r Najreiji skmnaki dnevnik v Združenih dritvtk VeUa uneieto ... $6.00 B Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo četo leto $7.00 71 I a J List ^slovenskih delavcev t .Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers.1 Cl— Matter, September O, IMS, at the rwl Office at Ne« Tarfc, N. Y„ wider Act of ef March 3, 1879 TELEFON: NO. 145. — STEV. 145. NEW YORK, MONDAY, JUNE 22, 1931. — FONDELJEK, 22 JUNIJA 1931 VOLUME 13111___LETNIK ZZZE HERBERT HOOVER PREDLAGA ENOLETNI MORATORU s predsednikovim načrtom se baje strinjata anglija in francija ter drugi zavezniki Po Hooverjevem mnenju je to edino sredstvo, da si bo svet nekoliko opomogel. — Tekom fiskalnega leta, ki se začne prvega julija, ne bo treba vračati nobenih državnih dolgov. — Tudi plačevanje reparacij bo ustavljeno. — Hoover je stavil svoj predlog v soglasju z voditelji republikanske in demokratske stranke. WASHINGTON, D. C, 21. junija. — Predsednik Hoover je sinoči objavil, da predlaga leto dni t raj »ioč moratorij za vse obveznosti, ^ki obstoje med državami. V predlogu je rečeno, naj vlade tekom enega leta ne plačujejo dolgov drugim vladam ter naj 8e ustavi tudi plačevanje reparacij. Predlog naj velja za bodoče fiskalno leto, ki se začne z dnem I. julija. Ustavi naj se tudi plačevanje obresti vojnih dolgov. Predlog je bil objavljen, ko se je predsednik posvetoval z vodilnimi člani kongresa. Njegov pred -je odobrilo enoindvajset senatorjev in osemnajst članov poslanske zbornice, ki pripadajo obema političnima strankama. Predlog je bil objavljen v Beli hiši, ko so dospela tja neformalna poročila raznih evropskih vlad. Francija, Velika Britanija, pa tudi drugi zavezniki soglašajo z ameriškim predlogom, naj Nemčija za dobro enega leta ne plačuje nikakih reparacij. Predlog glede moratorija bo moral odobriti kongres. vročina je zahtevala ____dosti žrtev New York se je potil v v vročini 93 stopinj. — Vročina in tornadi so zahtevali štirideset žrtev. NEW YORK. 21. junija. — Teiak val vročine je obiskal včeraj vse dele Združenih držav. Mesto New York, ki je imelo 93 stopinj vročine, je zelo trpelo. Vremenski urad pa je Skrajno optimističen ter obljublja olajšan'j a v obliki neviht. V 48 ameriških državah je umrlo v soboto več kot 40 oseb vsled vročine in na posledicah tornadov. Po Srednjem Z a padu in v Novi Anglji ni bilo skoro nobenega mesta, kjer bi ne zaznamovali novih rekordov glede vročine. Ob devetih zvc'fer je dosegel to-plomeT višino 93 stopinj. za šalo se je obesil Pomožni duhovnik je rekel, da si je izmislil zgodbo o obešanju le raditega, ker mu j e zmanjkalo poguma za samomor. pr0hibicija bo še enkrat "en0f0rcana" —--— ' Prohibicijski ravnate 1 j pravi, da postava dandanes boljerposluje kot je poslovala kdaj prej. WASHINGTON. D. C., 20. junija. Te dni bo minilo leto odkar je v u-radu prohibit jski ravnatelj Wood-osek. Po njegovem mnejnu se določbe suhaških postav zdaj dosti bolj uspešno izvajajo kot so se kdaj prej. — Zdi se mi — je dejal včeraj, — da smo na pral vi poti. — Napredovali smo toliko, da je nedolžni le malo kaj prizadet, dočim zadene kršilca zaslužena kazen. — Moja politika 'je bila vedno, da se posveti »vso pažnjo butlegar-jem in munšajnarjem, ki kupiujejo na debelo, in v »tem pogledu smo bili navdvse uspešni. Večina mojih ljudi je izborno izvežanih. ki razumno dn resno izvajajo postavo. — Po 1. juliju maš naičrt ne bo faratveno iapremenjeh. Razlika bo le t j, da bomo imeli na razpolago močnejšo armado za dosego naših ciljev. Kongres je dovolil Woodcocku petsto novih agentov. Stopetdeset jih je že v sužbi, ostali bodo pa sledili v najkrajšem času. amerika je kriva sedanje _depresije Težka obdolžitev znanega ameriškega kapitalista. — Amerika je iz-vojevala vojno, miru pa ni mogla izvojevati. PHILADELPHIA, Pa., 21. junija. Eden najuglednejših ameriških ka-i pitailistov, Will am Guggenheim, je j prepričan, da so rvprvi vrsti Združene države zakrivile ssedanjo sve- 1'tovno depresijo. — Ameriška vlada je vedno po-, udarjala, da gre v boj zato, da bo I izvojevala vojno. To se ji je tudi | posrečilo. Ni se ji pa posrečilo izvojevati svetovnega miru. * j — Amerika je zelo nespametno • ru/vnala, ker je ponudila po vojni avoje izdelke, surovine iin svoj kredit ped najneugodnejšimi pogoji. Posledica tega je bila, da se je približala Evropa bankrotu, dočim se je ameriškim financam leta 1929 pribEsal polom. — Z vodstvom naših zadev in z našim narodom v splošnem je nekaj narobe, — je dostavil Guggenheim. rusi tožijo ameriške k0mpanije DALLAS, Texas, 20. junija. — V I četrtek zjutraj so našli Brown a, začasnega duhovnika, baptisto vske kazalo, da je bila vse le "šala". Brown je priznal policiji včeraj, da se je sam obesil, in da ni resnična njegova prejšnja izjava, da so ga obesili štirje moški. Izmislil si je stvar raditega, ker se je prepiral Rev. H. Harlerom, [pastorjem cerkve. | Sklenil je iavršitd samomor a cerkveni voditelj Knight, je zanikal, da je obstajal kak spor med njim in pastorjem. Brown je rekel, da je hotel končati svoje življenje v tfližinL leice, raz katero je včasih pridl?oval ki da ni imel nobenega namena iztrgati pa-storat Hauler ju. Predsednik Hoover pravi, da nima njegov predlog nobenega stika s predstoječo razorožitveno konferenco, ker je pa tekmovanje v oboroževanju vzrok splošno razširjene depresije, je prepri- [cerkve obešenega., in sedaj se je iz-čan, da bo ameriški predlog dosti pripomogel k soglasju, od katerega zavisi uspeh razorožitvene "konference. Ako bo moratorij uveljavljen, ne bodo dobile Združene države v bodočem fiskalnem letu od svojih dolžnikov 245 milijonov dolarjev, dočim Nemčiji ne bo treba plačati zaveznikom 425 milijonov dolarjev. Po zatrdilu predsednika Hooverja je svrha tega moratorija, da si bo svet tekom enega leta nekoliko pomogel ter da ne bo oviran prihod prosperi-tete, katera se je že začela bližati Združenim državam. Ameriškemu narodu je nasvetoval naj postane pameten upnik in dober sosed. Moratorij mora seveda odobriti ameriški kongres, ki se sestane šele začetkom decembra, dočim poteče rok za odplačila dne 15. decembra. Ker so voditelji obeh strank odobrili predsednikov predlog, ne bo treba sklicati posebnega zasedanja kongresa. Ameriški državni zakladničar Mellon, ki se mudi v Londonu, je vodil vse priprave za predlog glede moratorija. On je sploh igral v vsej zadevi odločilno vlogo. Predlog sta odobrila tudi ameriški poslanik v Londonu, Dawes, ter Owen D. Young, po katerem se imenuje repairacijski načrt. V Beli hiši je včeraj vrvelo kot v panju. Predsednik je povabil k sebi vse člane kongresa, ki se nahajajo v Washingtonu. Posvetovanj sta se udeležila tudi pomožni državni tajnik Castle in pomožni državni zakladničar Milles. Milles se je dopoldne posvetoval z angleškim poslanikom Lind-sayem. BIVŠI SENATOR OPROŠČEN CLEVELAND, Ohio, 20. junija. — Danes se je moral zafgovarjatd pred sodiščem bivši zvezni senator George H. Bender zaradi krive prisege in poneverjanja. Sodišče ga* je o-prostilo, ker je smatralo predložene dokaze o njegovi krivdi za nezadostne. avstrija ima nov kabinet Governer Dolnje Avstrije je dosegel, k a r j e trem izpodletelo. — Redlich bo finančni minister. — Schober bo obdržal zunanji port-felj.__ DUNAJ, Avstrija, 20. junija. — Po štirih dneh in nočeh neprestanih pogajanj je dobila Avstrija kabinet, da stepi na mesto dr. Ob to Endersa, ki je resigniral v torek. Ko so se. izjalovili vso poskusi treh prejšnjih ministrskih predsednikov, da ustanove koncentracijsko vlado, se je danes posrečilo dr. Karlu Bu-reSohu, giovernerju Dolnje Avstrije, sestaviti kabinet. Združene države, ki so finančno prizadete v avstrijski krizi, ker so posodile Avstriji milijone dolarjev, bodo zadovoljne, kajti novi finančni minister bo postal dr. Joseph Redlteh, nehdrmji član Harvard vseučilišča, ki se je vrnil pred par tedni na Dunaj. Poskus Msgr. Se< pela se je izjalovil, ker ni mogel v kij i*5iti dr. Kleinbocka, enet?a prejšnjih ravnateljev Kredi tanstaJta. Senator Walsh, demokrat iz Montane, ^e rekel, predno je bil pozvan v Belo hišo, da si morajo > Združene države do skrajnosti prizadevati, da čim ugodneje rešijo reparacijski problem. Senator Borah, ki je po telefonu razpravljal s Hooverjem, je dejal, da je položaj skrajno resen in da bodo Združene države zagotovo kaj storile v tej zadevi. Hooverjev načrt je bil predložen sledečim državam: Franciji, Angliji, Estonski, Cehoslovaški, Madžarski, Finski, Litavski, Letski, Poljski, Romunski, Jugoslaviji, Italiji in Avstriji. LONDON, Anglija, 20. junija. — David Lloyd George, voditelj liberalcev in bivši ministr. pred-, sednik, je z veseljem pozdravil Hooverjev načrt. Dostavil je, da je angleška vlada sestavila podoben načrt že leta 1922, pa se niso zavezniki niti zmenili zanj. benito in pu se še nista pobotala Papež je odločno obsodil nesramno špijonažo ter pravi, da se je ves svet postavil na stran Vatikana. VATIKANSKO MESTO, 20. junija. — Danes je govoril papež Pij pred sedemsto semaniščniki ter rekel, da se je tekom zadnjega preganjanja cerkve postavil ves svet na str:.(n Vatikana. — Razmerje med cerkvijo in Italijo, je še vedno zelo vznemirljive — je dejal. Nadalje je rekel, da zaenkrat ' niti misliti na kako uravnavo ter . se pogajanja niso niti začela. S tem je zopet zatemnila rožnata in jasna slika, katero je pred pax dnevi predložila svetu italij-anskega vlada. Papežu baje poročajo italijanski škofi o nesramni špijorraži, o zasledovanju, -cbtožbah ia neprestanih pretnjah. V Italiji je bio 25,000 katoliških klubov, od katerih jih je pa dala Mussotnijetva vlada petnajst tisoč zapreti. Vsak klub ima povprečno po štirideset članov. Udejstvo-vamje 600,000. mladeničev, katere smatra papež za izbrani del cerkvenega pripachrštva je Musolini s svojo odredbo onemogočil. Članstvu razpušoenih klubov ni dovoljeno zborovati, članom so neprestano na sledi vladni špijoni. Govoreč o fašistih, katerih pa ni imenoval po imenu, — je rekel papež, da skušajo prepričati zunanji svet, da so zopet zavladali prijateljski odnaša-ji med oerkrijo in državo. — To pa nikakor ni res — je poudaril Pij XI. — ampak baš nasprotno je resnica. Mi nismo na poti, Iti vadi k harmoničnemu delovanju. Pogajanja se niso niti začela. Rusi, ki so lastovali pe-trolejske vrelce za časa carske vlade, tožijo dve ameriški družbi za sto milijonov dolarjev. M. Salimoff & Co. ter petindvajst drugih ruskih petrolej skih kom pa-nij je vlozlo proti ameriški Standard Oil Company in Vai^umm Oil Company tožbo za sto milijonov dolarjev. Tožitelje nastopa bivši socijali-stoični /odvetnik Morris Hillquit. V obtožnici je rečeno, da sta omenjeni dve ameriški družbi kupovali od sovjetske vlade olje, ki je bilo1 za časa carske vlade last tožiteljev. Zastopnik M. Salimicff & Co. pravi, da pripada olje, ki so ga kupovali Amerikanci, originalnim lastnikom, ne pa sovjetskli vladi. Ko so v Rusiji Z3 že s prvim dnem vsakega meseca. NaSa nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovi J encev točno t polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Ifsslovljenci prejmejo torsj denar doma,- hrm umtA ■■daljnih potov In atroftkov. Posebne vrednost! so tudi povratnice, ki so opremljene a _____, naslovi]encev in iigom zadnjih pott, katero dostavljamo" pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznik« ▼ staSaft Bh srečo pri dela radi kompenzacijo, kakor mnogokrat t |WU) tfp* čajih tudi na aodnlji v atari domovini. , Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hew York, N. Y, -Telephone BArclsy an on m iiMa^iiHMMi i MM F MONDAY, JUNE 22, ■ Hi 1931 t WGIIT nOtXHUDW U. P- t "Glas Naroda" OvBid and PnbUahed by rrui* (A Corporation) Treu. of the wcpontton and of Minhittan, of above offlwa: New York City. N. T. QLAI NABOOA (Voice of the People) Day Except Sundays awl Holidays po sestanku v chequersu Ea celo leto velja Hat aa Ameriko In Kanado Ba pol leta .. Ea četrt leu __$a.oo .$3.00 Za New York sa oek> leto $7.00 Za pol leta ------------------.$3.50 Za incwemstvo sa celo leto----.$7.00 Za pol leta _________________________.$3.50 Subscription Yearly $&00. Advertisement on Agreement. "Qlae Naroda" lahajs yaakl dan lzviemftl nedelj In pramlkor. __podpisa In osebnosti se ne prlobtojejo. Denar naj se bla- AUJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da as nam tadl prejtnJe bivališče nagnani. da hitreje najdemo naslovnika. W9 NAHODA", $1$ W. 18 th Street, Ne« Yeck. N. Z. Telephone: CHelsea 3—3878 HOOVE RJE VA PLATFORMA Ko se je predsednik Hoover vrnil v Washington, .je bilo recenot da je jako zadovoljen z uspehi svoje govorniške ture po Zapadu. Na tisoče in tisoče ljudi se je zbra lo z vseh strani, da so poslušali njegove besede, kar je Hoover ju oči vidno zelo ugajalo. Oe misli, da »so ga prišli poslušat zaradi tega, ker odobravajo njegovo politiko, se najbrž moti. Spomni naj se Olivera Cromwella, ko se je vozil po londonskih ulicah, in mu je ljudska množica navdušeno ploskala. Cromwell ni bil tega pozdrava ničkaj vesel in je napol v šali, napol pa zares rekel svojemu spremije^ valciii: — Še dosti več radovednežev bi se zbralo, če bi me gnali na morišče. Navzlic temu pa pravijo, da je Hoover jako zadovoljen, posebno z vtisom, ki ga je napravil njegov govor v Indianapolisu, in s sprejemi, ki so mu jih prirejali prebivalci v mestih, kjer se je ustavil. i Hoover baje že sestavlja platformo, s katero namerava stopiti pred narod. To se pravi, da sestavlja platformo, na podlagi katere bo skušal dobiti od republikanske stranke zopetno nominacijo. Republikanski voditelji in managerji šo izvedeli, po kakih principih namerava voditi vlado. On noče, da bi ga nominirali, ne da bi bili povsem poučeni o njegovih nazorih glede perečih vprašanj, ki so predložena narodu in se bo o njih vršila debata v bodočem kongresu. Hoover vztraja pri svoji splošni doktrini individua-lizma, kar označuje z imenom "ameriški sistem". On noče, da bi se vlada vmešavala v trgovske zadeve. Hoover simpatizira z delavci, odločno je pa proti zveznemu zavarovanju proti nezaposlenosti, češ, da bi sena eni strani pojavila korupcija, na dnuigi strani bi bilo pa za delavca poniževalno, če bi sprejemal "miloščino". To so pogavitne planke v platformi, o kateri domneva, da jo je zgradil v Indianapolisu. Njegovo potovanje in njegovi govori so bili nekaka priprava za prihodnjo republikansko narodno konvencijo. Brez dvoma bo Hoover ponovno nominiran na republikanskem tiketu. Volitve so pa seveda druga stvar. No, pa tudi predsednikova platforma se bo najbrž zelo izpremenila, kajti od letošnjega junija pa do novembra prihodnjega leta je razmeroma dolga doba Platforma se bo najbrž tako izpremenila, da je arhitekt, ki jo je pričel graditi, niti poznal ne bo. PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE NARAŠČA BEOGRAD, Jugoslavija. 20. Jon. Soglasno z zadnjim ljudskim štetjem, Ima Jugoslavija 134)30.000 prebivalcev. Leto 1921 Jih Je imela manj. GENERAL KAJ ŠEK VODI KAMPANJO NANKING, Kitajska, 21. Junija. General Čang Kaj-Šek, voditelj na-tijanalistične vlade v Nankingu. se je danete podal na kanonskem čolnu proti J-Uf?u, kjer bo uvedel odločno kampanjo proti tamofinJtaa vsta-šldm elementom. NAHODA" - Li-t »Jovenakega Woda Brij-ningov in Curtiusov poset v Lodonu je sam po sebi eden izmed najvažnejših dogodkov rv evropski povojni politiki, več kot deset let je morala Nemčija čakati, da njeni zastopniki kot pavabljeni gostje stopijo na agleška otoška tla, in prošle dni se je v Londonu in Chequersu odigrala družabna idila, s katero so Angleži poudarili, da je Nemčija kljub končanim sovražnostim in podpisanim mirovnim po-godbom šele s tem posetom poslali Angliji prijateljska država. Zastopniki Nemčije so po kon/čani sve-fcavni vojni bili sicer že dvakrat na Angleškem — deta 1921, ko so morali podpisati reparacijski račun in tri leta kasneje, ko je bilo treba s podpisom prevzeti obveznosti Dawe-sove&a načrta, — toda značaj zadnjega poseta je v bistwu drugačen. Prej so prihajali, da čujejo, priznat-jo in podpišejo kot premaganci odločitev zmagalccv, to ipat pa so bili deležni vseh časti, ki gredo predstavnikom enakopravne, prijateljske sosednje ve les "le. . Od afere z nemško-avstrijsko carinsko unijo, ki je za nekoliko mesecev zavlekla to srečanje nemških in angleških dravnikov, je bil sestanek v Chequersu stalen predmet optimističnih, skeptičnih in pesimističnih razprav po svetovnem časopisju. Ni brez zanimivosti, da so nekateri nemški Usti, svetovali Cur-titrsu in »Briiningu naj pustita svoje aktovke doma in naj vzameta s seboj kot neobhodno potrebno stvar športno obleko, ičeš da pojde za o-bdčajno angleško prireditev, kakršne so iv Angliji v navadi koncem tedna preko sobote in nedelje. Poznavalci prilik so poudarjali, da nemška državnika ne bosta imela niti prilike, da odpreta svoji aktovki in iztovorita nemške želje in zahteve finančnega, vojaškega in go-spodarsko-političnega znaJčaja. Doslovno se to sicer ni agodilo taš tako, vendar pa daje obojestranski uradni komunike kljub tajnosti, v katero sa bili po želji obeh strank zaviti razgovori, precej vpogleda v pravet razgovorov. Nemca sta zaigrala davno znano melodijo o bedi, ki $a Nemčiji popolnoma onemogoča izvrševati prevzete mednarodne finančne obveznost. Na ta uvod, ki bi imel po mnenju Nemcev razgovore usmeriti na razpravo o znižanju reparacijskih dajatev, so anglosaški sobesedniki odgovorili z milo tožbo o splošni svetovni krizi in neugodnem stanju angleškega gospodarstva še posebe'. Komunike izrečno navaja to izmenjav* mnenj c obojestm'kih bridkostih. Temu 6e ni čuditi in si Nemčija gotovo ne more zapirati oči pred dejstvom, da> Anglija sama brez Francije ali celo brez Amerike ni v stanu dati niti najenostavnejše obljube, kakih zagotovil o popustu pa že celo ne. Ako bi iimpl -MacCDonald v vprašanju popusta tudi najboljšo voljo, bi ne mogel dovoliti Nemčiji nakakih u-godnosti, kajti generalni upnik onkraj morja ima do Anglije večje terjatve, nego dobe Angleži od svojih evropskih dolžnikov. Drugo važnejše vprašanje, ki bi se naj bilo narfčelo v Chequersu, je nemško stališče za bližnjo razoro-žiftveno konferenco. Prav za prav je ravpo ta problem dal pobudo za sestanek nemških in -angleških državnikov. Hendersonu je mnogo ležeče ZLOČIN ZASTRUPLJEVALCA Z ARZENKOM ne uspehu razoražitvene konference, ker se je ves čas zelo osebno zavzemal za stvar in bi neuspeh pomenil Hendersonov popoln poraz. Brltski zunanji min'ster je hotel v razgovorih preteklih dni pridobiti Nemce za manj radikalno stališče v razorožitvi, ki mi omogočilo sporazum s Francijo. Razorožitveni konvenejii kil sta ji prifcrdiil v Ženevi Anglija in Francija, se Nemtčija noče pridružiti, češ da v tej konvenciji razorožitev ni raztegnjena tudi na izvež-bane rtzeitve in na vojni materij al. Nemčija pa hoče popolno razorožitev v smislu omenjene konvencije, poudarjajoč ,da je nje stajne kot edine razorožeine velesile nevzdržno. V tem ugovoru je prikrita želja, po nekdanji "schimmernde Wehr", ki jo tako silovito zahteva znaten del nemške javnosti. Pri takem stanju stvari je razorožitve konferenca v nevarnosti in Henderson si je gotovo z vso sito prizadeval dopovedati nemškima predstavnikoma, da se ;opolna razorožitev ne da doseči z enih mahom, marveč le polagoma in postopoma ter jima predori ti absurdnost nemškega stališča, ki zahteva generalno razorožitev ali pa dovoljenje Nemčije, da se udeleži oboroževalne tekme. Henderson pravi, da se da enakost v cboroženju doseči na umestnejši način 7 znižanjem oboroženih sil drugih držav, nego s tem, da se tudi Nemčiji dovoli oboroževanj e do enakosti z drugimi velesilami. Uradni komunike niti z besedico ne omenja, dali se je vprašanje razorožitve obravnavalo in da-li je prišlo do ra^Mščenja. Na vsak način pa je odmev stahlhelmovskih hujskanj v Vrattislavi podprl nemško alternativo: splošno razorožitev ali dovoljenje oborožitve Nemčije. Močno verjetno je, da Henderson Nemcev ni pridobil za svojo tezo, ki jo misli razvita na konferenci. Prav tako verjetno pa je, da tudi Brii-ning in Curtius nista mogla prepričati angleških državnikov, da je edino v ičrtanju reparacijskih plačil spas za Nemčijo in ves svet. Ker pa vidi, po nemali zashjfei raivno Bruii-ninga in Curtiusa, nemška javnost odrešitev iz današnje krize le v reparacijah, zato podrobnosti o che-querskih razgovorih ne smejo v svet in zato sta bila oto& službena komunikeja tako redkobesedna in splošna. KNJIGE VOpNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša »i— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." Malokatera obravnava zadnjih let je držala francosko občinstvo v takšni napetost kakor proces proti bezic-rskemu zobnemu zdravniku dr. Lagetu, ki se zagovarjat te dni pred porotnim sodiščem v Montpellieru. Ljudje oblegajo sodno dvorano v množicah. Nič čudnega. Staj se že dolgo ni slišalo o takšnih predrznostih, kakor »jih očita iabtožnica dir. Lagetu. Navzlic temu pa ima sdišče z obtožencem težko dela. Dr. Laget slej ko prej zanikuje sleherno krivdo in zatrjuje, da je nedolžen. Življenje dr. Lageta je polno ta-jinstvenosti. Obtožnica mu očita, da je hotel zavdati svoji sestri Mariji Luizi in da je umoril svoji dve ženi, sestri Sarah in Suzano Alexandre. Toda grehov, ki obremenjujejo dr. Lageta, je menda še več. Javno mnenje pravi, da je zakrivil tudi smrt sbojega očeta, ki je bil po poklicu zdrajvnik, svoje mlajše sestre Julije in svoje 'tete Pitoiset. Čeprav mu glede poslednjih treh oseb ne morejo dokazati krivde, ni dvoma., da so vse navdene osebe u-mrle v prav nenavadnih okoliščinah. Laget je bil edini sin svojih staršev, ki so ga od mladih nog razvajali in ga vzgajali v.trmastega, svojeglavega otreka. Nobene želje mu niso odrekli. Oče in mati sta ga imela zai izredno nadarjenega in sta mu v vsem popuščala. Značilno je dalje to, da je v življenju dr. Lageta igral veliko vlogo denar. Lagetov oče ni bil imovit človek, a imel je nekaj gotovine. Ko je na svoja, stara leta opustil prakso in odšel v sanatorij, iga je sin večkrat ob:skal. Ob neki takšni priliki je stari Laget zahteval raJčun o rodbinskem premoženju. Kako sta o-pravila s sinom ni znano. Dejstvo je, da je stari Laget kmalu po tistem obisku umrl. Smrt je nastopila tako hitro, da se je to zdelo čudno posebno materi. -Baje ga je nekdj 'vprašata, kako da je oče tako naglo preminul. Dr. Laget se je tako raefouril. da se mu mati nikoli več upala zastaviti to vprašanje. Kmalu po očetovi smrti se je dr. Laget oženil z bogato Sarah Alexandre, ki je bila po rojstvu Židinja. Njegova rodbina se je upirala tej zvezi, toda Laget je gledal samo na denar in ni odstopil. Sairah je privedla s seboj v hišo tudi svojo tedaj dvanajstletno sestro Suzano. Sedem let sta živela Laget in Sarah v skupnem zakonu. Imela sta dva otroka, in v tem času je Laiget svojo ženo bridko razočaral. Ne le, da je zapravj-ail njen denar, vdajal se je tudi ljubezni drugih žensk brez mere. Vse to je pripravilo njegovo ženo do sklepa, da se da ločiti od njega. Tecfcalj pa je nenadoma zbolela dn umrla. D. Laget je izjavil, da je imela hripo. Dva zdravnika, ki sta pregledala mrliča, sta podpisala smrtni list, kakor ga jima je predložil vdovefe, ki jima je natvezil, da je ženo zadela srčna kap. Ob smrti Sarah je bilo Suzani, mlajši sestri pokojnice, devetnajst let. Laget je bil z njo vselej vljuden ? dvanajstih. Če ob devetih, pa: — Dvignil sem se ob devetih. Toda če se prebudimo že ob osmih, rekamo gotovo: — Skočil sem — Pa četudi se godi to že toli počasno. če zevamo, se brez konca raztezamo in godrnjamo — to je vseeno, moramo se izražati: — Poskočil sem ob osmih! Tako torej je tudi Ludmila Alek- sandrovna skočila s svoje postelje ob osmih zjutraj. Sedla je na postelj in začela takoj razmišljati, da nikakor ni skočila s postelje kar tako, brez vzroka, nego da Ima danes opraviti veliko množico različnih opravil: kupiti mora potni kovčeg, preskrbeti si ležišče v spalnem vozu, iti k modistki po klobuk, potem po novi korset, in k šivilji, in v lekarno in napraviti mora še dva poseta.... A si čim naj začne? — Tako neumno je, letati brez misli. Zato si je treba sestaviti načrt in program potov, sicer ne pridem nikamor.... Najprej pojdem torej k modistki.... Ludmila Aleksandrovna je spustila že noge s postelje, a se naenkrat ustavila. — K modistki? A 7akaj ravno 1: modistki najprej? Zakaj ne k šivilji? In zakaj ne v lekarno? Odgovora na ta vprašanja ni našla v svoji duši. S široko odprtimi očmi je premerila tla, strop in vse stene, izimši ono, ki jo je imela za hrtbom. Toda niti ondi ni našla k svpji veliki nevoljl nobenega odgovora. — Ne, moram se odločiti, — je dejala končno. — Lekarna je najbližje, torej je treba začeti z lekarno. To je vendar jasno? Toda tedaj ji je s pr ?testom proti lekarni šinila v glf o druga misel, ostra in tehtna: — To je pamet! i'odim naj se najprej po mestu, si razmršim lase in končno — Izvolite k modistki, poskušat klobuk? No. to se razume, da je treba najprej k modistki! Ali je zdaj v redu? — Toda na drugi strani spet, Vi lahko imate močne živce Je prfHcnelljivn kako hitro Nuga-Tone fluji- rn"fv in ntlo onlahfclim živcem. Ako •n vaši Mvrl »labotui in Izčrpani, potem gotovo ne morete dobro apatl ponoči, tedaj vsemite to čudovito dobro zdravilo. O-in ti telo tiolezeirakih glivic, Jc&lert-nlabe vite organe in vas napravi, da »c počutite Htari in izčrpani, ko bi morali hlil A«- močni In polni iivljcnja. Nuga-Tone vam bo da) vse polno življenja, zdravje in moč. Je naprodaj v lekarni. Ako ga, lekarnar nima tedaj mu recite naj ga naroči za vas ud trgovca na debelo. t —Adv't. V MREŽI LOGIKE klobuk prej kakor ob dvanajstih nikakor ne bo gotov, in potratim le čas. Ali bi ne biio torej najbolje, iti po korset? Po korset? Prav dobro, — torej po korset. — Toda zakaj neki najprej po korset in ne potni kovčeg? — No, dobro! Pojdem tedaj po kovčeg? — No, dobro! Pojdem tedaj po kovčeg. — Hm.... Toda lekarna? Zakaj je lekarna manje važna kot kovčeg in obratno, zakaj je kovčeg manje važen kot lekarna? Razumen človek mora misliti solidno, ne pa kar križem kražem, kakor se mu zljubi. Lekarna je najbližje — torej treba začeti z lekarno. Seveda, z druge strani vzeto, po korset je najdalje: ali bi ne bilo torej bolje začeti s korsetom in nazaj grede domov oskrbeti vse ostalo? Ali pa začeti z najbližjim, opraviti vse po vrsti ter se nato vrniti naravnost domov?.... In kaj poseta? Tu je postalo Ludmili Aleksan-drovni tako slabo, da je morala nemudoma vzeti valerijanskih kapljic. Toda niti kapljice je niso pomirile. — Kaj se vendar godi z menoj? se je mučila Ludmila Aleksandrovna. — Kaj bo z menoj? Logika me je zapustila. Ne, moram se koncentrirati. Začnimo torej zopet od začetka. Glavna stvar je — ne razburjati se in ra-mišljati logično.... Tako torej, začnem s korsetem. — Najprej pojdem k šivilji po korset, namreč k modistki. Ampak zakaj k modistki, ko je najbližje v lekarno? Toda čemu začenjati z najbližjim. ko je megoče začeti z naj-oddaljenejšim? Medtem je dobila migreno in za trenotek je legla, da se odpočije. In ko se je odpočila, je začela razmišljati iznova. — Recimo, da pojdem v lekarno. Recimo! A zakaj? Zakaj naj grem ravno v lekarno najprej? Mrzel pot ji je stopil na čelo. — Čutila je, da ne najde izhoda in da pogine. Poskočila je in stekla k telefonu. — 553 — in 54! Za Boga, gospodična, hitro.... 553. 54! — Slišim! — je odmeval odgovor. — V j er očka! Dragica! Zgodila se mi je strašna nesreča! — je zaklicala s tresočim se glasom Ludmila Aleksandrovna. — Razumeš, strašna nesreča! Moram k šivilji, po korset, v lekarno in po kovčeg.... — Če moraš, pa pojdi! — se je odzval obupno miren glas. — Kaj naj torej storim? — S čim naj začnem? Za Boga, svetuj mi! Ti imaš iz daljave lepši pregled! — To se razume, da pojdeš predvsem po kovčeg! — se - je oglasil nagli in odločni odgovor. — Po kovčeg?1 — se je začudila Ludmila Aleksandrovna. — A zakaj ne v lekarno, ko je vendar tja najbližje? — E, pusti lekarno! Čemu ti je treba? v . DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE o glas ujte "GLAS NARODA" m čitm urno važt Članstvo, pač pa ni 3l>wad ? wwM okoticl, — Dobro torej, a zakaj ne najprej po korset? Tja je najdalje in ali bi ne bilo najbolje, začeti z drugega konca? — Ali, pusti tudi korset! Kajpak! Čemu pa potrebuješ korset? -— To vendar.,., bilo bi vendar najprimerneje.... — Kaj pa še! Pusti korset, kjer je, in pojdi po kovčeg! — Misliš? — je vprašala plašna Ludmila Aleksandrovna. — No, to se razume. To je jasno, kakor da je dvakrat dve štiri. Pojdi po kovčeg! Ludmila Aleksandrovna se je oddahnila, se nasmehnila ter se začela uro in veselo oblačiti. — Kako dobro je, če ima človek prijateljico, s katero se more posvetovati! Bila sem kakor brez glave! Zdaj, ko vem, da je treba iti najprej po kovčejf, pa je vse lahko priprosto in jasno. Posvetovati se, — to je zelo koristno.... Naglo se je obleka in se odpeljala — k modistki po klobuk. PAPEŽEVA ARMADA Papeževo vojaštvo ni vojaštvo v pravem pomenu besede, ki bi se vežbalo in urilo za. vojsko, ampak ra rabijo bolj za parado pri raznih slavnostnih priložnostih in pa za domačo stražo. Papeževa armada šteje tri oddelke. Prvi oddelek tvori "plemeni-taška garda", tretji oddelek pa "hišna garda". Poleg tega služi v Vatikanu tudi nekaj papeških o-rožnikov. "Plemenitaška garda" je' obstojala prvotno iz dveh oddelkov, iz "Lance spezzate" in iz "Cavaleg-geri". Oba oddelka je združil papež Pij VTI. Člani te garde so smeli biti s početka samo plemenitaši iz cerkvene države, papež Benedikt XV. pa je dovolil vstop v '"ple-menitaška gardo" sem italijanskim plamenitašem. Naanen te garde je ljeno srajco domov. Tudi Bocosi je Aretirana, pustolovca. Iz Kruševtu javljajo, da je tamkaj policija aretirala dobra znanca novosadske policije Artama Sema-na in nekega Bogdanoviča, ki sta ponujala tamošnjetnu hotelirju Vutkovdču v nv.kup stroj za izdelovanje tisočakov. Pri preiskavi v njunem stanovanju sb v resnici našli večjo količino papirja, narezanega v obliki tisočakov. Na vprašanje je novosadska policija sporočila, pa prispela tudi -urednika listov "Bravo" in "Journal ties Defeats". Strela nbila očeta sredi rodbine; Pretekle dni je divjala nad Fru-ško goro v Vojvodini silna nevihta, ki je zalotila rra polju rodbino posestnika Damjana Abraimoviča iz vasi Ja'tak. Damjan je hitel pospravljat seno, nenadoma je pri med dežjem •treščilo med rodbino. Strela' je Damjana ubila, vsi drugi so "bili pa samo omamljeni. ZANIMIV POSKUS MED FAKIRJIV PARIZU UMETNIKI PARIZA SI ZNAJO POMAGATI Književnikom in umetnikom, ki žive v Parizu, tudi niso tla vedno postlana z rožicami, ampak si morajo gospodje služiti svoj vsakdanji kruh na najbolj različne načine. Neki pisatelj n .pr., ki je napisal več dobrih romanov, "dela" v pomarančah. Mož ima namreč nalogo, da dela propagando za pomaranče. To propagando pa dela tako spretno, da zasluži na leto več kakor je zaslužijo pred njim več znamenitih pisateljev celo svoje življenje. Neki drugi umetnik dela propagando za avtomatske restavracije. On prireja v takih restavracijah literarne tekme in literarne večere, o tem pa poroča v raznih listih. Posebno propagando dela zopet neki drugi umetnik za francoska kopališča, zlasti za znano morsko kopališče Deauville. On piše povesti, katerih C i je se vrši vetrno v Deauville-u a. >a se tam vsaj konča. , > Umetniki v Pa* zu morajo pač tako živeti ali podobno, sicer so v nevarnosti ,da na njihova imena ljudje kmalu pozabijo; na kogar pa javnost v Parizu pozabi, ta je izgubljen. *v ' pp?ivj ; ) Vsi naročniki katenm je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina jpaJist, so naproeeni, da. jo po mo* žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. M}9 "Fakirje" imenujemo ljudi, navadno iz orijenta, ki znajo delati razne čudeže. Za Evropejce so taki čudeži navp.dno zelo zanimivi, a težko razumljivi; je pa tudi med Evropejci nekaj ljudi, ki si prizadevajo razne fakirske "čudeže" razjasniti na čisto naraven način. — Med "fakir j i" seveda taki "raz-jasnjevalci" njihovih čudežev niso posebno priljubljeni in tako se je zgodilo, da je prišlo v Parizu celo do tožbe med egiptovskim fakir-jem Tohra-bejem, ki je kazal svoje čudeže že po vseh evropskih velemestih, in pa med francoskim časnikarjem Pavlom Heuzejem, ki je že mnogo fakirskih čudežev razkril. Heuze je namreč trdil v nekem predavanju, da so Tohra-bejevi čudeži navadne sleparije, ki jih lahko ponavlja vsak človek, ki ima le količkaj spretnosti. Tohra-bej se je čutil vsled te trditve razžaljenega in v svoji ekzistenci ogroženega in je vložil proti Heuze-u tožbo. Heuze pa je nastopil dkas resnice za svojo trditev. Tohra-bej se napravi n. pr. i °d drugimi "trdega" in se da položi u z ramo in s petami na dve ostri kosi. Na trebuh mu nato polože 1 meter dolgo in 20 centimetrov široko skalo, to skalo pa razbije ta ali oni s težkim kladivom na dvoje. Heuze pa pravi, da to ni nikak čudež, ampak da je stvar čisto naravna. Vzemi n. pr. dva korarca in položi na oba palico, tako da slonita oba konca palice na robovih po enega kozarca. Potem udari po palici na njeni sredini: Palica se bo prelomila, kozarci pa ostanejo nepoškodovani; kajti v trenutku, ko se palica prelomi, se oba konca palice ne opirata več na robove. Tudi na žeblje se človek lahko vleže, samo že so dosti na gosto zabita in koža se nikomur niti najmanj ne poškoduje. — Vse to "čudeže" je Heuze pred sodiščem tudi napravil, prav tako kakor fakir, in splošno sodijo, da bo fakir pred sodiščem pogorel. SOVJETSKI DIPLOMATI IN TANGO V sovjetski Rusiji se že leta prepirajo zaradi modernih plesov. — Vlada je že od vsega početka na stališču, da spadajo tango, fox-trott. in drugi moderni plesi med "meščanske zabave", ki so pravega sevjetskega državljana nevredne. Moskovski listi posvečajo cele strani diskusiji o tej stvari. V ostalem so moderni plesi v Rusiji dovoljeni in "Pravda" ugotavlja z grozo, da jih uvajajo celo v delavske klube. Sedaj pa se je komisariat za zunanje zadeve odločil prepovedati plesanje teh plesov vsaj svojim diplomatskim zastopnikom na — Daljnem vzhodu. . STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužuj m« se vsi brez Izjeme tc stare in stanovitne riomaČe banke. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se | mladini. S tem globusom vam je pri rokah sveti vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM GENA S POŠTNINO VRED $2. 50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČJE, GA BOBE ZA — $i. 75 "glas naroda 216 West 18 Street New York, H. T. I Al ■ A ■ O D 4a HEW YORE, MONDAY JUNE 22, 1931 LARGEST ILOYENI DAILY ll V, R.& LENA SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 18 (Nadaljevanje.) V pritličju gradu so ležale kratsno-okrašene družabne dvorane, ki bo naravnost čudovito učinkovale. V prvem nadstropju so bile cpalnice. Najbolj razkošne pa so bile sobe, katere je namenil Franc von Bor-kcnbagen za svojo ženo. Dragoceni predmeti so pokrivali pohištvo vsepovsod. Težke zavese so se združevale v. celoto velikega sijaja. Leni je bilo pri duši, kot da ne more v teh prostorih dihati. Našla je pohištvo niti lepo, niti odilčno, a strašno bogato in lokavo. Franc jje opazoval s pričakovalnim izrazom otroka, ki hoče biti nagrajen za kako junaštvo. Lena ni mogla graje iti nobene stvari. V iblstvu ji je bilo vseeno, kam jo zavleče beda. Rekla je le, da bo zelo težko pri/vaditi se ji temu razkošju. — Razlika med Warnstettenom in Berkenhagenom je pač prevelika! On se je zadovoljno zasmejal. — To mora tudi biti, Lena. Kot v paradižu boš živela v Berkenha-genu! Sedaj pi je hetela tudi gospa Warnstetten slišati hvalo. Uboga gospa je komaj našla par besed. Vožrvja ter pregled gradu je popolnoma izčrpalo njene sile. Čutila je, da se ji bliža srčni krč ter hotela počivati. Lena se je skrbno sklenila preko r*je. — Mahi ica", ali ti ni dobro? — Hitro mine. Ne skrbi, otrok! Franc ven Borkenhagcn je prisluškoval ljubosuomno izrazu gorke nežnosti v glasu Lene. Tako ni nkidar govorila ž njim! On ji je bil dosti manj kot njena mati. Potolažil pa se je. Ljubezen bo prišla šele v zakonu in on je vrjel v to stvar. Ka se je gospa Warnstetten nekoliko opomogla, je peljal dami v malo dvorano, kjer je pustil prinesti izbran zajtrk. |>lužabniki v bogatih livrejah so izgledali zelo slovesno in celo boljše, kot gospodar sam. Bili so dobro izšolani ter so vedeli, da im-jujo pred seboj bodočo gospodinjo. V veliko žalost Franca pa sta dami le malo jedli. — Ti ješ kot iptiče,k Lena. Ail se bojiš za svoj vitki rast? Ali pa ti ne diši? — je vprašal razžaljen. — Jaz jem za zajtrk le malenkost, Franc. Takih slaščic nisem vajena! — No, potem se boš naučila marsičemu v Borkenhagenu. Ali je vse po tvoji želji? Ali ti kaj manjka? — Ne ne, vse je dobro! Po zajtrku so si dami ogledali park in pozneje je Borkenhajgen .spremil obe dami domov. Ko je stop'la Lena v svojo priprosfco, dekliško sobo ji je bilo pri st-cu, kot da je doseg/a oazo po potovanju skozi pušbavo. Ostati tukaj-, estati tukaj in prosta, — si je mislila ter omahnila stoka je na pesteljo. Ona ni niti slutila, da se je njena mati par vrat proč nezavestna zgrudila na tla. Liti Lena, niti ona nista vedeli da je bolna. Niti zdravnik ni vedel, ker je mislil, da jo je napravilo veselje tako bolno. Z ozirom na opasno stanje gospe ven Warnstetten je sklenila praznovati Lena le tiho poroko. Hoeela je biti poročena v vaški cerkvi, brez ijaja, — kot ji je očital Eorkenhagen. Lena je pogledala nanj. — Ce se nočeš odreči slovesnostim, moramo preložiti poroko, dokler ne bo mati zopet popolnoma zdrava, — je rekla trdno. — Ce nočeš ničesar drugega, se moram ukloniti. Noto bomo dali v Borkehagenu sijajno veselico. — Tako je tudi boljše. Tukaj sem le polovico pri stvari! Vsled tega je bilo določeno, da se bo vršila poroka le v najožjem družinskem krogu. Gcspa von Warnstteten se je komaj držala pokonci. Če bi ne bila Lena zaposlena s svojimi lastnimi mislimi, bi pravilneje presodila stanje svotfe matere. Tako je napočil poročni dan Lene. Ponoči je bila močna slana in drevesa in grmovja so nudila krasno sliko. Ko je izšlo solnce, je blestela, vsa pokrajina, kot posejana s tisoč demanti. Kmalu pa se je stajala ta krasota. Prišli so na dan temni kosi polja. V vsej zimski krasoti je bilo to prva slutnja spomladi. Lena je pohitela še enkrat k materi ,da si pomeri porodno obleko. Gospa Warnstetten je ležala izmučena in z mrzličnimi očmi na divanu. x — Tako je prav, Lena. Glavo pokonci! Beg ti bo poma&al! — In to boš izpolnila mojo željo? — Če hočeš, bom ostala doma. Tudi doma lahko molim zate! — Da, mati. Ko bom prišla iz cerkrve, mi daj svoj blagoslov, še pred-no se odpeljem v Borkenhagen. Takoj po povratku iz cerkve se bomo napotili tjakaj. Služabniki Borkenhagena so pripravili slovesen sprejem! — Da, moj dragi otrok. Sedaj pa vzemi moj blagoslov s seboj! Do vrat te bom spremljala, kadar se odpelješ v cerkev. Se en iskreno pooljub sta izmenjala mati in hči, in nato je odšla Lena, da se obleče za poroko. Fred je prišel že zjutraj. Vzel si je dan dopusta ker se bo vršila poroka v mali vaški cerkvici. Sedaj je sedel z očetom v stanovanjski soba, ne da bi dosti govoril. . • Gospod von Warnstetten (je zrl jezno skozi okno. Ta tiha poroka mu je bdla prav tako zoperna kot Francu. Sploh pa se ni razumel z nikomur boljše kot s Francem. Ta ni našel v vsakem razveseljevanju zločin kot njegovi sorodniki. Seveda, lahko bi boljše gospodaril! On pa ni kriv propada Warn-fftettena! Slab* časi! To j« bil glavni vzrok, da je zabavljal ter se jezil, kadar Je šlo vse postrani. Neprijetno ae je čutil Warnstetten prav izza zaroke Lene. Nobeno resnično veselje se ni hotelo pojaviti ,kadar je videl pred seboj td bledi ftenskl. — Vrag naj vzame ves svet. — Neumna misel, ta prekleta poroka! * Fred Je podprl gbuvo s roko. — Um labiao čutim m Leno, kako ji je sedaj prt srcu! — Je vzdih- nil otožno. Sveta nebesa! Sedaj lirični še ti stokati! To je sploh velika neumnost! Lena ni pametna. Mesto da bi se na kolenih zahvalila, da je napravila tako sijajno partijo! Sedaj pa leta maioikrcte kot jagnje, ki bo žrtvovano. Mc/ti pa je še podpira v tej neumnosti, mesto da bi ji popravila glavo! ' » * Fred je vstal. — Tukaj prihaja Frartc! — je rekel" ter s tem odvrnil smer pogovora. Franc von Borkenhagcn se je pripeljal s kočijo, da odvede svojo nevesto. Po cerkveni poroki naj hi se vršila še civilna v občinski hiši. / (Dalje prihodnjič.) ČUDNI POLŽI Med redke živali, ki v našem podnebju prespijo poletje, spadajo neki polži, ki jih je znanost označila za davdebardije. Od svojih sople-menjakov se ločijo že po neobičajni vnanjosti. Nimajo hiše kakor večina njih in tudi niso popolnoma goli kakor slinavci, temveč jim lj do 1 in pol centimetra dolgo vitko telo oziroma konec zadka krona' majhna avba, ki močno sliči frigij-ski čepici. V to avbo se ne morejo skriti kakor drugi polži v svoje hi-1 še. Hrbet jim precej nezadostno ščiti debela, črnomodra koža pred ■ napadi in jzhlapevanje bo po vsej | priliki vzrok, da se mora žival po- j leti zakopati do pol metra globoko v zemljo. j Davdebardija je zapoznel ostanek ledne dobe in od tod je razumeti' vse njene posebnosti, ki jo tako lo- j čijo od drugih polžev. Ena teh po- ' sebnosti je tudi ta, da se ne pre- ! živi j a z rastlinsko hrano, temveč z mesno in sicer še kot prava ro-parica, ki gre celo tako daleč, da napada in žre eksemplarje iz last- j ne in sorodnih vrst. Torej prava kanibalka. V žrelu ima nenavadno ostre zobe, s katerimi lahko brez nadaljnega zmelje tanke kosti in polžje hišice. Druge davdebardije iz previdnosti najprej usmrti z u-grizom v glavo. Izključeno je dr-' žati po več eksemplarjev teh živali' istočasno na istem prostoru, ker bi se v najkrajšem čas« požrle med seboj, tudi če bi jim preostajalo druge hrane. Najbolj divje so druga na drugo zlasti ob času, ko se parijo. Navzlic tem zločestnim lastnostim pa so davdebardije zelo zanimive: FREE Z Veseljem vam bomo poslali brezplačno krasno ne-okvirjeno rotogra-vurno sliko (veikost ^ 12x17^/2) posestrimskega t'urnika BUEMEN', dveh najhitrejših parni-kov, kar jih plujp. Izrabite to ponudbo ter takoj pošljite kupon. V okviru, na zahtevo, $1. NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway, New York City Gentlemen: Please mail me, free of charge, a picturc of the S. S. EUROPA. Addrea_ City_ 99 knjigarna "glas naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. NEMŠKI PREMOGOVNI BARONI NE SMEJO ZNIŽATI PLACE Oficijt'lno razsodišče v Essenu je včeraj pooldne zavrnilo zahtevo pre- živali in če drugo ne, je odlikuje od! mOSrOVIlih členov v P°nirju, da vseh živali to, da so se z neverjetno I'skrajšajo svojim Mavcem pl-ač za žilavostjo ohranile neizpremenjene >d€Set od5totIko7^Soglasno s to od-skozi do?go deset tisočletja, ki so; lc-tvaj°> **> ostala sedanja plačilni uničila že tiseče živalskih vrst lesfcvica v veljavi do meseca sep- človek se je od tedajnih časov bistveno izpremenil in samo še ponekod si je ohranil lastrtost, ki jo kažejo njegove sovrstnice iz ledene dobe davdebardije in ki je, kakor trdijo učenjaki, samo daven spomin na prehranjevalne prilike tistih časov, ki so marsikatero miroljubno rastlinojedno žival izpre-menile v mesojedno. ■tembras. Lastniki premogovnikov bodo najbrž vložili proti odločitvi priziv. DRUGI VELIKI SKUPNI IZLET.. . PO FRANCOSKI PROGI priredimo dne 1. JULIJA s parnikom "PARI S" Izletnike bo spremljal izkušen spremljevalec SLOVENEC skozi do Ljubljane, ki bo gledal nato, da bodo potniki potovali brezskrbno in udobno na parniku in po železnici. Vlak vozi samo 25 ur iz Pariza do Ljubljane. PRIHODNJI IZLET se bo vršil na II. JULUA s parnikom "De de France" in ponovno na 1. AVG. TEDAJ BODO CENE ZOPET IZVANREDNO ZNIŽANE ™ ■ \ -- Rojake, ki žele potovati po COSULICH PROGI preko Trsta opozarjamo, da odpluje "VULCANIA" na 24. JUNIJA in "SATURNIA" na 9. JULIJA in so potnikom na razpolago kabine HI., srednje II. in rednega II. razreda. Prihodnji izlet po te progi se bo vršil na 30. julija z ladjo "VULCANIA" in ponovno na 21. avgusta za ladjo "SATURNIA" ko bodo zopet znatno znižane cene v veljavi, SEJE C AS Pridružifci se enemu naših tele tov, kdor želi I . ,„. XT ^ . ' Potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo_z odločitvijo, ker prej ko se kdo i priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad i 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo. da Vam zamo- I remo dati vsled tolikoletne izkušnje naj boljšo postrežbo ka- i kor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno S pravilno o vsem podučeni. , " ' i —- —---—-----1 MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__ Qakser State Bank Cortlandt Street , New York, N. Y. RAZNE POVESTI In ROMANI: Ana Karenina ('io)stoj) zanimivi roman «2 zvezka). .$5.50 Amerika, pcvaod dobro, doma najbolje ..................... M Agitator (Kersnik) brofi. ...... .89 Andrej Hofer................... JU Beneška vedeževalka .......... .35 Belgrajskl biser ................ JS Bell meeesen ................... .41 Bele noti, mali junak .......... .M Balkansko-Tur&ka vojaka .......89 Balkanska vojska, s slikami____ .25 Boj fn zmaga, pon.............. .29 1*1»rajna Velikega vojvode...... .69 Belfegor ..........................................80 Boy, roman .................... .65 Baraka vojska.................. .4« Beatin dnevnik ................ .99 Božični darovi.................. .35 Bolja pot na Bledo ............. .29 Božja pot na Šmarni gori _______ .20 Kretanje Parniko? — Shipping Nawa — 23. Junija: N Cleveland. Cherbourg, Hamburg 24. junija: lie de France, Havre Vulcania. Trat President Roosevelt, Cherbourg, Ham- burg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 25. Junija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 26. junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Roterdam 27. junija. Alauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 29. Junija: Bremen, Cherbourg, Bremen Cankar: 1. julija: •Paris, Havre men George Washington, Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 2. ju'ija: Stuttgart, Bremen 3. julija: Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus. Xapoli, Genova _ V Julija: Cvetina Borograjq^a ............ .59 Aon Ki šot iz La Manbe ....... Dve sliki, — Njiva, Starta — (Meško) ................. .49 ADVERTISE in' GLAS NARODA** Devica Orleanska .............. .59 Duhovni boj ................... JI Dedek je pravil: Marinka In ikra- teljikl ...................... .49 Elizabeta ...................... M Pabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. .35 Filozofska zgodba .............. .69 Fra Diavolo .................... .59 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.29 Gospodarica sveta..................40 GodčevskI katekizem............ JS5 Gostilne v stari LJnbUanl ...... .69 Gr&Ta Mytologija ............... L— GasarjI ........................ .75 Gusar v oblakih ............................ .80 Hadži Murat (Tolstoj) ...................40 Hči papeža, vez. ...........................1.— broš...............*___________ .75 nektorjev met.................. _•»« Hedvika ........................................ .40 Hudi časi. Blage dule, veseloigra .75 Helena < Kmetova) ..................49 H odo Brezdno (II. n.) ................OS Humoreske. Groteske In Satiro, rezano ..............................JI broširano .............T.... .69 Izlet g. Brontka................ 1.39 Izbrani opisi dr. H. Dolenca.....rosd«>n, Cherbourg, Bremen Berenparia, Cherbourg Olympic. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 17. Julija: ^ Bremen. Cherbourg, Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam 18. julija: Paris, Havre 22. Julijam. Europa, Cherbourg, Bremen Mauretania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hantburg 23. julija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. JuliJa: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 25. JuliJa: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. JuliJa: Aquitania, Cherbourg 29. JuliJa: George Washington, Cherbourg. Ham-bourg. Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 30. ju:ija; Vulcanla, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNI KI Z ZNAKOM O, označi skupni Izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot sa potovanj« na ogromnih oarnlkih: lie de France 24. ?un.; 11. julija (12.30 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE ' 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) Najkrajfta pot po ftelexnlcl. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana tn slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpraltajt* kateregakoli pooblaščenega. agtnta FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. Mlinarjev Janex ................ £9 MiiMitiiio ...................................49 Mrtvi »ostai ................... -35 \1AII i^iftt&i Mesija ......................... « Malenkosti (Ivan Albrecht).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino .............25 Misterija, r<>m«n ................1.— Morski razbojnik .............................40 Možje ................................................1-25 Na različnih potih ............ .49 Notarjv nos. bnmoreska ...55 Narod, U izmira ...............49 Nafia vas. II. del. 0 povesti .... J* Nova Erotika, trdo ves..........79 Naša leta, trda vez broš...... ...70 ...50 Kako sem se jaz ifi»i (AleSovec) IL »v. .. Kako sem se jaz likat (AleSovec) IIL Korejska brata, povest la misijo- nov v Koreji .............. ji Krvna osveta .................. Ji Kuhinja pri kraljici kosJI noftld Kaj se Je Markam sanjal«...... .25 k»»H ........................ ju K rižev pot patra Knpljenlka .7« Kaj se J« Izsrislil dr. Oks.......45 Levstikovi zbrani ripsl ......... j« L zv. Pesmi — Ode to eledje — Sonetje — Romance, balade to (Levstik) ...79 5. sv. Slika Levstika In ajersve kritike In polemike.............N Trda vezano..........L— Ljubljanske slike, Httnl lastnik, Trgovec, KcpCiJskl stralnik, U-radnlk. Jezični doktor. Gostilni. Car. Klepetulje. Natakarca, Da- Na Indijskih otokih ............ .59 Na« ljudje .................... .49 Nekaj iz ruske zgodovina ...... .35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blvfie-ga slovenskega polka ........13* Ob 59 letnici Dr. Janeza L Kreka .28 Onkraj pragozda ..............................JN Odkritje Amerike, trdo vp^ano .. .9* mehko vezana.............50 Praprečanove zgodbe ................. 35 Pasti In zanki ................ .25 Pater Kajetan ..................L— Pingvinski otok ................ .«• Povest o sedmih obeftenlh ...... JSC Pravica kladiva .............. ** Pablrki Iz Roža (Albrecht) ____ JSP ParUki zlatar .................. .ST Prihajač, Dovest j..............99 Požigaiec ____-................. .26 Povesti, pesmi v prozi (Bandelalre) trdo vezano .................. 1.— Lov na ženo (roman) ..... Lucifer ................................... ..........1. Marjetica ................. Materina žrtev __________________ __________ JO MoJe življenje ............. Mali Lord ................ Miljnnar brez denarja ..... Malo življ-mje ........... Maron, krfičanskl deček la Liba- Bona ......... ........ Mladih zanikerneiov taM Uf» Plat zvona .....................4«i Pri stricu......:................9f Prst božji .................... .39 Patri a, povest la Irske JunaSke do- tssasassasssssssssssssso Po gorah In dolinah.............8« Pol litra vipavea .............. .64' Poslednji Mehikanec .........J JM Pravljice H. M ajar ............ JI Predtržani. Preiern ln drugI svetniki v gramofonu.............26 Prigodbe čebelice Maje, trda vea...L— Ptice selivke, trda ves.......... 7b Pred nevihto .................. JB Prva ljubezen ................................ .50 Popotniki .......................9« Poznava Boga .................. .3« Pirhl .......................... PovodenJ ...................... Prafiki Jodek .................. M Prisega Hnronskega glavarja . ...3*» Pravljice ln pripovedke (Kofiutnlk) X« VTGsek 40 2. svesek .................. .49 Prvič med Indijanci............ JM Preganjanje Indijanskih adsjonar- Jev .......................... J9 Razkrinkani Hansburžanl ...... J>o Roman treh src ............................L20 Roman zadnjega cesarja Habs- buržana ....__________________.........______.1.20 Robinzon ............. Robinzon Crusoe Revolucija Rdeča ta Rdeča megla Rdeča kokarda .. Slovenski MJIvee ...........^0 ............60 ---J» M _____ .70 .......1.25 49 Slovenski Robinzon, trd. vea. .....75 Sueški invalid ................. .35 Solnce in sence................. >95 Skrivnost najdenke................... -35 Skozi širno Indijo ............. JI Sanjska knjl**. mala .......... .99 Sanjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga. Arabska ............1.59 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljea 1914.18...............1.25 Sredozimci, trd. vea............. JI broi. .......................49 Strahote vojne ................ M Štiri smrti. 4. sv............... M Smrt pred hlfto .................95 Stanley v Afriki .......'....... 49 Spomin znanega potovalea .... 1.59 Stritarjeva Anthologija broft. .. JM» Slsto Šesto, povest la Abrncev .. J9 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...... .................. JI Štndent naj bo, V. sv........... .35 Sveta Notbarga .................85 Spisje, male povesti ........................J5 Stezosledec ......................JI Šopek Samotarke _............................M Sveta noč ...................................-59 Svetlobe In sence ............................1.39 Slike (Mefiko) .....................................99 Seržant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa „............................JO Spake, humoreske, trda vea .... J9 HAKES. iS A REV A DELA: .Maehbet, trdo vea. ............. J9 broSlrano....................79 Othelo ...........................»9 Sen Kresne noči ...............79 SPI4>$NA KNJIŽICA: št. 1. (Ivar . Albrecht) Ranjena gruda, ivzirns povest, 104 str., brofiirano .................... J5 St. 2. (Rado Mumlk) Na Bledn, Izvirna povest, 181 str., brofi... J9 St. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani ................... » • St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi. 184 str., brofiirano..................... J9 St. 5. (Pran Milčinskl) Gospod Fridolin Žoina in njegova družina veselomodre črtlee 1., 72 strani, brofiirano ................ Jff St. 6. (Novak) Ljubosumnost .. J9 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Dtva, 111 str., broš. .......J5 Stev. a Akt iter. 11*.......... J5 St. 8. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofijo. 347 strani, brofi. ......j§ ' O O O o * ■ Knjige pošiljamo poštnin0 proti* "GLAS NARODA'* «1« W. 18. BV, 1 New York