Leto m.v fttev. 218
V Ljubljani, petek dne 8. septembra 1922
Poitobn parlalfrana.
Danainja stev. stane Din t*SO
M>»|> ot» 4 »Mm|,
Stane mesečno 10-— Din m teoresnatvo 20*— m
Oglasi po tarifa.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it 7Z
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in
Upravnlitvo;
Ljubljana. Prešernov« ul. št 54. Telet it 86
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulic«
it. 1. Tel. št 22. Celje, Aleksandr. eesta.
Račun pri poštn. čekot, zavodu štev. 11.842.
Današnja številka <]utra> obsega dvanajst strani in stane en dinar in pol
Ljubljana, 7. septembra. Danes prihajajo delegati za mednarodni invalidski kongres, — in obenem je odpovedan protestni shod domačih invalidov, ker se je v detajlnem spornem vprašanju dosegel sporazum.
Vojna je državno upravo stavila pred nove probleme. Kjer uprava teče po izvoženih cestah, tam ni tako težko, vsaj globoke kolesnice branijo tudi slabemu konjiču, da ne za vozi v jarek. Kjer pa treba orati ledino, kjer zmanjka upravne tradicije, tam so težave, kakor v mladih industrijah. Samo v ministrstvu za socijalno politiko je takih novih problemov vse polno: dobrovoljci, stanovanja, socialno zavarovanje, zaščita dece in na prvem mestu invalidi z ostalimi žrtvami: vojnimi vdovami in vojno siročadjo.
Krivičen je, kdor bi trdil, da naša država za invalide ni marsikaj storila. Izdala je za nje v gotovini okoli 5 milijard kron v raznih oblikah. V službo je spravila preko 3000 invalidov, vrhu tega se pa nad 8000 maloprodavalnic duhana nahaja v rokah invalidov in drugih vojnih žrtev. Tisočem je dodeljena zemlja iz agrarne reforme.
A vse to ni dovolj. Tudi ni še pravega sistema v invalidski pomoči. Zato marsikakšna draga žrtev izgine brez blagodejnih posledic. Vrhu tega je neprestano kvarilo razpoloženje, da se je, če tudi od leta do leta v manjši meri, ipak še vedno delala razlika med invalidi posameznih pokrajin. Končno se je šele letos ugotovilo brojno stanje invalidov in se je statistično gradivo predelalo z vseh potrebnih vidikov.
Minister za socijalno politiko doktor Žerjav je meseca julija ob na-ttopu službe odredil, da se ima pripraviti definitivni invalidski zakon za obravnavanje v narodni skupščini. Po-sval je k sodelovanju invalidske organizacije, lci so se po dolgotrajnih posvetovanjih, kjer gre glavna zasluga neumornemu načelniku gospodu J e -En, zedinili na načrt ki se Ima sedaj predložiti vladi. Minister je ukazal, da se v zakon vnese nov način pomoči invalidom, ki naj bistveno spremeni vso našo dosedanjo Invalidsko politiko. Doslej se je invalidom dajalo brezplačno lečenje, proteze in druga nrtopedska sredstva, strokovno izvež-banjte. posredovanje za delo, podpore, posojila, brezplačne vožnje in kot glavna pomoč invalidska renta z dodatki. Odslej ima biti glavni cilj invalidske pomoči vzpnsobljenie invalida ali voflne vdove, da more s posebno iržavno pomočjo iz naslova odkupnine invalidske rente ali penzi.ie ustanoviti si novo produktivno eksistenco, odnosno ojačiti svojo dosedanjo, vsled vojne nezgode oslabljeno eksistenco. Ta pomoč se bo dala v kapitalu, v zern jji, v službah v državnih obrtih (pred vsem s podelitvijo trafik). Pa tudi dru ga «redstva so ob iznajdljivosti naših ljudi mo<roča in država pripravljena f>omagaH individitelno invalidu, če njegov pmiltog zagotavlja njegovo _ek sistenco in nudi moralno in materijal-no varstvo napram vsakemu izitrrava nju. Kapitalizacija rent naj se za po v prečno starost izvrši na podlagi kal kulacije desetkratne rente.
Ker' je za ta delo potrebno Indivjthi elno obravnavanje v vsakem slučaju, zato bo morata biti si*roved"na da-lekosežna decentralizacija »Narodnega Fonda za Irtvalide i Porodice Pa fih». ki bo imej avtonomno prove^ti to oarromno delo v dveh letih. Za celo akcijo potrebna denarna sredstva se bodo poleg drugih virov pokrivala z notranjim, šestodstotnim posojilom, ki se bo moralo plasirati v oblasti, v kateri se bode uporabilo, in to deloma prisilnim potom. Državni budžet bo brez dvoma razbremenjen, vsekakor pa bo breme razdeljeno, in sicer na amortizacijsko dobo 15 let
Novi načrt invalidskega zakona uvaja tudi popolno enakost vseh vojnih žrtev v državi.
Se predno je načrt zagledal beli <Ian, so se že zagnali politični nasprotniki. da ga diskredittrajo. Zastavo nosi velesrbski beograjski »Balkan » in ž njim v bratski slogi koraka glasilo SLS. Pri tem se proti ministru soci-ialne politike zlorablja tudi konflikt, ki je nastal med finančnim ministrom in invalidskimi organizacijami radi plačila zaostalih invalidski!* rent Ta mučni konflikt ki je rezulfat financi-jelnih težav naše države in je v glavnem nastal vsled neprevidljfvih lanskih Izdatkov radi južnP gTauice in avantire bivšega cesarja Karla, je skušal minister za socijalno politiko izravnati t vsemi moizočimi kacaJiL se-
Ma predvečer otvoritve mariborske obrtne razstave
Maribor, 7. septembra.
Dan« jf» bilo na nastavnih prostorih
pri Goetzu ln na dvorišču Dijaškega doma vej din pra/vo mravljično življenje in vrvenje. Nekatera pripravljalna dela so se malo zakasnela ln Bedaj se suče sto in sto rok, da dohite zamujeno. Pred razstavnimi prostori se ie zbirajo množice ljudstva, M občudujejo zlasti pravljični park, ki ((a je čez noč ustvaril VTt-narskl razstavni oddelek na dvorišču Dijaškega doma« V razstavni dvorani bmi neprestano telkfon in drdrajo stroji, po kotih konferenco in informacije. Tuintam je opažati nekoliko nervoznostl raed odborniki, ki bo trt več dni na nogah. Neumorni glavni tajnik že nakazuje prenočišča, kajti najoddaljenejši gosti so že začeli prihajati. Tako je prišlo i« Suboti-ce okoli 100 trgovskih akademikov, iz
Som bora pa j« pripeljal svečenik G juro Paskorlč 40 gojencev svojega zavoda. Prišlo je tudi nekaj gospodarjev, ki Jih zanima zlasti vinarski razstavni del. Razstava v vsakem oziru nadkriljuje lansko. Letos je okoli 800 razstavljalcev, dočim jih je bilo lansko leto le okoli 800. To je najboljii dokaz o veliki važnosti obrtnih razstav t Mariboru. V mestu samem vlada za razstavo izredno zanimanje. Trgovci ln obrtniki so svoje izložbe večinoma na noro opremili. Nocojšnji dnevnik «Tabor» je izšel v porečanl obliki na 10 straneh ln prinaša eelo vrsto lepih gospodarskih člankor.
Razstavo bo otvoril jutri, v petek, ob 10. url dopoldne, pokrajinski namestnik Ivan Hribar ob navzočnosti povabljenih gostov. Opoldne pa bo odprta tudi 2e za občinstvo.
Za četrt milijarde kupčij
na veiesejmu
Grški poraz
Ljubljana, 7. septembra. (Izv.) Sejem ž« presega lanskega, 1 po številu obiskovalcev, 1 sklepov, torej ne samo po rai-stavljalcih in obsegu. Danes je obiskalo sejem 26.000 posetnikov, skupno število presega torej 76.000. Zelo mnogo je bilo danei srbskih in hrvatskih obiskoval-c«v-trgovcev, dalje mnogo posetnikov tukajšnjega jugoslovanskega profesorske ga kongresa in trgovska akademija iz 9u bolioe s 60 gojenci Danes je sejem obiskal minister «a poljedelstvo in vode g. Puoelj, ki je t najbolj laskavimi besedami priznanja pohvalil organizacijo sejma ter zlasti podčrtava! njegov obči tudi politični in moralni pomen poleg gospodarskega. Od sejmskega vodstva »ta se odpeljala danes gg. Knez za Trg.-obrtno zbornico to dr. BChm kot član propagandnega odseka ▼ Maribor na ^mošnjo obrtno razstavo. — Današnji dan je izredno uspešen tudi po vsoti sklenjenih
London, 7. eepteuibra. (Izv.) Po najnovejših vesteh iz Carigrada so čete Ke-mal paše zavzele MUzell Aldin in Toma. Dne 2. septembra so Turki v bojih pri Ušaku ujeli 1 armadnega poveljnika, dVa generala, poveljnika armadnih zborov in 4 polkovnike in vrhuiega 406 častnikov in nad 10.000 vojakov. Padee Brus« in Ala Sgoira se potrjuje. Za Bruso samo se je razvila .3ilno krvava bitka, ki je obstojala le iz bajonetnih naskokov, pri katerih so imeli Grki ogromne izgube. V odseku reke Meander tiirško kolone ogro žaio umikajoče se grške divizije, ki se nahajajo v pasu Salihtv. Nad 100.000 Grkov je t divjem begu: turška konjenica jim je neprestano za petami, nad njimi pa krožijo turška letala. Od pričetka ofenzive eo Turki prodrli t« nad 200 km globoko. Močna turška kolona se je približala že na 20 km grškim zvezam v zaledju.
Carigrad, 7. septembra. (Ijt.) Tu se Je danes razširila vest da so Kemalov« čete ujele novega grškega vriaovnega poveljnika, generala Trikuptm.
London, 7. septembra. (Izv.) »Dallv Mail» javlja, da »kuSajo Grki s novimi oja&anji, ki »o jih poslali z najveCjo naglico iz Tracije v Malo Azijo, napraviti zadnji poizkus, da ustavijo bežečo grško armado in zadrže zmagovito prodiranje Turkov. Grške oblasti »o izprazni-
le okraje Dairatnus, Esina, Abratllk to Igho ob azijski obali DardaneL Padec Srnini e je neizogiben.
Pariz, 7. septembra. (Izv.) »Petit Parl-sien» poroča iz Londona, da je grški kralj Konštaatin včeraj ponoči r neznani smeri odpotoval iz Aten.
London, 7. septembra. (Izv.) Zavezniki nadaljujejo posvetovanje glede intervencije v prilog sklenitve premirja med Grki in Turki, vendar pa je težko pričakovati, da bi Turki prenehali z ofenzivo poprej, predno Grki popolnoma ne Izpraznijo Male Aiije. Italijanska vlada je že privolila v angleški predlog, naj se 6kliče konferenca zave«niških višjih komisarjev v Carigrad in turških in grških zastopnikov, da se prično ofksielna pogajanja za premirje.
Angora, 7. septembra. (Itfv.) »Agenee Havas» javlja: Vest o zajetju vrhovnega grškega poveljnika, generala Trikupisa in njegovega štaba, m potrjuje. Skupne izgube Grkov te cenijo dosedaj na 60 tteofi moi, med njimi 16.000 ujetnikov.
Carigrad, 7. septembra. (Tzv.) Drago-mani Francije, Anglije to Italije so Izjavili danes angorskl vladi, da bi bili Grki v slučaju, da »e takoj sklene premirje, pripravljeni, izprazniti Mak) Azijo. Ako turška vlada sprejme ta predlog, bi se pogajanja za sklenitev premirja pričela takoj v nevtralnem pasu.
Zveza narodov in Avstrija
kupčij, ki znašajo že okrog 130 milijonov dinarjev ali nad četrt milijarde kron. Po drugih cenitvah je pa vsota še mnogo višja. Kupčije so se delile na železarsko trgovino in industrijo, elektrotehnično industrijo, usnje, kemično sttoko. motorje, motoma koletja. avtomobilno industrijo; mnogo so delali Singerjevi šivalni stroji, steklarstvo in tekstilna stroka draguljarstvo itd.
Danes sta bila nr. sejmišču dva incidenta. Sladoledarja Pajsa je zadela kap in sicer na veseličnem prostoru, en poset-nik je padel in si zlomil nogo. Dobil je takojšnjo zdravniško poinoč od g. dr. Ru sa. Veselični prostor je vedno poln in tudi vinska trgovina se lepo razvija.
Odbor je na včerajšnji seji sklenil, da se sejem zaključi točno kakor napovedano, ker je že sedaj gotovo, da je v gospodarskem ta moralnem oniru namen sejma povsem dosežen.
Ženeva, 7. septembra, (Izv.) Današnja plenarna seja Zveze narodov se je zopet bavila z avstrijskim vp onjem. Prvi je govoril švicarski zvezni svetnik Motta, ki je z izrazi toplega sočutja prosil za pomoč Avstriji. Naglašal je, da so jra izvajanja avstrijskega kan^elarja Sei-pla globoko preminila, ker se še ni do-
godil kmalu tako tragičen dogodek. Ni mu sicer znano, pod kakimi pogoji naj se izvrM pomožna akcija, toda eno je go- j tovo, da mora pomoč priti takoj. Tudi Tritjof NanseD je toplo pripc ' pomoč, nakar je avstrijski delegat Mens-dorf konečnn poda! rs?na pojasnila in se zahvalil za Izraze simpatij.
Trgovska go^odba med Italijo in Avstrijo
Rl:n, 7. septembra. (Tzv/) \vsrrijski sekcijski načelnik dr. Schflller in poslanik dr. Kwiatkowski sta danes končala poga arija glede sklenitve trgovin^e pogodbe z Italijo. Besedilo je le sestavljeno. Izmenjane po bile dalje tudi želje glede znižanja carin.
ITALIJANSKE PRASKE. Milan, 7. septembra, (Tzv.) V Cardanu so komunisti napadli skupino faSistov in dva fašista smrtnonevarnn ranili, med njimi tudi nekega urednika »Popolo d' Italia». V povračilo so nato fašisti zaž sali Delavski dom in krvavo pretepli bivšega poslanca Capija.
DUNAJ BREZ NOVIN.
Dunaj, 7. sept. (Izv.) Pogajanja, ki so se vršila med zastopniki tipografskega delavstva ln lastniki tiskarn niso dovedla do rezultata in se bodo nadaljevala zopet šele v soboto. Pričakovati je, da dunajski listi v nedeljo zopet Izidejo.
veda v korist invalidov. Ni nobenega dvoma, da pridejo invalidi (prizadeti so predvsem invalidi v granicah bivše kraljevine Srbije) do zaostalih plačil. Vendar to za mislečega človeka ne more biti povod za demonstracije, ki morajo zavleči invalidski zakon in prav posebno izenačenje invalidov vseh pokrajin naše države.
Invalidski problem je preresen, da bi ga smel kdorkoli zlorabljati za strankarske izpade. Rešitev je na potu in, če ne bo nečistih intrig in nepremišljenih konfliktov,, bo zakon še to leto Dod strehoJ
Madžari — element mir«
Pariz, 7. septembra. (Izv.) Listi poročajo iz Bukarešta, da je iz izpovedi aretiranih zarotnikov razvidno, da je madžarski državni upravnik, admiral Horty zapleten v komplot, ki je imel nalogo, umoriti rumunskega in Jugoslovanskega kralja, predsednika Masaryka in dr. Be-neša ln razne druge uglednejše državnike Male antante.
SOVJETSKA JUSTICA.
Pariz, 7. septembra (Izv.) V moskovskem procesu na smrt obsojeni ruski socialni revolucionarji so pričeli z gladovno stavko, da Izsilijo ali justlflkacljo ali pa kako drugo odiočitev, ker je njihov položaj v zaporih nevzdržen. Eden glavnih voditeljev ruskih socialnih revolucionarjev. Timofejev, se je v zaporu obesil, ker nI mogel več prenašati veksaci).
KOLONISTI V JUŽNI SRBIJI.
Beograd, 7. septembra. (Izv.) Začetkom prihodnjega tedna bo minister agrarne reforme Miletič odpotoval v Prištino, SkopUe. Stip in Djakovico radi Inšpekcije tamošnjih kolonij. Minister se hoče osebno prepričati o upravičenosti pritožb kolonistov, češ, da se jim ne gre dovolj na roko. Na potu bo ostal deset dni, v drugI polovici tega meseca pa bo odpotoval na enako Inšpekcijo v Vojvodino.
AGRARNI NEMIRI V DALMACIJI.
Beograd, 7. septembra. (Izv.) V Dalmaciji se še vedno dogajajo spopadi med seljaki ln lastniki zemlje. Včeraj je zem-Ijoradniškl poslanec Moskovljevič v tej stvari posetil ministra za notranje stvari Timotijevlča ter se zanimal za to, kdaj se bo rešilo to vnrašanla.
IZ GLAVNEGA ODBORA JDS.
Beograd, t. septembra. (Izv.) Na današnji seji glavnega odbora demokratske stranke se je nadaljevala razprava o taktiki stranke. Olede takozvanega kongresa javnih delavcev v Zagrebu se je sklenilo, da w ga lahko udeleži vsakdo kot privatnik, kar pa nikakor ne veže stranko. Najbrž« se udeleži sestanka strankin šef «. Davidovič.
IZREDNA POMOČ RADI DRAGINJE.
Beograd, 7. septembra. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja ožjega odbora ministrov, na kateri so razpravljali o zakonskem načrtu za Izredno pomoč po draginji prizadetim. K tej seji J« bil povabljen tudi upravitelj državnega posestva Belje g. Anton Kristan. Določilo se Je, koliko se bodo pridelki tega posestva porabili n prehrano uradnikov in vojaštva.
Beosrad, 7. septembra. (Izv.) Finančni minister Je nakazal osrednji zvezi Invalidskih nabavnih zadrug 7 milijonov dinarjev kot ostanek določenih 5 odst. za nabavne zadruge.
ZAKONODAJNI ODBOR SKLICAN.
Beograd, 7. septembra. (Izv.) Predsednik zakonodajnega odbora Trifunovlč je v soglasju z namestnikom ministrskega predsednika določil, da se zakonodajni odbor skliče za 15. september. Člani zakonodajnega odbora so bili brzojavno pozvani v Beograd.
LETOŠNJA KAMPANJA SLIV.
Beograd, 7. sept. (Izv.) V trgovinskem ministrstvu se pripravljajo navodila za izvoz sliv ln pekmeza v Francijo.
TROŠARINA NA BENCIN.
Beograd, 7. sept. (Izv.) Državna trošarina na bencin se le povišala na višino monopolske takse xa petrolej.
DELAVSKO ZAVAROVANJE.
Beograd, 7. sept. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je interesiranim organizacijam poslalo podatke o namenu upravnih ln nadzorovalnih odborov in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v vsej državi. Ti odbori bodo vodili nove zavode v posameznih krajih dotlej, da se izvedejo volitve, ki so predvidene v zakonu o zavarovanju delavcev.
ZAGREBŠKI DEMOKRATI IN »ILID2ANU.
Zagreb, 7. septembra. (Izv.) Povodom kongresa takozvanih javnih delavcev, ki je sklican ta 10. septembra v Zagrebu, je krajevni odbor demokratske stranke v Zagrebu na današnji svoji seji sklenil, da se povabilu na kongres ne odzove in da obsoja delo demokratov dr. Tomlje-noviča, dr. Gavraniča ta dr. Stoparja. ki so udeleženi pri tem ta »o brez znanja in sporazuma z demokratsko organizacijo vodili stvar z izrazitimi to odločnimi nasprotniki demokratske Jtranke.
(Iz Ljubljane se udeležujejo n. pr. Brandner, Deržič, Rostohar ter nekateri »kulturni delavci*.)
lloyd george.
Pariz, 7. septembra. (Izv.) Kakor j>oroča »Chikago Tribune*, računajo v francoskih krogih Zve«e narodov z možnostjo, da bo Lloyd George ako pride na zborovanje narodov v Ženevo, govoril o mirovnih pogodbah. V tem slučaju bo odpotoval v 2isnevo tudi francoski ministrski predsednik Poincarž ln pojasnil članom Zvezo reparacijski problem.
DEL RAZMEJITVE DOKONČAN.
Beograd, 7. septembra. (Izv.) Delo komisije za razmejitev z Avstrijo se bliža koncu. Mejna črta Je potegnjena. Sedal se vrše tehnični posli. Oradljo in postavljajo se mejne piramide.
TRI NOVE ŽELEZNIŠKE DELA V-NIČE.
Beograd, 7. sept (Izv.) Ministrstvo za promet vodi pogajanja z nemško repa. racijsko komisijo. V tekočem letu bo dobila naša država tri železniške delavnice.
PROTIDRAGINJSKI POKRET NA
ČEŠKEM. Praga, 7. sept. (Izv.) Vlada Je v boju proti draginji že ukrenila prve korake. Tako se bo zmanjšal davek na premog za eno tretjino. Znižani bodo tudi železniški tarifi za eksportno blago. Vlada bo izdala v nedeljo na narod posebno proklamacijo, v kateri mu bo naznanila svoje ukrepe o pobijanju draginie ta proti brezposelnosti.
Sorza
V CURIHU KRONA PORASTLA ZA 10 TOČK! Curih, devize: Berlin 0.425, Newyork 5.26.25, London 23.52, Pariz 42.35, Milan 22.36, Praga 18.40, Budimpešta 0.245, Zagreb 1.55, Sofija 3, Varšava 0.075, Dunaj 0.0075, žigosane 0.007/,.
Zagreb, devize: Dunaj 0.1025 — 0.11, Berlin 6.25 — 6.50, Budimpešta 3.90 — 4.075, Bukarešt 62, Milan 343 — 345, London izplačilo 350 — 353, ček 348 — 350, Newyork 7750 — 79, Pariz 615 — 621, Praga 272 — 278, Švica 1475 — 1505, Varšava 1.10, valute: dolar 75 — 76, avstrijske krone 0.105 — 0.125, češke krone 275 - 278, marke 7.80 — 8.50. Ure 340 do 345.
Banka za Primorje 200.
Trg. obrt. banka 61 — 62.
Brodska banka 70 — 73.
Hrvatska eskomptna banka 167 — 168.
Jadranska banka 420 — 440.
Jugoslovenska banka 103 — 107.
Ljubljanska kreditna banka 217.50 — 220.
Slavenska banka 112 — 112.50.
Praštediona 1150 — 1153.
Rečka pučka banka —.
Slovenska eskomptna banka 165 — 170.
Srpska banka 152 — 153.
Eksploatacija drva 133 — 135.
Dubrovn. par. druž. 1300.
Ooranln 150.
Narodna šumska industrija 102 — 110.
Našička ind. drva 126.
Gutman 330.
Slavonija 126 — 127.50.
Union 615.
Ljubljanske strojne tovarne 202.5«. Trboveljska premogokopna družba 330 do 340.
Dunajska borza ni poslovala. Praga, devize: Berlin 2.30 — 2.50, Čarih 558.50 — 561.50, Milan 129.25 — 130.75, Pariz 233.25 — 234.75, London 131.25 — 132.75, Newyork 29.07 — 30.07, Beograd 32.25 - 33.75, Sofija 17.88 -18 20 Dunal 0.033 — 0.043, Varšava 0.39 do 0.40, Budimpešta 1.25 - 1.35, valate: marke 3.10 — 3.30, švic. franki 556.50 — 558.50. lire 128.50 - 129.75, franki 232.25 do 233.75, funti 130.25 - 131.75, dolar 29 60 — 30, dinar 33.25 — 33.75, levi 17-80 do 18.20, avstr. krone 0.0375 — 0.043, poljske marke 0.39 - 0.40, madž. krone
125 — 1.35.
Berlin, devize: Milan 5617.95-5632.05, London 5617.85 - 563205 Ne^crk 1298.37-1301.63, Pariz 10.162-10 187.75, Svlca 24.569.75 24.630.75. Dunaj 1.68 -1 72 Praga 4344.35 — 4355.45, Budimpešta 55 93 — 56.07 Soiiia 739.05 — 740.95.
III. kongres jugoslovanskih profesorjev v Ljubljani
Ljubljana, 7. septembra.
V bdi Ljubljani so danes zbrani profesorji iz vseh krajev naše prostrane domovine. Sredi največjega vrvenja zborujejo oni, ki jim je poverjena ena najtežavnejših nalog: odgojitev naše srednješolske mladine v resne in delavne državljane, ki naj stopijo pozneje na čelo v novem duhu vzgojeni generaciji Njih odgovornost pred narodom je velika in oni se je tudi zavedajo, akoprav je materialni položaj teh naših tihih kulturnih delavcev vse prej, kakor rožnat.
Občni zbor ljubljanske sekcije.
Kongres jugoslovanskih profesorjev Se je pričel danes ob 8. zjutraj v dvorani Kazine z občnim zborom ljubljanske sekcije profesorskega društva, za katerega je bilo razmeroma malo zanimanja. Od vseh delegatov se jih je prijavilo komaj 39. Otvoril ga je predsednik ravnatelj dr. K o r u n, kije pozdravil navzoče in 6e najprej spominjal veselega dogodka — poroke našega kralja Aleksandra in pa umrlih članov sekcije, Franca Komatarja In Hinka Klešnika. Nato je opisal delovanje odbora v zadnjem poslovnem letu. Odbor je posredoval zlasti v gmotnem oziru z uspehom. Posrečilo se mu je tudi, da je prodrlo v Beogradu naziranje ljubljanske sekcije glede reforme srednje šole, tako da kljub spremembam ostanejo forme naše srednje šole neizpremenjene. Spominjal se je pohvalno zlasti požrtvovalnega dela članov pripravljalnega odbora za kongres pod vodstvom prof. J e r a -na, želel kongresu mnogo uspeha in pozval končno delegate, naj oddajo svoja polnomočja.
Tajniško poročilo je podal profesor Ovsenek. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima ljubljanska sekcija 303 člane. Dohodki članarine^ in naročnine za »Glasnik* so znašali 54.000 K, s knjižničnim fondom pa ima blagajna prebitek 35.000 + 9600 kron. Vrh tega poseduje nedotakljivi fond okoli 50000 K.
Pri volitvah je bil z neznatnimi iz-premembami izvoljen stari odbor, ki je sestavljen 6ledeče: predsednik ravnatelj dr. Korun, podpredsednik dr. B e u k, predsednik višjega šolskega sveta; odborniki prof.: Jeran, Ovsenek. dr. Šmajdek, dr. Debevec, dr. Samsa in dr. Pavlic; pregledniki: ravnatelj Mazi, prof. Kušar in Lovše; namestniki: Hočevar, Tejkal, Maselj m
Sodnik.	.
Na predlog prof. Maslja je bila članarina povišana na letnih 300 K (članarina 160 K. prispevek za »Glasnik* 140 K). Sekcija ostane še nadalje članica »Osrednje zveze javnih nameščencev*. Ob 10-50 je bil občni zboi ljubljanske sekcije profesorskega društva zaključen.
Otvoritev kongresa.
Ob 11, dopoldne je predsednik »Glavne uprave*, ravnatelj dr. S i -m i 6 iz Beograda, otvoril kongres vseh profesorjev iz naše kraljevine. Dvorana se je kmalu napolnila. Verifikacij-skemu odboru se je prijavilo 145 delegatov, vseh udeležencev pa je bilo -nad 250. Po pozdravnem govoru dr. Simiča je bil soglasno izvoljen za predsednika kongresa predsednik ljubljanske sekcije, ravnatelj dr. Ko-Vun, kar je eklatanten izraz ljubezni bratov iz širne domovine do Slovencev. Za I. podpredsednika je bil per acclamationem izvoljen ravnatelj Ste-vo Markovi« iz Sarajeva, za H. 'podpredsednika pa dr. Ante B a r a c iz Sušaka Po izvolitvi 5 tajnikov se je
dr. Korun zahvalil za zaupanje s poudarkom, da naj govorniki ostanejo v debati stvarni in tako podpirajo njegovo delo.
Kongresa so se udeležili tudi: delegata ministrstva prosvete dr. Milorad Petkovič in Jovan Kangrga, načelnik : prosvetnega oddelka v Ljubljani doktor Skaberne in vseučiliški profesorji: dr. Zupančič, dr. Ilešič in dr.Ozvald, ki so bili viharno pozdravljeni.
Imenom ministrstva prosvete je po idravil kongres inšpektor Jovan Kangrga, želeč mu mnogo uspeha, nakar se je oglasil k besedi dvorni svet dr. Skaberne, ki je imenom pokrajinske uprave in posebno imenom oddelka za prosveto pozdravil zborovalce s sledečim govorom:
Prihiteli ste iz raznih krajev naše toile kraljevine v belo Ljubljano, ki si šteje v veliko čast, da sme združevati v svoji sredi nastavnike jugoslovanskega srednjega šolstva in nosite-lje kulture med našo, osnovnemu šol-* stvu odraslo mladino.
Vašemu kongresu moram pripisovati iz več razlogov največjo važnost.
V prvi vrsti poudarjam, da leži v Vaši združitvi največja državotvorna moč. Potom konp-esov ee med seboj spoznavate, si priobčujete mišljenja in nazore pedagoško - didaktične vsebine, spoznavate krasote naše domovine značaj, šege in navade ter ušlje-nja in kulturo naših treh plemen^ ki tvorijo našo državo. Tako izvršujete medsebojno zbliževanje ter izenačenje Vašega prosvetnega delovanja širom naše domovine, tako pomagate graditi narodno edinstvo in krepiti naso državo. Kajti če se med «eboj do do-bra spoznate, če razpišite m raznmte kot g predsodke, ki uh imajo M&amssni^01- ^
predstavniki enega plemena o lastnostih drugih bratskih plemen, 6e si izmenjate kulturne dobrine celokupnega naroda, se tudi brezpogojno začnete ceniti in spoštovati ter se naposled vzljubite. Medsebojno spoštovanje in medsebojna ljubezen naših narodnih plemen pa je trdna vez ter močna opora In podstava narodnemu edinstvu in tako tudi mogočnosti države.
V drugi vrsti pa je to spoznavanje in spoštovanje potrebno Vašemu šolskemu delu ter Vaši vzgoji in naobraz-
bi naše srednješolske mladine. Le tedaj, ak0 bode to Vaše delo vzajemno in soglasno, bo koristno ne samo tej mladini, marveč tudi vsej državi,
Baš zdaj opazujemo energično in smotreno delovanje vseh poklicanih činiteljev na polju osnovnega in srednješolskega učiteljstva. Vsa naša vzgoja in izobrazba se vrši v treh etapah: preko osnovnega do srednjega in od tod do najvišjega šolstva. V tem udejstvovanju duševnega razvoja naše mladine tvori srednješolstvo ozko vez med osnovno in visoko šolo. Ako pripisujem izredno veliko važnost ljui-skošolskemu učitelju, ker polaga temelj vsaki izobrazbi, moramo istotako uvaževati izreden pomen srednješolskega nastavnika, ki mu je poverjena visoka naloga. Srednji šoli namreč pritiče eminentna važnost v interesu celokupnega naroda. Od ene strani naj se v srednji šoli podaje naši mladini splošna višja naobrazba in solidno znanje, ki tvori podstavo visokošolskim študijam. T0 znanje je neizogibno potrebno za prospeh in procvit naše države; kajti v znanosti je moč in srbski pregovor pravi: Umeti je bolje nego imati. Od druge strani pa naj se v srednji šoli sploh vzgaja ona naša inteligenca, ki nima prilike ne sredstev za nadaljevanje svojih študij na visoki šoli, ampak stopa po dovršeni srednji šoli v praktične poklice ali sploh v življenje- V obeh primerih se mora mladina, ki dorašča in dozoreva, vzgojiti v značajne može ia zna-čajne žene, ki so dobro znanstveno _na-obraženi, a tudi nravstveno vzgojeni ter vajeni resnega in marljivega dela. Le taka mladina bodi največja sreča in največji blagoslov naše mlade dr-
Ved naš prvi jugoslovanski pedagog Dositej Obradovič naučao je: znati što je dobro i pravedno i ovo vršiti, to je najvede savršenstvo. Po tome načelu mora srednješkolski nastavnik da bude i pravi te oduševljeni odgo-jitelj mladežl U tome leži lepota i vi-sost njegova zvanja. Ta ništa nije lepšega ni zadovoljnijega do u mla-deži, koja tako rado prihvača za sve što je lepo, dobro i plemenito, razvijati um, oplemenjivati srce i krepiti vo-lju.	.
A to velevažno delovanje srednješolskega nastavnika neka se vrši u svim pokrajinima u medjusobnom suglasju. To naglasujem naročite radi toga. buduč je pripremljen načrt novo-ga srednješkolskog zakona, koji ima da izjednači srednješkolsku nastavu u celoj našoj kraljevini te uzrokuje u raznim pokrajinama veliku promenu u ustroju srednjih škola. Zbog toga potrebno je mnogo energije, a i mnogo dobre volje, da se taj p^eustroj izvrši promišljeno i jedinstveno.
Priznajem, da je težak, vrlo težak taj veliki zadatak srednješkolskoga nastavnika. Još se uvek pozna,ju pogubne posledice svetskoga rata mcdju našom omladinom: nema moralne podloge. rado se ne uči i kaže mrzost do rada. Pa i te poteškode. koje nisu malene, savladačete, ako Vam je stalo do ozbiljnoga i marljivega rada, »Labor omnia vincit improbus* na-učava Virgilije, istrajnosti .je dakle treba pa požrtvovnosti i neumorne radi on osti.
Ako budete u medjusobnoj dozi i medjusobnom poštovanju vršili svoje uzvišeno zvanje sa uzoritim zanosom, koji ne preži za materijalnira __ dobitkom, nego kojemu je do duševnoga napretka i karakternosti naše omladi-ne, biče Vam uzgojni i nastavni uspe-sd osigurani.	, . , .
S tim svojim radom dopnnedete najviše duševnome ujedinjenju našega troimenoga naroda, a i njegovome materijalnome blagostanju.
U tome smislu Vas još jedared naj-iskrenije i s očitim veseljem pozdravljam te želim Vašemu zborovanju naj-bolji uspeh.	,
Nu naročito želim bradi Srbima i Hrvat ima, da prvedu u sredini slove-načkih drugova, koji imadu čast da vrše gostoprimstvo, što najprijatnije dane u zelenoj Slover.ačkoj.
Svoje pak reči zaključujem kličndi: Živeli jugoslovanski srednješkolski nastavnici!
Ob 12. dopoldne je bila nato slavnostna seja zaključena.
Popoldansko nadaljevanje kongresa ;e bilo omejeno na poročila »Glavne
Sobote Je izpolnjena b ecrosrovnfml
predavanji. V prostih urah si rnnogo-brojni posetniki ogledujejo mesto in sejem, in so polni zadivljenja in hvale. Letos je od zleta preko sejma do kongresov storjenih v medsebojnem spoznavanju mnogo znatnih korakov naprej!
Narodni dom v Kranju
Dne 3. septembra se le vršilo v Kranju slavnostno polaganje temeljnega kamna za »Narodni dom*. Ob 11. uri se je podalo mnogobrojno kranjsko meščanstvo, razna društva pod svojimi prapori (Čitalnica s pevskim zborom in orkestrom; Sokol z naraščajem, Sokol iz Škofje Loke na čelu s svojim občeznanim gorenjskim meščanom gosp. F. Dolencem, požarna bramba s svojo godbo), iz Pungrata v slavnostnem obhodu po mestu v Zvezdo, kjer se gradi stavba Narodnega doma. Na licu mesta je imel slavnostni govor predsednik g. Maks Pock, ki je izvajal sledeče misli: Dobre lastnosti kranjskega meščanstva (bajeslovna radodarnost, pripravljenost k vsem žrtvam) so omogočile zgradbo Narodnega doma, H bodi svetišče, da v narodnem in državnem oziru nadaljuje vzgojo poznejše generacije. Tak je bil namen in bo ostal, vse drugo so zavisti in klevete. S temi nameni bo postavilo kranjsko meščanstvo z velikimi žrtvami, ki bo čast in ugled našemu mestu, svojemu potomstvu ponosno stavbo, katera bo širila preko mej ožje domovine. Blagoslavljamo temeljni kamen, ki naj tisočletja zre na vesele in burne čase našega naroda. Obenem prisegamo zvestobo svojim narodnim in državnim Idealom in vzklikamo našemu vladarju kralju Aleksandru in naši kraljici Mariji. Za Sokola je govoril dr. Semrov, povdarjajoč velikanski pomen Narodnega doma za So-kolstvo in pozivajoč slehernega Sokola na pozitivno delo v prid Narodnemu domu. V istem smislu je pozival načelnik gosp. J. Sajovic požarno brambo na delo za Narodni dom, da se lahko v lastnih prostorih popolnuje na nesebično korist človeštva. Slavnosti sta prisostvovala prijatelja Jugoslovanov znani publicist gosp. Herman Wendel in poročevalec angleškega dnevnika »Manchcster Guardian*. Popoldne se je vršila pred in v sedanji so-kolski telovadnici neprisiljena zabava med katero je skrbela za razvedrilo v popolno zadovoljnost občinstva godba prostovoljnega gasilnega društva, čitalniški orkester in čitalniški pevski zbor.
Politične beležke
uprave* in je bila debata mestoma ze 10 živahna. Tajniško poročilo je podal Jeremija Zivanovid, blagajniško pa prof. Boškovideva. Obe poročili sta bili po dolgotrajni debati odobreni Popoldne je pozdravil kongres
-f- Paritetna komisija za rešitev reškega vprašanja ima sicer vsak dan svoje sestanke na Reki. vendar pa dosedaj še ni ukrenila ničesar važnega. Se-stanki so namreč popolnoma formalnega značaja, ker Italija še ni podpisala dogovorov, sklenjenih v Santa Margheriti.
-j- Kongres intelektualcev v Zagrebu. Beograjski »Novi List* poroča, da so znani srbski vsoučiliški profesorji dr. Jovan Cvijid, dr. Slobodan Jova-novid in dr. Aleksander Delid odklonili povabilo za udeležbo na »kongres intelektualcev in javnih delavcev* v Zagrebu, ker se ne strinjajo z akcijo dr. Tomljenovida.
+ Ob dveletnici D' Annunzijevega prihoda na Reko. Na Reki se priprav ljajo fašisti in nacijonalisti, da kar najsvečaneje proslave drugo obletnico D' Annunzijevega prihoda na Reko dne 12. septembra. Iz Trsta in Italije so bile poslane na Reko velike vsote denarja, da bi se zopet dvignilo raz-položenje razočarane množice in da bi se paritetni komisiji čim bolj predo-čil italijanski značaj mosta. V mestu vlada radi fašistovskih priprav veliko razburjenje, ker se pričakuje, da bodo fašisti izrabili slovesnost za nove krvave dogodke. Reški avtonomisti tru-moma beže iz mesta in zapirajo svoje hiše. Njihov organ »Voce del Popolo* poživlja prebivalstvo, da popolnoma ignorira proslavo dogodka, ki pomeni začetek prokletstva in propadanja Reke
-j- «Razpad». Demokratska stranka »razpada* že zelo dolgo. To »razpada-nje* je že marsikdo poskušal podpirati' večina v besnem sovraštvu proti nam, drugi z defetizmom, tretji z intrigami. Marsikateri roj je odletel, ved-uo bolj smo »razpadali*, tako nas danes prepričujejo. Danes stojimo na razvalinah napredne Ljubljane, ker smo delali neprestano le pogreške. Kaos, nesrečo, malodušnost, nedelavnost, intrige, sovraštvo, — vse to smo zakrivili — mi mladi demokrati! Da, včasih je luštno b'lo, sedaj je pa vse šlo po Avguštinovo. Vsak dan čitamo takšna zatrdila. Cela rajda nasprotnega časopisja, cela vrsta raznih plačanih in neplačanih člankov, cele go lide strupa, zavisti, sovraštva, jeze. poniževanja, zahrbtnih intng, dobro premišljenih javnih ali med vrstami skritih obrekovanj, cela velika. * denarjem dobro fundirana Kamenarovi-ceva akcija, — pet bank. Šest strank, sedem skupin, — cela Slovenija je mobilizirana proti »ostankom in razvalinam razpadajoče stranke*. In vse skupaj od najbolj odkritosrčnih sovražnikov do najbolj zahrbtnih prijateljev — se trudi zaman. Božji mlini nočejo mleti, in na nažih shodih so zaupniki polni optimizma korajže, borbeni: Vsi zaupajo svojemu vodstvu, svojim glasilom, svojim delavcem, na primer onemu, ki stoji v prvi vrsti in
taio pogumno & mnr«Swn> MoJi
sredi »razpadanja* vsak somišljenik in pričakuje o pega koaca, ki nam ga žele z vseh strani. Pobožne željef Mi razpadamo dalje, in — vas je e^^ah. Odtod vsa tinta.
-f- Neprimerno primerjanje. V potu evojega obraza dokazujejo klerikalci, kako visoko nad Sokolstvom sq Orli. V dokaz, da so oni boljši, odobravajo, celo v »Slovencu*, popevko »Kiša pada, kiša pada*. Mi ne moremo na to pot. Kdor jo i>opeva, pač ni GrteL ampak čuk. — Druga točka: Primera med ljubljanskim sokolskim in brn-skim orlovskim zletom. Dra^ moji. nam lahko pišete o velikih številkah, ki so morda nekje večje od natših. Toda primerjajte, — v sedanjosti ali preteklosti ali pa bodočnosti, kakor vara drago — češke sokolske s či?škimi orlovskimi zleti, in jugoslovanske ali pa makar le slovenske sokolske. s sloven-kimi orlovskimi zleti! To Tfiliko smo že opetovano imeli, in na« Sokolov ni treba biti strah drugih takšnih prilik. Najbolj veselo pa je, da 3 i drzne 6u-karsko glasilo groziti, češ, če boste vi objavili razne zgodbe z qf"lovskih zle-tov, bomo jih pa še mi s sokolskih. na primer »Sodoma in Gomora ob Gradaščici in za Tivolijetn*. ker »ljudje imajo slabosti*. Ta mila grožnja zelo informativno odprla poglede v klerikalno srčece. Mi smo že pogosto čitali obrekovanja, da so »Sokoli* to in to zagrešili, — ved j to na splošno, pavšilno. Ali je bilo kaj Sodome in Gomore, ne vem, ker nisem bil niti ob Gradaščici niti pod Tvvolijem, kjer se je očividno nahajaj »JSlovenčev* izve-stitelj, seveda le v informativne svr-he. Ce so se tega sodomitstva udeleževali tudi Sokoli, le kar z imeni na dan! Za takozvane 'Orle smo včeraj objavili razne konkretne dogodke, izvirajoče iz hujskaške vzgoje v klerikalni stranki, koje organizirani oprode so i Orli i čuki. Danes samo priobču-jemo iz dopisa očividca iz Lesec to le črtico: Gledal je. kako je več pijanih čukov ustavilo nai cesti z Bleda na Lesce navaden kmečki voz, ki se m hotel s svoje strani umakniti na sredo ceste, ni kako so pijani čuki v krojih oklofutali vozni}:a — kmeta m njegovo ženo, ki je. štirimesečno dete pe-stovala. Dva udeleženca tega klofu-tanja sta bila potem slstirana od žan-darjev. Včeraj smo priobčili nekaj dru-<rih slučajev. To vejte nam, ali, m kje fn kedaj je Sokol v kroju, torej oficijelno, - delal kaj sličnega, Ne. med Sokolstvom Ui Orlovstvom m nobene skupnosti, kj bi dovoljevala primero, ne v ideji, ne telovadno, ne po uspehih, ne po notranji sili, in m ti tam kjer skušate potegniti nas v globino k sebi, se to kljub »človeškim slabostim* na katere ae sklicujete, ne bo posrečilo ker mi te »človeške slabosti* kro-ttao, vi jih 1-a gojite, da pb potem izrabljate v svoje strankarske svrhe n vtemje največja razlika. Zdravo!
Danes:
Ob 9.: sejem voska ia meda n Čebelarski razstavi v Marijaoišču, traja
ves dan.
Ob 9-30: 1 km na Dunajski cesti cilj kolesarske dirk? kluba Šoštanj.
Ob 10-30: nogometna tekma Jadran: Šparta na igrišču Ilirije.
Ob 11.: promenadoi koncert na sejmišču.
Ob 14-30: nogometna tekma Svt>-boda, Ljubljana - LAS K na igrišču Sf>arta - Primorje.
Ob 16.: nogometna tekma Svoboda, Moste : Slavija.
Ob 17.: promenadni koncert na. sejmišču.
Ob 19-30 v operi: Smetana: »Prodana nevesta*; drama zaprta.
Ob 20-30 na vrtu hotela Tivoli predstave vedrega gledališča in varijeiteja »Deveta dežela* pod vodstvom gosp. Putjate.
II. ljubljanski velesejm odprt do 6.
zvečer; veselični prostor na sejmišču odprt do 1. ure zjutraj.
V	tehnični srednji šoli historična razstava slovenskega slikarstva. Vstop s sejmsko legitimacijo.	____
V	Jakopičevem paviljonu XXIV. umetnostna razstava del živečih slovenskih umetnikov.
Razstava ženskih ročnih del »Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt* v Ljubljani, Turjaški trg 6/II., vsak dan od 8.—12. in od 14.—17. ure. Vstop prost.
Narodna galerija. Šolski drevored 2, odprta od 10.—12.
Deželni muzej, odprt od 8.—12.
Čebelarska razstava v Marijanišču, otvorjena ves dan.
Ileslovj:
Konzulat češkoslovaške republike: Breg 8. telefon 520.
Dclegacija francoskega konzulata:
hotel Union.
Konzulat avstrijske republike: Turjaški trg 3. telefon 135.
Delegacija italijanskega konzulata:
Elizabetna cesta 4.
Trgovsko - obrtna zbornica: Beethovnova ulica 10, telefon 133.
Sejmski stanovanjski urad: v pn-t ličju nove palače Ljubljanske kreditne banke. Dunajska cesta.
«J.itro», uprava: Prešernova ulica
54, telefon 36.
»Jutro« uredništvo: Miklošičeva četa 16,T., telefon 72.
SLUŽBENA OBJAVA TRGOVIN-
SKEG\ MINISTRSTVA O LJUB-
LJANSKEM VELIKEM SEJMU.
Beograd, 6. septembra. (Presbiro.) Minister za trgovino in Industrijo Osman Vilovič se je včeraj v spremstvu šefa kabineta dt. Lazarevida vrnU iz Liubljanc, kjer ie bil na svečan način otvorjen drogi ljubljanski velesejem. Pri otvoritvi velesejma so bili prisotni zastopniki vseh večjih gospodarskih korporacij iz vso države in konzularni zastopniki iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Otvoritev je. (četudi nesiužbeno) posetil tudi angleški poslanik v Beogradu Sir Alban Voujig, m znani naš politični prijatelj Herman. V^en-del iz Frankfurta. Sejem je pokjazal po svojem obsegu in po svoji vredijcsU na-oram lanskemu sejmu ogromenjiapredek industriie in obrti v Sloveniji. ZJanimanje za sejem je neobičajno veliko v državi m v inozemstvu, tako da se tudi Uečja skupina švicarskih novinarjev pripravlja na ooset ljubljanskega sejma. Veofetno je, da bodo tudi tuji politiki, ki se nahajajo sedaj pri nas na potovanju v svrho proučevanja naših prilik, posetili 1,'jubljano. —
Sokolstvo
Sokol v Novem mestu razvije v nedeljo dne 10. septembra na glavnem tr-^u ob pol 12. uri dopoldne nara^jsi" prapor; po razvitju pohod po mestu m Kandijii popoldne ob 15. uri javna telovadba na Loki, ob 19. uri veselica v Narodnem domu. Na predvečer balada m serenada po mestu in Kandiji. Zveza z rednimi vlaki zelo ugodna.
Velika javna tombola. Društvo za zgradbo »Sokolskega doma* v Sp. Siski primfi danes, 8. t m. ob 15. uri veliko tombolo na bivšem otroškem ignšču v
Tivoli. Dobitki so razvidni tz piaKatov. van}a nasm pnlm? Tablice se bodo razprodajale še na dan kabjneta ministra za trgovino in indu prireditve od 9. ure naprej na prireditve- , (Qp Za Za£rebački zbor tak ko-nem prostoru. Cisti dobiček je namenjen nj w, jzdan, ker ie bit zbor blo-za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, ka- ; ka-ki ) terega je Sp. Šišenski Sokol neobhodno ! potreben. Posetite to prireditev, da z V ašim posetom pripomorete čim preje do ^^^ .................
zgradbe. - Odbor. ljanski velesejem podaljšan, se ravnatelj-Sokolsko društvo Bizeltsko prireai	. .. —.-----nntnm
Sejem se ne podaljša!
Z ozirom na govorice, ki kroiilo med razstavljala in občinstvom, da bo II. IjuO-
Sokolsko društvo Bizeljsko prireai i	jma čuti prim»rano tem potom
nedeljo dne 17. septembra 1922 javno sivo ^ ^ ^ ^^ ^osnovane in
telovadbo združeno z veliko ljudsko ve selico Sodeloval bo tudi »Bizeljski sam «ki klub*, Bizeljsko pevsko društvo m sosedna sokolaka društva. Natančen razpored se bo pravočasno objavu.__
Ijb gledališke pisarne. V petek ane 8 septembra poje kot gost vlo-o Janka v »Prodani nevesti* gospod Marij sunenc ix Maribora. Začetek ob pol 8. un.
Šport
Ilirija : Hermes. Danes ob 16. uri se vrši na igrišču Ilirije pred drž kolodvorom nogometna tekma med Ilirijo m Her-
breni. fopoiane je pozdravu Kongi^
kot predsednik FarMne«., Sa«za	smehljaje odbija vse^ toj Mjl^J a
• it	6trunliena strelico. Kakor dr, žerjav, ki jjh. imaio Bfl6ani£&ni flr0'- Lanajn^ ^^
mTe™r'c 'ntanca ZNP igra 8. t m. v Brodu, 10. t. m. v Osijeku in 17. t. m. v Ljubljani. 24. septembra igra reprezentanca splitskega podsaveza v Zagrebu. Cuje se, da bo igrana 1. oktobra reprezentančna tekma med Poljsko in Jugoslavijo.	„ ,n 4
Mariborski Rapid igra v nedeljo 10. t. m. v Ljubljani prijateljsko tekmo z Ilirijo.
.Hajduk* (SpUt) : S. S. Kiniszi (Temi-ivar) prvi dan 4 : 1. drugi dan 3 : 1-Splitsko nogometno moštvo Hajduk si je zopet priborilo lepo zmago nad mozem-sk.m moštvom Iz Temišvara. Zmaga Hajduka je tem častnejša, če pomislimo so celo vodilni zagrebški klubi Kaik m Concordija podlegli temu agiinemu moštvu. Hajduk je danes brez dvoma eno najboljših jugoslovanskih nogometnih moštev,
. , objaviti, da so te govorite neosnovone i da se velesejem pod nebnim POgolem ne : bo podaljšal. Priredite* se zaključi dne ' u septembra ob 6. uri zvečer.
(Op ur : Govorica <o podaljšanju se je objavila, ker je večim razstavljalcev izrazila to željo. Ker fe sejmski odbor drugače sklenil, je gotovo imel tehtne razlo-
Polovična vstopnina dijakom.
Polovične enodnejvne vstopnice Imajo dijaki srednjih in visokih šol trgovske to tehnične stroke, ak!o se izkažejo s posebno legitimacijo svojega ravnateljstva, oz. dekanata, pri vel^ejmskih blagajnah Pr, izdaii vstopnice. V. stane 5 dinarjev se U legitimacija obdrži pri velesejmskem ura-
du.	. .
Polovična vstopnina vajencem.
Zadruga kpV&iskih obrtov v Ljubljani obvešča vse sfvoje člane, da je vodstve Velesejma dovolilo vajencem za poset velesejma pod vodstvom Zadruge 50 odst popusta vstopnine. Oni vajenci, ki želi velesejem pdsetiti. naj se zglase v nede-ljo dne 10. t. m. točno ob pol 9. dopoldni pri načelnijm K- Valentinu Urbančiču. kovaškem njolStu, Ljubljana, Hrenova ullo
19. n
' • Najdeno.
Najdeni so bili na sejmišča sledeč predmeti: 1 dežnik, 1 par rokavic, eni damska, torbica z manjšo vsoto denarji in dvenfia legitimacijama, katerih je ew izstavljena na ime Emilija Bras, Ljudo* na. Ti. predmeti se dobijo v centralni ha sajni.' <eleseimskcza utada.
Domače vesti
O mariborski obrtni razstavi bo «Jutro» prinašalo poročila slično kakor o ljubljanskem sejmu.
interesente, zlasti razstavljajoče tvrdke opozarjamo na svoj inseratnl del o priliki ljubljanskega sejma.
«Jutro» je najbolj razširjen dnevnik » Mariboru in vsej Sloveniji
Članki z opisi iirm ter inscrati se sprejemajo v podružnici »Jutra* v Mariboru, teleion 22.
*	Minister za socijalno politiko doktor Gregor Žerjav je odpotoval včeraj iz Zagreba v Ljubljano, da prisostvuje mednarodnemu invalidskemu kongresu, ki bo otvorjen v nedeljo v Ljubljani. Gosp. minister bo na kongresu poročal o projektu novega invalidskega zakona.
*	Grški prestolonaslednik v Beogradu. Včeraj je potoval skozi Beograd grški prestolonaslednik.	_
*	Minister Kumanudi v Kraljeviči. Minister za finance, dr. Kumanudi, je Predvčerajšnjem iz Beograda odpotoval v Kraljevico, kjer se nahaja njerrova družina, V pondeljek se vrne zopet v Beograd.
*	Subotiški trgovski akademiki v Ljubljani. Včeraj zjutraj je prispelo v Ljubljano preko Karlovca 46 akademikov Trgovske akademije iz Subotice, da si ogledajo naš velesejem. Akademiki so prispeli pod vodstvom svojega ravnatelja Jakovljeviča in treh profesorjev. Akademiki so si ogledali sejem, ter so se di-vili velikemu napredku v primesi z lansko prireditvijo. Danes odpotujejo akademiki na Bled, nato pa v Celje in Maribor, kjer si bodo ogledali obrtno razstavo.
*	Istrski dijaki na naših nniverzah. Kakor poročajo iz Trsta, je italijanska vlada dovolila vsem istrskim dijakom, ki iele Študirati na jugoslovanskih univerzah, da se smejo vpisati na naših visokih šolah. Zdi se, da je ital vlada to ukrenila vsled iniciative slovenskih narodnih poslancev v rimskem parlamentu.
*	Tudi redni dijaki privatnih gimnazij 80 deležni vseh olajšav v vojski. Po najnovejših pojasnilih vojnega ministrstva Imajo redni dijaki privatnih gimnazij, ki se ustanove z odobrenjem ministrstva prosvete in stoje pod njegovim nadzorstvom, imajo pravico do vseh olajšav, ki izvirajo iz člena 8 B, točka 1., zakona o ustrojstvu vojske, dočim privatisti državnih in privatnih gimnazij niso deležni teh olajšav, ker jih priznava zakon samo rednim dijakom.
*	Triumf naše vojne mornarice v Splitu. Split je te dni zopet preživljal redko slavje. Prvič po svetovni vojni je prispela v njegovo luko celokupna naša voj na mornarica s svojimi admirali. Minulo 6oboto je bilo vse mesto svečano razpoloženo, vse je z napetostjo pričakovalo onega trenutka, ko se bodo približavale ladje k obali. V popoldanskih urah je vse drvelo k obali in ko so topovski streli naznanjali prihod mornarice, je zavladalo nepopisno navdušenje in veselje. Ko pa je vojna mornarica pristala k obali, ni bilo viharnega pozdravljanja ne konca ne kraja. Ko je izstopil naš kon-tre-admiral Wickerhauser, so ga narodne dame obsipale s cvetjem, g. min. n. r. Ju-raj Biankini pa je pozdravil našo vojno mornarico v vzvišenih in navdušenih besedah, v imenu mesta pa župan dr. Ivo Tartaglia. G. kontre-admiral ki je fcil nad veličastnim in navdušenim sprejemom globoko ganjen, se je zahvalil s prisrčnimi besedami in naglašal, da čakajo našo mornarico v bodočnosti še velike naloge, prepričan pa je. da bo na-£a mornarica kos tej nalogi ter da bo imela v bodočnosti še veliko vlogo. Govor g. kontre-admirala je bil sprejet z velikanskim navdušenjem, narod je neprestano vzklikal kralju in kraljici, naši vrli mornarici in naši hrabri armadi Nato se je razvila po mestu veličastna po-vorka. Na čelu povorke sta otopala g. kontre-admiral Wickerhauser in Koch s svojim častniškim zborom povsod na.^a-šeno pozdravljena od več tisočglave množice. V povorki so stopali tudi ?'e-vilni odlični predstavniki vojaških in civilnih oblasti, vsa narodna in kulturna društva ter ogromna množica naroda. Bil je najsvečanejši dan Splita, bila je po-vorka, ko Split pozablja na vse nzlike misli in stranke ter se navdušuje edino za to, kar mu je najdražje za Sv-ojo svobodno in ujedinjeno domovino. Obalski poveljnik Stankovič je imel v Splitu tudi prekrasno predavanje, v katerem je obrazložil potrebe naše mornarice, ki ima služiti le v defenzivne svrhe. Poudarjal je. da potrebujemo sedaj močno eska-drilo minonoseev s polno opremo, flotiljo 24 uničevalcev ter 24 podmornic in nekaj križark.
• Imenovanja na srednjih šolah v Sloveniji. Minister prosvete je odobril naslednje premf^titve oziror.ia 'menovanja na srednjih šolah v Sloveniji: Imenovani, oziroma premeščeni so: za klas no filologijo kot glavni in slovensk jezik kot etranski predmet na državi realni gimnaziji s slovenskim in . ei"skiin učnim jezikom v Ljubljani profesor dr. Ivan Arneje sedaj upravitelj državne zaloge šolskih knjig v Ljnbijani; za srbski ali hrvatski jezik v zvezi z drugim modernim jezikom na drfrvni realni gimnaziji v Ljubljani Martin Zgrablič. profesor na kr. učiteljišču v Cakovcu; 7.a srbski ali hrvatski jezik v zvezi z drugim modernim jezikom na drZavti realki v Ljnbijani Mirko Sennik, prnfcsor na realni eimnaziu v Zemunu; za slo renski
jezik v zvezi z modernim jezikom na. državni realki v Mariboru profesor Makso Pirnat, ki je za&.sno že dodeljen temu zavodu; za francoski jezik kot glavni predmet v zvezi z drugim modernim jo-zikom na državni realki v Ljubljani Tomo Jost, profesor brez stalnega mesta na tem zavodu; za matematiko ia fiziko kot glavna predmeta in geometrijsko risanje kot stranski predmet na državni realki v Ljubljani Fran Vrhovnik, profesor brez stalnega mesta na tem zavodu; za zgodovino in zemljepis kot glavna predmeta na državni realni gimnaziji 8 slovenskim in nemškim učnim jezikom v Ljubljani Anton Melik, profesor brez stalnega mesta na državni realni gimnaziji v Ljubljani; za katoliški verouk kot glavni predmet na državni realki v Ljubljani dr. Gregor Žerjav, namestni učitelj na tem zavodu; za telovadbo na državni realki v Ljubljani za stalnega učitelja Vin' ^ letel, namestni učitelj telovadbe na zavodu; za francoski jezik kot gla-. r predmet v zvezi z drugim modernim jezikom na državni realni gimnaziji v Novem mestu za stalnega profesorja Rudolf Kranjec, name3tni učitelj na državni realni gimnaziji v Celju; za zgodovino in zemljepis kot glavna predmeta na državni realni gimnaziji v Ptuju za stalnega profesorja Ladislav Mlaker, namestni učitelj na istem zavodu.
*	Imenovanja v politični upravi. Pro-vizorni vladni koncipist Fran Pezdič pri okrajnem glavarstvu v Radovljici, dr. Lovro Hacin pri okrajnem glavarstvu v Celju in dr. Mirko Potočnik pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju, vladni koncipist Janko Osojnik pri okrajnem glavarstvu v Brežicah, nadalje provizorna vladna koncipista Anton Kappus pri okrajnem glavarstvu v Kočevju in dr. Fran Mlinar-Cigale pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru so imenovani za okrajne komisarje na dosedanjih službenih mestih.
*	Osebna vest. Ravnatelj ptujske gimnazije g. Vajda, je poklican kot referent v prosvetne ministrstvo. Začasno prevzame vodstvo ptujske gimnazije profesor Komljanec.
*	((Mednarodnih sejem v Trstu bojkotira primorske Slovence. Včerajšnja »Edinost* poroča, da je vodstvo tržaškega sejma zavzelo napram »Edinosti* in sploh vsem Slovencem v Italiji prav čudno stališče. Vodstvo letošnjega sejma bojkotira vse slovenske zadruge in vse naše ljudstvo, ki je razstavilo svoje pridelke in proizvoda na tem sejmu. Na posameznih paviljonih so bili izprva tudi slovenski napisi, kmalu pa so vsi bili sneti. Torej zopet nov dokaz toliko povzdigovana ravnopravnosti in obenem dokaz, da v Trstu ne reflektirajo na nas. Ne vsi-Ijujmo se jim!
*	Ptujski »Verschonerungsvereln« v slovenskih rokah. V nedeljo se je vršil v Ptuju občni zbor »Verschonerungs-vereina*, v katerem je bil dosedaj samo en Slovenec. Agilnemu nadučitelju Goru-pu se je s pomočjo akademikov posrečilo zainteresirati naše ljudi za društvo, ki jih je pol ure pred občnim zborom pri
I spozabil, da je enostavno doto®, »naj blagovolita sprejeti na kolodvoru visokega gospoda (Škofa) občinski gerent in
rudniški ravnatelj. Kar se tiče zadnjega, to lahko stori v nienu rudniških gospodov kot privatnik, kar se pa tiče ge-renta, pa menda že ve, kaj mu je storiti Dan ee nismo več svetopisemski jagenjčki, ako ga udariš po enem licu, nastavi ti še drugo. Toliko, da se stvar ne pozabi in da se spomin osveži! — Boter, a ne birmanec!
• Kje pa smo, prosim? Piše nam star naročnik: Miklošičeva cesta-Dalmatinoja ulica je od 11. ure ponoči do ranega jutra, pravi Eldorado pijancev, kričačev in menda tudi lopovov. Nedavno je bilo čuti prerekanje moškega in ženskega glasu. »Pustite me! Mar mislite, da sem kakšna...!?* Stopim k oknu in vidim voznika, ki hoče s vso sik* spraviti neko žensko v svoj voz. Sele na moj glas: »No kaj je vendar?* je bilo konec te scene. Včeraj nas pa zbudi iz spanja klic: »Pri-mite ga, primite!* In ko stopim k oknu vidim dva alkoholeža v bujnem pretepu in viku. Stražnika nikjer! — Človek, ki se zbudi iz spanja, se ne orientira hitro, kje da je! Končno se vendar počasi spomni, da živi v mili Sloveniji, kjer dela vsak, kar hoče, samo mimi človek pride le redkokdaj do spanja!
Več pazljivosti! V našem uredništvu se je oglasila profesorica, Srokinja, ki prisostvuje kongresu. Na sejmu ji pri Tourist-Office dobila zavitek z napisom TO, Laibach, Krain, Oesterreich. Bila je skrajno nemilo dirnjena in je svoje presenečenje tudi zelo nemilosrdno uražaia. Corpus delieti sem moral opitovano pogledati in se prepričati, da se je ta škandal v resnici pripetil leta 1922 na n. ljubljanskem velesejmu obiskovalki iz Srbije. Povedal sem jej, da sem ie nekoliko utrjen, ker se včasih gode čudne reči pri nas in drugod in da je tudi mene bodla »herihterska radnja* v cirilici nad beograjskim dueanom. Razložil sem jej tudi. da se stvar ni zgodila namenoma, niti iz kakšne prikrite subverzivnosti, in da je naš TO že na mestu tudi v narodnem oziru. Nazadnje sva se pomenila. Tout comprendre cest tout pardonuer, in stare tiskovine iz leta 1914 se pač lahko porabijo, ne pa proč vržejo, ker so nove drage. Samo, tako na štiri oči pa že smem povedati sedaj, ko je dama iz uredništva odšla: Porabite te tiskovine na drugem, primernejšem mestu, kjer se bo manj videlo, v internem prometu, ne pa taan, kjer ste izpostavljeni ogorčenju, kritiki itd. Zlasti pa ne dajajte teh tiskovin rahločutnim obiskovalcem. »Bedite in pazite, da ne padete v skušnjavo!«
•	Neresnična vest o povišanju najemnine. Po Mariboru so izvestni ljudje raztrosili vest, da je vlada zopet dovolila 25odstotno povišanje najemnine. Ker je zastopnik hišnih posestnikov iskal informacij v naši mariborski podružnici, objavljamo drage volje na njegovo željo, da se sme najemnina povišati šele s L januarjem 1923.
*	Smrtna kosa. V Mariboru je umrl v sredo popoldne v 45. letu starosti vladni svetnik Dušan Madjerčič.
Pretep pri Radiču. V Radi6evi knji-
Objave
Gospodarstvo
*	XXXIII. redna velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri dop. v LJubljani v veliki dvorani Narodnega doma po sledečem sporedu: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo (4 člani). 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). 8. Slučajnosti.
* II. kongres Saveza apotekarskih sarad-nika se vrši v magistratni dvorani 8., 9., 10. t. m. IV. sekcijska skupščina 8. t. m. ob 8. uri zvečer v magistratni posvetovalnici. 9. t. m. ob 8. uri koncert v rer stavraciji »Zvezda«.
*	Društvo *Gosposvelski Zvon» naproša vsa narodna in obrambna in zlasti dramatična društva, da priredijo na dan 10. oktobra, obletnice koroškega plebiscita, primeren večer in to v korist društva »Gosposvetski Zvon*.
Pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo, čegar upravo je poverila pokrajinska uprava vladnemu komisarju in mu dodelila sosvet 8 članov, posluje od 1. t. m. dalje v prostorih barake na Dunajski cesti, kjer je nastanjen tudi stanovanjski urad.
Protestni shod vojnih invalidov, vdov in sirot, sklican na nedeljo dne 10. t. m. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani se prekliče vsled brzojavke središnjega odbora Iz Beograda, da je vlada vse zahteve vojnih žrtev sprejela in da vsa podrobna pojasnila slede pismeno.
*	Sokol v Logatcu priredi v petek 8. septembra javni nastop, združen z vrtno veselico na Bvojem lastnem prostoru. Ob 14. uri sprevod po Logatcu, ob 15. uri javna telovadba, po telovadbi vrtna veselica z različnim sporedom. V slučaju 100 kg. slabega vremena se vrši veselica v zaprtih prostorih. Logaški Sokol si 3 svojo agilnostjo zida lasten dom, ki je že |
Produktna borza t Novem Sadu
(6. t. m.): pšenica baška 440 — 450, ječmen baški 382.50, oves baški 325 — 330. baška koruza iz okolice Novega Sada 380, baška koruza iz okolice Somborja 382, baška moka št 0 (ponudba) 650, št. 2 (ponudba) 625, št. 6 zaključki 665, moka za krmo 687.50, baški fižol 405.
Tedenski sejem v Zagrebu (6. t. m.) Slab promet. Tujih trgovcev je bilo zelo malo. Cene za kg žive teže (v oklepaju cene prejšnicga sejma) v kronah: voli I. 40 — 41 (38 — 40), II. 24 — 30 (28 -34), III. bosanski 18 — 20 — 21 (16 — 20), krave molzne 28 — 30, (26 — 30), II. 26 do 28 (20 — 26), III. 18 — 20 (20 — 22), bosanske buše 14 — 16 (15 — 18), teleta najboljša 43 — 45 — 47 — 50 (43 — 44). II. 41 — 43 (40), mlada živina 26 — 28 (30 — 38), biki 30 — 32 (28 — 32), svinje debele I. 90 — 98 (96 — 98), srednje 78 — 80 (84 — 87), mršave 74 — 76 (68 do 70). Konji po paru: kmetski težki 40.000 — 50.000 (40.000 — 46.000), srednji 30 tisoč do 40 tisoč (30 tisoč do 36 tisoč) lahki 20 tisoč do 30 tisoč (20 tisoč do 20 tisoč 200). Zrebeta po komadu: dc 1 leta 8 tisoč do 10 tisoč (7 tisoč do 5 tisoč), dvoletna 16 tisoč do 18 tisoč (12 tisoč do 16 tisoč), preko dve leti 20 tisoč do 22 tisoč (18 tisoč do 20 tisoč). Konji za klanje kg žive teže 7 — 9 — 10 (4 do 6). Seno se je tržilo po 800 — 850 (60C do 800), detelja 1000 (1000), slama 400 dc 500 (350 — 400) K za 100 kg.
Tržišče češpelj. Iz Sarajeva poročajo, da so bosanske češplje kvalitativno zelo dobre, čeprav so letos nekoliko drob-nejše. Cene 900 — 925 dinarjev za 100 kg s postaie ob Savi. Letošnja produkcija pekmeza se ceni na 100 — 200 vagonov v celi Jugoslaviji. Nekaj vagonov pekmeza je že prodano po 675 dinarjev za
= Pred dobro vinsko trgatvijo na Do-
leniskem Čeprav je letos suša povzročijo agilnostjo zida lasten clom Kije ze , i oljskem po polju mnogo zla in skoraj do "ba dograjen Apeluamo na letina 6laba, vendar je na vinograde vsa sosedna bratska društva, da se pol- £	vplivala. Tako je pričakovati
noštevilno udeleže naše prireditve. Za j kakov£ti kot količine dobro vin-vsestransko zabavo je zajamčeno. Na ^^ ^^ je ^gradom ze-
sviden*!	ilo koristil.
Gradbeni odsek Sokola v St. Vidu, _ promet na lipskem sejma. Iz Berli-nad Ljubljuno priredi dne 10. oziroma v i na p0r05aj0. Na lipskem sejmu je bilo slučaju slabega vremena 17. septembra ■ tekstiinem oddelku od vseh kupcev 1922. pri »Slepem Janezu* v Zapužahj^ ods,_ a inozemstva. Nemški trgovci vrtno veselico v pristno narodnem slogu. nis0 tolLko nakupovali, ker so cene Bogat in raznovrsten spored bo nudil
JIH jC	UIG l^icu vuwiiiu	m H>* freiCp pri rvuumu. * ivittinjcvi
spelo okoli 160. V interesu stvari je dr. garn; v Zagrebu se je danes pripetil	ne
Gosak predlagal kompromis in je bil kon-; m;i incident.. Majhen človek, sluga	pri čno izvoljen nov odbor, v katerem je dve 'banrkem stolu, je prišel v knjigarno, kjer
tretjini slovenskih in ena tretjina nemških !je nieg0va žena hotela prodati neke	ne-
odbornikov. Za predsednika je bil izvoljen jp0trebne šolske knjige, nekatere pa	ku-
dvor. svet. v pok. g. Lubcc. Olepševalno : •■• - i!*--- — —-i-	i-«
društvo ima okoli tri milijone premoženja.
*	Volilni imeniki za občinske volitve v Ljubljani so pristašem na vpogled v tajništvu Demokratske stranke. Narodni dom I„ med uradnimi urami od 9. do 12. dopoldne in od 4. do 6. popoldne. Volilci. zanimajte se in poglejte. če ste vpisani!
*	Društvo obrtnikov v Radovljici ima sestanek v nedeljo, dne 10. septembra dopoldne ob 9. uri v gostilni gosp. Kunstelja. Na sestanku se bo poročalo o važnih zadevah. Obrtniki so vabljeni na polnoštevilno udeležbo.
*	Sestanek obrtnikov priredi Obrtno društvo na Jesenicah v nedeljo, dne 10. septembra ob 15. uri popoldne v gostilni Vargles na Savi. Na dnevnem redu je razgovor in poročilo o zadevah, ki so za obrtništvo velevažne. Člani društva se vabijo k polnoštevil-ni udeležbi.
*	Pangermanska agitacija v Jugoslaviji Glasom poročila odeleuja za državno zaščito je ministrstvo notranjih z^dev ugotovilo veliko avstrijsko-nemško špijona-žno organizacijo v naši državi. Kakor so je dognalo, so Nemci vtihotapili v našo državo mnogo orožja in munieije!
*	Da se ne pozabi Poročajo nam iz Trbjvelj: V nedeljo dne 10. septembra bo v Trbovljah birmoval škof dr. Karlin. Omenjeni vladika je moral zapustiti kot Slovenec naše primorske brate in jih prepustiti škofu-Italijanašu. Trboveljsko občinstvo bi zato sprejelo svojega bodočega mariborskega vladiko kakor se mu
podobi, že kot Slovenca, ki je moral žrtvovati svoj škofovski sedež za svojo narodnost, a v protest proti naši politiku-ioči duhovščini tega ne more storiti v polni meri. Glavno glasilo naših kaplanov in župnikov »Novi Cas* — r. i. p.— je prei nekaterim časom nemalo udrihalo po upravi naše občine in po našem naprednem gerentu — njihovi drugi časopisi in shodi ob vsaki priliki nesramno bijejo po državnih temeljih, ne prizanašajo celo naši narodni kraljevi hiši, tako da se človeku res gnjusi. ako bi kdo tem ljudem stal ob gotovih prilikah in
piti. Gospa Radičeva je knjige vzela, ko pa je prišlo do obračuna, ni hotela pro- : dane knjige vzeti v račun. Prišlo je do prerekanja in Radičeva gospa je slugovi 1 ženi dala zaušnico. Ko se je sluga potegnil za svojo ženo, ie Radičeva še njega udarila z ravnilom. Prisotni radičevci so se seveda držali pristransko, sluga pa se je držal dobro in obranil svojo ženo.
*	Požar v kolinski tovarn!. V sredo dne 6. septembra je izbruhnil prpoldne požar v kolinski tovarni in sicer v mlinskih prostorih, kjer se melje in meša zmes, ki je pripravljena za izdelovanje cikorije. Požar je nastal v rovih in sicer na ta način, da je za?el Kfd mlinske kamne koSček železa, ki j« dal iskre, potom katerih se je vnela fino r atleta moka. Ogenj je zašel iz spodsjih prostorov ▼ podstrešje ter vnel »trehe tar lesene rove, v katerih so na konreh sita za s-»janje moke. Na lice mesta došli gasilci in si-er poklicana gasilska straža ter eddelek prostovoljnih gasilcev so požar takoj zadušili. 5kode ni velike.
*	Nesreča. Na Zmajskem mostu so v četrtek ob 7. uri 35 min. zjutraj povozili ■opničarji dečka po imenu Kobilca, ki je i vozil cvetlice na trp. Zašel j« z vozičkom med dva voza. Zelo psškaucvancga jo ■ešilni voz odpeljal v bolnico.
Koga v Bosni? Beograjsko »Vr?me» poroča iz Sarajeva, da so je v Bosen-skem Novu pripetil slučaj ku<re. Vlada je fikoj odposlala tja bakteriologa.
*	Mrtvo truplo v Savi. Splavarji iz Sa- j ■inlske doline so videli dne 1. septembra I
v Šivi pri Podsusedu žensko truplo ! srednje velike postave. Utopljenka je bi- j la oblečena v belo bluzo s črnimi pikam: ! in modro krilo z rdečimi pikami. Imela i je črne lase; stara je bila približno 25 : '(■t. Na levi roki je imela prstan z modrim kamenčkom. Po obleki soditi je bila utopljenka Slovenka. Pobližji podatki se dobe "pri splavarjih Josipa Meklava iz Rečic« ob Pakl
*	Najdeno orožje v Siskn. V Sisku je te dni tamošnja policija zaplenila štiri- ; najst vojaških pušk v podstrešju hiše j bivšecra avstro-ogrskega majorja Eorira- ! nitzkega. Major je bil obsojen na mesec j
vsakomur obilo prijetne zabave. Postrežba bo v gostilni dobrega slovesa točna in vsestranska. Posetite našo prireditev! Zdravo!
•	Tombola na korist Jugoslovenske Matice v Kamniku se vrši v nedeljo, dne 10. septembra popoldne v Mestnem parku in to iz razloga, ker je bilo minulo nedeljo skrajno slabo vreme in se tombola ni mogla vršiti. Matica prosi vse zaved-1 ne, narodno misleče ljudi, da se te prireditve na korist naše največje obrambne organizacije v zelo obilnem številu udeleže. Vsaka Matična prireditev naj se smatra ob enem tudi za lepo manifestacijo za naše brate tako na Koroškem kakor v Julijski Krajini. Vsi na delo, da zašije bratom čimprej zarja svobode.
•	Mala nedelja. Prireditev tamb. pev. društva »Slavija* je uspela nad vse pričakovanje lepo. Klerikalci so razvili živahno protiagitacijo, da celo s prižnice je ( grmelo proti veselici, a vse ni nič pomagalo. — Društveni dom je bil dobro obiskan. »Slavija* se vsem darovalcem dobitkov kakor tudi vsem udeležencem iskreno zahvaljuje ter kliče na svidenje pri drugi prireditvi. Podpirajte nas v našem delu še v bodoče!
•	Izgubila se je denarnica z večjo vsoto denarja od kavarne Evropa skozi Dalmatinovo ulico, Kolodvorsko ulico, Sv. Petra cesto. Zmajski most v Streliško ulico. Pošten najditelj se prosi naj jo odda proti narradi na zglaševalnem uradu policijskega ravnateljstva.
zadniem času narastle.
Odgovorni urednik Fr. B r o z o v i č. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Cestni
lietonsM _
prode ns^i innožlna po jaha : ceni 3064
d"
tovarna iCeršič.
|J|MU.W1M .......■■" '	.........
Jug & lupancii ¥ CaSiu j
VcSIka Isbira raznovrstnih Izdelkov tovarne
Frsnc M, ^h^mhem v
Modni atel
J
3072
tem ljuaem t,mi ™ B"1""1" r......— — , .—«- --	„,„u„	j:
kadar bi bilo njim pogodu za štafažo. V dni zapora m na denarno globo 1000 di
svojem »Pozivu* ee ie župnik tako daleč I nadev.
Ljubljana, Kongresni trg 4 zopet otvorjen
Sprejemne ure od 10-12 In od 3-6

NUDIVA
po najnižjih cenah
okovje za stavbe in pohištvo, traverze, železniške šine in vsako količino por tland cementa kakor tudi vsakovrstno drugo železnino 2942
O Ali ste že čitaii zadnjo številko JJIVE"?
x>
ZALTA & ŽILIC
j	trgovina z železnino	■ ■	I
fe^sžll L DuJ^ska cesta št. 11 ^^
ass
Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma
oddelek št. F 123-124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki
šiualnili strojev do sedoj iznašla in preizkusilo,
raztavi svetovna tvdka
-šivalni stroji
Bourne Sc Co.
v svoiih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo
gonila električna sila, kar prihrani čas in denar
To ni živijensko vprašanje samo tvornic, temveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine.
Obisk
teh paviljonoy Vam bo donesel več koristi In zabave kot vse
senzacijonalne kino-predstave!	2782
aK^MjTOBMBMBMBBMMBBBM
BB8V*--
m s^mitiamaiammtam
RAO/i
/t
sta bila brez oblebe
lesnoindustrijska družba z o. z.
LJUB
Dunajska cesta štev. 66
Telefon št. 114.
3014
I. OBRAT: PARNA ŽAGA. TESARSTVO:
Izpeljava in naprava streSnih stolov za visoke stavbe In zvonike, stropov, slepih In ladijskih tal, verand, paviljonov, vrtnih ograj, kegljiii, ledenic, mostov, pilotaie.
n. OBRATi STROJNO MIZARSTVO. STAVBENO
MIZARSTVO: .... Okna, vrata, portali, stopnice, steklene stene. - - - -
III. OBRAT: TOVARNA LESENIH ZALUZIJ IN ROLOJEV ZA OKNA po lastnem preizkušenem sistemu. - - - -

sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, ame in otroke
v trgovini
ERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5-8

I
I
I
I i i t i i
2908
družba as o. z.
prva jugoslovanska tovarna električnih žarnic
Koroška cesta, štev- 27.
Izdeluje vsakovrstne zrakoprožne žarnice najboljše kakovosti po najnižjih cenah.
Lastni paviljon na II. ljubljanskem velesejmu.
9
3
I
I
t i1
3
M 1
s
s
M i
STRMŠCU IPLETARNA u STRiSGU i H JI ETAPI
(Slovenija)
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Pletarna v Strnišču (Slovenija) izdeluje v svoji tvornici vsakovrstne pletenine, in sicer coupš- in potne košare, stojala za cvetlice, torbice, kot posebno specialiteto pa moderno pleteno pohištvo.
Poseben oddelek za otroške vozičke, bičev-nike in pohištvo vseh vrst.
Zahtevajte ponudbe ali pa obisk našega potnika 1
Trgovci dobe posebne cene.
Prepričajte se o kakovosti blaga z naročilom!
Zastopstva v Beogradu, Skoolju in Hercegnovem.
(Slovenija)
upisana zadruga sa ograničenim jamstvom.
Pletarna u Strnišču (Slovenija) izradjuje u svojoj tvornici svakovrstne pletarine, i to coupš- i putne košare, stalke za cviječe, torbice, kao osobit specijalitet: moderno pleteno pokučtvo.
Poseban odio za dječja kolica, bičala i pokučtvo svih vrsti.
Tražite ponude ili poset našeg putnika!
Trgovci dobiju posebne cijene.
O kakvoči robe uverite se s narudžbinoml
Zastupstva u Beogradu, SkopIJu I Hercegnovom.
y CTpHHLUHy (CjiOBeHHja)
ynncaHa aaapyra ca orpaHHHeHHM jaMCTBOM.
rDieiapHa y CTpHHuny (CrcoBeHHja) H3paijyj'e y CBojoj TBopHHnH eBaKOBpeTHe njieTapHHe, H TO coupč- h nyTHe Koiuape, CTaJiKe 3a CBefce, seM6H.it, Kao oco6ht cneuhajihtet: MoaepaH mieiehh HaMeuiTaj.
IloceOaH osno 3a aenja ko.inaa, cmajia h nOKyiiCTBO CBHX BpCTH.
Tpanarre noHyae hjih noceT Hauier nyTHHKa!
TproBn« flo6Hjy nocefiHe ijeHe. O KaKBOtiH po6e yBepHTe ce c Hapyy6HH0Ml
3acTyncTBa y Eeorpaay, CKOiuby h Xepii,erHOBOM.
Prva priloga „ Jutru" it. 213, dne 8. septembra 1922.
S. do
Gospodarski problemi
Zadnji draginj ski val
Prvi znaki letošnje poletne krize so se opažali na valuti v mesecu juniju. Deviza Zagreb (krone) je padla na curi-ški borzi v štirih junijskih tednih od okrog 1.87 na 1.65 švicarskega franka. Baška pšenica (74 do 75 kg) je stala na liovosadski borzi okrog 1550 kron. Tuje valute reagirajo promptno. Deviza New-york se podraži na zagrebški borzi za 8 do 9 dinarjev pri enem dolarju. Mesec i u 1 i j prinese še slabšo tendenco dinarja v Curihu. Banaška pšenica reagira, njena cena doseže 2. avgusta 1600 kron. Drug-a polovica avgusta pomeni najnižjo vrednost dinarja, ki nas spominja lanskoletne jesenske nižine ob priliki mobilizacije proti Madžarski. Menični tečaj za 100 K je v Curihu 1.35 franka, dolar s tane na zagrebški borzi 87 do 93 dinarjev, banaška pšenica pa 1760 do 1775 K. 2e 18. avgusta je notiral zagrebški žitni trg pšenico (74 do 75 kg) 1890 do 1900 K. Vsa industrija in trgovina se podviza povišati cene sirovinam, polizdelkom in gotovim fabrikatom. Temu povišanju slede razna mezdna gibanja delavstva in liameščenstva. Državno uradništvo prihaja v dolgove in bedo. Odstotek premi-kalne draginjske doklade doseže v razdobju tega draginjskega vala okrog 50 % na dotakratni zaslužek. Vlada se podviza z novo prohibitivno carino na izvoz živil.
Glavne poteze letošnje poletne gospodarske krize so sledeče: Vesti o slabi letošnji letini, porast deviz na tujih in domačih tržiščih, podraženje življenskih potrebščin, mezdna gibanja in visoka izvozna carina. Gospodarska kriza je dosegla svoj višek koncem avgusta. Prvi teden v septembru začenja z obratom. Nove vesti o porastu dinarja pričajo o njegovi zdravi notranji vrednosti. Ne bo preteklo mnogo dni, ko se bo izkazalo, da je bila kriza, ki bo pustila mnogo neljubih posledic, izzvana od žitnega producenta in prekupčevalca. Njen temelj je pomnožena laž o jako slabi etvi. Ta vest je bila tako lansirana v svet, da se je ocenila na svetovnem trgu ::a enak faktor pri presoji valute kakor lanska jesenska mobilizacija.
V danes nepregledni narodnogospodarski literaturi se je izkristaliziral zaključek, da je odvisna presoja notranje vrednosti krožečega denarja — torej tudi dinarja — v glavnem od treh okolnosti: 1.) od plačilne bilance, 2.) od zaupanja inozemstva v nas in 3.) od kupne moči denarja v inozemstvu. Pri zadnjem dravinjskem valu, ki je tako občutno zadel konzumenta, pride, v kolikor je danes razvidno, druga okolnost več v poštev kakor pa prva. To nenadno nezaupanje ie imelo svoj vzrok v trditvi, da je letošnja letina mnogo slabša od lanske. Navzlic pomanjkljivim statističnim podatkom so nekateri listi že izračunali, za koliko tisoč ton žita se je letos manj pridelalo kakor lansko leto. Ne toliko plačilna bilanca in ne kupna moč dinarja, kolikor nezaupanje inozemstva spričo domačih alarmantnih vesti je dvignilo tuje devize in draginjo.
Nagli predvčerajšnji preobrat, izzvan ■rotovo največ po novih strogih odredbah finančnega ministrstva o prometu z devizami, obeta nadaljevati to pot baisse-tendenco deviz in valut. Zagrebška poročila vedo povedati, da se v novo akcijo na deviznem trgu polaga mnogo zaupanja. Tudi bančni krogi so mnenja, da bo Narodna banka podprla z obilnimi sredstvi iz dolarskega posojila najnovejši dvig dinarja in stabilizirala njegovo kupno moč na primerni višini.
Navzlic optimizmu, ki prevladuje v pogledu najnovejšega dviganja dinarja, pa smo mnenja, da se bodo posledice zadnjega draginjskega vala še dolgo poznale v našem gospodarskem in socialnem živ-
ljenju. Cene importiranim potrebščinam v podrobni trgovini ne bodo takoj padle,-navzlic temu, da jih padec dinarja zadnjega meseca niti ne tangira, ker so bile uvožene še z ugodnim tečajem. Tudi cene posameznih vrst blaga v trgovini na veliko ne bodo šle paralelno z dvigom tečaja. Na raznih obratih bo viselo še naprej pomanjkanje obratne in investicijske glavnica vsled višjih cen sirovin in višjih mezdnih zahtevkov.
Strah pred padcem dinarja je pač takoj povzročil dviganje cen in draginjo, porast njegova pa ne more takoj zmanjšati cen, ker je to znižanje že zvezano z raznimi težko izpremenljivimi faktorji, kakor mezda, cena sirovinam, višji režijski stroški itd. In ker ni mogoč diktat v cenah, bo zadnji draginiski val, katerega vzroki izgledajo, da so že odstranjeni, ostal še par mesecev s svojimi neljubimi posledicami nad našim prebivalstvom.
Fr. Zelenik:
Pomen in naloge trgovine
Slovenci smo bili stoletja robovi močnejših narodov, ki so izkoriščali naše duševne in telesne sile ter donos naše zemlje. Svetovna vojna je uničila tuje gospodarje, a zapuščene pozicije smo morali zavzeti mi. Ugotoviti moremo dejstvo, da smo vkljub svoji nedostatni gospodarski predizobrazbi znali v precejšnji meri izpolniti nastale vrzeli in doseči lep napredek v gospodarstvu, industriji, in trgovini. Saj si niti sami nismo prisojali tolike gospodarske sile in podjetnosti, kakršno kaže naša industrija, trgovina in naši sejmi, tem-mar.j, ker so nam vedno vcepljali misel, da smo nevedni berači. Pred nami pa je še dolga in težavna pot. Našo industrijo in trgovino še čakajo težke naloge.
Ogromna je še potreba naše zemlje na najrazličnejših industrijskih izdelkih. Ni pa umestno, da bi si ustanavljali za vse potrebne predmete svojo industrijo, ker si moramo ustvariti predvsem Industrijo, za katero nudi sirovine naša zemlja, industrijo, s katero povečamo vrednost proizvodov naše zemlje. Imamo že nekaj take industrije, vendar še vse premalo. Naša trgovina nas pa mora preskrbovati z industrijskimi izdelki, za katere nimamo lastne industrije in za katere bi se ustanovitev tvornic tudi ne izplačala. Saj tudi druge in bogatejše države nimajo vse industrije, ampak uvažajo razne industrijske izdelke.
Naša industrija se bo še lepše razvijala, ako jo bo podpirala trgovina. Imamo že mnogo izdelkov, ki se izdelujejo doma in se po nepotrebnem uvažajo. Trgovina mora širiti izdelke domače industrije. Morda domači izdelek tu pa tam zaostaja za tujim izdelkom, ki se izdeluje z večjo izkušenostjo, je morda lepše in okus-nejše opremljen, ali z večjim konzumom bodo tudi domača podjetja spravljala polagoma na trg popolnejše izdelke. S podpiranjem domače industrije bodo njeni izdelki tudi cenejši, ker bo lahko žrtvovala več za boljšo in popolnejšo opremo, bo lažje vzgajala strokovne delavce, bo manj žrtvovala za akvizijo in reklamo.
Mi se trudimo, da dvignemo produkcijo naše zemlje. Z večjo produkcijo pa še nismo dosegli vsega dobička, ako teb proizvodov ne moremo prodati brez tujega posredovanja. Naša trgovina mora organizirati ugodnejše vezi z inozemskim konzumom brez posredovanja tujcev. Radi pomanjkljivosti poročevalne službe je često naš poljedelec in živinorejec prodajal svoje pridelke pod svetovno ceno, a tujci so si polnili žepe. Tu je treba še mnogo organizatoričnega dela, vstrajno-sti in delavnosti naše trgovine.
Trgovini se kaj rado očita, da podra-žuje blago. Trgovina ne stremi za višjimi cenami, temveč se trudi, da bi preskrbela konzum po najnižjih cenah. Vsak trgovec hoče imeti nižje cene od konkurenta. Ako danes ne čutimo upliva konkurence v polni meri, je temu kriv neurejen promet, valutarne Izpremembe in druge težkoče, ki ovirajo redno trgovino.
Potreba posredovanja med producen-tom in konzumentom je nastala že v prastari dobi in. obstoji še danes. Trgovina je omogočila velikanski razvoj prometa in naprav, omogočila življenjske ugodnosti, o katerih se našim prednikom niti sanjalo ni. Jesno je, da si posamezen konzument ne more nabaviti brez ogromnih stroškov blaga za svojo potrebo iz oddaljenih krajev zlasti iz Inozemstva. S svojim posredovalnim delom omogoča trgovina konzum neštetih predmetov, ko-iih proizvodnja redi ogromne množice de-iovnih rok. Svetovna vojna je uničila občudovanja vredno organizacijo svetovne trgovine. Trgovska vstrajnost in podjetnost bo to organizacijo prejalislej zopet oživila.
Trgovina zahteva mnogo duševnega napora, mnogo izobrazbe, odločnosti in izkušnje — več, nego se pri nas često misli. Trgovec mora neprestano zasledovati razvoj gospodarstva, mora opaziti vsako tudi najmanjšo izpremembo v gospodarskem življenju. V naprednih državah vživa trgovina vso podporo in vso priznanje tudi najširše javnosti. Trgovski stan goji v največji meri poštenost in zaupanje. Nobenemu drugemu stanu ni poštenost tako potrebna kot ravno trgovskemu. Stotine milijard vredi svetovna trgovina in vsa ta milijardna vrednost sloni na trgovskem poštenju in zaupanju. Na trgovski poštenosti je mogoč milijard-ni kredit svetovne trgovine.
H koncu je treba omeniti, da je naša slovenska trgovina vedno slovela radi svoje poštenosti in zanesljivosti. Niti vojna ni škodovala temu lepemu glasu naše trgovine. Medvojni in povojni izrastki, ki nimajo za sebol poštene trgovske vzgoje, propadajo in izginjajo.
Trgovina goji ljubezen do dela In reda, miru in napredka. Trgovina ne pozna fraz, ona pozna delo, red in varčevanje. Tega treba naši Jugoslaviji.
Panoge domače industrije
Dvorni svetnik ing. Vinko Strgar, rudarski glavar:
Rudarstvo v Sloveniji
I. Prostorna razsežnost rudarstva.
V	začetku leta 1921. je obstojalo v Sloveniji 11.034 prostosledov; nanovo je bilo priglašenih tekom leta 2136, izbrisanih pa 2859. Ostalo je tortj koncem leta 10.311 prostosledov. Od teh jih je bilo v posesti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 3071, ostalih 7240 v posesti 138 zasebnih prostovoljcev, tako da odpade povprečno na enega izmed njih 52-46 prostosledov.
Glede rudosledbe odpade od vseh 10.311 prostosledov na
rujavi premog . 7145	ali	69-29 %
črni premog . .1136	»	11*02 »
železno rudo . 475	»	4-61 »
svinčeno rudo . 466	»	4-52 >
aluminijevo rudo 466	»	4-33 »
bakreno rudo . 182	»	1-76 »
antimonovo rudo 136	»	1-32 »
cinkovo rudo . 134	»	1-30 »
žvepleno rudo . 106	»	1-03 »
živosrebrno rudo 47	»	0-45 »
grafitovo rudo . 26	»	0-25 »
manganovec « . 12	»	0-12 »
Rudosledna dela v letu 1921. so bila napram preteklemu letu nekoliko živahnejša. zlasti na Štajerskem. V prvi vrsti se je iskal premog ter so imela dela na mnogih krajih razveseljive uspehe, tako v konjiškem, ormoškem in celjskem okraju. Na podlagi novih odkritij sta se podelili v davčnem okraju Konjice 2 in v davčnem okraju Celje 1 rudniško polje na rujavi premog.
V	svrho boljšega ukoriščanja premogovnega terena je bilo v davčnem okraju Laško preloženih 12 rudniških polj.
Začetkom leta 1921. je obstojalo v Sloveniji 762 enojnih jamskih mer, 411 dvojnih jamskih mer, 74 osredkov m 6 nadnevnih mer; tekom leta so bile nanovo podeljene 3 enojne in 54 dvojnih jamskih mer ter 8 osredkov, izbrisanih pa 12 enojnih in 16 dvojnih jamskih mer ter 6 osredkov. Bilo je torej koncem leta 753 enojnih, 449 dvojnih jamskih mer, 76 osredkov in 6 nadnevnih mer.
Površina vseh rudniških mer je znašala začetkom leta 1921. 7272-4 ha, priraslo je 520-91 ha, odpadlo pa
222-55 ha. tako da je ostalo koncem leta 7570-76 ha Od teh je bilo v posesti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 814-65 ha in 6756-11 ha v posesti 60 zasebnih rudniških posestnikov, tako da odpade na enega izmed njih 112-60 ha.
Od državnih rudniških	mer jih odpade na
rudnike za cink * . >	. 27*10 ha » » rujavi premog; 787*55 » od zasebnih pa na
rudnike za živo srebro	, 36-09 ha
» » železo . <	j 245-53 »
» » svinec * .	. 1051-61 »
» » cink • ■ ■	i 18-04 »
» » antimon . ,	, 162-42 »
» > žveplo , *	, 90-23 »
» » mangan . i	> 63-16 >
» » grafit . . «	t 18-04 »
> > aluminij k .	. 126-32 »
» » rajavi premog	. 4908-58 »
» » črni premog .	» 36-09 »
Merovine in prostoslednine.
Na merovinah je bilo predpisanih za leto 1921. 64.772 K (+ 19.296 K) in sicer za državne rudnike 7.224 K, za zasebne 57.548 K; na proetosledninah državi 100.248 K in zasebnikom 110.108 K. skupaj 210.356 K (— 65.252 K); na merovinah in pro-stosledninah torej 6kupaj 275.128 K (— 45.956 K).
Tekom leta 1921. je vplačala na merovinah država 6.443 K, zasebni rudniški posestniki 77.275 K, skupaj 83.718 K (+ 42.485 K); na prostosled-ninah država 2.900 K, zasebni prosto-sledci 269.335 K, skupaj 272.235 K (+ 87.913 K). Na vseh rudarskih pristojbinah je bilo vplačanih 335.953 K (-+- 130.398 K).
II. Rudarska produkcija.
A.) Razmere in uspehi posameznih rudarskih panog
1.) Živo srebro.
Z,a živo srebro je obstojal samo rudnik Sv. Ana, ki pa ni bil v obratu.
2.) Baker.
Rudnika za baker ni bilo nobenega.
V državni cinkarni v Celju se je v zato prirejeni napravi izdelalo s topil-niškimi delavci,- navedenimi pod 5.), 1064 q (— 382 q ali 16-71%) modre sralice v vrednosti 4,124.400 K (— 98.400 K ali 2*33 %). po povprečni ceni 2100 K (+ 300 P) za 1 q. Potrebni
baker se je dobival iz Borskega rudnika. Vrednost porabljenih sirovin je znašala 2.191.150 K (— 1.907.534 K).
Od cele produkcijo se je razpečalo 1952 q galice v tuzem^tvu, 12 q pa je še ostalo v zalogi.
3.)	Železo.
Rudnikov za železo je bilo 8. V obratu ni bil noben.
4.)	Svinec.
Od 12 rudnikov za svinec je bil rudnik Mežica Piiberške rudniške unije, ki je prešel v mesecu novembru 1921 v last The Central European Mineš Limited v obratu.
V	tem rudniku je bilo zaposlenih 621 moških. 120 ženskih, 11 moških mladostnih in 7 ženskih mladostnih delavcev, torej 759 delavcev in 25 pa»-nikov.
Dalje .je bilo zaposlenih pri preiskovalnih delih v rudniku Boharje rudarske družbe «Ruda» 9 delavcev in 1 paznik in v rudniku Knapovže rudarske družbe Knapovže za pridobivanje svinčene, srebrne in živosrebrne rude 15 delavcev in 1 paznik.
Izkopalo se je 604.116 q (-f 286.943 q ali 90-15 %) 13-68 %-ne svinčene rude v vrednosti 40,077.055 K (+ 30.642.400 K ali 324-78 %) po povprečni ceni 66 K 34 v (+ 36 K 59 y) za 1 q. Od te izkopnine in ostanka iz lanskega leta se je oddalo 581.063 q v lastno separacijo, kjer se je iz nje 1264 q einkove rude v vrednosti 88.480 K izločilo, ostala izkopnina pa obogatila in napravilo iz nje 81.225 q 71-3%-nega svinčenega šliha in 7 q mešanega šliha, torej skupaj 81.232 q obogatene svinčene rude v vrednosti 45;181.901 K.
Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo 83.644 q obogatene rude svinčamam v Sloveniji: 92.776 q izkopnine, 4885 q svinčenega šliha, 305 q žoltosvinčenega šliha in 441 q mešanega šliha pa je ostalo na rudniku v zalogi.
Za izdelavo svinca sta obsstojali T Sloveniji 2 rudarski oblasti podrejeni svinčarni, in siscer svinčarna Žerjav ter svinčarna Litija, M sta bili obe v obratu. V teh svinčarnah je bilo zaposlenih 144 moških in 6 ženskih, torej skupaj 150 (— 44) delavcev in 7 (— 1) paznikov.
Produkcija svinca je znašala 48.281 q (_ 2709 q ali 5-32 %) v vrednosti 49.404.852 K (+ 18,052.405 K ali 57-58 %) po povprečni ceni 1023 K 28 vin. (+ 408-41 K) za 1 q.
Od te produkcije odpade na svm-čarno v Žerjavu The Central European Mins Linited 46.661 q ali 96-65 % in na svinčarno v Litiji družbe z o. z. V Litiji 1620 q ali 3-35%.
Razen svinca se je produciralo V svinčarni v Litiji še tudi 186 (— 310 q ali 81-32 %) svinčenega glaja V vrednosti 465.550 K (— 1.526.050 K ali 76-57 %) po povprečni ceni 2502 K 96 v (+ 503-36 K) za 1 q. _
«V svinčarni v Žerjavu je bilo na pražilnikih predelanih 6765 q drobno zmatesra ruduatega zdroba. 2087 q blatnesa talilca. 8634 q poletine, 686 q ostankov visokih peči, skupno torej 18.172 q. Pražilni kaio je znašal 9 %. Iz pražilniških pridelkov se je izdelalo 16.293 q praženca in 2434 q svinčenih odpadkov, skupno 16.537 q z 91 % svinca. Na amerikanskih pečeh se je predelalo 54.428 q svinčenega šliha, 20.364 q rude v kosih in 18.497 q praženca z 72-19 % vsebino svinca. V visoki peči se ni obratovalo vsled pomanjkanja koksa.	_
V	amerikanskih pečeh se je pridobilo 46J561 q svinca. Vrednost v to svrho porabljenih topnin je znašala 7.573.946 K.
Za gorivo v Žerjavu se je porabilo 15.553 q rujavega premoga, 261 m
Jos. Zupančič:
Velika drama človeštva (Epizode iz ruske revolucije.)
Crezvičajka v Omsku.
La»ciate ogni speranza, voi, ch'entrate.
.To je bilo takrat, ko je bila boljše viška strahovlada v Sibiriji na vrhun cu, ko je teror zatrl vsako svobodno aiisel.
Avgusta 1. 1920. sem sedel v uradu In pisal. Odprla so se vrata, vstopil j-mož, ki se mi na prvi pogled ai zl<' preveč sumljiv. Vprašal me je šp precej vljudno, kako se pišem; nato je potegnil iz žepa že manjvljudno pis meno povelje, da me arftir.,; takoj nato je potegnil iz dragega žepa popolnoma nevljudno revolver, in šla sva
Na dvorišču ravnateljstva sibirskih železnic, kjer sem služil, je naju pričakovalo nenavadno spremstvo. Štirje rdečearmejci s puškami, revolverji in ročnimi granatami za pasom, so me sprejeli pod svojo zaščito; gospod, ki me je tako vljudno povabil iz urada, se je pojavil z browningom v roki za moiim hrbtom, in orocesiia se ie na-
potila po mestu. Tako sijajnega' spremstva nisem nikoli pričakoval, pa menda ga ne boni nikoli več imel.
Ln|>omralo mi je, da me tako visoko cenijo, da se tako boje za moje življenja. Procesija se je ustavila na mojem stanovanju; tam so obrnili vse, kar je stalo na nogah, na glavo; «so-cijalizirali* so vso moio obleko, sploh vse, kar se ni upiralo socijalizaciji. Nato smo odšli na novo stanovanje — v podzemlje tajnega sodišča.
Ves čas. ko se je procesija pomikala po ulicah Omska in celo socija lizaeija mojega premoženja se mi je zdela komedija: ko pa sem prestopil s svojim sijajnim spremstvom prag nračne štirinadstropne biše. sem dobil popolnoma drugačen utis. Na stopnicah, kot dva leva. dve strojni puški. Procesija se je spustila po stopnicah v podzemlje. Tu je gospod, ki me je spremljal z browningom. odprl _ vrata, mi pomagal s pestjo prestopiti pra£ novega stanovanja, nato je zaklenil za m»noj vrata, in ostal sem sam.
Majhna H vogla ta soba pod stopni-oami v prvo nadstropje; stTOp gre poševno od ene strani, pa se spušča na druri do tal. Tla posuta z živim apnom, kanape je bil sod živega anna. Apno, polito z vodo. izhlapeva. Okno — okrosla odm-tina na vratih ki ie
na tesno zaprta od zunaj. Deset minut sem vdihaval hlape živega apna, deset minut sem občudoval komoditete tega modernega boljševiškega stanovanja, pa sem izgubil zavest. Prebudil sem se na hodniku.
Prebujenje pa ni bilo posebno prijetno. Rdečearmejec mi je pomagal zopet s pestjo na "noge, in odšla sva pred preiskovalnega sodnika. Majhna soba, pisalna miza. v fotelju sedi preiskovalni sodnik. Tip zveri, roparja, tatu, lažnika, hinavca, idiota, samo človeka ne.
Povabil me je pTecej nevljudno, naj sodem. V levo roko je vzel _brownin&r. v desno pero. in začelo se je zasliševanje. Kaj sem govoril, se ne spomin lam več; vem pa še prav dobro, da sem začel dvomiti, sem li še člov3k, ali pa sem se izpremenil v nr.kaj. kar ni niti človek, niti žival. Moj preiskovalni sodnik je končno pokimal, iz ust mu je šinila krepka ruska kle-£v, in -.dgla sva z rdečearmejcem po hodniku in stopnicah ter se ustavila nekje v drugem nadstropju. Rdečearmejec je odprl težka vrata, s pomočjo njegove pesti sem preskoči] prag, in bil sem znpet v novem stanovanju. To je bilo drugo.
Soba je bila majhna. Pri na* bi zvonili mat zvona in mrcvarili M) vseh
časopisih stanovanjski urad. če bi naselil v tako sobo družino, ki šteje pet članov. Jaz pa sem bil stodvaj;et-insedmi. ki sem preskočil prag tega modernega stanovanja. Besede moderno ne rabim kar tja v en dan. Soba je imela namreč vse. kar potrebuje člo vek, da temeliito študira ideje in problem", kako in kaj bi bilo ukreni*!, da bi nam v odprta usta leteli pečeni golobje. Ljudje v sobi ?o stali kot sve-če v zavoju. Boljševiki pravijo: Zakaj bi človek sedel, slonel ali ležal, ko je vendar poza stoječega človeka najbolj estetična in odgovarja vsem zahtevam moderne higijene? Proč torej z divam. fotelji, posteljami in drugimi nepotrebnimi predmeti razvajenega in mehkužnega buržuja! Postavil sem se tudi jaz v nozo. ki odgovarja zahtevam hisn-jene, pa sem stal. Zakaj stojim, kako dolgo bom stal. kai bo potem, ko ne bom več stal. vse to mi je bila deseta stvar. Užival sem »svobodo*, in tc mi je bilo dovolj.
V krvtu smo imeli posodo, podobno našrmu sodu. ki je imela namen naših tajnih kabinetov t 00 na vratih. To posodo je obiskovalo stosedemindvaj-set živih okostnjakov ponoči in podnevi, ne skrivaj seveda, kot se to dela pri nas, kajti boljševiki delajo vse javno. Vrata in okna so bila za-
prta štiriindvajset ur na dan, le v ostal«m času so se včasih odprla, da eta odnesla dva okostnjaka posodo nekam na dvorišče. Boljševiki niso taki kot naši ljudje, ki kvarijo m ku-žijo zrak kar tja v en dan. Mi Evro-peici smo brez idej, mi delamo vse kot mrtvi avtomati Tam pa imajo
ideje!	. .	x
Ž zrakom je treba štediti. Izračunali so namreč, da bo novi svet, ki so p-a Že začeli zidati in ga bodo sezidali v najkrajšem času. eksistiral še štiri-tisoč let in da bo plast zraka, ki obdaja zemljo, izčrpana dvesto let prej, predno bo konec novega sveta, da bi torej šriri pokolen.ia ostala eventualno brez zraka. Zato pa smo štedili z zrakom. pa tudi s kruhom nismo ravnali kot svinja z mehom. Dobivali smo ga 16 dks na dan. pa trikrat so nam dajali vroče vode, da smo si očistili želode« cd nepotrebne masti, ki se le tu-1 >atam še držala iz bnržoazmli časov.
Zato pa smo imeli ideje. Na stenah s0 viseli portreti in plakati. Tam je bil tovariš Lienin, oče in stvarnik naj-svobodnejše države na svetu, tovariš Trockij — reci Bronstein. oce in stvarnik antimilitari^ične rdeče armade, tovariš Urickij - reci Gold-stein. oče in stvarnik lavnega — reci tajnega sodišča, tovariš Lunačarsku —•
Pfrv in ros q sirovega, olja v skupni jrrednosti 1,019.848 K.
V	topilnici v Litiji s© je oddalo na pražflnike 972 q razne nepražene rude, 1147 q pražene rude, 696 q svinčenega kamna. 834 q zdroba od splavne peči, 40 q zdroba od visoke peči, 213 q po-letine in 12 q revnih oksidov m kot primesi 510 q železnega kršca, 10 q pepela in 205 q apnenca.
V	visoko peč se je oddalo 639 q praženega materijala, 2581 q svinčenega kamna, 575 q svinčenega blata, 154 q zdroba od splavne peči, 354 q zdroba od visoke peči, 65 q glajenke, 13 q bogatih pen, 815 q revnih oksidov, 6 q posnetkov Pe2i, 782 q po-vratne žlindre, 57 q posnetka (sb)-Jod q glena. 103 q starega svinca m 82 q svinčenih ostankov ter kot primesi 108 q železne žlindre, 15 q apnenca m 410 q železnega kršca.
Iz visoke peči se je dobilo 85 q bogatega svinca, 1841 q sirovega svinca 412 q svinčenega kamna. Iz zadnjih dveh se je izdelalo po primesi 30 q cinka 1535 q mehkega svinca. Iz peci za oksidiranje se je pridobilo 18t> q svinčenega glaja.
Vrednost topnin in vmesnih produktov je znašala 2,529.636 K.
Za gorivo se je porabilo v Litiji b4U 4 oglja, 11.066 q rujavega premega in 766 q koksa v skupni vrednosti 854.728 K.
Od skupne produkcije svinca in zaloge iz prejšnjega leta se je oddalo 29.591 q (ali 36-32 %) v tuzemstvo ta 43.501 q (ali 53-40 %) v inozemstvo; 8365 q (ali 10-28 %) svinca je ostalo v zalogi. Svinčenega glaja se je oddalo 416 q (ali 80-78 %) v naši kraljevini in 99 q (ali 19-22%) je ostalo koncem leta v zalogi.
Od tega In zaloge Iz prejfojega, Iefe,
se je oddalo 6965 q v tuzemstvo, 6 q se je pri obratu porabilo in 2816 q se je prodalo v inozemstvo; 444 q ploce-vine ie ostalo koncem leta v zalogi.
6.) A n t i m o n.
Antimonska rudnika sta bila 2 (=), namreč rudnik Trojane Rudarske družbe Trojane in rudnik Lepa Njiva Friderika Hocke-ja. Oba sta bila izvin obrata.
7.)	Žveplo.
Od 2 (=) rudnikov za žvepieno rudo, namreč Železno, Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku in Zgornja Polj-skava Matije Stoll-a, je bil samo prvi v obratu.
V tem se je pridobilo z enim delavcem 566 q (— 34 q ali 5-67 %) žve-plene rude v vrednosti 22.640 K (+ 4640 K ali 1-69 %), ki se je oddala vsa v tovarno za barve v Mozirju po povprečni ceni 40 K (+ 10 K) za 1 a.
8.)	Mangan.
Od 3 (=) rudnikov za manganovec ni bil nobeden v obratu.
9.) Grafit.
Edini rudnik za grafit (=) in sicer Breznik pri Marbeku Ivana Schautzerja je bil izven obrata.
10.) Aluminij.
Od 2 (=) rudnikov za aluminijevo rado ni bil nobeden v obratu.
11.) Mineralne barve.
Antimonskemu rudniku Trojane Rudarske družbe Trojane pripadajoči tvornica je bila v upravnem letu izven obrata.
v Inozemstvo fa edoer v
Nemško Avstrijo 75.359 q Italijo .... H"« » Dgreko . . - « 11819 *
5.) Cink.
Od 2 rudnikov za cink nI bil nobeden v obratu. Pač pa se je pridobilo v rudniku za svinec v Mežici, izkazanem pod 4.) 1264 q (— 1516 q ali 54-82 %) cinkove rude v vrednosti 88.480 K (— 6040 K ali 6-39 %) po povprečni ceni 70 K (-f 36 K) za 1 q na proizvajališču. Oddalo se ni nič, ampak je ostala vsa produkcija z ostankom iz lanskega leta vred, torej 2342 q na rudniku v zalogi.
V	pod rudarsko oblastjo stoječi državni cinkarni v Spodnji Hudinji pri Celju se je izdelalo 3958 q sirovega cinka v vrednosti 12,111.480 K in 240 q cinkovega prahu v vrednosti 480.000 K, skupaj 4198 q (— 10.908 _q ali 72-20 %) cinka v vrednosti 12 milijonov 591.480 K (— 8,390.620 K ali 39-99 %). Povprečna vrednost znaša za sirovi cink 3060 K (+ 1660 R) in za cinkov prah 2000 K (+ 800 K) za 1 q.
Raztopilo se je 12.162 q pražene rude s 15-1 % kalom v vrednosti 7 milijonov 545.286 K. Množina trebeža je znašala 261 q v vrednosti 140.940 K. Skupna vrednost porabljenih topnin je znašala torej 7,686.226 K. ^
Goriva se je porabilo za 5,305.002 K in sicer 118.345 q rujavega premoga, 7044 q koksa in 25-3 q sirovega olja.
V	topilnici je bilo zaposlenih 192 moških in 13 ženskih, skupaj torej 20o delavcev in 8 paznikov.
Ruda se je dobivala iz rudnika Ra-belj v Italiji.
Od 3958 q natopljenega sirovega cinka in zaloge od prejšnjega leta se je porabilo 8186 q za izdelavo rafini-ranega cinka in pločevine, v tuzemstvo se je oddalo 5 q in v inozemstvo 1100 q, 677 q sirovega cinka je ostalo v zalogi. Od cinkovega prahu se je oddalo 187 q v tuzemstvo in 1070 q v inozemstvo, 1 q se ga je porabilo za redukcijo pri obratu in 404 ga je osta lo še v zalogi.
Rafiniranega cinka se je oddalo 396 q v tuzemsstvo. 1 q se ga je porabilo za redukcijo pri obratu, 1 q ga je ostalo v zalogi.
V domači valjarai se je izdelalo z delavci, ki so navedeni v številu topil-niških delavcev, 7364 q (— 2473 q) pločevine v vrednosti 28.719.600 K (-f 11,013.600 K) po povprečni ceni 3900 K (+ 2100 K) za 1 q.
12.) Rujavi premog.
Od 54 (+ 2) premogovnikov .jih je bilo 35 (+ 7) v obratu. Ti so pridobili z 10.666 moškimi, 966 ženskimi, 173 moškimi mladostnimi in 65 ženskimi mladostnimi delavci, skupaj 11.872 delavci in 357 pazniki, 12.940.241 q (+ 776.480 q ali 6-38 %) rujavega premoga v skupni vrednosti 587,034.477 K (-M28,1791.105 K ali 28-10 %) po povprečni ceni 45 K 37 v (+ 7 K 70 v) za 1 q na pridobivališču.
Pri 2 premogovnikih, ki nista bila v obratu, je bilo dalje zaposlenih za pripravljalna, oziroma vzdrževalna dela 6 moških delavcev.
Na enega izmed 11.872 delavcev produktivnih premogovnikov odpade od cele produkcije povprečno 1090 q rujavega premoga v vrednosti 49.447 K.
Od skupne pridobitve je 1,422.838 q lignita in 11,517.403 q rujavega premoga.
Nad 50.000 q se je pridobilo v premogovnikih:
1.)	Trbovlje, Trboveljske premogo-kopne družbe 5,292.000 q;
2.)	Zagorje, Trboveljske premogo-kopne družbe 2,041.000 q;
3.)	Velnje, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1,417.100 q;
4.)	Hrastnik, Trboveljske premogo-kopne družbe 1,230.200 q;
5.)	Kočevje, Trboveljske premogo-kopne družbe 710.000 q;
6.)	Ojstro, Trboveljske premogo-kopne družbe 687.100 q;
7.)	Šentjanž, Andr. Jakila 671.011 q;
8.)	Zabukovca, Kraljevine Srbov, Hr vatov in Slovencev 240.187 q;
9.)	Leše, grofov Henckel-Donners-mark 168.342 q;
10.)	Brezovica, Ugljenokopnega dio-ničkega društva Mirna 144.910 q;
Ostali manjši premogovn. 338 391 q.
Od toletne produkcije in ostanka Iz lanskega leta se je oddalo v tuzem stvo in sicer v
Slovenijo . » 4,204.937 q Hrvaško . . . 1,079.907 > Srbijo . . . 9.041 » Vojvodino a 72.357 >
Skupaj .... 107.918 q
ali 0-83 % skupne produkcije.
7,311.410 q ali 56.27 % se je oddalo deloma železnicam v Jugoslaviji, deloma se je porabilo pri lastnih obratih in industrijah in za deputate lastnih uradnikov in delavcev. 206.439 q ali 1-59 % je ostalo koncem leta na premogovnikih v zalogi
13.) Črni premog.
Edini premogovnik na Orlah pri Ljubljani je bil izven obrata.
B.) Razmere in uspehi skupne rudarske produkcije.
Skupna vrednost rudniške produkcije je znašala 627,134.172 K (+ 159 milijonov 343.625 K ali 34-06 %); vrednost produkcije topilnic pa 66 milijonov 585.282 K (+ 8,036 335 K ali 13-72 %).
Ce se odtegne od skupne vrednosti produkcije vrednost rud in drugih v topilnicah predelanih topnin v znesku 19,980.958 K, ostane čista vrednost rudniške in plavžarske produkcije v znesku 673.738.496 K (+ 191 milijonov 185.956 K ali 39-62 %).
Materijala se je pri vseh rudnikih porabilo:
82.841 ms in 1,363.155 komadov jamskega, gradbenega in drugega rudniškega lesa v skupni vrednosti 51 milijonov 019.717 K; 2,280.661 kg Železnega in jeklenega materijala v vrednosti 39,372.304 K; drugega gradbenega materijala kakor: opeke, apna. cementa, peska, gramoza, strešne lepenke, glinastih in cementnih cevi i. p. v skupni vrednosti 26,624.114 K; 73.224 kg dinamita I. 12 kg dinamita H, 51.391 kg dinamona, 86.046 kg aatralita, 41.117 kg reksita. 13821 kg kamniktita, 9010 kg panonita, 5280 kg šedita, 3731 kg smodnika, 1062 kg m-trodinamona in 17.733 1 tekočega zraka, torej skupaj 284.696 kg in 17.7331 razstreliv v vrednosti 19,886.847 K; 809.878 komadov kapic, 360967 komadov žarnikov, 164.744 komadov vrvic v svitkih, torej skupaj 1,335.589 komadov vžigal v vrednosti 3.447.219 K; razsvetljevalnih in mazilnih sredstev 653.438 kg v vrednosti 15.683.479 K m slednjič 1,046.592 q in 1130 m" pri rudniških obratih porabljenega kuriva v vrednosti 53,628.200 K Skupna vrednost vsega pri rudnikih porabljenega materijala je znašala 209.661.880 K.
V topilnicah se je porabilo 144.964 q rujavega premoga, 130 q sirovega olia, 7810 q koksa. 640 q oglja in 261 m' drv v skupni vrednosti 7 milijonov 179.578.
kor povspela do vodilnega mesta v Sta~^wreko
jerskem delu Slovenije. V Celju bi imenovali »Savinjo«, v Mlslinju »Južnoštajer-« sko lesno industrijo«, v Ribnici »Veliko Qoro» itd. Vse navedene tvrdke uživale* izboren sloves.
Naravno je, da se Je pri našem lesnefcn bogastvu začelo pri nas pred vsem razvijati mizarstvo in tvorniško izdelovcfttje pohištva. Znane so tvrdke Naglas, £Va-thian, Cerne, ARojma & Komp. v LJubljani, A. Kregar v Št. Vidu nad Ljubimo, »Strojno mizarstvo Fran Peček« v Jftirni na Dolenjskem ter mnoge druge vefcje in manjše tvrdke, kojih proizvodi se morejo kosati z onimi inozemskih podjetij.
Posebna panoga pohištvene lesrte industrije je tvorniško Izdelovanje upognjenega pohištva, stolcev, foteljev* umivalnikov, obešal itd. Ta industrija .<se je začela posebno v zadnjih letih izsfedno lepo razvijati in prednjači ji že zgoraj omenjena d. d. »Drava« s svojo povsem modernizirano tovarno v Zbelovesi pri Polj-čanah. Zaposleno je tam tačas 300 delavcev, dnevna produkcija pa znaša sedaj
noreKTj 300 stolcev al! drugih Izdelkov,
, Tvrdka Remec & Ko. v Duplici pri Kamniku zaposluje do 200 delavcev ln znaša dnevna produkcija preko 100 raznih kosov. Znane so tudi tvrdke Švigell ta Kobi v Borovnici ter Koblišek v Poljčanah, katera izdeluje dnevno do 250 kosov.
Upognjeno pohištvo se Izvaža pred vsem v Egipt in Malo Azijo pa tudi v Grčijo in Italijo. V zadnjem času so se pa zaradi valutarnih razlik začele zanimati za te proizvode tudi češke in angleške tvrdke.
Omeniti bi bilo tudi industrijo navad-nih lesenih stolcev, ki se izdelujejo v raznih naših krajih, tvornice parket, meril, lesenih žebljičkov, lesene volne, voz, sodov ln lesenih rešet. ki se jako dobro razvijajo ln kojih proizvode bomo imeli itak priliko videti na letošnjem ljubljanskem velesejmu.
Iz tega kratkega pregleda se pa razvidi razvoj naše lesne industrije in važnost, katero zavzema ta panoga v našem narodnem gospodarstvu.
Paviljon K Tbr. 4:SO
GRAFIČNO-STROK.OVNI ZAVOD
DRAGAN TOMLJENOVIČ
Poslovalnica: Oun&ullčeva 23-b ZAGREB Skladl5te: Primorska ulica St. 5 Telefon iW.Z7-86 lo 26-71, central« IU	Brzojavke i Colorfraf
>07»	VELIKO DOBRO UREJENO SKLADIŠČE
BARV, STROJEV IN VSEH GRAFIČNIH POTREBŠČIN
ZASTOPA I Tvornico barv za tlsek Kast & Ehlnger, Stuttga«t-Wlen-Prag / Crkollvnlco Gebr. KUngspor, <>H»nbacb a Malti / Tvor-nico »trojev Frletfrlch helm 4 Co., Olfen-bach a/M. tIlegeldiuckschncllpressen. Oummlcr-, Brunzler-, Lacklermaschlnenj / Tvornico »trojev Oeorg Spless, L^pzlg (Rotary Anlegcappiratei I Tvornico »trojev Outberlet & Co., Leipzig (Falimaschlnen)
PRODAJA stroje lz tvornice Kari Krauie, A.-O., Leipzig (Schneidečnaschlntn. PrJKtpressen td.) / Lelpzlger Schnellpressenlabrlk, A.-0., Leipzig (Otlset-strojl), kakor tudi vse potreb-itlne za knjigoveznice.
UREJUJE TISKARNE, KNJIGOVEZNICE, C1NKOGRAFIJE Itd. / DOBAVLJA VSE GRAFIČNE STROJE IN STROKOVNI MA1ER1AL.
HITRA IN VESTNA POSTREŽBA / ZAHTEVAJTE PONUDBE IN CENOVNIKE.
Skupaj . = . 5 366.242 q ali 41-31 % skupne produkcije;
Nadsv. Skalar:
Lesna industrija
Slovenski del naše kraljevine je, kakor znano, izredno bogat na gozdovih in vodnih silah. Razentega ima zelo ugodno lego napram deželam, ki se ne morejo ponašati z lesnim bogastvom. Naravno je tedaj, da se je v naših krajih kmalu razvila lesna trgovina in industrija, ki v mnogoterem oziru prednjači ostalim pokrajinam.
Na našem ozemlju se nahaja preko 100 parnih in več kot 2000 žag na vodno silo, ki imajo nad 150 polnojarmenikov, čez 2000 navadnih jarmenikov ter nad 5000 rezU in cirkulark. V pretežni večini se predelava v deske mehki les, med tem ko opazimo pri drveh (kurivu ravno nasprotno razmerje.
Večina lesne trgovine je v privatnih rodbinskih rokah, šele po prevratu so se začele v večjem številu ustanavljati družbe z o. z. in delniške družbe, ki so poleg lesne trgovine uvedle v povečanem obsegu tudi lesno industrijo. Izmed navedenih družb so v Ljubljani največje -Sava«, »Croatia«, »Ilirija« ter lesna oddelka »Gospodarske zveze« in «Impexa». V Mariboru se poleg manjših podjetij izredno razvija »Drava«, lesna trgovska in industrijska d. d., ki se je iz malih počet-
laboratorij Richard R. Engelsberger
Krško, Slovenija.
Nedosegljivo sredstvo proti revmatizmu, oteklinam, utrujenosti po težkem delu (štrapaciranju) pri konjih, goveji živini, lovskih psih, drobnici itd.
Originalna steklenica stane Din 20-—. Razpošilja se od 1 tucata naprej z znatnimi popusti za prodajalce.
Razstavljeno na velesejmu v ..paviljonu I, celica 396".
CEBaBB»B3gg»««ga»«BBBamBaBEgBBgBB3BB»*«l»ga»BaBaBB»aaB
3)	B
Medic, Rakove & Zanki
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
D. Z O. z.
Cintrgia Ljubljena.	Fcdružnlca Maribor. E&lBdiščs Hoii Sad.
Brzo;avl: MERAKL LJUBLJANA. :-: Telefon: 64.	
Emajlni	Prani firnež. Barua za pode.
Priznano nsiboliža in zanesljiva Kaiiovoe:: uarre za ume«, ...» ., m oljn,te, mavec (Gipa), mastenec (Federweis3 , strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, Blifearski in mizarski čopiči, kakor tudi dragi
v to stroko spadajoči predmeti. „HESAKL" Lsizapoi«. „KEBAKl" Linolecmiak za poda. „SERAKLH EmaJlnUalc. „HEBAKL 'BroMlIne.
Ceniki sa začasno na razpošlliajo I
rsr 3-

reci Mondschein, oče in stvarnik nove proletarsko nauke, tovariš Zinovjev — reci Silberstein, oče in stvarnik IIL komunistične internacijonale, in še mnogo, mnogo tovarišev.
GTedali so na nas ti tovariši, mi smo gledali nanje, pa smo se prav dobro razumeli. Tam so bile z ogromnimi rdečimi črkami naphane devize: doli z ječami in nasiljem, naj živi svoboda! Doli z vojno in militarizmom, naj živi mir na zemlji! Doli z lakoto, epidemijami in ušmi, naj živi sreča in blagostanje! In še mnogo mnogo jih je bilo. Gledala so na nas ta gesla, mi smo fledali nanje, pa smo se prav dobro razumeli. Samo poslušali niso okostnjaki teh vzvišenih deviz. Le eno iz njih so spoštovali in sicer tisto, ki pravi: doli z ušmi!
Semtertja je zlezla roka okostnjaka pod pazduho, in uS je padla doli
Vsak večer pa smo imeli zabavo s plesom. Ob eni ponoči se 3e pnpeljal na tovornem avtomobilu orkester; tn-deset godcev je bilo, ki so godil vsak večer. Ko so okostnjaki zaslišala da. eo se pripeljali godci, so poštah zivahrn kot mlada pred PO«*o Oči so postale velike, obrazi dolgi, roke so se krmile, noge so preetopale, pripravljali so* na Dolnouni ples. Ob dveh so se sijali
težki koraki po stopnicah, odprla so se vrata, in videli smo naše goste. Vsi so biii praznično oblečeni. Rdeče čepice. velike rdeče zvezde na prsih, čez ramo klarinet. Prvi je držal v rokah svečo, drugi listo izvoljencev in povabljencev. ostali pa so bili pripravljeni na sprejem gostov. Pni ie začel vabiti: Ivanov, Petrov, Sidorov Plahta Marinin, Barhatov, Turikm. Kara-liov itd. Petintrideset jih je bilo takrat izvoljenih. Lica izvoljencev so postala nežnobela, oči steklene, ro^e «o iskale opore, noge so se tresle — in šli sa Na hodniku so jih sprejeli godci. Zvezali so jim na hrbtu roke, postavili so jih v red, pa so odšli po stopnicah. Zadrdral je na dvon3&i avtomobil, za mestom so zasvirah polnočni godci izvoljencem mrtvaško pesem jama je zijala, požrla je petintrideset okostnjakov, ples je bil končan. Oči okostnjakov, ki so ostali v sobi. so postajale motne in ozke, roke so omahnile, noge so se umirile. Cakali so, da jih povabijo drugo noč. Stinsto-petdeset je bilo izvoljenih v septem bru, štiristopetdeset jih je požrla zijajoča jama.
Neko noč s o povabili damo. Sedela je v sobi z doiencem v naročju. Slišali smo, kako "žo io vabili ker i« hila.
soba nasproti naši. Prišli so ob dveh. Poklicali so jo na hodnik, iztrgali ji iz naročja dete in ga vrgli nazaj v sobo. Materi so zvezali roke na hrbtu, dete je plakalo, mati je tulila, in odšli so. Okostnjaki v naši sobi so si zatisni-li oči, zatisnili ušesa, sklonili so glave, noge so se jim tresle še doliro potem.
Med okostnjaki je bil petintrideset-letni mož — Klinov, ki sam ni vedel, zakaj je med nami. Pozneje smo zvedeli,'da je bil aretiran zato, ker se je pisal Klinov V drugi sobi je bil nam reč drug okostnjak — Ivan Klinov, polkovnik član tajne protisovjetske organizacije. Neko noč so povabili med drugimi tudi našega Klinova. \rnil se je ob štirih ponoči. Nismo ga spoznali. Bil je bled. oči udrte, lase popolnoma sive. Pravil nam je: ...
»Odpeljali smo se. petindvajset na.« je bilo r zvezanimi rokami. Po poti so nas pretepali s kopiti, pljuvali so nam v obraz, bili so nas s pestmi po obrazu. V gozdu smo se ustavilL Mesec je svetil, videli smo široko, globoko jamo pred seboj. Postavili eo nas v red, rdečearmejee je potegnil revolver, in začelo se je. Prvi je stopil na rob groba, rdečearmejee mu je nastavil revolver na tilnik, sprožil je — in ni ea bilo. Nato diufii tretji. Setrtt. De-
ti, do dvaindvajsetega. Jaz sem bil predzadnji. Kaj se je godilo takrat z menoj, ne vem, vse sem pozabil. Prebudil sem se. ko mi je brila ledena burja v obraz Vozili smo se nazaj, roke sem imel proste. Menda so spoznali, da nisem pravi.	.
Sodišče, ki je obsojalo okostnjake na polnočni ples. je bilo tudi modenio. Pri nas imamo paragrafe, nad njimi si gotovi ljudje vse življenje ubijajo glave, imamo debele knjige, ki pravijo, če je Janez zakrivil to in to, naj ga zadene ta in ta kazen; tam pa vsega tega ni. Tam sodijo ljudje, ki paragrafov ne poznajo niti po zunanjosti. Temelj jim je revolucijonarna vest. ki je ponavadi vse prej kot v ost. in to je v6e, Nobenih prič, nobenih zagovornikov državnih pravdnikov, porote in drugih buržuaznih predsodkov. Obto; žencu tudi ni treba sedeti na obtozui klopi ta poslušati, kako ga mrcvanjo strogi sodniki. Zbero se ponoči, tako-imenovana kolegiia črezvičajke; tu so predsednik črezvičajke. šef »sekretno-operativnepa- oddelka in dva člaiw koleri je Ta Četvorica sodi. obsodba je definitivna, obsojeni lahko apelira kvečiemu na onem svetu.
Petsto ta Be nekai jih je sedelo takrat v črezvičaikL Končno aa um je
zazdelo, da gre stvar prepočasi. Vsako noč s0 jih povabili 30—40 na polnočni ples.'število petsto pa je bilo stalno. Neki dan je prišla kolegija v našo sobo.
Videl sem nekdaj hijeno v železni kleti — če bi jo primerjal s temi ljudmi, bi ji storil krivico. Okostnjaki so postali nemirni kot ovc« v hlevu, ce skoči mednje volk. Postavili eo na« v red.
Razdelili so nas v štiri progresivne skupine. Prva in največja v podzemlje t. j. na polnočni plesv druga manjša v glavno ječo, tretja še manjša v ujetniški tabor, četrta in najmanjša na svobodo. Jaz 6em bil v pni. Pol ure so sodili in obsodili 6topetindvajset jetnikov. To je bil menda svetovni rekord! V Evropi smo zaostali; naii ju-risti niso sposobni za take stvari.
Kako sem pozneje odklonil povabilo na polnočni ples. povem prihodnjič. Pripomnil bi še: Pri nas so ljudje, ki imajo vroče glave ta bujno fantari-o, pa jih bodo tele VTstice vznemirile, mislili si bodo, da pretiravam. Toda to je le približni slika, ker pero je preslabo, da opiše vse, kar se je v resnici eodilo.
Domače tvrdke na sejmu
Anton Černe, graver, Dvorni trg 1 v Ljubljani.
V paviljonu E št 9 Je razstavila gorenja tvrdka štampilje, pečate, pečatne znamke in druge v to stroko spadajoče predmete. Tvrdka je vsled svoje reelnosti hi kulantnega izvrševanja naročil znana po vsej državi. Ustanovila se je leta 1903. K lepemu razmahu pa se je povspela po prevratu. Pred kratkim je začela izdelovati tudi pečatne znamke in bo mogla v polni meri ustreči potrebi jugoslovanskih trgovskih in industrijskih podjetij.
Tvrdka bo vsled narasta naročil morala v najkrajšem času znatno razširiti svoj obrat.
cVlnaria», d. d. vinogradnikov v Ptuju.
Kdo ne pozna zlate kapljce iz Haloz in Ljutomerskih goric. Njen sloves gre po vsej državi in tudi izven nje.
Med domačimi vinskimi tvrdkami je razstavila na velikem sejmu tudi »Vina-ria», delniška družba vinogradnikov v Ptuju, v lastnem paviljonu prvovrstna haloška in ljutomerska vina. Kdor ne verjame, da so to dobra in pristna vina, naj pride poskusit. Paviljon stoji desno od večernega vhoda.
cSlograda, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani. Na lanskem velikem sejmu je izzvala zanimanje lesena stanovanjska hišica Slovenske gradbene družbe, ki je takrat v kratkem roku zgradila tudi stabilni češkoslovaški paviljon.
Začetek družbe spada v leto 1918, v katerem je dr. inž. Kral sodeloval pri projektiranju in v letu 1920 pri zgradbi vodne naprave in tovarniških poslopjih tovarne <Indus» za usnje v Kranju z podjetjem inž. Jo3ip Dedeka. Ob finančni pjmoči Slovenske eskomptne banke in g. L J. Polaka se Je ustanovila spomladi 1921. Slovenska gradbena družba z o. z., ki se je v decembru istega leta združila z obratom Keršič v Spodnji Šiški v tvrdko «Slograd>, slovensko gradbeno in indu-strilsko d. d.
Tvrdka se Je udejstvovala zlasti v industrijskih zgradbah, na kojem polju izkazuje že danes odlične uspehe. 2e prej omenjene stavbe v tovarni tvrdke Indus v Kranju predstavljajo interesantne inže-nerske konstrukcije. Vodna naprava z okroglo 70 m padca uporablja namesto običajnega zgornjega dotočnega kanala železobetonsko cev v obliki siphona s premerom 1.60 m, nad katero Je na posebnih železobetonskih fundamentih zgrajena sušilnica čreslja, s čemur se Je dosegla izredno racijonalna izraba prostora pri strojarnici. Novo tovarniško poslopje Je zgrajeno tik ob Savi In se opira na močan obrežni zid. Glavna nosilna konstrukcija sestoji iz železobetonskih okvirjev z 13 m odprtine, ki stoji 6.35 narazen. V poslopju se nahaja 32 železobetonskih usnjarskih Jam. Cela zgradba ima 1800 kvad. metr. železobetonskih stropov in je bila z vsemi Jamami vred v času od Junija do oktobra 1921. dovršena. Drugo pomembno delo iz lanskega leta je vodna naprava ln železobetonskl podij v papirnici g. I. Bonača na Količevem pri Domžalah. Tam se Je za dovajanje gonilne vode na turbine tudi uporabila železobe-tonska cev v dolžini 500 m in Je v tej ob-liki — v kolikor nam ie trenotno znano — naldaljša napeljava te vrste v naši državi. Fotografični posnetki v razstavnem paviljonu I št. 405.
Velike zasnovane ndustrjske zgradbe Izvršuje tvrdka v predilnici in tkalnici gg. Gianzmann & Gassner v Tržiču. Tu gradi euo veliko poslopje za bombaževo predilnico z odprto dvorano v velikosti 900 kvad. metr., ki Je pokrita z železobeton-skimi strehami sistema »Shed* in enako veliko dvorano za požlahtnjevalnico s podobnimi strešnimi konstrukcijami. — V Ljubljani izvršuje Slograd nazidavo III. nadstropij v tovarni usnja Indus, poslopje je 145 m dolgo ln 10 m široko ter je konstruirano v obliki 3 etažnih sklenjenih okvirjev Iz železobetona. Stavba Je komplicirana s tem, da se mora ves obrat že med stavbo premeščati iz starih delavnic, ki se zaporedoma v 3 delih podirajo, v nove prostore. Navzlic tem oviram se je od meseca maja t. L do danes izvršilo že preko 5000 kvadr. metr. stropov, tako da bo stavba še tekom tega meseca v surovem končana.
Razven predmetnih večinoma že dovršenih specijalnih stavb Izvršuje tvrdka še celo vrsto manjših industrijskih in vodnih zgradb, stanovanjskih hiš, društvenih domov, ln vzdržuje trenotno stalna gradbena vodstva v Tržiču, Kranju in Logatcu.
Josip Lampret, mizarska delavnica s stroji in električnim obratom v Šoštanju.
Posebno zanimanje posetnikov velesejma vzbujata zložljivi omari, ki sta izum in izdelek g. Josipa Lampreta, podjetnega mizarskega mojstra v Šoštanju. Vsaka omara sestavlja namreč popolno opremo spalne sobe; v omari je zložena postelja, nočna omarica, pisalna mizica, umivalna mizica, obe seveda s pripadajočimi predali. V vratih Je vloženo zrcalo. Sploh je omara tako ekonomično razdeljena, da vsak kotiček in predalček ustreza svoji svrhL Na celjski obrtni razstavi se Je posebno g. pokrajinski namestnik Hribar najpohvalneje izrazil o tem najnovejšem Izdelku slovenske mizarske industrije.
G. Lampret ima v Šoštanju lepo ure-ieno, električno obratovano tvornico pohištva in stavbenih izdelkov navadne do najfinejše vrste ter ima posebno v južnih krajih obilo odjemalcev. Tokrat Je razstavil samo svoj izum, ki daje g. Lam-pretu najboljše izpričevalo praktičnega in razumnega mojstra. Doslej Je skupno prejel že 29 naročil!
Kleinmayr & Bamberg.
Založna trgovina s knjigami, umetninami in muzikalijami v Ljubljani. Tvrdka Ig. Fed. Bamberg v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1872. od Ignacija pL Kleinmayerja ter si je od ustar novitve sem stavila nalogo gojiti domačo literaturo ter jo dopolnjevati. Razvoj tvrdke kot največjega založništva v Ljubljani je potekel ugodno. Z imenom tvrdke je združen krasen razvoj slovenske književnosti. Tvrdka je bila založnik naših klasikov. Pri njej so izšli: Prešernova, Levstikova, Aškerčeva in druga dela. Živahno je sodelovala firma Bamberg & Kleinmayr tudi pri založništvu šolskih knjig. Njen ugled je stalno naraščal in pridobila si je splošno spoštovanje. Možnost razvoja v novi državi je velika, ker stavi ponarodnitev šol precej velike naloge založno industrijo in tudi ustanovitev vseučilišča obuja v veliki meri založniško delovanje. Kakor doslej bo tvrdka tudi v bodoče gojila posebno založništvo šolskih in znanstvenih knjig, a pri tem ne bo zanemarjala o3tale književnosti Od zadnjega sejma dalje je izdala Rabindranatha Tagorea »Ptice selivke* v Gradnikovem prevodu, ter Rudolfa Badiure »Na Triglav* in remek — delo »Vodič kroz Jugo3lovenske Alpe — Slovenija*. Letos so izšla pri tvrdki Siče-va knjigovodstva (za trgovske, za nadaljevalne in dr. šole), Maharjevo »Živalstvo* — »Prirodopis*. Pripravlja se Napoto i kava »Telegrafija*. Rodenbaeha-Gradnika »Malo mesto*, Vladimirja Levstika — Walterja Scotta »Ivanhoe*. detektivske povesti Arsena Lupina in novo predelano izdajo Baumbach-Funtkovega »Zlatoroga*, — da omenimo s tem le nekatera izdanja bogatega programa.
«VoIta»,
tovarna električnih žarnic v Mart- ; boru
je ustanovljena in obratovana izključno le i z domačim kapitalom in z domačimi de- ' lavskimi močmi. Ta tovarna je edina j tvrdka te stroke v Jugoslaviji. Izdeluje vsakovrstne zrakoprazne žarnice z najmodernejšimi stroji pod vodstvom prvovrstnih strokovnjakov, tako da morejo ti izdelki konkurirati v vsakem oziru z inozemsko konkurenco.
Tvrdka Je razstavila svoje izdelke v lastnem paviljonu št 543.
Franc Kunstler,
lesna trgovina ln mizarstvo v Litiji.
Ker vsled stavke ljubljanske mizarske tvrdke letos niso dosti razstavile. Je le pozdraviti, da se tudi mizarske tvrdke z dežele udeležijo razstave.
Tvrdka Franc Kunstler v Litiji, ki Je bila ustanovljena od pradeda sedanjega imejitelja in Je torej stara mizarska rodbina, je letos razstavila krasno Jedilno sobo (obednico), obstoječo iz velike in male kredence, mogočne mize, stoličkov, sklednika in skrinjice, vse v domačem slogu. Oprava je narejena Iz krasnega, jesenovega lesa. Iz ravno takega lesa Je napravljena tudi lepa spalnica. Culi smo, da Je ta oprava po razraerno še Jako povoljni ceni na razpolago.
Delavnica za strojno kolarstvo, Fr. Bratina v Ajdovščini
V paviljonu K št: 452 je pri tvrdki »Vulkan*, Kranj, razstavljeno zanimivo kolo za težke vozove, ki dobi za avtomobile gumijev obroč. Nova konstrukcija je od dosedanjih: 1.) tehnično bolj pravilna, 2.) bolj trdna in 3.) bolj enostavna.
Izum Je iz delavnic za strojno kolarstvo Fr. Bratina. Ajdovščina, Jul. Krajina in ie za SHS še na prodaj.
Blagajne «Thorig», zastopstvo St Zargi & Co. v Ljubljani.
Epohalna patentirana novost so blagajne iz armiranega betona, sistema »ThO-rig», ki nudijo največjo varnost proti vlomu in so brezpogojno vame proti ognju in padcu.
Zastopstvo za Slovenijo: tvrdka Stanko Zargi & Co. v Ljubljani, Martinova cesta 15; razstavni paviljon ljubljanskega velesejma »H», koja št. 344.
| Ščititi s patentom. Razstavljeno orodje, ! ne le, da odgovarja vsem zahtevam, mar-I več so izdelki tako lično, solidno in do-I vršeno izdelani, da se more trditi, da Je i najstarejša domača tvrdka radi svojih ! nizkih cen ln izdelave — brezkonkurenč-I na.
Milan Anman & Comp. v Krškem.
Najmodernejše patentne postelje, prikladne za male stane itd. (težina samo
19 kg), ie (zložila tvrdka Mihm Anman in drug, Krško, na II. ljubljanskem velesejmu, paviljon E 14.
»Veseli trgovec* (Uhar kupec), »Volga-Volga* in druge ruske narodne pesmi se ; dobi pri SchwentneTju, Kleinmayer in Bambergu v Ljubljani ter pri Goričar in Leskovšku v Celju, pa tudi na II. ljubljanskem velikem sejmu v paviljonu E 14 tvrdke Milan Auman in drug, Krško.
ataaaf« tfa 80 baaadl Ola. S'—, mklh aadallmm S bm« » Dtm — TrgomU aglaal, «pH«w|«, «► ^tmIMm M SO baaadl 6 Din, naklk «id«t!njOi S baaadl 9 Ola. — Plato a* aapral. (Lahka M« a — aaankafc.1 Na rpraianja aa adgovarja la. alta la rpraiafija prlloiana znamka za adgovar. ■
sarna dr. Lu.kinann, Gradišče 4. od 3. do 5 popoldne.
Trgovski pomočnik
za trgovino s mešanim blagom. dobro izurjen, se takoj sprejme. Manufakturisti imajo prelnost. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru, pri Frauja Lamprehtu, Ruše.
3060
Kovai,
dobro izučen, s podkovsko
prakso, samostojen vodia, so takoj sprejme v službo. Starost 26 do 40 let Stanovanje in
voru. Barba Urh,	Metlika št.			
198.	3070	prt	CUnu	tmv|
		m "	1.	
Tvoroica kravat in modnih predmetov za gospode, Drago Cerlini v Celju.
Jugoslovanska industrija kravat se je v par letih kl.:ub vsem raznovrstnim težko eam v Sloveniji zelo temeljito razvila. Med prvimi tvornicami kravat in modnih predmetov za gospode je omeniti tvrdko Drago Cerlini iz Celja, katere lastnik g. Cerlini se ni strašil ne stroškov ne truda, da je z neumorno pridnostjo 3pra-vil to industrijo na višek popolnosti, tako da se b ponosom lahko reče, da se more tako glede izborno izdelane kakovosti, kakor tudi glede nizkih cen kosati z največjimi inozemskimi podjetji te stroke. Kapaciteta njegovega podjetja je tolika. da je zmožna kriti približno četrtino potrebe na kravatah v vsej državi. Mlademu neustrašenemu borcu za zmago jugoslovanske industrije čestitamo na njihovemu dosedanjemu uspehu ter mu želimo tudi še v nadalje kar največjega razmaha.
Osebni avto
znamka „ MINERVA"
se proda.
Več pojasnila da tvrdka Josip Stu-pica, jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova nlica 6. 3058
Matija Perko, mizarstvo, Zgornja Šiška pri LJubljani,
je tvrdka občinstvu še dobro znana od lanskega velikega sejma, na katerem Je razstavila opravo po krasnih načrtih v domačem slogu. Letos je ta mojster pripravljal za veliki sejm dve sobi, spalnico v domačem slogu in moderno opremo za ravnateljsko pisarno. Obe sobi sta ostali vsled izbruha stavke le na pol Izdelani in na žalost se vkljub vsem trudom in prizadevanjem ta domača tvrdka letos ni mogla udeležiti razstave.
Po končani stavki bodo razstavni predmeti občinstvu na ogled y delavnici Zg. Šiški
•Trlglavi,
jugoslovansko-nemška Importna in eksportna družba s sedežem v Dres-denu in fUijalkami v Ljubljani ln
Hamburgu
je postavila letos na sejmišču zelo eleganten paviljon, ki vzbuja splošno pozornost. Družba, ki Je bila ustanovljena po inicijativl in zaslugi našega rojaka, gospoda ravnatelja Ferjančiča, Je razstavila v paviljonu vzorce najraznovrstneiše nemške industrije. Bogato Je zastopana železna industrija, dalje krasna kuhinjska posoda Iz aluminija, kemikalije, turi-stovske potrebščine, mizarsko In sedlarsko orodje, poljedelski stroji najfinejšega izdelka i. dr.
Za blago se sklepajo velike nabavne pogodbe. Razstavljeni vzorci jamčijo za j. dovršenost in solidnost blaga. Paviljon dela čast družbi in posebno podjetnemu ; ravnatelju g. Ferjančiču in njegovemu osobju.
J. Oražem,
tvornlca telovadnega orodja, Ribnica na Dolenjskem.
Na letošnjem velikem sejmu V paviljonu E štev. 61 razstavlja svoje Izdelke leta 1881. ustanovljena tvrdka J. Oražem v Ribnici, ki je gotovo najstarejša tvrdka te stroke. Ni ga telovadca, ne športnika, ki bi si v podrobnostih ne ogledal te izložbe, kjer se najde orodje vseh vrst, ki je potrebno za kompletne telovadnico in to tako precizno izvršeno, da vzbuja splošno pozornost in občudovanje obiskovalcev velikega sejma. Vsak obiskovalec velikega sejma se čudi, da je mogoče pri nas tako dovršeno izdelovati to, kar se je svoječasno samo importiralo iz tujih dežel.
Tvrdka J. Oražem iz Ribnice Je že med vojno konkurirala s svojimi izdelki z drugimi tovrstnimi tvrdkami ter si zagotovila v povojnem času stalne odjemalce. Radi sedanjih razmer se Je pa ne-Ie izdatno povečala, marveč tudi opremila svojo tvornico v tako Izdatni meri, da z lahkoto producira to. kar nam pokažejo razstavljeni predmeti. Med razstavljenimi predmeti najdemo same zanimive predmete trajne vrednosti, kar Jasno dokazuje, tehniško naobraženim osobiem. Razne novosti lastne iznajdbe namerava tvrdka za-
Soproga 3059
višjega uradnika, zmožna nemščine in srbohrvaščine, v govoru in pisavi (cirilica), bivša učiteljica, išče primernega dela ali službe, da omogoči nadaljni študij svojim otrokom. Ponudbe pod „Skrb" poitnoležeče Ljubljaua I.
Kontoristlnja
želi mesta pri knjigovodstvu v kakem večjem trgovskem ali tovarniškem podjetju, je dobra stenograiinja in strojepiska. Cenjene pouudbe na npravo »Jutra*.
Pozor!
na kupovalee in ljubitelje starine (antične) vsake vrste. Prodam tudi celo zalogo. A. Derganc, brivec in starinar, Frančiškanska ulica.
Ceno se proda
dober razmnoževalni aparat event. zamenje za star pisalni stroj, fotografični aparat, deško kolo ali kaj slicnega. Joško Plankar, Virštanj p.
Podčetrtek. 3074
3071 ' Proda se posestvo z vino-I gradi na Doleajskem. Trgovska kiia, na najbolj prometnem mestu Ljubljane.
Vila, krasna, moderna, na Bledu, 14 sob in 3000 m«
vrta.
Vila in hI5a z vrtovi pred mestom Ljubljane, se po nizki ceni proda. Poizve se pri Fr. Pac, Kongresni trg 7/III. od 12. do 2. ure popoldne. 3010
Kupi se
srednje velika kmetija kje na Gorenjskem v vrednosti okoli 1,000.000 kron. Ponudbe pod »Kmetija*, na npravo »Jutra*. 3021
Knjigovodja
knjigovodkinja),perfektcn in potnik, verziran v žitni stroki, Be sprejmeta. Ponudbe na Žitni z..vod, d. z o. z. v Ljubljani. 3056
Bukova drva 3042
vsako množino kupi lesna družba »Ilirija*, Kralja Petra trg št. 8. — Telefon št. 220
Dijak 3073
se sprejme na brano in stanovanje v bližini gimnazije. Pismene ponudbe ped »Dobra oskrba* na npravo »Jutra*.
Vila
v ljubljanski okolici je naprodaj do 15. septembra. Interesenti naj pišejo P°d šifro »Vila* na upravo »Jutra*. Posredovalci so izključeni.
Za popravilo
starih klobukov so došli novi vzorci. Sprejme naročila za nove. Cene zelo nizke. Se vljudno priporoča J. Stem-berger, Dunajska cesta št. 9. U. dvorišče. 3034
Mladenič,
20 let Btar, z dobrimi izpričevali, išče službo kot ključavničar ali Kino- (operarater) strojnik. Naslov pove uprava »Jutra.. 3048
Cono se p, oda
nov moSki kožuh. Naslov v unravi »J-:tra». 3012
Brezplačno stanovanje!
V vili na Bleda se odda lepa soba s kuhinjo in kletjo poštenemu zakonskemu i>arn (pensionistu), da bi ista oskrbovala hišo in vrt. ponudbo do 15. t. m. Bled viia Danica, poštnoležeče. 3077
Jliad Čeh 3055
išče sobo s hrano ali brez nie, is mogoče z posebnim vhodom. Cenj. ponudbe pod »Ceh* na upravo »Jutra*.
PosojUo 3063
Din 125.000-— se iše« proti dobremu zavarovanju posestvu. stavbenih parcel in hiše, proti dobremu obrcsuivanju. Naslov pove uprava <Jutra>.
Pozor I 4041 Pozor!
Posetniki 2. obrtne razstave v Mariboru. Kavarna Beo-S^ad bo za časa obrtne razstave odprta celo noč. Dnevne koncert, priče tek ob 20. (8) do 24, (12). ure. Dobila se botio najfinejša, kava, čaj, vina, šampanjec itd. ter vsakovrstna "mrzla jedila. Za solidno in točno postrežbo jamči lastnica Marija Suiigoj.
JEotorno kolo,
znamke »Fuch* v zelo dob- r rem stanja se po nizki peni proda. Ogledi s«> ga v Celju, ; Dečkov trg št. 6. v stanova- j ju lastnika. 3062
Ha stanovanje 3041
in brano sprejme boljša družina. dijaka ali dijakinjo, ioizte se: Pred škofijo 20/111.
Pisalni stroj, 3C38
znamke »Humervood*, d bro ohranjen, se ceno proda. Pi-
19KB Ižoe se 3018
mala trgovina ali liafika proti plačilu ali v najem za takoj, vstopim tudi kot prodajalka v trgovino ali tr-fi'.:o. Ponudba na iipravo »Jutra* pod št. 55.
Jeslke, 3047
želi poučevati akademik in sicer grbohrv. slov. nemščino. Znanje perfektno. Eventualno bi poučeval tudi francoščino, italijanščino in šolske pred-mote. Razume tudi češki in angleški. Ponudbe pod .Jeziki' na upravo »Jutra*.
Posojilo 3053
Din 100.000 — se išče prot-dobremu zavarovanj n posestva z gcstilno in trgovino me-šantfga blaga proti 10 •/« obr Naslov pove uprava »Jutra*
sag"* Paviljon
fvcrnica mehaničnih igrač, letečih
ptic, metuljev, aeroplanov itd. Izdelujejo se tudi različni koledarji in reklamni reliefi.
Pavllion -K" štev. 68.
„VIN AR1A
d. d. vinogradnikov v Ptuju
prodaja prvovrstna haloška in ljutomerska vina v poljubnih količinah v buteljkah in sodih.
Lastiu paviljon na veleselnra.

mm
zalega in iz&ira
mm1 ~
' Ljulilpni
J. HUBAO, roj. Dcienc
LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica 5
priporoča za nakup najboljše instrumente izvrstnih tovarn po najsoiidnejših nizkih cenah.	2901
Uprava veiep&sesfva Sza&ary v Murski
odda večjo množino najfinejšega zimskega namiznega sadja (hrušk In jabolk) lastnega pridelka.
Naročila se sprejemajo v lastnem paviljonu na sejmišču.
Pismena naročila naj se naslavljajo direktno na upravo veleposestva Szapary v Murski Soboti.
3051
PriČetek šolskega leta
*	Glasbena Matica v LJubljani. Ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani vljudno prosi vse gojence in gojenke, ki nameravajo ▼ Šolskem letu 1922./1928. obiskovati na konservatoriju pouk v solopetju, da se vpišejo do vštetega 12. t. m. Na pozneje vstopivše učence se bo moglo ozirati le v tem slučaju, ako bo še kaj prostora v urniku na razpolago.
*	Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani Petrazredna gimn. osnovna šola. Vpisovanje v 1. razred in ostale razrede se vTši v torek dne 12. t. m. od P. do 11. ure. Pouk se prične v sredo dne 13. septembra, za 1. razred ob 9. uri, za ostale razrede ob 8. uri. — Mestna ženska realna in ref. realna gimnazija in licej. Vpisovanja za nanovo vstopi v Je gojenke v I. do VIII. razreda se vrši v torek dne 12. t. m. od 9. do 10. ure. Sprejemni izpiti za gojenke za L razred in za gojenke v ostale višje razrede so v sredo 13. t. m. ob 8. uri. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo 13. t. m. od 9. do 11. ure z zadnjim izpričevalom. Ponavljalni in dodatni izpiti za licej in gimnazijo se vrše v sredo 13. t. m. ob 8 uri. — Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na petek dne «9 t. m. ob 8. uri. — Enoletna gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na dan 2. oktobra od 10. do 12. ure.
*	Državna realna gimnazija v Ptuju. Dne 11. septembra ob 8. uri: ponavljalni in naknadni izpiti, eventuelni sprejemni izpiti za n. do VUL razred. Dne 12. septembra ob 8. uri: sprejemni izpiti za
I.	razred. Prijave s kratkim listom m izpričevalom za vstop v srednjo šolo dne
II.	septembra od 9. do 11. ure v ravna-teljski pisarni ali prej po pošti. Deklic sme biti samo 20% vseh sprejetih. Dne 12. septembra od 10. do 11. ure v rav-nateljski pisarni sprejem dijakov, ki pridejo iz drugih srednjih šol (odjavna opomba potrebna). Dne 13. septembra od 10 do 11. ure: sprejem starih dijakov m prijava novih dijakov, vsak v svojem razredu. Dne 14. septembra ob 8. uri: služba božja, zbirališče v razredih. Po maši vrnitev v gimnazijo, objava urnika, iiscipl. reda. Dne 15. septembra ob 8. uri: začetek rednega pouka.
•Na drž. nižji realni gimnaziji v Ko-Sevju se bo pričelo šolsko leto 1922./23. dne 14. septembra ob 8. uri z običajno skupno mašo v mestni župni cerkvi. Dne
11.	septembra od 8. ure naprej se bodo vršili sprejemni izpiti za II. do IV. razred, ponavljalni in naknadni izpiti 12. septembra od 8. ure naprej bodo sprejemni izpiti za I. razred, od 10. do 11. ure sprejem novih učencev iz drugih razredov. Dne 13. septembra od 10. do 11. ure sprejem starih učencev. Nove učenke za I. razred se v jesenskem roku ne bodo sprejemale, ker je postavno določeno število že doseženo. V. razred se bo otvo-ril šele v prihodnjem šolskem letu.
*	Na deški meščanski šoli v Mariboru Je vpisovanje v prvi razred dne 11. in
12.	t. m., vsakokrat od 7. do 13. ure. Učenci naj pridejo po možnosti v spremstvu roditeljev in naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list ali izpisek, domovnico in izpričevalo o cepljenju proti kozam. V prvi razred imajo pravico vstopiti učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili peto šolsko leto. Ob istih dneh m istih urah se morajo javiti vsi učenci, ki so se koncem preteklega šolskega leta priglasili za vstop v drugi, tretji ali četrti razred, da bo do 13. t. m. natančno določeno število učencev v posameznih razredih. Šolska maša je dne 14 t m., pričetek pouka 15. t. m. Učenci naj ne kupujejo nikakršnih knjig in drugih šolskih potrebščin, dokler ne dobe v šoli potrebnih navodil. — Ravna, teljstvo.
*	Na trgovski šoli v Novem mestu se
prične šolsko leto 1922./23. dne 14. septembra ob 8. uri z mašo. Vpisovanje učencev in učenk v I. in n. letnik se bo vršilo 12. in 13. septembra 1922. od 9. do 12. ure. V 1. letnik se sprejmejo brez vsake preizkušnje tisti učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in so vsaj 14 let stari. Razen tega se sprejmejo v I. letnik tudi učenci in učenke, ki so dovršili III. razred srednje šole ali VID. razred ljudske šole ali drugi razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo izpit iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodopisja in fizike. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem rezredu. V II. letnik se sprejmejo učenci in učenke, ki so dovršili I. letnik dvorazredne trgovske šole. Vpisnina je za I. in II. letnik D 5, prispevek za učila D 2.50. Šolnina znaša letno D 150 in se mora plačati v dveh obrokih. K vpisovanju na se prinese krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Ponavljalni in sprejemni izpiti se vTŠe 12. in 13. septembra.
*	Deška meščanska šola v Ptuju. Vpisovanje novih učeneev za prihodnje šolsko leto se vrši v pisarni ravnateljstva, Panonska ulica št. 5, blizu pošte. Novi učenci se vpisujejo: 11., 12. in 13. septembra vsak dan od 8. do 11. ure pred-poldne. Stari učenci se vpisujejo 11. m 12. septembra. Novi učenci naj pnnesejo ta, vpisovanje: izpričevalo ljudske šole o dovršenem 5.. 0. ali 7. šolskem letu. V
glavnih preOmetft, to je v računstvu in jeziku mora izpričevalo izkazovati dober red, nadalje krstni list ln domovnico pristojne občine. Sprejemni izpiti za H. in HL razred se vrše 12. in 13. septembra ob 8. uri. V četrtek dne 14. septembra
ob 8. url Je otvoritvena služba božja, ffa, to se zbero učenci v svojih razredih, kjer se jim prečita disciplinarni red in naznani urnik. V petek dne 15. septembra se prične redni pouk.
SON

gumijev podpetnik
Najstarejša sedlarska delavnica
Kdhler
sedlarstvo
Ljubljana, Dunajska cesta štev. IS ppiporo6a izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine. m
Delo solidno!	Cene zmerne!
Dobi se v vsen boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSON-KA.UCUK, d. d. Zagreb, WllBonov trg 7.
@
w >
0 v
v* v*
r
a
2
•H >
CeAttft
Teerntca jarneuez i mcc/mh »edrn§/a,
Tečna jeoi
t 3(g ven tja,
Glavn/f/tf
7 17,
►d p
A
H-M hk
0
9
orle*
r
&
9 1
a
H
Josip Lampret
mizarska tovarna
8076
Šoštanj —Slovenija
opozarja na svojo špecijaliteto:
V omari, široki 155 cm, globoki 65 cm in visoki 2 m, je zložljiva kompletna postelja, dve nočni omarici, pisalna miza, obešalna omara, lekarniški predal in umivaina miza. Cel zaboj tehta 187 kg. Ravnotaka omara tudi za dve osebi.

2984

,,TORPEDO" pisalni stroji so vsled trpežne in lično izdelane konstrukcije najbolji. Dveletna garancija. Zastopstvo za Slovenijo:
tvrdka Stanko Žargi & Co., Ljubljana,
Martinova cesta štev. 15
Razstavni pavilion „H" koia stev. 344. 8069
Najfinejša, najmodernejša svetlobna telesa
m ~	za
M stanovanja, vile, palače, dvorane, bare, kine i. t. d.
m	kakor
lestanoe,
stropne svetilke,
stenska ramena,
namizne In stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih
načrtih, izdeluje v	. , .
kovini,
... lesu, svili,
steklu,
i. t. d.
Casino (Cercl©
Sa svim atrakcijama franeuske Riviere j
otvoreno dnevno.
Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica.
trgovina s sukancem in bombižem ter drobnina na debelo
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje II.
Siegel & drug
Industrija platnenega in bombažastega blaga
Ljubljana, Dunajska cesta 31	—
En g ros
19M
■ BI
edina jugoslovenska
1 »Svetlobna industrija VESTA".;
Naročila in dopise sprejema samo atelje ,,Veste44,
1 LJubljana, Kolodvorska 8/1.
Razstava nekaterih modelov
JI	paviljon I koja 335»
s aH Esa iSM
Strojno mizarstvo Hasenbiichl, Oplolnica
Ustanovljeno leta 1905. ee priporoča za večja stavbena dela kakor tudi za izdelavo vsakovrstnega pohištva Izgo-ovitev A. Ž. panjev po natančnem načrtu čebelarskega društva v Ljubljani x raz ložljivimi čebelnjaki. Oddati ima 50 vrat (F&nffallungs-Kreutztflren) 2 20 cm visoki 90 cm širokih (im Lichte, 46 cm močan les) enmt Pfostenstock 180 mm 4- 80 mm Zier-und Falzverklcidunz fur EinstemmscliloB,	2965
asa
SHB
a
I
■ .
B«3
aes
9|
družba z o. z.
Krekov trg 10. Telefon 243 interurb.
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Somboru.
Prodaja vse vrste žita, moko, banatsko in domačo.
Velika skladišča v Ljubljani in Somtoru.
Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe!
sea
saa
sas
aita □
385! na
R S5-£pn p. tj r-&:» H78 EHB »3iO«_"
eaa
3(1 fST
aaa

!'"! """" ! !7""!!! ! """""    "P
Druga priloga , Jutra" št. 213, dne 8. septembra 1922.
Politični odmevi.
Češkoslovaška socialna demokracija o politiki Male antante
Organ češkoslovaških socialnih demokratov «Pravo Lidu» je o politiki Male antante napisal neka] besedi, ki jih zaman iščemo pri naših »opozicionalcih*: Politiko ministra za zunanje zadeve dr. Bene-ša, katero vodi on ®d postanka države in katera ie v Mali antanti našla svoj najjasnejši izraz, je češkoslovaška socialna demokracija podpirala odločno in odkri-tejše, ko vse meščanske stranke. Mi vidimo v njej eminentno politiko miru ter smatramo, da ie iz gospodarskih razlogov naravna in neizogibna. Odločno pa nasprotujemo tudi nemško-nacionalistični orijentaciji nemških socialistov v Češkoslovaški. Med nami in nemškimi sodrugi obstojajo bistvene razlike mišljenja.
Mala antanta ima za seboj polni 2 leti življenja. Dana je torej možnost, da si podamo nekaj računa ne na temelju žur-nalističnega presojevanja, kombinacij in konstrukcij, ampak na temelju gotovih političnih dejstev. V borbi z monarhistično reakcijo, katere uspehi bi bili pogubonos-ni za vso srednjeevropsko politično demokracijo, je Mala antanta bila faktor, katerega upliv je bil neprecenljivo velik. Mala antanta nima nikakih imperialističnih tendenc, kar nam dokazuje dejstvo, da je Češkoslovaška sklenila z Avstrijo politični sporazum, ki je povsem miroljubnega značaja; tudi glede odnošajev Jugoslavije in Romunije ne more nihče ničesar trditi, kar bi pričalo o neprijatelj-
se odvračajo od Irske. Amerika j? prepovedala pošiljati denarno podporo upornikom, dežela je v obupnem stanju in vprašanje je. kje se bo našel mož, ki bo prinesel ljudstvu red in mir in zmožnost gospodarskega življenja.
Kako daleč so prišle razmere, kaže najlepše pismo znanega satirika in ko-mediografa G. B. Shavra. ki je sam po rodii Irec. Shaw je napisal sledeče besede:
»Ali more človek reči še kaj, kar še ni bilo že hogve kolikokrat povedano, da so ljudje od tega že popolnoma prenasičeni in so izgubile take besed; že vsak smisel. Ako me vprašate, kaj mislita Mr. de Va-lera iti E. Childer? in kaj hočeta doseči, ne morem vam dru gega reči, kakor da ne vem. Odkar so volitve tako izpadle preti njima, da ne moreta več trditi, da zastopata večino, jima ni nreostalo dnizega nego voliti med voljo ljudstva in poskusom privesti ljudstvo v svoj tabor, torej: ali podvreči si narod na britanski način in ga prisiliti, rla bi postal mala republika, ali pa pobegniti v gore in živeti tam bolj ali manj na roparski način, kakor v starih časih.
Z-rodilo se je. da sta Mr. de Valera
in Mr. Chiiders sprejela prvo alternativo, toda brez vojnega programa in brez vsakega drugega programa raz-von. da naj se Irska imenuje republika, in sta bila prisiljena svojim vojakom reči. da morajo živeti od tega., kar kje dobijo, kar pomeni, da bosta onadva voditelja republikanca, boreča se za
Kulturni pregled
tesal UUHl, nai Ul	v. uvyiijuiwj .	- ^	.
stvu ali nasprotstvu. Tudi politika Male načela, njiju vojaki pa be lo razbojniki, antante napram Rusiji je povsem miro- j ja situacija pa je nemeroča. No-Ijubna, zato ne razumemo, zakaj trdijo, ^^ fjržava ne more trpeti razboj-oemški sodrugi, da ie Mala antanta na-! „;vtva_ tudi če je simpatično. To raz perjena proti Rusiji? Da je politika Male h0jnj£tv0 ni bilo simpatično in Irs.l a antante napram Rusiji bila vedno prija- j ja Svo'o potrpežljivost. Ko bo te teljska, to dokazujejo uspešna prizadeva-j doneči bo imel general Collins (ki je nja, da se zlomijo ekstremi protiruske ori- tai^t ge živ. Ured.) ranogo dela jentacije tudi na raznih konferencah, po-' ;n težav s prenapolnjenimi ječami ii sebno v Genovi, a isto dokazujejo tudi z razorožemmi ustali, ki se bodo po dogovori, sklenjeni z Rusijo in Ukrajino. Po našem mnenju presoja organ nemških sodrugov rusko politiko Male antante v luči komunističnih agitacijskih vesti. Oni j ' Ge~eral Collins je premagal sira H. bi pač lahko prišli že do prepričanja, da j Gre„nwoo(1a ]-er je imel ljuds-t.vo za nolifike Male antante ne sme oresolatl , ". ,, , »' __
Z. UltUlUlitiiiii« u.	... -v	.
stavili proti voiski, in bo <re'->a stvar razrešiti tako, da ne bo ujetnikov. Tako bo tem več dela na pokopališči a.
se politike Male antante ne sme presojati po raznih žurnalističnih tendencijoznih senzacijah, ampak po realnih in resničnih dejstvih. Oni bi v tem slučaju prišli do povsem drugega prepričanja in ne bi govorili o imperialističnih namerah. Stališče nemških sodrugov napram politiki Male antante ne bazira na stvarnem presojanju dveletne politike Male antante, ampak na reševanju zagonetk ln na kombinacijah nemške nacionalistično orijentirane bur-žoazije.
Kaj pravijo k temu stališču češkoslovaških socialnih demokratov naši gg. Držiči, Gosarji e tutti quanti?
Žrtev fanatizma
[B, Shaw o Ircih.)
Državna in državljanska vojna na Irskem je že par let budila pozornost vsega sveta. Verski in politični fanatizem je presegal vse meje in število žrtev je rastlo od dne do dne. Tudi naši separatisti, posebno hrvatski, so se radi sklicevali na »irske razmere* in so se pripravljali za enak boj. Danes pa se vidi, kam vodi slepi fanatizem v svoji strasti: Irska je danes ta-korekoe brez voditeljev. Dne 12. av-eusta je umrl predsednik irskega parlamenta Griffith, zadela ga je kap, nekaj dni na to je bil smrtno ranjen de Valera in ob istem času je padel ge-neralisimus irske armade Mihael Collins.
To so posledice medsebojnega državljanskega boja. Simpatije Evrope
seboj. Kakšno nado pa ima de Valera. Seveda, ta luksus si že lahko privošči, da bo umrl za Irsko, ki ji bo napravil dovolj škode. »Kaj .je nam na tem. ako pademo za drago Irsko?* — to jt-bojna pe^sem tistih idiotov.
Ta blaznost je posvečena s spominom onih časov, ko res ni bilo mogoče ničesar drugega storiti za irsko svobodo, nego umreti zanjo; zdaj pa y čas, da bi se Irci naučili za svojo domovino živeti. Namesto tega spuščajo na postajo vlake, da bi tam napravili kar največ škode, rušijo mostove, zažigajo hiše in tovarne in nimajo od tega drugega dobička, kakor da imajo vlaki zakasnitve.
Irska bi bila ravnotako svobodna, če bi bil dospel jaz o pravem času. ali pa da sem prišel sedem ur pozneje. Mislim, da bo irski problem rešen s tem, da bodo Irci Irce ubijali. Kakor po navadi. Ko bi imel de Valera kaj političnega duha, bi mogel to pre prečiti.
Vračam se v Anglijo, ker tu nič ne opravim in je pošta za pol pennjja dražja. Ne morem prenašati prelajnane romance, ki se smatra za irsko poli tiko. Ne vem, zakaj se ljudje za nas toliko brigajo. Prepričan sem, da tega nismo vredni. Je vse skupaj prene-umno. Hitim v London. Tam so vsaj norci razmeroma neškodljivi.*
Tako piše o Irski eden največjih Ircev, ki dobro pozna 6voj narod. Pride čas," ko bo isto veljalo o ljudeh, ki se tako radi primerjajo z Irci.
K otvoritvi zgodovinske razstave slovenskega slikarstva
V nedeljo se je izvršila otvoritev zgodovinske razstave slovenskega slikarstva. ki jo je priredila v prostorih srednje tehnične šole r.a Mirju Narodna galerija. Zastopnike oblastev in goste je sprejel podpredsednik Narodne galerije, msgr. Viktor Steska, jih vodil skozi dvorane in razlagal izleženi material. Med mnogoštevilnimi udeleženci smo opazili generala Dokiča, škofa dr. A. B. Jegliča, šefa prosvetnega oddelka pokr. uprar ve dr. Fr. Skabernčta, zastopnike mestnega magistrata dr. M. Zamika., polkovnika Popoviea in cclo vrsto drngih. G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, ki z zanimanjem sledi razvoju Narodne galerije, se je vsled bolezni opravičil. V soboto popoldne pa je počastil razstavo s svojim obiskom g. minister trgovine in obrti, Osman Vilovič s svojim spremstvom, v katerem smo opazili šefa oddelka ia trgovino in obrt v Ljubljani dr. Mama, komisarja mestne občine dr. Senekoviea, podpredsednika pokrajinske uprave dr. Baltiča, zastopnike velesejma, ravnatelja srednje tehnične šole I. Subi-ea in ravnatelja deželnega muzeja dr. Jos. Mantuanija.
Razstava obsega v 9 prostorih razvr-jčenih okrog 200 del, ki obsegajo dobo od srede XVI. stol. do sedemdesetih let XIX. stol. Prvi oddelek obsega najstarejša dela, počenši s tablami krilnega oltarja iz Mrrlave vasi do ok. 1. 1740, tako da vsebuje še tudi del Mencingerjevih del. Glavna' točka tega oddelka pa je Fr. Jelovškova Madona, ki je eno najsi-jajnejših del vse razstave.
V	drugem oddelku so zbrana zrela dela Mencingerjeva, posebno pa več njegovih del iz zadnje dobe pred smrtjo, ki so last škofovega letnega dvorca v Goričanah, in prav dragoceno dopolnjujejo običajno sliko o Mencingerjevi umet nosti.
V	3. oddelku so najboljša in najtem-peramentnejša dela Bergantova, ki je enako zanimiv kot cerkven slikar kakor tudi kot. portretist in žanrist, Njemu nasproti je drugi višek tega oddelka Če-bejevo Vnebovzetje.
V	4. oddelku tvori Kremser-Schmidt predpogoj za razumevanje Lajei.ieve umetnosti v 5. odd. Poleg njega sta tu 2 La erjcva sodobnika, ki prevajata od baročnega okusa XVIIT. stol. k bieder-meierski intimnosti naslednjih oddelkov, namreč Potočnik in udomačeni Nemec Herrlein.
V	5. oddelku je, kakor omenjeno, La-jer s svojim krogom, ki je obvladoval našo cerkveno umetnost tja do štiridesetih let XIX. stol.
V	6. oddelku so nam predstavlja Matevž Langus kot cerkven slikar, v 7. pa kot intimen krajinar in portretist. Poleg velikih mojstrov baroka. Mencingerja, Jelovška, Berganta ter naš rokoko za-stopajočega C-ebeja je Matevž Langus najizrazitejša, umetniška potenca vse razstave in razen tega najgloblje temelječ v osnovah našega narodnega in kulturnega preporoda. Zanimiva je poleg njega njegova učenka in nečakinja Henrika.
V	8. oddelku je pomembni portretist srede XIX. stol. M. Stroj, poleg njega^ pa naš najizrazitejši krajinar Karinger. V 9. oddelku je poleg Karingerja še Pernhart slovenski Korošec, ki je tako obsežno objel naše gorsko pokrajinske ved u te kot nihče drugi. Wolf, ki označa okus vse nastopne generacije, je žal, slabo zastopan, ker je slikal pretežno na stene; Most k novejši slovenski umetnosti pa tvorit* S. Ogrin in posebno realist Ivan Franke.
Pri blagajni se prodaja »Katalog zgodovinske razstave sloven. slikarstva* po 5 Din in izdanje Narodne galerije »Slo-
venska moderna umetnost* ter »Slikarstvo«, s 27 krasnimi reprodukcijami in uvodnim tekstom Iz. Cankarja po 30 di-narjerv.
Dramske igre na Olim-pijadah
Grško gledališče ima svoj izvor v bogoslužju! Zdi se, da ga je Grk začel negovati takrat, ko mu vera v dolgočasne bogove ni več zadostovala in je postavil na njih mesto samega sebe: tragedijo človeka, sužnja usode, hlapca svojih slabosti. Ta proces je bil seveda mogoč te pri tako visoko kulturnemu narodu kot je bil ravno Atenec. In ravno to nam dela grško dramo tako simpatično in lepo, da jo še danes postavljamo pred Sha-kespearja in vse druge, kar jih je produ-ciral irvengrški duh. Od bogoslužju podobne prve predstave do zadnje, ki že ni spadala v umetnost, je preteklo osemsto let. Pravi igralski igri je položil temelj Thespis okrog 530 pred Kristom. izboljšal jo je Eshil (in to sredi med maratonsko bitko!), od Sofokleja dalje pa se gledališče ni izpreminjalo, vsaj bistveno ne.
Grško gledališče je imelo vso predpogoje za velik razvoj. Ze sam južni temperament, bujna fantazija, bogata tradicija za fabule, in geografski položaj Grkov je k temu predvsem pripomogel. Nič manj pa dejstvo, da je bil narod Likurgov in Solonov trdo discipliniran in slepo strog, kadar jim je šlo za državo in javne zadeve. In gledališče — je bilo Grkom ena prvih državnih skrbi. Torej primera kulturnega pojmovanja, do katerega se niti sedanji človeški rod ni povspel popolnoma. Kako je bilo gledališče v zaščiti in skrbi države, vidimo že iz dejstva, da so morali od začetka bogati Atenci sami skrbeti za obleko ko-ra in ga vzdrževati; in še bolj iz okolno-sti, da dolgo dobo sploh ni bilo vstopnine. Država je smatrala gledališče za ravnotako potrebno kakor je šola Ln bolnica dandanes.
Vsled veega tega. se je grtko gKfca-
lišče povspelo tako visoko, da nam ga še danes ni mogoče doseči niti od-daleč. Prostor, kjer se je igralo ni bil pokrit in igralo se je eamo po dnevu. Če bi drugih virov v grškem gledališču ne imeli (in teh je zelo malo) moramo že iz tega marsikaj sklepati: kako so morali igrati grški igralci, da jih je narod poslušal po cel dan (ob slavnostih dneh so igrali trilogijo, kar pomeni za nas približno 15 shakespearskih aktov!) na kamenitih stopnicah v sopari neznosnega grškega sonca. In poleg tega je bila, snov drame znana vsakemu otroku, saj je bila vzeta iz narodne pesmi ali pravljice. Lahko si predstavljamo visoko kulturo grškega igralstva, ko je leta 546. pred Kristom država razpisala prve tekme za igralce, in sicer ločeno za tragike in komike. Vršila se je javno, in iker ob istem času kot za muzike in šport. Gledališče z muziko in šport na drugi strani je bilo grški državi tako važna zadeva, da je razpisala zanje javne tekme. Nov znak visoke kulture je dejstvo, da zmagovalec v disku, skoku, konjski dirki itd. ni dobil v darilo zlate Saše ampak samo preprost lavoriev ali palmin venec. In za ta ideal so tekmovalci delali in umirali. Istotako grški traged. Za. to je bila gledališka umetnost pri Grkih tako veMka. da je bil na Olimpijadi iz-žvižgan igralec, ki je v tragediji mesto dolgega e izgovoril kratki e in dasi je bil "velik umetnik — se ni smel nikdar več javno pokazati.
Grška Olimpijada je največji dokument grške kulture. Vse panoge umetnosti in športa so bile v tekmi zastopane: pesnik, ki je sam predaval svoja dela, kipar, ja. balec, rokoborbec, tekalci in dr. Kult telesa pri Grkih, njih ideal, že telesno postati bogovom podoben, gre roko v roki s kultom duha, z idealom, s kulturnim človekom nadomestiti zaspane bogove. To dejstvo nam s prstom kaže na pot. po kateri bomo morali hoditi, da nam življenje ne bo »dolina solz*, temveč večno tekmovanje in uživanje v tem plemenitem tekmovanju velikega, lepega in božanskega.
Iz življenja in sveta
Morski ledeniki
Nedavna desetletnica katastrofe Ti-tanica nas je zopet opozorila na veliko nemarnost plavajočih ledenih gor. Toda kakor že imajo velike katastrofe vendar tudi dobre posledice, tako je tudi šele ta pogibelj dala povod za pravilno organizacijo borbe proti morskim ledenikom. Ustanovila se je »mednarodna kontrola morskih ledenikov. ki ima svoj sedež v Washingtonu. Meseca junija in julija priplujejo ledena poeoria iz tečajnih pokrajin in pretijo parnikom na Atlantskem Oceanu. Take ledene gore so namreč odlomki ogromnih polarskih ledenikov. Ledeniki severnih arktičnih pogorij fte dvigajo tik ob morski gladini in segajo do morske obale in tako ?o lahko kru-gijo od pogorja ogromni ledeni kompleksi. Taki plavajoči ledeni otoki plu-iejo nato proti toplejšim pokrajinam. Velikost njihova je prav različna, toda mnogi dosegajo višino 300 čevljev. Vidni del nad vodo jo komaj osminka vsega kompleksa, ostala masa je skrita pod gladino. Ledene goro ogrožajo
pokrajine med 45. in 55. stopinjo g*-osrafske dolžine v obsegu preko 3000 km5. Ta nevarna cona je navadno zavita v mesrlo in zato je naloga pomorskih patrulj tem težavnejša. Raziskovalci so v stalni opasnosti, da trčijo v ledeni kolos, predno ga zamore-jo opaziti. Opažanja o položaju in številu morskih ledenikov se unašajo ^ pomorske karte in sporočajo obrežnim varnostnim organom v Wasbingtonu, ki nato informirajo vse svetovne plo-vidbene urade. Ob pričetku poletja se začnejo ledene mase razkrajati. Pa-truljske ladje .jih tem lažje rušijo s topovskimi krogijami, a često se granate vendar odbijajo od njih kakor od granitne skale. Težko je namreč, po zunanjosti presojati trdino ledenih velikanov, kajti cesto se baš najoerrom-nejše gore dajo razbiti, kakor steklo. Neštete so prigodbe, ki se pripovedujejo o srečanjih z morskimi ledenUd, vsekako pa je pomorska patruljna služba v mnogočem osigurala plovidbo | pred opasnostmi grozečih ledenih veli-1 kanov v Atlantskem oceanu.
IseraztrZni kavčukovi podpetniki za čevlje.
V Dresdenu
Spočetka septembra sem odpotoval preko Dunaja v Dresden.
Razliko med tema dvema bi najraje označil potom primere. Ko sem posetil na Dunaju Burgtheater, mi je pokazal vodja v nekem temnem salonu, čigar gobelin-ske stene in pohištvo je bilo pregrnjeno s sivim platnom, velik portret Katarine Schrattove. Njeno ime je bilo svojčas znano zaradi njenih tesnih zvez z avstrijskim dvorom. Kakor je velika antipatija, katero goji današnji človek do cesarskih in kraljevskih ljubic, sem vendar pred to sliko obstrmeL Izraz njenega obraza je poln plemenite žalosti, oči polne tuge in trpljenja; toda okoli usten leži črta, v kateri je zapisano, da si je v svesti svojega notranjega bogastva, ki Ji ga nihče ne more vzeti. Dolgo sem premišljeval o tej ženski in še premišljujem; tako živo se mi je zarezala njena slika v dušo. Na te} sliki sem videl poosebljen današnji Du-na}. Vse, kar daje njegovemu trpljenju in ponižanju črto plemenitosti, Izvira iz lastnega notranjega bogastva, iz lastne globoke duševne lepote. Sploh si predstavljam vsako mesto kot živo, čuteče bitje z dušo; in na Dunaju sem imel priliko videti, kako ta duša glasno govori, kako diha veliko, lepo srce, v katerem je nakopičena tuga. Delo počiva; vse živ-ljenje cest ie kakor fata morgana; nič zdravega, nič resničnega ni na njem. Vse je kakor daljen sen, o katerem nihče ne ali Je bil kdaj resnica, ali šele bo.
Po teh površnih vtisih, ki jih ie napravil name Dunaj v kratkem času mojega bivanja tam, sem dospel v Dresden. Kako je tukaj vse drugače! Dresden je presto-lica Saksonske; ljudje ga imenujejo nemško Florenco. Tudi tukaj stoji dvor z vsemi ceremonijoznimi palačami; tukaj prav tako zapuščen kot na Dunaju. Toda že v tem tiči največja razlika med Dunajem in Dresdenom.
Vsem ljudem na Dunaju manjka Kaiser, kakor prepotreben ud na telesu. S Kai-serjevo smrtjo ie zazijala v dunajskem življu velika, skoro neozdravljiva rana. Nič tega v Dresdnu. Iz kraljevskega «Marstalla» so napravili paviljon za permanentno higijensko razstavo, in nihče mi ni tožil, da je spadala ta stavba h kraljevskem dvoru. Sploh so dresdenski meščanje vsaj na videz prav malo prizadeti zaradi padca dinastije.
Življenje in borba sta jih vse prevzela. Nič dolgo se ne menijo: Glavno jim je, da zakrijejo revščino, če jo je kje kaj. Z bistrim razumom gredo na delo, brez vsake sentimentalnosti, hladno, z eno samo zavestjo: popraviti, zakriti, spraviti v tir!
Človek, ki hodi po teh ulicah, s! ne more zlepa misliti, da je to tista Nemčija, ki se je pred dobrimi tremi leti še vojskovala in kjer ni bilo govora o drugem, nego o zmagah, generalih in kanonih. Prav redkokdaj opaziš kje kakšno sied vojske.
Recimo cene: Ti si navajen, kako je v ljubljanskih trgovinah in se ne moreš pre-
čuditi, kako je tukaj vse poceni; m ce računaš še v domači valuti, se ti zdi, da si prišel naravnost v pravljično deželo. (Edino to je hudo, da kljub pravljično nizkim cenam marke kar tako letijo iz listnice, kar vidiš strahoma dan na dan jasneje.) Povsodi luksus in eleganca, ma-io revščine, še toliko ne, kolikor pred vojno v Trstu — toda ne kričeč, pariški luksus, ne vsiljiva eleganca, temveč okusna, zmerna in enostavna.
Vse je tako solidno, čeprav kaže pro-palost sveta tudi tukaj svoje slabe vplive kakor povsod drugod. Nič malenkostnega ne srečaš; vse vž za svoj cilj in hodi svojo pot brez ozira na desno in na levo.
Kljub vsej živahnosti trgovstva pa cvete umetnost kar najlepše. Iskal sem ob-jasnitve za to zvezo, kajti pri nas ni možno najti tega. V Dresdenu je oboje nekako združeno v najlepšo harmonijo. Prva naloga, ki sem si jo stavil, je bila, ( da najdem temu vzrok. Nisem dolgo iskal.: Splošno tiči v teh ljudeh mnogo zmisla, za umetnost. Vse Izložbe, vsi plakati, hi-; še, stebriči za reklamo, trgovine, sploh vsa slika cest je za lepoto navdušenemu očesu prijetna. Trgovec se poslužuje umetnosti (čeprav ne najvišje!), da more nuditi svojo robo v čim lepši obliki kupcem. Morda ga žene k temu le njegov trgovski Instinkt, toda že to je mnogo, da ima zmisel za to. Pa kolikor sem mogel doslej opaziti, izvira splošno zanimanje za umetnost iz manj egoističnega vira ln je globlje ukoreninjeno v ljudeh: ]e čut, ki jih žene za lepoto.
Ce stojiš ob levem bregu Labe pri Friedrlch-Augustovem mostu in gledaš in gledaš proti staremu mestu, imaš pred očmi najzanimivejši del mesta. Ne rečem, da ni po mestu raztresenih drugih zanimivih stavb In spomenikov; pač pa trdim, da ie na tem mestu, srce Dresdna. Kar ie najdragocenejšega, je nanesla ljubezni polna roka v ta krog poslopij; poslopja sama so brez izjeme zgodovinske zanimivosti. Bivša kraljevska palača, katero izpreminjajo sedaj v muzej, tvori središče. Tik ob palači, celo s hodnikom z njo zvezana, je katoliška dvorna cerkev. Zanimivo je dejstvo, da je bila saksonska vladarska hiša rimsko-katoliške vere, med tem ko je velika večina prebivalstva luteranske veroizpovedi. Cerkev je baročna, palača pa v staronemskem slogu. Kakšna razlika je med izrazom enega ln drugega poslopja! Cerkev so zidali italijanski zidarji, ki so se v bližini stavbišča naselili In sezidali celo »italijansko vas* (kakor poroča zgodovina), katera ie seveda sčasoma Izginila. In da so zidali cerkev Italijani, spoznaj takoj na bujnem življenju, na temperamentu, ki diha iz teh ponosnih oblik. Vse mirnejše so oblike kraljevske palače, čeprav je tudi na njej tr.nogo baročnega, skromnejše, brez temperamentnega življenja, ki je last pravemu baročnemu slogu, ki je vstal takorekoč Iz valov razburkanega morja.
Obe poslopji zavzemata ero stran trga, ki se imenuje sedaj »Gledališki trg* in na katerega sredi Stoji spomenik kralja Ivana.
Nasproti Labe je znamenita dresden-ska »Gemaldegalerie*, ki zapira trg proti mestu. Nasproti cerkve pa stoji operno gledališče, mojstrsko delo znamenitega gledališkega arhitekta Semperja. Ta trg je eden najlepših, kar sem jih kdaj videL Tako veličastno stojč poslopja, vsako, kakor da oznanja svojo dolgo zgodovino, kakor da pripoveduje o svojih lepih in težkih dneh. Umetnost, vera, znanstvo so tukaj okamenela, združena trojica. Ce stopiš pod oboki slikarske galerije_ v Zwinger, se ti odpre pogled na to nerešeno veličastno uganko človeške umetnosti. Vse slike, vse fotografije Zwingerja, ki si jih kdaj videl, se ti zde nenadoma smešne spričo velike resnice.
Onstran kraljevske palače Je slikarska akademija. Tiho gleda na park in na Bel-vedere in nižje doli na Labo, po kateri vozijo parniki, čolni, motorji in kriči vse v polnem življenju.
Ti pa sloniš ob mostu in gledaš v široko reko. Vsa dolga doba. odkar so začeli zidati ljudje na tem mestu do današnjega dne, se sprehaja po tvojih mislih.
Kakor en sam drag obraz ti vstaja ta doba, ki vsebuje rast tega kompleksa, ki stoji tukaj liki spomenik, kakor egipčanska piramida, in ti se nehote zamisliš vase in se spomniš svoje domovine
Dresden, v septembru 19?2.
Silvester Škert
AJhdul Baba in njegova vera
Leta 1819. se je v Sirazu v Perziji kspčevalcu z volno narodil sin, ki so mu dali ime Mlrza Ali Mohamed. Dečka ie vzgojil stric, moder mož. Baje je bil de-Sek izredno lepega telesa, bistrega duha in se je znal ljudem prikupiti s svojim prijaznim vedenjem. Ko je bil 24 let star, je bil učenjak. Najmodrejšim možem v Perziji je fmponiral. In nekega dne Je Izjavil, da je »sel božji* ter si je nadel Ime »Bab*. kar pomenja »duri*. Bab je učil ljudi in vedno so hodili učenjaki in nevedneži za njim, ki je zna! modro in krasno govoriti Ljudstvo ga je častilo in ljubilo.
Tega pa perzijska duhovščina ni mogla dolgo trpeti. Bab je delal mulahom pač preveliko konkurenco. Zato se je ponovila istorija Kristova: Baba so preganjali kot bogokletnika, ga zgrabili in vrgli v ječo, kjer so ga mučili. Julija meseca leta 1850. — šest let potem, odkar je nastopil kot učitelj ljudstva — so Baba v Tebrisu ustrelili. Križanje ni bilo več moderno, Sicer bi ga bili križali.
A tudi najveljavnejše Babove učence So dali mulahi, perzijski svečeniki, po-ioviti in pomoriti ter jim vzeti imetek
Kakšni so bili natfld usmrCenega prtffl-1 garja Baba?
»Boj se predsodkov! Luč je dobra, pa naj gori v kakršnikoli svetiljki! Roža ie lepa, pa naj cvete na kateremkoli vrtu. Zvezda ima isti blesk, ako sveti na vzhodu ali zahodu.*
Kakor Jezus je dejal, da nI prišel zakon razvezat, nego ga utrdit. Rekel je, da koran nI vse; trdil je, da so ženske popolnoma enake moškim in imajo zato isto pravico do vzgoje in omike.
Bab je imel 18 učencev, med njimi lepo pesnico Kurru-tul Ayn (»Tolažba oči*), ki 31 je dal priimek »Tahereh*. t. j. »čista*. Dve leti po Babovem usmrčenju so do Smrti mučili tudi njo.
Leta 1852. je namreč neki duševno abnormalen somišljenik Babov s puško za ptiče ustrelil na perzijskega šaha. Ta atentat je bil mulahom dobrodošel; dokazovali so, da babisti niso le verska družba, nego da so državi nevarna za-rotniška tolpa. In začelo se je — 1.1852. p. Kr. — grozno preganjanje, ki spominja na dobo Neronovo. Vse voditelje babi-stovskega gibanja so zaprli in pomorili, somišljenike preganjali, mučili in iztrebili; trpelo je okoli 50.000 mož, žensk in otrok.
V ječi in v Verigah je bil tudi Baba Ollah, mlad perzijski plemič, ki so ga v I Teheranu spoštovali kot »očeta revežev*.
en Je bablst. Ker mu nI mogla vlada do-kazati nič zlega, so ga izpustili, a mu zaplenili vse imetje in ga izgnali v Bagdad. On pa je šel v puščavo, živel ondi dve leti in nato začel učiti, kakor prej Bab. Zopet je drlo ljudstvo za njim, ki Je trdil o sebi, da ga pošiljata Bog In Bab. Mulahi so izposlovall, da Je bil pozvan v Carigrad pred sodišče. Preden Je odšel tja, je ostal dvanajst dni na vrtu Najll paše poleg Bagdada; tam Je povedal svojemu sinu Abdulu Bahi in nekaterim izvoljencem, da je on »odrešenik, ki ga je napovedoval že Bab*... To se Je zgodilo meseca aprila 1863. — natančno 19 let po prvem nastopu Babovem.
Turška vlada Je Baha In njegove tovariše izgnala v Drinopolje in kesneje v Akko, trdnjavo v nezdravem kraju. Upala je pač, da ondi Baha zboli in umre. Ba-biste — 70 vseh skupaj — so zaprli v dve baraki kakor morilce aH roparje. Toda Baha je umrl šele 72 let star; kot starec se je smel vrniti v okolico Bagdada in je učil in živel tam do svoje smrti, dne 28. maja 1892.
Z očetom se je smel vrniti v domovino tudi sin Abdul Baha, ki ie postal očetov naslednik.
Učil je, da Je poslan na svet, da zedini vse vere in vse narodnosti na svetu v eno vero in v en narod: »Voin in razporov mora biti konec! Človek naj ne bo po-
nosen na to, da ljub! svojo domovino, nego na to, da ljubi vse človeštvo!*
In dejal je: »Bahaizem je duh tega stoletja; esenca vseh najvišjih idealov. Vera Bahal je univerzalna; vsi nauki vseh ver se okrepč v njel; kristjani, židje, budhisti, mohamedanci, zoroasterci, teozofi, prostozidarji, spiritisti L dr. najdejo v njej najvišje cilje svojega stremljenja. Socijalisti ln filozofi nahajajo v njej vse svoje teorije. Naša stvar je Kristova. Nauki Baha o'llaha temelje na Istih načelih, toda odgovarjajo višji zrelosti sveta in večjim zahtevam prosvetljene dobe.*
Bahaisti navalajo 12 točk svojega programa:
Človeštvo Je enota. Iskanje resnice mora biti svobodno. Temelj vseh ver je isti. Vera mora ediniti in mora biti s pametjo in vero združljiva. Mož in ženska sta enakopravna. Predsodki se morajo pozabiti. Svetovni mir. Svetovna vzgoja. Rešiti Je gospodarske probleme. Svetovni jezik. Mednarodno razsodišče.
Te točke obsegajo zares najvišje ideale tega stoletja. »Vsi ste Usti enega drevesa in sadovi istega debla!* je učil Baha o'l-lah. In Abdul Baha uči: »To je nova doba človeške moči. Obzorja sveta so razsvetljena in svet postane resničen paradi! Bliža se ura, ki zedini vse sinove človeštva in združi vse rase in klase. Vojna med narodi prestane ta božja volja pri-
nese največji mir, — zemlja postane nov
svet in vsi ljudje si bodo bratje.*
Tako prorokuje perzijski novodobni Krist in kliče človeštvu: »Bog vas je ustvaril bogate, — čemu silite v bedo? Bog vas je ustvaril blage, — čemu se ponižujete? Obrnite svoj pogled v notranjost, da me vidite!*
INSERIRAJTE V «JUTRU». Oglasi se sprejemajo vsako dopoldne, nujni tudi popoldne, za številko prihodnjega dne.
Gostilna-kantina
v industrijskem kraju na Dolenjskem m odda 1. oktobra pod ugodnimi pogoji na račun. Reflektanti naj se zglas jo 11. ali pa 14. t. m. v Ljubljani, BethovnoTa ulica št 6.
3025
¥eč vagonov
dobrega konjskega
ima naprodaj	3028
Fraao SEaatnak, Št. Jurij ob južni žel

venska gradbena in industrijska d
v
Tehnična pisarna v tovarni šCeršs£, Spod. Šiška Franfeopansfca cesta št. 151 • Telefon inf. if. 180
Tekoči račun ari Slovenski eskomptni banki v LJubljani
Izvršuje: stanovanske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.
Zastopa: Patent inž. dr. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor prt skladiščih, »silo" mostovih in podobno)
Zzdelnje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.
i"™ Brzoiavi: SLOGRAD "s—.
GABRIJELA ZAPOLSKA:
Ljubezen na počitnicah
Roman.
—- Ljubi prijatelj, pojdite svojo pot {a puj-tite damo v miru!
Tuska se je ozrla.
Poleg nje je stal mlad, lepo v zrasel mož z malimi brkicami, širokopleč, v belem telovniku. Medtem ko je vsiljivca spretno s palico potisnil nazaj, je gledal Tusko s svojimi velikimi, kakor dva črna de man ta žarečimi očmi.
Ko je Vojtek začutil palico, je hitro izginil v nočni temini.
Tuska je zarudela, stisnila ustnice, sklonila glavo v smeri moža in dejala končno:
•— Hvala vam!
—	O prosim! je odvrnil in se odkril.
Tuska je zopet sedla. Najraje bi bila
takoj odšla; toda zdelo se ji je, da se pri sosednjih mizah bavijo ž njo, da jo je «goral-> s svojim usiljivim odlikovanjem osmešil. Ampak gledališka družba, ki jo je spoznala po glasovih, se ni menila zanjo, nego je imela svoje pogovore. Samo igralec s palico iz črne ebenovine, z demantnimi očmi in malimi brkicami je vsesal svoj pogled v Tuskin tilnik.
Pita je pazno sledila neprisiljenim pogovorom igralske družbe in se smejala njenim dovtipom. Tuski se je zato zdelo na mestu, da odide.
—	Pojdiva, Pita!
Iz prsi igralca Poržickega se je izvil vrdih:
—	Skoda!
In odšla je Tuska. spremljana od pogledov gostov. Ker je vedela, da jo opazujejo- je z gracijo stopila v kočijo. Isto je storila tudi Pita- Nehote je mati zračunala, koliko je izdala danes za gledišče, v slaščičarni in za voz.
Igralec Poržicki Je zavihtel proti odhajajočima svoj elegantni panamski
slamnik. In Tuska Je kakor nevede odzdravila.
Vozili sta 6e preko temne Krupow-ke, ki jo je bilo spoznati samo po tu-patam razsvetljenih oknih in balkonih. — Obe sta imeli jasna, zadovoljna obraza.
VI.
Naslednjega jutra je glasno lajanje zbudilo Tusko in Pito. Planili sta pokonci in si meli oči. Lajanje se je iz-premenilo v zategnjeno tuljenje.
—	Kakšna pasja mrcina pa je to? Menda je tukaj v hiši.
Tuljenje je utihnilo, a sedaj je bilo slišati, kakor da bevska majhen psiček.
—	Ofct, mamica, daj, da pogledam psička, je vzkliknila Pita.
—	Bog ne daj! Da se prehladiš!
Mahoma je zamijavkala mačka.
—	Cela menažerija! je vzdihnila Tuska. Govoriti moram z gospodinjo.
Ali v istem hipu se je začela za vratmi odigravati cela drama. Mačka, ki se je menda spopadla s psom.^ je vpila, pes je renčal in lajal. Končno se je mačje vpitje zmešalo s pasjim tuljenjem in nastal je tak vrišč, da je Tuska vsa besna skočila s postelje in tekla k oknu. Odprla ga je in obupana zaklicala:
—	Gospodinja,.,. Vikta!
Gospodinja je prilezla izza ogla.
—	Kaj želite?
—	Takoj zapodite pse in mačke iz hiše!
—	Saj ni tukaj nikakih psov in ne mačk! je odgovorila mirno.
—	Kako to? Ali ne slišite, kako tulijo in mijavkajo?
Gospodinja je odkimala z glavo.
—■ To niso psi in ne mačke. To je moj gost!
—	Vaš gost?
—	Seveda. Svoje mleko hoče imeti, pa uganja takele šale.
Ko je prišla Vikta mimo njegovega okna. je dejala glasneje:
—	Mirujte vendar — takoj vam prinesem mleko.
Lajanje in mijavkanje je namat utihnilo.
Tuska se je razdražena in prezebla
vrnila v 6vojo postelj.
—	Menda se je čez noč norec naselil tu sem. Ako se ne bo vedel dostojno. zahtevam, naj se odstrani, si je mislila.
Četrt ure je bilo docela mirno. Potem pa je zadonel silen gla6 trobente, ki jo trobil valček iz »Sladke de-vojke».
—	Kaj pa je zopet to? je vzkliknila Tuska. Toda že je utihnila trobenta, a nekdo je začel precej dobro svirati na gosli Griegovo »Smrt Aze». Tuska je tekla k oknu.
—	Kdo pa igra tam? je vprašala gospodinjo, ki je prilezla zopet iz istega kota.
—	To je moj gost! Na postelji leži in igra.
—	Ko ste mi oddali stanovanje, ste me zagotavljali, da je v hiši mirno in tiho.
—	Saj je tudi!
—	Res lepo tiho: kadar nf lajanja, se eligi mijavkanje. kadar ne trobi trobenta, pa škripljejo gosli!
Gospodinja je začela iz navade brisati hišna bruna. Saj ni tu nobene trobente in nobenih gosli!
—	Poslušajte vendar!
—	Saj slišim.
—	Kaj .je torej to?
<— To lepo muziko na trobento in na gosli dela crospod z u s trni. On zna to imenitno. Kar gobček nekako zategne, pa cvili kakor prave gosli in potem zopet trobi prav kakor trobenta. — Da, ta zna!
Tuska je zaprla okno.
Pita je vsa vzhičena sedela na svoji postelji.
—	O Bog. ko bi jaz to znala!
—	Še tega bj bilo treba!
Serenada je prenehala.
Sedaj je prilezlo solnce že visoko nad Zakopane. Po vsej koči je dišalo po smerekovih drvib. Tudi iz gozda je prihajal isti vonj. Mati in hči sta vsta-
li, se molče oblačili, umivali in česali. Tuska je samo govorila z malo, katere nogavice in kakšno obleko naj obleče. Opazila je, da je deklica sinočnjo vrtnico postavila v vodo in je sedaj vodo izmenjala- Ta vrtnica je spomnila Tusko sinočnjega doživljaja, čudovito žarečih oči igralca in njegovega nekoliko drznega vedenja. Hkratu pa jo je navdalo toplo čustvo, kakor takrat, ko se ji je približal.
Spomnila se je njegovih besed:
—	Škoda, da nimam še ene rože!... Kako dolgo že ni dobivala nikakega cvetja! A ženske so tako srečne, ako jim kupi kdo šopek vijolic, ali za par grošev vrtnic... Zlasti one ženske, ki so zamudile pravo priliko v življenju.
Nenadoma se je začulo iz veže pridušeno bobnanje. Tuska in Pita sta tekli k vratom in sta pogledali ven. Veža je bila temna, vrata na cesto so bila namreč priprta. Vkljub temu sta videli moža v brezhibnem športnem kostumu, ki 6e je skanjal na svoje kolo.
—	On bobna, pa nima nikakega bobna, je pošepetala Pita.
—	Oprostite, gospod! je dejala razdraženo Tuska. Ali vas smem prositi miru? Prišla sem se semkaj zdravit, ne pa razburjat se. In zaloputnila je vrata.
Boben je utihnil, lahni koraki so za-doneli v veži, potem je zavladala smrtna tišina. A ne za dolgo. Pod oknom se je razlegalo rahlo ptičje žvrgolenje.
—	Oh! se je razveselila Pita.
Tuska pa jo je strogo pogledala.
—	Ljubi otrok, tu imaš pilo in spili si lepo svoje nohte. Namesto da poslušaš bedastoče tega gospoda, skrbi raje, da ti ne bo treba zardevati zaradi slabo gojenih prstov, ko dorasteš!
Pita je vzela pilo in je začela z nenavadno spretnostjo obdelovati svoje nohte.
Tuska pa je vzela pismo, ki ga je našla doma sinoči, ko se jo vrnila iz gledališča. Moževo pismo. Sivo, nezanimivo, nepopisno otožno v svoji to-
gosti človeka, ki je na vse resfgriraL Citajoč ga je prav videl pred seboj zeleni plašč, upognjeni hrbet in ugasle oči. Zdelo se je, kakor da jasnejše misli skrbno izbegavajo ta duh in se ne izgube nikdar več k njemu. Strašna brezupnost je govorila iz vsake besede. Vendar zavest, da izvršuje svojo dolžnost, ga je vodila, da je brozmfeelna stopal po starem, uglajenem tiru.
»Draga moja Tuska!
Jako me veseli, da 6ta zdravi in srečno dospeli v Zakopane. — Žalosti me samo to. da imata deSevno vneme. Toda ondi je celo defevni zrak zdravejši nego pri nas v Varšavi ob najlepšem solncu. Prosim te torej, pridno se leči in reei Piti, naj pije mnogo mleka in naj bo čim največ na svežem zraku. — Ko sfm šel sinoči iz pisarne, sem srečal zdravnika, ki mi je to naročil. — Preproge in zastori so že razprašeni in zloženi. Cvetlice je postavil por-tir na dvorišče na dež. Velika palma ima uši; umijem jo s tobakom. Saj imam dovolj časa; to naredim zvečer. Dečkoma se na kmetih izbomo godi. Pripravljata se, da Ti pišeta. Končam, ker moram sedaj v pisarno.
Prisrčno poljublja Tebe in Pito
Tvoj ljubeči Te mož.*
Niti besedo o sebi. Samo kratke opazke: »Grem v pisarno, vračam se iz pisarne* in naposled: »Zvečer umijem palmo*.
A v Tuski se ni nič zganilo; ni po mislila, koliko melanholije je v življenju tega izm ožganega moža. V vročih poletnih večerih po težki pisarniški službi se zabava s tem. da z gobo v roki rešuje smrti rastlino, ki je od mestnega prahu prav tako vdušena kakor on sam. Po njenem mnenju gamo izvršuje svoje dolžnosti. Oženil se je, ima otroke, torej mora delati, da preživi in ohrani obitelj zdravo. Tako zahteva društvena ustava.
(Dalje prihodnjič.)
Inc ^tarllor tovarna stolov ter I ji|k|jnnn Soditi Ulica ŠtBV. 11 PovillMI 1AR
UUO. UlUUlUl } lesnih izdelkov LJUUlJUlIUj Telefon Interurb. štev. 461. B U VIIIUII I IV
m«___
Avtomobili
v Zastopstvo in saloga avtomobilov, motorjev In pnevmatike
1913
Avtomobili ZftlVAlf UubiJana, Sodna
wwiwmwwii	JbUJptSKj Telefon interurban H
Ul.11
štev. 461
L C. Mayer
Ljubljana
Ustanovljena leta 1834
Manufaktura
2950
En gros
En detaii
Ant. Krisper
Ljubljana, Mestni trg št.26
ČEVLJI
za otroke, dekleta, mladeniče, moške In ženske* preproste In fine kakovosti.
Oddelek za galanterijsko robo na debelo.
Izvoz zobotrebcev. som Po cenil	Brez konkurence I
Preklic.
Preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril povodom smrti Matije Sršena, kamnoseškega mojstra v Mengšu, proti družinama Sršen in Škrlep ter se obema zahvaljujem, da nista nadalje sodnijsko postopali. Mengeš, dne 4. septembra 1922.
Frano Menoinger
3043	korač v Mengšu.

trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki na veliko Sv. Petra cesta št. 38 Ljubljana Sv. Petra nasip St. 37
Brzojavni naslov: Faull Ljubljana.
® s
ea
Motorno kolo
Pueh 6/7 UP. s priklopnim Tozom se radi pomanjkanja prostora ceno proda. Ogleda se lahko pri F. Florjančiču, Selenburgo.a nL, kjer se izve tudi cena. 3083
VESNA, Brafa Pohlin & drug
tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novosti.
»58
Razstavljeno v paviljonu „E" 5Q.
Vsi dopisi na naslov Ljubljana I poštni predal štev. 126.
8808
Vsaka množina
prvovrstnega splitskega cementa znamke TIN AN
je na razpolago pri tvrdki:
H. PETRIČ, Ljubljana, Dunajska cista it 33.
Industrija perila
Povh & Medic Novo mesto. 2973
Izložba paviljon L št. 817.
Na paviljon F št. 152
se opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razal novi modeli, otroikl vozički, dvokolesa, motorji, ilvalnl stroji, vsakovrstni deli ln pnevmatika. Cene nizke. Tsikiiiia" Ceniki franko. — ef I ■ IDUIla tovarna dvokoi.s ln otroških vozičkov, Ljubljana, Sarlovika oesta it. 4, Zvonarska ulloa 1. 2883
$ ^ ^e ^	^ fi ^
Andrej Oset
trgovina sena, slame, drv, ovsa koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni naslov: Andrej Oset, Maribor. Telt. 88.
Adria i fini likeri špecijaliteti odlikovane tvornice
kraljevi dvorski liferant

Paviljon „G« bvoj 248.
rs
Bombaževa predilnica in tkalnica =— Tržič —
l
ica il
r
Tržič, Jugoslavija.
Bombaževa predilnica.
Bombaževa tkalnica.
Belilnioa in barvarnica za prejo.
Stanje delavstva: 650
Zgrajena vodna moč: pribl. 2000 HP.
Gradi se belilnica
Izdeluje v štev. 3—24 angl. sirovo beljeno in
barvano: Predivo v kopsih Mule-predi vo Hardvvater • predivo Double-predivo Knitting-predivo Sirova tkanina vseh vrst.
za tkanino v kosih.
Naslov za brzojavke: Predilnica Tržič Banks: Kreditni zsvod za trgovino In industrijo, Ljubljana.
Čekovni račun: Ljubljena štev. 10.8.8.	3039
ko
Tovarniško skladišče: Zagreb
Zi
AUTOMOBILI
* KOTACI •
*MOTOCIKLI*
UTEMELJENO leta 1896.
J. GOREČ, LJUBLJANA
VELESAJAM PAVILJON „H"
in" r.
PNEUMATIKA
ZA AUTO I KOTAČE
* MATERIJAL *
ZA AUTO I KOTAČE
EN GROS # EN DETAIL
2924
QRIC^R & MEJ/K
LJUBIJO PRE5ERN0UR ULICA 5TEI/. 9,
ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE, DAME IN = DEČKE.
2871
di
po najnižjih cenah:
otrobe, moho za fermo (8), oves, dom hflSo ter droge deželne pridelke. Ljudevit Sire, Kranj.
Brzojavni naslov: »Deželni promet" Kranj.
NAJVEČJA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE
J. MAČEK »
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta štev. 3.
3049
LOKOMOBILI,
najmoderaejše konstrukcije v vseh velikostih.
Garniture parnih m!afi!nic. Tračnice za poljske železnice s 600 mm
kolotečne širine, z vozički za prevračanje. Tračnice za gradbene svrhe in industrijske tirnice.
Plinove in vrelne ccvi vseh razsežnosti, črne in pocinkovane.
Kompletno parno Žago, polnojarmenik.
Remscheidsko orodje.
Zičniki od 10/20 do 46/120.
Stavbno-konstrukcijsko sirovo železo (grodelj).
Črna in pocinkana pločevina vseh razsežnosti.
Rofa Stroj brez barvnega traka, razpošilja takoj od skladišča Maribor.
Jugoslovansko importno in eksportno
nnrliotio inž- RUD0LF PECLIN, Maribor PUUJGIJC Trubarjeva ul. 4. Telefon interurban 82.
Ljabljanstii velesejem, paviljon „H" 11340.
lakti
Paviljon „H" 329
3009
M. Hribernik
Ljubljana, Sodna ulica štev.6
Velika zaloga in vsakovrstna izbira
laklara Id!
Paviljon „H" 329
ANT. RUD. LEGAT
2806
Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi
potrebščinami
Maribor, Slovenska ulica 7, tel. 10C
Samoprodaja pisalnega stroja nCONTINENTAL", razmnoževalnega aparata „RAPAXU, »VELOMA"-luknjača (Lochapparat) in rednika
pisem, sistem ltINDUS".
Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Ljubljanski velesejem, pavilionH koja 291.
DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA i
TELEFON STEV. 547
ZAČASNO: POLJANSKA C. 3, PO 1. X. 1922: DUNAJSKA C. 39.
Trgovina z avtomobili, motorji, kolesi, pnevmatiko, bencinom, oljem in sestav, deli, meh. delavnica, avtotaksa, garaže.

l l
l
M
Oglejte
našo stojnico na pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru »» objekt A, oddelek II,, stojnica štev, 14. * Najugodnejša prilika za naročijo lepega in dobrega j blaga, vseh vrst medu, peciva, voska, sveč itd, w
Frani® Cvilafc, Slov. Bistrica. »

2998
S
K
AVTOMOBILI:	MOTOC1KLI, BICIKLI:	PNEVMATIKA:
..STEVR"	B. S. A. CYCLES-LIMITED	MICHELIN & Cie.
OSTERREICHISCHE	BIRMINGHAM	MANUFACTURE DE
VVAFFENFABRIKS-	GREAT - BRITAIN.	CAOUTCHOUC CLER-
GESELLSCHAFT	=	MONT- FERRAND
WIEN.		FRANCE.
Paviljon na prostoru novega sejmišča pp. 565.
Brzojavni naslov: Orlentsped
Kr. dvorna špedicija
Brzojavni naslov. Orlentsped
99
99
i
iS 98
Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Split, Osije'*, Subotica, Novi Sad.
Mednarodna špedicija. Carinsko posredništvo. Vskladiščenie blaga. Prevoz blaga s tovornim avtomobili. Revizija tovornih listov. Zbirni promet med Jugoslavijo, Dunajem, Prago, Berlinom In Trstom. Zbiranje poštnih paketov v vseh
Mednarodni spedicijski koncem.	večiih trg. centrih Evrope. Svetovne zveze I
t
Od domačih trgovcev in industrijcev ustanovljeno podjetje.
mednarodna trgovsko -spedicijska in skladiščna
delniška družba
P