PaOafeM pioCono v oofovtnL Leto LXXm., št. 8$ Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaia vsak dan popoldne IzvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a DLn 3. večji tnseraU petit rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. ln se ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rok op 1*1 me ne vračaj©- TJREDNTftTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Koali jeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 te 31-2« Podružnice: MARIBOR. Grajski trg- it. T — NOVO MESTO, Ljubljanska eesta, telefon it. 25 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC. Slomškov trs *» — Postna hranilnic* v Ljubljani st. 10.351. miki zdžujro obroč okoti Pa francoskih poročilih se položaj na Norveškem za zaveznike ugodno razvija ter bo končno ostala Nemcem odprta pot za vojaške transporte samo preko Švedske s prekršitvijo njene nevtralnosti, kar pa bi pomenilo splošno vojno v Skandinaviji Pariz, 13. aprila, j. frlava?). V dobro poučen h franer-kih krosih sodilo da se na-vzlic delno nezadostnim informacijam lahko smatra razvoj položaja na No. ve-škem usjcdea za zaveznike nasprotno oa se mora smatrati za nemške okurjaciiske čete. katerih moč cenijo v poučenih kropili na kakih 30.000 mož. za zelo te a ei. De no je. da so o ;ramezni nemški odredi pcpcInCma odrezani drug od drugega v razii.ii pristaniščih. ki s« jih zajedli, a j pa v nepc-srt dr.tm zaltdju Ti oddelki se zasedaj navezmi edinole na tista o'ačenja in oskrbo, lil .jo lahko prejme o do zrač:-: poti, ieveda pa ia o.iačc;ja trano ne bodo mcerla, zadostovat'*, ker moreo velika nemška tran?rrrtna letali prepeljati na \ rjo <: allenost največ- po 30 mož naet krat. Nemci ia razpolaga tudi le z mahiim š e-vilom transportnih letel Zavezn ki lah^o na.-sretno dobivajo neomejeno ciačeira r>o morju, kej se r>o zadniih u?Deš:iih akerjah zavezniške mornarice lp.hko sedi. dr. s*a Ar. .: ia :n Frsneiia gospodarici romo ■ ke poti cb norveški obali Ed'na r- za Iransp rte oj.ič^nl i osl-r be. ki bo Nemčiji slednjič še o tal;, vod: Mi -vrči/ t.»a ozemlja, toda ta do* se lahke «;dpre šele potem, kn bi bla prcgi-žcr.~ švedska nevtj alr;ost. To i i s?v da pomenilo ('zvzemši. ako bi Svedsk.t pr ;Sfto-veljno p i^tala na prehod nemških transportov) splošno vojno v Skand navji. V mr:od-nnih francoskih krogih so mne-nia. ie trba filede na vesti o /biraniu nemških čet na Danskem msDroti Šved i- ; oba.o zasledovati nadaljnji razplet dogod- kov z vso pozornostjo, ker ie verlctno. da mora v naikra.š^m času priti do od.očitve Stockholm. 13. aprila i. (Havas) V Nemci j. javnost doslej še ni bila v ničemer informirana o pomorskih vojnih ooeraci-iah v Skageraku. Kakor ooroča berinski dopisnik lista »Stockhoim Tidingen« p.i-pisuiejo v vodiln h nemških krogih operacijam na Norveškem največji comen Na jasnem so si. da ie od tamkaišniih vojnih operacij morda v cdiočilni meri odvisen končni izid sedanje voine. Ako se Nemčiii posreči obdržat: Norveško in Daosk^. sodijo v Berlinu, cptem bo imela v svoii posesti ncDromagljiva oporišča za cn?raciie proti Vel k: Britaniji če oa bi se nasprotno akciia v Skandinaviji ponesrečila bi to pomenilo zanio Delom z izredno te?k m Dosledicami Nemško zunanie ministrstvo si še vedno or zadeva d sesati v tok stvar: tako. kakor da v resnic: med Nerrčio in Norveško ni voir-e^a stania Merodaire nem ke osebrosti Quislingovi vladi ne pripisujejo nobenega odločilnega pomena te; še vedno upajo, da bo Drišlo do oocaiani z zakonito norveško vlado. Rim. 13. apr z. Ital'lanski Ts+i. ki so bili Drvih 48 ur no:"veške drame d ;ce*a na strani Nemci ie ter so na vse načine opravičevali in zagovarjali nemški vdor na Norveško, so nostali sedai zopet sk^aino rezerv rani Zdi se. da so tudi v Rimu spoznali silen pomen te borbe od katere ni odvisna samo ucoda Norveške Zato se ie Rim zopet nek liko umaknil in čaka. kako se bo ta borba razviiala dalie Steekhclm. 13. apr br (United Pres-) Na južnem kencu Oslofjcrda 52 j: včeraj popoldne zbralo 10 angleških vojnih ladij. Z njih sc je pričelo izkrcavati na o ;a!o angleško vojaštvo, z bližnjih obalnih u rdb pa so jih Nemci takoj začeli močno obstreljevati. Dc^lej še ni znano, v koliki meri so angleške operacije uspele. Stoekholm, 13. aor e. List »Danjj n Nvheter« objavila vesti iz Norveške, da je v Oslofjcrdu zb anh T nem k h voj i'h edi-ri^* srednje tonaže. To brodovje blo'-ira močna skupina angleške mornarice, ki caka, da nemške ladje za p ustij J fjord. Goteborg, 13. aprila e Po vesteh k* p-i-bajajo iz Oslcfjorda. se dez: ava. d.i se je včeraj pri samem vhodu v f ord čulo silno topovsko streljanje na razdalio "0 km. Vse kaže. da se je razvila pomorska b«tka Podrobnosti še niso znane, mislijo pa. da se Je onih 7 nemških vojnih ladij, ki so zaprte v fjordu, zapletlo v borbo z angleško mornarico. Stoekholm, 13. aprila, e. Švedsd 1 st »Alehanda« javlja, da se op:ža v N mso-su v Fjo.denfjordu močna kcn:en racija angleške morrarice in letalstva. Ni.rss je oddalien 75 km severno od Trondh ema. Ta koncentracija da slutiti, da se prprav-Ua odločna akcija. List navaja, da »o v fjordu opazili dve linilski ladj . 4 k-žarke in 4 rušilce. ki so zapluli v Mord v spremstvu mnogih letal. Dva rušilca sta se zasidrala v namsoski luki. Opažena ni bila nobena nemška pomorska edinica. OčiviJno ie. da Angleži pripravljajo operacije v ve- ::em obsegu. živahna angleška letalska aktivnost LONDON, 13. apr. s. (Reuter). Angleška izvidniška letala so bila včeraj ves dan izredno aktivna nad Severnim morjem, kakor tudi nad Skagerakom. Patrolirala so ob novo položenih velikih minskih poljih. Letala so preletela razdalje več tisoč milj. Ponovno so se v ostrib borbah spopadla z nemškimi letali. Kakor javlja letalsko ministrstvo, je bilo v teku dneva pri tem izgubljenih 8 angleških letal, dve nadaljnji j pa sta se morali spustiti na povratka na morje. Nemci so izgubili najmanj 4 letala tipa »Messerschmitt«, dve nadaljnji pa sta bili najbrže prav tako sestreljeni. Sest angleških izgub gre na račun bombnega napada na dve nemški vojni ladji pred Kri-stiansandom. Angleška letala so naletela tu 1 na izredno močan ogenj protiletalskih topov, na povratku pa so jih še napadli celi roji nemških lovskih letaL j Potrdilo o potopitvi križarke „Gneisenau" STOCKHOLM, 13. apr. s. (Reuter) Norveški uradni krogi sedaj potrjujejo, da so norveške obalne baterije v Oslofjordu pred dnevi potopile nemško oklopnico »Gnei-senau«. Bloksds Danske In Norveške z minami London, 13. apr. i. Včeraj je admirarte-ta objavila poročilo, da je b lo v s.vernem mer."u položeno novo minsko polje, ki na 420 milj dolgi črti zapira Sever.10 morje ori nizozemske do norveške obale. Admi-raliteta je tudi podrobno navedla meie nevarnostnega pasu. na podlagi česar je razvidno, da poteka meja na zapadu nekako južno od Bergena do severno oi Zuider-skega jezera, potem pa teče do nemških, danskih in norveških obal. V Baltiku zapi- ra Skagerrak. Os!ofjord. v K^tesratu pa sega do polovice ter desega olal^ (tokov Fti-men in Zeland. Poročilo tudi navaia da je to največje minsko polje kar j.h ie b lo kdaj Doloženih. Mine pa niso bile obložene v notranjosti švedskih in nizozemskih ved. vendar onemogočajo vsako zvezo z nemškim: pristanišči. Dvomijo, da bi se Nemcem posrečilo odstraniti te mine za vsak primer pa so zavezniki ukrenili vse potrebno, da jim to onemogočila Osamljene nemške postojanke na Norveškem Nemške čete obvladujejo Oslo in okolico, drugod pa so nemške postojanke obkoljene ođ norveškega vojaštva Stoekholm. 13. apr s. Svedskj radio objavlja vojno poročilo norveškega vojaškega poveljstva, ki ugotavlja, da obvladujejo nemške čete na Norveškem doslej »amo Oslo in okolico, ob južnih in zapadnih obalah pa samo izolirane postojanke v Kri-sl-an£andu. Stavangerju Bergenu Trond-hjemu in na dveh drugih t-čkah. Na severa so Nemci samo v Narviku. V ostiiem ngcttvlj i norveško vojno poročlo. da imajo Norvežani z-seden še vedno ves sever Norveške, da so vse izolirane nemške do-stojanke na zapadu in m g u obkoljene od t norveškega vojaštvo in da tudi pri Oslu or- * gani žira jo Norvežani odpor na ar- ero m severovzhodu od mesta. Iz norveških virov tudi Javljajo. d<* 00 Norvežani sami poškodovali elek rfeno centralo, kf Je doslej edina dobavUaJm električni tok Oslo. Metlo Je sedaj brez elektrike. Stoekholm. 13. aprila e. Po vesteh nove norveške radijske po taje. ki oddaja na valu 518 srednje dolžine in ki jo le norveška vlada Dostavila v neznanem kraiu v notranjosti države, kontrolirajo nemške vojne sile področje okroe Oslafiorda ter mesta Kristiansand. Stavanger. Bergen in Narv'k. toda dalie na severu nI nemsTcin ,f. Mesti Elverum in Fredrikstad ter ne-j katera druga mesta v norveških lukah so o-ia uembardirana iz zraka. Po podatkih Švedskih ribičev se le norveška zastava še včeraj zjutraj vila na trdnjavi Fredrikstad. Doznava se tudi. da so nemška l:ta"a srdito bombard:rala mesto Halden. ležeče nekoliko kilometrov južneje, dasi je popolnoma evakuirano. Včerajšnja po očilo pravi, da se borbe ved jo pri Fosumu in Lan-gnesu. severno od Osla in da so bili mostovi čez rki Gloma in Bormen minirani. Telefonske in brzoiavne zveze z Nemčijo so prekinjene. Oskrbovanje Osla z električnim tokom je prekinjeno, ker so odorti jezovi v bližini velike hidroelektrične centrale Mob lizacija 6 norveške divizile v pokrajini Finmark na skrajnem severu Norveške je popolnoma dovršena in čete nestrpno oričaknieio. da stoDijo v akHio na iugu. kakor hitro bo gotovo, da ie morska obala zavarovana pred napadi. B jji pri Narviku STOCKHOLM, 12. aprila, s. (Reuter). Oddelek nemškega vojaštva je skušal prodreti iz Narvika v notranjost Norveške, vendar pa je bil odbit. Ugotovljeno Je, da tvorijo posadko Narvika tirolski alpinski oddelki. STOCKHOLM, 13 .apr. s. (Reuter) Norveško vojaštvo je vzhodno od Narvika razstrelilo železniški predor na progi Narvik Lulea, da prepreči vsako nadaljnje prodiranje nemške vojske v notranjost. Poročila, ki so dospela iz Narvika. pravijo, da se je po znani bitki z angleškimi rušilci v Narviškem fjordu potopilo več nemških ladij, druge pa so nasedle na dno. STOCKHOLM, 13. apr. AA. (Rent.) Po vesteh iz merodajnih norveških krogov so se angleške čete Izkrcale v bližini Narvika. ter prodirajo v južni smeri, da bi dobile zveTO z norveškimi četami. Isti krogi naglasa jo, da so v bližini Bergena anfr'eške m norveške čete že dosegle zvezo. STOCKHOLM. 13. apr. AA. (Rent.) Ob vhodu v Oslofjord izkrcujejo angleške larlie ob obati na več kravh čete. STOCKHOLM. 13. apr. (Rcut.) Po nekih vesteh je norveškim četam davi navsezgodaj uspelo zavzeti Bergen Vest so objavili tudi neka+eri or>oldanski stnrkhoTm-ski listi, vendar službeno še od nikoder ni bila potrjena. Kormalen razvoj norveške mobilizacije Stoekholm. 13 aprila br (SDA) S Šved sko-norveške meje porečejo, da se na Norveškem izvaja mob lizacija. v kolikor ie v sedanjih razmerah možno, docela normalno. Duh vojaštva in civilneea prebivalstva je odličen V zaledji Trondh jema je mobilizacija končana. Močne norveške čete so zbrane severno od Tronthjema. Severno od Osla Je že organizirana norveška obr mb-rta Črta, ki gre od E!d^volta oreko Nulsena 20 km severno od Osla, ter gre od tu dalje lo švedske meje. Zunanji minister Qu2-slingove vlade pobegnil Stoekholm, 13. apr e. (Havas) Sveds':! radio javlja, da je major Hvosef. ki je bil -menevan za zunanjeaa ministra v Quinslejevi vladi, dospel v Stoekholm Izjavil je. da noče scd3lovati z Quins"e;evo vlado. V rnzec. eru k: 2a je im^l s prod-sgrmikogp norv^škesa parlamenta flam-brom, ie i.-.iavil. da je Oulnslej zlorabil njegovo :me. Kot oficir c stanom zvest s\'<1i \ ladi in bom stopil na čolo norves-cih prostovoljcev, ki se vračajo iz Finske, ie odločno iziavil maior Pred dvema dnevoma ie iziavil tudi šef n>rveškeqa o-ožn4"tva Jonas Li. ki je bil tudi v Quinslijevi vladi pravosodni mimster da se ne sotidari-zira s Quin?Iijevo vlado. Elektrarna v Oslu porušena Stoekholm. 13 aprila, s. (Reut°r) ro-veljnik norveške vojsk ki se še drž, pri Oslp. potrjuje, da je norveška vojska pognala v zrak električno centralo, ki je oskrbovala Os]0 z električnim tokom. Od davi je mesto brez toka. Prav tako so nor. veške čete pri Haldenti prerezale vse telefonsko jn brzojavne zveze med Oslom in jugom, tako da so prekinjene predvsem zveze med Oslom ter Kodanjem In Berlinom. Omejitev komuna živil v Oslu Oslo. 13. aprila, br. (SDA) Oslska radijska postaja, ki je v posesti nemških okupacijskih oblasti. Je razglasila, da Je odslej mleko na razpel ar o samo ie as otroke In bolnike. Nihče drug ne sme več kupovati ali konzumirati mleka. Kmetje morajo vse mleko oddati na določenih zbirališčih. Kruh se snu kupovati sama za en pa največ za tri dni v Sladkor, kava. knkao. čokolada fn podobna živila so zaplenjena in se bodo poslej oddajala ta živila samo še na nakaznice. Elverum razdejan WASHINGTON, 13. apr. s. (Havas). Ameriška poslanica pri norveški vladi gospa Harriman je poslala zunanjemu ministrstvu brzojavko, v katerem poroča o bombardiranju mesta Elverum po nemških letalih. Poslanica je mesto pravočasno zapustila ter je odpotovala v novi sedež norveške vlade. Nemške bombe so Elverum popolnoma uničile, tako da ie ostala v mestu cela samo cerkev in bolnišnica Med civilnim prebivalstvom je bilo približno 50 žrtev. Izfava norve^ke^ra poslanika v Londonu London. 13 anr s (Reuter) Zunanji minister lord Halifax ie včerai ponovno sprejel norveškega Doslanika Colbana in imel z n1m dališi razeovor. Poslanik Colban ie snočj govoril v norveški oddaji an-'leškesa radia Dpja^ 1e da se lahko morda za trenutek zdi kakor da je ooložai nemških čet na Norveškem močan, v re?mci oa je obupen Predvsem ne obvladujejo Nemci zveze no mor in razen tega pa je nemška vojska na Norve- škem rftzprtena v več man?ših Pkugln, Nemci teli posadk ne morejo niti oj^čitf niti umakniti Poslanik ie pozval norveško prebivalstva naj stori vse. da prepreči posameznim nemškim oddelkom na Norveškem medsebojni stik. Poudaril ie nadalje da ie velika ohrabritev za Norveško, ker sleda nanjo v tem trenutku ves svet ter občuduje njeno odločnost, s katero sa ie uprla napadu Aneliia bo prav trotovo is-oolnila svoio obllubo. da bo nomaerala Norveški dokler zmasa ne bo izvojevana, isto oa bo storila tudi Francija Norveški poslanik pri Reynaudu Pariz, 13. aprila, j. (Havas). Pred ednlk vlade Paul Revneaud je včeraj pipre-jel v avdienco norveškega poslanika pri francoski vlad1 Bachkcja ter rru je sporoči! čestitke francoskega parlamenta zaradi pogumnega nastopa Norveške proti napadalcu na meno neodvisnost Bachke je nato informira1 Revnauda o ukazih, ki jih je izdala norveška vlnda svoii vojski in mornarici v svrho kooperacije z vojno silo zavezniških držav. Po sprejemu Bachke-ja je imel Rcvnaud še razgovore z angleškim pos'amkom v Parizu Champbcllom. s papeškim nuncijem Val eri jem ter b francoskim poslanikom v Budimpcit' Gueletom. veilski o&ram&ni ukrepi V švedskih mestih naglo grade protiletalska zaklonišča STOCKHOLM, 13 apr. s. Tudi preteklo noč je bila vsa južna Švedska zatemnjena. Varnostni ukrepi se raztezajo tudi na S ved ske otoke ob južnovzhodni obali. Švedske oblasti so prepovedale dostop v vojno luko v Stockholmu ter v pristanišča v Goteborgu fn v KarlskronL Policija je zastražila vse mestne meje v Stockholmu Vse osebe ki prihajajo v mesto ali odhajajo iz mesta, se morajo legitimirati. STOCKnOlM 13. apr. i. Stoekholm, Goteborg. Malmo in razna druga mesta v notranjosti Švedske so že tri dni ponoči popolnoma zatemnjena. Preteklo noč so bili ugasnjeni tudi vsi svetilniki vzdolž švedske obale. Vojaške oblasti v Stockholmu so izdale stroga navodila glede nadziranja tujcev in odredile, da se mora vsakdo, ki pride v mesto ali ga zapusti legitimirati. V Stockholmu in tudi drugih mestlb z vso naglico nrrade zaklonišča ker se boje. da se bo tudi Švedska zapletla v vojno. Švedska vlada je včeraj izdala poziv vsem svo- | jim trgovskim ladjam, ki so na odprtem i morju, naj se zatečejo v kako nevtralno luko, a parniki, ki se nahajajo v Zedi~ njenih državah, so dobili navodilo, naj ostanejo tam. LONDON. 13. apr. j. (Reuter). V Švedskih službenih krogih v Londonu izjavljajo, da varnostni ukrepi, ki jih je podvzela Švedska na svoji zapadni obali nasproti Danske (splošna zatemnitev, evakuacijo prebivalstva itd.) Jasno dokazujejo, da Švedska ni voljna niti najmanj popuSčatl napram zahtevam, ki bi jih utegnila staviti Nemčija, da se namreč dovoli prenosi nemških čet preko švedskega ozemlja. Nemški očitki Švedski London. 13 aor. s. (Reuter) Nemški radio je ponoči zopet ostro napadel Švedske zaradi vesti, da organ žira norveški predsednik parlam. llambro norveški p ropa. gandni urad v Stockholmu. Po mnenju nemškega radia to ni v skladu s švedskimi zagotovili, da hoče Švedska ostati nevtralna. :\m£iiška sođfea o položaju Ogromen pomen bojev v Skandinaviji za nadaljnji razvoj vojnih dogodkov New Tork, 12 apr br Ves norveški tisk razpravlja zelo živahno o pomorski borbi na morju okros Norve-ške. ki ii pripisu ie največji pomen za vso nadaljnjo vojno. Listi podrobno razglabljajo o vojaških in diplomatskih učinkih izida te borbe. Nad vse zanimiv uvodnik je o tem obla vila »New York I le ralu Tribune«, ki prav: m: d drugim: Pomorska bitka ob Norveški oostaia od ure do uro vedno več jasa pomena. Ce bo Nemcem uspelo dobiti trdna tla na Norveškem, jc jasno, da bo zavezniška bloka, da uničena. Ce bi tedaj Angleži hoteli obroč okoli Nemčije znova skleniti, bi morali podvzeti ukrepe, ki bi povzročili največje težave njihovi lastni plovbi. Predvsem bi izostal dotok surovin Iz Norveške in Švedske v Anglijo. Na drugi strani bi Nemčija dobila mnogo boljša oporišča za borbo proti zaveznikom, kakor Jih je imela doclej. Predvsem bi lahko prizadejala zavezniškemu pomorskemu trgovinskemu prometa najhujše udarce, Ce se Angležem posreči spraviti Norveško pod svojo kontrolo, bo blokada uspela. Pripravili se bodo lahko tudi za vdor v Baltiško morje. Z norveških oporišč bodo lahko njihova letala napadala nemške Industrijske in vojaške centre ob Baltiškem morju ln Nemškem zalivu. Jasno le. da bi mogli v tem primera Velika Britanija In FrancUa sami odločati v sedanji vojni. Indirektni učinki tega kritičnega momenta v razvoju evropske vojne se kažejo tudi v Italiji in Podunavju. kjer se je pojavila prava poplava vznemiri u iočih vesti o sabotažah, incidentih, o koncentracijah nemških in sovjetskih čet. Morda te vesti niso povsem utemeljene, dejstvo na ie. da bo tudi razvoj na tem področju odločal o izidu sedanie vojne. List opozarja: Ce Je italijanska politika taka. da se bo Italija priključila onemu, . ki bo zmagal, se bo moral Rim prav kan- I Ia odločiti, kajti zmagovalca, če se mu bo Italija prtdrufBa šcle tedaj, ko bo njegova zmaga takorekoft že izvojevana. Ce Hitlerju uspe utrditi kontrolo nad Norveško. Mussolini prav tako ne bo smel oklevati in se bodo naglo morale odločiti tudi - ^r.^- ^: , Madžarska in Rumunila* ki se čutijo ogrožene od Rusije in od katerih Nemčija na drugi strani zahteva, naj ji jamčijo za nemoten razvoj prometa na Dunavu. V primeru nemške zmage na severu bodo morale vse te države kreniti za Nemčijo. Italija se bo morala za to odločiti tem bolj. ker ii je očitno še vedno mnogo na tem. da Sovjetska Rusija ne prodre na Balkan. Ce bi se Da vse- to zgedilo. se bo- Nadaljevanje 27. rv. do 6. V. 1940 1. xvu. Salon avtomobilov »Goriva In uporaba« — Poljedelski stroji — Vino — Poletje ln gospodinjstvo — Turizem Narodna ročna dela. Na železnicah od 22. IV. do 11. V. brezplačni povratek, v-\ jadr. parobrodlh vitji razred za ceno nižjega. Stran '2 »SlOVENSiei NAROD«, »bota, 13. aprila 1940. Stev. 85 zapadna zaveznika znašla pred ogromno premočjo in njuna zmaga bo oostala zelo problematična. Skoral ne bi moelo biti nobenega dvoma, da bo v takem primeru Hitler spravil pod svojo ob.ast vso Evropo. Ce pa bodo zmagali zavezniki na Norveškem, bo to pomenilo za narodni socializem prvi resni udarec. Zaveznik:: bodo lahko ojačili svoj položaj na jugovzhodu, a obenem bo narodni socializem omajan tudi v Nemčiji sami. To so perspektive sedanje borbe na morju ob Norveški Povsem razumljivo ie spričo tega. da se razvijajo bilke s toliko srditostjo in da kažejo že vse znake totalitarne vojne. >New York Times« pa opozarja v svojem uvodniku v zvezi z borbami na evroo-skem severu, da ;i po dosedariih stvarnih dejstvih treba upoštevati predvsem dvoie: 1, Norveška sc ni vdala, nego sc je odločila za borbo. 2. Velika Britanija Je ? vso odločnostjo in z vsemi silami priskočila Norveški na pomoč. To kaže, da je pravilno ocenila kritični trenutek, ki je morda ugoden za vso nadaljnjo vojno v Evropi. Ameriška pomoč Dan&lu Isi NcrvešKi WaShington. 13. aprila, o. (Exchange Te-legraph) Ameriška vlada ie podvzela tri ukrepe, ki imajo oč. vidno namen podpreti zaveznike giede na novi položaj v Skandinaviji. Ti ukroDi so: 1. V Ameriki je prav tako kakor v Angliji in Franciji blokirano vse dansko imetje, da ne bi prešlo v posest Nemcev. 2. Danskemu poslaniku je bilo sporočeno, da g:» boda Zedinjene države še nadalje priznavale kot zastopnika njegove države. Ker se je poslanik uprl, da bi izvrševal nemška, navodila, pomeni ta korakt da ZedmJcne države ne priznavajo nemškega protektorata nad Dansko. 3. Ameriška vlada stoji nu. stališču, da med Norveško in Nemčijo ne obstoja vojno stanje, zaradi Česar ji ni treba proti Norveški uporabiti določbe nevtralno'tnc-ga zakona »cash and cary«, zaradi česar bo Norveška mogla še nadalje kupovati vojne potrebščine v AmeriKj na kredit. Rooseveltova izjava »VASHINGTON, 13. apr. s. (Havas). Pred sednik Rooseveit je včeraj na konferenc: tiska omeni!, da bodo Zedinjene države skušale pomagati prebivalstvu na Grenlandiji, ki je po zasedbi Danske ostalo sedaj brez dovoza živil. Čeprav je poudarjal, da se zanimajo Zedinjene države za grenlandsko prebivalstvo samo iz humanitarnih razlogov, vendar prevladuje prepričanje, da ima ta izjava tudi poli: Sen pomen Zedinjene države hočejo očividno poskusiti določiti varnostni pas za ameriško plovbo na Atlantskem oceanu. Na pcdlagi izjave predsednika Roosevelta bi bilo mogoče sklepati, da Zedinjene države ne bi pristale na nobeno spremembo v pesesti teritorijev zapadno od Grenlandije, ker bi vsaka taka sprememba kom- promitirala varnost Zedinjenih držav. Ze na Grenlandiji sami bi utegnila katera izmed vojt jočih se držav ustanoviti mornariška ali letalska oporišča, v čemer bi videle Zedinjene države lahko nevarnost zase Ojačenje ameriških pomorskih oporišč New York, 13. apr. br. Minister za vojno mornarico je snoči podal poročevalcu agencije Radio Press zanimive izjave o ameriških pomorskih vojnih pripravah Pomorske oblasti proučujejo sedaj vse možnosti, je dejal, da bi se ameriška pomorska oporišča na Tihem Oceanu Se oia-čile tor da bi ojačile pomorske sile tudi na Atlantskem oceanu. Nekaj začisnih oporišč na Tihem oceanu bo izpopolnjenih takoj. Pospešene bodo gradnje oporišč okrog Portorica, na Aljaski in na otokih srednjega Atlantika. Mackenzie King v Wasiiingtcnti Ottavva, 13. apr. s. (Reuter) Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je sinoči odpotoval v Zedinjene države, kier namerava orebiti 14 dni na domistu v Virginiji. En ali dva dneva bo ostal Mackenzie King tudi v Vashingtonu in se bo sestal s predsednikon Rooseveltom in zunanjim ministrom Hullom. KonHnacija norveških in danskili paralkov K odan. j, 13. marca. br. Po vesteh iz Da; nega vzhoda so pričele angleške pomorske oblasti zasegati danske in norveške trgovini ke ladje. V Hong-korgu je zasidranih 8 danskih in norveških ladij, med njimi tudi veliki dan ki tovorni parn.k ?Baeker Meiers«, na katerega so bas na-tovarjali razno blago. Vsi parniki oodo zadržani v Hongkongu, dokler se polciaj Danske znova ne uredi London, 13. aprila, i. 40 danskih in norveških parni kov. ki so oluli ob kitaiski obali, je dobilo noziv. naj se takoj zatečejo pod angleško varstvo. Berlin, 13. aprila, i. V zvezi z deistvom. da so Angleži zaklenili 40 norveških in danskih parnikov ob kitaiski obali, navajajo današnji nemški jutranjiki, da ie Anglija s tem postookom zonet pokazala svoje dvojno lice Na eni strani zatrjuje, da brani ogroženo Norveško na drugi strani si pa na nedovoljen način prisvaja njene ladje kakor tudi danske. Pai-iz, 13. api-ila, j. (Havas). Kakor poroča list »Pariš Soir«. nemške radijske p> taje nenehoma pozivajo danske trgovinske ladje, ki ce nahajajo na odprtem morju, naj se nemudoma zatečejo v nemška ali vsaj v nevtralna pristanišča. Navzlic temu pa se danske ladje v vse večjem številu att-kajo v francoske in an-Tleške luke sledeč instrukcijam, ki j"h po brezžični p< i prejemajo od danskih konzulov v Angliji in Franciji. Stališče Moskve GlasiSa moskovske stvo Berlina docela čije Berlin, 13. aprila, o. Moskovsko uradno glasilo »Izvestja« razpravlja o mednarodnem položaju ter pravi, da so odveč razprave o tem. aii ima Nemčija pravico do intervencije v Skandinaviji aii ne. »Izvest-ja« trd jo. da so zavezniki nameravali pod Izgovorom pomoči Finski udariti s s .vera na Nemčijo, vojna pa ima svojo logiko, ki je jačja od vsega drugega. Ukrepi kake države morejo vedno izzvati protiukrepe druge. Nemški tisk poudarja pisanle »Iz-vestij« in trdi. da se vidi iz navedenega članka pravo stališče Sovjetske Rusije, ki odobrava nemško akcijo na severu. Službeni nemški krogi opozariaio na ta član^ »Izvestij« kot izraz avte 'tativnega stališča Moskve. Ta čianek je bil ob*~- i i en tudi po sovjetskem radiu ter je bil v Nemčiji sprejet z velikim zadc.oijstvom. K vsemu temu dodaiejo v Berlinu tudi kratek komentar, ki pravi: V zadniem času so se razširili glasovi, da so uemško-sovjetski odnosi postali hladnejši in da je Sovjetska Rusiia pričela celo zbirati svoje čete na demarkacijski čni v Ukrajini. To se v Berlinu odločno demantira s pripombo, da morebitno utrievar.je nove sovjetske meie ne more predstavljati nobene pod'ace za razširjanje alarmantnih vesti. Obstoja zbiranje sovjetskih čet na severu zaradi zaščite sovjetskih interesov. Kar se tiče oskrbovanja Nemčije iz Sovjetske Rusije, dobavlja Sovjetska Rusija po pegedbi Nemčiji tolike količine raznih proizvodov, d- se v toliki meri v Nemčiji sploh ne morejo plasirati. Iz tega sledi, da Sovjetska Rusija mirno presoja položaj na severu in da ča- vlade na največje zadovolj-odobrava postopanje Nt n- ka na na d al jn ji rszvoi dogodkov. To ie dokaz, ca je Sovjetska Rusiia ostala nevtralna in da bo nudila pomoč Nemčii:. pri čemer ima v vidu svoje lastne interese To stališče prihaja tudi do izraza v pisanju sovjetskega tiska, kajti voin? ima svoio logiko, kakor pravijo v Sovjetski Tusiji. Finske skr *»i Helsinki 13. aor br. (Štefani) V tukaiš-o:h gospoc.arsrk.'h krosm sta nemški akciji na Danskem in Norveškem povzročili ogromne skrbi. Trgovinski promet med Finaico in državami, ki ne meje na Baltiška žali v. bo zaradi tega onšel popolnoma ;->od nemško kontrolo in bo glede na to tako rekoč povsem onemogočen. Gospodarska obnova Finske je postala spričo tega problematična Vlada ie sicer že dala pobudo za novo ureditev trgovinskega prometa z Estonsko in Letonsko. toda ba tiske države zlepa ne bodo mogle prevzeti vse produkcije finskega lesa celuloze in drug h proizvodov, kolikor lih Finska v normalnih razmerah izvaža. . Sporazum o meji pri Hangoju Helsinki, 13. aor. br Službeno ie bilo objavljeno, da ie bil sklenjen s Sovjetsko Rusijo sporazum srlede mej Dodročia okrog Ilangoja. ki ga Finska po mirovni pogodbi daje Sovjetski Rusiji v zakup. Ustanovljena je bila tudi oo-ebna mešana komisija, ki bo določila podrobnosti o zakuDU. Napadi angleških bombnikov Berlin, 13. anr. br. fDNB) Uradno poročajo: Angleška letala so v četrtek z manjšim u so ehom bombardirala v severni nemiki orovinci Sehleswig-Holsteln manjši kolodvor. Bombe so oadle na bi žnle Športno igj'SČe in 1e popokalo na kolo-dvorsk: čakalnici le t>ar žio. Ta naoad rya je z drugega stališča važen. To je prvi primer, da so sovražna letala napadla nemške prometne naprave. Ce bo ponovitev ta-fcin napadov pokazala, da ere za sistematsko akcijo, pomeni to tudi za Nemčijo DO- pelnoma nov način vojne in primeren odgovor z nemške strani ne bo izostal. London. 13. aprila, br (SDA) Na mero-dajnem mestu v Londonu izjavljajo, da 1o trditev DNB-ja. po kateri so angleška letala bombardirala neki kolodvor, popolnoma neresnična ln izmišljena očitno z namenom, da bi Nemci že v naprej ot>ra\*ičili napade, ki jih najbrže nameravajo izvršiti na angleških in francoskih tleh. pač pa so angleška letala tudi včeraj bombardirala nemška oporišča in napadla vojno luko Kiel ter bombardirala nemške transportne in vojne ladje, na katere so naletela v Velikem in Malem Beltu ter v Katejrata. Pri tem so uničila velik nroviantni para * k s 8000 tonami ln mnnicijski paraik. ki je s silno detonacijo zletel v srak. Eksplozija Je bila tako silna, da so se zamajala celo le*ala v zraku. London. 13 aprila, a (Reuter) Uradno nemško poročilo ie včerai i a vilo. da so angleška letala z bombami napadla neko že-i«rT"iMr^ postajo v Scfaleswlg-Holatainu. Nemško uradno poročilo je k temu pripomnilo, da je to prvi bombni naoad na kopnem in da od Dira Dooolnoma nove aspekte vojne v zraku. Izrazilo je svarilo Londonu, da bo nemško vrhovno poveljni-štvo v primeru ponovitve takega napada odgovorilo z represalijami. Se snoČi ie visoka osebnost ang'exkeSB letalskega ministrstva ooročilo o naosdu demantirala kot nonolnoma neosnovano Kljub temu ie nemšKi radio ponoči obdoi- žitev ponovil celo v še večjem obseeu. V Londonu pripominjalo, da ie Nemčiia sH- 6en povod zbrala v svetovni volni za nri-Četek plinske voine. To bi Domen lo. da hoče tudi seda i Nemčiia na i ti povod da začne letalske navade na Anel;jo. V Londonu so na to orioravlieni kakor so bili tudi že od vsega začetka voine. medtem pa so se obrambne naprave oroti letalskim napadom samo še zboli šale. Topovsko obstreljevanje na zapadni fronti Pariz, 13. apr. br. Vrhovno ooveljniitvo francoske vojske ie objavilo snoči naslednje 444. vojno Poročilo. Delovanje topništva med Togesi In Benom. Eksplozija nemškega mtralcijskega skladišča Bruselj. 13. apr. s. (Reuter) Iz Eupena ob nemški meji poročajo, da le na nemški strani prišlo včeraj do velike eksplozije, ki so ii sledile manjše detonacijo. Bržkone je eksplodiralo muni čilsko skladišča, Weygand na seji vojnega kabineta Paril, 13. apr br. Snoči ob 18. se je na Quaiu d' Orsav sestal vojni kabinet pod vodstvom min. predsednika Revnauda Poleg vseh članov vlada, ki so člani vojnega kabineta, so se sei udeležili tudi generali Gamel n. VuiUemin in Weygand ter admiral Dar lan. O seji je bil izdan kratek komunike. U pravi, da Je predsednik vlade na seji svečano izrazil zaupnico generalu Weygando, ki odhaja na BlitnJi vzhod. Weygand ae ran Je zahvalil In Je izjavil, da Je vladi ln domovini vedno na razpolago. Po seji je general Weygand s svojim spremstvom zapustil Pariz. Angleži zaplenili pošto na„Rexu" Rim. 13. apr. br. V Gibraltarja so Angleži včeraj pregledali italijanski pomik »Rex«. ki se vrača iz Zedinjenih držav. Na nJem «o zasegli 580 vreč pošte, namenjene v Nemčijo, ter tudi nekaj vreč pošte, namenjene v* Italijo. V sedanji vojii se je prvič zgodno, da Je b?la zasežena tudi italijanska pošta. Vest o tem Je zbudila v tukajšnjih krogih veliko pozorno rt. London, 13. apr. s. (Reuter) Kot represalijo na polaganje maenetič;i h min z nemške strani je svoi čas angleška vlada odredila, da bodo angleške kontrolne postaje odslej pregledovale tudi vso pošto, ki gre iz Nemčije v nevtralne države Medtem je bilo za te preglede organizirano potrebno osebje in je sedaj Dreel^dDVPnie stopilo v veljavo. Angleške oblasti računajo, da pošilja Nemčiia v oo";tn:h pcšili-kah v inozemstvo, zlasti v Zedinie^e države, manjše predmete velike vrednosti, za katere skuša ootem dobiti na razpolago tuja plačilna sredstva. Pravkar so angleške kontrolne obla predvideval isg-ubo 51.430 din kij,?h neugodnim razmeram prekoračen le zp 13.256 din. Zveza si je prizadeva Ia pri ureditvi tujsko prometnih krajev in modernizacij gostišč ohran'ti naro^lni ilc*r in v smidlu resolucij, ki so bile sprr ate dne 8. maja 1939., naj hi ie zaraii varstva narodnega sloga ustanoviln posebna pc* vetovaJnica na tehničnem oddelku banske uprave. Posebna navodila je zveza poslala vsem od-ločibvm čhVteljem glede zboljšanja zdravstvenih prilik v zdravil' Mih, letoviščih in zim 'ko portn:h krajih ter je posvetna veliko pažnjo vprašanju tujsko prometne izobrazbe. Vso pažnjo je posvečala zveza tudd ureditvi amuških tirov r. * Kranjski gori ter v Ratečah in Plani« l. kakoi tudi cestnim vpraSanjem, podpirala je prošnje za izgraditev kopališč v Moravčah in v Sevnici ter je pros la za napravo vodovoda v kopališču Međ'ja-IzJake. Zveza, se je zanimala za razvoj železniškega prometa ter za ureditev valutarnega vprašanja v zvezi g tur;1 tionim dinarjem-Z vsemi oblastmi, ustanovami, društvi ln organizacijami, ki so kakorkoli v zvezi s tujskim prometom, je bila zveza v živah-n:h prijateljskih stikih. Nemirni dogodki o vplivali na u p^h komercialnega poslovanja. Narasli so *o-hodki iz čekovnega prometa, padli pa so dohodki izmenjave valut. Celotni p: omet v prodaji vozovnic za vse vrste prevoznih sredstev je v v eh Zvezinih po loval-nicah paelel v primeri s pi ometom v letu 1938. Za 5.65% in je znašal 7.738 227 din. Za orooagandno in publ'cistično del vanje je zveza porabila 91.946 d.n. torni za celih 74.284 din mani kot leta 1938 Propagandna delavnost klivb temu ni bila manisa. ker ie Zveza uporabMala zr^oeo prepagandarh izdaj iz prejšnjega leta. Lan: ie bil tuiski pr- met rx>dvržen mno sostranskim VDlivom. Število eostov ie Da-dlo v olaninskih krajih za 945 gostov, v kopaliških in zdraviliščih le Da nauslo za 385 rostov. v ostalih turističnih kn''h ra za 471 tastov tako da znaša o-de^ Stavila gostov na vseh področjih zveze ie 89 gostov Nočnin ie bilo lani celo za 2677 več kot preilanskim V sledeči sezoni bodo gotovo odnadli erstje iz inozemsfva k! so meli lani 290/o nečnin. k-trre bo treba nadomestiti z domačimi gosti Premožen i =ko star.ie Tujsko orom^tne zveze ie znašalo ob koncu lanskega leta 1.041.866 din. Iz Kranja — Dežurno službo zdravnika OUZD vrši jutri zdravnik g. dr. Vrbnjak Vinko. — »Bn>romor na Mdavi« uprizorijo v nedeljo 14. aprila ob 20. uri v Cankarjevem domu člani »Vzajemnosti« iz Tržiča — Ograja in Kostanjf pred Nar. domom bodo kmalu odstranjeni. Včeraj so pričeli odstranjevati zaradi modernizacije ceste skozi mesto ograjo ob Vido vda nski cesti pred parkom. Istočasno so pričeli odstra njevati tudi kostanje. — Jutri SK Svoboda : SK Kranj. Ob pol 15. uri bo v nedeljo že druga prvenstvena tekma. Po zmagi nad Jadranom zadnjo neieljo je domače moštvo stopilo na drugo mesto na tablici. To pot ima Kranj na domačih tleh dobrega nasprotnika, ki ima svoje vrine. Obeta se torej napeta borba in če bo vse v redu tudi lep rezultat. Iz Krškega — poiar. Te dni je pogorela lesena s lamo krita hiša PovSeta Hermana Iz KaJc. Ogenj se je razšJrii z ognjišča na slamnato streho, Id je bila v trenutku vsa v plamenih in so 9e morali gasilci iz Sv. Duha omejiti le na lokaliziranje požara, pn ebno ker ni b»Io dovolj vode v bližini. rT'ša je pogorela do tal z v eml pritikll-nami. škode je nad 8000 din in je le deloma krita z zavarovalnino. — Napredovanje, Pri davčni upravi v Krškem je napredoval v VITI položajno skupino g Kavčič Franc. Vrlemu Sokolu ln naprednemu delavcu k napredovanju skreno čestitamo. — SR KrSko : SK Bn-fclce. Vse prijatelje nc-gometa vabimo, da se udeleže prvenstvene tekme, ki jo bo odigral domači sportm klub s svojim najnevarnejšim rivalom iz Spod. Po avja Domači so se za letošnjo prvenstveno tekmo dobro pripravili in upamo, da nas ne bodo razočarali. Pa tudi gostje so odličen na prot-nik in je gotovo, da bo 'gra na visini. Tekma se bo vrši1 a v nedeljo 14. t. m. ob 15. na igršču v Kiškem. — I>aii prygo*d°vBnJ». Mladina osnovne šole v Leskevcu pri Krškem je imela v sredo dan pogori ovan ia. Mladina je šla pod vod tvorn svojih učiteljev in strokov-nioka v Trnov 'Ki gozd, kjer je zasadila 900 mladih borovih drevesc. V petek pa je osnovna šola v Krškem zasadila v okoTcl Krhkega 500 mlnddh drevesc, dočim bo me5'5?nska Šola imela dan pogorji o vsna nepogaženo ognjišče, takoj notra. iti, če pa to ni mogoče, mora obvestiti najbližn;o oblast m so ede Prestopki se bodo občutno kaznovali. — Opozarjamo tudi na razglas načelstva o zatiranju smrekov e-ga lubadarja. Oba razglasa sta nabita po vseh uradnih deskah naših občin, kjer ao razvidne vie podrobnosti. (otnica KOLEDAR DANES: Sobota, 13. aprila: " ^rmenegild, Ida JUTRI: Nedelja. 14 aprila: Justin DANAŠNJE PKIKED1TVE KINO MATICA: Čakala te bom KINO SLOGA: Tlm Tavlorjeva sreča KINO UNION: Saflja KINO MOSTE: Tango noeturno in VIvere KINO 6I6KA: Ciganček UDRUŽENJE LN2ENJERJEV IN ARHITEKTOV SEKCIJA LJUBLJANA nadaljevanje prekinjenega občnega zbora ob 19.30 v društveni predavalnici na Kongresnem trgu l/II. FILOZOFSKO DRUŠTVO občni zbor ob 17. v filozofskem seminarju, ob 18. predavanje prof. dr. Evgena Spektorskega »Comte ln Hegel« v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE >Ujež< ob 20.15 Mestni dom DRUŠTVO ZOBOZDRAVNIKOV občni zbor ob 20. v restavraciji Slamič JUBILEJNA RAZSTAVA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta od 9. do 18. ZVEZA DELAVSKIH KULTURNIH DRUŠTEV »VZAJEMNOST« prosvetni večer ob 20. v dvorani Delavske zbornice PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO MESTNA OMLADINSKA ORGANIZACIJA JNS občni zbor 9.30 v Kazini I. nad. LEGIJA KOROŠKIH BORCEV rlavni odbor Ljubljana, občni zbor ob 9. v salonu kolodvorske restavracije (glavni kolodvor) SLOVENSKO ČEBELARSKO DRUŠTVO občni zbor ob 9. v Delavski zbornici VODSTVO PO JUBILEJNI RAZSTAVI V JAKOPIČEVEM PAVILJONU ob 11. Vodi akad. slikar Ivan Vavpotič ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Pekovska« ob 20.15 Mestni dom ZVEZA GOSPODINJSKIH POMOČNIC občni zbor ob 16 30 v nedeljskem shajališču v Delavski zbornici GOSTOVANJE DRAMSKE DRU2TNE »TABOR« z veseloigro .-Simkovi« ob 20. v Sokolskem domu na Viču DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer. Sv. Petra cesta. 78 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLU2B0 t)0 Opravljala Od sobote od 20. do ponedeljka dO 8. zjutraj mestnn zdra\nica dr. 2 1 t k o Jožica, Pleteršnikova 13/1., telefon 47-64. Nase olei^l&sče DRAMA Začetek ob 20 uri Sobota. 13. aprila: Aumodej. Red A Nedelja, 14. aprila: Neopravičena ura. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Ponedeljek, 15. aprila: zaprto, (generalka) Torek, 16. aprila- Revizor. T>remiera. rre-mierski abonma OPERA Začetek ob 20 ml Sobota, 18. aprila: Lucia di Lammermoor. Nedelja, 14. aprila: ob 15. uri: Lumpaeiua Vagabundu«. Izven. Cene od 40 din navzdol. Ob 20 uri: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac Ponedeljek. 15. aprila: ob 19. url: Proslava Materinskega dne. Priredi Krščansko lansko društvo Stav. g5 »SLOVENSKI N A R O D«, sobota, 18. aprila 1940. Stran S Knjige Vodnikove družbe za L 1940 Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe je prejel pisatelj Edo Deržaj sa povest »Pod Špiki" Ljubljana. 13 aprila Odbor Vodnikove družbe je včeraj popoldne na občnem zboru položil račune o svojem uspešnem delu v preteki- poslovni dobi. Zbor je otvori I predsednik ravnatelj g. Rasto Pustoslermek Zborovalci so počastili spomin umrlega ustanovnika Lr-govca Karla Sossa in umrlih poverjenikov Antona Pirkoviča iz Velikih Lašč. Josipa Križa iz Ljubljane Nandeta Tušarja iz Ljubljane. Ivana Pogačarja iz Predtrga. Vinka Bnšnika iz Št. Juriia ob Taboru. Frana Cvetka iz Krčev.ne pri Mar:boru in Frana Zličarja iz Sv. Andraža. iz tajnikovega poročila prof dr. Pavla Karlina je razvidno, da jc bilo delo *ajni-štva zelo živahno Znatno oporo in veliko pomoč nudi pisarni tajništva pri njenem organizacijskem in propagandnem Ic iu napredno časopisje Ekspedicija knjig družbe se je lan« pričela dne 28. novembra in se je končala 21 decembra. V 24 dneh je tajništvo razposlalo okoli 12.000 Carnitur knjig Voda kove družbe, ostale pi». polagoma do srede januarja. Na seji dne 8. aprila letos ie odbor po poročilu književnega referenta in ostalih kritikov ki so ocenili posanih 12 rok >pi-sov. prisodil književno nagrado v znesku 5000 d'n. s katero je Vodnikova družba ob petletnici mučeničke smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja -.klen !a počastiti spomin svojega visokega ustanovnega čiana. pisatelju in slikarju Edu Der-/aiu za njegovo povest »Pod Špiki«. Vodnikova družba ima sedaj 155 usta-novnikov, 13.221 članov in 478 poverjeni- kov. Ljubljana kot središče slovenske napredne in nacionalne misli. žal. nima *i»!i-ko pripadnikov družbe kot bi jih BOftia imeti. Po blagajniškem poročilu načelnika g. iMilana Sterlekerja je poročal gospodar prof. Fran Vrhovnik, da se število članov ni spremenilo. Odbor je spričo jesenske krize zmanjka! naklado knjig, ker sc je bilo bati. da bodo burni dogodki vplivali na konzum knjig toda kasneje -'e ie izkazalo, da so člani in čitalci knjig Vodnikove družbe ostali družbi zvesti ter *ai-nKtvo ni moglo ustreči ^e -tevilnim prošnjam za dobavo knjig Najmanj 2<»<;(J garnitur knjig Vodnikove družbe bi Oilo še potrebnih, da bi bilo vsem interesentom ustreženo. članarina bo ostala kakor doslej 20 din Književni referent prof. dr. Karlin je nato poročal, da bo Vodnikova družba Izda la za I. 1940 naslednje štiri knjige: 1. l'odnikovo prntiko za 1. 1941, ki io bo uredil dr. Pavel Karlin. Ta na-a priljubljena ljudska čitanka bo spet skuša'a nuditi vsem in vsakemu obilico pestrega zabavnega in poučnega čtiva. Pratiko bodo, kakor doslej, tudi letos okrasili na:.i priznani ilustratorji Mirko Šubic. France Pcnlrckar. Nikola] Pirnat in drugi. 2. Povest Kil:. Deržaja »Pod špiki«, za katero je pisatelj prejel Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe. To je povest iz kraljestva slovenskih gora. Odpira nam pogled v svojski svet ene naših velikih gorskih dolin. Klen rod gorjancev, ki tih morejo roditi le naše skale, vstaja v pre- Donizetti: Lucia Lammermeorska Han ovo uprizorjena romantična opera je žela mečan uspeh Ljubljana, 13. aprila V četrtek je bil lep večer! bi zapel. Saj toliko toplega zanimanja in iskrene radosti 2e. dolgo ni pokazalo naše operno občinstvo, kakor sploh ob prvem nastopu na odru domače pevke Sonje Ivančičeve Od srede aprila 1936 ie Donizettijeva sladkih melodij bogata »Lucia« zopet na repertoarju naše opere in v najboljšem spominu nam je še blesteča kreacija naslovne partije po Z. Zupevčevi in kasneje tudi zelo posrečeni nastopi N'onnijeve. Vendar je bilo v četrtek operno gledališče nabito polno, zasedeni so bili še rezervni stoli v pritličju, med publiko pa je via-tlalo pravo premiersko občutje, in vse kaže, da bo z Ivančieevo »Lucia« zopet močno privlačna operna uprizoritev. Zakaj debut Sonje Ivančičeve, odlične absolventke konservatorija in po mnogih iepih nastopih v radiu ter uspelih produkcijah tudi širši mljubljanskim glasbo ljubečim krogom že dobro znane in priznane koloraturne pevke, je bil presenetljivo posrečen, pevski in igralski najboljše nade vzbujajoč. Nastop v tako v6liki, težki, vsestransko naporni partiji je za popolno odrsko začetnico nad vse tvegan poskus, ki more uspeti le izjemamo izrednim talentom. Dokaz umetnike resnosti je dejstvo, da sc je Sonia Ivančičeva na svoj debut dolgo temeljito pripravljala in se ni strašila ni-kakih žrtev, samo da je mogla nastopiti pevski in igralski resnično dozorela tudi za kritične in po njenih predhodnicah razvajene poslušalec. Velika prednost leži zanjo tudi v /elo ugodni zunanjosti in privzgojeni uglajenosti kretenj in vedenja, ta- ko da ji niti čisto naravna trema, ki ovira in veže vsakega debutanta, ni mogla takoj po uspeli prvi sliki več delati vidnih težav. Jasno pa je. da bo lahko pri reprizah še svobodnejša in sproščenej?a. Sceno blaznosti je pela in igrala tako močno zadovoljivo, da je sprožila aplavz že sredi svoje arije in po zaključku ponovno žela toplo priznanje: duet in koloraturna arija v drugi sliki ter duct z bratom v 1. sliki 2. dejanja so bili podani točno, čustveno, fino brez forsiranja ter z edino težnjo, da bi nudila lepo petje. Ni velik njen glas. kakor ni velik pri nobeni kolo-raturki, aH prodoren je, na primernih mestih povsem ustrežljivo močan in tudi v razkošnih ansamblih zmagovit. Zlasti pa je ta glas skrbno kultiviran tehn:čno izli-kan, topel, sladak in zato prijeten. Sama pa se zaveda, da je do dovršenosti edina pot preko vztrajnega nadaljnjega pevskega študija. Koliko toplih simpatij uživa mlada pevka, so kazali neštevflni šopki, ki jih je prejela in pa viharni aplavzi, ki so jo pozivali vedno iznova na rampo. Gost Gostič je znan tudi po svojem v vsakem pogledu odličnem Edgardu. Žal. da se je to pot moral žrtvovati, a je vzlic čutni nerazpoloženosti svojega utrujenega in prehlajenega organa ponovno storil za svojo partijo vse, kar zna in more. Zadnji prizor je bil vzlic vsemu lep m učinkovit. Anžlovar je pel po Janku paitijo lorda Henrika, Lucijinega brata. Pevski je napredoval in se razvil. Toda način podajanja partije je koncerten, ne pa dramatski, ker mestoma docela ignorira partnerja ter poje v publiko. Tudi njegove kretnje so včasih preveč ostre, držanje telesa napeto, v splošnem malo groteskno-romantično. Njegov glas pa je silen in tud: gorak. Za Francla je vskočil Marcec in obstal zadovoljivo. Odličen Raimund vzgojitelj, je bil Lupša, pevski zmagovit, zgledno jasen v izgovoru, iskreno čustven in tudi igralski prav dober. Nov Norman je bil namestu bolnega J. Rusa tenorist Rakovec ki se je lepo uveljavil že v »Rusalki« kot lovski glas za sceno. Normana je lepo zapel in igral. Nepotrebno pa je bilo bega-nje po stezi navzgor in navzdol. Barbiče-va je simpatična Al iza. Prosim samo obe dami. naj se neprestano ne pnjemljeta za roke! Vtisk je diletantski E. Frelih je opero zelo okusno in praktično nanovo izrežiral, lepo opremil in poskrbel za čim več akcije na odru, A. Nef-fat pa je opero skrbno našrudiral in točno dirigiral. Oba sta zaslužila, da sta bila pozvana na oder Vsi solisti so prejeli šopke in v redu je, da ga je p^-eje1 tudi resno ambiciozni mladi režiser Frtrlih. Tako je bil v četrtek res lep večer in vem, da jih bo z »Lucijo« Sonje Ivančičeve še več. Fr. G. Proračunska seja kranj&kega obč. odbora Protein z napa&o loo*ooc din sprejet v 1 uri in pol T^ lise za avtomobile in kolesa uvedene Kranj, 13 aprila SnočJ se je vršila seja cbčinsksga odbora na kat^ii se je obravnaval proračun za leto 1910 41 obenem je bil sprejet tud: pravilnik za izvajanje proračuna. Seji je prisostvoval tudi sreski načelnik g. dr. Vi-dic, ki -a je župan g. Češenj pozdravil, takoj nato na zaprisegel novega občinskega odbornika g Rogija, ki je vstopil na mesto o. o. Kerča. Ki je" po skoraj polletnem čakanju le zasedel mVsto odstopi vsega g dir Košnika v opravi Gctovo je čudno vplivalo na vse odbornike hitro imenovanje o. o. Kfičn - upravo šele po sestavitvi proračuna Po uvodnih formalnostih in poročilih predsednika o stanju blagajne ie bil sprejet predlog o tajnem delu seje, ki ga zahtevajo važn^ in neodložljive zadeve Nato je presni g župan na dnevni red in obrazložil predloe uprave o novem proračunu ki predvideva 3.329 593 din izdatkov ln prav toliko dohodkov. Pred obravnavo posameznih postavk je g. župan obrazložil obč. odbornikom, da fe orornčun sestavljen na podlagi nekaterih nujr.ih zahtev, ki jih terjajo negotovi časi in da so vsled tega izostale nekatere postavke, ki so nujne za katere pa ni mogoče najti potrebnega kritja. Proračun je v bistvu tak kakršen je bil lanski in je le malenkostno zvišan. Večji izdatki so predvideni zlasti za proti-plinsko obrambo v znesku 290.424 din, večji so tudi izdatki za obč. uslužbence in nova postavka, ki jo zahtevajo razmere za podporo vpoklicanih rezervistov. Uprava je za vpoklicance namenila 25.000 din, postavka pa je bila na predlog o. o. Ciperla zvišana na 59.135 din. Povišek je bil izravnan s črtanjem predvidenega zneska nagrad za u radništvo. Predvideni izdatki v proračunu se delijo na osebne izdatke v iznosu 626.172 din po črtanju nagrad in na materialne, ki znašajo 2,683.421 din. Pri spremembah predloženega proračuna je treba predvsem omeniti, da se je postavka za obvezno telesno vzgojo, ki je bila predvidena s 30.000 din na predlog o. o. dr. šilarja znižala na 10.000 din, ostanek pa se je porazdelil na podporo za Dijaško kuhinjo in zlasti za Rdeči križ v znesku 10.000 din, ki je namenjen usposobljenju prebivalstva v pasivni ob- tresljivi resničnosti pred našimi duhovni mi očmi. bori se z elementi, z zemljo, s> svojimi strastmi in s tujci, ki so stoletja gospodarili na naših tleh. Pisec knjige je znani alpinist in slikar ter mladinski pripovednik, ki je svoje delo tudi opremil z lepimi perorisbami. 3. Povest like Vaštetove »Rožna devica« ki se godi v zadnjem letu francoske ilinie. Pisateljica »Vražjega dekleta« in »Romana o Prešernu« razgrinja v njej tedanio pestre doživljaje. Potek živahne povesti prestolnico Ljubljano, njene ljudi in njih sc suče okoli blagega licejskega ravnatelja in pesnika Valentina Vodnika, ki s svojim iskrenim domoljubjem in idealnimi pogledi na življenje dobrodušno razpleta razgibano dejanje. 4. Ilustrirano poljudno strokovno knj'go inž. Jakoba Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«, v kateri nam ugledni avtor na lahko umljiv način razlaga iz obširnega področja živilske kemije poglavja ki utegnejo zanimati kmeta m izobraženca, meščana, gospodinjo, dijaka, obrt-i ika in sploh vse, ki uživajo hrano aJi marajo zanjo skrbeti. S to tehtno knjigo otvarja Vodnikova družba vrsto poljudnh publikacij ki bodo služile napredku na--Ih najvažnejših gospodarskih panog. V svoj bodoči književni program je od bor Vodnikove družbe uvrstil še naslednje povesti: Mirana Jarca »JaIo\' dom«, dr. Iva Sor lija »Pod zastrtim nebom«. Ivana Matiči-ča »Pethnovo hišo« in lne Slokanovc »Begunce«. rambi v slučaju vojne. Ostanek se je pripisal k postavki za podporo brezposelnim in bolnim, ki je bila prvotno določena na 15.000 din. Med materialnimi izdatki je pod grupo: finančna stroka tudi vsota 56.000 din za plačilo obresti za Prevolo, ki pa bo kot je dejal g. župan, verjetno že letos odpadla in se bo znesek vporabil p druge namene. Pod to grupo je naveden tudi znesek 375.000 din za dolg industriji za gradnjo šole in pa dolg za gradnjo kopališča v višini 105.000 din. Pri debati o izdatkih za socialno skrbstvo je bil odbornikom predložen tudi proračun ubožne-ga sklada, h kateremu prispeva občina 110.000 din in je letos nekoliko nižji kot prejšnja leta. Za Borzo dela je namenjenih 10.000 din. Pri tej postavki se je obravnavalo tudi vprašanje gradnje poslopja za Borzo dela in so se merodajni činitelji od inšpekcije dela odločili za prostor na živinskem trgu. Proti gradnji ni nobenih zadržkov. V grupi izdatkov za trgovino, obrt in industrijo m turizem je večja postavka namenjena za pospeševanje tujskega prometa. Večji del zneska bo potreben za eventuelno kritje primankljaja za potniško pisarno. Izdatki za gradbeno stroko znašajo 562.000 din in krijejo običajne postavke za vzdrževanje cest, za. napravo kanalizacije, za vodovod predvsem napeljavo na Zlato polje, za regulacijo ln napravo in vzdrževanje mostov med njimi tudi novega preko Kokre, ki ga bo potreba navezati. Med popravili obč. zgradb je del zneska namenjen za popravo gimnazijskega poslopja ln obč. hiše. Razveseljivo je dejstvo, da v letošnjem proračunu ni več postavk za gradnjo ali podpiranje izvenkranj-skih ustanov in društev. Proračunska, debata je potekala hitro in so bile posamezne skupine v predlogu hitro sprejete aii prem en j ene in tako se je lahko zgodilo, da je bil proračun sprejet v pičli poldrugi uri in da je bil slabo sestavljen predlog proračuna tudi to pot sprejet z napako 100.000 din, ki jo izkazujejo izdatki v skupini o ebne in imovinske varnosti v iznosu 382.924. ki bi morala pri pravilnem seštevanju glPsiti na 482.924 din. Pr? glasovanju ni g. župan ugotovil kdo je proti in kdo se je vzdržal in tako je vprašanje o. o. Merča, če bodo izdatki kriti z dohodki, o talo brez odgovora, predlog proračuna za 1. 1940-41 pa je biJ z napako večine sprejet. Predvideni dohodki v proračunu s»o se-tavljeni z dokladami na državne neposredne davke iz iznosu 1,651.790 din, s taksami na vino, pivo in druge alkoholne pijače itd, v znesku 525 000 din. Med taksami za ogled zgradb, za tehtarino, za prekoračenje policijske ure je vnesena tudi nova taksa za vozila in to za avtomobile, tako osebne kakor tudi tovorne, motorje in kolesa, in predvideva 150.000 din dohodkov. Kljub ugovoru manjšine, da «e bo prizadelo s temi taksami zlasti malega človeka, ki mu je kolo potrebno prevozno sredtvo. je bil predlog uprave sprejet. Dohodki od posestev in občinskih podjetij znašajo 347.562 din. Po itavka za vodari-no je predvidena na 250.000 din, ugotovljeno pa je bila na seji, da bo potrebno proučiti dohodke od voda rine. ki so po mnenju občinskih odbornikov nepravilno porazdeljeni. Med Izrednimi dohodki so še po tavke za neiztirjano trošarino, prenos salda iz L 1938-39 in nepričakovani do-haiki v skupni vrednosti 535.241 din. Po sprejetju proračuna z malenkostnimi izpremembsrni je bil sprejet pravilnik za izvajanje proračuna, nakar se je vršila tajna seja. Vprašanje je zdaj le, kako bo proračun, za katerega sestavljanje je bilo več kakor dovolj čara, predložen v potrditev. Vsekakor bo potrebno ali da se izdatki znižajo za 100.000 din ali pa se najde za ta previsek potrebno kritje med dohodki. Premalo stavbnega železa? Ljubljana. 13. aprila čeprav ni nobenih znakov, da bi bila stavbna delavnost letos posebno živahna — nekateri se celo upravičeno boje, da bo zelo slaba — je stavbne podjetnike vendar začelo skrbeti, da bo nekaterih vrst gradiva premalo. Vpliv mednarodnih dogodkov, zelo otežkočen uvoz suiovin ln večja poraba za druge namene— se kaže zelo tudi v stavbni streki. Jeseni se je kmalu po Izbruhu vojne podražilo zlasti kovinsko gradivo. Toda podražitev sama na sebi te ni največje slo. Tedaj morda še ni nihče mislil, da bo gradiva teh vrst tudi primanjkovalo. Zdaj je pa upravičena bojazen, da morda no bo dovolj betonskega železa. Poraba betonskega železa je od tata do leta se železobeton čedalje bolj uveljavlja v stavbarstvu. Uporaba železobetona je za unoga dela najcenejša, a železobeton Ima se nekatere druge odlike pred drugim materialom. Zato se ne smete čuditi, da bi po računih strokovnjakov potrebovali v novi stavbni sezoni okrog 900 vagonov betonskega železa, četudi stavbna sezona ne bo posebno živahna. Nastaja pa vprašanje, ali bodo naše železarne producirale toliko železa, ker so zelo zaposlene z drugim delom in ker jim primanjkuje surovin. Vsekakor pa bi morale računati vsaj z minimalno porabo betonskega železa v tej stavbni sezoni ter temu primerno prilagoditi produkcijo. Ta zahteva ni le v interesu stavbne otroke, ki sicer zaposluje sama izreano mnogo delavstva neposredno, temveč se morajo ozirati tudi na interese drugih go- spodarskih strok, ki so zelo odvisne od stavbne delavnosti. Zdaj je morda še čas, da preprečijo izredno škodljive posledice, ki bi bile neizogibne, če bi morala stavbna delavnost zastati zaradi pomanjkanja betonskega železa. IGHVOK LJUB L JANA, TAVČAR J EVA 7 Iz Litije — Okrajna posojilnica v n<>vih prostorih. Okrajna posojilnica, ki je bila doslej v Jenkovi hiši za Savo, se je pre elila v nove prostore na Glavnem trgu. Posojilnica je nameščena v hiši g. inž. Pavla Kob-lerja poleg manufakture g. Milana Lom-barja. Najstarejši litijski don-urni zavoj je zdaj. ko je na prometni točki, še bolj dc» topen občinstvu — Pocenitev električnega toka. Odkar imamo novo velenjsko elektriko, ki sveti skozi ves dan in v o noč. je konzum toka bolj narasel, kakor pa so to predvidevali ob napeljavi. Stioški za napeljavo bodo tako pi-ej plačani, kakor pa so prvotno mislili. Iz povečanega odjema toka ye nastal prebitek in tako je zdaj občinski odbor oklenil na zadnji seji, da bo pocenil tok za 50 par pri kilovatni uri. — T°nibola za elektrifikacijo Save. Po načrtu bo dobila zdaj elektriko tudd vas Sava pri Litiji, ki spada deloma še pod našo občino. V ta namen je že zcrrajen poseben transformator na Ponovi čah. Novo velenjsko elektriko pa bodo potem potegnili tudi do vasi Breg in še naprej v šmar-sko dolino. V šmartnu pri Litiji je ?e tudi postavljen transformator. Na ^avi pri Litiji se vrše že priprave za napeljavo elektrike. Da bodo lažje krili stroške, že pov eben pripravljalni odbor organizira tombolo m čisti dobiček bo šel v Id a d za napeljavo elektrike. Knrte prodajajo po dva denarja, tombola pa se bo vršila r začetku maja. Spri Jo znniman ja za elektrifikacijo doline se nadeja pripravljalni odbor lepega uspeha s tombolo. Ob 30 letnici pisateljevanja Ivana Albrehta Kot pisatelj je Albreht realist in mistik obenem Ljubljana. 13. aprila Pesnik, pisatelj in novmar Ivan Albreht je v 30 letih pisateljevanja in pesnikova-nja dal našemu narodu 22 književnih del, da ne omenjam številne pesmi, sestavke v prozi in članke, ki so raztreseni v naših revijah in listih. 301etnico svojega pisateljskega dela namreč obhaja v polnem raz mahu svojih ustvarjalnih sil. Ivan Albreht se je rodil kot deveti otrok kmečkih staršev dne 7. maja 1893 v Hote-dršici. Ker je b« bister deček, ga je oče poslal kar v Ljubljano. V četrti razred je hodil na Ledino, njegov razrednik je bil Luka Jelene. Po končani četrti gimnaziji l. 1908 je stopil v frančiškanski samostan v Brežicah, opravil novicijat a že pred obljubo je izstopi'1 in se vrnil v Ljubljano na gimnazijo V tistem časi jc stanoval pri starših pokojnega literata Josipa Prem-ka. Dobra prijatelja sta si postala in Premk je Albrehta seznanil z drugimi literati, tako s Pugljem, Golarjem in drugimi. Kri? aka Pomen besed Vodoravno: 1. del njive, 4. domaća žival, 8. ruska reka, 10. domača žival. 11. glasbena nota, 12. bivši poljski zunanji minister, 14. kazalni zaimek, 15. slog, 16. površinska mera, 18. Capkova drama. 19. veznik, 20. veznik, 21. žuželka, 22. predlog. 23. nepošten Človek, 25. osebni zaimek, 27. razbojnik, 28. kvarta. 30. starodavno dalmatinsko mestece, 31. osebni zaimek. 32. moško ime, 34. spona, 35. azijska država, 36. siromaštvo. Navpično: 1. rusko mesto, 2. domača žival, 3. osebni zaimek, 5. mesto v Srbiji, 6. kratica za valuto sosedne države, 7. mesto v Palestini, 9. južnoameriška država, 12. moški glas, 13. neosvobojena slovenska dežela, 17. jugoslovenski otok, 19. poljaka tiskovna agencija, 22. mesto v ftlezijt, 24. egipčansko sveto govedo, 26. otok v Balearih, 28. družinski Član, 31. predlog, 33. tnttlnica, M. oeebni zaimek. Po tem poznanstvu sc jc Albreht začel pečati s pisateljevanjem Objavljal je svoje pesmice v »Vrtcu« In »Angelčku« in v litografiranem glasilu dijako\ višje gimna zije »Biserih«, shajali pa so sc pri sedanjem dramaturgu Jožetu Vidmarju V tej dru2 bi se je Albreht seznanil z /Zupančičem Cankarjem in Kraigherjem, ki ie prihajal od časa do časa v Ljubljano. Kmalu ie hf! Albreht stalen član kluba, ki ga ie vodil Izidor Cankar V »Ljubljanskem Zvonu« je bil objavljen Albrehtov prvenec pod psevdonimom Ivana Petrovčiča kmalu pa je nastopil pod pravim imenom skupni, z Jankom G laserjem. Ob prihodu na univeizo v Gradcu jc stopil v vrste narodne radikalne mladine, ki sc je zbirata v »Taboru*. Tam je srečal široko razgledane slovenske tovariše Ivana Ramovša Kovačiča G laserja in druge. Prijateljski stiki a Hi vati in Sr-b' so ga politično in kulturna orientirali v jugoslovensko smer. Res pa je da je v Gradcu bolj pridno pisateljeva! kot študiral Stalno je sodeloval pr »Ljubljanskem Zvonu«, pri »Slovanu« in v drugih periodičnih časopisih, pa tudi v listih, zla sti v »Slovenskem Narodu«. Po izbruhu vojne je moral 1 1915 k vojakom. V februarju 1916 je bi: tanjen na italijanski frontu Pošiljali so ga iz bolnice v bolnico, V tem času je spozral svojo življenjsko družico gospo iMaro iz Dola pri Borovljah. Prevrat je doživel v civilu. Od 1. 1924 se je posvetU samo pisateljevanju in novinarstvu. Albreht je kot pisatelj realist in mistik obenem, kakor priča njegova prva zbirka pesmi »Slutnje« iz L 1921), pa tudi njegova zadnja zbirka »Eros inferi« iz I. 1930. Zanimajo ga pravljični motivi iz pravljic nega narodnega blaga z rahlo vzgojno ten denco. V več delih je pokazal življenje našega kmeta. Nekaj njegovih del je pre vedenih v češčino in slovaščino. Mehkoba sloga, prikupna pripovcdoval-na oblika in ljubko vzgojna tendenca v pravljičnem okolju so odlike Albrchtove ga dela. Ob 301etnici pisateljevanja smo mu dolžni hvalo za plodno delo in žtflimo, da bi poklonil svojemu narodu kaj le pega in vrednega. Vladimir RcSitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. peta, 4. epos, 8. ave. 10. Ana, 11. Ra. 12. nad, 14. ar. 15. teror, 17. Abo, 19. ona. 21. Opatija. 22. tla, 23. aga. 25. sifon, 28. ne, 30. Rus. 31. Ig, 32. oni. 34. oko, 35. rana, 36. Knin. Navpično: l. Parma, 2. Eva, 3. te. 5. pa. 6. ona. 7. sarma, 9. paiatifus, 12. Ne (neon), 13. predlog, 15. topas, 16. Rojan, 18. bol. 20. nag, 22. tenor, 24. argon, 26. Ir (iridij), 27. os, 29. ena 31. Iki, 33. in, 34. on. Slepar z blagom Metlika, 12. aprila Podjetni slepar, ki e izdaja za trgovskega zantopmka *>Anglo-Scottsh Textilt iz Zagreba, je svoje delovanje prene5»el v Belo Krajino, kjer ponuja osobito krojaškim mojstrom razno manufakturno blago pod ugodnimi plačilnimi pogoji in majhno akontacijo na račun naročila. Nedavno se je zgla- U tudi v Met1 iki da bi našel nove žrtve. Med drugim je obiskal tudi krojaškega mojstra g. Roberta Puki a in ga oridobil za narečno blaga v zne ku okoli 3000 din. Po naročilnici, ki jo je izstavil pod št. 192 bi se dalo sklepati, da je pred tem obiskal že več moj trov ali trgovcev, ne ve se pa, kdo je sleparju nasedel s tem, da mu je npplačilo izreči!. Kljub temu, da je podjetni zastopnik zahteval 300 din naplačila. se je g. Fuksu posrečijo odpraviti sleparja z zagotovilom, da plača, blago šele ob prejemu blaga, kar pa mu nikakor ni šlo v račun. Sleparjev nastop je uglajen, zato mu gre pripisati številne prevare, ki jih je že fe-vršil na racam prostega zaupanja ljudstva. Tudi zunanjost ga ne izdaja za sleparja zato svarimo vse, ki bi -e jim utegnil kdaj približati s tovrstnimi ponudbami, da so v svojo korist previdni! Sorzna poročila Curfh, 13. apr. Beograd 10, Pariz 8.81. London 15.55. New York 446, Bruselj 75, Milan 22.52, Amsterdam 236.775. Berlin 177.50. Stoekholm 105.50. Sofija 5.50. Danes premiera prekrasne ljubavne romance Čakala te bom (DEZERTER Režija: LEON IDE MOGUY tvorec filmov >Ječa brez rešetk« in >Greh«. CORINNE LUCHAIRE nepozabna francoska umetnica iz filmov »Ječa brca rešetk« in »Greh« Njen partner: Jean Pierre Aumont Kino Matica, tel. 21-24 Danes ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo ob 10.30. 15., 17., 19. in 21. uri II. del senzacionalnih TIM TAYIX>BJEVIH pustolovščin v napetem filma: Radi dolžine filma predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17., 19.15 in 21.15 uri KINO SLOGA, tel. 27-30 Tim Tavlorjeva sreča DNEVNE VESTI — Izredno slabi izgledi za letošnji tujski promet. Iz Dalmacije poročajo, da so izgledi za letošnji tujski promet zelo slabi. Druga leta so imele turistične organizacije in hotelirji že mnogo prijav iz inozemstva že za velikonočne praznike ali pa že prej, tako da so lahko že v početku pomladi presodili kakšna bo približno sezona. Letos pa nimajo še nobenih prijav. Vse kaže, da letos ne bomo imeli v naših letoviščih niti tistega najnižjega števila domačih letoviščarjev kolikor so jih pričakovali. Hotelirji so sicer delali precej živahno propagando, vendar pa celo sami dvomijo dali bo kaj uspeha. Iz inozemstva tujcev letos skoraj ne moremo pričakovati, tako da bodo naša letovišča navezana zgolj na domače letoviščarje. — Občni zbor jugoMovensko-nir'tlžarsKe sospodarske zbornice. Danes dopoldne je hil v Beogradu občni zbor ju^oslovensko- madzarske gospoJarske zbornice. Udeležilo se ga. je več odličnih predstavnikov madžarskega gospodarstva, z naše strani pa zunanji minister dr. Cincar-Marković in še nekaj drugih članov vlade. * Najnovejšo tabelo o ta se za-ranli zemlje, ki sta jo hotela razmejiti. Medvjed je trdil, da je postavil Vukota mejnike na njegovo zemljo. Prepir se je razvil v pretep, v katerem je Vukota petkrat zabodel svojega soseda ki je bil takoj mrtev. — Samomor živčno bolne žene. Prometni uradnik na kolodvoiu v Križevcih Ivan Cvrčič je včeraj obvestil policijo, da si je njegova 551etna mati Marija končata življenje. SkoePa. je v vodnjak. 3ila je živčno bolna. V sredo se je vrnila iz bolnice in ee zaklenila v svojo sobo. Ko je odšel sin v .službo, jc- skočila v voonjak in utonila. — Smrt i*'tletne deklice poa a\tom°bi-loni. V Slavonskem Brodu se je pripetila v četrtek smrtna nesreča. Pod avtomobil je prišla j^etletna Terezija Dujmović iz bližnje vasi Bartolovca. Najbrž je hotela steči čez četo, pa je £ofer ni pravočasno opazil. Otiok je bil na mestu mrtev. — Zl°čin pijanih f»M*<»»'. V vasi šem-nici na Hrvatskem so se včeraj spoDiije-li pijani fantje. Med pretepom so 9 palicami dto smrti pobili lSletnega Viktorja Rukova. Prebili so mu lobanjo, tako la je kmalu izdihnil. Iz Liublfane Francosko gledališče d rev i ne nastopi Zaradi ogromnih poplav v Turčiji in Bol-_,iriji je današnji ekspresni vlak Carigrad—Pariz odpovedan in člani Comedie Francaise ne bodo mogli pravočasno prispeti v Ljubljano. Zato nocojšnje gostovanje francoskih igralcev odpade in se odloži. Namesto njihovega večera vprizori nocoj opera *Lucio Lammermoorsko . z gdč. Sonjo Ivančičevo in g. ManoŠevskim kot gostoma. V operi danes ne bo predstave. —lj Izredno huda slana. Še vedno se ni začela prava pomlad, saj doslej še ni cvetelo niti najbolj zgodnje sadno drevje. Tako so marelice v normalnih le'ih cve+r,le že v tretjem tednu marca, letos se pa iele zdaj razcvetajo. Ce bo vreme ostalo lepo ter če bo nekoliko topleje, se bodo črešnje in drugo zgodnje sadno drevje začelo raz-cvetati šele čez teden dni. Jutra so še vedno nenavadno mrzla in prejšnja leta so bila pogosto celo februarja toplejša. Nekaj izrednega je pa bil mraz davi. Na letališču je znašala minimalna temperatura —5.2°! Tudi v Mariboru je bilo izredno mrzlo, —4#. Zdaj solnce vzhaja že pred 6. vendar je bila davi tako močna slana, da je v senci ležala Se ob 8. Napravila je precejšnjo škodo zopet na zelen jadnih vrtovih, sadnemu drevju pa ni mogla posebno škodovati, saj je šele začelo brsteti. —lj Umrli so v Ljubljani od 5. do 11. t. m. Romauch Peter, 88 let, železničar v p., 2ulj Apolonija, roj. Centa 82 let, žena posestnika. Smid Matko, 43 let, ravnatelj, Celje, Perko Marija, roj. Leopold, 71 let, žena oskrbnika, Arnež Helena, 69 let, kuharica, Supin Franc, 78 let, finančni preglednik v p. in posestnik. Kojc Terezija. 39 let. hči kočarice, Gobec Gertruda sestra Angela, 74 let, usmjlj^a cencija Pavelskega, Pleško Ana, roj. Koren, 89 let, vdova drž. gozdarja v p., Pe-čovnik Mihael, 39 let, žandar, narednik. — V ljubljanski bolnici so umrli: Parth Er-vin, 19 let. sin gostilničarja, Muta, srez Dravograd. Furman Matilda, 36 let, žena dninarja, St. Vid. obč. Vuzenica pri Dravogradu, K?stelic Feliks. 25 let, progevni delavec. Gorenja Sava pri Kranju. Ing. Petrič Ivan. 60 let, banski svetnik. Košir Ignacij 31 let. delavec. Crni vrh pri Skofji Loki, Simčič Pavla, Gl let. žena trg. potnika, Laverca, Sire Ivan. 11 let, sin kočarja, Adergas. obe. Šenčur pri Kranju, Krošelj Jelka, 1 leto, hči poljske dninarice, Rado-hova vas. Tome Rudolf, 2 leti, sin mesarja. Zagorice pri Bledu. Kovačič Katarina. 10 let, hči služitelja, Litija, Bakrač Dušan, 28 let. delavec, Vrhnika. Mihelak Julijana, 54 let, viničarka, Poljčane, Marolt Ivan, 2 meseca, sin mesarskega pomočnika, Koren Viktor, 34 let. krojaški pomočnik, Miklav-čič Ivan. 17 let, hči posestnika, Veliki vrh pri Logatcu, Leskovec Justina, 9 let, hči posestnika, Kalce pri Logatcu, Križman Fani, 39 let, žena tesarja, Jesenice, Demšar Matevž. 38 let, posestnik, Rovski vrh pri Poljanah, Mesec Jožefa. 2 leti, hči posestnika. Kleče pri Ljubljani. Mesec Ciril, 5 let, sin posestnika. Kleče pri Ljubljani, Štarkel Helena. 85 let. občinska uboga, Krško. —lj »Tan^o noctunio« in »Vivere« v kinu MoMe. Občinstvo je že opazilo, da je novo vodstvo kina Moste posvetilo vso svojo pažnjo izbiri odličnih filmov in servira občinstvu nedeljo za nedeljo vse večje šlagerje. Spored, ki teče cd petka dalje, je brezdvoma kvalitetno najboljši v mestu Tito Schipa se je proslavil ravno s tem rad vse popularnim šlagerjem. ki ga rad prepeva sleherni prijatelj moderne glasbe. Pola Negri pa je bila že od nekdaj igralka svetovne marke, najbolj nam je v spominu iz velefilma Mazurka. Ker pa je Tango noeturno tako vsebinsko kakor tudi glasbeno mnogo boljše obdelan, smemo trditi da bo ta spored zadovoljil prav slehernega obiskovalca. —lj Baraka pogorela, mitničar izginil. Notico, ki smo jo s tem naslovom pred kratkim objavili, bi utegnil kdo razumeti napačno, češ, da je mitničar res izginil in ga sedaj pogrešajo kot izgubljenega. Pisec notice je seveda mislil samo na to, da sedaj na tistem prostoru ni več niti barake niti mitničar ja in zaLo je Cesta dveh cesarjev deloma nezastražena. Ticšarinska stražnica ,je 16. februarja res pogorela, ker so se vnele lesene stene ob peći. a sosedje, ki jih je t: oSarinski paznik takoj poklical. st> rešili vsa okna. vrata in pohištvo tor celo plačilne bolete in kasirani denar. Mitničar pa ni izginil nikamor, temveč je bil ves čas navzoč in pomagal pri reševanju, čeprav lesene batake ni bilo mogoče rešiti. Tudi sedaj je ta paznik še vedno v služb: pri mestnem trošarin -skem oddelku in še nadalje opravlja službo. Trošarinski oddelek pa res ne namerava več postaviti troša.inske stražnice na tistem prostoru, temveč je ojačil službo pri bližnjih tiošarinskih postajah. Ker je prej isti paznik moral opravljati službo noč in dan, je seda,] trošarinska meja še bolj zavarovana, ker se pazniki vrste za nočno in dnevno službo. Ce bi se bilo treba paziti na trošarinsko mejo. se stražnica, ki je pogorela, tudi niti od daleč ni izplačala, saj je prinesla marsikak dan le kak posamezen dinar trošarine predvsem za mleko. —lj Odlikovana pevska ga rila. Ob priU->.adnjega koncerta pevskega društva Kra-kovo-Trnovo« so bili po predstavniku Ju-goslcvenske pevske zveze odlikovani za zvesto dvajset in več letno udejstvovanje v pevskem društvu č'ani: predsednik Lo-kar Tone. podpreds. Perdan Jernej, blag. SavS Janez. skuK Janez in Terglav Jože z zlato kolajno in diplomo, biinpir Polde. Fuiitek Ivan sta prejela srebrno. Terglav ]\!artin pa bronasto kolajno, šavsu. Lo-karju in Perdanu kot pevskim veteranom so bili še posebej poklonjeni šopki rdečih nageljnov. Mladim pevcem naj bodo oclli-kovanci svetal vzgied pevske požrtvovalnosti, naše uiedmštvo in uprava pa jim. ko so zvečine zvesti naročniki našega lista, želimo še mnogo zdravih let v petju. —lj Nastop violin*kcga virtuoza v veliki Filharmonični dvorani v ponedeljek 15. t. m. bo brez dvoma razveselil vse naše glasbene kroge in jih ta večer privabil v našo BajboljSo koncertno dvorano. Robert Poeters je velik ametnlk in njegove izvedbe nosijo pečat grandioznosti in plemenitosti, poleg tega pa še vso gibkost in lah-nost, kar so lastnosti latinskega duha. V ponedeljek zvečer bo igral dela: Veracini-.ja. Bacha. Cezarja Franka, škerjanca. Slavenskega. Debussvja. Delannoya in Ra-vella. Opozarjamo, da bo začetek tokrat izjemoma ob pol 9. zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. —Lj Na produKetJi Glasbene akademije, ki bo v ponedeljek dne 15. t. m. ob četrt na 7. v veliki Filharmonični dvorani bodo nastopili iz solo pevskega oddelka soprani* tka Frlanova, dalje v tercetu Godina tenorist Lipušček in baritoniat Kos'Marjan, Nato aopranistka Senegačnikova, soprani stka Rezika Koritnikova, tenorist Gosti -sa in sopranistka Hevbalova. Ix klavirskega oddelka nastopita Princič Mileva in Bradač Zorka. Ia violinskega oddelka: Osim Igor. iz oddelka za čelo Poljansek Ivan, sa flauto: Zupan Leopold in za rog Zupančič Jože. Po i robni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Spored je ob- Film po romanu J KA N S MM V* I a! i\ (LE MAISON V1GNAUDA W JL M V dtj MALTAIS) VIV1ANE ROMANCE. Pierre Renoir, Louis Jouvet in drugi Krasen film. ki nas vodi iz sončnega romantičnega Orijenta v Pariz, v ćružbo. kjer je doma bogastvo in razkošje, pa tudi v podzemlje, kjer kraljujejo apaši in razni temni elementi. — Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri. jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 KINO MOSTE I)ane> ob 20., jutri ob 14.30, 17.80 in 20.30, \ ponedeljek «>b 20. uri: Film o tragediji velike ljubezni s slavno Polo Negri Tango noeturno Ganljiva vsebina, prekrasne melodije, popularni šlager >Tango noeturno*.. to so prednosti tega bisera nemške drame. TITO SCHIPA v največjem italijanskem glasbenem filmu Vi vere čigar popularne popevke >Vivere* in »Tor-ua piecina mia«:. navdušujejo ves svet. Pripominjamo, da je kopija popolnoma nova in da predvajamo ta film poslednjič v Ljubljani. I Poior! Pri predstavi v nedeljo ob pol 8. dva filmu — Znižane cene! —lj Jutri ob 10.30 se bo vršila v frančiškanski dvorani velika akademija ljubljanskih srednjih, meščanskih in ljudskih šol v proslavo »Dneva Podmladka Rdečega križa«. Program bo obsegal pevske, glasbene in druge zanimive točke. Vstopnice po din 8. 6 in 4 se dobe v pisarni Pax et bonum. Frančiškanska ulica, in 1 uro pred začetkom pri vhodu v dvorano. —lj Duhovne osnove sodobne umetnosti je naslov javnemu predavanju g. dr. Fr. Steleta. ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20. zvečer v Hubadovi dvorani, pod okriljem Slavističnega kluba na univerzi. Istočasno spoioca klub vsej javnosti, da bo nadaljeval z javnimi predavanji, ki jih je piirejal že lansko leto. Cenjeno občinstvo vljudno vabljeno! —lj Delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« bo dre vi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Program je prvovrsten, recitacije, govorilni zbor. sodeluje godba na pihala in mandolinski odsek »Zarje«, pevski zbor ;>Vzajemnosti« iz Most ter pevci Delavskega glasb, društva iz Ljubljane. — Vstopnice v predprodaji v Strokovni komisiji. Delavska zbornica I. nadstropje po din 5.— in 3.—. stojišča din 2.— —lj K. o. Jugoslovenske nacionalne stranke na Viču vabi svoje članstvo in pristaše na prvo javno predavanje g. dr. Branka Vrč ona, ki bo drevi ob 8. uri v dvorani sokolskega doma. Ker bo predavanje izredno zanimivo, pričakujemo pol-noštevilne udeležbe. Odbor k. o. JNS. —lj Uprava Sokola Vič vabi ?voje članstvo in prijatelje, da se jutri v polnem Številu udeleži gostovanja dramske družine kulturnega in podpornega društva ^Tabor«, ki bo uprizoril veseloigro »Šimkovi«. Začetek ob 20. uri. Vstopnice si nabavite že dopoldne v pisarni sokolskega doma. Vsi bratsko vabljenj. —lj Splošnega ženskega društva občni '/bor je v ponedeljek 15. t. m. ob 16. uri v društvenih prostorih. Cesta 29. oktobra št. 9. članice in prijateljice, pridite! — Xov grob. Inž. Janezu in Alenčici Dolenc je umrla hčerkica Barbka. Težko prizadetima roditeljema naše iskreno so-ž.alje! —lj Vsi prijatelji tleltivsk«* kulture so vabljeni na prosvetno prireditev, ki jo bo priredila jutri ob 4. uri popoldne >Vza-jemnost-Barjes v Gasilskem domu na Barju (gostilna Vrbinc). Peruzzijeva cesta. Na programu je godba, petje, recitacije in piedavanje o kulturi. 11— »Safija« v kinu Unionu«. Krasen flim po Jeana Vignaudn romanu ^La mai-son du Maltais*. Glavno vlogo ima tudi pri nas dobro znana m priljubljena umetnica Viviane Romance. Film »Safija* se prične V Orientu. na ulicah pristanišča Sfaxa. V živahnih baivah in res realistično nam prikazuje orientalski dekor, potem pa nas povede V Pariz, v njegovo razkošno in ure-]eno življenje, pa tudi njegovo podzemlje, kjer gospodarijo apaši. Glavnj junaki v tem lepem francoskem filmskem delu se nepiestano bore med dobrim in zlim, med ljubeznijo in razsodnostjo. Film ^Safija je markantno delo francoske filmske umetnosti. Viviane Romance igra tako prikupno in ljubko, kakor je zlepa Se nismo videli. Tudi drugi igralci, zlasti Louis Jouvet. ki je naš stari znanec, se odlikujejo po živi pieptičevalni igli. Film najtopleje priporočamo na ogled, v —) u— V šentjakobskem gledališču bo drevi ob 20.15 štiriindvajseta in zadnja ponovitev Nušičeve veseloigre »Ujež :. Igra je imela izreden uspeh in so bile vse dosedanje pre stave popolnoma razprodane in je vselej odšlo mnogo ljudi brez vstopnic. Jutri zvečei ob 20.15 pa bo deseta ponovitev zabavne veseloigre »Pekovska«, ki navdušuje gledalce tako, da so bile vse predstave razprodane. Zaradi vpoklica g. Lavrifia bo igral vlogo prof. Laziča pri U ježu g. Klemenčič, vlogo Načeta v Pekovski pa g. Pet rak. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker jih zvečer pred predstavo ne boste več dobili. U— Filoz°f**ko društvo priredi drevi redno piedavanje. Predaval 00 g. univ. prof. dr. Evgen Spektorski o tvarhv Comte in Heg-l. Predavanje se začne ob 18. in bo v predavalnici mineraloSkega in-stituta na univerzi. Vstop prost. Vabljeni vsi. ki se zanimajo. Pred predavanjem, ob 17. mi. redni letni občni zbor v filozofskem seminarja. n_ Društvo /ol h »zdravnikov poziva članstvo, da se u eleži občnega zbora, ki bo v soboto 13. t. ni. ob 20. v lestavraciji pri »Slamičuv. —lj Dva vlOuui. V stanovanje Darinke Kotlušek v Staretovi ulici 13 je vdrl, medtem ko je bila lastnica odsotna, mlajši neznanec, ki je v stanovanju vse pretaknil, iščoč najbrž denar. Do denarja sicer ni prišel, pač pa je odnesel dva zlata damska prstana, enega z modrim safirom, drugi pa je imel naravni kamen v obleki ženske glave. Razen prstanov je vlomilec odnesel tudi dve zlati ovratni verižici z zlatima obeskoma. Kotluškovo je tat oškodoval za nad 1200 din Vlomilec je prišel tudi v stanovanje inž. Franca Gor še ta na Resi je vi cesti, odkoder je odnesel zlat poročni prstan in knjigo >Kmetje«. —lj Tatvine. Iz osnovne šole na šmai-ski cesti je nekdo odnesel učiteljicam Manji Koporčevi. Leopoldini Metliki in Teodori Me Jakovi, črne klo taste halje, vredne 500 din. Tat je prišel v poslopje med poukom in odnesel halje s hodnika. — Tudi v stanovanje Ane Judež na Gesti 29. oktobra ae je vtihotapil tat in ji ukradel 1100 din. Iz Slovenjega Gradca — Občni zbor moške podružnice CM D Slovenj Gradec v četrtek 18. t. m. ob 20. bo t So kolske m domu redni letni občni zbor moške podružnice CMD. Ce ob na-novadAfti wi obte* «bjy n* bo «M*a(fcP« se bo vršil pol ure pozneje nov občni zbor ne oziraje se na udeležbo. — NOreee. Pri nalaganju hlodov na voz si je težje poškodoval levo roko 19-letni lesni delavec Kraker Rudolf iz Zg. Vižinge pri Marenbergu. Vrata vagona so padla na nogo 321etnemu lesnemu delavcu Verovniku Karlu, ko je pred dnevi nalagal les na železniški postaji Prevalje. Oba ponesrečenca se zdravita v slovenjgraški bolnici. — Meningitis v dravograjskem in >t?nJgraškem srezu. Doslej nismo hoteli razburjati ljudstva z vestmi o meningitisa v našem okolišu. Ker pa se posebno v zadnjem času opaža, da Ljudstvo posveča premalo pozornosti obolenju svojih otrok in s tem povzročajo, da otroci, prepeljani v zadnjem momentu v bolnico, umirajo, poročamo, da je doslej zahteval meningitis le eno smrtno žrtev in to 1 in polletno hčerko železničarji! iz Pake pri Velenju Ovčak Milico, več primerov je bilo ozdravljenih in bi gotovo tudi Milica ozdravljena zapustila bolnico, da je niso prinesli v bolnico le umret. Ovčakovo so prinesli v bolnico 9. aprila dopoldne, popoldne ist■ 1 dne pa je umrla. Največjo zaslugo za uspešno zdravljenje meningitisa v slovenjgraški bolnici imata oba zdravnika oddelka in to ravnatelj bolnice g. dr. Simoni ti in asistent dr. Lenče. ki se trudit<>, da rešita bolnikom življenje v kolikor je lo v njuni moči. Potrebno U bilo, da starši pri najmanjšem obolenju svojih otrok takoj pohite k zdravniku, ker pozneje ne morejo zdravniki delati Čudežev. SP T — Xa.M> ino£tvo %a tekmo proti Nemčiji. Jutri bo na Dunaju nogometna tekma Jugoslavija : Nemčija. V našem moštvu so Glaser. Stoiljković. Dubac. Lechner Dragičevič, Kokolovič, Glišović, Valjarevič-Wdlf ali Petrovič, Vujadinovič in Nikolie. — Poseben vlak za tekmo v Budimpešto. Zagrebška nogometna podzveza organizira poseben vlak za mednarodno nogometno tekmo Hrvatska : Madžarska, ki bo 2. maja ob 13.15. vrne 86 pa 2. B okrog 21. Vožnja tja in nazaj stane 220 din. Iz Trbovelj — Trbovlje zahtevajo boljšo železniške /.veze. Železniška direkcija zadnja leta 1» nerazumljivih razlogov zapostavlja prometne potrebe zasavskega industrijskega okrožja, zlasti pa Trbovelj, ki so največje industrijsko središče v Sloveniji če ne v državi sploh. Pred leti so Trbovljam ukinili vse brzovlake in nobena še tako nujna intervencija in prošnja ni prepričala, da bi Trbovljam morali dati vsaj dva brzovlaka dnevno. Prošle jeseni smo brezuspešno opozarjali na neugodno preureditev jutranjih zvez proti Ljubljani. Sedaj pa so nas iznenadili z novim voznim redom, ki nam s 1. majem odvzema edini prikladni večerni vlak iz Ljubljane proti Zidanemu mostu. Vlak je dosedaj že leta in leta vozil ob 6.30 zvečer iz Ljubljane, se do pred nekaj meseci ustavljal na vseh postajah, zadnji čas pa so radi paralelnega šolskega vlaka Ljubljana—Litija zmanjšali število postajališč temu rednemu vlaku, kar je bilo seveda za nas tem prikladnejše. Nepričakovano, gotovo ne po predlogu mero-dajnih krogov zasavskega industrijskega okrožja, sklenili podaljšati vožnjo šolskega vlaka do Zidanega mostu, vsem industrijskim postajam pa odvzeti redni večerni vlak. ki bo odsihmal vozil brez postajanja iz Litije do Zidanega mostu. S tem novim prometnim ukrepom so občutno oškodovani kraji vsega Zasavja od Save do Zidanega mostu, zlasti pa tudi Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. će se že smatra za potrebno vpeljati šolarski vlak do Zidanega mostu bi se nikakor ne smelo zaradi prevelike frekvence ukinjati redni večerni vlak za vse imenovane kraje. Zlasti iz Trbovelj se s tem večernim vlakom vozi prav vse kar ima dnevno opravka v Ljubljani. Paralelni šolarski vlak je vsaj nekoliko razbremenil redni vlak, sedaj pa se lahko veselimo zopet na prepoln jene vagone in vse nevšečnosti, ki so s tem v zvezi. Mesto da v prometu na tej progi napredujemo, nas železniška uprava stavlja v vrsto kmetskih vasi. Vprašujemo želenziško upravo, katere zasavske postaje ji dajo največ osebnega prometa in zakaj pri pripravljanju novih voznih redov daje prednost zasavskim trgom, ki se po svojem gospodarstvu, da že ne govorimo o industriji in številu prebivalstva, v ničemer ne morejo primerjati z upravičenimi potrebami krajev zasavske premogovne industrije! Opozarjamo trboveljske merodajne činilce, posebno občinsko upravo ter jo prosimo, da o tem zapostavljanju povede anketo in pri železniški upravi posreduje za brezpogojno ugoditev trboveljskim prometnim potrebam! — Uradni dnevi sreskega načelstva se bodo vršili v občinski pisarni Trbovlje ob neizpremenjenih uradnin urah v proračunskem letu 1940-41 ob sledečih dneh: 10. 4., 8. 5., 5. 6., 3. 7.. T. 8 . 4. 9., 2. oktobra, 6. 11.. 4. 12. 1940 in 8. 1-, 5. 2., 5. 3. 1941. Na prednje se opozarja obČinstvof ki ima poslovne opravke pri pristojni upravr. oblasti. Letnice imajo vse rastline Raziskave na državnem raziskovalnem zavodu Severne Karoline kažejo, da imajo tudi ostale rastline, ne samo drevesa, bolj ali manj izrazite letne oziroma starostne kroge. Tako so na tenkih vlaknih bombažne rastline z mikroskopom odkrili vrsto koncentričnih krogov, ki so ustrezali točne«, mu številu dn'. kolikor jih je rastlina do- 016^3268201601^^^^2^5^16076791077519377^57^0 ^^%%$%$/+%++^%++I//++/+1 Položaj nase tekstilne industrije Kako se je razvijala đo sedanje krize Ljubljana, 13. aprila Izredno nagel razvoj tekstilne industrije v naši državi je že prejšnja leta budil ne le nezadovoljstvo, temveč tudi resne skrbi, ker so nekateri v njem videli veliko nevarnost večjih gospodarskih in socialnih pretresov, če bi r.ustopila nenadno hujša kriza. Ta razvoj se jim ni zdel naraven, temveč le posebne vrste konjukturni pojav. Mnogo industrijskih podjetij je bilo v resnici ustanovljenih pri nas, ko je tekstilna industrija preživljala na CeSkem in v Avstriji najhujšo krizo. Pri nas t>e nismo imeli posebno razvite tekstilne industrije. iUj kapital je to privabljalo, zlasti še, ker je delovna sila pri nas \ oceni. Tudi zaščijia carina na tekstilne izdelke je precej pripomogla k naglemu razvoju tekstilne industrije pri nas. Upoštevati je treba tudi da se jc tekstilna industrija v prejšnjem desetletju pri nas razvijalci tudi precej po ^lusri nemških reparacij, ker nam je Nemčija tedaj pošiljala na račun reparacij precej strojev za opremo tekstilnih tovarn. Lani se je začel kazati v naši tekstilni industriji precejšen zastoj. Morda bi nastopila ostrejša kriza, če bi ne prišlo do evropske vojne. Z nastopom vojne se je pa začela Izredna konjunktura. kakrSne še ni bilo. V zadnjih mesecih so se nenavadno množila tekstilna podjetja, a razen tepra so bile tudi razširjene številne stare tovarne. >7e načenjamo vprašanja, ali je bilo to koristno ali ne za samo tekstilno stroko. hočemo le reči, da Številni podjetniki niso hoteli zamuditi nenavadne konjunkture. Da je v resnici nastopila posebna konjunktura za našo teltstilno industrijo, nam kaže predvsem izredno velik uvoa strojev za tekstilne tovarne. Računajo, da je bilo samo v prvih mesecih tega leta uvoženih za najmanj 20 milijonov din strojev, predvsem za predilnice. Vedeti morate, da je uvoz vseh strojev za tekstilno industrijo od leta 1926 do 1939 znašal skupno 623.2 milijona din ali 119.1 milijona din samo za predilnice. Povprečno vsako leto je investirano v stroje za tekstilno industrijo okrog 44 milijonov din. Uvoz strojev je bil največji po povprečnosti 1. 1937, ko je ;masal 76 6 milijona din. Precej velik je bi! tudi še predljjasMm, ko je znašal 60.o milijona din. Lani v prvem polletju je bilo uvoženo za 16.4 milijona din strojev. Vendar bi si marši Kdo lahko napačno raTiv^ral razvoj naše tekstilne industrije v zadnjih mesecih, ko bi ne vedel, da se zadnje čase najta podjetja skušajo čim bolj osamosvojiti, ko je posebno oviran uvoz preje. Da bi imele tkalnic-* dovolj materiala, podjetja ustanavljajo predilnice. Industrij ci upajo, da bo uvoz surovega bombaža In surove volne vendar lažji kakor prediva, a razen tega so tudi carine za uvoz surovin nižj*» kakor za polfabrikato. Da si bomo 'ahko napravili jasnejšo sliko o azvoju nase tekstilne industrije po vojni, je treba omeniti, da smo 1. 1926 uvažali izmed tekstilnega blaga ln surovin nad 70raznih tkanin, le 11# surovin in nad 18Te prediva. Cez 10 let smo pa uvozili že samo 27.8^ tkanin, surovin pa 27.3^ in prediva 44.9rr. Uvoz preje je od leta dc leta večji, tem manjši je pa uvoz tkanin, ker domače blago izpodriva inozemsko. Da bi se pa še bolj osamosvojili od inozemskih tekstilnih podjetij, si zdaj domača indu- strija prizadeva, da bi imeli tudi dovolj predilnic. S tem pa seveda ni rečeno, da se bomo kmalu povsem osamosvojili od tujine. Vendar je osamosvojitev v splošnem interesu, ne le zato, da prihranimo čim več na devizah, ki jih izdajamo za izdelke inozemskih predilnic, temveč tudi, da naša tekstilna industrija ne bo več tako zelo odvisna od inozemstva kakor je bila i projSnia leta, da smo se morali ob nastopu j vsake mednarodne Krize bati popolnega zastoja. V tem pogledu je torej treba razvoj naše tekstilne industrije pozdravljati, če se ustanavlja fo podjetja, ki pomnožujejo naše predilnice. Pač pa marsikdo dvomi, da je potrebno ustanavljati se nove tkainice. Upamo lahko, da 9<~> težave r. uvozom surovin za predilnice ta prrbVmee-a značaja, č. prav bude resne skrbi. Večja nevarnos* p»i bi bila, če W se tiklfflBl podjetja razn■:■ -Žila zgolj zaradi vojne krmiunkturc. Tek- s'.ilna industrija je pritegnila že toliko lovnih sil. da M prišlo d velikih socia'n:'-pretresov, če bi nastopila večja gospodarska kriza. Upoštevati je treba, da zdaj živi neposredne: zaslužka v tekstilnih tovarnah v Sloveniji že skoraj ?0.000 delavcev, posredno pa celi kraji (n. pr. Kranj z okolico. Tržič. Skofja Loka Itd.). Kakor znano, so nastopile zadnje čase v naši tekstilni Industriji posebne teža\v zaradi zmanjšanega uvoza surovin ter so nekatera podjetja ie začela omejevati delovni čas. Nastopa zelo resna kriza. O položaju v tekstilni Industriji v Sloveniji bomo spregovorili podrobneje prihodnjič, Ko bodo zbrani zanesljivi podatki. Pokojninsko zavarovanje strojevodij Upanje je, da bo to zavarovanje uvedeno v novem proračunskem letu Ljubljana, 13. aprila Po daljšem prizadevanju sc je strokovni organizaciji strojnikov, ki se zdaj imenuje Zveza strojnikov, strojevodij in kurja če v, posrečilo doseči v^sakonitev pokojninskega zavarovanja za strojnike pri Pokojnin kem zavodu. Organizacija je pa zahtevala, naj bi bilo zavarovanje uvedeno tudi za strojevodje, ki imajo enako kvalifikacijo in podobno delo. (Mišljeni -co strojevodje zasebnih industrijskih železnic.) Vendar uredba določa zavarovanje samo za strojnike. Bilo je uveljavljeno februarja. Uredba o pokojninskem zavaro.-anju strojnikov je pa pomanjkljiva tudi zaradi tega, ker zaradi nerodne stilizacije ne določa pokojninskega, zavarovanja za vse strojnike. Zato je prišlo že do ne porazu -m o v in nekatera podjetja nočejo zavarovati svojih strojnikov pri Pokojninskem za ] vodu, češ da uredba določa, da so pokojninskemu zavarovanje zavezani le stroj- j ni ki. ki so polagali izpit po pravilniku iz 9. Vm. 1PH3 (> Uradni liste, kos 04). Toda po starem pravilniku je pri nas polagalo izpit najmanj polovico zdaj zaposlenih tr ►jriikov v Sloveniji. Ti tvojniki po strokovni usposobljenosti nikakor ne zaostajajo za mlajšimi. Izločeni so pa bili iz zavarovanja, samo po referentovi Pomoti, ki je sestavljal besedilo uredbe in najbrž ni vedel, da je bil v veljavi pravilnik za polaganje izpitov že prejćnje čase, uveljavljen že v Avstriji. Da gre v resnici samo za pomoto, ^previdimo že po tem, da Pokojninski zavod sprejema kot zavarovance vse kvalificirane strojnike. Zato je tudi njegov direktor posredoval v socialnem ministrstvu, da bi izdalo tolmačenje uredbe o zavarovanju strojnikov. Tudi organizacija c t rojnikom- je že posredovala v Beogradu in kaže. da bo tolmačenje izšlo do konca tega meseca, če pa razlaga uredbe ne bo tako kmalu objavljena, bo organizacija poslala v ministrstvo svojo deputacijo. Hkrati brdo jpenovno intervenirali, da bi bil v novi finančni zakon vnesen amandma za vzakonitev pokojninskega zavarovanja strojevodij aarjebnfh, industrijskih železnic. V Sloveniji je okrog- 200 pfcrojevodlj, zaposlenih pri zasebnih industrijskih železnicah, v vsej državi pa približno 800. Strojnikov je okrog 400. Zdaj je že zavarovanih, odnosno zavezanih ravarovnnjiu strogo po črki predpisov približno 200 strojnikov. Ko bo izdano tolmačenje uredbe o njihovem zavarovanju, ln ko bo zavarovanje uveljavljeno se za strojevodje, pe bo Članstvo našega Pokojninskega zavoda povečalo za okrog 600 zavarovancev. Da bodo pokojninsko zavarovanje dobili tudi strojevodje, smemo pričakovati z vso zanesljivostjo, =aj za vzakonitev ni nobe- nih pomislekov. Zdaj se čutijo strojevodje zelo zapostavljeni, eaj £o vedno pričakovali da bo starostno zavarovanje uvedeno hkra ti tudi za nje, ko ga dobe strojniki. Seveda i=o pa bili precej razočarani tudi strojniki, ki še vedno ni5o zavarovani kljub uredbi in čeprav je amandma v laiukem r in ličnem zakonu vseboval določbo, da srne minister za socialno politiko \"zakoniti uredbo za vse :trojnike z izpiti. Upanje je, da bo Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev prodrla s svojimi zahtevami zlasti še. ker zdaj s polno pravico zastopa že vse strojnike, kurjače in strojevodje v Sloveniji, saj so se včlanili vti do zadnjega. Taksne stoodstotne cc-gamzi-lanosti ni pri nas v nobeni drugi stroki. Ta oigtuiizacija se pa lahko ponaša tudi 9 tem, da priieja strokovne tečaje za svoje članstvo in ga stalno strokovno usposablja. Višje strojniške tečaje prireja s podporo bansko uprave stalno. V tej sezoni je poiroddJa 4 tečaje, ki jih je obiskalo 50 tečajnikov. Učne ure =>o bile zvečer, tako da so tečajniki obiskovali pouk po delovnem času. Obiskovanje tečajev je pomenilo za mar ikoga žrtev, kajti ni malenkost posvečati se štud'ju po napornem delu zvečer, zlasti še tistim, ki prihajajo od daleč. Zveza izdaja razmnožena skripta in efflge, tehnične risbe, z učno snovjo, ki jo predela vajo na tečajih. Člani, ki ne morejo obiskovati tečajev, tako vendar lahko zasledujejo razvoj svoje stroke. Zveza zaj luži za poglabljanje strokovne izobrazbe med svojim članstvom posebno priznanje, aaj to njeno delo koristi napredku slovenske industrije itn tehnike. Zato bi bilo prav, da bi to upoštevala tudi v*a naša podjetja, in sicer s tem. da bi j primerno plačevala strojniško osebje, žal nekatera podjetja ne pla/ujejo strojnikov niti tako, da bi njihove plače do egale višino minimalnih mezd nekvalificiranega delavstva. Poglobitvi strokovne izobrazbe služijo tudi poučne ekskurzije. Zveza bo priredila ekskurzijo član. tvo tečajnikov višjega strojniškega tečaja 5. maja v Trbovljet da si bodo pod vodstvom inšpektorja parnih kctlov ogledali novo elektrarno, pane kotle rlstema Borrich, parne turbine in parne čistilce. Te ekskurzije se bo udeležilo članstvo iz vse Slovenije in tudi strojniki iz Hrvatske. Drugo ekskurzijo bodo pa priredili 2. junija v Krško, kjer si bodo ogledali novo tovarno celuloze. Tovarne, ima najmodernejše turbine. Ta strokovna organizacija je lahko v zgled drugim; malo organizacij je pri na>s ki bi skrbele tako za izboljšanje socialnega položaja svojega članstva tudi z izpopolnitvijo strokovne izobrazbe. Bivši advokat je napadel sodnika Sredi noči ga je s pajdaši pretepel na beograjski utM Beograd. 7 aprila. Tudi tole se lahko primeri v Jugoslaviji m sicer kar sredi naše prestolnice: Ce obsojenca takoj ne zapro. utegne ob prvi priložnosti napast-: sodnika. To je doživel ugledni sodnik okrožnega sodišča za mesto Beograd g. Toma Puljevič. Ponoči je postal žrtev nenavadno drznih zločinskih tipov, ki so se svobodno sprehajali po prestolnici, čeprav so bili že davno obsojeni. Zločinski napad na sodnika Puljeviča je pripravil in izvedel bivši advokat Nikola Petrovič, k; se je moral pred sodiščem zagovarjati zaradi podkupovanja in potvorb. Ko se ie Puljevič okrog polnoči vračal proti domu — in sicer je preživel večer v ožjem krogu nekega svojega sorodnika pač ni mogel niti sanjati, da ga sredi Beograda v živahni in lepi ulici Kralja Aleksandra pričakujejo napadalci pod vodstvom Nikole Petroviča, kateremu sodnik Puljevič ni storil ničesar zlega, razen, da mu je sodil po zakonu. Sodnik Puljevič se spominja, da je stopal mimo dveh neznancev. Komaj je bil mimo, je eden izmed njiju kriknil: »Evo Puljeviča!« Preden se je Puljevič mogel obrniti, so že padali udarci po njegovi glavi. Čeprav ves zbit in krvaveč od udarcev, ki jih ie dobil zavratno, je bil Puljevič toliko krepak, da se je napadalcema postavil po robu. Tedaj je bivši advokat Petrovič priklical na pomoč še ne- katere svoje zaveznike, ki so dotlej stali ob strani. Na Petrovičev poziv sta pristopila še dva. ki sta pomagala Puljeviča vreči na tla. nakar so ga pretepli. Puljevič je klical orožnike in policijo, toda kakor zakleto prav tisti čas ni bilo nikogar v bližini. Samemu Puljeviču je naposled uspelo, da se je rešil iz rok napadalcev in je ubral korake po Aleksandrovi ulici venomer pozivajoč polic:jo Kakor v gangstrskih filmih so napadalci ustavili prvi taksi, sedli vanj in pognali za Puljevičem. Taksi je dohitel Puljeviča pri Študentskem parku. Tu so zločinci brž skočili iz avtomobila in soet začeli udrihati s pestmi in palicami no krvavečem struku. Kdo bi vedel, kako bi se bil končal drugi napad, da niso naposled orožniki le Čuli krikov na pomoč. Prihiteli so. zajeli so Petroviča in njegove pomagače ter jih odgnali na policijsko stanico. Eden izmed njih pa je spremil krvavečega Puljeviča na njegov dom kier ie družina vsa presenečena prevzela družinskega glavarja v svojo sredo. Bivši advokat Nikola Petrovič je predlanskim in lani stal pred sodiščem zaradi 28 deliktov. Z njim se je moral takrat zagovarjati tudi bivši sodnik okrožnega sodišča Mihajlo Jakovlievič. Proces se je vlekel dolge mesece. Naposled ie bil Petrovič vendar obsojen na 3 leta strogega zapora, na trajno izgubo častnih pravic in na izgubo advokature. Tudi sodnik Jakovljević je bil obsojen na 3 leta strogega zapora, čeprav so bili njegovi grehi nekoliko manjši, toda zakon strogo kaznuje sprejemanje podkupnine in prav to je zagrešil Jakovljević. ki se ie dal podkupiti od Petroviča. Vsi akti pri tei razpravi so teh- | tali nčč mani kakor 14 k?. Kakor poroča »Politika«, je šef kriminalne policiie v Beogradu kaznoval zdai Nikolaja Pet.ovi-ča z globo 180 din in ga takoi Izpustil, njegovih pom ;nčev pa spi ob nI kaznoval. Sodniku Pu h M tu 03 U svetovni, kakor navaja »Politika* Vi * e u« odo i so-Inik, to reč je treba zatalkatil P$ stirfh letih pejEsnfesie tatvloe Na vesti jih L^a do&ro organizirana vlcasJiska toipa Gornja Radona, 11. aprila Od leta 1033 jr bilo v gomjenu'.g-on-skem ckvlišu izvršenih več tatvin, zlosti v Lastcmereih. Zhigovclh. O:chovc'h, Gre-Snjevc'h in Ivanjsevđkem vrhu. Bilo je več večjih in manjših tatvin, ki so ostale do-i ikij nepcja.-^niene in bi zr.psdle pozab', kakor o najbrž tatovi že!eli, da ni varnostna oh!2. t imela stolne evidence te zbrala sčasoma tel ko tehtnih dokazov, ui ie one 10. april r?. are lira1 a vecć'ansko vlomilsko družbo, ki je bila dokaj *iobro org-pn zirana, kar niti ni čuda. saj je bila cf-lo budi v ojgjsm sorodstvu. Ta diužba je imela načrte za vlome pri biKnntej&U) nose- tnjidtl, pri Čemer pa. ni prizr.nrsJ.a niti revnejšim Slojem. Kradla je vse. kar ji je prišlo pod roke. Z aretacijo te čužbe je bilo odkrilo hi pojasnjeno cici le j več starih in no-v'h tatvin, kaže pa, da bodo pojasnjene tem takoj razvozijan in aretirani so biJi: ■ šo veekrr: l k -vani zaradi vlomov in tr.tvin Hoja P: ar.fee, podeželski ključavničar iz RormrMe. Jančar Anton. sfelarskl po i;r iz Zbgovec te svaka slednjega Gre- gorec Anton in Matija iz Ivaajdevskega Z aretacijo teh je bila takoj pojasnjena tečja tatvina ki je bila Isviieaa pred 4 j leti v noči i\i 0. na 7. februarja 1936 v g -p:sko h\šo in v^nicarijo tvrtke Bou-vies* Clotar jci v Orežn.jovcih.t kamor eta Vlomila Hojs Franc in Jančar m ponarejenim ključem ter nrinnrtt lovako puško vredno najm.mj 2.t">00 din in nekaj jedilnega in dn:rre«ra orodja, vin i carju pa vso zn'e-go žganja Hoj.-, Piane je nadaljr Ukradel pri Antenu sticu v RodmcSeih vidJjiicg-ied zikunke »Depeve«, nadalje je vsa dciižba ukradla pri posestniku Jan- nekatere večje tatvine, g^ede katerih i carji Antonu v Lastomercth. 22 kokorM, prt bilo ljudstvo ?pložno že mnenja, da. j Korošu na Ivanjževskem vi-hu vso zalogro Antonu Sticu J?e je ostanejo za vedno nepojasnjene. Vlom-i ka družba je bila tako prebrisana, da je vsako sled za seboj takoj zabrisala., pa tudi {pretno molčala, kar nikakor ni čudno, ker je večinoma članov v sorodstvu in kot taki seveda mnogo bolj zaupni med seboj, ne glede na to, da je pri ljudeh zbujal sum dobrega in zadovoljnega življenja teh ljudi, ki so prirejali pojedine in popivali cele noči. Ukradene stvari .-o spretno skrivali s tem, da so jih n. pr. zakopava 1 i v zemljo v goricah, hlevih in celo grojKMHih V dobro zaprtih po-soc'ah, razne stvari pa So po svojih zvezah vr-ovčili. Izdala jih je slednjič puška, ki je bila po orožnikih izsledena pri enem iztmed krivcev, glede katere ni mogel dati povoljnega poj. ?niia. kar pa je dalo orožnikom povod za aretacijo. Vozel je bil s v Rarimošcih daljnogled masti in mesa ter sodček vina. Pri Kirbl-sevi Jolanki en sel in Se nekatere manjše tatvine, kar priznavajo. Kakor pa do 'lej doirnano. je bila družba udeležena tudi pri večji tatvini, ki je bila v noči od 7. na 8. avgusta lam ko leto 'zvrseaa v gosposko hiso in klet vinogradnika <"r. Le-nprta Boezia v Zbigovc'h. kjer so zlikovci odnesli raznega bla ponarejenih ključev ah pa se poaluževal * tudi drii^ih sredi tev bodo gotevo odkrila še razne dnig:e n\nniše doklej nepojamjene tatvine, prebivalstvo tukajšnje okolice pa si bo lahko zopet za nekaj časa oddahnilo ter ponoči mirno spalo. Delo za povzdigo kmetskega stanu Trbovlje, 12. aprila Kmetsko nadaljevalna šola je zaključila te dni svoje 13. šolsko leto. Zopet je usposobljenih 22 mladih kmečkih sinov za dobre in vnete gospodarje, ki bodo na posestvih svojih, roditeljev praktično izkoristili znanje o naprednem in načrtnem kmetskem gospodarstvu. Uspehi kmetsko nadaljevalne šole, ki deluje v Trbovljah že lepo vrsto let, se že vidno kažejo na posestvih v bližnji trboveljski okolici. Marsikatera kmetija je pri nas v tem času izboljšala donosnost svojih travnikov, uredila lepe sadovnjake ter v njih nasadila lepo vrsto žlahtnega drevja. Nekateri posestniki so se jeli zanimati tudi za čebelarstvo, drugi zopet za povzdigo živinoreje, sodelujejo pri koristni organizaciji * Samopomoč« ter se sploh brigajo za napredek kmetijskega gospodarstva. Kmetijsko nadaljevalni šoli in njenim učiteljem gre predvsem zasluga, da se trboveljski kmetijski stan izpopolnjuje v strokovni izobrazbi ter se poduči o živinoreji sploh, o prvi pomoči pri živini, o kmetijski higieni in ne nazadnje tudi o važnosti kmetijskega poslovanja, šolo je vodil z veUko vnemo učitelj g. Omerzu, o vseh najvažnejših kmetijskih vprašanjih pa so predavali gg. obč. živinozdravnik . Rajko Deu, dr. V. Krasnik, Jesih Adolf in sreski kmetijski referent g. Zupan Ivan ki je učencem podal pregled o kmetijskem delu in gospodarstvu v laškem srezu. — šola je priredila tudi ekskurzijo v sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru, v mlekarno in sirarno Medijo Izlake in razne kratke praktične tečaje iz sadjarstva. Letos si bo šola ogledala sadno sušilnico v Lokah ter fante seznanila z obratom v taki sušilnici z namenom, da bodo domaČi < kmetski sinovi znali sušiti sadje in pravilno uporabljali sušilnice, ki se bodo letos izgradile tudi v trboveljski občini. V maju bo sledil izlet v Zagreb in obisk vzornih gospodarskih naprav. šola razpolaga z lastno drevesnico, se-jalnico, pikirališčem ter ima lastno majhno vrtnarstvo, kmetijsko preizkusevalnico, oddelek za lepotično grmičevje in zdravilne rastline. Obiskovalci tečaja so dosedaj dobivali iz drevesnice brezplačna sadna drevesca, letos pa bodo prejeli kot nagrado dve strokovni knjigi iz kmetijskega gospodarstva. Praktične vaje so se vršile na občinskem zemljišču. To zemljišče je pa sedaj občina oddala državni ljudski šoli, s čimer je kmetijsko nadaljevalna šola vsekakor precej oškodovana, ker je s tem izgubila svojo dobro urejeno drevesnico, ki je fantom delala veselje do sadjarstva. Pri obširnih zemljiščih, s katerimi razpolaga občina, pač menda ne bo težko, da se bodo upoštevale v polni meri želje vodstva nadaljevalne šole in s tem tudi ugodilo potrebam trboveljskega kmetijskega stanu. Sicer pa je občina kot tudi banovina v polni meri podpirala delo šole in pokazala razumevanje za strokovni napredek in izobrazbo tukajšnjega kmtskega naraščaja. Pravi Rubens Jerome je izkoristil pojemajočo dnevno svetlobo, da je prevlekel sliko z zadnjo plastjo rumenkaste barve patine, kajti naslednjega dne je bilo treba platno suho oddati. Slika je bila mojstrovina, ki bi je nihče ne razločil od dela Paula Rubensa. Predstavljala je na nevidnih krilih plava->ofi<-v žensko postavo, študijo k Vstajenju. jerome je ogledoval dovršeno sliko z bolestnim navdušenjem in vzdihnil je: Tako sem se torej za svoje novo življenje iz-premenil v zločinca. čez tri dni bi se moral poročiti in za svatbo je potreboval denar. Poslušal je torej prigovarjanje trgovca z umetninami, naj poleg mojstrskih kopij, za katere je prejemal skromno nagrado, ustvari enkrat tudi pravo delo »original«, da dobi primeren honorar. Jerome je svoj zločin odlašal dokler je šlo, toda drugi dan je bil že zadnji rok . .. In tako naj se torej zgodi, kar se mora zgodi ti. Na dan poroke je imel Jerom na sebi nov frak. Tako neobičajno oblečen se je zdel s svojimi gostimi svetlimi, kodrastimi lasmi, nekam mračno eleganten, kar je presenetilo vse, tudi njegovo bodočo ženo. Zdel se jim je očarljiv in naenkrat so ljudje razumeli dekleta, ki je napravilo ta korak in se omožilo z umetnikom. Da. rodbina je bila odločno preti temu. Dolgo se ni hotela sprijazniti s tem, kar je imenovala »pustolovščino«. Da ni bilo bogatega sorodnika, nevestinega strica, ki se je dobrohotno zavzel za mlada, bi ne bilo iz tega nič. Ta premožni stric, zakrknjen star samec, je imel sicer nekoliko okostenelo, vendar pa globoko razumevanje za umetnost in s tem tudi za umetnikovo »usodo. Seveda je pomenil ta vrtoglavi sorodnik v očeh rodbinskih članov posrečeni original in če bi ne bil tako bogat bi se mu bili rogali. Tako je pa bil avtoriteta in rodbina se je uklonila, ko je dejal: Kar dovolite dekletu, da vzame umetnika, če ga ima rada. Ne ovirajte te sreče. Lokavo je pa pripomnil: Ko se vzameta, se ne bom dal osramotiti . . . Pošteno vzamem to stvar v roke. Ob misli na tako dobrega in močnega zaščitnika sta zrla Jerome in njegova nevesta z nekoliko večjim zaupanjem v bodočnost. Pri prvem delu poročnih obredov ae je Jerome srečno smehljal in ob strani svoje mlade žene se je počutil dobro. Ko je pa stopil k nji v cerkvi, so se naselili v njegovem srcu težki dvomi. Naenkrat so mu jele rojiti po glavi mračne misli. Plaho se je ozrl na svojo ženo, ki je bila v mračni cerkvi podobna blesteči sliki otroške blaženosti in ki so bile njene oči zalita m solzami radosti. In tedaj ga je obšel strašen občutek krivde. Kot ponarejevalec slike, kot zločinec bi vsaj ne bil smel navezati nase tega dekle- ta. In čutil je kako si je na staro krivdo naprtil novo, 5e težjo in pred oči so mu stopile se strašne j ae podobe: videl se je neskončno ponižanega, kako stoji pred sodnikom. Videl se je kako se opoteka po dolgih hodnikih jetnišnice in kako potem sedi v jetniški obleki nasproti svoje žene — ločen po mreži in ne da bi se upal dvigniti k nji oči. Tako je postal Jeromov ta težko pričakovani srečni dan pravo trpljenje. Ko se je peljal s svojo Ženo proti njenemu domu. je bil njegov veseli nasmeh l-kam čudno otrpel, če bi ga ne bila prestrašeno ln zaljubljeno gledala, bi bil skočil iz kočije, da bi ušel poročni svečanosti Tako je pa sklenil zavoljo nje igrati do konca vlogo srečnega moža. Mehanično in prisiljeno se je zahvaljeval gostom za čestitke in darila. Poročna darila — bilo jih je mnogo — so bila postavljena na podaljšani belo pogrnjeni miri. Bili so različni predmeti in mnogo rož. Toda Jeromu se je v njegovih duševnih mukah zdelo vse to kakor sleparjev plen. Višek svojega trpljenja je pa doživel šele, ko je prišel dobrohotni širokogrudni stric Mlada žena se mu je vrgla v' naročje in obraz ji je kar Žarel od sreče. Potem eta pa oba stopila k njemu. Stric je vasalo potvepljal mladega mota po rami in dejal radostno: — Tako, zdaj pa Imata to že na seboj. Potlej se je pa lokavo ozrl na oba in nadaljeval s svojim veselim hrlpavim gla- som: Oba se mi zdita tako presenečena. Kaj mislita, da prihajam praznih rok. No. motita se. To pot sem se izkazal in segel sem globlje v svojo lakomneževo mošnjo. Po teh besedah je čudno zapiskal in že so se odprla vrata in na pragu se je pojavil šofer z velikim zavojem. Stric je bil vajen dajati darila na tako čuden način in tako so hitro prihiteli svat-je, da bi videli, kaj je prinesel mladima. Jerome bi se bil pa ra,je vdrl v zemljo, nego prenašal pogled na dobrega strica. On zločinec —, ki mu je storil stric toliko dobrega___ In ta čas ko so se vsi zbrali okrog zaboja, ki ga je šofer previdno odprl, se je Jerome obrnil. To je bilo zanj preveč kruto in sramotno. Kakor skozi meglo je slišal besede ženinega strica: Izsledil sem jo po posebno srečnem na- ' ključju. To je najboljše kar sem sploh mogel podariti temu umetniškemu paru. In Jerome je zaslišal sto glasov hkrati: Gromska strela! Kako krasna slika! Sijajna! Ali je slika prava? Original? In že se je zopet začni stričev glas: — Saj sem strokovnjak. To je kraljevski dar, pravi Rubens, Jerome se je obrnil, kakor da ga je pičil gad. Kraj praznega zaboja je stala naslonjena krasna slika: na nevidnih krilih plavajoča ženska postava — študija k »Vstajenju«. Zares pravi Rubens, ne njegov, pravi Rubens. Hvala ti o dobri bog.. . In Jerome se je onesvestil. ŠAH Dva zmagi »železničarja" V sredo se je v klubovem lokalu železničarja,- odigrala prvenstvena tekma med »Železničarjem« in »L6K IHe. Zmagali so »železničarji« z rezultatom 6lh : 1' t. Podrobni rezultati so bili tile: Mejak—šuligoj 1:0, inž. Dobovisek—Sever 1:0. Kragelj— Svetic 1:0, Osana—Hreščak Dušan 1:0. Sila—Hreščak Alojzij l/»:Vt, Langus—čele-bič 1:0, Jereb—Dragičevič 0:1, inž. Urbas —Parcer 1:0. Kdor je zasledoval potek igre. je videl, da so bili , železničarjiv< v absolutni premoči in so z lahkoto premagali nasprotnika. Partija med g. Jerebom in g. Dragičevičem bi se bila morala končati remis. Toda Dragičevič je nasprotnika, ki je prezrl odločilno potezo, prisilil h kapitulaciji. Naslednja in zadnja prvenstvena tekma je bila med »Dvorskim« in »železničarjem C Igralo se je v lokalu DŠK. Gostje so iz vojevali tesno zmago nad nasprotnikom, in sicer so jih porazili z rezultatom 4,'*:3,'t. Posamezni rezultati so bili: Benčan—Mejak 0:1, Beden—inž. DoboviSek 0:1, Sovič —Kragelj 0:1. Pretner—Osana 1:0, Jur-man—Kališnik 1 '-•:' -s. Kralj—Kerč 0:1, Dolenc—inž. Urbas 1:0, Stopar— Langus 1:0. Pri tej tekmi so se gostje slabo odrezali. Omeniti moramo, da so nekateri igralci spregledali važne poteze in celo figure ter dali nasprotniku lahek posel. Te težke napake so pripomogle do tako dobrega rezultata. S to tekmo se je končalo prvenstvo v drugem razredu slovenske šahovske zveze. Iz Zagorfa — Elektrifikacija rudniške indu*trij>ke železnice, ki smo jo nedavno kratko napovedali, je zadobila konkretnejše oblike in kaže, da dobimo že pod jesen prvo elektrificirano železnico v Jugoslaviji sjploh. Vezala bo ludniški obrat v Toplicah s po-«£SlOVENSKI NARO Dc,sobota, 13. aprila 1940. Stav. 85 Zaufeinlfite malo čez dast Kratko dnevno spanje zelo osveži človeka In okrepi njegovo telo, pravi ameriški psiholog Seashore Charles E. Seaahore, znani ameriški psiholog, pripoveduje, da se je Kot študent pogosto počutil duševno utrujenega. Obrnil se je na vseučiliške zdravnike in odgovorili co mu: Vsak posten kri tjan popoldne po obedu malo zadremlje. Seadshore je zdravnike rad ubogal in pozneje je vsak dan po obedu četrt ure počival. Kmalu je aaeutil, kako se njegova energija veča, bil je mnogo bolj svež in delal je z večjo lahkoto kakor prej. Na podlagi svojih izkušenj in proučevanja tega vprašanja v poznejSa letih priporoča prof. Seashorn: Vsak odrasel človek naj se odpove dolgemu in lahikemu spanju v ju trn jih urah in ga nadomesti s kratkim spanjem čez dan. najbolje po obedu, četrt urno spanje po zelo napornem delu in po obedu pripo-mrre k osvež'tvi in povečani delavnosti več nego dve uri spanja v poznem jutru. V letih, ko je krvni pritisk zelo močan in ko žile niso več take, kot bi morale biti, ko je človek neprestano nervozen, utrujen od dela in razdražen, 9o koristi kratkega .panja čez dan tako velike in važne, da bi jih ne smel prezreti nihče, kdor hoče samemu sebi dobro. V spanju namreč popusti krvni pritisk, napetost žl se zmanjša, in srce utriplje počasneje. Vse te izpremembe vplivajo na človeško zdravje j zelo blagodejno. 2e s tem. da človek 5a-j mo leže. se spro te nekatere mišice, ki je I njihova naloga držati glavo pokonci. S tem I olajšamo možganom njihovo delo, da ed j odpočije jo. Poraba moči v vodoravni legi je neprimerno manjša, celo v primeri z udobnim sedenjem v naslanjaču. Kdor se pridruži armadi žensk in moških, ki podnevi malo zadremlje jo, da se osveže, pride v zelo dobro- družbo. Med slavnimi možmi ki -io bili vajeni podnevi spati, naj omenimo Ooethea, Wagner-ja in Theodora Roosevelta, 1 ali k o bi pa našteli še več imen uglednih mož vseh stanov. Prof. Sea hore dokazuje pravilnost svoje trditve, da je treba no&io spanje prekiniti in ga nadomestiti z dnevnim s tem. da opozarja na dva moža, ki sta naravno t zaslovela po zamenjavi noči z dnevom. Napoleon in Thomas Edison sta spa-I la ponoči zelo ..mio, pač --ta si pa vsak } dan privoščila kratek počitek. Vsako noč • sta spala povprečro samo 4 ure. L-judje so Lce jima čudili, kako moreta tolko delati in tako malo spati. Pri tem so pa pozabljali, da oba čez dan zelo rada zadrem-ljeta. Napoleon je večkrat v svojem vozu zaspal, o Edisonu so pa pripovedovali r o trudni ki. da je pogosto podnevi zaspal kar tam. kjer je pač bil. Večkrat so ga našli za pisalno mizo ali celo na tleh, kjer je fladko spal. Kmalu se je pa prebudil in nadaljeval svoje naporno delo. Zelo dvomljivo je, da bi bila mogla ta dva slavna moža toliko storiti in vzdržati take napore s svojimi silami pri tako kratkem nočnem spanju, če bi ne .spala čez dan. Mussolirti vsak dan po obedu malo zadremlje. Mnogi slavni možje ležejo v ak dan h kratkemu pcč'tku, kar na divan v uradu. Lastn ki velikih podjetij ustanavljajo počivalnice za svoje uslužbence in jim priporočajo da si med odmori privoščijo v njih kratek počitek, ženskam, ki fo vse dopoldne zaposlene z gospodinjstvom, -tori zelo dobro kratek počitek pred obedom, da se osveže in naberejo novih sil za delo do večera. Mnoge gospodinje trdijo, da je osvežitev še večja, če ležejo v posteljo in odlože obleko, kakor j da bi se že pričenjala noč, in mož, ki od- ;ja nas u«, da je smrt zaenkrat sanrto rraino rlo Crez smrti bi ne bilo duše, zavesti in uuha Češki profesor Vladimir Ulehla je izdal nedavno knj>go »Razmišljanje o življenju«, v kateii je zajel sedanje stanje biološkega problema. V enem poglavju se peča tudi z vprašanjem smrti. Nfžii organizmi so nesmrtni Prof Ulehla pravi, da so nižji organizmi potencijalno nesmrtni. Bakterije in razni nii.2 organizmi se razmnožujejo tako, da enocelični matični organizem razdeli v hčerkine celice brez ostanka, da torej preide ^es v nje. Vsaka izmed hčerkinih celic se opiosti zveze in začenja novo samostojno življenje. Tako ne ostane ničesar, kar bi lahko označili za truplo. Kjer pa ni trupla, tudi smrti ne more biti. Smrt se pojavi šele tam. kjer se organizmi po obliki in funkcijah razvijajo. Zaenkrat Imajo odprto pot k nesmrtnosti edino tkiva in razne nižje kulture. Njihova rast se lahko podaljša in ustavi tako, da postane praktično enakomerna in torej večna. V praškem in brnskem zavodu za fiziologijo rastlin goje že od 1912 steblo gobe nasidiobolos. Vzdržuje se tako, da od časa do časa -gornji del te vlaknasto rastoče gobove kolonije odrežejo in preneso na sveža življenjska tla. Čim doraste do robov posode, jo znova odrežejo ln preneso na sveža tla v novo posodo. Vršički rasto enakomerno že 26 let in spominjajo na plazeče se kače. Prof. 1'lehla je ugotovil, da ni pokazala goba ves ta čas nobenega posebnega znaka pešania. Raste enako hitro pod istimi po-sroji in njena oblika se ne izpreminja. Kolonije drugih rodov, ki se razmnožujejo na običfjen način, žive samo nekaj tednov. Potem nastanejo spolno združljive celice in življenje kolonije se konča, da bi se pričelo znova v obliki klijočega semena. Pri basidoboli je nesmrtnost v zvezi s tem, da se je goba nehala normalno razmnoževati in da skrbi za njeno razmnoževanje človek. Kokošje tkivo iz leta 1915 še živi Do podobnih zaključkov sta prišla fiziologa Carell in Eveling, ki negujeta najrazličnejše tkivo iz teles višjih živali. Gojita ga na življenjskih tleh tako, kakor goje mikroorganizme v Rockefellerjevem zavodu v New Torku. Od leta 1915 rasto tam nepretrgoma koščki srčnega tkiva, Izrezani iz kure pred 23 leti. Podobno rasto koščki življenjskih ledvic, mišic itd. Izrezano tkivo živi podobno življenje, kakor ga je živelo v živem telesu, mišične celice se krčijo, živčne celice se razraščajo v vodilna vlakna, ki so razdražljiva. Tkivo, ki dopolnuje kri z gibljivimi belimi krvnimi telesci, pošilja krvna telesca v kulture itd. To se dotraja v času. ko bi bil orga-nizem, iz katerega je bilo tkivo izrezano že davno mrtev, kajti kura živi navadno kvečjemu pet let. Po sprostitvi iz materinega telesa je preživelo tkivo nad petkratno cobo, ki bi mu bila sicer prisojena, če bi bilo ostalo na svojem mestu. Tkivo je postalo potencijonalno nesmrtno in gotovo bo ostalo živo še dolgo, dokler ga bodo učenjaki presajali v vedno sveže redimo raztopino, čim pa nekaj dni pozabijo na to, tkivo pogine, čeprav še daleč ni izčrpalo vseh rcdilnih snovi v raztopini. To pomeni, da se zastrupi z lastnimi snovmi razkroja. Kaj je rak? Podobno goji član Carneggijevega za-vi !a v Baltimore W. H. Lewis že blizu 30 let najrazličnejše vrste živalskih in človeških pogubnih novotvorb. Tudi te tvorbe, ki bi v telesu z gostiteljem vred v pol leta poginile, so postale tu potencijonalno nesmrtne. Tu izraža Ulehla zanimivo nazira-nje o raku in piše: To rejstvo daje možnost razumet! raka kot revolto tkiva proti železni disciplini, s katero so na višjih stopnjah živega po-edinca deli podrejeni celoti. Revolta raka izbruhne zlasti, če se stara celota hitreje loži obleko in leže na streho trgovskega doma ali na divan h kratkemu počitku, bo gotovo potrdil, kako zelo ga kratko spanje in z njim združena zračna kopel a veži in utrdi. Ali je pa bolje .spati pred obedom ali po njem? Učenjaki si glede tega vprašanja niso edini. Splošno se pa priporoča tistim, ki hočejo spati po obedu, naj ne obremenjujejo želodca opoldne a pretežkimi jedili. Gotovo pa opoldansko spanje povsem nadomesti prekinjeno jutrnje spanje. To je zlarti priporočljivo fernam. ki njihovi možje prihajajo zvečer domov, se- dejo k peči in potožijo, da so preveč utrujeni, da bi mogli zvečer na izprehod aH v gledališče. Take žene naj poslušajo nasvet Seashorea in pripravijo svoje može do tega, da ai bodo privoščili vsak večer iz urada ali sploh z dela kratek počitek. Potem bodo namreč osveženi in sami si bodo želeli izprehoda ali večerne zabave. Važna okolno: t, govoreča za kratko panje Čez dan je. da je spanje najgloblje takoj potem, ko Človek zaspi. Večina ljudi je pogreznjena v najgloblje spanje v prvih treh urah običajnega nočnega počitka. Ostalih pet ur mine v lažjem spanju, ki nima posebnega pomena za zdravje in okrepitev telesa. Iz tega lahko sklepamo, da dvakrat po tri ure spanja v 24 urah koristi človeku mnogo več nego nepretrgano osemurno spanje. od tega aH onega tkiva Celice počasi starajočega tkiva se otepajo staranja in tako nastanejo regulacijske motnje, pri katerih se revoltirajoče ceUce sproste vezi. V tistem trenutku postanejo te celice mlade in potencijonalno nesmrtne kakor celice raznih nižjih živali. Od tistega trenutka so paraziti na materinem telesu. Toda v tem je tudi konec revolte. Tkivo novotvorb pospeši stanje telesa, ki vedno bolj ovira normalen proces in končno pogine z matičnim bitjem vred. Prof. Ulehla zaključuje svoje razmotri-vanje takole: Smrt je zaenkrat neizogibno zlo. Ona je posledica organizatorične višine. Prosta celica je potencijonalno nesmrtna in svojo nesmrtnost izgubi šele v zvezi, kjer se v korist celote specijalizira. Da m celične organizacije v višjih organizmih, bi ne bilo smrti, ne bilo bi pa morda tudi posebnih dejanj, dosegajočih svoj višek v človeški misli in odvisnih neposredno od zamotane organizacije ln centralizacije telesa višjih živahi ter končno človeka. Tkivo, ki ga umetno gojimo, ne pogine, pač pa tudi duševno najbrže ne živi enotno. Vse kaže, da bi brez smrti ne bilo duše. zavesti in duha, torej vsega tega, kar v človeku proti smrti najbolj protestira. Kolik paradoks! Kri dragocena tekočina Pri nas izkoriščamo le malo krvi. Večinoma porabimo samo prašičjo kri, dočim gre na tisoče ton goveje in konjske krvi po naših klavnicah v izgubo. Skoraj vsa kri iz klavnic se odteka v kanale. In vendar je kri pri svojih 20 odst. biološko zelo dobrih beljakovin ne samo izborna hrana in krma, temveč tudi izredno dobra industrijska surovina, ki se da vsestransko porabiti. Iz krvi izdelujemo mnoga zdravila in krvne preparate, primesi za krmo in zlasti krvni albumin, potreben v živilski industriji za izdelovanje keksov in slaščic. Krvni albumin je tudi dobro lepilo ter polnilno in apretacijsko sredstvo v tiskarstvu, barvarstvu, usnjarski industriji in pri izdelovanju fotografskih potrebščin, mila in papirja. Iz krvi pa izdelujemo tudi umetno rože-vino, gumbe in umeten les. Pozabiti ne smemo končno na dragoceno krvno oglje. Pri vsem tem se človek vpraša, zakaj gre toliko krvi v izgubo. Vzrokov je več. Eden glavnih je ta, da se kri hitro pokvari, zlasti poleti. Treba jo je torej zelo hitro predelati. Na manjših mestnih klavnicah zato ne kaze postavljati razmeroma velikih in dragih strojev za naglo predelavo krvi. Majhni stroji pa ne zadostujejo. Vendar bi se se pa dale te ovire odstraniti. Koristi, ki bi jih lahko imeli od krvi, so tem večje, ker živimo v časih, ko bi ne smeli zametavati nobene dobrine. Italija letalski center Evrope Vojna je bistveno izpremenila zemljevid evropskega zračnega prometa. Središče tega prometa je bilo preneseno v Sredo-morje ln Rim je postal letalsko središče Evrope. Iz Berlina vodi zračna proga preko Munchena in Benetk v Rim. Italijanske družbe za zračni promet imajo zdaj prvenstvo v evropskem zračnem prometu. Njihova letala letajo nad vsem Sredozemskim prostorom med Atenami na jugovzhodu m LJsabonc na jugozapadu. Pa tudi v zračnem prometu med poedi-ntrai deli sveta zavzema Italija eno pivih mest. Iz Rima letajo letala v Af.ikc preko Tri polisa in Addis Abebe in v Azijo preko Brlndisia, Aten in Rodosa v Bosro. Italijanska letala letajo redno tudi v Južno Ameriko. Holandske zračne proge, vodeče v Azijo in Avstralijo, nimajo več svojega izhodišča v Amsterdamu, temveč v Neapolju. Naravna imunost proti davici se vedno je zelo nejasno vprašanje, zakaj so nekateri ljudje izredno odporni proti nekaterim boleznim. Nedavno je nemški zdravnik E. Zimmermann proučil zdravstvene razmere v Chile, kjer je ugotovil posebno imunost prebivalstva proti davici, podobno znani odpornosti afriških domačinov proti tej bolenzi. V Nemčiji obolijo na 1000 prebivalcev 2 do 3 otroci, v republiki Chile pa prideta en primer ali dva davice šele na en milijon prebivalcev. To je tem bolj čudno, ker živi v Chile kakor v drugih tropičnih krajih prav toliko gostiteljev difteričnih bacilov kakor v srednji Evropi. Človek bi mislil, da so ti davični bacili v tropičnih krajih mnogo manj nevarni nego v zmernem pasu, kar pa ne drži. V tropičnih krajih živeči otroci Ev-ropcev kaj hitro dobe davico in sicer zelo nevarno. Zato Zimmermann domneva, da so domači otroci v Chile imuni proti davlci. Po njegovih izkušnjah je približno polovica domačih otrok do starosti enega leta nagnjenih k tej bolezni. Toda s tremi leti postanejo izredno odporni proti davici, čeprav jih napade. To je posebna rasna imunost proti davici. Svoje naziranje opira Zimmermann na dejstvo, da žive otroci iz Evrope priseljenih staršev v enakem podnebju, ob enaki hrani m ob enakih pogojih kakor domači, pa so vendar tisočkrat bolj podvrženi davici kakor otroci domačinov. Kako se ženijo mormoni Čeprav dve veliki ameriški razstavi — svetovna v New Yorku in Razstava zlatih vrat v San Franciscu — še nista bili končani, temveč so ju podaljšali še na tekoče leto, se že pripravljajo v Ameriki na novo veliko razstavo. Prirejena bo šele leta 1947, toda ustanovljen je bil že slavnostni odbor, ki išče razstavišče na bregu Solnega jezera. Razstava bo prirejena v proslavo lOOletnice države Utah in prihoda prvih Mormonov na zapad. Obletnico tega dne, 24. julija, proslavljajo v Utahu z mnogo večjimi svečanostmi kakor državni praznik 4. julija. Mormone je privedel po naporni poti skozi pustinjo na zapad drugi predsednik mormonske cerkve Bridham Young. Mormonsko cerkev je ustanovil leta 1830 v New Yorku Joseph Smith. Njega in njegovega brata so preganjali, dokler ju ni končno kamenjala razjarjena množica, da bi ju tako kaznovala za njun nauk o krščanskem mnogoženstvu. Da bi se izognili podobni usodi so se njuni pristaši preselili na zapad. Tam so kmalu i zore menili pustinjo v cvetočo pokrajino. Pozneje je tam nastala država, ki je bil njen prvi guverner Bridham Young. Mormoni so našli kompromis z državnim pravom v zadevi mnogoženstva. Pred zakonom imajo samo eno pravo ženo, pred bogom se pa poroče še z drugimi ženami, ki si jih pa izmislijo, ženijo se torej samo s svojimi predstavami. Njihova žilavost in občudovanja vredna marljivost je ustvarila iz njihovega sedeža Salt Lake City prestolnico ameriškega zapada in njihova država je ena najnaprednejših v Ameriki- Ali hočete postati VeČina rjudl, ki ce napotijo v gore pri Sanća Fe v Novi Mehiki, ne v«, da Irodo doživeli tam med kratkimi počitnicami nekaj zeto čudnega, namreč začetek svetovnega muinificiranja in da bi biLa njihova usoda, če bi tam ostali del j časa, ista kakor indijanskega para Estere in Jaapera, Približno pred 1700 leti sta se izpremenila ta dva v mumiji in še se Iaj t to ji ta v Caroeggijevem arheološkem muze ju. šef urada Narodnega parka VVatson svetuje zato turistom, naj se ne mode d >1-go v tem pasu pustinje, kajti ondočni suhi zrak lEpremeni zelo hitro človeško telo v murni jo. In res tam ni nič pos. ' me-ga, če se človeku že po kratkem bivanju v gorah vlije kri iz nora. Ameriš-ke mumije so po Watsonovem prepričanju lepše od egiptskrh in tudi bolje ohranjene, ker je mumifikacija tu naravni proces, samo posledica suhega podnebja in nima torej s kemičnim precesom nič skupnega. E ter in Jasper eta zato najpopolnejši mumiji na svetu. Najdaljša rodbinska imena Iz Buenos Airesa je prišla nedavno vest. da živi tam Grk, ki je njegovo ime neke vrste rekord, ker obsega največ črk. To je ime Zenogianokopoulos, obsegajoče 17 črk. Čeprav, je težko reči, kje na svetu imajo ljudje najdaljša rodbinska imena, je gotovo, da se pojavljajo na VVesfalskem v kraju Wiedenbriick rodbinska imena, ki so daljša od imena tega Grka. V VVledenbrucku rodbinska imena, v katerih je nad 30 čik, niso nič posebnega. Tam namreč naletimo na imena Baeker-vordemsandforth, Jakobfeuerborn, Recker-amfeuerbornenteiche, Mankeberenshemke, a Rodenbeckerschnieder. Franzenbohnen-kampf, Elbrachthusevveh in druga. Ta imena so nastala tako, da so se združila krstna in rodbinska imena ali pa celo krajevna imena. V nekaterih primerih najdemo celo združena rodbinska imena z označbo poklica ali z imenom žene dotičnega. >'nm se zde ta imena čudna, ker ne poznamo podobnih primerov v naših razmerah. Domači hladilniki V Ameriki so prišli na novo praktično idejo. Ce si ljudje izposojajo v denarnih zavodih skrinjice za svoje dragocenosti, zakaj bi si ne mogli izposojati tudi skrinjic, v katerih bi lahko imeli spravljena živ da, da bi se ne pokvarila. In tako Imajo zdaj v. Ameriki trgovine z živili, mlekarne in ledenice posebne oddelke z umetno hlajenimi predalčki, ki jih izposojajo ljudem, da spravljajo v njih živila. Navadno so v ta namen na razpolago ljudem štiri sobe. V prvi živila sprejemajo in jih pripravljajo za shrambo, v drugi je zmerna hladilnica s toploto 0 do 2 stopinj nad ničlo, v tretji so omarice, že izpostavljene mrazu, v četrti pa je skladišče s temperaturo 15 stopinj pod ničlo. Omarice so izdelovali najprej iz žice ali pločevine, zdaj jih pa izdelujejo večinoma iz jek'enih ploščic. Živila spravljajo v to ali ono sobo, kakršna jim je pač potrebna temperatura, da se ne pokvarijo, bodisi od previsoke ali prenizke temperature. To novotarijo so zlasti z veseljem pozdravili ljudje v velikih mestih, kjer nimajo ne kleti, ne hladnih shramb. Po odpravi ameriške prohibicije Odprava prohibicije v Ameriki je pripomogla, da se je dvignila pravna sigurnost, pa tudi morala med ljudstvom. O tem priča med drugim položaj v državi Alabami. Poverjenik državne uprave za prodajo alkoholnih pijač vidi v odpravi prohibicije tele koristi: 1. Obnovitev spoštovanja zakonov in pravne moči. 2. Mladina se ne navdušuje več za pijance. 3. Odrasli so nehali biti prizanesljivi . 4. Manj šoferjev, aretiranih zaradi pijanosti. 5. Blagodejen učinek na porote, pred katerimi se obravnavajo v pijanosti storjeni zločini. 6. Strožje izpolnjevanje prohibicijskega zakona v ;>suhih« okrajih. 7. Finančne koristi — država Alabama je dobila na davkih od prodaje alkohola samo v enem letu blizu 4 milijone dolarjev. Zakone ljudje v Ameriki veliko bolj spoštujejo, kakor so jih med prohibicijo. Alkohol ni za mladino nobena privlačnost več, ker ni prepovedan. Pijanec ne srečuje več toliko nasmejanih obrazov, kakor prej, kajti ljudje ne upravičujejo pijanosti. Zato ni čuda, da se ljudem ne toži več po prohibiciji. Daoiel Tresnem* 65 l»esni BlDII Videč sina pozorne jšega in mirnejšega, je grofica deloma pozabila na nemir v svoji negotovi vlogi in na svojo rezerviranost, ki jo je delala v sinovih očeh sumljivo. Pozabila je tudi na svoj strah, da bo preveč nerodna in da odkrije svojemu sinu več, nego je zaenkrat potrebno, da izpolni njeno poslanstvo. Tako je sinu jasno povedala, kaj pričakuje od njega. Od prejšnjega dne je vedela, da je Mathias Gael odpotoval v Ameriko. Tajna tega odhoda, pustolovski sloves sla kot predrzneža, duševno stanje tistega, ki ga je pošiljal, vse to je na svojevrsten način pojasnjevalo Renaudovo obvezo, da ji vrne prstan, ki ji na njem vgraviranrh besed ni znal ponoviti. Toda Renaud ni bil tisti, ki je o njem obvestil gospo de F-meuse. Prestrašena no čudni zgodbi, ki ji jo je prioovedovtd o Michelininem rojstvu in pod pretvezo ^v-.^j*i iV r-riš!° Gaetana na morsko obalo : z;. ' u2 ribiške hišice. Tako je našla sredstvo, da je ostala še nekaj časa pri Gaelovih. Ti niso sprejeli miloščine in na njena vprašanja niso odgovarjali posebno prijazno. Grofica se jim je bila približala drugače. Stopila je v hišo z vprašanjem, da-li bi ji mogla spretna čipkarica Bertranda popraviti star beneški šal, ki ga ni znala sama popraviti. — Prišla sem nalašč sama, — je dejala, — Moja služkinja bi ne mogla presoditi vaših zmošnosti, gospodična Bertranda, Zelo vam bom hvaležna, če napravite del vzorca vpričo mene. Lahko ste vse druge prekašajoča čipkarica, kakršna tudi ste v svoj stroki, toda s tem še ni rečeno, da ste enako spretni tam, kjer gre za starinske vzorce. In raje bi pustila te čipke raztrgane, nego bi se jih smel dotakniti kdo, ki bi pokvaril njihov slog. Bertranda je odgovorila: — če mi hočete zaupati čipke za eno uro, poskusim to, gospa. Pod nadihom skromnosti je dekletu od ponosa za-žarel obraz in dostojanstvo umetnosti jo je delalo tem podobne j šo mladi dedinji Valcora. Madame de Ferneuse je osuplo motrila to podobnost. 2e dolgo ni imela prilike ugotoviti jo tako kakor danes. Zadnja leta so bila poglobila podobnost. Zato je napravila na njo tem močnejši vtis. Kako je mogoče tajiti, da sta ti dve dekleti sestri? Naj bo že kakorkoli. Valcorovo pripovedovanje je j verjetno. Taka zveza je mogoča med njima samo po materini strani, kajti če bi bil Renaud Michelinin oče, bi ne mogel biti obenem Bertrandin oče, kajti ona je bila rojena v trenutku, ko je polagal ustanovitelj Valcorie, pa naj bo že pravi ali dozdevni, temelje svojih ameriških naselbin. Ta čas, ko se je Bertranda ukvarjala s starinskimi čipkami, je Gaetana razmišljala o zagonetki, ki ji je delala toliko preglavic. Stara Mathurina je skrbela za pogostitev imenitne gospe. Njena prisotnost ji je laskala. Postregla ji je kolikor je pač mogla. Gaetana je pokusila malo mleka in košček trdega kruha. Pri tem je pa vse opazovala. Rada bi bila zvedela čim več. Nobene malenkosti ni hotela prezreti. Že se je pripravljala vprašati po »Nedolžni«, ko je slednja sama vstopila; prignala jo je pač radovednost, da bi videla, kdo je na obisku. Njen bistri sluh je ujel tuj glas, a čudno se ji je zdelo tudi to, da je Bertranda med delom nehala prepevati. Toda niti od starke, niti od umobolne, niti od dekleta Gaetana ni zvedela ničesar, kar bi bilo potrdilo ali ovrglo njene skrbi. Ce je ta hiša skrivala tajno, jo je čuvala dobro. Gaetana se je že pripravljala k odhodu in Ber-trandine umetnosti kar ni mogla prehvaliti, ko se je pojavila na pragu visoka postava. — Kako je torej z vami, babe? Ne bo se vam treba več bati mojih vragolij. V Valcorio odpotujem, tja nekam v Trentario. kjer je vsega v izobilju, in mnogo denarja dobim na pot. — Bolje bi storil, Mathias, če bi držal jezik za zobmi in če bi se pred gospo grofico odkril, je zaklicala Mathurina. — Pred gospo grofico? — je zamrmral mornar ves presenečen in vstopil. Njegove prvi hip zasenčene oči so se hitro privadile mraku v sobi, onemel je, v zadregi je mečkal čepico v rokah in debelo gledal elegantno grofičino postavo. — Hm, to je torej Mathias — je pomslila Gaetana. Radovedno se je ozrla na moža, o katerem so govorili, da je oče dekleta, ki se hoče njen sin za vsako ceno poročiti z njo. Ta mornar prožne postave in smelega pogleda nikakor ni bil na pogled grd s svojim zagorelim obrazom, iz katerega je zrlo dvoje živahnih oči, s svojim visokim, koščenim telesom in širokimi rameni. Iz njega sta zrla gibčnost mačke in trdota jekla. Nerodnost njegovega trenutnega vedenja je pričala o njegovi zadregi, toda v tem ni bilo nič ponižujočega. Drugače so pa bile njegove kretnje neprisiljene. — V Valcorio ste torej namenjeni ? — ga je vprašala grofica de Ferneuse. Stara Mathurina je brž posegla v pogovor. — Da. v Valcorio, gospa grofica. — S tem je pa hotel reči: v grad gospoda de Valcora. — Govorimo tako, če se hočemo pošaliti. Toda nihče ni kazal, da mu je do šale v tej rodbini, o kateri je bilo znano, da 'o tare skrita žnlost. Vsi obrazi v nji so bili resni. % Stev. 8b »SLOVENSKI NARODt,»obotaf 13. aprila 1940. Stran 7 Veljavnost starckatoliških zakonov sodišč, ki zavračajo zahteve po razveliav-ljenju starokatolišklh zaluoiLov Ljubljana, 13. aprila. Kakor smo nedavno poročali, je okrožno sodišče v Murski Soboti zavrnilo pritožbo banske uprave dravske banovine in priznalo v nekem primeru veljavnost staro-katoMškega zakona. Glede na javne pripombe k našemu poročilu, da je treba počakati Se na sodbo vrhovnega sodišča, objavljamo, da je sresko sodišče v Banjalu-ki dne 24. junija 1938. enako razsodilo v konkretnem primeru kot okrožno sodišče v Murski Soboti in je vrhovno sodišče v Sarajevu, dne 6. oktobra 1939 razsodbo sodišča v Banjalukl potrdilo z naslednjimi razlogi: »Nastane vprašanje, ali je civilno sodišče vezano na razsodbo sodišča hrvatske starokatoliške cerkve. Ta cerkev je priznana verska družba in kot taka je enakopravna vsaki priznani veroizpovedi (čl. 11 ustave). Odloki, ki jih taka cerkev izda v svoji kompetenci niso merodajnl samo za njene pripadnike, temveč tudi za civilna sodišča.« Na predlog mestnega poglavarstva v Zagrebu, da bi se neki zakon, ki je bil sklenjen po obredu starokatoliške cerkve dne 24. januarja 1931 razveljavil, je okrožno sodišče v Zagrebu po opravljeni ustme-ni sporni razpravi dne 28. novembra 1939 razsodilo: »Odbija se predlog mestnega poglavarstva v Zagrebu od 1. septembra 1939, ki zahteva, da bi se razveljavil zakon, ki sta ga sklenila dne 24. januarja 1931. v žunnem uradu hrvatske starokatoliške cerkve v Zagrebu C. L. in M. G. Iz Za ^reba. V F**ojem predlogu, da se po službeni dolžne. :i izvede postopek za razvellavo zakona, ki sta ga sklenila C. L. in M. G. v žirnpn uradu hrvatske starokatoliške cerkva Sv. Križa v Zagrebu, navaia mestno poglavarstvo v Zagrebu, da je bil C. L. že prej in to dne 31. avgusta 1919 poročen v žuonem urr-du Sv. Marka v Zasrrebu no rimskokatoliškem obredu in da njegova žena R. še živi in se C. L. zaradi te okolnosti ni moe:el drugič poročiti, ker je to protivno predpisom $ 62 o. d. z. Mestno poglavarstvo v Zatrebu žaram" tega zahteva, da se drugi zakon z M. G. razveljavi. Potrebno pa je. da se reši ve- I ljavnost oziroma neveljavnost drugega zakona zaradi enostavnega razloga, ker bi , se brez tega rešenia ne moelo rešiti vpra-šaine, kam je pristojna M. G. Zakonca C. L., in M. G. se protivita pred- . iogu, da bi se njun zakon razveljavil, ker sta oba pripadnika starokatoliške vere in sta zakon sklenila v srr.islu predpisov te vere. ker je duhovno sodišče starokatoliške cerkve v Zagrebu z rešenjem dne 19. decembra 1930 pravomoćno razveljavilo prvi rimokatolički zakon. Se prej pa je v razsodbi ženidbeno sodišče starokatoMSke cerkve v Zagrebu z rešenjem dne 20. novembra 1923. zaradi ženine krivde dovolilo C. L. ločitev od mize in postelje. Branitelj ženitbenih vezi se prav tako protivi predlogu mestnega poglavarstva v Zagrebu, ki zahteva, da bi se razveljavil zakon, ki sta ga sklenila C. L. in M. G. po obredu starokatoliške cerk e. Navaja razlog, da je v prvem zakonu samo sodišče rimokatoliške cerkve dovolilo ločitev od mize in postelje in da je ta zakon veljavno in definitivno razveljavilo sodišče hrvaške starokatoliške cerkve v Zagrebu, za kar je bilo kon petentno. ker sta bila oba zakonca pripadnika starokatoliške cerkve. Sodišče odbija predloer mestnega poerla varstva, da bi se razveljavil drugI zakon ker tega ne zahteva javni Interes. Mestr. poglavarstvo ie navedlo kot javni interet-potrebo. da se določi, kam je pristojna M G. Toda sodišče ne smatra to vprašanje za takšen javni interes, da bi moralo po službeni potrebi v smislu čl. 10. uredbe o predpisih o postopku v ženitbenih tožbah razveljaviti omenjeni zakon, ki je bil sicer sklenjen po prednisih priznane hrvatske starokatoliške cerkve, ker se pripadnost M. G labko uredi po pripadnosti zadnjega njenega moža.« V zavrnitvi priziva na razsodbo sodiščn v Banjalukl je vrhovno sodišče v Sarajevu navedlo med drugim tudi tole: »Kadar je zakon kot ženitbena pogodba ločen od komnetentnega sodišča, ie zak°~ ločen in ženitbena pogodba ne obstoja več. Ker je edino kompetentno cerkveno sodišče ločilo zakon, mora tudi civilno sodišče vzeti na znanje, da ta zaki n ne obstn-t?* več. čeprav ni izrečena ponebna razsodba o ločitvi clviln^a zakona. Ako loči zakon kompetentno sodišče, na naj si bo to cerkveno ali civilno sodišče ta zakon več np obstoja za civilno sodišče. Zato v konkretnem primeru ne more biti eovora da ob-stola še civilni z^^on kol nekakšen drueri zakon, ki bi mogel biti še v veljavi, čeprav je Icčen po kompeter.tnem cerkvenem sodišču. Zaradi terra se nnzlv zavrne in potrdi razsodba prvotnega sodišča.« c s m ta sokolskim oraoorom Jubilej Sekala Ljubljana III Poslanica narodno zavednemu občinstvu Sokolsko društvo Ljubljana TTT. Bežigrad praznuje letos desetletnico svojega delovanja in pošilja narodno zavednemu občinstvu tole poslanico: Ljubljanski bežigrajski okraj se je razvil tako močno, da mu je nujno potreben tudi skupen kulturni dom za duhovno in telesno vzgojo naroda. Bežigrajski Sokol izpolnjuje to prevažno nalogo že deset let. toda preskromna so njegova sredstva, ko nima niti lastnega doma, da bi mogel zadostiti vsem zahtevam te naloge. Do sedaj gostuje le pod zasilno streho, v mnoero pretesnih prostorih in na tujem svetu. Pridobil si je pa že lastno zemliišče v veliki bežigraiski jami in sedaj si hoče In mora zgraditi lasten sokolski dom. Zato prosimo vso narodno zavedno javnost za moralno in materialno pomoč, da zberemo potrebna sredstva. Člani, somišljeniki ln prijatelji Sokola nai odkupijo posrniezne kvadratne metre sokolskesra zemljišča stavbne kamne po 100 din in jih darujejo Sokolskemu društvu za zgradbo doma. Zn stavbne kamne Štete po kvad. m zemljišča dobi darovalec spo- minsko listino v zahvalo in potrdilo za izročeni dar. Vsak darovalec bo vpisan tudi v spominsko knjigo graditeljev bežigrajskega Sokolskega doma. Bodi vsakemu narodnjaku sodelovanje pri zbiranju sredstev za zgradbo bežigrajskega sokolskega doma prijetna dolžnost z zavestjo, da služi s tem razvoju svojega naroda in svoje svobodne domovine Jugoslavije. Zdravo! Uprava Sokolskega društva Ljubljana III. Ljubljana, Beži^rcd, v aprilu 1940. Nb: Za proslavo desetletnice pripravljamo razne prireditve: 4. maja telovadno akademijo, društveni javni nastop z razvitjem naraščajniškega prapora, efektno loterijo itd., kar vse pravočasno naznanimo v sokolskem tisku. Prijave za pokrajinski zlet v Celiu irore-jemnmo vsak dan od 18. do 19. v društvenem tajništvu in že danes priporočamo, da vsakdo naroči zletne znake. Dne 18. t. m. ob 20. bo v naši telovadnic* predavanje, da se prinravimo na nadaljnie delo za proslavo našega desetletnega obstanka! Zdravo! Psmagafm® graditi S^kclskl dom v Trnovem Zaradi pc^r* ?Uve gradbenega materiala so nastale v gradnji zopet velike težkeče Ljubljana 13 aprila. Zapihale so pomladne sapice in vsa na-rava se prebuja k novemu življjnju. Z njo ! vred so zapeli tudi krampi in lopate svojo ! pesem, pesem dela, iz katerega se poraja | mogočna stavba sokolskega društva Ljubljana II. ali trnovskega Sokola, že tretje leto poje ta pesem, ker društvo nima potrebnega kapitala, a kar ima, je zbiralo marljivo kakor čebelica skozi desetletja dinar do dinarja. Res je bilo treba požrtvovalnih ljudi in dobrih gospodarjev, da je med svojimi člani, ki so po večini mali ljudje, zbralo tolikšno vsoto, da je bilo sploh mogoče pričeti z gradnjo, zlasti ker je terjala velike denarne žrtve že ureditev telo-vadišča z zidano ograjo, ki je eno najlepših po svoji legi. Pri tem se je v veliki meri računalo tudi na pomoč javnih ustanov in petičnejših zasebnikov, oblastev itd. Romalo je nešteto prošenj od Poncija do Pilata za vsako, tudi nalman.'fio podporo, toda odziv je bil enak ničli. Pač, bilo je mnogo obljub, celo od najvišjih predstavnikov oblasti, toda od samih obljub se ni odebelil še nihče in tako se je društvo znašlo pred težko nalogo, ker je grozil propad nezavarovanega zidovja in uničeni bi biU vsi dosedanji napori idealnih delavcev. Tu se je zopet pokazalo sokolsko bratstvo in požrtvovalnost, kajti Sokol ne klone na polovico poti. njegova pot je samo naprej, naprej do cilja. Zopet so priskočili na pomoč ti mali ljudje, eni z brezobrestnim posojilom, drugi z darili, zbirkami ln podobno, kar so si tako rekoč prltrgall od ust, samo da se uresniči njih dolgoletni sen — mogočna stavba Sokolskega doma, ki bo družil pod svojo streho vse dobre in idealne Trnovčane. Tako se je posrečilo z velikim trudom spraviti stavbo pod streho, razen južnega prizidka. V tem času je zadel društvo nov težak udarce. Izgubilo je za polovico dni v tednu telovadnico, ki jo je imelo na realki in katero mora sedaj deliti s sorodnimi društvi- Tako odpadejo na nas ponedeljek, sreda in petek. V tem času se mora razdeliti Sest oddelkov in to izmenoma enkrat moški, enkrat ženski oddelki. S tem odpade na vsak od ^iek en teden ena ura, drugi teden 2 uri telovadbe, ako je pa v tem času praznik odpnde ves teden ali tudi več Jasno je, da je pri taki razvrstitvi telovad ur vsako smetrno in plodonosno delo nemogoče in obstoja resna bojazen, če bo mogoče obdržati letni nastop na taki visini, kakor smo ga bili vajeni doslej. že v zimskem času je bil dan v uporabo severni prizidek (bodoče slačilnice). da je imelo društvo vsaj en prostor, kjer se je članstvo lahko sestajalo k sejam in malim dru&tvenlm prireditvam, kot n. pr. božič-nica za deco, pri kateri je bila deca tudi primerno obdarovana. Društvo kljub težkemu stanju ni pozabilo svojih maMh. ki so večinoma otroci revnih staršev in jim je zato vsako darilo dobrodošlo. Mesca januarja je bil tudi redni letni občni zbor — prvič pod lastno streho. Kakor je bil skromen prostor, vendar je navdajal vse članstvo ponos, da trud ni bil zaman. Po stari tradiciji je bil občni zbor zaključen v popolnem sotrlasju in je bil izvoljen večinoma stari odbor s starosto br. Vinkom Kocljanom na čelu. Novi odbor nam Je porok, da bo vse delo, ki ga je prevzel, tudi dovršil. V tem prostoru je bila prirejena tudi čajanka za naraščaj ln kratka plesna šola za domače Članstvo. Pred dobrim mescem se je druStvu posrečilo prodati prejšnjo parcelo na Pru-lah. S tem bi se kolikor toliko lahko dovršilo delo na stavbi, da niso nastopile izredne prilike. Ves gradbeni material se je namreč podražil za 100 odst. in Se več. S tem se je gradbeni pro«rram zopet močno skrčil, ker Je bil že točno preračunan vsak dinar, ki bi se dobil od prodaje parcele. Tako se bo izcmtovila sedal v prvi vrsti le telovadca, ki bo po možnosti dana v uporabo ob nrilikl letnega nastopa s primemo akademijo. Vse članstvo in tud! prijate!ii društva z živim zanimanjem slede eradnji in se dnevno zbijajo v gručah ter kritično presojaio dalo in se tu fn tam udp-stvuieio z nasveti. Društvo, ki si Je nadelo n*fla*»o, rta dovrši dom <*o v'ira Pe trove pet!atk*» t^re^o zopet *Vrbl. kje dobiti danar za dokončno ureditev doma. Po« kreniti pp^^nva t*»if! letos no>iir?»lno t*M oiio ln ie le fc»1'*tf. da ne bi to pot izostal oni. ki bi labko po^^^pH. a so iz razni", razlogov popolnoma brezbrižni za vsako narodno kulturno delo. Prvi so se odzvali zopet vrli šentjakobčani in priredili veseloigro >Ujež« v korist gradbenega sklada. Pomagajte nam. da dovršimo dom, ki b v ponos sokolstva in trnovske fare. obe nem tudi viden spomenik blagopokojnemi viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju saj bo nosil njegovo ime. T^-n Iz Črnomlja — Občni ?-l.°r CM». V so o;o 16. marca e je vržiJ dh&oi zbor pod.užnice CMTT-v Črnomlju, ki je zt nja leta skoraj popolnoma preneha" a z delovanjem. Deloval je ed no blzgv jn -k g. Stepec, kl je pobira članarino, jo odvajal centrali m ra.zp:č>-val ob piaznikih družbane razsrlc.'n'ce cloćim ni bile od leta 1936 nobenega občnega zbora, fcgjKpr tudi ne odborcvih sej Ker pa je CMO ravno s pomočjo dr. Materica že prejšnje čase posvečala vel len svojega dela naš;m šoam, jih podpi ala •j knj'gami in uči"", kot to dela že secV».i. se je okrajni Sca ki nadzornik Drrgo Vcn-vna zavzel za ponovno poživitev podružnice in skl can je bU v hotelu Lackncr občni zbor. kate-ega »3 je ude-ežil tu-"i družb-'n delegat Ostanek Prane, ki je podal prav lepo poročilo o <"e oranju družbe in njen'h velik h ufspehih. Vs: navzoči, ki jih je bilo prav iz edno veliko Število, so predavatelju živr-hno sledili im odobravali težnje in uspehe družbe. Občni zbor je počastil s svojo navzočn^t-'o tudi mreski nsče'n k m g", svetnik St'*vi'j. Za pre^iednka le bil izvoljen Varačfnn Drago, v upravni c^bor gg. PolenČ:č. S'e-pec. ClUHiift Jože. Vp^zaz VS&rUmfr «ra. Svetina Bfetfcna. Vrczec Vida, Kalan Metom: v nmlimu1 odhor pa gg. čeme Jože. Furlan Fr-mc in sra. Skubic Vida. Kot delegat na flilJSMu o*xmi zbor pa g Pte 1 Mrko. Kot eden u iJptmemiT MiJS'li predlogov je bil .prejet sk'ep n^ž-'vitve kni-žniee na M-vt!cnu in ustanov.tev nove knjižnice na Planini . Iz Kstlike — Met'ičnnom In okoličanom! »Slovenski Narodi je popoldnevnik, ki prinaša najnovejše dnevne vesti in ga Metličani potom raznašalca prejemajo že ob pol 6. zvečer Sproti seznanja čitatelje z vsemi dogodki doma ln na tujem, posebno pozornost pa posveča dogodkom v Metliki. Črnomlju ln splošnim potrebam Bele Krajine, ki je bila zaradi brezbrižnosti dolgo zapostavljena. Prav zaradi točnih poročil, ki jih izmed slovenskih dnevnikov v tako izdatni meri prinaša, se je »Slovenski Narod« v zadnjem času Še močneje priliubll in bi bilo zato želeti, da postane vaš družinski prijatelj, ki vas bo obiskal vsak dan! Vabimo vas v kiog naših prijateljev - čitateljev s prošnjo, da midobite tudi med svojimi znanci in pj rjatelji nove naročniVe, kajti nizka narečnina 12.— din mesečno, je malenkost proti razvedrilu, ki vam ga bo bst nudil. V svrho naročil vam bo šel na roke naš stalni dopisnik, kateremu lahko Izrazite tudi željo, ako žehte da se vam nekaj Številk »Slovenskega Naroda« pošlje na ogled. — Zvočni kino. V soboto 13 t m. ob 20 uri ter v nedeljo 14. t. m. ob tU. In 20. uri bo v zvočnem kinu ?B?la Krajina.- prikazan velefilm Tihotapci ljudi«, v katerem bo poleg borbe dveh silnih novinskih tru-stov izzvenela tudi Ijubo^en pogt^nega novinarja z drzno, mlado, poklicno tova- rišico. — GaHUka prireditev. Za prvo gas^sko prireditev vlada precejšnje zanimanje. Glede na izražmo željo in sp'oSno zadovoljitev gostov se je prireditveni odbor odločil, da premakne začetek prireditve na 17. uro ln tako zadovolji tudi številne pr ji tel je gasilstva, ki ne morejo poseliti večerne prireditve. — Uradni dnevi. Kot uradni dnevi za občino Metlika me?to so za pro ačunsko 'eto 19!0/41 določeni tile: 12. ->pril, 10.maj. 14. junii. 12. julij, 9. avgust. 13. september. 11. oktober. 15. nove^b^r ln 13. december 1940 tar 17 januar 14 februar in 14. marec 1941 Obdržani bodo v^ej v občinski pisarn' s pričatkom ob pol 9. — Kontrola sodov. Ža kontrolo sodov nf. pO'tnjl Črno-—eli so o^rej-ni tile uradni dnevi! 17. epril, 18 maj. 12. tnali 17. "»uH 21. avgust. 18 eeVember. 16 <^kfober, 13 november in II. december 1940. — S^lep gcv6p#>'!ni*ke #°le. lSTnaTat •nladlh deklet iz Metlike in o^ol'ce *e imelo v nedeljo 7. t. m. svoi nraznik. Kmč^n 1e bil pouk v iroppo^n;sko nad^'evaln ?oH k' e Je vrš 1 od 15 novembra l-^n^ke-era leta vs^k-i ne^e^jo in četrtek po cel <*an. Pr1p*iasPo se je v Sb*b 24 deklet, a niso mogle biti v« zarpdi rvvmsiri:k«?nia nrosf>ra spreirte Fož:t,v,v*ina nč toij:ca Visnar Stan« je prpon tfla SVOJO kub n^n za praktično kuho 'n so*-e za nre^avahrt-co. PVi pomiku »»ta "»i vn^t" f£OTnag~*fa od-teliica ga. Turkova in km>n p. N^-lv^r* KTemem flk^epa šele so se prte? ufcnUi moč* u<*:*Jcž:i' Se mettni ž^nan rt. ^f-i-?:'*. Sol. upravitelj Zalar .Te-Se. s-f»nkf kmet:j-^kl referent Ambro* Ga.briiel m '-'-r-'ini Sorski na^^mik iz čm-roU?. V lopo okrašeni ob: je VTd*telfca Pqc5r*ravfa et*-ste. pohvalna p^i^a in vestna ^ekvta k* BO žrtvovala ceV> 7imo m nc^^e-e skoro 8 km dc!go pot. da se nr'"*-k> bo-'^Seaun ercrTp^'inMvu. Okrajni šo\*k: n-v->^m;k Vončna Dr?go le pozdravil d°kieta. no-hva.Ml nnh vn^mo za nao^e^ek. i*rn mino-roč^l Se n'v'ja.^nio izabra 7ibo in IfafaBean do domače rv?e ter se zahval*! učn'm močem za njihove delo. g. žn^an m zq nr>-rahio ln materialno pomoč kot tud1 za razu^evanle in p^dpiran^e tega so* tva. kar je c ž^^n v svojem arovoru. tu M za nadalje oJKMubil. Prva rW*»*ffca hranilnica v Met,!fk.; je d-la W6 d:n ro-'p-.re, sreski kmetij k" cn^or 1*0 din. občina bo še nakaiza^a 200 din. dniš^vo ^Bela Krajina« pa tudi 200 din. 7a ta ^ena^ pa ie bil nakupljen in izpopolnjen šolski inventar. — Koristen te^aj. Na Pobudo tuieko-prometnega dnštva v Mctlik* se bo me- eca maja vrSi1 v Metliki enodnevni te"aj za poape*e*panje turizma in gostim tva. Učni načrt bo obsegal' b?stvo in pemen turizma v zvezi z gost vem jn dru^mi pamežn^TTil prno^mi (1 30 ur«); delo tn pomen turist'čii'h organizacij in po*nJšk h pi»an (1 uro): navk o servlranlu «3 ure): nolorvsen^e zunanjega lica turi *Fn^ga kraja (1 J»0 ure) tn g^fftnsko kletarstvo (1 ura). Prer'aTanla In praktične vale NHo od 8. do 12. ure ter od 14 *V> 18 ura. 7a ude:e?ence. M jih mora biti naj-manl 50. bo tečaj hre«p*acc^. ker ho vse stroMce krUa banaka umrava. Predvl^om*. bodo u^c^ež*"1—-m predv"^"nl tudi razni fUmJ. Javnost pozdravlja • rčno zamlael, ki bo prekori >tno vplivala tu L" že na prireditev narodnega fei>Livala *-ne iS. ju.ii-ja v Metliki. Vsi, ki &e za jneaovani te->^aj zanima jo, naj se Lako pu javijo p^ed • >_Jiiku tuwe«.i.^p:v;inetjic^a ciui>tva! Iz Radsč — Neznosne md js!*e motnje. V zadnje i. ^asu se pOjO-vijajo zopet močne radijske .notnje. Včasih so tako mojne, -a rac 2en noben sp.ejcm. Ljudje z vedko nevo •,o zapi.ajo rad Jske aparate ln se jez. .Jcvolja pa se stepr^u^ baS v teh zadnji. JCritiŽn h dneh, kc se na pod:očju severna Jvrope odigravajo važni vojni dogodki, za matere vlada pri nas vel ko in ra-um jivo animanjo. Vse nest.pno pričakuje čnso pisnih vesti. Še bolj pa radijsk h por^č ) Uidijski naiočniki v redu p^čuje^o predpisane takse, ne morejo pa si 5ati pc.cčll. .cer so motnje prehude. Zanimivo ja. d:: lotnje niso po\so. enake iz česar sklepamo, da so razni st.oji na elckti.cn po-jon ostali kljub našim upravi J enim pri-Lcžbam še vedno neblok ran:. RaJi alu na-.odniki plavijo, da bodo cdpoveaal naa-oć-nino. Naprošamo poštno diiekij-;. da napravi končno red tudi v Rade;" h in posije k nam svojega tehničnega uslužbenca, ki bo pieg'e'al. ako imajo \ci stroji na edekt. ični pogon prepisane bloklrne aparate. — Kaj je z obratovanjem v premogovniku Grahovcu? Premogovnik Grahovca ki je last g. Seid a iz Novega mesta, še ve no po. iva. V zadnjem času se vrče priprave za izkoriščanje premogovnika. Pravijo, da je premog mnogo boljši od kr-meljskega. Zaiadi velikega povp.aševania do p.e ogu bi bilo umestno, da bi delo pospešili in pričeli rudnik čim prej izkoriščati. Na Logu je menda tudi svinčen rudn k. V rudi je baje do 30% srebra. Kaj ko bi se kdo zganii in piičel izko;iščat: tudi ta ru nik? — PripomočlH* za ponarejanje petstota-kOv so izrekli sodišču. V četrtek so naže oblasti zročile tukajšnjemu sodi ču številne priprave in aparate za ponarejanje pet stotakov, ki so jih našli pri posestniku Majhencu Jožetu na Vihovem. Sodišču so izročili 40 ki šejev za izdelovanje petsto-takov, specialni fotografski apaiat. aparat za osvetijevanje slik s petimi žami-caml. aparat za retuširanje. pripravo za-rezanje papiija. 9 kg ustreza.,očega narezanega papirja za ponarejanje bankovcev razne kem kalije, barve, barvne svinčnike itd. Ker so Majhenc in njegovi pajdaši zaprti v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru, bodo vse priprave za ponarejanje bankovcev odnremili v kratkem v Maribor — Popravek. Zadnjič smo poročali da sta prevzela domačijo ponarejevalca denarja Ma menca Jožefa gg. Burkeljc Leo pold n Sušin v oskrbe. Pri tem smo omenili, ca so bili Maihenc Jožef in oskrbnici Terezija in Zofka Zimšek odvedeni v ma riborske sodne zapore. Pomota je bila v imenu. Zimšek Terez ia ni oiia oskrbnica Majhenčeva, marveč je to bila le Famka Zimšek in njena hčerka Zofija Napako popravljamo in dajemo s tem ge Z-mškovi Tereziji rauoočenje. I? Ce'^ .— Zanimivo predavanje. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila v četrtek 18. t. m. ob 20. v risalniel meščanske Sole predajanje o Orknevskih otokih. Predavala bo v slovenščini ga. Fannv S. Cope-landova Iz Ljubljane. Zanimivo in aktualno predavanje bodo spremljale kolorirane skl-optične slike. —c Strelska dmžina v Celju bo pričela redne vaje v ostrem streljanju v nedeljo 14. t. m. na letnem strelišču v Pečovniku Strelske vaje bodo odslej vsakr« nedeljo in sicer dopoldne za člane, popoldne pa za mladinski odsek. -—c Mesto parno ln kadno knpaHščo bc v nedeljo 14. t. m. zaprto zaradi prekinitve toka po mestni elektrarni. —c Napad in dve nesreći. V torek je neki moški v prepiru napadel 30-letnega posestnika Perda Zdolska iz Dobja pri Dram- ljah in ga zabodel z nožem v levo stran prsi. Ko je 65-letni delavec Mihael P?šak z Dobrave pri Konjicah kopal v torek zemljo, se je plast vsula nanj tn mu zlomila levo nogo v stegnu. Istega dne je padel 34-letni delavec Ivan Lednik z Dcbrove pri Celju na cesti na Ostrožnem s kolesa in si močno poškodoval desne roko Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. -—c Za podaljšanje kanala v Stritarjevi ulici je razpisala mestna občina dobavo 100 komadov betonskih cevi s premerom 40 cm. Ponudbe je treba vložiti do 17. t. m do 11. dor^ldne v vložišču na mestnem poglavarstvu. — c rmrl je v četrtek v št Juriju ob juž žel. v 65. letu starosti g Anton Dobrotln-šek. oče elektrotehnika in trgovca g. Antona Dobrotinška v Celju. V celjski bolnici so umrli v četrtek 75-letna posestnica Marija CVenškova iz Orle vasi pri Braslov- čah. 5S-letni banovinski cestar Franc Hro-vat iz št. Vida pri Grobelnem in 7-letni posestnikov sinček Vinko Krumpak iz Laš pri Sv. Petru na Medvedovem selu. —c Nedeljski nogomet. Na G^a^IJl se bo pričela v nedeljo 14. t. m. ob 10. drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Storami, ob 14.30 tekma med SK Celjem in SK Amaterjem iz Trbovelj. Glavna tekma med SK Celjem in Amaterjem, ki jo bo sodil g. Mehle iz Ljubljane, bo gotovo zelo živahna in zanimiva, upamo pa, da bo tudi lepa in fair. —c Kazmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 920 brezposelnih (773 moSklh in 147 žensk) nasproti 1061 (903 moškim in 158 žerskam) dne 31. marca. Delo dobi 6 hlapcev, 0 poljskih delavcev, 2 navadna delavca, 1 krojaški pomočnik, 10 do 15 kmečkih dekel. 10 kuharic, po 4 služkinje in poljske delavke ter po 1 natakarica ln postrežntea. —c Rezervne poročnike, ki se nameravajo prijaviti za kanetanski izpit odnosno tečaj, opozarjamo, da poteče rok za vlaganje prošenj 15. t. m. Pojasnila dobijo člani pri pododboru UROTR v Celju. —c Ponarejeni bankovci po 100 din. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Dol-ničar, sta se zagovarjala v petek 29 letni delavec Anton Bark in njegov brat. 27-let-I mesarski pomočnik Stanislav Bark Iz Grifi pri Žalcu zaradi ponarejanja in razpeča-vanja bankovcev po 100 din. Obtožena sta bila, da sta letos v ianuariu v Migojnicah pri Grižah ponaredila več bankovcev po 100 din in dala Štiri falz'fikate v Žalcu, Grižah ln Latkovl vasi pri At. Pavlu pri Preboldu v promet. FaVifikati so bili izdelani zelo nrimlUvno na navaden papir In risani z barvnimi svinčniki. Tak papir in svinčnike so npšM r-ri Antonu B^rku. Pri razpravi sta bila obtoženca zanikala sle- *rno krivdo Anton Bark je bil obsojen na 8 mesecev, Stanislav Bark pa na 6 mesec 3v ^i^^a zapora. Oba sta tudi obsojena ia 60 din denarne kazni, na plačilo odšk-i-:iine odškodovancem in na iz "rub čr-stuih .ravic.za dobo 1 leta. —c V proslavo 80-1 ?tniče skladatelju Kita Savlna se bo pričel drevi ob osmih v okolskem domu v Žalcu svečan I DC rt. a speredu so odlične skladbe Rlsta Sa-ina. Spored bodo izvajali Slovenski vo-alnl kvintet iz Ljubljane, pevci solisti gg .'one Roman Pctrovčič in Milan Jug, čcllst \ pref. čenda Scdlbauer ln pianist g. prof. \avel Šivic iz Ljubljane. Vabimo CeTane in Savinjčare. da se udeležijo koncerta v Stro večjem Številu. - c Zdravniško ile*urno shizbo za člane TCZD bo imel v nedeljo 14. t. m. zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. —c ?»ara.-č:».jski odbor S k-.dske«ra dru-"tva Otfja-mmtlipe bo priredil v nedeljo 14. t. m. ob 10. strelske vajs na strel'.šču v Pečovniku. Zbor kolerariev naraščninikov bo ob 9. pred mestno telovadnico. zb~>r ostalih ob 9 15 pri kapucinskem mostu. Vaje bodo trajale ves dan. Streljali bodo z zračno, -nalokr.librsko in voiaSko nnfiko. Pridite vsi t^čno ob napovedani uri. K vajam so vabljeni tudi nprrščajniki Sokola Celja I in sosednih društev. —c Tečaj za pofrozr'ovanie. V LoVi r>ri Mozirju, na prostoru gozrtne šole celjske sokolske župe. bo v nedeMo 14. t. m. nod vodstvom brnta Pavlina teči1* za pogozdovanje. Na tečaj, ki se bo p-i^el ob 13-. so bila povabiiena sosedna društva s prošnjo, da nanotiio tia svo^o mladino, da se seznani s to stroko. S seboj nai nrinesejo motiko ali rovnieo žunno m-čr'nlštvo pričakuje, da bo udeležba prav lepa. ■umi wi 1111111 m w ^?yy*m»> ZVOČNI K»NO SOKOLSKI DOM V fcl^KI. telefon 41-79 Jane VVithers. talentirano dete. poje ln pleše v filmu Ciganček V filmu sodeluje Bora Mlnjevič s svojimi harnionil:aši. Predstave dan^s ob pol jutri ob 3., 5., 7. in 9 ter v ponedeljek ob pol 9. ari. Prihodnii spored: Stanlio m Ollo v A2r?ah Nedelja, 14. aprila. 8: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Jožefa. — 845: Ver k' govor (ravnatelj Ježe Jagodic). — 9: Napo-vjdi. poroči a. — 9.15: Slavne koračnice (pteSče). — 10: M1 1 jonski govor. — 10 20: Kim-čki t:io. — 11: Pevski in klavi.ski koneert drž. meščanrke šole iz Tržiča pod vodstvom Milice Pretnarjeve. 12.30: PoročMa, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nedcli. ki koncert radijskega orkestra. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmet'j ko predavanje: Pcgozdovanje spomladi. — 17..'10: Ve elo popokine: šimiel ->škrjančck« in Mirko Piemelč. — 18.30 Za ples (p oščo). — 19. Napovedi poročila. — 19.20: Nac. ura: GospoJarska moč Vojvod*na pred 250 leti (gosp. prof. Popovič iz Beog:aia>. — 19 40: Objave — 20: Koncert: Samospevi ob spremi je van ju k tare. — 21.30: Švicarke pesmi in ple i (plošče). — 22: Napovedi, poročila. - 22.15: CitraSki dueti (V. Skok in A. Kosi). P°ned<.! jek, 15. aprila 7: Ju trn ji pozdrav. — 7.05' Napovedi, po. oč :a. — 7 15: Pisan venček veseih zvokov (p'osče) 12: Veseli nape vi (plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestia — 14: Poroči'a. — 18: Zd. a v* t vena ura: ženska amopomofi (dr. A. Brecelj). — 18.20: Glazamov (plošče). — 18.40 Kvarni vplivi na naš narodni organizem (Vcjiko Jagodic). — 19: Napovedi. po:oćila. - 19 20. Nac. ura: Fiiiofilstvo nase mladne fp^of P Mi tropin iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19 15: Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar). — 20: Plesni orkestri (ploš'e). — 20.30: Prenos koncerta violinista Sne-tensa iz ve" ke fiKarmen ene dvcane. Pri klavirju Suzena Rcche. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski 01 ke ter. Torek. 16. aprila. 7: Jutrnji pozuiav. — 7.05: Napovedi, po.očla. — 7.15: Pisan venček veseih zvokov (pJcše>). — 11. Šolska ura: Po naših otekih na Jadranu (V. P mat). — 12: Solij'tčne toike (plošče). — 12.30: Pcročila, objave. — 13: Napovedi. 13.02: Opo Varuški koncert radijskega orkestra, — 14: Poroči a. — 18: Radijski SranaeL — 18.40 Vera tn fi'ocofja t Fr. Terse-o-lav). _ 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Anekdote o Francetu Pre^rnu kot čeveku fRudoff r>cstal). — 19.40: Objave. — 19 50: Gospodar ka pereč la Ln nasveti (Dr~go Potočnik). — 20: L-ub-Ijanski pevski jazz-kvartet. 20.15: Koncert radYiskega orkestra. — 22: Napovedi norcčila. — 22.15: Za dobro voljo (plo-žče). Preda, 17. aprila. 7: Jutrnji poz'rrv. — 7.05: Napovedo, po.očla. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Citre 'n haraneni-ke (ploSče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Nrpovedi — 13.02: P saer orke^tTa'ni konce:t (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: ^Janez šubic. lovenski 8'tkart. — 18 40: Kazen kot vzgoino sred-'tvo (dr. FfaoEoo GoTla). — 19: N -noveli po-cč'la. — 19.20: Nnc. um: Zaj^ieb-Sko družabno živi^cnje v XV. stol. (Sr,:a B^Hč, puMic'st iz Zagreba). — 19 40: Objave. — 19 50: Uvod v pronos. — 20: Prenos -z rjuH 'anske onere. — V prvem odmoru gTa beno predavrn^e Vilka VJkmar. Ia. V drugem odmoru napovedi in poročila. Četrtek, 18 apri'a, 7: Jutrnji poor^rov. — 7.05: Napovedi; po.očla. — 7.15: Pi3an venček veselih zvokov (p'oZ^e). — 12: CvcAlce v glasbi (plc*če). — 12 20: Foročla. objave. — 13: N.^rvrvMi — tU**}; Ha^oci^ko igra Ru-djcir p:i'h. -- 14: P3.x>S!la. — 18: Pister • pered radiskega orkestra. — 18 40: Slo-vcciSČuia za S'ovence (ć'r. Rudolf K-^la-rič). — 19: Napoved1, porcčTa. — 19 23: Ncc. ura: Preavanjj mmi"trs:va za te-1esno vzgojo. — 19.40: Objave. - 1!) 50: De» et mnut z-ibave. 20: K'avir3ke rkl-.d-be prof. Panča VladiTerova, igra sk'a *a- telj sam. — 20'5: Reprodaifirnii k^n-^ort s'mfc^5čne gl?ibe. — 22: Napoved. p> ročila. — 22.15: Veseli z\xxk: (radijski orkester). Strah pred draginjo širijo rZlvcna vojna" tudi med konzumenti in producenti Njene posledice in žrtve Ljubljana, 13. aprila V nevtralnih državah poznamo dve živčni vojni; o prvi ne bomo govorili, dovolj je strašna druga, ki se poslužuje prav učinkovitega orcžja. strahu pred draginjo. V nekem pogledu je ta živčna vojna morda še hujša, saj je tudi bolj konkretna. Strah pred draginjo je še posebno nalezljiv in silno težko ga je preganjati ljudem, ko je draginja vendar tako konkretna in je ne more nihče proglasiti za izum kakršno koli propagande. čeprav je torej dovolj razloga, da se ljudje boje naraščanja draginje, vendar nekateri strah pred draginjo še širijo, bodisi hote ali nehote. To je v resnici zelo podobno živčni vojni. Ko bi bil strah pred draginjo brez posledic, bi o njem res ne bilo treba govoriti, toda posledice so navadno prav tisto, česar se ljudje boje. Zdaj je že minila prva faza te čudne živčne vojne; ob izbrvhu <*v; opsk^ vojne so ljudje kupovali marsikaj brez potrebe, ker so se bali podražitve. Praznili so trgovine.-dokler so imeli kaj denarja Potem je nastal zastoj. Zaradi tega je bila tudi letošnja velikonočna konjunktura nino°;o slabša. Nekateri so mi.:'!!: da so ljudje ob tej veliki noči kupovni mnogo manj knkor prejšnja leta, ker je bila prezgodnja in Ker se še ni začela m ava pomladna sezona. Vendar je bila. kup'i-ju. slnTšrv n;ijhrž predvsem zato. ker marsikdo ni mogel več kupovati Seveda pa ni brez v liva tuđi podražitev blaga, Kakor so ljudje je s ni in pred božičem kupovali čok mor->. tako ad-.; kupujejo toliko mani kakor navadno is skušajo začeti varčevati — a zopet iz stranu pred draginjo. SeiTanlc raz—re ^o nekoliko p^d^bno razmeram v letih krize, ko je bilo sicer vse pocrni, a je bilo veliko pomanjkanje denarja. Zdaj je denarja v splošnem nekoliko več. a je bia^ro tem dražje, da se začenja zmanise '^ti konzum L*jadie so začeli varčevati iz strahu prod hujšimi čn«d razen tistih, ki so že sicer prisiljeni stiskati sleherno paro. Strah nre*^ draginio se kaže *e v mnogih drugih zanimivih pojavili. Ne moremo pokazati s prstom na tega aH onega, ki širi strah pred draginjo morda s posebnim namenom. Dandanes je ljudi kaj lahko prestrašiti Na vnOi ljudi je vodno dovolj, še več je p3 nesamostojnih, ki samo ponavljajo tuje misli in govorice brez vsake premisijenosti. Zato ^e ne smete čuditi, da pri nas lahko nastanejo vprav fantastične govorice samo zaradi tega. ker je neki prodajalec d^jal kuharici: -Kumina nr bo več! CJvažanio ga iz Nizozemske Indije. To je vse. kar š • imamo, čez nekaj dni vp že vsa Ljubljana, da je podel kumin. Križ božji, kakšna nesreča! Niti kislega zelja ne bomo mogli več jesti! — Toda ljudje govore mnogo strašnejse ieči, ne le, da ne bo več kumina, temveč nobene začimbe pa tudi ne riža. ne metel (ker so iz riževe slame), ne krtač in sploh ne ničesar, kar prihaja k nam po morju. Nekateri pa trde. da dobivamo vse po morju. <5e kupec protestira nad podražitvijo, mu odgovarja je Že stereotipno: *-Ne moremo pomag"*:' Prevoz se je podi azil. Dobivamo iz Anglije ali katere druge prekomorske države).« Toda zabavljanje čez draginjo pri nas še vedno ni tako popularno, da bi ga lahko brez vseh pridržkov uvedli tudi v časopisje. »Takoj oglasi se jih sto . . čim bi začeli govoriti o navijanju cen. Oglasili bi se poštenjaki, ki cen v resnici ne navijajo in ki mislijo, da so vsi tako pošteni kakor oni sami; oglasil bi se pa morda tudi kdo. ki bi mu stopili na prste; oglašali bi se upravičeno tudi tisti, ki jih je bolj po naključju kakor krivdi doleteli kazen, medtem ko se je marsikateri večji grešnik znal spretno izmuzniti. Nekateri bi se morda tudi sklicevali na uredbo o kontroli cen. češ dovolj stroga je in ni treba uganjati demagogije z draginjo; vsi smo z njo prizadeti! Ne, o draginji res ne sme kdor koli govoriti, pogosto ne prav tisti, ki jo najbolj čuti na lnstni koži. O kontroli nad cenami pa lnhko le mimogrede pripomnimo, da je bila uvedena, ko se bla?o že podražilo približno za 20 ' », Razen tega pa pod nadzorstvo ne spadajo cene blaera številnih vrst. Nobenih ovir ni za podražitev tega blaga. rr>.7Pn zakona o ponudbi in povpraševanju; čim maniSi kon7um. tem cenejše bi moralo biti blairo. ako era bo hotel kdo prodati. Z-ito je unanje. da se bo naraščanje draginje kmalu zajezilo. Draginja žre sama sebe. Strsh pred njo pa tudi ne vpliva vedno tako. kakor bi si morda kdo želel, da bi na primer ljudje tem bolj kupovali, čim boM bi se šhil strah pred njo. V tej živčni vojni so izgubili naiprei živce konzumenti. Priznati je treba, da jih nekateri še vedno izrrubljaio. toda izcrubliati so jih začeli tudi žp navijači cen. ker jim ljudje obračajo hrbet. Živčna vojnaf zahteva torej žrtve na ' 1 straneh; med konzumenti jih je seveda več. a od teea ne morejo imeti — vsaj no doteo koristi sami razširjevalci strahu pred diaginjo. SAMO ENKRAT — Moja žena je prava ksantipa. trdi vedno kaj drugoga nego jaz. — Ali je bila vedno taka? — Ne, nekoč je bilo drugače. — Kdaj pa? — Ko sva se vzela, je dejala pred oltarjem »da«;, prav tako kakor jaz. SPOMLADNI EJEM S SALONOM AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES .SE BO VRŠIL OD 13. DO 22. APRILA 1940. Avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa. tekstilije. galanterija, pohištvo, kovčegi, torbe, obutev, kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, štedilniki, frižideri, kemija, preše, poljedelski stroji, Stavbarstvo, barvarstvo, umetna gnojila, elektrotehnika, optika, metalna galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa. stroji za kavo. steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika, papii. glasbeni instrumenti, knjige, radio-aparati, kinomatografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama, prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode, mlečni izdelki. Pojasnila: Uprava beograjskega sejma, Sajmište post. pret. 538, telefoni: 28-526, 28-602 50% popusti na železnicah in parobrodih„ NAJLEPŠE ĆTIV0 Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR RASPUT1N Ravlfen: ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Malerjeva: RUDARSKA BALADA ! Broflrana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— ZALOŽBA »CESTAe LJUBLJANA — KNAFLJEVA C7L. S MALI OGLAS! rfeaeoa bo par daveM poc*toej freKlia lajave oeseaa din i. davek posebej £a pismene odgovore gleo ,-i.am. ^guunj\ )e ireoa pmozn znamko Popustov za maie ogias«. de priznamo liti DiiiiliiiUlUJiillliU ttlittiil i !i >:1; ;iilliiiliifl: f ii ti >ii n*i !r J i i h iL^II II!! • ^ i H i! li Uli I ;(i I iHKili > ii h i in ffofftis tekači za dodnike ir stopnišča v vseh oarvan v zalog pn SEVER RUDOLfr, LJUBLJANA — MAK i J L\ TRG 2 RAZnO beseda do par Uuirea post i-iN a j man jsi znesek s.— din PRVOVRSTNA VIKA ter pristno žganje si nabavil, po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo iltei din 8.-srbski prokupac > > 9,— rizling > > 9.— dolenjski cviček > > 10.-jabolćnik *> > 5.— m uš katni ailvanec » » 12.— dingač > > 12 — žganja: tropinovec iner din 28.— slivovka > > 28.— brinjevec > » 36.— rum » > 36.— borovničar > > 36.— Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jcraj, nasl. Minka Videnić, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 9. L. CONTINENTAL ugodne mesečne obrok* Ivan Legat .ju bi Jana, PreSernovs 44 Maribor, Vetrinjska 60 Oglašuj ■Dale oglase Slovenski Narod ker so najcenejši! VAŽNO ZA VSAKEGA ! Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko jogurt, smetanco. Na zajtrk, večerjo, mlečno hrano vabi in se priporoča mlekarna »Drama«. 959 posestniki: Dolomitski pesek v raznih barvah, sejan po želji, za posipanje razne fine omete in prostore za balincanje, ter kamenje in gramoz Vam najsolidneje dobavi gostilna VODNIK, Podutik 25, p. Ljubljana 7, tel. 2845 vsakovrstno pohištvo se vedno po starih cenah do oavija v moderni in solidni iz-lelavi tvrdka »Oprava«, Celovška 50 Sprejemajo se naročila 0 L 60 par en tl an je ižuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din Julijana«, Gosposvetska c. 12 i Frančiškanska ul. 3 4. L. LA VSASU fliil.mo lajboljsa m najcenejša oblačil« si o a o a v i t e pri P K £ S R fc R Sv. e e t r a cest« 14 JlMj^VČlČ in Simončič igrata citre in kitaro v soboto in nedeljo ves večer. Kar mlado je in staro, vse vabimo na pir. Kdor je že dobre volje, prinese jo s seboj, če pa brez nje k nam pride. dobil jo bo takoj. v gostilni PRI LOVCU RIMSKA GESTA t Burek, eevapčiči, ražnjići, turška, kava itd. PRAKTIKANTKO i* pisarno, ki je izučena šivilja, -jbarico in podkuharico iščem za. hotel na morju. M. Beranek, Karlovac, oficirski dom. 1075 rKAJ A O U M l> C id O d-mesećno garancijo, v mo -. rtih frizurah Vani napravi , •novejšn n aparatom za cen. nn 50.— »Salon Merlak*. Sv -tra c. 76. *2< POUK ^t^eda 50 par. davek pot><-o« Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk . Ocrni tečaji, vpisovanje m ičctek pouka poljuben. Chri-torov učni zavod, Domobranska c. 15. 738 •]s7» rfeseaa 50 par. dave« poseoej Najmanjši vnesen ii.— din. SENO za konje in krave prodam. — Šuštar, Dolenjska cesta. 1078 SUHE DESKE za mizarje ugodno prodam. — Šuštar. Dolenjska cesta. 1079 ČEBULO domačo, zdravo, kg 1.50 din, nudi Josip Lah, Osluševci p. Ptuju. 1072 OKEHOVA J KIJ ti (_ A sortiran cvetlični med in medico dobite oaiceneje v lMEDAKM Ljubljana. Eiaovska ul 6. 18/L "~ MEHKA DRVA metrska, vsako množino dobite pri: Ravnikar Fran, lesna industrija, Ljubljana, Linhartova 25. 1088 BRESKVE, ČEŠNJE višnje, nizke vrtnice, vinsko trsje v odlični kakovosti kupite v drevesnici Jelen. št. Ilj, Velenje. 1090 DKVV 1939 Meister kabriolet, odlično ohranjen, zelo ugodno naprodaj. — A..J.S. 500 cem s prikolico din 7000,—. »Opel« odprt din 8000. Ponudbe na upravo pod šifro »Izredna prilika«. 1058 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, poceni naprodaj pri: Vrabec, Sv. Petra c. 38. 1084 KOČIJA, SEN EN VOZ sanke, stiskalnica za grozdje mlin za sadje in še mnoge drugih predmetov za gospodarstvo bo naprodaj v nedeljo 14. aprila na licu mesta v šmar-tnem pri Litiji. J. Razboršek. 1091 STRUŽNICO (Drehbank) in skobelni stroj (Schaping) 350 mm kupim. — Ponudbe z opisom in zadnjo ceno na: Josip Marov, Zagreb, Lonjsku ul. 14. 10S1 Na 1 man tš* znesek PRITLIKAVCE brusove: Gellertove, VVilllja-movko in Pastorovko ima Se na razpolago drevesnica Koren, Mozirje. 1074 kdor želi vstopiti v zakonski stan s 40-letnim dekletom z otrokom in nekaj prihranki, naj pošlje ponudbo na upravo Slov. Naroda pod »Dober in zvest«. 1095 POZOR l Cepljene breskve Halie Wadel itd., debele, 6 din, par žlahtnih dreves, lepotično grmičevje, vrtnice ovijalke poceni proda sadjar Zg. Šiška 40 pod hribom 1093 SPALNICE politirane in pleskane dobite najceneje pri: Miler Franjo — Kladezna ul. 22. 1092 I PES JAZBEČAR i čistokrven, 9 mesečen, lep, po-i ceni naprodaj. Snežniška ul. 10, j Mirje. 1094 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENF! Najnovejši otroški in igračni vozički dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tncikli pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Ka?lovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. -i« laGnnaaaaanaaannGDaaaaaaGGannGDaoGaaDDGnnnco ?Pri Levu", Gosposvetska 16 Morske ribe: >lorsk1 raki. lovruta. tri!W, hihen. arbun, zohntec, oslič, list, lignje, San Piero itd. — Brodeto! — Primorske specialitete! Odlična vina! — Posebnost: CRNOGORSKO »CRMNICKO«. Se priporoča Leo Garzarolli HIPNOTIZEM m več nobena skrivnost. Skrivnost je le, kako oomc dosegli srećo na podlagi spoznanja svoje življenjske poti To pot vam more pokazati samo knjiga F. T. Karmaha >NaS život i okultne tajne«. POMAGAL VAM BO Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F T Karmah vam brezplačno napove vašo bodočnost Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogodko\ sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinese) zaželene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki vas zanimajo uo sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse lapovedl o vašem življenju, ki so zgoraj omenjene ">ste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo >Naš život jkultne tajne« Knjiga stane samo SO din, denar pa se pošilja na cek račun št. 17.455 na točni in stalni aslov: F. T. Karmah. Žalec V roku 48 ur boste dobili v uprtem, diskretnem ovoju Vašo orezptačno življenjsko ana'%a in knjigo »Nas život i okultne tajne«. 9 Zimo za modrece # gg^ FRANC JAGER — tapetništvo od navadne do najfinejSe imamo vedno na zalogi po najnižjih cenah ! Ljubljana, Sv. Petra c. 17 — Telefon 20-42 SAMO NEKOLIKO PAR VEC in Vaše zdravje je sigurno zavarovano Neprimerno bolj fina In zdrava Za metalno industrijo obratne prostore 400 - 500 m2 kupimo ali vzamemo v najem za daljšo dobo. Ali kupimo: parcelo cca. 3000-5000 m2 Prednost ima bližina Ljubljane, cenen električni tok, nizke avtonomske doklade, dobra zveza. Ponudbe z navedbo mesta in cene na upravo lista pod »Livarna«. 1092 Poziv! Podpisani prosim, kdorkoli bi vedel ali zaznal kaj stvarnega o telesni poškodbi — zlomljena desna roka — Jožeta žitnika, nočnega čuvaja, stanujočega tu, Na mivki 6, ki jo je zadobil baje v noči od 20. na 21. junija 1939 1., da bi se prijavil meni. Povrnem event. stroške. Istočasno prosim one tri nepoznane gospode, ki so bili priče mojemu doživljaju v oni noči z Josipom spanom, stanujočim na Cesti v Rožno dolino 9. in služb, stražnikom na Kralja Petra trgu, da sporočijo svoje naslove meni. Obe prošnji v svrho, da se pomaga resnici in poštenju do potrebnega nujnega uspeha. — Valentin Jadran, oficir v pokoju, Vodnikova cesta 54. IHlIIlIllIllIlUltliffftliniiriUlIliMflHiiHHIlfliffllltninfllllfllil Najboljši v«hLTc pc radijskem sveto ie „NAŠ VAL" sporedi evropskih postal na vseh valovih. Stroko W članki, roman, novela, novica ■ radijskega m televizijskega sveta, tllmakl pregled, nagradni natečaj, smešnlce. izhaja vsak petek Is Je tudi lepo Ilustriran! OPRAVA; LJubljana. €L na f I Jeva ulica 5. Urejuje Josip Zupančič // Za .Narodno tiskamo* Fran Jeran // Za upravo in inserolni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani ^59^931897 ^^5894519147935292519082683^ Stev. 85 >S l O V E N S K I NAROD«, sobota, 13. aprila 1940 Stran S Knjige Vodnikove družbe za L 1940 Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe je prejel pisatelj Edo „Pod Špiki44 Ljubljana. 13 aprila Odbor Vodnikove družbe je včeraj popoldne na občnem zboru položil račune o svojem uspešnem delu v preteki; poslovni dobi. Zbor ie otvoril p**edsediii]c ravnatelj q Rasto Pustoslcmšek Zborovalci so počastili spomin umrlega ustanovnika ir-eovca Karla Sossa in umrlih poverjenikov Antona Piri »viča iz Velikih Lašč. Tnsipa Križa iz Ljubljane. Nandeta Tu^arja iz Ljubljane Ivana P-radarja iz Pretltr^a. Vinka Brišnika v/ Št Juriia oh Taboru. Frana Cvetka iz Krčevine pn Mariboru in Prana 21ičar|a iz Sv. Andraža Iz tajnikovega poročita prof dr. Pavla Karlina jc razvidno, da je bilo delo tajništva zelo Živahno Znatno oporo in veliko pomoč nudi pisarni tajništva pn nje-nc-m organizacijskem in propagandnem leta napredno časi pisje Fkspedicija knjig družbe se je lam pričela dne 28. novembra m se jc končala 21 decembra V 24 dneh je tajništvo razposlalo okoli 12.000 garnitur knjig Vodnikove družbe, ostale pz polagoma do srede januarja. \'a seji .Ine 8 aprila letos je odbor DO poročilu književnega referenta in ostalih kritikom ki ocenili poslanih 12 rok >pi-- ,v pris J.i] književno nagrado v znesku -<*00 din. s :<.ircrn je Vodnikova družba • •h petletnici mučeniške smrti viteškega kralja Meksandra I. Zedinitelja -klcn.la počastiti spomin svojega visokega ustanovnega £lana pisatelju in slikarju Edu Der-žaju za njegovo povest »Pod Špiki«. Vodnikova družba ima sedaj 155 usta-novnikov, 13.221 članov in 478 povcrieii- kov. Ljubljana kot središče slovenske napredne in nacionalne misli. žal. nima ko pripadnikov družbe kot bi jih morata imeti Po blagajniškem poročilu načelnika g. Milana Sterlckerja je poročal gospodar prof. Fran Vrhovnik, da se število čla nov ni spremenilo. Odbor je spričo lcsen-ske krize zmanjšal naklado knjig, ker se je bilo bati. da bodo burni dogodki vpn-vali na konzum knjig, toda kasneje se ie Izkazalo, da «*o člani in čitalci knjig V <>.i-nikove družbe ostali družbi zvesti ter tajništvo ni moglo ustreči ;c številnim prošnjam /a dobavo knjig Najmanj 2<*w> garnitur knjig Vodnikove družbe bi r*i!o se potrebnih, da bi bilo vsem interesentom ustreženo. Članarina bo ostala kakor doslej 20 din Književni referent prof. dr. KaHin je nato poročal, da bo Vodnikova družba »zda la /a 1. 1940 naslednje štiri knjige: 1. \'odnikovo pratiko za 1. 1941. ki fO bo uredil dr. Pavel Karlin. Ta na;a priljubljena Ijud.ska čitanka bo spet skuva'j nuditi vsem in vsakemu obilico pestrega, zabavnega in poučnega čtiva. Pratiko bodo, kakor doslej, tudi letos okrasili na-^i priznani ilustratorji Mirko Subic. France Podrekar, Nikolaj Pirnat in drugi. 2. Povest Edi. Deržaia »Pod špiki«, za katero jc pisatelj prejel A'eksandrovo na Crado Vodnikove dru/be. To ic povest iz kraljestva slovenskih gora. Odpira nam pogled v svojski svet ene naših velikih gorskih dolin. Klen rod gorjancev, ki iih morejo roditi lc naše skale, vstaja v pre- za povest tresljivi resničnosti pred našimi duhovni mi očmi. bori se z elementi, z zemljo. > svojim* strastmi in s tujci, ki so stoletja gospodarili na na^ih tleh. Pisec knjige je znan! alpinist in slikar ter mladinski pri povednik. ki je svoje delo tudi opremil z iepimi perorisbami. 3. Povest like Vaštetove »Rožna devica« ki se godi v zadnjem letu francoske Iliri ie Pisateljica »Vražjega dekleta« in »Romana o Prešernu« razgrinja v njej te-da-nu pestre doživljaje. Potek živahne povesti prestolnico Ljubljano, njene ljudi in njih s«; suče okoli blagega licejskega ravnatelja m pesnika Valentina Vodnika, ki s svojim iskrenim domoljubjem in idealnimi pogledi na življenje dobrodušno razpleta razgibano dejanje. 4. Ilustrirano poljudno strokovno knj'go inž. Jakoba Turka »O rastlinski, Ifudski in ihnalsfci prehrani«, v kateri nam ugledni avtor na lahko umljiv način • razlaga i/ obširnega področja živilske kemije poglavja ki utegnejo zanimati kmeta in izobrazi nca. meščana, gospodinjo, dijaka, obrt t ika in sploh vse, ki uživajo hrano a!i marajo zanjo skrbeti. S to tehtno knjigo ntvarja Vodnikova družba vrsto polju in h publikacij, ki bodo služile napredku na-^-ih najvažnejših gospodarskih panog. V svoj bodoči književni program ie odbor Vodnikove družbe uvrstil še nasldi nje povesti: Mirana Jarca »Jalo\' dom«, dr. Iva Šor lija »Pod zastrtim nebom«. Ivana Matiči-ea »Petrinovo hišo« in Inc Slokanove »Begunce«. Masftovo uprizorjena semantična opera je žela močan uspeh Ljubljana. 13. aprila V četrtek je bil lep večer! bi zapel. Saj toliko toplega zanimanja in iskrene radosti Ž2 dolgo ni pokazalo na.Šc opem«» občinstvo, kakor spioh ob prvem nastopu na odru do mače pevke Sonje Ivančičcvc Od srede aprila 1936 ic Donizettijcva s'adkih melodij bogata »»Lucia« zopet na repertoarju naše opere in v najboljšem spominu nam je še blesteča kreacija naslovne partije po Z. 2upevčevi in kasneje tud' zelo posrečeni nastopi Nonnijeve. Vendar je bilo v četrtek operno gledališč« nabito polno, zasedeni so bili še rezervni stoli v pritličju, med pubhk > pa je vla-dalo pravo premiersko občutje, in vse ka-/ da bo z Ivaneičevo »Lucia«* zopet močno privlačna operna uprizoritev. Zakaj debut Sonje Ivančičeve. odlične absolventke konservatorija in po mnogih lepih nastopih v radiu ter uspelih produk-cijafa tudi širši mljubljanskim 2'asbo ljubečim krogom že dobro znane in priznane kolora turne pevke, je bil presenetljivo posrečen, pevski in igralski najboljše nade vzbujajoč. Nastop v tako veliki, težki, vsestransko naporni partiji je za popolno odrsko začetnico nad vse tvegan poskus, ki more napeti le izjemamo izrednim talentom. Dokaz um ke resnosti je dejstvo, da so ic Sonja Ivančičeva na svoj debut dolgo temeljito pripravljala in se ni strašila ni-kakffa žrtev, samo da je mogla nastopiti pevski in igralski resnično dozorela tudi za kritične in po njenih predhodnicah raz-vajene poslušale Velika prednost leži zanjo tudi v zelo ugodni zunanjosti in pri-vzg jeni uglajenosti kretenj in vedenja, ta- ko da ji niti čisto naravna trema, ki ovira in veže vsakega debutanta, ni mogla takoj po uspeli prvi sliki več delati vidnih težav, lasno pa jc, da bo lahko pri reprizah še svobodnejša in sproščenejša. Sceno blaznosti je pela in igrala tako močno zadovoljivo, da ie sprožila aplavz že sredi svoje arije in po zaključku ponovno žela toplo priznanje; duet in koloraturna arija v drugi sliki ter duet z bratom v 1. sliki 2. dejanja so bili podani točno, čustveno, fino brez forsiranja ter z edino težnjo, da bi nudila lepo petje. Ni velik njen cias. kakor ni velik pri nobeni kolo-raturki, ali prodoren je. na primernih mestih povsem ustrežljivo močan in tudi v razkošnih un>amb!ih zmagovit. Zlasti pa jc ta glas skrbno kultiviran tehnično izli-kan. topel, sladak in zato prijeten. Sama pa se zaveda, da je do dovršenosti edina pot preko vztrajnega nadaljnjega pevskega študija. Koliko toplih simpatij uživa mlada pevka, so kazali neštevilni šopki, ki jih ie prejela in pa viharni aplavzi, ki so jo pozivali vedno iznova na rampo. Gost Gostič jc znan tudi po svojem v vsakem pogledu odličnem Fdgardu. Žal. da se je to pot moral žrtvovati, a je vzlic čutni nerazpoloženosti svojega utrujenega in prehlajenega organa ponovno storil za r.vojo partijo vse. kar zna in more. Zadnji prizor je bil vzlic vsemu lep n učinkovit. Anžlovar je pel po Janku paitijo lorda Henrika, Lucijincga brata Pevski je na predoval in se razvil. Toda način podajanja partije jc koncerten, ne pa dramatski, ker mestoma docela ignorira partnerja ter poje v publiko. Tudi njegove kretnje so včasih preveč ostre, držanje telesa napeto, v splošnem malo grote^kno-romant;čno Njegov glas pa je silen in tud? gorak. Za Francla je vskočil Marcec :n obstal zadovoljivo. Odličen Raimund vzgojitelj, je bil Lupša, pevski zmagovit, zgledno jasen v izgovoru, iskreno čustven in tudi igralski prav dober. Nov Norman je bil namestu bolnega J. Rusa tenorist Rakovec ki se jc lepo uveljavil že v »Rusalki« kot lovski glas za sceno. Normana ie lepo za pel in igral. Nepotrebno pa je bilo bega nje po stezi navzgor in navzdol Barbiče va je simpatična Aliza. Prosim samo obe dami, naj se neprestano ne prijemljeta za roke! Vtisk je diletantski. E. Frelih je opero zelo okusno in prak tično nanovo izrežiral, lepo opremil in poskrbel za čim več akcije na odru A Nef-fat pa je opero skrbno našfudiral m točno dirigiral. Oba sta zaslužila, da sta bila pozvana na oder Vsi solisti so prejeli šopke in v redu je, da ga ie prejel tudi resno ambiciozni mladi režiser Frt-lih. Tako je bil v četrtek res lep večer in vem, da jih bo z »Lucijo^ Sonje Ivančičeve še več. Fr. G Jriijim1 m obč. odbora ProjffTČus* z napako looroeo din sprejet v 1 uri in pol Tct&se za avtomobile in kolesa uvedene K ■ mj. 13 aprila Sooči se je vršila seja občinskega odbora na kateri se je obravnaval proračun za leta 1940 11. obenem je bil sprejet tudi pravilnik za izvajanje proračuna. Seji je prisostvoval tudi sreskl načelnik g. dr. Vi-dic. ki ga je župan g. Češenj pozdravil, ta-koi nato pa zaprisegel novega občinskega odbornika g Roglja, ki jc vstopil na mesto o. o. Kerča, Ki je po skoraj polletnem čakanju l? zasedel mesto odstopivSega g. dir. Kočnika \ upravi. Gotovo je čudno vplivalo na . odbornike hitro imenovanje o. c Ker« upravo šele po sestavitvi proračuna. Po uvodnih formalnostih in poročilih predsednika o stanju blagajne je bil spreiet predlog o tajnem delu seje. ki ga zahtevajo važne In neodložljive zadeve. Nato je prežel g. župan na dnevni red in obrazložil predlog prave o novem proračunu ki predvideva 3.329.593 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Pred obravnavo posameznih postavk je g. župan obrazložil obč. odbornikom! da je proračun sestavljen na podlagi nekaterih nujnih žalitev, ki jih terjajo negotovi časi in da so vsled tega izostale nekatere postavke, ki so nujne za katere pa ni mogoče najti potrebnega kritja. Proračun je v bistvu tak kakršen je bil lanski in je le malenkostno zvišan. Večji izdatki so predvideni zlasti za proti-plinsko obrambo v znesku 290.424 din, večji so tudi izdatki za obč. uslužbence in nova postavka, ki jo zahtevajo razmere za podporo vpoklicanih rezervistov. Uprava je za vpoklicance namenila 25.000 din, postavka pa je bila na predlog o. o. Ciperla zvišana na 59.135 din. Povišek je bil izravnan s črtanjem predvidenega zneska nagrad za u radništvo. Predvideni izdatki v proračunu se delijo na osebne izdatke v iznosu 626.172 din po črtanju nagrad In na materialne, ki znašajo 2.683.421 din. Pri spremembah predloženega proračuna je treba predvsem omeniti, da se je postavka za obvezno telesno vzgojo, ki je bila predvidena s 30.000 din na predlog o. o. dr. šilarja znižala na 10.000 din, ostanek pa se je porazdelil na podporo za Dijaško kuhinjo in zlasti za Rdeči križ v znesku 10.000 din, ki je namenjen usposobi j en ju prebivalstva v pasivni ob- rambi v slučaju vojne. Ostanek se je pripisal k postavki za podporo brezposelnim in bolnim, ki je bila prvotno določena na 15.000 din. Med materialnimi izdatki je pod grupo: finančna stroka tudi vsota 56.000 din za plačilo obresti za Prevolo, ki pa bo kot je dejal g. župan, verjetno že letos odpadla in se bo znesek vporabil r druge namene. Pod to grupo je naveder: tudi znesek 375.000 din za dolg industriji za gradnjo šole in pa dolg za gradnjo kopališča v višini 105.000 din. Pri debati o izdatkih za socialno skrbstvo je bil odbornikom predložen tudi proračun ubožne-ga sklada, h kateremu prispeva občina 110.000 din in je letos nekoliko nižji kot prejšnja leta. Za Borzo dela je namenjenih 10.000 din. Pri tej postavki se je obravnavalo tudi vprašanje gradnje poslopja za Borzo dela in so se merodajni činitelji od inšpekcije dela odločili za prostor na živinskem trgu. Proti gradnji ni nobenih zadržkov. V grupi izdatkov za trgovino, obrt in industrijo m turizem je večja postavka namenjena za pospeševanje tujskega prometa. Večji del zneska bo potreben za eventuelno kritje primankljaja za potniško pisarno. Izdatki za gradbeno stroko znašajo 562.000 rlin in krijejo običajne postavke za vzdrževanje cest, za napravo kanalizacije, za vodovod predvsem napeljavo na Zlato polje, za regulacijo in napravo in vzdrževanje mostov med njimi tudi novoea preko Kokre, ki ga bo potreba navezati. Med popravili obč. zgradb je del zneska namenjen za popravo gimnazijskega poslopja in obč. hiše. Razveseljivo je dejstvo, da v letošnjem proračunu ni več postavk za gradnjo ali podpiranje izvenkranj-skih ustanov in društev. Proračunska debata je potekala hitro in so bile posamezne skupine v predlogu hitro sprejete ali premenjene in tako se je lahko zgodilo, da je bil proračun sprejet v pičli poldragi uri in da je bil slabo 'sestavljen predlog proračuna tudi to pot sprejet z napako 100.000 din. ki jo izkazujejo izdatki v skupini o ebne in imovinske varnosti v iznosu 382.924. ki bi ^e morala pri pravilnem seštevanju glasiti na 482.924 din. Pri glasovanju ni g. župan ugotovil kdo je proti in kdo se je vzdržal in tako je vprašanje o. o. Merča, če bodo izdatki kriti z dohodki, o-talo brez odgovora, predlog proračuna za 1. 1940-41 pa je bil z napako večine sprejet. Predvideni dohodki v proračunu so se-tavljeni z dokladami na državne neposredne davke iz iznosu 1,651.790 din, s taksami na vino, pivo in druge alkoholne pijače itd. v znesku 525 000 din. Med tak-ami za ogled zgradb, za tehtarino, za prekoračenje policijske ure je vnesena tudi nova taksa za vozila in to za avtomobile, tako osebne kakor tudi tovorne, motorje in kolesa, in predvideva 150.000 din dohodkov. Kljub ugovoru manjšine, da ^e bo prizadelo s temi taksami zlasti malega človeka, ki mu je kolo potrebno prevozno sredstvo, je bil predJog urrrave sprejet. DohocJki od posestev in občinskih podjetij znašajo 347.562 din. Po itavka za vodari-no je predvidena na 250.000 din, ugotovljeno pa je bila na seji, da bo potrebno proučiti dohodke od vodarine, ki so po mnenju občanskih otJbornikov nepravilno porazdeljeni. Med izrednimi dohodki so še po tavke za nelztirjano trošarino, prenos salda iz L 1938-39 in nepričakovani do-he*lki v skupni vrednosti 535.241 din. Po sprejetju proračuna z malenkostnimi iVzpi-emembHjni je bil sprejet pravilnik za izvajanje proračuna, nakar se je vršila tajna seja. Vprašanje je zdaj le, kako bo proračun, za katerega sestavljanje je bilo več kakor dovolj čara, predložen v potrditev. Vsekakor bo potrebno aH da se izdatki znižajo za 100.000 din ali pa se najde za ta previsok potrebno kritje med 'dohodki. Premalo stavbnega železa? Ljubljana. 13. aprila Čeprav ni nobenih znakov, da bi bila stavbna delavnost letos posebno živahna — nekateri se celo upravičeno boje, da bo zelo slaba — je stavbne podjetnike vendar začelo skrbeti, da bo nekaterih vrat gradiva premalo. Vpliv mednarodnih dogodkov, zelo otezkočen u vos su ovtn in večja poraba za druge namene— se kaže zelo tudi v stavbni stroki. Jeseni se je kmalu po izbruhu vojne podražilo zlasti kovinsko gradivo. Toda podražitev sama na sebi še nI največje zlo. Tedaj morda še ni nihče mislil, da bo gradiva teh vrst tudi primanjkovalo. Zdaj] je pa upravičena bojazen, da morda ne bo dovolj betonskega železa. Poraba betonskega železa je od leta do leta večja, ker se železobeton čedalje bolj uveljavlja v stavbarstvu. Uporaba železobetona je za anoga dela najcenejša, a železobeton ima še nekatere druge odlike pred drugim ma- i orialom. Zato se ne smete čuditi, da bi po računih strokovnjakov potrebovali v novi stavb-ni sezoni okrog 900 vagonov betonskega železa, četudi stavbna sezona ne bo posebno živahna. Nastaja pa vprašanje, ali bodo naše železarne producirale toliko železa, ker so zelo zaposlene z drugim delom in ker jim primanjkuje surovin. Vsekakor pa bi morale računati vsaj z minimalno porabo betonskega železa v tej stavbni sezoni ter temu primerno prilagoditi produkcijo. Ta zahteva ni le v interesu stavbne stroke, ki sicer zaposluje sama izredno mnogo delavstva neposredno, temveč se morajo ozirati tudi na interese drugih go- spodarskih strok, ki so zelo odvisne od stavbne delavnosti. Zdaj je morda še čas, i da preprečijo izredno škodljive posledice, ki bi bile neizogibne, če bi morala stavbna delavnost zastati zaradi pomanjkanja betonskega železa. K5H.VOK L J U B L 3 AMA. TAVČAR J EVA 7 PUCH Iz Litije — Okrajna pcsojpnica v n°vih prostorih. Okrajna posojilnica, ki je bila doslej v Jenke vi hiši za Savo, se je pre eJila v nove prostore na Glavnem trgu. Posojilnica je nameščena, v hiši g. inž. Pavla Koh-lerja poleg manufakture g. Mitmj. LArLfrIo-Scott.*^h TextP«r iz Zagreba, je svoje delovanje prenciei v Belo Krajino, kjer ponuja osobito kretskim mojstrom razno manufakturno blago pod ugodnimi plačilnimi pogoji m mai-hno akontacijo na račun naročil?... Nedavno se je zgla il tudi v Mehikit da bd našel nove žrtve. Med drugi ni je obiskal tudi krojaškega mojstra g. it obe rta Fukra in ga pridobil za naro£:v> blaga v zneteu okoli 3000 din. Po narcGreh*. mi CORiNNE nepozabna francoska umetnn iz filmov »Ječa brez rešetk« in »Greh« Njen partner: Jean Pierre Auiuont Kino Matica, tel. 21-24 Danes ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo ob 10.30. 15., 17. 19. in 21. uri II. del senzacijonalnih TIM TAVLORJEV IH pustolovščin v napetem filmu: Radi dolžine filma predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17., 19.15 in 21.15 uri. _KINO SLOGA, tel. 27-30 B23S3E Cesto v Gornji R -r-1 :t *2 ■ \ Kaj bi morala občina upoštevati, če hoče, ua bo to delo opravljeno poceni in v zadovoljstvo občanov Gornja Radgona, 12. aprila Tvrdka Slograd iz Ljubljane, ki je izli-citirala vsa dela pri tlakovanju ceste v obmejni Gornji Radgoni, je že pričela s pripravljalnimi deli in sicer opravlja te dni ineritvena tlela v onih delih, kjer bo cesta tlakovana še to leto. V prvi etapi t. j. v letošnjem letu bo cesta tlakovana od obmejnega murskega mosta do hiš notaiji Požuna in pocestnice Veberjeve na. Spodnjem grisu ter od trgovine Pavla Benkn do železniške- postaje. Za ta dela je kredit že odobren in na razpolago. Tlakovanje ceste na preostalem vmesnem vijugastem delu od vile notarja Požuna mimo vile dr. čremošnika,. župnišča in vile dr. Breznika do trgovine Benko -Zotter v letošnjem letu ni predvideno, ker ni na razpolago kreditov. Pač pa so nekateri prizadeti posestniki, ki doslej o določitvi te cestne trase niso bili obveščeni in njihove želje upoštevane, zaprosili pri občini, da se glede tega dela ceste izvedejo še nekatere korekture, zlasti v pogledu odprave ovinkov na tem delu. Po sedaj določenem načrtu bi se moral ta del deste tlakovati na ta način, da bi se razširila cesta na zapadni del tako, da bi se odvzelo nekaj sto kvadratnih metrov lepih vrtnih parcel župni nadarbini. nadalje tvrdki Clo-tar Bouvier in notarju Požunu, katera zem- ljišča so zagrajena z 2 metra visokim nedavno zgrajenim zidom na 1 m visokem betonu v dolžini nad 120 metrov. Na zunanji cestni strani ob tem zidu je poleg ceste za pešce napravljena tudi kanalizacija, ki je svoječasno stala občino precej denarja. Ako bi se t? del ceste razširil po vrtovih navednih lastnikov, bo treba prvič odkupiti to zemljišče v prib'ižnem obsegu nekaj sto kvadratnih metrov, nadalje podreti i.K-.siv- no ograjo v dolžini nad 120 metrov, nato postaviti novo ograjo ter prestavili ludi in izvesti novo kanalizacijo, ker bi sicer ista prešla ravno v sredino nove tlakovane ceste in izvršiti še nekatera druga dela. Vsa ta dela bi stala 50 do G0.000 din. Efekt vseh teh dragih del pa bi bil končno ta, da bi se na gornji strani pri transformatorju ovinek nekolike) ublažil, kajti odpraviti ga ni mogoče i adi vile dr. Breznika, pač pa bi se na drugi strani napravil nov ovinek pri hišah Veber — Požun. vrhu tega pa bi ostala hiša zdravnika dr. ćrremošnika odstranjena od glavne tlakovane ceste in bi nastal pred isto brezpomemben sejmlSčni prostor. Skratka uspeha bi ne bilo v primeru z ogromnimi stroški za podiranje ograje, postavitev nove. prestavo kanalizacije, nikakega. Ako sc nameravali kdaj odpravljati na tem delu ovinke, ki itak niso prehudi, potem bi občina nvoječasno ne bila smela dati dovoljenja za gradnjo vile zdravniku dr. Brezniku, ki je sedaj edina ovira za odstranitev ovinkov na tem delu in pa stara občinska hiša pod bregom sejmišča pred cerkvijo. Brez dvoma isti učinek, toda z znatno manjšimi stroški, pa bi bil dosežen, ako bi se cesta pod transformatorjem ob vogalu župnijskega vrta razširila ob živi meji od vile dr. Cremošnika naprej do vile dr. Breznika. ■ čimer bi bil ovinek pri transformatorju isto ublažen in tudi spodnji med hišama Veber - Požun, ne glede na to, da se ti ovinki, ki itak niso nevarni za promet, popolnoma ne dajo nikdar odpraviti, ker sta temu oviri edinole hiši dr. Breznika in pa stara občinska pod cerkvenim bregom. Ovinek med vogalom župnijskega vrta ter živo ograjo na posestvu Karola Halb-artha bi se dal z minimalnimi stroški odpraviti na ta način, da bi se en del padavine zasul, obenem pa napravila škarpa, kar vse ne bi stalo niti četrtine tega. kakor pa, če se bodo dela zares izvršila po sedaj določenem načrtu. Za zasipanje je materijala dovolj na banovinskem gradu, kjer ie bil pridobljen radi adaptacije gradu. Obenem pa bi tudi lice sedanje ulice po-rolnoma nič ne izgubilo. Ker pa ta dela za lotos še niso predvidena, smo mnenja, da bo občina tudi to zadevo uredila na čim centejsJ način in v zadovoljstvo vseh svojih občanov. TOSIIIIČ: V §1 .'Jt ^ i.".- ". T :' ji giV^.. / .... no izvršen izkop Maribor, 12. aprila če pride naš narod kedaj do političnega blagostanja, bo to med prvimi zvezdami hvaležno pripisoval tudi svojemu prezgodaj umrlemu in nepozabljivemu Tomšiču.« Slovenski Narod c, 27. V. 1871. -Ko pa so zgodaj zjutraj prišle žene k Njegovemu grobu, je bil kamen odložen in grob že prazen..... Tako nekako se je davi zgodilo a Tomšičem in njegovim grobom. Namesto jeruzalemskih žen je prišel kei ni bilo mogoče zvedeti točnega časa prihoda komisije — že kmalu po 6. uri dolgoletni negovalo, groba, da bo kot priča temu zgodovin:1* < znamenitemu činu. Pa je prišel prepozno Spoznal je to na sledovih v grobu in je kmalu tudi opazil že odhajajočo komisijo .ki je to pot. kakor kaže. izjemoma že ob 6. opravila svoje v tem primeru zelo lahko delo i ker je bilo kot omenjeno že prejšnji dan vse pripravljeno). Tomšič se je v svojih ostankih že nahajal v mali škatli tam v mrtvašnici, od koder bodo vsi vkup (18 ali 20) odpeljani v skupno grobnico na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Zato je bilo prav, da se je ves posloves od prvega slovenskega časnikarja in prvo-boritelja za jugoslovensko idejo izvršil že na predvečer, kakor je to razvidno iz sledečega odlomka iz poslovilnega samogo-vora. Dragi rojak in tovariš! Skozi 10 let z redkimi izjemami vsak dan sem Ti delal družbo tu na mestu, kamor so Te pred 69 leti položil: in kjer naj bi večno počival in se zopet združil s slovensko zemljo, ki si jo tako nad v9e prisrčno ljubil. Kakor žal .«. črna našega sodobnega razumništva sem Te ispočetka tudi jaz P (.»znal le povšno. Vendar pa sem slutil veličino veličanstva Tvojega duha in srca ter Tvojega prvenstva v boju za osvobo-jenje slovenskega naroda v okviru velike Jugoslavije. Ko pa sem iz Tvojega žrtev in trpljenja polnega dela svojo slutnjo našel potrjeno in izpopolnjeno — in to je bho baš v času tudi viška* moje Kalvarije, mojega skrajnega ponižanja in brezdom-skega potiskanja po podstrešjih, skladiščih in hodnikih, sem se odločil za nadaljevanje Tvojega velikega mesijanstva. In sicer v prvi vrsti v osvobojenju še bolj kot tedaj razkosane slovenske zemlje. Sklep te zasnove naj ostane začasno Se Tvoja tajna. Vzemi jo seboj od tu, kjer moraš pod silo razmer prekiniti Svoj večni počitek in hranijo še zase tudi med Tvojo novo družbo tam. kamor Te pošilja Tvoja še v grob;; nemila usoda. Predragi Tomšič! Ko so Te pred skoro 70 leti položili v to posvečeno zemljo, se ie od Tebe poslavljala cela armada Tvojih čestilcev. Vidiš. zdaj. ko si prisiljen prekiniti ta svoj /; . • »m večni pokoj, ni — razen mene. ki mu je ta dan najhujši udarec vsega I lj< ija prav nikogar živih tu. Za enkrat iz najine tajne samo Ti pa veš in vidiš, da je tu po 70 letih šiloma in zopet odprtem grobu navzoče in te spremlja v novi provizorij vse, kar željno pričakuje osvoboj-r.ja in vstajenja. V imenu vseh teh Te blagoslavlja in "pozdravlja Tvoj — do svidenja neko« bas zopet na tem mestu Tvoj zvesti rojak in tovariš F P tćni organi/.aeijj beračenja potom otrok, ki si dneve in ulice porazdelijo med seboj p določenem načrtu, vse seveda pod nadzorstvom staršev, ki otroke silijo k te-tna Da bi se odpomoglo temu zlu. je storila mestna občina s sodelovanjem mestne policije vse potrebne ukrepe. Na žalost pa je treba ugotoviti, da so vsi ukrepi zaman, k: jih pa obrezuspešuje meščanstvo ne samo s tem, da daje z dajatvami potimo otrokom in drugim beračem, ampak da posega celo v delokrog varnostnih organov in se zgraža nad aretacijami beračev. Uspešna borba proti beračenju pa je mogoča ob sodelovanju vse javnosti. Mestna občirta'rnariborska bo za siromašne osebe, ki so si pridobile domovin-svvo v Mariboru, poskrbela, za njihovo vzdrževanje iz svojih proračunskih sredstev, ostali berači pa se bodo odpravili v i bove domovinske občine. Starši, ki po*, giljajb otroke beračit, bodo občutno kaznovani, ker se vsak primer prijavi držav-nemu tožOstvu oziroma sodišču. Mestno prebivalstvo naj v borb! proti beračenju sc3e!uje s tem. da "beračev ne podpira s kakršnimikoli dafatvaml. marveč nh napoti or socialno politični oddelek mestnega po-f .varstva ali pa izroči stražniku. Preureditev mariborske fnilivr«? Maribor pričakuje« da se bctfo dela na fsedovršeneni bolniškem paviljonu kmalu prišel a maribor. 12. Aprila. 31 mesecev že stoji stavba štirinadstropnega bolniškega paviljona ob Tržaški cesti v surovem stanju, nedozidana in nedovršena. Mariborčani so se ves čas zaman zgražali nad to veliko sramoto, saj so ubogi bolniki morali nemalokrat ležati po hodnikih, nedaleč pa stoji "nedograjeni paviljon, kamor naj bi prišla predvsem oddelek za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni ter dermatološko-venerološki oddelek. Stavbna dela so stala 3 milijone din. potrebnih ie bilo še nadaljnjih 6 milijonov7 dinarjev za opremo in popolno dozidavo Uprava bolnice ni mogla na noben način izposlovati vrnitve 5 milijonov dinarjev, ki jih je država dolgovala bolnici za razno bolniške stroške Sedaj pa je prispela v Maribor v«-*s* " • je pristoino ministrstvo od.ihriln posolilo v znesku 12 milijonov dinarjev ki ša najela banovina S tem denarjem -kakor se čuie. končala stavbna deli na nedograjenem paviljonu fn se bc izvfsfla notranja onrema razen t^sa pa <:e izvedele tudi potrebne jfiretjrecHt1 t Ter izpopolnitve v bolniškem komptekSjU Mariborska iavrost nrir kuje- da bodo topot obljube i7oolniene ter da se bodo čim preje pričela stavbna do^a nedo-zidanem bolniškem paviljonu Z deh bo treba vsekakor pob; teti. da nas no bo spet prehitela zima in da ne bo p za razne izgovore. Ukrepi proti beračenju cfr^k Razglas mestnega poglavarstva mariborske;^!:* prebivalstvu MARIBOR, 12. aprila. Mestno poglavarstvo v Mariboru je že ponovno opozorilo mestno prebivalstvo, naj beračenja v kakršnikoli obliki ne podpira, marveč naj prepi sti podpiranje siromašnih oseb tistim Činiteljem, ki so po zakonu za to poklicani in ki razpolagajo s potrebno kontrolo" jaad resnično potrebnimi in vrednimi prosilci. Kljub vsemu prizadevanju, da bi se vsaj omejilo, če že ne odpravilo, se je beračenje v zadnjem času v našem mestu močno razpaslo. Najžalostnejše dejstvo pa je, da se beračenje širi zlasti med mladino, ki se s tem navaja k delamržnosti in kaznivim dejanjem. Na sled so prišli celo sistema- Likvidacija 57 Ist Maiibor. 11. aprila Zđrufeetrje kovinarjev v Mariboru je zelo znano, sej je menda dmgo ali tretje najstarejše društvo. Uctmcvlieno je bilo i-":: Sedaj pa je picjj' * aprava ziru-zesja i v.'.tov od pr tejne ob'arti. -in je i .> priziv, Iti Ji bT vi den proti uUimt.i, aj ::. Tako mora Edruženje pičiti v likvidacijo. Temu zdlUfaJtjti je vzorno n^če-oval že pet kit kljuf .tvračniski moj ter itan^o Ku-nieic v - ribonr. Zdrufenje ftteje SO čl 1-rtov in je &6rn£ ' > BPk .''hovh s.ojcev 10 00U din. vi. :i ški ^Ui.: : O0'w0 d'n. težavni feod &GM). oauiio je ucn'i :;.v-ii!;:!,a t vi get'-vin". Mariborska javnost «e vprašuje. i'i ni a«u»da, io e uK.i^» tak zurnže lje. Al je UDaeio a ■ pog • -zri yo • <.oj :n u>4.^-nu. iua-!ev:;d!Ki deJavanjc. MtAMSOR. 17- .i:>r:!a Umetniški klub iz Lubjane. v katerem so zastopam naši m'adi pisatelji in pesni-ki Igor Torkar. La«ka4av Kiauta. Ljudevit Mrzel, Jože Krsnic in Vladimir Bartol — je pnšci obiskal sevemc mejo m bo priredil kakor znano, noeoj v Ptuju, jutri, v nt del jo zvečer pa v nuiiborskem Narcd-nem gledališiju ^voj literarni večer, petorica ie nastopila z recitacijami svojih del pred dnevi v Ljubljani in je bila nad vse pričakovanje toplo in z nedelienim priznanjem Bprejeta tako od oficielne kritike, kakor od najširših strani javnosti. Po prav tako uspelih gostovanjih na Golniku :r. v Kranju so se zdaj namenili med nas. Menda ni treba še posebej poudarjati, da bo nastac m^ad-h ustvarjalcev in oblikovalcev slovenske besede tako za Ptuj or za našo severno metropolo redek, pornemben dogodek. Ljubljanski Umetni-klub ic zrasel iz nujne potrebe čim š.ršesa in živahnejšega kultuine^a razma- Filni po romanu JEAN ^| EJk 8 mM (le maison V1GNAIDA %^ JL M W X^ DU M ALT Al S ) VIVIANE ROMANCE. Pierre Renoir, Louis Jouvet in drut;i Krasen film. ki nas vodi iz sončnega romantičnega Orijentn v Pariz, v CjTUŽbO, kjer je doria bogastvo in razkošje, pa tudi v podzemlje, kjei kraljujejo upasi in razni temni elementi. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo» ob 15., 17.. 19. in 21. uri. KINO IN ION. t»d. 2*2-21 ■m KINO MOSTE \3BSaE25SSST3E2Sa Uanes oi) 20., jutri ob 14.30, 17.30 in 20.80, \ ponedeljek ob 20. uri: TITO SCTIIPA v največjem italijansk«- m glasbenem filmu V i v e r e čigar popularne popevke »Vivere in Tor-na piecina mia :. navdušujejo ves svet. Pripominjamo, da je kopija popolnoma nova in da predvajamo ta film poslednjič v Ljubljani. Pozor! Pri predstavi v nedeljo ob pol 8. dva filma — Znižane cene! EESaSBBSnSi Film o tragediji velike ljubezni s slavno Polo Neer/ri Tango noeturno Ganljiva vsebina, prekrasne melodije, popularni šlager »Tango noeturno to so prednosti tega bisera nemške drame. ha med širokimi plastmi naroda, kajti kultura je vendar vsekdar bila in bo v prvi vrsti narodova last. narodova bogata vsebina in dragocena dediščina bodočim rodovom. Zlasti ta čas nam navedeno dejstvo kot nemara še nikoli poprej stopa pied oči. Pomnimo samo, da se v delavnem plodnem kulturnem izživljanju in udej-stvovanju ohranja narodova bit, ki je na tej poti neunič-jiva. Z vidika nacionalne in kulturne miselnosti je treba torej še posebno pozdraviti predstavnike naše mlade literarne generacije, za katere nastop vlada v obeh mestih upravičeno zanimanje. blarSeorsko gledališče Sobota. 13. aprila, ob 20.: »Cigan baronx. Znižane cene. Nedelja, 14. aprila, ob 15.: »Gejša . ob 20.: Literarni večer umetniškega društva iz Ljubljane. Nedelja v maiiborakeni gledališču. Prvič v nedeljski popoklanski predstavi se s posebnim ozirom na okoličanl* uprizori zelo zabavna angleška opereta »Gejša*. Zvečer pa se ob zniž-tnih cenah predstavi ljubljansko Ometnieke drufitvo s svojim zelo zanimivim ttteramiin večerom« Vojnim oškodovancem bo ustreženo Marljivo delo odborov v Mariboru in Ljubljani — Gre za okoli 3O8O oškodovancev MARIBOR, 12. .iptila. Kakor znano deluje v Mariboru odbor vojnih oškodovancev, ki si skupno z ljubljanskim odborom prizadeva, da bi se ta zadeva ugodno rešila. Največ zaslug za vztrajno delo pripada v Mariboru nedvom- j no g. dr. S. Fornazarieu, ki je. izvršil | ogromno delo na mariborskem področju v zvezi s problemom vojne odškodnine, pri katerem je prizadetih okoli 3000 naših rojakov iz Primorja, Koroške, Istre. Goriške in Dalmacije in ki so skupno prizadeti za v>.oto 50 do 60 milijonov dinarjev. Akcija za rešitev tega problema se je pričela že takoj po prevratu Nešteto spomenic in sklepov je šlo v Beograd, za zadevo se je svojčas zelo vnete zavzemal minister dr. G Žerjav, o stvari so razpravljali v parlamentu, dokler ni prišla končno zadeva pred ministrski svet. Nešteto deputacij je šlo v Beograd, da bi posredovale pri merodajnih činiteljih ?a uspešno rešitev. Spisi se nahajajo sedaj pri banski upravi v Ljubljani, formuliran je tudi poseben osnutek uredbe, ki predvideva pravično rešitev tesa vprašanja za tiste iugoslov. državljane, ki niso bili podaniki Srbije in Crne gore. Za prizadete vojne oškodovance v obsegu predvojne Srbiie je bilo namreč že izplačanih obveznic vojne škode za preko 4 milijarde din. Znesek 50 do 60 milijonov din, ki bi bil potreben da se zadosti upravičenim pričakovanjem 3000 prizadetih vojnih oškodovancev. pa predstavlja komaj t odst. anuitet, ki >C nanašajo na označeni že izplačani znesek zn poravnavo vojne Škode prizadetim oškodovancem s področja predvojne Srbija Pred dvema letoma ie bila urejena tako zvana fašistovska škoda. Tako zvana okupacijska škoda se že urejuje. Intenzivne delo mariborskp^a in ljubljanskega odbora vojnih oškodovancev je premaknilo problem z mrtve točke. Ze večkrat je bilo rečeno, da je zadeva tik pred rešitvi io Vojni oškodovanci so prepričani, da bo uslišan sedai. ko se r.reiuiejo važna državna vprašanja, tudi njihov £las. saj gre za načela enakopravnosti in pravičnosti, za katere ne bi smeli biti orikrajšani naši vojni oškodovanci, saj so med njimi pretežno Ljudje, ki so zaradi svojega nacionalnega prepričanja prišli ob vse svoje imetje in se sedaj mnogi nahajajo v težkem položaju Oba odbora in z njima val prizadeti oškodovanci so trdno prepričani, da ie zadeva sedaj po sestavljenem osnutku uredbe pred dokončno uspešno in vsestransko zadovoljivo rešitvijo. Mssribsrske m okoliške novice — Zdravniško dežurno sht/bc> za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika danes v nedeljo 14 aprila dr. Teobaid Ziingast, Sloven. Narod ne-okrnjen in ga bodo naši čitatelji lahko nemoteno brali. _ ir.oo din vrednega psa angleške pasme so doslej Se neznani zlikovci ukradli . ! ..•..•{ji Ivanu Pinterju z Aleksandrove 53 Poli Ija je ukrenila potiebne ko-ake ia se izs.edijo tatovi. _ Nočno lekarn*Sko službo imata od laaea dalje Minaivkova lekarna pti Orlu r.a Glavnem trgu 12. tel. 25-85, ter Pvem-sova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. — prometna nesreča se je pripetila na v«. žl-\. ii . :.ske ulice in Trgu svobode. Ti čila sta ne-Ki osebni avto in kolesar. Pri ■ arambolu je obležal loletni pekovski vajenec bhnest Cvetico. Njegovo kolo je do neiabnosti razbito. — Nemorala« gnezdo je odkrila mariborska policija v središču mesta. Organi javne varnosti so v večernih urah nepričakovano vdrli v prostore, kjer so se zbirale lahkoživke. ki so uprizarjale z raznimi moškimi pravcate orgije. Policija je vse navzoče ženske poslala na dermatološki oddelek tukajšnje bolnice, nakar se bodo morale zagovarjati zaradi nemoralnega življenja. — Bela Uuga je spet zahtevala smrtno žrtev. Meseca oktobra 1939 je priSla k 49 letni šivilji Mariji Gornik v Studencih Pavla Radihova iz Ribnice na Pohorju ter jo prosila za pomoč. Bila je v blagoslovljenem stanju. GonUkova je njeni prošnji ustregla, zlasti ket je za to uslugo plačala 500 din Toda zdravstveno stanje Pavle Ra-dihove se je take poslabšalo, da so jo mo-i ali prepeljat; v tukajšnjo splošno bolnico kjer so zdravniki ugotovili, da so zaradi odprave telesnega plodu nastale komplikacije. Nesrečna Radihova je imela za-etrupljenje in vnetje ter je naposled podlegla m umrla Zadeva se je obravnavala včeraj dopcldne pred malim kazenskim Bena tom, ki je Marijo Gornikovo obsodil na 5 mesecev strogega zapora. Soobtožem : oletni Viktor Puhr iz Ribnice na Pohorju, ki je pokojni Radihovi dal 500 din za odpravo telesnega plodu, pa je bil obsojen na 2 meseca zapora, pogojno za dobo 3 let. _ Čigava \e denarnica? Zlatarski pomočnik Franc Visnovič je našel denarnico, V kateri je bilo 534.25 din gotovine, ki jo doM lastnik na policiji. — Sejmake novice. Na mariborski svinj-sejem dne 12. aprila so prignali okoliški kmetje 300 svin,i. prodali pa so jih 68 Povprečne cene so bile sledeče: prašiči od 5 do o' tednov po 110 do 115 din, po 7 do 9 tednov 120 rio 135 din. 3 do 4 mesece po 190 do 230, 5 do 7 mesecev po 320 do 360 din. 8 do 10 mesecev po 460 do 560 din. 1 leto stare po 800 do 870 din. Kilogram žive teže po 7 do 10. kilogram mrtve teže po 12 do 15 din. Mesto venca na grob pokojne gospe Amalije Vertnikove. posestnice in trgovke, je daroval odvetnik dr. Rudolf Ravnik Pod-pomemu društvu prve realne gimnazije v Mariboru 200 din. Iskrena hvala! — N"Ova grobova. V Kamniški ulici 5 je preminila zasebnica Roza Palmetova sta-ra 67 let. Pokojnica je bila rojena v Mariboru, pri.stojna pa v London. — V splošni bolnici je umrla zasebnica Elizabeta Lovrenčič, stara 79 let. Žalujočim nase globoko sožalje! — Med spanjem se j> otrok zadušil. Vi-nicarka Elizabeta Bobnel ič je vzela 21 dni starega sinka Jožefa k prsim. Ker je ves dan delala in ker je bilo že pozr.o. je Bob-neričeva zaspala. Med spanjem pa se je pri obratu vlegla preko otroka, ki se je pri tem zadušil. Ko se je zjutraj zbudila, se ji je zdelo čudno, da je otrok popolnoma miren in negiben. Prosila je moža. na,1 napravi luč. Ko si je dete natančneje ogledala, pa je spoznala, da je mrtvo. — Zveza Kulturoiii dram*? v Mariboru ima jutri v nedeljo ob 10. uri svoj redni občni zbor. — Literarni večer. Tudi mariborska sokolska župa vabi člane Sokole, da se udeleže jutrišnjega literarnega večera v Narodnem gledališču. Is Siovenfega Gradca — Občni zbor moške podružn^ GMD Slovenj Gradec. V četrtek 18. t. m. ob 20. bo v Sokolskem domu redni letni občni zbor moške podružnice CMD. če ob napovedani uri občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje nov občni zbor ne oziraje se na udeležbo. — ^e'^reće. Pri nalaganju hlodov na voz si je težje poškodoval levo roko 19-letni lesni delavec Kraker Rudolf iz Zg. Vižinge pri Marenbergu. Vrata vagona so padla na nogo 321etnemu lesnemu delavcu Verovniku Karlu, ko je pred dnevi nalagal les na železniški postaji Prevalje. Oba ponesrečenca se zdravita v slovenjgraški bolnici. Ittserirajte v „S1« Narodu44 f