklenil njegovih nog, roko na pleča.
«Samo v tem živi moj duh. Vsa moja miselnost je v izvrševanju dolžnosti. Srečen si, Žiro. Bolje je vedeti premalo, kukor pa preveč.*
Grof je počasi odstopical proti bledi hiši med temnečim drevjem in Žirove budne oči so bile vse zmedene. Kako more star državnik, žlahtnik, ki je prvi za cesarjem, najti uteho pri upokojenem služabniku?
To vprašanje Žira ni ohranilo budnega. Brez sanj je spal vse do zore, ko je začel med cvetjem žgoleti drozg, čigar prvi posamezni glasovi so padali kakor kristali.
Ko se je Žiro oblačil, se je nebo odevalo z biserno sinjino in prosojne meglice ob robu obzorja so obetale soparen dan. Morje, ki je bilo komaj petdeset vatlov odondod, je bilo preleno, da bi mrmralo.
Takle mir, si je mislil Žiro, mora biti gospodu po hrupu v Tokiu pravi blagoslov. Nedvomno še na vso moč mirno spi.
žiro je obdeloval svojo zelenjad.
Zaslišal je grdo pokanje; ni se mu zdelo verjetno, da bi bilo streljanje. Naslonil se je na motiko in uprl pogled proti bledi hiši. Ako bi bil mlajši, bi bil stekel proti nji in zavihtel motiko. A bil je prestar in ni mogel verjeti, da bi njegovemu božanskemu gospodu mogla groziti nevarnost.
Nastalo je nekakšno trudno sopihanje, ki ga je spremljalo težko topotanje nog. Žiro je pohitel proti vratom v ograji in pri tej priči je občutek sramote napolnil ves njegov svet. Grof Nagato, potomec bogov, se je v sami spalni obleki opotekel proti njemu.
«V hiši so.» Grof se je lovil za sapo. »Dva častnika in skvadron vojakov. S tovornim avtom so se pripeljali.*
Žiro ga je povedel po stezici med panji in rekel: »Gospod moj, ne razumem vas.*
«Star bedak sem, v napoto ljudem. Pravil sem ti že snoči. Pričakoval sem to, a ne tako zgodaj.*
Žiro je široko odprl usta. »Je Japonska mar poblaznela, gospod moj?*
Grof Nagato je težko zajel sapo in se čudno zasmejal. »Ne še. Samo nekaj polkov se je spuntalo. Uničili bi radi sture bedake, ki ne vidijo slave v sedanjem duhu armade.* »In streljanje?* je vprašal Žiro. lahno prestrašen. »Ustrelili so Itoha. Planil je k telefonu. Oddal je poročilo, še preden ga je krogla zadela. Čez pol ure bo pomoč tukaj.* »Dolgo je še do tedaj*, je dejal Žiro in se drznil potisniti grofa v svoj mali bungalovv.
Grof je sedel na stol. »Kar prepustil bi jim svoje življenje, toda cesar ima prvo pravico do njega. Zdaj se pode okoli moje hiše in me iščejo. Vsak čas bi mogli biti tukaj.* Ust-
mce so mu bile posinjele od napora, ki ga je beg prizadel njegovemu srcu.
Žiro je z negotovimi rokami snel s stene starinski meč.
Grof Nagato se je zasmejal. «Deni ga nazaj!*
«Toda, gospod moj...»
«Deni ga nazaj, Žiro, in se vrni k svoji zelenjadi! Če pridejo, reci, da me ni tukaj. To je največ, kar moreš storiti zame.»
«Tako malo?* Otroške oči so se mu zasolzile.
«Stori, kakor ti pravi m», je rekel grof mirno, in Žiro je sl ii šal.
Vrnil se je k zelenjadi in ni mu bilo treba dolgo čakati. Zaslišal je topotanje škornjev, klicanje, žvenketanje orožja.
Čez nizko ograjo so pridrveli oboroženi možje. Žiro jih je preštel. Bil je poročnik in šest vojakov. Poročnik je držal v roki golo sabljo. Vojaki so imeli v roki puške, kakor da bi hoteli na prvi pogled streljati.
«Hej, ti stari!* je zakričal poročnik, «kje je grof Nagato? Po tejle poti je prišel.*
Žiro se je naslonil na motiko in odkimal. «To ni mogoče. Že od zore delam tukaj.*
«Ne laži!* Poročnik je z dvignjenim mečem pristopil bliže. Z vojaki vred se je kar potil od gorečega iskanja.
«Kje je grof Nagato? Resnico, sicer...*
Žiro je izpustil motiko na tla, nabral svoj ohlapni kimono in odstopical proti poročniku.
«Prestar sem, da bi se bal smrti.*
«A nisi prestar, da bi se ne lagal. Zadnjikrat, kje je grof?*
Poročnik v zelo elegantni uniformi in s samokresom za pasom je zavihtel sabljo, ki je s koncem osmuknila cvetje nad njim, da so beli lističi zapršali na tla.
Žiro se je ozrl na tla in spet v poročnikov namrščeni obraz.
Nekdo od vojakov je nasvetoval: «Preiščite bungalovv.*
Ko so planili naprej, je Žiro napravil nekoliko naglih korakov. Nerodno in z velikim naporom je starec komaj privzdigoval pete in prevrnil panj čebel.
Zlatorjav slap je zapršal iz panja in se razdraženo brenčeč razpršal naokoli. Trije vojaki so začeli cviliti, ko so se jim besne čebele zapičile v razpaljeno meso. Četrti vojak pa je zasukal puško in ustrelil.
Žiro se je opotekel. Desnica mu je obvisela mrtva. Z levico pa je naglo prekucnil drug panj.
«Kozel hudičev!* je zatulil poročnik in sablja je zažvižgala po zraku.
A skoraj hkratu z udarcem se je poročnik z obema rokama prijel zu obraz, nakar jo je na gosto posut s čebelami odkuril proti morju. Ozračje je bilo polno sikajočega, besnega brenčanja.
Žiru se je. posrečilo, da je prekucnil še dva panja, preden se je zgrudil na tla. Potem pa ni bilo nobenega vojaka več na vrtu.
Ko so prihiteli oddelki na pomoč, so oba starca našli pod cvetjem. Grof Nagato je sedeč podpiral na svojih kolenih Žirovo glavo in pleča. Oba sta se smehljala, a Žirov nasmeh je bil večen.
Iz angleščine prevedel G. K.
Peter Kocjančič
Fotoklub Ljubljana
Bele poljane
Ljubo Vidmajer
Fotoklub Ljubljana
Ciganski otrok

vartanjc nam je lahko neprecenljiv pomoček za spoznavanje značaja. Kdor se hoče o tem prepričati in hoče koga natanko spoznati, naj ga povabi i za nekaj časa k zeleni mizici.
Ni važno, kaj se igra, tarok, rummy, poker ali čisto navaden «.šnops», važno
pa je, du natanko opazujete svojega soigralca pri igri in si iz načina, kakor se pač zadrži v posameznih položajih in stopnjah, ustvarite njegovo sliko.
Preden pa pričnete s takim opazovanjem, morate biti seveda toliko vešči igre same, da vam ni treba misliti samo na kvarte. Kajti za slučajno izgubo, ki bi jo zaradi prevernega opazovanja utegnili utrpeti, ne moremo jamčiti.
cKvartanje kvari značaj*, slišimo po-
gosto. Toda ta prislovica ne drži: kvar-tanje ne kvari značaja, tu je prav za prav nekaj čisto drugega. Prave lastnosti in glavne poteze značaja se pri kvnr-tanju pokažejo v pravi luči, ker jih igralec, ki ga je razvnela strast, ne more več prav zatajevati.
Morda bi radi vedeli, ali je vaš prijatelj nevoščljiv? Opazujte ga pri kvartali! Prav isto velja tudi za lakomnost, zlobo, skopost in zahrbtnost. Te lastnosti se pri kvartali kaj rade pokažejo. Pri kvartali pa bomo opazili prav tako tudi plemenite, dostojne, velikodušne in mirne ljudi, pa tudi take, ki se znajo zbrati, ki znajo ostati mirni in trdno vztrajajo do konca.
Bluffer
Za presojo značaja ni važno, ali zna opazovani dobro igrati ali ne. Važno je samo njegovo zadržanje, njegovo vedenje in njegove kretnje. Samo na to moramo paziti.
Nasilnež bo skušal izkoristiti vsako slabo stran svojega nasprotnika, tudi tedaj, če takih slabosti sploh nima. Vsako najmanjšo napako bo neusmiljeno izrabil v svojo korist. Skušal bo prisiliti svojega soigralca, da bo igral tako, kakor hoče on. In če bi' napravil ta igralec slučajno kako nepremišljenost ali napako, potem naj se kar pripravi na račun.
Neznačajne ž bo skušal na vse načine podpirati svojo srečo. To so naj-slabši, igralci. Kdo jih ne pozna? Nikdar jim ni mogoče očitati, da sleparijo, a vendar kvarijo igro s svojimi «finesami» in se skušajo ogniti pravilom, ne da bi jih kršili. Mnogo govore in se pričkajo, vedno hočejo, da obvelja njihova. Vse je končno eno in isto: nekorektnost. To je značilno za ljudi, ki so tudi v življenju neznačajni.
Gent lem a n bo tudi pri strogih igrah — razen pri kvartuških turnirjih — nul do vpiti nasprotniku, da bo pobral kvarto, ki jo je bil pomotoma izigral. Nikdar ne bo zlorabil očitne so-igralčeve pomote. Oni pa, če je sam prav tako dober igralec, ne bo hotel pobrati kvarte in bo odklonil nasprotnikovo dovoljenje. To dokazuje, da vzame nase odgovornost za svoje ravnanje tudi takrat, kadar bi mu to utegnilo škodovati. Po tem lahko sklepamo,
Radovedne/.
da ima dovolj ponosa in volje, da vzame nase vse posledice svojih dejanj.
Bin f f e r začen ja podobno: «Gospo-da, ne jezite se, če boste izgubili. Saj veste, da sem med najboljšimi igralci Evrope. Prosim, jaz sem vas opozoril!*
S tem hoče spraviti nasprotnika v nemir in ga prisiliti k preoprezni. in bojazljivi igri. Pravi gralec se ne bo nikdar ponašal s svojo slavo — najmanj pa pred igro samo.
Če se igralec zaporedoma po nepotrebnem zmoti, je to brez dvoma znak, da je utrujen ali pa da se ne more zbrati. Lahko je mogoče, da postane zaradi svojih napak še nervoznejši.
Neprestan prepir pri igri razodeva koleričen značaj. Tisti pa, ki se pri takih prilikah ne ogiblje zalivk in psovk, kaže samo svojo slabo vzgojo.
Filozof
Kdor pri igri nikdar nič ne tvega, je bojazljiv, morda tudi skop ali se pa sam nase ne zanese.
Nasprotno pa je divje hazardiranje tipično za lahkomiselne ljudi.
Kdor hladno misli in objektivno razsoja izglede v igri, kaže razum in stanovitnega duha.
Mnogo je igralcev, ki skušajo na nedovoljen način spoznati tuje kvarte. Čisto «slučajno» škilijo na sosedove roke.
Če pa igralec kljub temu, da je slučajno videl tuje kvarte, igra prav tako, kakor bi igral, ako bi jih ne bil videl, neglede na eventualno izgubo — je to
brez dvoma značajen človek, ki mu lahko popolnoma zaupamo.
Prevejani ljudje radi uporabijo vsak mogoč trik, ki je pri igri dovoljen. Nikdar ne bodo zamudili take prilike.
Nameravane nekorektnosti pa niso samo prepovedane, ampak tudi jasno dokazujejo, da se s takim človekom ni spuščati v resnejše poslovne odnošaje. Taki ljudje ne sleparijo samo pri kvartali!
Skopuh
Kdor mirno izgubi znatnejši znesek, čeprav ga morda ne utrpi lahko, dokaže s tem svoj čut odgovornosti in brzdanja. Tudi v življenju bo znal prenašati udarce usode.
Ni res, da bi se človek pri igri izpre-menil. Ne, ne izpremeni se, le tiste lastnosti sc pokažejo, ki jih sicer na zunaj lahko skriva.
Spoznanje značaja pri kvartali lahko nadomesti nekaj mesecev poznanstva.
Prepričajte se sami, pa boste videli, da je tulko, kakor pravimo.	P.
Pohlepnež
Hofmanu Wellenhof — Iv. Vuk:
'PhCUfi^a. O OjtpuajL
neki veliki reviji so bili nedavno tega razpisali nagrado za najboljšo pravljico. Kdor se je hotel tekme udeležiti, je moral napisati in poslati do določenega časa lepo pravljico. Seveda, kdor tekmuje, bi tudi rad, da nekaj za to dobi, če že ne glavni dobitek, pa vsaj katerega izmed ostalih dobitkov.
Prva nagrada je bila 500 šilingov.
Za to nagrado mi ni bilo. Če toliko denarja dobiš, ne veš potem kam z njim. Z ene strani je premalo, da bi s tem denarjem lahko brezskrbno živel, z druge strani pa spet preveč. Nakupil bi si morda reči, katerih bi ne bilo treba. Zato sem reflektiral na šesto nagrado. Šesta nagrada je bil lovski rog. Šlo je samo za golo nagrado pravljice. Na lovski rog ne zna nihče igrati in nihče ga ne potrebuje. Pač se pa za nagrado dobljeni lovski rog lahko pritrdi na steno ob postelji pisatelja namesto lavorjevega venca. Pred lavorje-vim vencem ima pa lovski rog še to prednost, da ga ni mogoče rabiti za začimbo kakšne omake kakor lavorjev venec, Slava lovskega roga kot šestega darilu bi bila torej neven-ljflva in tudi neodvisna od jedilnega lista.
Pa sem šel in napisal tole pravljico:
Uvel je nekoč kmet. Imel je zelo lepa jabolka. Tu-intam je prišel k njemu pismonoša ter mu prinesel davčni nalog. Drugače je kmet živel v miru in zadovoljstvu.
Neki dan pa je rekel pismonoša kmetu:
«Lepa jabolka imaš. Le dobro pazi nanje. Slišal sem namreč tam pri kmetu na bregu, da ti misli jabolka, kadar dozore, pokrasti. Napravi ograjo! Moj brat, ki živi tam v velikem mestu, ti jo hitro postavi.»
«Dobra bi bila ograja, nič ne rečem*, je rekel kmet. «Ali denarja ni. Ograja pa stane denar.*
«Res je*, je odgovoril pismonoša. «Ali ograja je še vedno cenejša kakor če nimaš ograje. Če daš mojemu bratu za ograjo eno tretjino jabolk, pa boš imel ograjo. Ostaneta ti pa še vedno dve tretjini jabolk. Če pa nimaš ograje, ti bodo pokradli osa jabolka, in tudi ograje ne boš imel.*
Kmet je videl, da ta nasvet ni napačen. Prišel je pismonošev brat iz velikega mestu ter postavil ograjo Dobil je za to eno tretjino jabolk.
Pismonoša se je ustavil potem pri kmetu tam na bregu in rekel:
«Lepo rž imaš!*
In šel je k drugemu kmetu tam ob velikem gozdu pa rekel:
cLepe ovče imašl»
Nato je šel še k tretjemu in mu rekel:
«Lep vinograd imašh
In pri tem in pri drugem in pri vsakem kmetu je govoril, kako potrebna jim je ograja pa da naj si jo dajo narediti, da se zavarujejo pred tatvino. In kmetje so si res dali narediti ograje. Dali so zanje grozdja, ovac in rži.
Neki dan pa je spet prišel pismonoša h kmetu z jabolki in mu govoril:
tLepa jabolka imaš in dobra je tvoja ograja. Ali tam pri kmetu na bregu sem videl več lestvic. S temi lestvicami hoče splezati preko tvoje ograje in ti obrati jabolka. Moj brat bi ti zvišal ograjo, če hočeš. In kmetove lestvice bi bile potem prekratke, pa bi ti ne mogel pokrasti jabolk. Samo nekaj jabolk naj bi še dobil moj brat za to.»
ln brat je prišel in zvišal ograjo. Za to je dobil še nekaj jabolk.
In pismonoša je tako hodil od kmeta do kmeta. Vsak si je dal zvišati ograjo. In dali so mu za to grozdja, ovac in rži.
Tako je pismonoša prihajal in odhajal, njegov brat pa je zvišavaI ograje. Naredil je močne železne osti na ograje in dobil za to še ostanek jabolk. Zabil je koničaste kole okoli in okoli v zemljo in odpeljal še zadnjo ovco. Postavil je zid okoli njiv in njih sadež odpeljal za svoje delo.
In tako se je zgodilo, da so hlevi ostali prazni, drevesa golu, gozdovi posekani, vinogradi obrani. Kmetje niso imeli več ničesar razen sDojili lepih ograj.
In če niso do danes strohnele tiste ograje, stoje še dandanes, kakor so stale.
To, vidite, je bila moja pravljica. Vredna je lovskega roga, sem si mislil. Poslal sem jo, kakor je bilo rečeno. Ali ocena je bila drugega mnenja. Vrnili so mi ta spis. Preko prve strani pa je bilo z brutalnim rdečim svinčnikom zapisano: «To ni nobena pravljica!*
Age Avenstrup:
lNOVI ČEVLJI
ospod Sebastijan in njegova gospa soproga Marija sta šla neko lepo nedeljo popoldne s svojim sinčkom Sebastijančkom na izprehod v okolico. Sebastijančku pa ni bilo izprehajanje nič kaj posebno pogodu. Mnogo rajši sedi očku ali mamici v naročju in se da nositi. In ko so prišli nazaj grede v park, je bila posebno mamica že vsa onemogla od utrujenosti.
«Sebastijan!» je rekla sitno. »Zdaj moramo pa kam sesti. Ah! Moje noge! az imam nove čevlje, saj veš. O Bog! )bogobogobog! Nobenega koraka ne morem več napraviti!
«Hm!» je rekel gospod Sebastijan. »Tukaj blizu je majhna slaščičarna. Pa pojdimo tja, da si malo odpočijemo.* V slaščičarni je bila prosta majhna mizica v udobnem kotičku. In gospa Marija si je globoko oddahnila, ko je sedla na mehki stol. Potem se je sklonila pod mizo, malo zastokala, vzdihnila «Aaah!» in «Hvala Bogu!* in se spet vzravnala. Vsa srečna se je nato ozrla okrog sebe, pobožala svojega Sebastijana po roki in nežno zašepetala: »Sebastijan, čevlje sem si sezula! Ne moreš si misliti, kako dobro to de! AaahI*
Sebastijan in Marija sta nato ob najboljši volji pila svojo kavo, Sebastijan-čelc pa si je s kremami treh različnih tort pomazal obleko. Sonce je sijalo,
ptički so gostoleli, kava je dišala in kmalu se je nabrala cela gruča mladih gospodov pred oknom slaščičarne. Gruči mladih gospodov so se pridružili še drugi ljudje, utrujeni in hrepeneči po kavi in tortah, dame in gospodje različnih let. Gospod Sebastijan jih je videl, in ko je opazil željne poglede mladih gospodov, je rekel svoji soprogi:
«Marička, zdaj bi pa morda lahko šli, kaj praviš?*
«Kakor misliš,* je odgovorila gospa Marija, »seveda, reveži tu zunaj bi si tudi radi malo odpočili.*
Nato se je sklonila gospa Marija spet pod mizo in dolgo ni prilezla izpod nje, morda celih pet minut. In ko se je spet prikazala, je bila vsa rdeča v obraz, oči so ji bile kakor otekle in ustnice so se ji tresle.
«Sebastijan!» je obupana vzdihnila gospa Marija. Čevljev ne morem več obuti! Pomisli vendar, noge so mi čisto zabreknile!*
Sebastijan je pogledal proti gruči ob oknu, pa je pogled hitro spet umaknil.
»Potem bomo morali pač še malo posedeti, Marička*, je rekel.
Gospod Sebastijan, gospa Marija in njun sinček Sebastijanček so torej še malo posedeli.
Vsi, ki so sedeli prej v slaščičarni, so že odšli, gruča pa je še vedno stala ob izložbi in vsak iz te gruče je uporno gledal k mizi gospoda Sebastijana in gospe Marije. Čez nekaj časa so začele tudi gospodične iz slaščičarne pogledovati tja.
«Kaj ko bi zdaj morda še enkrat poizkusila?* je milo predlagal Sebastijan.
Gospa Marija je še enkrat poizkusila. Ko se je pokazala iznad mize, je imela solze v očeh.
«Ne morem!* je vzdihnila. Ne gre pa ne gre! Obogobogobog! Kaj naj pa zdaj naredim? Ko bi mogla noge vsaj za trenutek položiti malo više, bi prav gotovo šlo, toda... Za božjo vol jo, Sebastijan, tile tu zunaj nas bodo še z očmi požrli!*
Gospod Sebastijan se je globoko zamislil.
Nekaj se mora storiti, si je mislil. Samo kaj?
Nenadoma se mu je posvetilo.
Gospod Sebastijan je rahlo povzdignil glas, pogledal strogo svojo soprogo in rekel:
»Marija, zakaj si pa kupuješ tako majhne čevlje?*
Gospa Marija je zlezla vase.
«Kaj pa misliš, Sebastijan?* je rekla plaho. »Saj imam vendar številko 36
in dobro veš, da tudi 35 lahko obujem. Kaj pa misliš?* je rekla odločneje.
Sebastijan jo je mrko pogledal in neusmiljeno nadaljeval:
»Če te 36 tišče, je očitno, da so ti premajhni, Marija. Ko boš drugič kupovala čevlje, moraš na vsak način vzeti številko večje. Čevljev vendar ne smeš kupovati z namenom, da ti bodo noge videti manjše. Drugič ne smeš gledati na to, da bi bile tvoje noge manjše, kakor jih ima tvoja prijateljica Anica. Pomisliti moraš ...»
»Sebastijan!* je kliknila gospa Marija s hudim pogledom v očeh. »Se-ba-stijan!... Jaz... Ah! Obogobogobog!*
Nato se je z žarečimi očmi bliskoma skrila spet pod mizo. »Burns!* se Je zaslišalo izpod prta. «Bums!» «Tako.» Potem se je gospa Marija spet spravila pokonci, divje pogledala svojega moža, gospoda Sebastijana, pograbila sinčka za roko in stopila s trdnim korakom in odmevajočimi petami proti vratom.
Gospod Sebastijan si je globoko oddahnil, plačal in vstal.
Potem je spet vzdihnil, pa ne da bi mu bilo odleglo. Ugibal je, kako naj spet pripravi gospo soprogo, da se ji bo omajal jezik, in se tolažil s tem, da ji je rekel vse, kar ji je rekel, samo zato, da bi ji jeza dala dovolj moči, da se obuje.
In gospod Sebastijan je še enkrat prav globoko vzdihnil in stopil na cesto.
f Matej Hubad
(28. Vlil. 1866 — 2. V. 1937.)
Dne 2. maju 1937 je preminul po večletnem bolehanju, zadet od kapi, oče slovenskega petja in prvi ravnatelj drž. konservatorija o Ljubljani koncet-ni mojster Matej Hubad, eden izmed naših najzaslužnejših glasbenikov, organizatorjev in glasbenih predagogov.
Njegovo življenje je bilo od leta 1891. posvečeno samo delu za povzdigo slovenske glasbene kulture. Novoustanovljeni pevski zbor Glasbene Matice se je od svojih početkoo do danes po Hubadovi zaslugi obdržal na mednarodni višini, kar je priznala domovina in tujina brez izjeme.
Uveljavil je narodno pesem na koncertnem odru, urejal ose edicije «Glasbene Matice*, vzgojil izvrstne operne in koncertne soliste, dal pobudo za «Zoczo slovenskih pevskih zborov» in dvignil spočetka neznatno šolo «Glasbene Matice» do prvega drž. konservatorija v Ljubljani z nad tisoč gojenci. Kot har-monizator narodnih pesmi 'je pokazal na lepoto naše folklore z zavestnim namenom, da iz domačih zakladov razvije porast naše slovenske glasbene pro-dukcije.
Matej Hubad je bil pristen slovenski kmetski sin — Gorenjec, po rodu iz lepe Skaručne pod Šmarno goro. Plemenitost in poštenje sta bili spremljevalki njegovega dela, nesebičnost, idealizem in dobrota njegov delež.
Naj po dolgi, za vse Slovence zaslužni poti počiva v miru svoje tolikanj ljubljene zemlje!	iD0 Peruzzi.
f Dr. Ivan Prijatelj
Dne 23. maja je za vedno zatisnil svoje oči eseist, kritik in pisec znamenitih uvodov k izdajam slovenskih klasikov oseučiliški profesor dr. Ivan Prijatelj. Kot estet in pobornik resnice se je o svoji obširni razpravi «Kersnik, njega delo in doba» vrvi drznil pomeriti tudi s politiki. Zdaj je na zelenem Mirju potrkala bela žena, in kar samo se je odprlo okno, da se je spojil njegov duh z vonjem in dihom cvetočega vrta.
Naloga literarnega sveta je, da pre-motri in po zaslugi oceni vse njegovo
ogromno znanstveno delo. Zadnja leta je bil precej zagrenjen. Silno ga je potrla tudi smrt sina edinca. Ogibal se je večje družbe. «Posvečal se je zemlji, katera edina se mu je zdela, da orača človeku brez zavisti in hinavščine.. ■ Miloval je žlahtno prst, ljubil motiko in lopato...* (Stanko L, "Jutro*, dne 23. maja 1937.)
Ko sem bil zadnjič pri njem, je pokazal z roko na fotografijo svoje polhograjske farme, ki je visela pod regalom knjig nad njegovo posteljo, na katero je bil priklenjen, da jo je imel ves dan pred očmi. «Glej, ose to je moje delo. Okoli hiše je tri orale zemlje — za tri jurje. Bila je divjina, zdaj je pa vrt. Vse sem sam v košu o reber znosil, tudi gnoj. Za par kovačev bi mi to drugi napravili, toda hotel sem ose sam.
I akšen sem, da hočem napraviti vse sam. Pozabil pa sem na svojo staro bolezen ... Bilo je malo prehudo zame.» Vzpel se je, da bi bolje videl svoj gradiček, iztegnil je roko, kakor bi hotel pobožati oso to z znojem prepojeno zemljo. Prst ga je vabila, gruda omamila, da je ril po njej z elementarno ljubeznijo. Priklenila ga je nase in objela. Vsega se ji je predal. Prisluhnil sem njegovi slutnji, da bo moral plačati to svojo ljubezen s smrtjo.
Jel je podrobno in z njemu lastno sugestivnostjo pripovedovati o svoji stari bolezni, o revmatizmu. *Ko sem imel 16 let, sva ga prvič ugnala z materjo, ki je edina zmožna tako velike potrpežljivosti s svojim sinom. Ozdravel sem po receptu Kneippa. Pisal sem mu, pa mi je sam poslal recept. Škoda, da so mi recept izgubili. Po osemnajstih letih — bil sem že oženjen — me je bolezen spet zgrabila. Zdaj pa je šlo že težje.. ■ E, pa to je bolezen v družini. Moj oče o Vinicah je z njo dočakal skoraj 90 let. Neprilično je zdaj to, da so se moji stari znanki pridružile še tri druge bolezni: bolečine o mišicah, vnetje živcev in vnetje žil — tromboza. To je slaba druščina ...» Stisnil je ustnice.
Sam ni pisal spominov. Jih bodo pa drugi za njim. Nekaj bežnih skic o n jem kot človeku ie priobčenih v Odmevih (št. 3, letnik 11.). Nad vse zanimiv je namreč- njegov lik. Kdorkoli ga je spoznal, ga je vzljubil. Bil je pravi, pristni krasoumec. Moč njegovega pripovedovanja je bila neodoljiva. Rad se je pa tudi pošalil. Ribniške gospe so ga nekoč prosile, naj jim kaj pove z Dunaja. Bila je tedaj vojna. «Vas bi človek poslušal kar tri dni in tri noči!* so se mu laskale. Nasmehnil se je in rekel: «Na Dunaju zajtrkujemo lipov
Posmrtna maska vseuč. prof. dr. Ivana Prijatelja. Posnel jo je akad. kipar. prof. Ivan Sajevic.
čaj. Cvetje hodimo nabirat sami n okolico. Lipov čaj pa si kuhamo kar na vodi. In pri vas, kako pri vas, lepe gospe?*
Ko srno ga lega 1916. nekoč izvabili iz olimpijske samote o družbo, kjer smo njemu na čast tudi peli, nam je dejal ob slovesu: «Na svidenje drugo leto, upam da vsaj o srečnejši Avstriji, če že ne kje drugje še bolj srečnih> Velika želja, ki jo je gojil kot žlahtno cvetko, se mu je izpolnila šele po dveh letih. Ko ga je osvobojena domovina poklicala, se ji je z veseljem odzval.
Zdaj je krasotec duha, oče eseja m novodobne kritike, skrbni vrtnar naše lepe besede odšel o Nirvano, na večno zeleneče poljane. Med nami pa je ostala zrahljana [>rst, obdelan prostran vrt, o katerega je plemeniti vzornik vsadil korenine žlahtnega drevesa, ki je ponos slovenske kulture.
Večna slava njegovemu spominu!
Ant. Adamič.
Delavski prosvetni večeri
Od lanske jeseni do majnika sta c Vzajemnost* in "Zarja* priredila petero delavskih prosvetnih večerov. To je delo, ki ni plačano, a ga je rodila — zavest. Takega dela ne smemo prezreti. Vzgaja, bodri in dviga. Programi so skrajšani na korist učinka. Dolgost utruja. Vedra stran se poudarja, kar je dobro. Tista sodobna nemška parola zKraft durch Freude» je geslo, ki vsebuje nekaj zdravega. Spoznaj svojo pot, kt je sicer borba, a ne odreci se življenja sončni strani. Mrk človek je navadno dober revolucionar, a slab graditelj dobrin. Predavanja so tehtna in aktualna. Prvi večer je potekel večinoma v znamenju narodnih pesmi, godbe in recitacij in je bil na dobri višini. Večer Ivana Cankarja
z lepim govorom pisatelja Franca Albrechta je bil oddolžitev velikanu poznavalcu ljudske duše in ljudi, ki hodijo po klancu za križem do konca. Tretji večer je imel značaj koncerta, četrti pa je bil izrazito dramsko - recitativno propagandni. Izmed predavanj je omeniti uvodno besedo dr. Drag. Lončarja, predavanje prof. Faoaja «Združene države Evrope> in "Beseda o socialni književnosti* pisatelja Iva Brnčiča. Delavski večeri imajo vedno navdušeno poslušalstvo, ki z naravnim, a pristnim kriterijem ocenjuje izvajane točke.
Dne 2. maja t. I. je priredila o opernem gledališču ga. Katja Dela k o-v a mladinsko plesno matinejo svojih gojenk, ki je pokazala, da je ga. vodi-
teljica visoko naobražena pedagogka, sodeč po uvodni besedi in po smotrno stopnjevanih nastopili gojenk, ki so od osnovnih prvin plesa in posameznih so-lo-točk do skupne scenske lepe uprizoritve cPodgunarja» pokazale od najmlajše do povsem odraslih izvrstno disciplino. dobro gimnastiko, očioiden naklon šole h karakterizaciji, ose v apart-nih kostumih m z brezhibno, skrbno pripravljeno inscenacijo, premišljeno uporabo luči in sigurnimi nastopi.
Ivo Peruzzi.
Izprehodi po Šentjakobskem odru
Ob /5 letnici Seni Jakoba je treba zopet zapisati, da je ta igralska družina naš vesel pojav v pustih znamenjih časa, kritičnih skrajnosti in omrtvele dejavnosti vpričo dejstva, da je zatonila romantika, zastonjkarstvo ter vedro navdušenje do življenja in gibanja. Pet novitet, ena ponovitev!
Ob otvoritvi sezije 1036—193? je Šentjakob, zvest svojemu programu, počastil spomin na izrazilo romantično dobo pisateljevanja Ivana Tavčarja in uprizoril dramatizacijo njegove zgodovinske novele Janez S on c e, vitez z vrtnico. Igra o 9 slikah po priredbi Save Klemenčiča in v njegovi inscenaciji in režiji. Šest in trideset nastopajočih brez ljudskih skupin, plemičev in dijakov! (linljivo skrbno prirejena scena, odlična oprema in dostojna zgodovinska verjetnost. Nastopil je ves Šentjakob z veterani vred. In mladina je zmagala. Ljudske scene, tipi so vedno posrečeni. Solisti bolj ali manj padejo iz " sloga*, doživljanja so bila iskrena, a jih ovira tista tipična domačnost, ki je prikupna občinstvu, a je v škodo dozorelosti. V mislih imam one soliste, ki hočejo naprej ... V spominu mi je ostala vsega spoštovanja vredna, aristokratska in možato-plemenita pojava cesarja Leopolda I. (Vizjak), ki ima nekaj o sebi, kar se pravi dostojanstvo, ki ni smešno. Vitez Janez Sonce (Hanžič) je lep, topel žarek Šentjakoba, tako dober, da je najboljši tam, kjer igrajo idealizirane kavalirje, mladostne krepostnike, preveja-ne naivneže, moške babije ali kome-dijografske tajnike... Loti se vsega, vztrajen je in razvoja zmožen, in kar je najlepše: vedno nezadovoljen s seboj... Bravo Hanžič! Petrovčič je šentjakobski intelekt, akademsko umirjen, vedno okusen in autokritičen dovolj, da ve za mero in formo. Tomaž Ručigaj (Košak) pa je bila kreacija, ki je kar dovršena. Če bi še sitnarili, bi dejali, da je slovenska odrska govorica večkrat edina razlika med igralcem in diletantom, ki ga je že sprejel n svojo stiskalnico šentjakobski stric Milan Skrbinšek. Kljukec z Gorenjskega (Koman) vzbuja nade, da bo rastel iz sebe, in je že ponovno dokazal, da bo samosvoj karakter, In stari* Gnidovec (krčmar Plaveč) vedno udari s svojo sočno govorico, otipljivo pristnostjo, dolenjsko vedrostjo. Brez «starihi> ne gre, pravim.
Pogrešali pa smo jih še mnogo »iz garden, ki nam po radiu sporočajo o zabavnih potovanjih... O tempora, o moreš! Vsi drugi so pridna in vneta mladost, ki je v radovoljni službi dobre strani.
Po «S one un se je Šentjakob po detektivsko zasmejal o «Pobegli nevestin. Uveljavila se je kot bistra po-
licistka ga. Petrovčičeva in kot režiserka ter v vlogi čudaške miss neutrudna ga. Bučarjeva, mlada teta in srce Šentjakoba. Prva je doma v elegantnih, gibkih, kultiviranih vlogah, druga o reso-lutnih moško-ženskih ali v vlogah podjetnih, brhkih vdov, d la Rošlinka, bogatili devic-posebnic in o strogo-dobrih ženah...
Sledil je M. Skrbinškov L a b ir i n t*, drama v 3 dejanjih. Režiser avtor. Avtor je skušal zarisati tisto kočljivo mejo med resnico in igro življenja, bajaco-motiv, ki ga vsakdo nekega dne spozna, če prej ne, ko padejo streli... Ga. Ober-eigner-Jaxova je kot gost pokazala dobro šolo, g. Prijatelj je s svojo vedno skrbno in resno naštudirano vlogo prijateljsko podpiral Hanžiča, a za «Labi-rint > je družina — izvzemši dobri odrski steater* ostalega osebja — prešibka... Če se motim, me križajte!
«Z a k o n c i stavkaj o*. Veseloigra. Hvaležna, ljubezniva snov za Šentjakob. A la Teggernsee. Režija: Metka Bučarjeva. Tu je dobrohotna domačnost g. Kunterja na mestu, a pri Gambieru ("Kdo je papa?*) je treba svetskega tipa o f r a n c o s k i burki. Nemški, alpski smeh nam je bližji. Vsi tipi izvrstni. Tempo dober.
«K d o je pa pa?* (Bichon). Veseloigra (Jean de Letraz) je bila znatno šibkejša. Tu ni več zdravja in nedolžne šale, tu prevladuje nediskreten in skoro bedasto gromovit ton burke, ki bi jo verjetno prenesel drug odrski ambvent in druga publika. Režija ne more iz-premeniti ozračja takihle Bichonov.
Kot zaključno predstavo je prinesel Šent jakob Danila Bučarja «N a T r š k i g o r i» v počastitev vedno učinkovitega dolgoletnega člana Janka Mo-serja ob 300tem nastopu. Tu ie Šentjakob na svojih prvotnih tleh, tu se ustvarjajo trajni tipi (Gnidovec, Moser, Gornik, Bučarjeva, Hanžič). Dobro odmerjen bokal dolenjca, vžigati ke, ki di-še po naših goricah, veselje, ki je prišlo iz srca in praznično razpoloženje, ki je pristno. To je dober, zdrav odrski otrok Bučarjeve dvojice, ki mu je krstna botra Radost, ki je krščen z našo kapljico in mu je dano na pot krstno darilo trajne vrednosti: Ljubezen.
tako naj dela Šentjakob tudi vbo-doče!	Ivo Peruzzi.
lika Vaštetova:
«Roman
o Prešernu»
Ob času, ko so v našem listu izhajali odlomki iz «Romana o Prešernu*, so nam naši čitatelji pošiljali nestrpna povpraševanja, kdaj izide roman. S posebnim veseljem torej danes naznanjamo, da je nova knjiga gospe like Va-štetove: «Roman o Prešernu* že izšla. Roman je ilustriral naš priznani grafik-umetnik Elo Justin.
Če pa pomislite, da obsega roman okrog 400 strani, se ne boste čudili, da je pisateljica potrebovala zanj skoraj šest let temeljitega dela. Več ko tri leta je porabljala ves svoj prosti čas za študij ogromnega materiala o Prešernu, o njegovih sodobnikih, o naši bidermajerski Ljubljani in Kranju ter o domačih in svetovnih dogodkih, da se je mogla potem brez ovir in z zgodovinsko natančnostjo gibati v gradnji tega bio-
grafskega in obenem kultu rno-zgodo-vinskega romana. Gospa Vaštetova je pisala roman približno leto dni. Končan je bil že konec junija leta 1935. Skoraj dve leti pa je pisateljica potem svoje delo »pilila*, preden ga je dala v tisk.
V romanu se vrste živahno razgibani prizori iz poetovega življenja. V njih nastopa Prešeren od svojih prvih dijaških let do svoje telesne smrti. Po priznanju tistih, ki so rokopis čitali, se je pisateljici lik našega velikega poeta resnično posrečil. Vse kaže, da doseže »Roman o Prešernu* velik uspeh. Zato ga vsem našim čitateljem toplo priporočamo in jih s tem obveščamo, da je izšla knjiga v lastni založbi pisateljice in da se v subskripciji naroča na naslov: lika Vaštetova, Ljubljana, Lavričeva ul. 6.
Slovenski
javnosti!
V proslavo 140 letnice Vodnikovih «Lublanskih Noviz* in 30 letnice organizacije slovenskih poklicnih novinarjev priredi Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja na jesenskem ljubljanskem velesejmu
JUBILEJNO RAZSTAVO SLOVENSKEGA NOVINARSTVA.
Razstava je zelo na široko zasnovana in poda celotni pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba.
Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturni dogodek prve vrste!
Da bo res ves jesenski ljubljanski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi
SODELOVANJE VSE SLOVENSKE JAVNOSTI
ter se zato obračamo nanjo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbiranju
razstavnega gradiva.
Izreden dogodek letošnjega leta
bo
razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse slovenske javnosti
mora biti tudi trajnega pomena zn Slovence ter mogočen podnet za napredek
slovenske kulture.
Zato smo kot poklicni novinarji in redni člani ljubljanske sekcije JNU z veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter
VABIMO VSO NASO JAVNOST,
da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te velevažne narodne manifestacije.
Ljubljana, L majnika 1937.
CASINO PREDSEDSTVO RAZSTAVE SLOVENSKEGA NOVINARSTVA: Dr. Anton Korošec I. r. minister notranjih del.
Dr. Albert Kramer 1. r. minister v p.
Dr. Fran Kulovec 1. r. minister v p.
IVANU LEVARJU
k 25 letnici, odkar je stopil na gledališki oder
"To so gaskonjski kadeti, Castel-Jaloux jim glavar; pretepači, bahači napeli, to so gaskonjski kadeti!
7,a burke, razpašnosti vneti, o oblakih imajo denar; to so gaskonjski kadeti, Castel-Jaloux jim glavar.
(Edmond Rostand: Oprano de Berge-rac, II. dej., Vil. prizor, stran 74.)
Takole je naš veliki igralec Ivan Levar svojo vlogo na jubilejnem večeril, dne t. junija letos, zapel. Zapel, pravim. Kajti naš jubilant je bil znamenit baritonist, ki je poznal najoečje nemške odre, bil gost na Dunaju in pel prve vloge v Zagrebu in drugod domu. Se-
daj poje» že petnajst let v naši drami. Nemirni in genialni potnik Tali je z izredno jezikovno silo in sugestivno osebno noto se je po dolgi hoji vroič odpočil in pogledal nazaj... Pogled mu sega prav v mladostno dobo, o Grahovo ob Cerknici, kjer je pel najsrečnejše pesmi in ga je gugalnica življenja poganjala najvišje. Tedaj je bil pravi C prano, ki pravi:
«Ni je nagrade
enake tej, kot je o priznanju mojem, ko ustvarjam pesmi in jih sebi pojem.* Toda tudi velik ponos ga je navdajal. ".Ne hvala! Naj se ženskih kril držim in o majhnem krogu vzrastem o velikan,a?»
Sel je v svet, prehodil nebroj dežel, bil je na višku in na dnu, ljubil in sovražil, padal in ostajal, se dušil in rasteh Prav zato je spoznal oder, svet in ljudi kot malokdo.
Prav zato je vsaka njegova vloga kos močnega doživetja. Igral je kralje in kmečke fante, zapravljivce in družinske tirane, skruliIrance in veljake, in-trigante in junake z isto prepričeval-nostjo enkratne osebnosti.
Levar pozna in zna svoje delo kot malokdo. Tenka ostrina duha in širina čustva sta ustvarila osebnost, ki se je v tesnem našem okolju dušila, a se vendar ohranila do danes tvorna in sveža. Vsak Levarjev nastop — in bilo jih je brez števila — je zadel zadevo v črno, čeprav mu to ali ono ni godilo, čeprav je mogel igrati vse in ob vsaki priliki. V «Veseli vdovi» ga je Niko Štritof zvabil celo v opereto. Toda kdor je o pisanem vrvežu življenja sprejel in znal vse vloge, ta jih bo tudi na odru sprejel in znal, seveda, ako mu je bil dan nemi-učljioi dar, kakršnega je prejel Ivan Levar od rojenic.
Nešteto src je vedril, nešteto duš je vžigal njegov pastozni bariton. Njegov spomin je bajesloven, njegova moška moč se zdi neizčrpna in odpor nezlomljiv. In da bi luko ostalo, veljalo in držalo tudi za naprej, ose za sloves naše slovenske drame in našega jezika, iskreno želimo jubilantu tudi mi!
Ivo Peruzzi
G. IVAN LEVAR,
odličen član naše drame, kot Cyrano de Bergerac, ki je ena njegovih najsijajnejših kreacij.
resnica o idiličnem
Pri nekaterih rodovih na otokih Tihega morja se ženske tetovirajo po načinu izboklega vezenja.
Večina pomorščakov, ki so prejšnje čase /ašli na otoke Tihega morja, je potem v domovini navdušeno pripovedovala o očarljivi lepoti žensk, ki so jih srečavali na daljnih bregovih Tihega morja. Prav tako prevzeti so bili tudi številni pisatelji, ki so si poiskali na Polineziji ali Melaneziji, daleč proč od vrveža civiliziranega sveta, pribežališče, kjer so upali, tla bodo lahko živeli milno in idilično življenje primitivnih ljudi. Po zaslugi njih opisov in po pripovedovanju pomorščakov se je razširila domneva, da je na otokih Tihega morja zemeljski raj. kjer hrepene v senci palm in pod jasnim nebom ženske plemenite postave in žametaste polti ter prisluškujejo šumenju morja, katerega valovi umivajo njih oble in prelestne noge. Nastalo je mnenje, da je tam, kjer žive ljudje svobodno \ naravi in brez omejitev, ki tesne življenje civiliziranih ljudi, da je tam, kjer se živa bitja in rastline ljubijo in razmnožu-iejo v čudovitem ritmu, človeško življenje nepretrgana veriga ljubezni, strasti, idile, nežnosti, poljubov in vznemirljivih iger in da je ozračje teh čarobnih otokov prepojeno s čudovito težkim in opojnim vonjem.
V resnici je pa na otokih Tihega morja vse drugače. Jaz sam sem bil hudo razočaran, ko me je po teh lepih predstavah zanesla pot tja. Res je sicer, da so na nekaterih otokih (na Samoi, na Tahitiju in na Havajskem otočju) ženske zelo lepe. Kolikor se je pa govorilo o lepoti žensk na drugih otokih, je razumljivo, če se pomislil, da so prebili pomorščaki dolge mesece na širnem morju, pa so zato lahko videli na ou-dotnih ženskah očarljivost in lepoto.
Rockefeller nekega otoka v Tihem morju je stari poglavar, ki ima 8 žen in
24 otrok.
Posebno na Melaneziji so ženske tako grde, da bi se jih človek kar ustrašil. Ti cveti tropične džungle so majhne postave, brez oblik, nepopisno umazani, imajo obrite glave, zmečkane nosove, napete trebuhe in nagubane obraze. Zamorke iz. Srednje Afrike in Kskimke so v prilmeri z njimi prave lepotice.
Na Novi Britaniji je navada, da vzdigne oče svojega novorojenca kvišku in izgovori pri tem tele besede: <Bodi močan, lučaj dobro kopje in dobro napenjaj lok! Če je deklica, pa pravi: «Botlil močna, da boš dobro obdelovala polje!
Ko imajo melanezijske ženske deset ali enajst let, prično delati in delajo potem brez oddiha do smrti. Medtem ko izdelujejo moški streliee in kopja, ostali čas pa zapravijo na lovu v džungli in s pripravami za slavnosti, morajo ženske neprestano garati. Ženska mora kuhati in hkrati paziti, da ji potomcev m* požro krokodili, obdeluje plantaže, redi merjasce, obira kokosove orehe in oripravlja betel (sad neke vrste palm), ki je poslastica vseh prebivalcev arhipelaga. z.aio jo tudi brani mož. pred tujci ne toliko iz čustvenih razlogov kakor zaradi njene tržne vrednosti.
Večina rodov prav nič ne skrbi za vzgojo svojih deklet, ki rasejo prav tako svobodno kakor dijakinje ameriškega kolegija. Zato pa gorje mladi ženi, ki bi šla v spremstvu mladega vojščaka predaleč v džunglo! Čaka jo smrt s puščico.
Tako obstoji pri ljudožercih bogastvo posameznika kakor tudi vsega rodu iz dveh enako pomembnih delov: iz žensk ■im iz. merjascev. Denarja ti ljudje ne poznajo, oni izražajo vrednost predmetov s školjkami, s polži. z. jagodami, pa tudi s sekirami, ki so nekako toliko vredne kakor ena ženska ali trije svežnji školjk ali pa pet svežnjev polžev. Na oba lil lahko kupi človek sveženj školjk za avstralski šiling, ki je vreden tri Iranke. V džungli dobite torej žensko za devet frankov, ki jo lahko, če je sila velika, tudi pojeste. Kdor ima ondi sedem in dvajset frankov alii tri žene, velja že za velikega bogatina.
Da so merjasci na Novi Gvineji zelo čislani, je razumljivo, ker ni na vsem otoku nobenega drugega sesalca. Za ženske je res prava sreča, da so tako marljive delavke in da imajo zato tako velik gospodarski pomen. Ko bi lijih koristnost in gospodarska vrednost ne bili tako očiti, mislim, da bi prebivalcev Nove Gvineje že davno ne bilo več, ker bi bili že zdavnaj požrli vse ženske.
Žene kupujejo svojim podložnikom zmeraj samo poglavarji rodu. Na nekaterih otokih ostane žena v svojem rodu. Na Novi Gvineji je pa navada, da se ženijo moški z ženskami tujega rodu (exognmija). Ker obuboža vas pri kupovanju žene z.u nekaj merjascev in za precejšnje število školjk, domnevajo ti možje, da se bodo njih pogodbeniki, kadar bodo potrebovali ženo, obrnili na njih vas. Če se to ne zgodi, zgrabijo za puščice in gredo maščevat čast rodu, da bi se spet polastili izgubljenih merjascev in školjk.
življenju žensk na otokih Tihega morja
Pri rodovih, kjer so /onijo moški z ženskami drugega rodu. so vidita največkrat zakonca prvič šolo na dan poroke. Poročni obred je kaj preprost. Ženini starši izročo darila moževim in obratno. Na Novi Britaniji je navada, da sklati nevestin oče nekoliko kokosovih orehov in zakliče ženinu: « Vzemi kokosove orehe moje hčere!*, nakar ženin orehe pobere \ znak, da hoče vzeti deklico za ženo. Če se je pa premislil, pusti orehe na tleh in se skrije v svojo kočo. Starši se potem domenijo, kdo plača stroške preselitve in ostalih priprav za poroko. Ni menda treba reči., da se takšna razprava dostikrat konča s pretepom ali pa celo z vojno.
Položaj žene v rodbini in v rodu je na Novi Gvineji malone pri vsakem rodu drugačen. Žena se kupu je iu mora delati. Razen teh dveh načel, po katerih se natanko ravnajo vsi rodovi iu vsi narodi na otoku, ni splošnega zakona, ki bi natanko določal vlogo žene v skupnosti. Ponekod je ženam prepovedano, da bi stopile v skupni dom, drugod se pa spet lahko zabavajo z možmi. V večini rodov se žene ne smejo dotek-uiti orožja, so pa tudi1 rodovi, kjer love žene krokodile. Pri nekaterih narodih je prostitucija v navadi, ko se spet pri drugih kaznuje s smrtjo. Znana so nekatera plemena, k jer se smejo žene udeleževati skupnih razprav, se vmešavati v visoko politiko in izreči svojo sodbo o vseh vprašanjih, ki se tičejo rodu, v drugih rodovih, kjer niso tako prepričani o koristnosti ženske enakopravnosti. bi bila takšna predrznost hudo kaznovana. Ponekod poznajo domačini ločitev zakona, medtem ko bi drugod ne mogel nihče prepričati moža, da ima žena. za katero je plačal pošteno ceno, pravico, da ga zapusti. Pri večini rodov, ki prebivajo na oba lil iu na manjših otokih arhipelaga, bi bila kaznovana žena, ki bi se drznila sesti v pirogo (čoln domačinov), nekateri vojščaki pa spet dovoljujejo svojilni ženam, da gredo / njimi — pod pogojem, da ne bodo govorile. Možje tega rodu so prepričani, da bi ženski glas vznemiril duhove, ki prebivajo v morju. Če še omenimo, da zakoni tega rodu najstrožc prepovedujejo, da bi tašča ogovorila svojega zeta, moramo priznati, da so na to stran Kurniki veliko bolj modri kakor mi belo-kožci.	Kdmond Demaitre.
Eden najzanimioejiih običajev Papuanceo: ženske morajo dojiti mlade pse.
Svečenica neke poganske vere stoji ob zakrivljenem stebru, ki ga uporabljajo pri verskih obredih.
GRADBENO DELO PRIRODE IN TEHNIKE
Na desni je Phanteon v Atenah, katerega stebri so podobni steblu preslice (lena slika). Da je pa la podobnost zgolj vnanja, kaže prerez skozi steblo preslice (sredn ja slika), iz katere/ia posnemamo, da njena smotrna oolla konstruktivna sestava nima prav nič skupnega niti s polnimi antičnimi niti z modernimi železobe tonskimi stebri.
Že od nekdaj je uporabijulu umetnost za ozaljšanje raznih svojih del oblike, ki jih je posnela po rastlinah. Že v ornamentiki starega veka naletimo na dosti primerov, kako so se v stavbarstvu in v sorodnih strokah uveljavljali taki liki iz prirode, kakor list, veja in cvet. Prav takšne okraske opazujemo lahko kesneje tudi v rimski ornamentiki,
potem \ romanskem, gotskem, renesančnem, baročnem in rokokojskem slogu. V secesionistični dobi so rastlinske motive posebno radi upodabljali. Marsikatero mreža iz te dobe ni drugega kakor stiliziran posnetek raznih vej, pecljev, listov in vitic.
Nekateri slogi pa niso uporabljali za okrasne motive samo posameznih rast-
linskih delov, ampak so prevzeli od njih \so obliko za prvine stavbnih oblik. V stavbarstvu starega veka so za stebre posnemali deblo papirusa, lotosa ali pa trstikovca. Zaradi te vnanje podobnosti so primerjali stebre iz te dobe s peclji rastlin iu sklepali tudi na njih funkcijsko iu sestavno zvezo. Ta podobnost je pa resnična samo, kolikor
Bronasta vrata (leva slika) — pa ne morda iz secesionistične dobe, ampak iz leta /975. —, ki vodijo o restavracijo na angleškem prekomorskem orjaku Qeen Mari/ , so veren posnetek rastlinskih oblik. Srednja slika nam predočuje mlade liste praproti, desna pa vitice
vinske trte.
Spodnja strun Usta vodne rastline (Viktorie regie) iz Južne Amerike, katerega konstrukcija je dovršen primer betonskega stiopa.
Notranjščina Fiatovih '/.uvodov o Turinu, kjer je strop nenavadno podoben listu Viktorie regie.
se tiče vnanjih oblik, kur sc najlepše vidi pri grških stebrih, ki imajo na površini navpične žlebiče kakor nekatere vrste rastlin'. Vendar je ta površinska podobnost samo posnemanje oblike, ne pa tudi ustroja in funkcije. Žlebiči grških stebrov nimajo ustrojile zveze, oni na j bi samo povečali likovitost gladkega stebra. Egiptovski stebri imajo sicer isti ustroj, so pa vendar popolnoma gladki, brez žlebičev. Pri rastlinah imajo pa žlebiči drug namen. V kulturnem filmu, ki so ga pred kratkim vrteli, smo videli, kako se pri rastlinah po teh žlebičih odteka voda. Antični stebri so v sredini polni, medtem ko je prerez takšne rastline znotraj votel. Če prerez rastline povečamo, ostrmimo nad smotrnim ustrojem, ki je prav takšen, kakor pri armiranem že-iezobetonskem stebru. Gmota je zgoščena na obodu, ker tako stebri najbolje vzdrže zunanji tlak. Tudi med posameznimi polji vidimo ojačenja, zaradi katerih je nastala zunanja žlebasta površina. Steblo preslice, te neznatne rastlinice, je naravni vzor konstruktivne zgradbe stebrov, ki jo moderna tehnika šele kratko dobo uporablja.
Priroda je genialna izumiteljica in konstrukterka, ki je pa nismo zadosti poznali, šele odkritja biotehnike nas seznanjajo /. ustroji, ki nus presenečajo s svojo varčnostjo in s funkcijsko smotrnostjo. Potem šele vidimo, da so umetniške oblike prirode zares mojstrsko tehnično delo, katerega zgradba je urejena po zakonih funkcije. Zato ima vsaka rastlina obliko, ki se sklada z nje življenjskim bistvom. Oblika je tu posledica najugodnejše skladnosti, za katero stremi vsaka živa snov, da bi ustvarila ravnovesje med zakoni svoje funkcije in svojega ustroja. Če se ti zakoni izpremene, se to ravnovesje poruši in nastane proces, pri katerem se izoblikuje nova najugodnejša oblika, ki spet ustreza potrebam novega stanja. Tu prirodni nagon, ki se mu pravi tro-pizem, omogoča, da se obnavlja izgubljeno ravnovesje prirodnih zakonov in sil Tako na primer začno rasti veje drevesa, ki ga je podrl vihar, naravnost navpik, in ne več v smeri drevesa.
Tudi oblike naših tehničnih naprav se izpreminjajo in prilagoju jejo novemu ustroju: izpreminjajo se oblike hiš, strojev, občil itd.
Umetnost je pa v svojih delih posnemala samo mehanično obliko rastlin, ni se pa zanimala za njeno ustrojilo in funkcijsko zvezo. Na marsikateri mreži naletimo na lik. podoben stiliziranim viticam rastlin, ki je pa samo za okras. In vendar so vitice rastlin duhovit sestav vzmeti', ki so včasi nenavadno močne (n. pr. pri buči). Kar se tiče trdnosti rastlinskih delov, dostikrat toliko izdrže, da naša tehnika kaj takšnega še dolgo ne bo zmogla. Poglejmo samo tropske liane, kako zavojito je njih sta-ničje, prav kakor žična vrv.
Stari stavbni pomočki, les, kamen in opeka, se nikakor niso mogli kosati z rastlinsko tehniko, kateri se približujejo šele železobetonske in jeklene zgradbe.
Tudi ustroj votlih sten, ki jih zadnji čas uporabljajo v stavbarstvu, da z njimi izpolnijo ogrodje zgradbe, je posnet po medstuničnein ustroju rastlin.
Tehnični uspehi rastlin so veliko pred človeško tehniko. Marsikatera rastlina je sestavljena tako varčno, da bi bil njen posnetek pri človeškem delu več ko genialen. Kakšno ravnovesje imajo na primer drevesa, ki so do 150 m visoka. Kako okoren in masiven je videti Eifflov stolp, eno izmed vrhunskih del človeške tehnike, in kako širok temelj ima v primeri z nekaterimi rastlinami: saj ima na primer žitno stebelce, ki je 150 cm visoko, spodaj komaj 5 do 4 mm premera. Kako prožna mora biti palma, katere težka krošnja se v viharju pripogiba do tal. To je seveda živa zgradba stanic, saj takšnih tehničnih uspehov ne more doseči niti najboljši graditelj z mrtvo gmoto. J. Setnička.
Strop dvorane teusojijske družbe v Amsterdamu.
INDIJANCI IN YANKEEJI
Pravosodstvo in znanost sta dve ustanovi moderne družbe, ki sc zlasti opirata na svojo neodvisnost. Obe stopata slepo in samozavestno za svojimi vzvišenimi smotri, pa naj se godi krog njiju karkoli. Nič ju ne moti takšen ali drugačen režim, nič ju ne moti pritisk visokih državnih obla-stev, zanje je večna resnica, da je dvakrat dve štiri in da je umor spodobnih in miroljubnih ljudi zločin, ki mora biti kaznovan. Nosilci obeh vztrajno idealnih poklicev so pa naj-
teorijo, da evropsko pleme ni morje sivega peska, v katerem je zrno podobno zrnu in kup peska drugemu kupu, ampak da je bolj podobno vrtu, v katerem rastejo na jraznovrst-ne.jše rastline, od grdega in škodljivega zelišča do nuj lepših in na jmogočnejših dreves, ki se neprestano razraščajo in košatijo, dokler polagoma ne zamore vseh manj lepih in šibkejših rastlin, zlasti kopriv in osata. Naloga vrtnarja — bolje, roke Vsemogočnega je, da pomaga temu
()sem indeoetdeselleini Rockefeller, ki je le dni umrl, je bil Inko podoben staremu indijanskemu poglavarji, tla oba kar lahko zamenjala sooji vlogi, pa bi lega bržkone ne opazil nihče drug kakor najbližji znanci.
naravnemu razvoju in tako pospeši dokončno zmago plemenitih rastlin nad manjvrednim grmovjem. Nismo omenili tega, da bi pokazali neomajno. nepristransko in pravično znanost, s katero se da tudi po človeško pogovoriti, če hočejo tako še bolj nepristranske in še pravičnejše koristi. Gobineau in Chamberlain sta pisala svoje knjige z resnično vnemo za vprašanje duhovnega in telesnega razvoja ljudstva, in če sta iskala odgovora na to vprašanje v romantični bajki o skritem smislu zgodovine, ki se polagoma izpolnjuje v življenju narodov, ni to njuna krivda, ampak krivda vse tedanje miselnosti, ki je prevevala tedanjo znanost in filozofijo in vplivala tudi na njiju.
Dandanes, pol stoletja pozneje, je to drugače. Človekoslovje in narodopisje. vedi o lastnostih človeških plemen in narodov, sta od tedaj silno napredovali. Če so zdaj v tretjem cesarstvu iznova oživili Gobineaujevo in Chamberlainovo bajko o različni vrednosti evropskih plemen in o najplemenitejši rastlini, germanskem plemenu, kateremu je usojeno, da porine vse druge evropske rastline na smetišče zgodovine in da zavlada nad vsem evropskim vrtom, ni mogoče govoriti o peščici pomembnih mislecev, ki so si ustvarjali znanstvene ideale pod vplivom določenega miselnega ozračja, ampak o čisto drugem primeru, o katerem smo govorili malo prej: da dvakrat dve ni štiri, ampak pet, in da ubijati mirne občane ni zločin, temveč zasluga.
bolj divji na tiste, ki se jim drznejo očitati, da tudi v njih obrti ni vse zlato, kar se sveti, in da se da tudi z njimi čisto po človeško pogovoriti, če je to v prid še višjim in ideal-nejšim koristim, da je dvakrat dve pet in da je usmrtitev nedolžnih, mirnih občanov zaslužno dejanje, ne pa zločin.. To je zanje seveda zlobno obrekovanje, ki ga še zavračati ni vredno.
Dva nemška učenjaku l1). stoletja, Gobineau in Chamberlain, katerih imeni izključujeta vsak dvom o njunem nemškogermanskem izvoru, sla izoblikovala v svojih učenih spisih
* vzdevek za severne Američane.
Če si mislimo obraz znamenitega ameriškega slikarju E. Weytha brez naočnikov, bomo opazili čudovito podobnost med njim in med obrazom ameriškega Indijanca na sosednji sliki.
Najhvaležnejša dežela /a raziskovanje plemenskih problemov, nekakšen preizkusni kabinet, ki meri kar več milijonov kvadratnih kilometrov, je Severna Amerika. Se zdaj žive ondi ostanki starega indijanskega praprebivalstva in zraven njih so se zbrala v štirih stoletjih domala vsa plemena, kar jih zmore naša zemlja: evropski narodi, zamorci, Japonci in Kitajci. Tu se je vzgojilo tudi novo ameriško pleme: yankeeji, najčistejši produkt evropskih zavojevalcev, ki so se preobrazili ob novih življenjskih in naravnih pogojih v izrazito narodno skupino. In ko bi sklepali po načinu oznanjevalcev vzvišenosti germanskega plemena, bi prišli do sklepa, da so yankeeji za Ameriko to, kar so plemeniti Germani za Evropo. Samo — o groza — to pleme ima določene znake, ki se prav malo skladajo s teorijo o božanskem ali
Tudi o zagorelem obličju lega sinu arizonske slepe uidimo marsikatero podobno potezo z značilnim ameriškim belokož-cem angleškega izvora, kakršen je S. ./. Richardson.
potezama, ki gresta od korena nosnic do kota ust. in čutno mesnato brado. In kar bržkone vsi vemo. ne prehaja ta pristni ameriški tip samo na anglosaške priseljence, ampak skoraj na vse evropske priseljence, tudi na ameriške Jugoslovane. Tu nam pa ne kaže nič drugega, kakor da vržemo bajko o tajnem, po usodi določenem izvoru in poslanstvu plemen med staro šaro romantične filozofije: ne kaže drugega, kakor da pojasnimo podobnost yankeejev z Indijanci, z vplivom naravne okolice ameriške celine, z vplivom podnebja, pokrajine in življenjskih pogojev. In nazadnje nam tudi ne kaže drugega, kakor da spoznamo, da so tudi naši od Boga poslani Germani isti produkt naravnih in socialnih vplivov kakor na primer culukafri.
K. S.
Ameriški igralec Pierp Mac Donald bi bil lahko rodni brat tega poglavarja rodu Apačev, tako sta si podobna.
zgodovinskem poslanstvu plemenitih plemen. To pleme je namreč prav v svojih najizrazitejših zastopnikih čudovito podobno plemenu indijanskih domačinov, ki spadajo brez dvoma k najmanj plemenitim plemenom — saj so rdečekožci. Tudi pri yankeejih opazimo značilni ostri, prodirajoči pogled, lase, ki sili jo v čelo, ozke ustnice, poudarjene z dvema ostrima
Nazadnje še primer indijansko-ger-manske podobnosti. Na levi je poglavar indijanskega rodu, na desni pa ameriški pisatelj nemškega poko-lenja Carl Saudburg.
Bodočnost £vro?t
IN AFRIKE
ako bo mogoče premagali gospodarske depresijo, ki še zmerom teži Evropo?
Kako bo mogoče ustvariti splošno blaginjo v gospodarsko solidarni Evropi, da se likrutu ne bo podrla gospodarska neodvisnost posameznih narodov? O tem razpravlja ing.Sbrgel iz Miinchena in je napravil nekaj načrtov, lakote piše:
Zdi se mi. da je v tem oziru najvažnejše vprašanje kolonizacija in kolonijska reforma Afrike. To je prvi pogoj za ustvarjenje gospodarske osnove v velikem obsegu, za ustvarjenje skupne rezerve surovin za vse kolonialne potrebščine in nazadnje za ustvarjenje skupnega trga.
Poglejmo politično karto Afrike! Afrika obsega 50 milijonov km2, ima pa 140 milijonov prebivalcev. Po svojem obsegu je tretja celina na svetu in je skoraj vsa pod evropskim gospodarskim vplivom. Samo Egipt in Liberijo lahko smatramo za dve samostojni državi, ki pa sta vendar obe pod vplivom Evrope.
Italija ima po nedavnem osvojen ju Abesinije gospodarsko najboljši del afriške celine v svojih rokah.
Za svoj gospodarski razvoj razpolaga torej Evropa še z eno celino, iz katere more črpati vse svoje kolonialne potrebščine, ne da bi ji bilo pri tem segati še čez druga svetovna morja. Tu gre za gospodarski prostor, ki je po svoji vrednosti enak gospodarskemu prostoru obeh Amerik, podoben japonskemu velikemu cesarstvu, Veliki Rusiji, Britanskemu imperiju in panarabski zvezi, ki se pripravlja. Gospodarski, politični in kulturni razvoj geopolitične evropske barve, ustvarjen na takšen način, bi mogel poskrbeti za življenje neštevilnih generacij. Tu pa je neka velika ovira.
Treba bo ustvariti geopolitično zvezo med afriško in evropsko celino. Ta ovira je največja puščava sveta — Sahara, ki meji na vzhodu na Libijisko puščavo, na zapadli pa zavzema večji del Severne Afrike in jo loči od notranjega kontinenta. Puščavo Atlantskega in l ihega oceana je obvladalo moderno parobrodarstvo, Sahara pa še zmerom čaka na zgraditev železnice, ki jo bo presekala.
Kolonizacija Sahare
Zaradi napredovanja tehnike to vprašanje ni več utopija, ampak načrt, ki ga je mogoče uresničiti. Že okoli leta 400. pred Kristusom so v starem Egiptu zidali piramide, od katerih je najvišja 146m visoka. Tam so tudi v najnovejšem času napravili orjaške jezove, ki urejajo tok plodnega Nila. Za zgradbo jeza v Senarju so porabili 155.000 nf gradbenega materiala in njegovi temelji segajo 10 do 15 m globoko. Okoli leta 220. pred Kristusom so Kitajci zgradili veliki kitajski zid, ki je dolg 2450km in ki jih je branil pred Mongoli.
Dandanašnja Evropa naj nadaljuje to lepo tradicijo. Naj odvede v puščavo tokove Nila, Niger ja in drugih rek. Dovolj bi bilo ustvariti v prirodnih kotlinah H do 10 notranjih morij, od katerih bi imelo vsako površino Čadskega jezera, in tako potopiti kraje, v katerih je doslej gospodarila samo mrzlica. S pomočjo ogromnih jezov bi se zaprle doline Ahagarskega masiva, Atlasa, visoke ravnine Šotoja, Airskih in Tibestijskih hribov, in tako bi bilo mogoče zbrati vse tokove v velika jezera ter v dobi suše iz njih napajati neštevilne majhne reke. Te reke bi odvajale po presušenih strugah vodo v notranje kraje pustinje in bi se tam razlivale v številna jezera.
Reko Niger bi bilo najbolje odvesti pod Timbuktom, tam, kjer sega najviše na sever in kjer se obrne na jug, v zapadni del puščave. Na tem obratu bi se napravil velik jez, a ozke gorske stene na severni strani v soteski Tokaje bi bilo treba samo prebiti. Odtod bi šel en tok po prirodnih strugah	•
in dolinah skozi manjša jezera na sever, kjer bi se v velikih kotlinah zapadno od masiva Ahagarja in v kotlini na desni od oaze Tuat ustvarila tri velika morja. Nil bi bilo treba okoli Kartuma ali Dongole odvesti v vzhodni del puščave. Tu bi ustvaril Nil v prirodnih kotlinah jezera s pomočjo gorskih tokov iz Tibestija in drugih hribov.
Zgornji tok Senegala bi se lahko izkoristil za namakanje peščene puščave Igibi.
To namakanje bi pomagalo številnim puščavskim rekam, ki so zdaj večji del leta brez vode.
Že načrtno izkoriščanje teh tokov bi bilo dovolj močno za precej učinkovito namakanje velikega dela Sahare. Dovolj bi bilo, če bi se v zgornjih tokovih teh rek dvignili jezovi za zbiranje votle in gorskih potokov, ki nastajajo neprestano na visokih ravninah notranjih in obrobnih hribov. Na ta način bi bilo mogoče v njih zadržati votlo vse leto, in široki pretleli Sahare bi postali primerni za kmetijstvo in kolonizacijo. Kakšne ogromne količine votle je mogoče zbrati iz drobnih potokov s pomočjo načrtnih jezov, nam kaže najbolj jez v Južni Alriki. ki zajame 158 milijonov m3 votle. In če bi se razdelil zgornji tok Nila, bi za sprednji in spodnji lok ostalo še zmerom dovolj vode, tla bi se lahko ohranila rečna plovba v dosedanjem obsegu. Znane poplave, ki plode nilsko dolino v Egiptu ter zavzemajo ponekod 20 do 50 km široke predele, bi se mogle urediti z jezovi. Zu-
jfrdoCitcinkuk
V V » I	Q
Z&SCUJM
Kdor neguje usta z Odolom, si varuje zdravje. Odol odvira okuženje z nahodom, z boleznimi v grlu, s hripo in z drugimi podobnimi boleznimi. Odol je idealno sredstvo za nego ust v prehodni letni dobi, zato pomnite splošno znano resnico, da ni pomočka, ki bi tako varoval zobe, usta, žleze in grlo, kakor Odol.
(S>
je oznaka še bolj izpopolnjenega Odola, katerega antiseptično delovanje je še preiskave so znanstveno dognale, da Odol uničuje bakterije.
v večji meri zvišano. Bakteriološke in klinične
radi mnogih kataraktov, slapov in neizenačenega stanja vode Nil drugače ni primeren za rečno plovho v večjem obsegu. Sicer bi pa io, kar bi vzeli Nilu in Nigerju v njunih spodnjih tokovih, nadomestil na drugi strani v veliki meri z rečno plovbo in gospodarskim življenjem sploh. Prav pri teh jezovih, ki bi branili vodo, bi se ustvarile pomembne postaje za pretovarjanje, in v nekdanji neprijazni puščavi bi se razvila velika mreža prometnih poti. Toda še zmerom bi ostalo obilo vode, ki bi stekla brez koristi v morje. Obe reki odnašata dandanes s seboj v morje dragoceno prst, ki bi jo bilo mogoče prestreči ali pa vsaj njene količine zmanjšati.
Razen tega je še en načrt, kako bi se dala srednja Afrika oploditi in izkoristiti. Tudi tega je napravil ing. Herman Sorgel. Že leta 1932. so se pojavili v svetovnem časopisju članki o načrtu tega monakovskega učenjaka, ki bi ga po pravici lahko imenovali (udi «načrt miru», ker bi narodom preobljudene Evrope priskrbel dovolj nove, nenavadno plodne zemlje.
Ta načrt je bil v tem, da bi znižali ravnino Sredozemskega morja in bi tako dobili nad milijon km2 novega zemljišča ter ogromne vire energije, ki bi jih lahko uporabili za proizvajanje, elektrike, da bi z njo zagotovili oplojenje Severne Afrike.
Uresničenje tega načrta bi združilo oba kontinenta v novo celino «Atlantropo».
Njegov načrt izhaja iz osnovnega dejstva, da je vse življenje, podnebje in rast odvisno od zveze dveh činiteljev: toplote in vode. Za zdaj je v Srednji Afriki zastopan še zmerom le en sam oinitelj: toplota. Za ustvarjenje podnebja, primernega za življenje, pa manjka tu dovolj vode. Vode velikih rek, kakršni sta na primer Kongo in Sambesi, tečejo neizkoriščene v morje.
Tri nova morja
Sorgelov načrt je osnovan na ustvaritvi treh velikih umetnih celinskih morij, in sicer v krajih, kjer nudi priroda sama zanje dovolj pogojev, — v kotlini Konga, ob Čadskem jezeru in severno od Viktorijinih jezer. Kakor hitro bi se v Srednji Afriki zbralo dovolj vode, bi se izenačila toplota in podnebje, tako da bi v pokrajinah postalo znosneje tudi za bele kolonizatorje. •
Po mišljenju geologov je bila kotlina Konga v davnih časih celinsko morje, ki je ležalo 3(K) m nad morsko gladino. Reka Kongo si je prebila in izdolbla pot, po kateri je odtekla vsa voda iz kotline. Zdaj bi bilo relativno lahko zapreti ozko dolino z jezom in kmalu bi vsa kotlina postala sladkovodno morje, ki bi bilo približno štirikrat večje kakor Jugoslavija. V toku Konga, od tega celinskega morja do Oceana, bi lahko zgradili več stopnic z zatvornicami, ki bi omogočile parniške zveze ter gnale ogromne električne centrale. Severno od kotline Konga je Čadsko jezero, iz katerega ne teče nobena reka, najnižja točka velike kotline, ki jo povsod naokoli zapirajo visoki hribi. Treba bi bilo samo napraviti vodno pot od morja v Kongu, ki bi bilo višje, do Čadskega jezera, in
lo jezero, ki se zdaj zaradi majhnega pritoka vode stalno manjša in krči, bi se izpremenilo v veliko notranje morje, ki bi imelo sto metrov višjo površino kakor zdaj. Hkratu bi pa tudi voda, ki se izteka iz Čadskega morja, ustvarila nov Nil, dobro vodno pot, ki bi vezala Sredozemsko morje s Čadskim. Po tem drugem Nilu bi steklo dvajsetkrat več vode kakor po dosedanjem Nilu, in ta umetna reka bi bila najboljša zveza s srcem Afrike.
Tretje notranje morje bi bilo sladkovodno morje, ki bi ga napajala reka Sambesi v kotlini Viktorijinih jezer. Z ustvarjenjem teh treh notranjih morij bi se dolžina afriške obale, ki dosega zdaj samo 10.000km, povečala na 41.000km. Evropa, ki ima trikrat manjšo površino od Afrike, ima 71.000 km obale.	'•
Načrt pomeni torej naslednje: Dvigniti bi bilo treba vrednost Afrike z ustvarjenjem treh celinskih morij, ki bi bila spojena z vodnimi poti. To je sicer orjaški program, toda z našimi tehničnimi sredstvi je ustvari iiv, zlasti zaradi tega, ker ga ni treba izdelati hkratu, ampak v odlomkih.
Preobljudena Evropa bo morala kmalu poiskati deželo, kamor bo lahko presadila višek svojega prebivalstva, ki postaja čedalje večji. Za te cilje je Afrika, ki je že zdaj bogat vir vseh sirovin, kakor ustvarjena. Ideja «Atlantrope» bi mogla rešiti vprašanje ohranitve miru, ker bi Afrika, ki daje dobre kolonizacijske možnosti in dovolj zemlje, postala dežela, v kateri bi našel višek prebivalstva nekaterih držav dovolj hrane. S tem bi bili odstranjeni glavni vzroki napetosti v dandanašnji Evropi.
Kakšni bi bili stroški za uresničenje teh ogromnih načrtov?
Čeprav jih je mogoče navesti samo približno, se vendar lahko reče, da še dolgo ne bi dosegli tiste vsote, za katero so se v nekaterih evropskih državah povečali izdatki oboroževanja v primeri z letom 1914.	—č.
Prevrat v obdelovanju zemlje
Že nekaj let poizkušajo po raznih državah povečati z novimi metodami donos zemlje. Ponekod so se ti poizkusi tako zelo posrečili, da pomenijo pravi prevrat v obdelovanju zemlje. Poljedelstvo prihaja vsekakor v novo dobo.
Nova biodinamična metoda obdelovanja je stara šele nekaj let, toda z njeno pomočjo so dosegli zelo ugodne rezultate na številnih vzornih posestvih evropskih držav, Združenih držav in Nove Zelandije.
Metoda sama je po svoji praktični uporabi nova, teoretično pa je že zelo stara. Odkril jo je pred skoraj 200 leti francoski fizik Arago, razvil pa jo je ob koncu oreteklega stoletja kemik Ber-thelot. Toda oba sta bila po svojih idejah daleč pred svojim časom, in to je vzrok, da njune zamisli niso našle odziva pri sodobnikih.
Vsako razlaganje te nove metode bi se moralo začeti z Berthelotovimi besedami, da je zemlja živo bitje, ker obsega ta formula vse osnovne elemente teh novih, presenetljivih poizkusov.
Osnovna misel biodinamične metode je ugotovitev, da je vrednost notrebščin nrej v njih moči kakor v njih vsebini. Zato je na primer moč žitaric in zelenjave odvisna največ od dezintoksika-cije tal, to se Dravi, od tega, da odvzamemo tlom škodljive klice, kakor pa od njih samih. Na videz je to prav lahko, praktično uresničenje te ideje pa je zvezano z mnogimi težavami.
Učenjaki, ki se ukvarjajo z novim načinom obdelovanja zemlje, so izdelali dva preparata, ki so ju imenovali nre-oarat št. 500 in preparat št. 501. Majhno količino teh dveh preparatov vlijejo v 15 litrov vode in mešaio dobro uro. Ta neznatna količina tekočine napravi prave čudeže: tla, ki jih poškrope z nio, oostanejo presenetliivo plodna. Petnajst litrov te zmesi zadostuje za 5000 kvadratnih metrov zemlje. Na nekem posestvu blizu Berlina, na kraiu, ki je znan po svoji neplodnosti zemlje in kjer ie kmetijstvo mogoče le pod zelo težavnimi pogoii, so dobili po uvedbi nove metode obilno žetev repe, rži, detelje in
celo pšenice, ki dotlej tam sploh še nikoli ni uspevala.
Drugo presenetljivo odkritje na istem polju so napravili pred desetimi leti hkratu Anglež Mac Carison z dvema indijskima učenjakoma in Nemec Rudolf Steiner, voditelj biodinamičnega laboratorija v Dornachu. Ugotovili so, du gnoj, ki je prepariran na določen način, poveča plodnost zemlje, če mu dodajo še določene rastlinske materije. To je na hitri pogled v nasprotju z dosedanjim naziranjem, da je za dobro žetev potrebno tudi umetno gnojilo. Umetno gnojilo je res dobro, toda strokovnjaki so ugotovili, da samo začasno izboljša tla ter da zemljo le izčrpava, nikar da bi jo za trajno poboljšalo.
Nova teorija je nastala po izkušnjah, da jemljejo rastline, ki rasejo iz zemlje, počasi zemlji njene organske moči. Zato je treba te moči obnavljati. Kot sredstvo za to priporočajo gnoj iz rastlinskih odpadkov in gnoj, v katerem so kamilice, mah, hrastovo lubje in podobne reči. Gnoj, ki je pomešan s to zmesjo, ne izgubi samo' svojega neprijetnega vonja, ampak dobiva tudi moč, ki ustvari v zemlji prave čudeže in v kratkem času obnovi vse njene hranilne sposobnosti.
Hkratu so dosegli še druge presenetljive posredne rezultate Ugotovili so, da se je od jajc kokoši, ki so se hranile z biodinamičnimi žiti, v štirih mesecih pokvarilo le 20%, v šestih mesecih pa 26%, medtem ko se redno v tej dobi pokvari 40—60% vseh jajc.
*
Pred nekaj leti je neki francoski profesor iz Nancyja dejal, da ne bomo prav razumeli življenjskega procesa, dokler ne bomo začeli upoštevati, da obstoji nekakšen gradbeni načrt v živih bitjih ali neka življenjska sila, katera opravlja diferenciacijo celic v različnih organih. Z drugimi besedami: ta učenjak je zavrgel teorijo, da življenje ni nič drugega kakor vezana črta fizičnih in kemijskih procesov.
Majhna količina koncentrirane raz-stopine soli, ki se kristalizira pri navadni temperaturi in navadnem zrač-
nem pritisku — najboljša je 25% raztopina bakrovega klorida — se nalije v majhen steklen sodček. Sol se kristalizira v obliki zelo drobnih iglic. Če se raztopini doda nekoliko rastlinskega soka, se kristali urede v določenih vrstni in oblikah. Presenetljiva izpre-memba pa se lahko opazi, kadar primerjamo. kako učinkuje ena kapljica soka iz biodinamične pšenice v primeri s kapljico soka iz pšenice, ki je bila pognojena z navadnim gnojem. In še več: kapljica soka kamilice, ki je bila odtrgana zjutraj, dosti močneje učinkuje na urejanje kristalov kakor kapljica soka iste rastline, utrgane in posušene opoldne ali zvečer, ker rastlina izgubi čez dan del svoje moči.
Če hočemo ugotoviti vzroke teh rezultatov, moramo preiti na področje astrofizike in astronomije. Učinek solnca na organsko življenje je dobro znan. Sobice ustvarja hranljive snovi, kakor sladkor, celulozo in škrob. Rastline, ki rasejo v senci, so slabotne. To je ugotovljeno. Zelo pa se še razlikuje mišljenje raznih učenjakov o učinkovanju meseca na razvoj rastlin.
Zvezo med kroženjem meseca in pomladanskim nočnim mrazom je zanesljivo ugotovil Arago. Toda njegove ideje so bile tudi v tej smeri prezgodnje in nihče ga ni poslušal. Dandanes se že ta zveza priznava kot dejstvo.
V	teh golih dejstvih ni niti malo praznoverja, biodinamična metoda pa jih poizkuša praktično uporabiti. Ta metoda uči, da bi se morali kmetje pri oranju in sejanju ravnati tudi po mesecu. Kmetje po Franciji in po drugih državah se že stoletja drže stare tradicije, da je treba nizke rastline, kakor žita, zelje in podobno, sejati takrat, ko mesec narašča, podzemeljske rastline, čebulo, krompir in repo, pa takrat, ko je mesec v zadnjem krajcu.
Morda bodo nekateri ljudje smatrali te ugotovitve za zakasnelo praznoverje, toda spomnili bi jih na nekaj: tudi moderna medicina se pogosto vrača k starim metodam, in menda ni razlogov, da ne bi storilo istega tudi poljedelstvo.
V	biodinamični metodi ni nikakršnih čarovnij ali cenenega okultizma, To je samo proučevanje prirode in izvajanje pravih zaključkov iz tega proučevanja.
(Miroir du Monde, Pariš.)
Najučinkovitejše orožje zoper zobni kamen
temu najhujšemu sovražniku Vašega zobovja, je S O LVO LlTH^pasta za zobe.
Neopazno in brez bolečin izpodriva zobni kamen zobrno, ki varuje zobe, dokler jih ne zrahlja. SOLVOLlTH-pasta za zobe prepreči, če jo vsak dan uporabljate, tvorbo zobnega kamna in ga razkraja, ker vsebuje naravno karlovarsko sol.
SOLVOLlTFUpasta ima trpek, osvežujoč okus. Že 35 let preizkušana in zdravniško priporočana!
Zobna pasta
KrLstian Munk:
NAV JAKOVO
Ali ate že videli umirajočo v.ioino?
ežal sem in v senčili mi je ra zbij lilo. Okoli mene so smrčali možje v podpalubju. Potili so se v spanju in težko dihali. Majhne in zamrežene svetilke so plapolale na stropu kakor oči v mrzlici. Za stenami je ro-IKital takt ladjine-gu stroja.
Mož pod menoj se jie nemirno premetaval na svoji žimnici. Globoko in bolestno je stokal. »Težke sanje iimlu*, sem si mislil ter se sklonil k njemu. Komaj sem v mraku videl njegov obraz.
«TTalo!» sem zaklical bolj po tihem. «Ali ste bolni?* — Nič odgovora. Iznenada — kakor ladijska sirena v megli — zateglo, obupano ihtenje. Stopil sem dol in ga v temi prijel za roko.
«Ali vas trese mrzlica, mož?* Poskočil je in buljil oči vame. »Hočete piti?*
»Ne — ne — hvala...* je za šepeta 1 mož. »Vroče je — nocoj ...»
Sedel sem k njemu na posteljo. Opazil sem ga bil že takoj na krovu. Sedel je v kotu in z njim žena ter troje majhnih otrok. Cele dolge ure — negibno in nemo. Vsi so imeli zardele), vnete oči in nabrekle veke.
Vprašal sem :«Ali vas bolijo oči?* »Me, nekoliko. Tisti prah — veste ... tisti strašni prah ...» Govoril je tiho, komaj sem ga razumel.
Težka, žuljava roka je ležala poleg mene na posteljni stranici: bila je dobra roka — roka dela________
»Sem farmar... z zapada...* je govoril pridušeni glas. «Bil sem farmar.* »Bil?*
»Da, bil... Toda prah je vse poržrl. Vse.*
Molčal sem. Zdaj me je vprašal: »Ali ste že kdaj videli umirajoče živali, živino, krave?*
«Ne še — samo konje — v vojni.* »Vojna?* je siknil skoraj zaničljivo.
»Voino delajo ljudje in ljudje so krivi vojne... ampak vihar, pesek, prali...*
Videl sem, kako se je roka stisnila v pe-t.
«Prišel sem tja šele pred štirimi leti. Dobra zemlja. Družba je dala kredit in čakala, če je bilo trebu, tudi z obrestmi. Gojil sem pšenico. Tudi koruzo... Imel sem živino. Po štirih letih se človek tam že lahko oddahne in misli na to, da bo plačal... Lahko misli... >
Tišina.
»No — in?»
«No, veste — tista suša. Celi dolgi tedni. Vse je zunaj usahnilo. Zemlja je razpokala in goltala ribnike, napajališča. Iz vodnjaka je le še kapalo. Živina se je vlekla po porumeneli travi in mukala. Vozil sem se po vodo duleč k reki, več milj daleč... Letina je bila uničena, ampak živina — veste ... živina ...»
Spet je utihnil.
»Potem smo po dolgih tednih zagledali oblake. Prihajam so od zahoda. Veliki, črni, obetajoči rešitev ... Otroci so planili ven in poskakovali. Kakor pred velikim praznikom. Žena je celo vsa srečna zaplakala. Prvi veter je za-šumel po suhi koruzi. Nuto so zapihale močne, divje sape ter trgale listje z drevja kakor sežgan papir... Razpostavil sem čebre, da bi nastregel dežja, in velike kadunje pod kup... Zunaj
so stale čredo z. odprtimi gobci v vetru. Nenadno se je stemnilo'- Videl sem veliko črnorumeno steno, ki se je valila proti nam, nato me je vihar vrgel v hišo... Žena je prižgala svetilko in me vsa prestrašena gledala. Z obema rokama se je držala mize, vsi. smo se grozno bali. Zakaj zunaj ni deževalo in dež ni bobnal na streho. Zato je pni neslo skozi špranje na stropu, pri vratih in oknih v hišo prah. Kakor da je začela hiša. goreti. Prali, suh prali je padal na nas v debelih plasteh, medtem ko je zunaj vihar razsajal, talil in zavijal. Živina, sem si mislil, moj Bog, živina! Moram jo spraviti v hlev. Zavezal sem si. moker robec čez usta in no« ter planil vlen. Ničesar ni bilo videti. V temi, se jo vzdigoval pesek in prali. Silil je v oči, usta in nos, zdelo
se mi je, da si izkašljam pljuča. Na pol zadušen sem se mioir;al vrniti... Žena je hitela mašiti špranje s cunjami, otroci so jokali in kašljali... jaz sem stopil k oknu in poslušal L. In slišal sem, kako je mukala, živina ... Morala, je biti nekje prav blizu. Mukala jet. Ne veni, ne moreni povedati, kuko. Klicala je. kričala, tulila na pomoč, klicala je mene ....»
Možje v podpalubju so smrčali. Slišal sem, kako mi razbija srce in kako se stresa stroj ladje. In njegova roka se je pomik a lai po posteljni stranici sem in tja, sem in tja.
»Čital sem o tem peščenem, viharju*, sem rekel. «AIi ni bilo mogoče pomagati?*
»No. Dve uri. sem poslušal, kako je mukala živina. Včasih sem zagledal
tudi črne glave živali. Čreda! je bila vsa na kupu in se stiskala k zidu hiše. Stokala je in se ni več premaknila. Videl sem odprte gobce živali... Dve liri je to trajalo... Potem so se živali zgrudile na tla... Kakor da so se potopile v morju.
Potem sem stopil pred hišo, potem, ko je bilo že po vsem. Vse jo bilo sivo — možje — sivo, kamor sem pogledal... Prali in pesek po tleli. Če. si šel po njem, so se delali slcdbvi kakor na snegu. In nenadno stojiš pred mrtvimi živalmi. Zameltene so. Na velikih odprtih očeh leži prah... Prah leži na n jih očeh ...»
Tako mi je pripovedoval farmar.
Legel sem nazaj na svoje ležišče, zaprl oči in čakal jutra.
A. Robert:
Vojna. Vojna. Vojna.
V uporniških mestih se blešče z zidov živordeči plakati.
«živela Španija generala F rancis c a F r a u c a !»
Ime vojskovodje je razprto tiskano, in to ima brez dvoma svoj razlog. Za vse na svetu bi ne hotel biti general Francisco Franco na mestu svojega brata Ramona Franca.
To je samo droben del drame, ki jo vsa Španija že nekaj let preživlja. Sovraštvo in boj med bratoma Francoma se odigrava na odru najširše javnosti.
Glavni prizori sc dajo zasledovati že četrt stoletja nazaj.
1913. Arena v Valemciji.
Matador je že tretjič poizkusil zabosti bika. Neroden je in nervozen, stvar mu ile gre od rok. Z galerij se oglašajo žvižgi in porogljivi klici. Nenadoma preskoči slok mladenič leseno bariero in se bliža s poskakujočim korakom torera brez vsakega orožja ranjenemu biku, ki ves besen zaradi bolečin navali na novega nasprotnika. S spretnim skokom se mladi bikoborec ogne povešeni bikovi glavi in njegovim smrtonosnim rogovom. Gromovito ploskanje. Tedaj se iznenada pojavi še drug mladenič sredi arene, iztrga matadorju upognjeno rezilo iz rok, naskoči bika in ga z enim samim udarcem podere na tla.
Oba mladeniča hočejo skupaj fotografirati. Oba se branita tega. Drug drugemu ne privoščita pridobljene slave.
To sta brata Franca, sinova znane častniške rodbine.
1926. Najinlajši general Španije.
Na dvorišču neke vojašnice se je zgodilo tole: Polkovnik Francisco Franco stoji v sijajni uniformi sredi kareju vojaštva. Skupina oficirjev prijezdi na prostrano dvorišče. Pred njimi sam kralj Alfonso. Vojaška godba zaigra pozdrav.
»Colonel Franco!*
Francisco Franco se približa kralju. Monarh mu poda zvit
»Francisco Franco, za zasluge, ki ste si jih priborili pri obrambi taborišča Dar Drieuxa v Rifu, vas imenujem za generala.*
Francisco Franco salutira.
Postal je najmlajši general španske armade.
Ozki, bledikasti obraz z majhnimi brčicami žari od sreče, kajti Franciscov brat Ramon je ostal samo prav malopo-memben častnik neke majhne posadke. Tam čepi nekje na robu Afrike in je polkovnik zračne flotiljc.	,v,
Med brzojavnimi čestitkami, ki jih je dobil najmlajši španski general, ni niti besedice, ki bi mu jo privoščil njegov
1927. Letališče pri Madridu.
Letalec Ramon Franco se vrača z dolgega potovanja, z dolgega in prav tako nenavadnega potovanja. Prvi je sam v letalu preletel južni Atlantski ocean.
Postal je najpopularnejši mož Španije.
V izložbah visi njegova slika, obdana z lavorjem, mlada dekleta jo nosijo v medaljončku na svojih prsih.
Toda slavohtepje Ramona I' ranča še ni utešeno. Postati hoče vodja republikanske opozicije, ki si prizadeva, da bi vrgla kralja Alfonsa s prestola.
Na letališču »štirih vetrov* pri Madridu govori letalec navdušeno za revolucijo. Z eskadro bombarderjev bo preletel Madrid in prisilil prestolnico k predaji.
Tedaj pripekata oddelek konjenice. Na čelu polka, ki ima nalog aretirati veleizdajalskega p u čista, letalca Ramona Franca, jezdi sam general Francisco Franco. Vsak odpor bi bil zaman. Ramonovi načrti so bili izdani. Morda prav na najtesnejši vezi: na očetovskem domu.
Preda se svojemu bratu.
Ramon Franco, oceanski letalec, je preveč priljubljen, da bi ga mogli kratkomalo postaviti k zidu. Zato mora v pregnanstvo.
Izselil se je na Portugalsko.
1931. Madrid. Vdajte sc, general Franco!
Pri občinskih volitvah je dobila republikanska stranka ogromno večino. Pregnance nosijo njih pristaši v triumfu na svojih ramah po madridskih ulicah. Ramon Franco je eden izmed vodij. Takoj krene proti vojašnici, kjer domuje polk pod poveljstvom generala Francisca Franca.
«Vrlujte se, general!*
Francisco Franco preda svojemu bratu generalski meč.
Ramon ga je dal zapreti in pozneje po sklepu sodne obravnave pregnati v neko majhno garnizijo v Maroko.
Ramon Franco pa je bil imenovan za letalskega ministra nove španske republike.
Novi volilci pa, katerim gre livalu za Ramonov sedež v ministrstvu, so nenadoma zavili močno na desno. Pregnanci se vrnejo v Madrid, med njimi seveda tudi general Francisco Franco.
Oktobra 1934. Na kadečih se razvalinah Ovieda.
Komunisti so uprizorili v Astmi ji nov upor.
Vodja je seveda zopet Ramon Franco.
Toda upor je bil krvavo udušen. Največ volje je pokazal s svojim ravnanjem general Francisco Franco. Vdrl je v na pol porušeno mesto. Med ujetniki je iskal samo enega človeka: svojega brata Ramona.
Toda tu je medtem že davno pobegnil na svojem letalu.
Februarja 1936. Madrid.
Prevrat.
Volilna zmaga ljudske fronte. Fronte Popular na krmilu.
Dol z reakcionisti! Dol s fašisti!
Razburjene množice sc vale po ulicah.
Lutka nekega generala gori na grmadi sredi mesta. Da bo pa vsakdo vedel, za kaj gre, so ji obesili plakat okoli vratu: Francisco Franco.
Tisti čas prinese letalo Ramona Franca nazaj v prestolnico.
Vlada ga pošlje v Zedinjene države z nalogo, da se izpopolni s študijem v ameriških letalskih krogih.
Njegovemu bratu generalu Franciscu Francu je bilo zapovedano, naj se s poveljstva tujske legije v Maroku umakne na daljno mesto za hrbtom sveta: podeljeno mu je poveljstvo pehote na Kanarskih otokih.
Julija 1936. španski Maroko.
Francisco Franco je na tihem pristal v Maroku. Izda manifest, v katerem poziva na boj proti vladnemu levemu krilu.
Pripravlja se upor, prevrat, boljši časi...
Odziv je ugoden, zato odleti v Španijo organizirat pristaške garnizije.
V Nevv Yorku čita Ihimon I' raneo o uporu svojega brata.
‘Upam, da ne doseže svojega smotra...* je izjavil novinarjem. Ramon Franco pozna svojega brata in ga ne podcenjuje.	*
Iz bratovskega spora sta se rodila leto in dan. ki utegneta uničiti cvet sončne Španije. Dva krvna nasprotnika si stojita nasproti, za njima pristaši dveh nasprotujočih si nazorov. In kri je rodila kri.
nakomerno šumenje strojev in ropot linotipov nista mogla biti močnejša od njegovih misli. Sedel je za mizo, kjer je prebil že deset let, in v mislih še enkrat preživljal nedeljsko popoldne, ki ga je prebil z njo daleč v prirodi, daleč od hrupa, od uličnega kričanja in velemestnega ropota. Motorno kolo je hroplo, puščalo za seboj male vaške hišice, obdelana polja, cvetoče travnike in zeleno drevje. «Ta-ta-ta!» je vzkliknila ona razigrano pri vsakem skoku motornega kolesa, zavriskala in se še tesneje privila k njemu. Na vsakem ovinku je naslonila glavo na njegovo ramo iti se podzavestno nagnila na drugo stran. Čutil je njeno prelepo mlado telo, njene boke. Vdihaval je parfum, ki ga je čisto prevzel. Presrečen se je smejal lepemu dnevu, polnemu soluca in miru.
Spoznal jo je neki' večer takole: Še prezgodaj je bilo, da bi bil odšel v uredništvo. Iznenada jo je zapazil. Počasi je korakala pred njim, kakor bi jo bil prevzel mehki, pomladni večer. Irena ji je bilo ime.
«G reli je, če se človek sam izprehaja v takem času. Ali se vam ne zdi1 večer, kakor bi bil ves škrlaten?* je dejal, ko je stopil k njej.
»Pesnik?» se je nasmehnila.
«Ne, samo korektor pri časniku! Ali ne veste, da je ko-icktor zelo imenitna osebnost in zelo razumen človek? Saj mora brati od jutra do večera.*
Tako sta se vzljubila. Njemu je bilo pet iu trideset let. Prva ljubezen?... Ne. Že prej je iinel nekaj majhnih, nepomembnih ljubezni, pustolovščin s prijateljicami, ki puščajo grenak okus v dnu srca in nepozabljivo otožnost v duši.
Irena je bila visoka, črnolasa in vitka. Lepa je bila. Drugi dan ni prišla na sestanek. Poln upanja jo je čakal nestrpno pol ure, celo uro, nič!
In odtlej je dolgo ni videl. Morda se je. prav zaradi tega vnel v njegovem srcu plamenček. Toliko večerov je videl njo, vzlic razbijanju iti šumenju strojev in škripanju linotipov, med športno stranjo in političnim delom, videl je n jen smeh, njeno vitko telo, pokrito s prelepo sivo obleko, ki je dajala slutiti lepe oblike telesa, oble roke in noge. Neprestano sc mu je vračal spomin na njene oči, na visoko, gladko čelo, na vlažna usta in na tisto ljubko jamico na desnem licu...
Potem jo je spet neki večer slučajno dobil v parku. Rila je bleda in nekoliko žalostna.
«lrena, Irena, Irena!* je vzkliknil in skočil k njej. »Zakaj mi niste povedali, da vas ne bo?» Prijel jo je za roko in posnemajoč njen glas dejal: »Rila sem bolna...*
*
V parku je prvi somrak počasi zavijal v temo sence dreves. Vse je bilo tiho. Privil jo je k sebi. Silno in strastno je poljubil njena usta, njene oči in njena lica.
SINJE MORJE
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
IN LEPE ŽENSKE-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIO
pečine, ki jih solnce obseva! To je čar naše obale ... Vse tiste elegantne dame iz vseh krajev sveta, ki se shajajo na obalah našega morja, nosijo z Indan-threnom pobarvano perilo in poletno obleko. Zakaj? Indanthren znači nepre-kosljivo stanovitnost na solncu, pri pranju in pri nošnji ob vsakem vremenu. To pomeni, da z Indanthrenom pobarvane tkanine na solncu ne oblede in da so tudi po pogostem pranju videti še vedno kakor nove. • Z Indanthrenom se lahko barva vse, kar je iz bombaža, iz Agfa-Travis in iz druge umetne svile, iz Vistre ali pa iz platna. Ali naj Vam vselej pokažejo to varstveno znamko! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pet in trideset let je imel in bil je sit samskih sob, menz in trenutnih prijateljic.
«Hej, ali spiš?... No, vzemi!.. .* ga je iztrgal iz sna glas tovariša, ki mu je vrgel na mizo kopico rokopisov in korektur, še mokrih od tiskarske barve, z vonjem olja, strojev, masti.
Preden je začel delati, ji je sklenil poslati še pozdrav. Vzel je polo papirja in napisal:
«... še zmerom je v mojih očeh slika polja, sobica in tebe', moja Madona. Zdaj začenjam spet svoje vsakdanje tiho delo. L jubim te, ljubim te, l jubim ...*
Pismo je vtaknil v ovitek in napravil naslov: »Gospodični Ireni Wellsovi...» Ovitek je del na mizo in spustil pivnik nanj. Ob treh zjutraj, ko pojde domov, ga bo vrgel v nabiralnik. Pismonoša ji bo izročil pismo okoli' devetih z vsakdanjim porogljivim nasmeškom: «Ali ima svetle ali temne laser*
Zdaj je njegov rdeči svinčnik že hitel čez vrste in odstavke. Kar požiral jih je ... «Dve sto otrok se je vrnilo s počitnic ... Danes je neki lopov izrabil priložnost... Cestna železnica je snoči povozila...» Svinčnik je hitel in delal skrivnostna znamen ja na robu belega papirja.
«... Huda avtomobilska nesreča. Danes ob sedmih zvečer je neki avtomobil, da bi ne povozil otroka, ki je iznenada stekel čez cesto, hitro zavrl in zaneslo ga je v stran. Nekajkrat se je obrnil in se zvalil čez rob ceste. Dve osebi, ki sta sedeli v avtu, so našli nekaj metrov od avtomobila strašno ranjeni. Lastnik avtomobila, neki znan bančni ravnatelj, je takoj izdihnil. Njegova spremljevalka gospodična Irena Wellsova..Wellsova!... Wellsova ...
Vse okoli njega je začelo vreščati. Zdelo se mu je, da se suče rn da bo zagrmelo nanj, toda ostal je miren, nepremičen, kakor bi bil pribit k pisalni mizi. Čutil je kljuvanje, ki mu je počasi, počasi trgalo drobovje, kljuvanje, ki mu je branilo dihati, kričati. Ob sedmih zvečer! Ob šestih sta se poslovila.
«Jutri se dobiva?*
«Da, jutri.*
«Kam poideš zdaj?*
«Domov. Tako sem trudna! Solnce...*
A potem je občutila potrebo, da se zateče v udoben avto, v razkošno limuzino. Vse je bilo sama laž!
Bil je čisto miren. Morda ga je vsakdanje prebiranje toliko bolečin, toliko nesreč izpremenilo v pesimista, v hladnega, ledenega korektorja!
«... Gospodično Ireno Wellsovo so prenesli v najbližjo bolnišnico. Njeno stanje je zelo kritično...* je bral dalje in ostal nepremičen. Samo malo naprej se je nagnil. Debeli svinčnik se je ustavil na zadnji besedi in tam obstal.
Tovarišev nervozni glas ga je zadel kakor bič:
«Hej, telefoniraj v bolnišnico in vprašaj, kaj je z gospodično, ki se je ponesrečila z avtomobilom, potem pa dokončaj. Slišiš, ali spiš?*
Prav počasi je vstal. Po dolgi dvorani je kar vlekel noge za seboj. Ni več slišal neznosnega in enoličnega razbijanja strojev. Vse se mu je zdelo zdaj tako tiho. Pri telefonu je vprašal na številko bolnišnice.
«Halo, tista gospodična, ki se je ponesrečila z avtomobilom ... Kako?... Kaj?... Dobro, dobro, hvala...*
Vrnil se je na svoj prostor, še trenutek je mirno sedel. Potem je prijel svinčnik in popravil: »Gospodična Irena Wellsova, ki so jo prenesli v bližnjo bolnišnico, je kmalu nato umrla...*
Tovarišu, ki je prihitel k njemu, je dal šop papirja.
«Ali je vse narejeno?*
«Vse.»
Na mizi je izpod pivnika gledalo pismo, ki ga je napisal zanjo. Gletlalo je, kakor bi se norčevalo iz njega in ga izzivalo. Vzel ga je v roke, zmečkal in raztrgal na drobne koščke. Počasi, brez vznemirjenja, brez jeze, brez sovraštva. Koš je pogoltnil vse. Na mizi je kakor izgubljen ostal samo še košček z nekaj besedami... «... tebe, moja Madona...
Svinčnik je še nadalje hitel po papirju, podčrtaval besede, preskakoval vrste. Toda njegova misel je uporno ostala na koščku poti, obrobljenem z drevjem, ožarjenem s toplim solnčnim sojem... Nocoj ob sedmih je avtomobil razbil prelepe sanje, ki so bile kakor resnica ...
Na koncu dvorane pa je kričal njegov tovariš in dajal stavcem zadnja navodila:
«Avtomobilska nesreča pride na prvo stran, z velikim naslovom čez štiri stolpce...»
ODKOD IMAJO SVOJE IME
Francoski stavbnik Frangois Mansart je prvi začel izkoriščati ostrešni prostor hiše za prebivanje. Po njem se imenuje podstrešna sobica mansarda.
Senčne slike, silhuete, so dobile ime po francoskem finančnem ministru de Silhouettu, ki je živel v dobi Ludo-viku XIV.
Posebna ženska torbica, ki se večkrat pojavi v modi, se imenuje pompadura. Svoje ime je dobila po znani francoski lepotici markizi de Pompadour, ljubici kralja Ludovika XV.
Ameriko je odkril prav za prav Krištof Kolumb, ime je pa dobila po italijanskem pomorščaku in potopisen Arne-rigu Vespucciju.
Giljotina ima svoje ime po francoskem zdravniku Jos. Igu. Guillotinu, k je v dobi francoske revolucije zagovarjal njeno uporabo.
Saksofon se imenuje po svojem izumitelju Adolfu Saxu.
Eifflov stolp v Parizu je postavi francoski inženir Aleksander Gustav Eiffel za svetovno razstavo leta 1889 Po njem se tudi tako imenu je.
Dieslov motor je izumil inženir Rudolf Diesl.
Lahko prebavljiva, zelo redilna, čokoladnega okusa, ne zapira,
Ka-Aba je topla in mrzla izredna pijača za otroke in odrasle, bolnike in rekonvalescente, noseče in doječe žene.
d-Abd.
je izborna hrana ob vsaki uri doma. v šoli, v poklicu, pri športu in na izletih.
Na prodaj v trgovinah živil v originalnih zav. '/», kg (Din 7..) in '/s kQ (Din 14 Kupite še danes zavitek Ka-Abe ali zahtevajte (prilož. znamko Din 1,- za poštnino) brezplačni vzorec od tvrdke: Kava Hag d. d., oddelek Ka-Aba, Zagreb I, poštni predal 158.
ffciicT/
elefonistka hotelai «Su-per.b* se je dolgo gledala v stenskem ogledalu. Na njenem čednem obrazu se ni dalo nič pograjati. Za okvirom ogledala je bila vtaknjena fotografija mladega moža.
«V štirih mesecih in desetih dineh bom poročena*, si je mislila telefonistka. Zdajci je pozvonil telefon.
Medtem ko je dajala zvezo, je zagledala elegantno ženo v rdeči. obleki, ki je naglo prihajala iz obednice. Videla jo je, kako je stopila v Iilt.
«številkai 567,» si je mislila, «ta je pa svoj dine s številko 71 hitro končala.»
Telefonistki je bil vsak hotelski gost številka. 567 na primer, dama v rdeči obleki, je bila pri vseh uslužbencih zelo priljubljena. Stanovala je sicer samo v majhni, poceni sobi v na jvišjein nadstropju, toda bila je tako skromna in se je zmerom tako prijazno smehljala, da si je pridobila srca vseh. Ves hotel je bil vesel, ko se je začel zanjo zanimati bogati mladi mož številka 71.
Telefonistka je včasih prisluškovala njunim telefonskim pogovorom ter je z radostjo dognala, da se je številka 567 brezhibno vedla, kar je zaljubljeno številko 71 le podžigalo.
«Prav tako kakor jaz in Karel*, je rekla knjigovodji. «Z moškimij moramo znati ravnati.*
Nocoj sta bila številka 567 in številka 71 skupno povabljeni k dineju, in telefonistka se je za njima zadovoljno smehljata.
«!\aj se je le zgodilo?* je ugibala, ko je lili s številko 567 zletel kvišku. —
«Prepir? Menda vendar ne. Tako čeden in ljubezniv mladenič!*
Dve minuti pozneje je prišla številka 71 iz obednice. Njegovo čelo je bilo nagrbančeno. Roke je imel globoko v
HARAKIRI
Japonec si vzame življenje tudi v primerili, ko sc Evropec še davno ne bi odločil za kaj takega. Značilen je tale pniimer:
Na šolskem izletu je avto povozil otroka, da je umrl. Učitelj ni bil pri tem prav nič kriv, vendar pa je napravil drugi dan samomor. Ali pa: Pri nekem spopadu na shodu je policija po nedolžnem zaprla nekega dijaka, ga pretepla, potem pa izpustila na prosto. Ko se je dijak vrnil domov, je naznanil na višjo oblast, kaj se je z njim zgodilo, in napravil samomor. Japonci imajo edinstven način samomora, ki se imenuje »harakiri* ali «sepuku». V stari Japonski je bil harakiri v modi zlasti v vojaški kasti samurajev. Če je član te kaste zagrešil kaj takšnega, kar se je kaznovalo s smrtjo, ga niso izročili krvniku, ampak so mu dovolili milost, da napravi samomor s tem, da si odpre trebuh. Izbrali so dan in uro ter mu določili priče: pozneje je prišlo celo v navado, da je kakšen prijatelj odsekal obsojencu nato še glavo, da mu je
žepih in je pobiral stopnice v prvo nadstropje kakor vihar, Malo nato je dala številka 71 znamenje na telefonski deski.
<Halo!» je poklical energičen glas, »povejte, nočnemu vratarju, naj mi preskrbi prostor v spalnem vozu vlaka, ki vozi v Liverpool, ter mi pošljite slugo, da mi bo spravil vsie lepo v kovčege!*
»Da, gospod.*
«1 o rej sta se le sprla*, je premišljala telefonistka, «Škoda .. . škoda. Številka 567 je vendar tako srčkana in ga ljubi. Odkar poznam Karlu, vem take reči. In 011 jo tudi ljubi, čeprav hoče brez slovesu odpotovati.*
Povedala je svoja naročila vratarju. Potem je pozvonila številki 71.»
»Sluga pride takoj, gospod.*
«Oh ... hvala!*
Telefonistka je trudno premišljala. V njegovem «halo!» je bilo pričakovanje. Upal je... upal je, da ga bo nekdo drug poklical. Zdaj je pozvonila številki 567.
skrajšal trpljenje. To je bil nekakšen prisilni harakiri, ki je veljal za častno smrt. Razen tega pa so poznali še prostovoljen samomor te vrste.
Če je koga doletela huda nesreča, če je izgubil prijatelja ali pa ni bil s čim zadovoljen, je napravil harakiri. Ko je morala vlada pod pritiskom evropskih velesil vrniti leta 18%. Kitajski nekaj zasedenega ozemlja, je napravilo štirideset višjih japonskih častnikov harakiri.
Japonec misli o samomoru čisto drugače kakor Evropec. Zanj je to junaško dejanje, ki zahteva pogumnosti. Pogosto slave na Japonskem politične morilce, ki so si po dejanju sami vzeli življenje. Njih grobove krase, jim zažigajo kadilo in izkazujejo skoraj božjo čast. Posledica tega je bilo, da je posegla vlada vmes ter prepovedala če-ščenje in slovesno pokopavanje mrtvih političnih zločincev.
V stari Japonski je vedel vsak samuraj, kako se napravi harakiri, da, že celo otroci so dobili pouk o njem, da bi se ne ustrašili tega načina samomora, če bi bilo kdaj potrebno, da ga izvrše. V kakšni časti je bil ta nenavadni način prostovoljne smrti, se je
«Hal6!»
»Ali je tam številka 568?»
«Ne, tu je soba 567.»
«Pomota. Oprostite!*
»Jokala je,» si je mislila, »in pričakovala, da jo on pokliče. Ali ui to neumno? In ko se bo jutri zbudila, bo 011 že odtod!*
Kakor da jo je nekaj navdahnilo, je pozvonila hkrati številki 567 in številki 71 ter ju zvezala. Dva glasova sta rekla «halo!» Nato odmor.
»Halo!* je rekla številka 71 nekoliko v zadregi. «Oli!» je vzdihnila številka 567.
»Oh, dragica!* je ooial on.
Številka 567 je lahno zaihtela.
»Oh, l jubček D je rekla.
Telefonistka se je diskretno odmaknila ter pozvonila vratarju. »Številka 71 ne odpotuje*, je rekla. »Toirej nobenega prostora v spalnem vozu in nobenega sluge.*
Zadovoljno se je smehljala im se ogledovala v zrcalu. Barbara Catland.
pokazalo zlasti leta 1869., ko je neki Japonec, ki je dobro poznal zapadno kulturo, zahteval v parlamentu odpravo harakirija. Proti harakiriju so bili sumo trije glasovi, dve sto pa se jih je odločilo zanj. Kmalo na to je vlada prepovedala vzlic: odporu prisilni harakiri, prostovoljni pa je ostal in 11it.il dandanes ni nič nenavadnega. Stara izročila in spomini na viteško preteklost pač še zmerom žive v novodobni Japonski. To se je pokazalo zlasti takrat, ko je umrl veliki japonski vladar Miitsu Hito, ki je Japonsko odprl kulturnemu svetu in napravil iz japonskega cesarstva velesilo. Kakor je bila v stari Japonski skoraj navada, da so najbližji podložniki vojskovodje, ki je padel v boju, prostovoljno sledili svojemu gospodarju s harakirijem v smrti, tako si je veliki general Nogi, osvojevalec Port Arthurja, vzel z ženo vred življenje, ko je zvedel za smrt svojega cesarja. Nogi je bil že v življen ju narodni junak, po tej prostovoljni smrti pa ga slave Japonci kot polboga. Tisoči romajo k njegovemu grobu.
Vse kaže, da bo ostal harakiri, ki ima že tako staro tradicijo, med Japonci še dolgo v veljavi.
Gospo-
darska
revija
Ljubljanski velesejem bomo imeli letos od 5. do 14. junija. Nudil bo največjo izbiro predmetov industrijske in obrtniške proizvodnje, predvsem domače, jugoslovanske. Inozemske tvrdke bodo v prvi vrsti zastopane z izdelki, ki nam jih doma ni mogoče v zadostni meri izgotavljati. V glavnem bodo zastopane sledeče skupine: težka industrija, strojna industrija, poljedelski stroji, peči, štedilniki, fina mehanika, razni kovinski izdelki. Radio in elektrotehnika. Avtomobili, motorna kolesa, bjcikli, vozovi, otroški vozički. Pohištvo, stanovanjska oprema. Pletarski, ščetar-ski izdelki, lesene igrače. Usnje, torbarstvo. Galanterija. Tekstil, konfekcija. Preproge. Papir, lepenka. Pisarniške potrebščine. Kemična industrija. Stavbarstvo. Glasbila. Steklo, porcelan, keramika. Bižuterija. Razstava živil. Raz-
stava male obrti. Razstava tobačnih izdelkov monopolske uprave. Gospodinjska razstava »Vzorno stanovanjc*. Modna revija. Lovska razstava, živalski vrt. Razstava malih živali. Vzorni sadni vrt.
Seveda ni mogoče našteti vseh zanimivosti, ki jih bo nudil letošnji pomladanski ljubljanski velesejem. Vse to je treba videti, ker se ne more opisati. Razstavilo bo predo 600 razstavljalcev iz 14 držav. Ko si boste vse ogledali, pa pojdite na zabavišče, kjer vas bodo številne godbe, varieteji, plesišča, vrtilja-
ki, avtodrom, tobogan, iluzije in druga številna zabavišča razveseljevala. Po delu počitek in zabava!
Obiskovalcem velesejma je dovoljen 50% popust na železnicah za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 14. junija, zn povratek od 5. do 19. junija.
Ko kupujete vozno karto, zahtevajte na postajni blagajni še rumeno železniško izkaznico za 2 din! Po potrdilu, ki ga dobite obenem z velesejinsko legitimacijo pri blagajni na velesejmu, Vam bo vozna karta veljala za brezplačen povratek.
I lorace Nevvte - 1 v. Vuk:
ega ne bom trpel več. Dovolj mi je že tega», se je jezil gospod Brakley, lastnik velike tvrdke s krznom, nad gospodično Pavle-yevo, svojo prodajalko. »Danes ste že drugič pustili kupca, du je odšel, no du bi mu bili kaj prodali, četudi malenkost.*
»Tudi meni ni prijetno, gospod Brakley. Vi ste pa res izvrsten in spreten trgovec. Oh, če bi vas mogla vsaj malo posnemati...»
«Ne škodovalo bi», je odvrnil Brakley že nekoliko boljše volje. «()pazujte me, morda se res kaj naučite. Treba se je samo znati kupcu prikupiti in so mu prilaskati, seve ne tako, da bi on to čutil. Pa je vse dobljeno.*
»Vedno nam to priporočate, gospod Brakley. Ali žal, da vam še dolgo ne bomo na to stran enaki.*
Gospod Brakley je nekaj zamrmral, kakor bi pritrjeval. Hotel je nekaj reči, pa ga je zmotil njegov pomočnik, ki je stopil v ravnateljevo pisarno.
»Gospod šef,* je rekel, »prosim, pojdite hitro v trgovino.*
«Kaj pa je?*
Gospod Braklcy ni čakal odgovora in je že stopil v trgovino. Tam je zagledal elegantno, odlično mlado damo. Njena šikarno narejena obleka je še podčrtavala njeno ljubko postavo. Lasje so se ji blesteli kakor tkano zlato.
»Dobro jutro, gospa*, je vljudno, po-strežljivo pozdravil. «S čim bi vam lahko nostregel?*
Kakor maslo so bile njegove besede. «Krznen plašč bi rada*, je odgovorila. »Očka bi mi rad dal za moj rojstni dan vezilo. Ali imate kaj primernega? Krzno ponorca ali sibirskega žrebeta?*
Brakleyev smehljaj je postal še prijaznejši. Zagotavljal je damo, da ima vse, karkoli poželi. Dal je prinesti najlepše krznene plašče, kar jih je sploh imel.
Čez nekaj časa, ko je mlada dama vse pregledala in preizkusila, bila je res izbirčna in šarmantna, je omahovala med sibirskim žrebetom in po-norcem.
«Kakšna je cena?*
«Plašč iz sibirskega žrebeta je sedemnajst tisoč, a iz ponorca štirinajst tisoč.*
Dama se niti najmanj ni zdrznila. In to je gospodu Brakleyu še bol j im poni ralo. Zares šarmantna dama.
«Očetu bi rada pokazala oba plašča. Naj mi on pomaga k odločitvi, katerega naj vzamem.*
Povedala je, da je njen oče zelo zaposlen mož in znamenit psihiater. Zdaj pojde domov k obedu. Z očetom se bo pogovorila, kdaj bi toliko utegnil, da bi pogledal plašča. Pripomnila je še, da ni gospa, temveč še gospodična. Pač pa se namerava prihodnji mesec poročiti.
Gospod Brakley se j*‘ galantno priklonil. Čestital ji je in izrazil željo, da bo gospodična za poroko gotovo kupila
r.js-

.Dražestna mlada dama
ali1
Ta „ali“ velja mogoče zoprni barvi zobne prevlake njenih zob.
'Zakaj se izpostavljati taki kritiki? Kupite še danes tubo zobne paste Chlorodont; ta je sestavljena iz mikroskopsko finega čistilnega jedra, ki često že po enkratnem čiščenju odstrani zoprno barvo zobne prevlake. Razen tega ima Chlorodont čudovito osvežujoč okus. Zahtevajte po svoji želji peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri.	Domači proizvod.
Chlorodont
še kak plašč. Dobrega kupca je spremil galantno do avtomobila, ki je čakal pred trgovino.
*
Mlada dama se je vrnila v trgovino kakih deset minut pred tretjo uro. Povedala je, da ima njen oče danes nenavadno dosti opravila.
«Ali bi me ne hoteli, gospod Brakley, spremiti s tistima dvema plaščema domov? Oče bo takoj pogledal.»
« AI i je daleč?»
Nezaupanje se je vzbudilo v gospodu Brakleyu. Kaj se ve. Dandanes so čudni časi.
»Obžalujem, a nič kaj preveč ne utegnem*, je dodal kakor v opravičilo. Bila je to samo skrita zanka, da zve za naslov in s kom ima opravka.
«Hauleyeva ulica 47 a. Moj oče je doktor Nevvbolt*, je pojasnila gospodična.
Gospod Brakley je hlinil, da bi rad uslužbenki še nekaj naročil, preden pojde iz trgovine. Skočil je v pisarno, zagrabil telefonski imenik in iskal. Vse se ujema. Imenitno. V tisti hiši stanuje res doktor Newbolt.
Pet minut nato je že gospod Brakley sedel z dragocenima kožuhoma v avtomobilu poleg elegantne dame. Pripeljala sta se v Hauleyevo ulico 47 a. Vrata v stanovanje jima je odprl sluga orjaške postave, ki je gospodu Brakleyu tako mimogrede pokimal v odzdrav. Pospremil ju je v salon.
«Kožuha bom kar nesla k očetu. Tako izgubiva najmanj časa*, je rekla gospodična Nevvbolt. Hitro bo povedal svoje mnenje in podpisal ček.»
Izginila je v sobo. In že čez nekaj kratkih minut se je pojavil sluga in zaprosil gospoda Brakleva:
»Prosim, vstopite!*
Vrata, ki jih je odprl, so držala v or-dinacijsko sobo. Doktor Nevvbolt, z energično brado in suhe, koščene postave, je vstal.
«Dober dan, gospod Brakley», je pozdravil. «Slišal sem, da se želite z menoj posvetovati...»
»Ne, gospod doktor. To je vidna pomota. Samo zaradi kožuhov 'prihajam.»
Doktor Nevvbolt se je oomembno nasmehnil. Bil je to nekoliko okoren, pomilovalen nasmeh, ki izpreleti psihiatre pri posebno težkih zadevah.
Gospod Brakley pa je nadaljeval:
«Kožuha, ki bi ju vi darovali svoji gospodični hčerki, naj bi oogledali.*
Čudno tesnobno je postalo v prsih gospodu Brakleyu.
«Pripeljal sem se z avtomobilom vaše gospodične hčerke z dvema kožuhoma iz krzna sibirskega žrebeta in iz krzna Donorca, da bi vi odločili, katerega ji kupite.*
Brakleyev glas je onemel. Zmedel ga je zdravnikov smehljaj.
«Dovolite, moram vas preiskati*, je rekel psihiater po kratkem molku.
«Mene preiskati? Kaj pa sploh mislite, gospod doktor? Nič drugega nečem, kakor izvedeti, kaj se je zgodilo z mojima dragocenima kožuhoma in z vašo hčerko.*
Specialist-psihiater je z odločno gesto pokazal, naj molči. Rekel je samo:
»Obžalujem, a jaz sploh nimam nobene hčere.*
»Kaj?*
Zakaj si ne polepšate prsi?
Doba letnih oblek in kopanje pokaže radovednemu očesu vse hibe Vaših prsi, in niti oprsnik ne more trajno zakriti tistega, kar je pri Vaših prijateljicah lepše kakor pri Vas. Zakaj bi si ne pomagali, ko je zdaj to tako lahko?
Pariški zdravnik kozmetik dr. de Greve je izdal veliko ilustrirano brošuro o znanstvenih preparatih za polepšavo prsi, ki so jih pregledala in odobrila pristojna oblastva v Jugoslaviji. Njih uspeh je zanesljiv.
V najkrajšem času
prsi lahko razvijete, utrdite, povečate ali zmanjšate. Ne da bi Vaša okolica kaj opazila, dosežete, če jih vsak dan po pet minut negujete, dovršeno lepe oblike prsi. Prsi
dobe lepo obliko in trdoto in stoje visoko in lepo brez oprsnika! Zdravljenje je poceni (od 70 do 85 dinarjev), a uspeh je vselej zajamčen.
Zahtevajte takoj brezplačno brošuro, ki jo
dobite .franko, ne da bi jo morali kupiti. V njej dobite veliko dragocenih nasvetov.
Naslov: E. LAKNER (oddelek 14), Draškovideva 15 a, Zagreb.
«Ker uporno trdite, da imam hčer in da jo vi celo poznate, sklepam, da vam je moja pomoč in zdravljenje nujno potrebno. Mar ne?»
Gospodu Brakleyu se je stemnilo pred očmi. Zdravnik misli, da ima pred seboj norca s fiksno idejo o nekakih krznenih plaščih iz kože sibirskega žrebeta in iz kože ponorca.
Planil je kvišku. Navalil je na psihiatra in zakričal, naj ga spusti. Zdrav-
spanca?
Polnoč, ena, dve . . . Ure brez konca in kraja, če sle oropani spanca!
Poskusile vendar enkrat s kavo Hag, zdravniško priporočeno, kofeina prosto zrnato kavo! 2e po kratkem času se boste počutili mnogo bolje. Kava Hag dopušča globok, zdrav spanec, daje pa tudi užitek in slast, ki jo ob skodelici dobre kave tako visoko cenite.
KAVA HAG
= ZDRAV SPANEC!
nik je poslušal z ledeno odločnostjo. Nato je pritisnil na gumb.
Vstopil je sluga.
Zdravnik je dal znak. Sluga je odvedel trgovca Brakleya iz ordinacijske sobe po koridoru v drugo zaprto sobo.
»Vsak odpor je odveč*, je pripomnil.
«Saj nisem zblaznel*, je zakričal gospod Brakley. «Če me zadržite zoper mojo voljo, boste nosili vse neprijetne posledice tega nasilja.*
Sluga je sedel k vratom in «pacienta» ni izpustil izpred oči. Za njegovo govorjenje in kričanje se ni zmenil. Takih primerov je imel že dosti.
Gospod Brakley se je počasi umiril. Preudaril je svoj položaj in spoznal, da mora začeti z drugačno taktiko.
»Čujte*, je rekel in vzel iz denarnice funt šterlingov. Stisnil je bankovec slugi v roke.
»Vse skupaj je nesporazum*, je rekel. »Preklicano dekle me je opeharilo. Pokličite mojega brata, telefonska številka 24-10. Vprašajte ga, ali sem res zblaznel. Dokler boste telefonirali, bom miren.*
Sluga je za trenutek pomislil. Denar je vzel. iz previdnosti je zaklenil sobo za seboj in odšel k telefonu. Že pet minut zatem je prišel specialist-psihiater. Stopil je h gospodu Brakleyu s tisoč opravičili.
»Tudi jaz sem postal žrtev tega trika*, je pripomnil. »Pred obedom me je poklicala neka dama po telefonu. Vprašala me je, ali bi lahko pregledal njenega očeta. Naj določim uro, kdaj sem na razpolago. Njen oče trpi na nekakšni fiksni ideji, češ da je bogat trgovec s krznom in da ga hočejo okrasti. Določil sem tretjo uro popoldne. Dame, ki je z menoj govorila po telefonu, sploh ne poznam. Nikdar je nisem videl.*
Gospod Brakley je zastokal. Na neverjeten način ga je dekle opeharilo. I n to za dva plašča, najdražja plašča. Ko je odšla iz salona, je tudi že odšla iz zdravnikovega stanovanja.
Nejevoljen je odšel siromak v svojo i rgovino.
Prva oseba, na katero je naletel, je bila gospodična Pawley, njegova trgovska pomočnica.
»Neprekosljiv in čudovit trgovec ste, gospod Brakley», ga je pozdravila. «Vedno sem trdila, da ste zmožni prav vsakemu, ki pride, karkoli prodati. Nobenega ne izpustite praznega. Veste, tista mlada dama, s katero ste se odpeljali, je po telefonu sporočila, da bo obdržala oba krznena plašča .. .*
Ne slabo vreme, ne domača opravila ne morejo škodovati koži, če jo negujete z Niveo. To svojo lastnost, ki kožo varuje in hkrati olepšava, ima N 1 v e a zahvaliti Euceritu, ki ga ima v sebi in ki nadomešča naravno maščobo kože. Zato je tudi Nivea nekaj čisto posebnega in se ne da z ničimer drugim nadomestiti. Vaša koža potrebuie Niveo, da ostane mladostna m lepa.
jugoslov. P. Beiersdorf & Co.
d. z o. j., Maribor.
Zdaj so moji
1
►
... da Vam pokažejo izbrano kolekcijo
reklamnih koledarjev
potniki že na potu...
IMAMO RAZNE NOVOSTI V BELEŽNIH, STENSKIH IN ŽEPNIH KOLEDARJIH
umetniški zavod za litografijo in tvornica koledarjev
*
KLItElE
VtirtrfiO I
ali
najSclidm/Se
KLIiARNAVTDEU
lili BlIAMADAlMAIlNOVATl
*

2x
/ / I \ \

Sveži zrak,
hladna voda, s°'"«	la bistvo
„KneiPP°',a *'*ttga ,iuds\tega zdravo^
nauka znam	KneiPPa-
iupnika sebastnan
Rneippova
llač:
CjQ?—
1Troti Farmi jo otresel! vlažno kodre s čoln tor si obrisal liotna senca, zakaj sonce je ros neusmiljeno pripekalo.
Niti supica ni zganila sulic trave ob cesti in zrak je bil soparen, poln i/.pu-rorv črncev, ki so korakali kakih sto metrov dalje pod nadzorstvom Jacka Ifuga, višjega paznika. Bili so sami močni možje z zoprnimi obrazi; ustnice so jim bile neprestano na pol odprte in kazali so snežnobele zobe.
baronove ustnice so se raztegnile v nasmeh, ki je bil bolj podoben bolestni zmrdnji, ko je stopil k njemu Hugo.
»Ukazal sem seržantu Morli ju, naj gre z možmi v vas, ki je kakšno uro oddaljena, mi pa pojdemo za njimi pred sončnim zatonom*, je dejal paznik in poveljnik Hugo. Alfred je pokimal, a njegove misli so bile drugje; v duhu se je vrnil v Londoa, se spomnil na taksi, ki je drervil po razsvetljeni Bayswater Roud, in na Shirley, ki je spala z otroškim smehljajem v njegovem naročju.
Za predljužnik so imeli govedino in tnalo keksov ter pili pomarančni sok.
Pozneje, ko so ležali v senci na verandi, je bilo Faranu neprijetno. Malomarno je gledal Hugo, ki jo molče kadil iti čigar obraz pod čelado, ki jo je nosil proti soncu, je bil tak, k ukor da je izklesan iz kamina. Hugo je pripomnil, kakor da je ujel Furanov pogled, ne du bi obrnil glavo;
»Dvofnim, da tli še kdaj uzremo God-freya.»
»ftuj imu vendar samo dva meseca (Dopusta, in potem sc vrne!*
«Ali ste čitali zadnjo številko .Reuterja*? Ne? Umiri je znamelniti plemenitaš lord Weld in Godfrey je njegov edini potomec.*
«Srečen fant!* je iskreno vzkliknil Faran. »Moram mu poslati brzojavko.*
llngo je puhnil oblak dima skozi nos, potem pa vprašal: «Vi veste za njegov nuslov?*
»Seveda, stanuje pri sorodnikih moje zaročenke.*
«Res? To je zelo slabo. Mislim, da se pripravite na razočaranje*, je odgovoril llngo in usta so se mu raztegnila v sarkastičen nasmešek.
«Tele vaše šale so grde*, je odlvrnil Faran. «Vi sploh ne veste, kako pošteno je to dekle.* Zleknil se je nazaj na ležišče in streslo ga je.
Ostre poteze drugega moža so se omehčale, ko je vprašal: «Kaj je? Mrzlica?*
»Bojim se, da je res,*
»Prekleto! Morava torej takoj na pot. Vzamemo vas na nosilnico. Takoj ukrenem.*
Brez odlašanja ju stekel proti vasi ter zapiskal na piščalko, ki mu je visela na vratu.
Hugo je stal pred šotorom in gledal proti nebu, na katerem je migljalo na milijone zvezd. Svetilka v šotoru je samo brlela in ob ležišču jiel stal ser-žant Morli, skoraj neviden v senci, in njegov obraz je bil kakor izrezan iz ebenovine. Hugo si je prižgal cigareto in Morli je izpregovoril: »Doktor je obljubil, da pride, gospod.*
Skoraj v istem trenutku je cul Hugo korake in takoj nato je prišel zdravnik.
»Dobri ste, Fosdyke», je dejal Hugo. »Žal mi je, du vas nadlegujem, ampak Faranu je slabo.*
«Nič ne de», je odvrnil doktor. »Pogledam. ga. Luč!*
Minilo je pol ure, preden se je doktor spet pojavil pred šotorom.
»Torej?* je razburjeno vprašal Hugo.
»Malarija in sončarica. Dal sem mu injekcijo, toda bolezen so prehitro razvija. Ja bil preveč na soncu.*
»Prehodili smo dve sto milj v sedmih dneh*, je rekel Hugo.
Fosdyke je nekoliko pomislil, potem pa hladno rekel: »Temu fantu je šele štiri in dvajset let in ni tako odporen kakor vi.»
«Bojim se, da ne*, je rekel Hugo v lahkem tonu. ki je doktorju užalil.
»Hugo... llngo...* je zaklical bolnik v šotoru.
Hugo ja vstopil in pokleknil k ležišču.
«Ali bom ozdravel?* je šepnil Faron.
Hugo mu je zrl v oči, ki so žarele v vročici.
»Seveda*, je odgovoril namesto nje-
ga Fosdvke ter mu dal kozarec vode. «i o ne bo dolgo trajalo*, mu je zatrjeval.
Izmučene, brezkrvne ustnice so izkušali' oblikovati besede. Hugo se je sklonil, da bi bolje razumel.
«Pismo ... tam... preberite mi ga!»
Na mizi je ležalo med zdravniškimi potrebščinami pismo, ki je prišlo po pošti. Ta je hodila po enkrat na šest tednov. Hugo je vstal.
»Luč!* je ukazal.
Seržant Morli je vzdignil laterno, tako dla so padali njeni žarki na preprost list rumenkastega papirja, ki je čudno dišal, llngo je spačil obraz, ko je gledal na drobno pisavo.
Fosdyke je sedel ob Faranovem ležišču ter skrbno štel utripe njegove žile. »Hitro, človek!* je zaklical.
Hugo se j'e odkašljal, začel čituiti in glas se mu je raznežil zaradi iskrenih besed, k,i jih je dihala vsaka vrstica:
Prepričajfe
gumijaste podpetnice.
Jugosl. izdelek.
»Drag!, dragi Alfred,* je čital, «ne morem vam reči najdraižji, čeprav ni nikogar na svetu, ki hi mi bil tako drag kakor vi. Papa in mama sta mi draga, a vsak na svoj način, in vi... Rada bi vam zaupala skrivnost, ljubček. To ni navadno pismo, to je lju-bavno pismo, in rada bi vam povedala (če tega še ne veste), kako vas ljubim in kako vas potrebujem. Živim tukaj tako daleč od vas, toda vedno ste v mojem srcu, in prav zdajle, ko se bliža noč, ste tako blizu mene... tako čisto pri nneini, in jaz vas ljubim.
Vaša, samo vaša Shirlev.*
Hugo je stisnil pismo Faranu v iztegnjeno roko. Od bolečin izmučeni
obraz z modrimi ustnicami je bil strašno miren.
Preden so pokrili mrtvo telo, je Fosdyke izvil papir iz stisnjenih prstov ter rekel Hugu, ki je stal ob ležišču s čudno stisnjenimi ustnicami: «To ste lepo čitali, Hugo. Zelo mu je odleglo ...»
Hugo je iztegnil roko, ne da bi bil zinil besedico', ter se divje zasmejal:
«Dajte mi to pismo!*
Toda nenadno se je premislil. «Ne, rajši ga prečitajte*, je rekel tiše.
Fosdyke je vzel parfumirano pismo ter se sklonil mudi ležišče, kamor je padalo največ luči. Čital je:
«Dragi Alfred, bojim se, da vas bo moja novica nekoliko presenetila:
malo sram me je, toda Godfrey pravi, da boste gotovo razumeli in boste zadovoljni, da sem slednjič srečna. Prepričana senu, da veste, kakšna zmota je bila najina zaroka, in mi boste voščili srečo s sedanjim lordom Welldbm, to je Godfreyem. Prosim torej, bodite priden fant in pridite naju obiskat, kadar se vrnete domov. Poroka bo prav kmalu. Želim vam vse najboljše za bodočnost ter ostajam vaša prijateljica
Slii rley.»
Pismo je. padlo Fosdyku iz roku ter zletelo na ležišče in tam obležalo. Rumena barva se je odbijala od belega pogrinjala, s katerim je bilo pokrito telo mrtvega moža.
ZOPET UMOR
Gospod Nepomuk si je globoko )n zadovoljno oddahnil in se spustil na mehke blazine oddelka drugega razreda. Njegovo delo je bilo opravljeno in zdaj se je vozil nazaj proti domu. Počasi je privlekel iz prsnega žepa časopis in ga razgrnil. Debele, črne črke so mu zaplesale pred očmi. Ustavil se je pri debelem naslovu: «Zopet umor v vlaku.*
To je bil že tretji umor v kratkem času.
«Fej, surovine!* se je zgrozil. «Lahko bi me postalo groza in še strah povrhu!*
Razen njega in še nekega moškega, ki mu je sedel nasproti, ni bilo nikogar drugega v oddelku. Njegovega polglasnega vzklika oni ni slišal. Vsaj zdelo se je tako.
Nepomuk se je zopet zatopil v časopisni članek.
Grozno! Policija domneva, da gre za norca, ki je pred kratkim ušel iz blaznice. Kaj da ga policija še ni izsledila? Koliko umorov ima že na vesti! In zakaj se železnica nič ne pobriga za to reč?
Ves razburjen je gospod Nepomuk zašumel s časopisom in pogledal kvišku. In je pogledal naravnost v temne, ostre neznančeve oči, ki so srepo strmele vanj.
Zakaj ga le ta tu tako gleda?
Ko je nejevoljno dvignil svoj časopis medse in med ta predirajoči pogled, ga je neznanec nagovoril:
«Se prijetno bere, kaj?*
In je potrkal s svojim dolgim, koščenim kazalcem na članek o umoru. Nesramno se je smehljal, da, prav uži-
val je pri tem, in to je napravilo njegov oglati obraz še od urnejši.
«Prav nobene varnosti ni več na železnicah*, je nadaljeval tujec. Pri tem se je nagnil naprej in iznova zapičil svoj temni pogled v ubogega gospoda Nepomuka.
Gospod Nepomuk se je čutil neprijetno ganjenega. Kaj neki hoče ta zoprni tujec?
«Samo pomislite,* je nadaljeval tujec nedolžno, »čisto mirno sedite v svojem oddelku, čitate svoj časopis in se veselite, da boste čez dvajset minut pod svojo domačo streho. Namesto tega pa...»
Napravil je značilno sikajoč šum in potegnil s kazalcem kakor z nožem po vratu.
«... vas dobe v vse prej ko zavidanja vrednem stanju.*
Gospoda Nepomuka je zona izprele-tela.
»Pravijo,* je govoril oni dalje, «da je norec. Veste, kaj se to pravi? To se pravi, da mi prav lahko pride na misel, da ste na primer prav vi, da, vi tisti norec.*
Nepomuk je lovil sapo. Z roko je obupano zamahnil po zraku.
Ne da bi se dal motiti, je neznanec z grozeče povzdignjenim glasom nadaljeval:
«Ali pa da bi bil na primer na vaši stopnji...» — in oči so mu skoraj stopile iz jamic, ko je z glasom kakor iz groba pristavil — »na vaši stopnji, bi bil prav lahko tudi jaz/*
Gospoda Nepomuka se je lotevala omotica.
Pa ne da bi bil ta ostudnež morda res...?
Kar misliti si ne upa!
Zopet se je iztegnil tisti grozni kazalec.
«Rodbino imate! Dom imate! Ženo in otroke!*
Obtožujoče je skakal prst naprej in nazaj.
»Gospodi! Odgovorni ste zanje! Vprašam vas: kaj bo z njimi, če vas dobe s prerezanim...*
Nepomuk se je poln groze naslonil nazaj.
«Kaj — kaj vendar hočete od mene?* je zajecljal obupano.
»Hal* se je zadrl oni. «lla! Kaj hočem od vas?»
In temne oči, ki se niso hotele umakniti, so grozile. Roka pa je počasi segla v prsni žep.
Kaj išče tam? Za božjo voljo, mar išče morda res morilno orožje, s katerim mu bo...? Njegov obupani pogled je obvisel na zasilni zavori. Veliko predaleč. Veliko predaleč, preden bi mogel doseči ročaj, bi se ga oklenile one roke in ...
Počasi, počasi, s pogledom neprestano srepo uprtim v ubogega gospoda Nepomuka, je vlekel tujec roko izza suknjiča.
«Kaj hočem od vas?* se je razlegnilo zopet grozeče po oddelku.
Tedaj se je roka nenadoma pokazala.
«Tu! Dokazati sem vam hotel, da je dolžnost vsakega moža, tla o pravem času misli na svojo rodbino in da za časa poskrbi zanjo, ko bi se mu kaj primerilo. Poglejte!*
Cel šop papirjev in obrazcev je stisnil Nepoinuku v roko.
»Čitajte in prepričajte se o edinih ugodnih pogojih, ki vam jih nudim kot glavni agent svetovnoznane, najstarejše zavarovalnice za življenje ,Misli na svojce'!»
Gospod Nepomuk si je globoko oddahnil v svojih blazinah. Izvlekel je nalivno pero in takoj izpolnil obrazec.
ZA MAMICO
lep praktičen voziček In za očka odlično kolo.
Obole dobite pri nas za maihen denar In proti ugodnim plačilnim pogojem.
Šivalni stroji — kolesa — otroški vozički. Naročnice popust.
S. REBOLJ & DRUG
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta Štev. 13, Kollzej.
«PrIjatelj» izhaja vsakega 5. v mesecu.	Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina je:	Letno 12 številk revije »Prijatelj* Din 62'—.
Naročniki zbirk jo dobe za polovično ceno.....................Din 32' ■
10 mehko vezanih leposlovnih knjig (IV. zbirka, 1000 strani) „ 100 Za vezavo v platno po dva dela skupaj se doplača za
zbirko....................................................... n 60’
10 knjig in 12 številk »Prijatelja*...........................Din 192
Ce se plačuje v obrokih, je mesečna naročnina...........Din 18-—
Posamezna mehko vezana knjiga (100 strani)........... 30
Posamezna v platno vezana knjiga (200 strani)........ 60'—
Odgovorni urednik Emil Podkrajšek v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/II. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d, d. v Ljubljani. Predstavnik: Josip Štrukelj v Ljubljani.


1
7 n noč mastna 1	rQ\d Cream.
Bda Citron **> ^
t4\ena !z^°u°an, kožo-na čist. ^ Jevolna Prastara P°'m^eV.s >"
sredstva, h droil\a na
citron«*, te , v po-
predna T-	krema
p0'"os’.-.f“o »«'bo'’’e
k°ime"Wne.
★
Vaša polt je preveč nežna in občutljiva, da bi se jo smelo negovati s katerimkoli sredstvom za po-lepšanje. Koliko lepša bi bila lahko marsikatera žena ....
Pravilno negovana izgledate, če redno uporabljate podnevi ELIDA kremo IDEAL. Ta krema se popolnoma vpije v kožo in jo varuje kakor nevidna tančica. Radi vsebine hamamelisa odstrani gubice ter ohrani polt gladko in mlado.
ELIDA
KREMA
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani