s FOI A MU S 10 VINI A PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 LETNIK XXXI. - VOLUME XXXI. MAJ 1980 STEV. Josip Broz Tito URADNA SLOVENIJA pričakuje od naroda doma, v zamejstvu in izseljenstvu, da se naj sedaj še zadnjikrat prikloni "dobroti, državniški modrosti" pokojnega. Ali naj to velja za vsaj 95% Slovencev, ki so: SORODNIKI vseh smrtnih žrtev revolucije? SORODNIKI vseh smrtnih žrtev povojnih množičnih likvidacij? PRIZADETI, ki so zaradi političnega disidentstva bili zaprti? ZAMEJCI, ki so zaradi zavožene mednarodne politike KPJ ostali izven meja centralne Slovenije? PRIZADETI, ki so morali vse do leta 1957 ilegalno preko meja, ko so iskali boljše in svobodnejše življenje? PRIZADETI, ki so morali in še morajo zaradi zavoženega gospodarstva iskati kruha po svem svetu? PRIZADETI, ki zaradi vere, prepričanja, politične preteklosti ali značajnosti, ko nočejo kimati SKP spadajo v kasto drugorazrednih državljanov? SLOVENSKI NAROD se ne sme sedaj ponižati z hvalo diktatorju, ker mu dolguje samo solze, žalost in trpljenje. Josip Broz Tito sin slovenske matere ni niti enkrat počastil naš narod z eno samo slovensko besedo. Za naš narod je sedaj prišel čas, ko bo z zaupanjem v lastno moč gleda) vedro v bodočnost, ki ne more biti drugačna kot počasna toda gotova pot v svobodo. The Washington Post, Tuesday, May 13, 1980. Securing Yugoslavia's Independence The Umted States could approach, the Soviet Union for a joint reaffirmation of the long-established hands-off policy toward Yugoslavia by the two superpowers. The wartime summit a-greements exempted Yugoslavia from both postwar "spheres of influence" in Europe. During the 35 years of Tito's rule, that wartime commitment remained intact, even in 194&49 when Stalin and Tito fell apart The time-tested arrangement for Yugoslavia's effective nonalignment should now be reaffirmed—and extended to include both the NATO and Warsaw Pact alliances. In addition to securing Yugoslavia's independence, this would also mark a creditable beginning for a more realistic détente. And what could Tito's "collective" successors in Yugoslavia do to strengthen the prospects for security and prosperity of the multinational union? Two sets of basic internal policies seem to be essential. First, the latori ously developed • and constitutionally formalized relations among Yugoslavia's six republics and two "autonomous provinces" must be strictly observed. Second, to cope with economic ills, "workers self-management" on the one hand and expert executive management on the other must be redefined and arbitrary political meddling ended. Without unquestioned confederal autonomy and a more efficient economy, Yugoslavia may again be beset by ominous dissensions. Yet. one should not indulge in wishful thinking. For as long as the country's institutions are not freed of built-in control by the Leaguè of Communists, Yugoslavia will remain essentially a cne-party dictatorship in which even elementary human rights are only selective and revocable concessions by the self-perpetuating leadership of the ruling communist party. CYRIL A. ZEBOT Washington Ob smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza-Tita Glavni odbor TABOR ZDSPB svojemu članstvu, slovenskemu živ-lju v zdomstvu, narodu v domovini in vsemu svetu sporoča naslednjo IZJAVO d 2) 3) Kot kristjani prepuščamo božji pravičnosti sodbo za vsa njegova dela; Kot ljudje, ki nas je njegovo revoluciarno delo usodno prizadelo, kot soborci, prijatelji ali sorodniki tisočev Slovencev, ki so postali žrtve njegovih brezobzirnih in zločinskih ambicij in kot člani naroda, ki jim je do resnične svobode in demokracije slovenskega naroda, smatramo in hočemo odločno poudariti, da končna in objektivna ocena življenske vrednosti tega človeka ni mogoča, dokler pred vsem svetom vzporedno z njegovimi bajeslovnimi političnimi in vojaškimi uspehi ne bodo registrirani tudi vsi nečloveški zločini ki jih je Komunistična partija zagrešila nad slovenskimi ljudmi, pod nejegovim vodstvom, ali na njegov ukaz. Pozivamo vse Slovence, kjerkoli žive, da v teh dneh, ko se bol . . ,, <_ . „ . J In July, 1943, he sent in Bnga- veliko govorilo o tem velikem tiranu slovenskega naroda, jasno in dier Fitzroy Maclean to contact odločno izpovedujejo resnico o Josipu Brozu-TTTU. Tit0 himself with a personal mes- sage from the British Prime Min- Tito, phurchill and Foreign Secretary Anthony Eden in 1947: credit where it is due Tito's partisans did not fight alone Glavni odbor TABOR ZDSPB The article about Marshal Tito by Raymond Anderson (Yugoslav leader relished power and progress — May 5) contains a number of minor omissions and one major (and quite unforgivable) one— he ignores the contribution of the British Government to the success of the partisans in Yugoslavia. According to Mr. Anderson, "The partisans fought alone, aided by some captured equipment but with little food or medicine." This was true of the first two years of their existence but in May, 1943, Winston Churchill ordered parties of British Officers and NCOs to.be parachuted into the country to make contact with the partisans. Zločin Iz pisma uredniku „ Tito's legacy Xl»e Toronto Sub, w«0i*sd«y May,T, in» ' v The lingering death of Tito at 87 — what incredible stamina he had! — is one of those milestones which mark the end of an era. When other wartime symbols like Churchill, de Gaulle, Chiang Kai-shek died, their day had past and they no longer wielded significant power. Not Tito. Up to the time of his final illness he was not only undisputed boss of Yugoslavia, but perhaps the closest thing to an indispensible leader. He kept the various elements in his country unified and his stature in the free, totalitarian and Third World was virtually beyond compare. He was a truly great man — a warrior-leader when that was needed, an influence for peace when that was required. Not all can make the transition. Not that Tito didn't have blood on his hands, if not his conscience. Because he did. Prior to gaining power he was more Stalinist than Stalin. The miracle of Tito and the mercy for Yugoslavia — and the world — was that once he gained power he usedit as a tool rather than as a weapon. __J Khrushchev too, one-time butcher of the Ukraine who once was Stalin's whip-hand, softened and found some humanity! when he achieved total power. It couldn't have been predicted when he built the Moscow subway over the corpses of slave labof, or subdued the Ukraine with the lash. Tito was perhaps the greatest of the fighting wartime leaders. His courage and resolve guaranteed Yugoslavia independence from the Kremlin since 1948 — the only man to out8tare Stalin and his successors._ The New York Times, Wednesday, May 7, 1980 Marshal Tito, the Unreformed Leninist Čeprav živim v Nemčiji kosmatih dvajset let, se rad vračam na obisk v moj rojstni kraj, v lepo Prlekijo. Čeprav sem že po) stoletja na tej zemlji navzoč, potemtakem v „resnih" letih, vselej jočem^ ko vidim, gledam gorice, stoječ pri Železni dverih. Zakaj sem žalosten? Zato: Prijatelj izza mladih let, zdaj profesor, oče štirih otrok , mi ves obupan toži, da je on kratkomalo lažljivec in se hujše, da je strahopetec. Noro ga gledam in ne razumem, kajti, on mi je vzor poštenja in zvestobe in neustrašenosti. Pa mi pripoveduje.. Veš, pravi, jaz dobro vem, kaj bi naj bila moja dolžnost v odnosu do mojega naroda, kod intelektualec se tega dnevno zadevam, tudi skušam vedno, "med vrsticami oznanjati" vedno in povsod, vendar, svojim lastnim otrokom ne upam povedati enostavne, poštene resnice, zato ne, ker jih ljubim in jim ne želim slabo bodočnost. • Počel sem ga razumeti. Pojdi, greva ven v naravo, mi reče in kaže na steno (!), povedal ti bom. Zlomili so nas; mi molklo toži, oblast nas sili, našim potomcem zamolčati naše kulturne zaklade. To da je umazanija in fašistična izmišljotina. Hči me vpraša (12 letna) če da je Bog. Sivi me vpraša, če more biti marxizem človeški, prvi sin me vprašnjt: ali so res v NOV domobranci pobijali nedolžne ljudi in če je res KPS edina se uprla okupatorju, in druga hči me navdušeno vprašuje, če je res, da so starši samo zato tu, da proizvajajo otroke in če prav, da se otroci od staršev emancipirajo? Vidiš, dragi Franček, nisem pogumno ugovarjaj, ker vem, kako bi oblast preko šole pogrun-tala njih kulturno dediščino, jih kod nevarne elemente klasificirala in njih — otrok — bodočnost je fuč! Saj veš, otroci so nepremišljeni in bi gotovo nekje zbrbljali, kar sem jih jaz, njih oče, učil. . . Zato sem tako žalosten in sam. Kaj sem mu jaz odvrnil, me boste vprašali? Povem vam, kima) sem, da razumem. Upor bi pomeni) smrt. Upor, četudi le ister, and with orders to assess the whole situation. He quickly established a close personal friendship with Tito, fought in several actions with him and the partisans, and made his report to Churchill. Within weeks, other British officers — including Churchill's son Randolph, were attached to all the partisan units. Supplies of food and ammunition were sent in by sea through Split and other Adriatic ports, or dropped by parachute. British commandos aided in the liberation of the Adriatic islands off the coast, and by early 1944 over 2,000 tons of supplies a month were reaching Tito from Britain. In August, 1944, Churchill himself met with Tito at Naples, in Italy, and even more supplies of men and materiel were sent into Yu- goslavia. Let us give credit where it is due! Angus Baxter Lakefield • In your obituary of Marshal Tito (Yugoslav leader relished power and progress — May 5) nowhere did you explain where he acquired his nickname "Tito." Fitzroy Maclean tells the story in Eastern Approaches: in the late thirties, in the Yugoslav Communist Party, Josip Broz "was a good organizer ... he would send for people and tell them what to do. 'You,' he said, 'will do this; you will do that,' or in Serbo-Croat, 'Ti, to; ti, to.' He did this so often that his friends began to call him Tito." H. Francis London. Ont. The New York Times, Wednesday, .November 22, "" Slovenian Republic Spurs Gains in Yugoslavia Because he and his country were unwilling to be slaves o Moscow should not be interpreted as Tito and Yugoslavis being sort of "soft Communists/' Yugoslavia is harsh or dissenters and those who defy the system. Great names like Djilas and Mikhailov repeatedly were imprisoned for deeds as slight as writing letters to the New York Times. Yet Tito was not anti-West and did not make Yugoslavia into a paranoid state. In fact the main fear today is of the Soviets who, mercifully, being embroiled in Afghanistan, will pause before openly challenging Belgrade. Tito's legacy of courage and the tradition of ferocious independence are the best allies Yugoslavia has against whatever Moscow might try. The ghost of Tito may continue to serve that proud, untamable, individualistic land. The prolonged illwa that preceded Tito's death generated a climate of sympathy in the free-world in which the negative aspects of Tito's dictatorial rule, the longest'in the postwar world, were overshadowed by drawn-out advanceobituaiy accolades. No one can deny Tito's historic achievements. From the war-shattered pieces of prewar Yugoslavia he forged a new, nominally federalized Yugoslavia under his own iron rule. In 1948-49 be successfully stood up against Stalin's attecsots to add Yugo-slavia to Moscow's string of conquered East European satellites. To justify this resistance in t«rms of Marxist ideology and to endow his excommunicated Communist regime with a more progressive socioeconomic system, Tito improvised "workers' self-management" as a device to soften the harsh, Soviet-style party control over economy and society. ;In the following stages of the thus initiated decentralization, Yugoslavia's six republics and two. "autonomous provinces" were granted increasing self-government rights, culminating in the confederal constitutional amendments of June 1971. Another of Tito's major achieve» ments was broadly international in scope. As a co-founder in 1S61 of a loose association of "nonaligned" countries, he helped to reduce the effectiveness 1 ol Moscow's strategy for subverting to its ends the third world's aspirations for independence and development. Yet each of Tito's cam achievements was matched or "£set by parallel orsubsequent rcirogrzssiv* moves. Like other Communis: conquerors, Tito came to power by means of deception and Violence. His "war of national liberation" was mainly a disguise for the liquidation of helpless democratic forces. The world has yet to hear the full story of the non-Comaunists murdered dunng the war and of the post-war massacre of many thousands of unarmed anti-Commcasts deceptively repatriated from the British Zone in Austria. Since its inception ia the 1950's, Yugoslavia's "workers' self-manage-raent" has remained under the built-in party control of all its various functions in the ever-changug economic and political system of Tito's Yugoslavia. Other aspects of the post-1948/49 liberalization, too, have cot extended beyond the all-pervasive Communist Party. After the removal La 1966 of Vice President Alcksandar Raakovic, who epitomized the centralis«} party and government structure, the party organization was loosened into more or less self-governing components in Yugoslavia's republics and "autono-mous provinces," where Tito permit-ted pragpaatlc_younger party mem- Tiho se sprašujem, ali bo narodom še kdaj dano živeti pod svobodnim soncem, če si najdejo vedno argumente za molk, prilagoditev, "bodi pameten", in se in se . . Franček Ljutomerski bers to -assume political leadership, duhovno je nevarno podjetje zdaj This measure of political liberalization generated widespread support by "rational forces within and outside the 5>arty.. Hope was-building. that the change signaled a transition to a broadly based post-Tito coalition. Yet only a few months after introduction of the liberalizing constitutional amendments of June 1971, the party was suddenly re-centralized, and its younger leaders in the republics were purged as "nationalist" and "liberal" deviators from Leninist prind pies. Tito was not to go into history as the first Communist ruler to prepare for democratization. He preferred to go as an unreformed LeninisL" On the world scene, Tito's non-aligned coalition was dangerously weakened by admission to its ranks of such notoriously non-nonaligned Communist countries as Cuba and Vietnam. Cuba was even chosen as the-place for the nonaligned summit in 1973, which made- Castro the official spokesman for the movement. Tito's legacy to his faceless "collec* trvr" successors is not alithat promising. One has to hope that younger generations in Yugoslavia's autonomous republics will be able to overcome his domestic failures and international mistakes. Cyril A. zebot Washington, May 4,1930 The writer is a professor of economics at Georgetown University. liy RICHARD EDER Is Tee X«* York lis»« LJUBLJANA, Yugoslavia, Nov. IS—The principal newspaper of the Yugoslav republic of Slovenia is Delo, which means "work." The principal newspaper of Serbia, another Yugoslav republic, is PoUtika, which means "politics." That, any Slovene will tell you, is what distinguishes this hilly, pretty corner of Yugoslavia from the rest of the country, particularly from Belgrade, capital both of Serbia and of Yugoslavia. Anyone who spends a while in Belgrade and begins, amid the political rumors and the dust, the hearty forthrightness and the frequent bungling, to draw conclusions about Yugoslavia is invariably told: "Go to Ljubljana. It is a different world." It is. Slovenia has about 8 per cent of Yugoslavia's population. But the Slovenians, who earn 55 per cent more; than their countrymen, turn out 15 per cent of the national product and bank . more than 18 per cent of the total savings. A Touch of Vienna Ljubljana, capital of the Slovenian Republic, is a tidy town with a touch of Viennese mellowness remaining from its long sojourn in the Austro-Hungarian. Empire before World War L It has broad streets "-lined with copper-leaved plane trees, and polished windows whose reflections glint in the quiet river that winds beneath carved stone bridges. It is charming and a trifle buttoned-up, contrasting with the sprawl of Belgrade. Serbs eat "cevapcici." a forcemeat loosely rolled and grilled. The Slovenes corset their forcemeat in shiny red or black sausage skins and serve it with a steamy sauerkraut potent enough to give a Bavarian heartburn. Slovenia's relations with Belgrade have always been under strain, although less bitter now than in the days when the central government exercised strong political and police control. The Slovenes regard themselves as an advanced, sophisticated people whose economic and social development makes them closer in many Novice • Nepričakovana posledica kanadske pomoči diplomatom ZDA Kanadska pomoč šestim diplomatom ZDA, ki jim je tako uspelo odpotovati iz Irana, ne da bi jih odkrili, ni prinesla vse mogoče oblike zahvale samo poslaniku Tayiorju, marveč celo nakaj kanadskih študentov bo dobilo na ta račun štipendije v Middlebury kolegiju (Vermont). Middlebury College, ki ima okrog 2000 študentov, je določil vsoto $100.000 za štipendije, ki bodo razpolago kanadskim študentom kot izraz hvaležnosti za izkazano pomoč diplomatom ZDA Teheranu. Th» Ne» ToA Tutu No*. K. 1«? SEARCH FOR AUTONOMY: Slovenia cross shows a marked difference from the rest of Yugoslavia. respects to their Austrian and Italian neighbors than to other pans of a still underdeveloped V ugosiavia. In Trieste, Uic Italian border city, there is a bustling open-air market in tiie Ponte Rasso •section that carries shoddy watches, blue jeans, small radios and other cheap items. Ponte Rosso no longer attracts Slovenians who go to Trieste to buy more sophisticated and expensive things. Instead, it is fil»ed with Croats, Serbs and Macedonians who cross the length of their country to buy goods to take home or, more and more, to sell on the quiet to Hungarians, Rumanians or Bulgarians along their own borders. Slovenians often complain about having to support the less advanced areas of Yugoslavia. The more thoughtful, however, recognize an obligation f» help. Their efforts are dircci'.d less toward reducing their contribution to the federal budget than toward freeing themselves from federal supervision. The word confédération, once used only in strict privacy, is spoken unhesitatingly by Slovenians, even government and party officials. Tiicy believe that tire only way for Yugoslavia — a country of many nationalities, many of them bitter historical enemies —«to evolve peaceably is under a .relationship in which at least some of the component republics would have virtually complete autonomy in tncir economic and social development, and even in their particu-lanntcrpretation of what Communism means. Only foreign policy and national security and the broadest econoniic coordination would be up to the federal government. The constituent republics, in addition to Slovenia and Serbia, are Croatia, Bosnia-Herzegovina, Montenegro and Macedonia. The Slovenians, on their own, have already held trade talks with Italian and Austrian authorities and have worked on projects for joint regional development along the frontier. There has even been talk of negotiating an arrangement for exchanging goods between Slovenia and the border provinces of Italy and Austria under special low customs duties. If- some politični reaction in Belgrade were to block the gradual move toward regional self-government, even impor- tant ïïïST party figures agree here_ tnere wouia pe strong pressures to orcai: away irom Jugoslavia altogether. 'They hasten to add, however, that such a reaction is most unlikely and. so far, developments in Yugoslavia tend to bear this out In fact. Slovenia's attitude toward the less developed republics these days is more patronizing than bitter. Both the economic reform and some of the new political currents that the rest of Yugoslavia is struggling to absorb have been inspired in large part by the Slovenians. The mood of a Slovenian leaving for a Government job in Belgrade is something like that of a Victorian Englishman leaving home for service in the colonies. Whereas for a Bosnian, a Serbian or a Montenegrin to go to Belgrade is a step toward the great world, for the Slovenian, it is an irritating if patriotic burden. • Znanstveniki univerze Massa- chusettsa so mnenja, da so odkrili razlog, zakaj so ženske bolj odporne proti boleznim kot moški. Ugotovili so namreč, da imajo dvakrat več genov, ki proizvajajo imunološko orožje. Ti geni so povezani s kromosomom X (ali spolnim kromozomom). Ženske imajo po dva, dočim moški samo po enega. • Zbirka "Človeštvo leta 2000" — Menschen im Jahr 2000 (uredil dr. Robert Junkg, založba Umschau verlag, Frankfurt/-Main) vsebuje tudi prispevek slovenskega družboslovca dr Miklavža Prosenca (Univerza Hamburg), z naslovom Bodočnost prostega časa (Die Zukunft der Freiheit). • Pri založbi Allanheld, Osmun & Co (Montclair, N.J.) je izšlo poročilo o Romanovem seminarju na univerzi sv. Frančiška Ksaverija oktobra 1978. Knjigo je uredi) dr. Alojzij Balawyder in je naslovljena Cooperative Movements in Eastern Europe. V knjigi so obdelane Poljska, Slovaška in Slovenija. V sloven skem delu so sestavki: R. Cuješ, The Cooperative Movement in Slovenia, C. Zebot, Private Sector in the Economy of the Socialist Republic of Slovenia in komentar prof. T. Hočevarja. • Človeštvo izda povprečno na leto $16.000 za vsakega vojaka, toda samo $260 za vsakega učenca. Odgovarjajoče številke za ZDA so seveda veliko višje $43.600 za vsakega vojaka in $1.675 za vsakega učenca. • V proslavo 200letnice rojstva Jerneja Kopitarja pripravljajo univerze v ZDA s slavističnimi oddelki: Univerza Chicago, Colum- bia Univerza, Univerza Illinois-Chicago Circle in Northwestern Univerza posebno mednarodno konferenco. Konferenca bo v okviru lingvistične konference chikaške univerze 14 in 15. maja 1980 v Evanstonu. • Dr. Joseph McFalls, Jr. (Temple University) trdi, da znižuje vedno večja raba kemikalij v industrializiranih državah rodovitnost. V ZDA je že 40% podrodovitnih (subfecund) -izraz, ki so ga uvedli za ženske, katerih možnost spočetja je nižja kot normalno. Škodljive kemikalije nas obdajajo povsod — v delovnih prostorih, zraku, vodi, hrani in celo v oblačilih. PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! «t.Vi^ Published monthlv by Slovenian National Federatlon of Canada 616, Kuclid Ave., Tnronlo SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. ,. „ Letna naročnina znala: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pezov. za Brasilijo 90 kruzelrov, za Anglijo 3« Šilingov, za Avstrijo 80 Šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. £.. za Italijo in Trsi 1*00 lir. za Francijo M« frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Kočevski Rog — slovenskih fantov grob • = (Misel ob 35 letnici Vetrinja) T0R0NT0 • Posnemamo po Naših Novinah z dne 30.4.1980. — Proslave Kanadsko-Jugoslovanskega dneva, ki bo letos dne 13. julija (in ki ga vsako leto organizirajo pod-podrniki današnje SRRJ), se bo udeležilo tudi slovensko društvo LIPA PARK iz St. Catherines s svojim orkestrom. • Spominska svečanost. Za Josipom Brozom, so žalovali na komemoraciji ki jo je priredilo Kanadsko-Slovenska Grupa za kulturne izmenjave na ladji Jadran dne 14. maja 1980: Po obeh himnah, je zpregovori) uvodno besedo Ludvig Stegu od kulturne izmenjave, nato je zapel pevski zbor „Majolka" iz Hamiltona, dr. Anton Kačinik je nastopil z recitacijo, Marija Ahačič-Polak in Matija Lebar sta nastopila s pesmijo s spremljavo, in končno je prof. Ivan Dolenc govoril o temi: Tito in naši izseljenci. Za zaključek so še kazali film o Titu. • Dolgopričakovana turnirja na našem priljubljenem lovskem klubu v AUistonu v taroku in šahu sta se uspešno zaključila. Tarok je privabil 27 aprila t ), skoraj neverjetno število (58) udeležencev. Voditelj turnirja g. Miro Rak se je potrudil, da je držal nekatere razborite tarokiste pod kontrolo. Zanimivo je, da so letos med prvimi končali glavnem novi ljudje. Razdeljeno je bilo devet pokalov in sicer nekaj jih je bilo razdeljenih po točkah, ki so jih tarokisti dosegli, dočim so prvi trije finalisti dobili pokale, za dosežena mesta. Končni rezultati: 1. ADAMIČ John, mlajši 2. ARHAR Frank in 3. PAJNIC Stane. Dne 4. maja so se prvič pomerili na organiziranem turnirju naši šahisti. Organizacija je bila v okviru Slovenskega Šahovskega kluba. Sodelovalo je 32 šahistov Rezultati: • Kategorija A 1. PREZELJ Ciril, mlajši, 2. UGOVSEK Stane, 3. LESAR Ciril in 4. KVK August, KATEGORIJA B 1. JOST Hans, 2. MIHELIC Miro, 3. KRISTAN John, 4. KOLARIC Marjan in MLADINA 1. KATANA Frank. Presenetilo je vse novi prvak mladi g. Prezelj. Med izpadlimi pa je bilo precej močnih šahistov, katerim zaradi kratko odmerjenega časa ni bila dana možnost, da popravijo svoje mesto. . Vodstvo kluba v AUistonu, ki počasi, pa gotovo zajema vedno več športnih panog, nam sporoča, da so v teku priprave za namizni tenis. Dan tekmovanja bo pravočasno javljen. Slovenski športniki, posebno mladi, bodo še posebno pozdravili dva obljubljena teniška igrišča. Peter Urbane Chicago • Berwyn, 13. maja 1980. — Ob tretjem koncertu "Slovenske pesmi" v Chicago V soboto 3. maja je pevski zbor "Slovenska pesem" podal kocerts sodelovanjem komornega orkestra v veliki dvorani sv. Štefana na 22 Plače in Wolkott Avenue v Chicago. Pevovodja tega zbora je g. Jože Rus. Povedal je, da je to že tretji samostojni koncert tega pevskega zbora. Povdaril je, da nam s takimi nastopi zbor prinaša košček slovenske domovine, skpraj del srca. Nato je še dodal, da slovenska pesem Slovencu blaži težo dneva v žalostnih in veselih urah. Koncertni dan je praznik slovenske pesmi. V prvem delu je nastopil mešani zbor z orkestrom. S Foerster-jevim "Pevcem" je zbor začel svoj program in nadaljeval s pesmijo "Kdor ima srce" (narodna). Obe te pesmi je spremljal orkester in zelo povzdignil kvaliteto nastopa. To se je posebno poznalo pri naslednji točki "V dolinci prijetni", ko orkester ni sodeloval. Po tej pesmi je sledila "Pesem o rojstvu". Z razigranostjo je zbor nato podal "Ko sem jaz še majhen bio" (prleška) po priredbi Spendova. Takoj za tem je zbor zapel "Barčica po morju plava". Kot zaključna točka prvega dela je bila pretresljivo podana (s polnim sodeJovanjen orkestra) kantada, "Turki na Slevici", po Špendovi priredbi. Kot razvidno je bil prvi del posvečen ljubezni do domovine. Drugi del programa je izvajal ženski zbor. Navedla bova samo točke. "Slišala sem ptičko pet", Zeleni gozd", "Tam na vrtni gredi" in odlomek iz Wagnerjeve opere "Večni mornar". S sodelovanjem orkestra je mešani zbor nato podal "Zborno fantazijo" po L. van Beethovnu. Pri tej točki je izvajala piano solo Helena Rozman iz JoJieta, kakor je sodelovala tudi pri drugih točkah. Moški zbor je nato nastopil s sledečimi pesmi: "Slovenec sem", "Mojo srčno kri škropite", 'Oj lepo je res na deželi", in "Buči, buči, morje adrijansko". Orkester je nato nastopil samostojno s "Triglavsko koračnico". Ta točka je žela obilo aplavza. Clan orkestra Peter Velikonja ki študira glasbo na North Western univerzi je podal solo točko na oboe ob spremljavi Patty Zubek na piano. V zadnjem delu programa je zopet nastopil mešani zbor. Začel je z Vodopivčevo "Knezov zet". Sledili sta "Kje so tiste stezice" in "Lepa ura, sonce sije". Takoj nato je zbor zpel "Pozimi pa rožice ne cveto" Zadnji dve točki sta bila odlomka iz Smetanove "Prodane neveste". V zadnji točki so se pevcem pridružili še plesalci SARK-a (Slovensko Ameriškega Radijskega Kluba). Ti dVe točki sta bili nekak vrhunec celotnega nastopa. Želi sta velik aplavz. Vsa dvorana je med aplavzom vstala Mogoče se bo zbor ojunačil in nam enkrat v bodoče podal celotno "Prodano nevesto". Omeniti morava , da je pevovodja p. Vendelin sam spregovoril nekaj besed ob koncu prvega dela koncerta. Omenil je tudi, da je zbor pel ob.priliki obiska papeža Janeza Pavla II v Chicago. Zatem se je oglasil k besedi predsednik zbora dr. Lojze Arko ki je v glavnem ponovil v angleščini kar je pevovodja povedal v slovenščini. Pevovodju, članom zbora in članom orkestra moramo k temu nastopu čestitati v želji, da bi nam v bodoče omogočili še več takih lepih večerov ki nam prinašajo delček slovenskega srca in domovine. Baragova zveza v Chicago sporoča, da bo imela v soboto 32. maja svoj sestanek takoj po večerni maši v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana. Spet je tu pomlad in z njo težka misel na neizpolnjenje upe in strašno razočaranje pred petintridesetimi leti. Svobodni svet je tedej zavrgel neizmerne žrtve našega naroda, se zvezal s komunističnimi revolucionarji in nas ogoljufal za svobodo. Vetrinje... Dolgo je že od takrat, ko je bilo to ime s krvjo naših bratov in sester z velikimi črkami zapisano na stran zgodovine. Ob Vetrinju še zdaj zastaja misel in srce in celo čas . . . Mnogi žele, da bi vsega, kar spominja na ta kraj, enostavno ne bilo; drugi z bolestnimi izgovori iščejo opravičila za desettisoče uničenih življenj, ki so jih slovenski komunisti skrivaj, brez sodbe pobili in zmetali v jaške in kraške jame, ter tako zakrivili, da ima slovenski narod med vsemi narodi na svetu pro-centualno najvišje število žrtev vojne in revolucije. Od tistih dni je že marsikaj prešlo, ostala pa je zavest krivde, saj gre za uničenje cele generacije slovenskega naroda. Nič ni čudno, da je moral na delo ves rdeči propagandni aparat, da skriva resnico o tem strašnem pokolu domobranske vojske, ki so jo to fizično res pobili, a duhovno v narodu še živi kot plamen upanja v težkih dneh preizkušnje. Žive in zvezane so pobijali, morejo pregnati iz mrtvih ne narodnega občestva. Prav te dni mineva petin trideset let od vetrinjskih dogodkov. Več kot doba ene generacije je prešla pa je vendar vse še tako blizu, kot bi bilo včeraj. . . nekaterim v upanje, krvnikom v prekletstvo. Kakor se nekateri boje misliti nazaj, tako je meni ta misel draga, kot počitek po težkem delu, svet, veselje, iskreno tovarištvo in nad vsem tem Boga. Nič zato, če je bilo vse to trpljenje sad sovraštva! Fantje niso mislili na to, za zmago pravice so bili pripravljeni na vsako žrtve, upam se celo trditi, da so tudi svojo smrt zavestno polagali na oltar domovine. Preveč je misliti na vse, kar so nam takrat pripravili "osvoboditelji". Vse je služilo našemu uničenju, zato so bila dovoljena vsa sredstva, kar si jih je izmislila barbarska druščina 20. stoletja. 28. maj 1945. Prvi veliki transport izdanih domobrancev je bil vrnjen v domovino. Na Podrošco in v Pliberk, v dve smeri je odhajal, kakor da hoče s svojim trpljenjem objeti in blagosloviti vso sloven sko zemljo. In za tem so odšli še trije, vsak dan po eden, po krvavih sledovih prvega. Vsi so bili žrtvovani za iste ideje, vse je zadela ista usoda zato je zgodba enega podoba izdane in prodane, a nikdar premagane nad desettisočglave domobranske vojske. Ob vsem trpljenju in razočaranju niti tedaj ni bilo zagrenjenosti v njih domovina je postajala vse lepša čim bolj so zanjo trpeli. Edino, kar so želeli, je bilo, da bi še enkrat stopili na domači prag in se poslovili od svojih dragih, in ko se je odmaknilo tudi to, so se spri jaznili s tiho prošnjo, da bi vsa; domači zvedeli za njihovo vrnitev Vse drugo je bila dolžnost in božja volja. Morda je prav ta mirna predanost podžigala divjanje "zmagovalcev", da so se do onemoglosti znašali nad zvezanimi in stepenimi fanti. Vse križem po slovenski zemlji so jih vlačili, korak je vedno tiše in bol; zategnjeno drsel po prašnih cestah, dokler se ni umiril v enem od množičnih grobov. Res, Slovenija je bila ,y tistih dneh en sam veliki neposvečen grob, v katerega so padali borci za slovensko svobodo in varuhi naših domačij. Nad desettisoč vrnjenih domobrancev in Bog ve, koliko tisoč drugih, katerih edini greh je bil, da so ljubili svoj narod in domovino, je bilo uničenih na ukaz zločinske komunistične Iz slovenske zgodovine... B.C. Novak Janezova politična motivacija V nadaljnem skuša Hauptmann pojasniti, zakaj in kako je prišlo do te spremembe. Vojvoda se je po starem običaju moral preobleči v slovensko ljudsko nošo, da bi ga ljudstvo štelo za svojega. Se leta 1286 ta obleka ni poniževala Majnharda. Leta 1342, ko je Janez Vetrinjski končaval svoj čistopis, so pa bili kosezi že tako pokmeteni, da celo njihovemu najvišjemu predstavniku, ki je imel dedno pravico do ustoličevanja, Janez ne prepisuje prostosti od davčin radi tega, ker je kosez, temveč ker je imel do tega samo osebno pravico. To se pravi, da ga je davščin oprostil vsakokrat novi vojvoda, ker ga je ustoliči). Preobleči se v Slovenca pa je takrat (1342) že pomenilo preobleči se v kmeta. Predno je bil Oton ustoličen (1335), so se gotovo pogovorili o Vsi člani Baragove zveze kakor tudi farani ki še niso člani so prav lepo vabljeni na ta sestanek. Zelja Baragove zveze je, da bi se čimveč Slovencev iz Chicaga in okolice pridružilo tej zvezi. Iz Ljubljane je prišla na obisk k svoji hčeri Veri Magajn^ v Brookfield III. mama ga. Pepca Kostelec. Želimo ji prijetno bivanje med nami. Tone Arko in Ludvik Jelene • Berwyn, marca 1980 AKCIJA ZA SLOVENSKI KULTURNI CENTER V LEMONTU. V teku so pogajanja s slovenskimi frančiškani v Lemontu za odkup zemlje na kateri naj bi se bodoči center pričel graditi. Takoj ko bo sklenjena kupna pogodba za zemljišče bo treba pričeti zbirati potrebni denar za plačilo te zemlje. Upamo tudi, da bodo očetje frančiškani kot so do sedaj tudi v bodočnosti imeli razumevanje za to akcijo ter jo na svoj način podprli in ji pomagali. Je pa tudi veliko odvisno od nas Slovencev kako bomo to akcijo podprli, da nebomo stali ob strani ampak celo stvar tudi finančno podprli kadar bo prišel čas in potreba zato. • Na posledicah srčne kapi je 7. februarja umrl Matija Vlašič v Chicago. Pokojni je bil rojen v Kruški vasi pri Čatežu ob Savi. Naj počiva v miru božjem! • Na poledeneli cesti se je blizu svojega doma v Lemontu II). z avtom ponesreči) naš mladi rojak Herman Simrayh. Prepeljali so ga takoj v bolnico kjer je sedaj na poti k okrevanju. • Spomladanski koncert pevskega zbora "Slovenska Pesem" je bil 3. maja ob pol 8 uri zvečer v veliki svetoštefanski dvorani na 22 PL. v Chicago. Uspehu čestitamo. Ludvik Jelene načinu, kako bo ustoličen, domneva Hasuptmann. Tako je prišlo že takrat do delne reforme obreda. Knez je lahko imel okoli sebe sijajno spremstvo plemičev, prisega je bila znižana na obljubo, pridana pa ceremonija z mečem. Verjetno mu tudi ni bilo več treba voditi bika in kobile. Ostala pa je še vedno preiskava o knezovi vrednosti in zmožnosti, ostala je tudi zaušnica. Stara pravica | ljudstva pa se je kazala v tem, da je ono samo razglasilo Otona za vojvodo. Avstrijcem, ki so spremljali svojega vojvodo Otona na Koroško, se tudi tako spremenjeni obred ni dopadel (ker so vojvodo preoblekli v kmečka oblačila, ker ga je udarila kmečka roka, ker so Iga preiskušali in proglasili za voj vodo z glasovi soglašajočih kmetov) in so odšli domov godrnjaje, da se taka burka ne sme več ponoviti. Janez si je to zapomnil. Ko se je lotil opisa Ma jnhardove umestitve, je obred temeljito spremenil. Ponižal je koseza-ustoličevalca v varuha knežjega kamna, ki samo čaka na plačilo. Odpravil je preiskavo o knezovi pristnosti (identiteti) in zmožnosti. Knezu ni bilo več treba niti obljubiti ("promittere"), temveč samo še namigniti ("in-nuere" ali "ostendere"). Knez je stopil in ne sedel na knežji kamen. Njegovo kmečko obleko pa je Janez razložil s tem, da je koroški vojvoda baje cesarski lovec, ki potrebuje pri izvrševanju svoje funkcije tako obleko in popotno palico. "Višek svoje diplomatske spretnosti, pa je gotovo pokazal da kmetje sodelujejo samo v spomin na pojedino kneza Inga, k ' je baje posadil sužnje na častno mesto poleg sebe, ker so se hitreje spreobrnili kot ohola gospoda," pripoveduje Hauptmann. Gornja Janezova pojasnila so služila čisto določenim namenom. Z nadaljnim popravkom obreda je skušal potolažiti dvorsko opozicijo na Dunaju in rešiti Korošcem nadvse drago navado. Tako spremenjeni opis obreda pa je Janez Vetrinjski prenesel nazaj v leto 1286 in ga včasih malo dopolnil z Otakarjem, želeč, da bi veljal za avtentično obnovo starega obreda, po kateri naj bi se ustoličevanje opravljalo za naprej. Tako je nastal iz Janeza zgodovinarja, Janez oprezen državnik in patriot, "ki hotel že v kali zadušiti brezplodni prepir med Avstrijci in Korošci z obred-nikom, sprejemljivim za obe strani," pojasnjuje Hauptmann. Ravno tako se je pokazal Janez državnika, ko je označil v Majnhardovem spremstvu leta 1286 tirolskega grofa kot koroškega deželnega grofa. O tej časti se ni slišalo niti pozneje. Leta 1286 pa bi to bil sploh nesmisel, saj je bil Majnhard sam tirolski grof. Tako ne bi mogel spremljati samega sebe. Janez pa je napravil tirolskega grofa za I koroškega deželnega grofa zato, | da bi pomiril spor med zadnjo partije,. .. vse naskrivaj, "za boljšo bodočnost slovenskega naroda". Iz vaških stolpov je v temo drhtel zvonček in veter je šuštel čez oskrunjena polja. Smrt je imela obilno žetev, ko si je Partija prisvajala oblast nad življenjem slovenskega človeka. Znova in znova pomlad prinaša novo življenje, z njo se vsako leto vrača tudi misel na množično klanje ob prihodu rdeče "svobode". Iz sovraštva so tedaj vstala imena: Teharje, Huda jama, Velenje, Hranstnik, Skofja Loka, St. Vid, Brezarjevo brezno, Iška, Logatec, Jelendol, Mozelj in nad vsemi — Kočevski Rog, kot krona mučeniške Slovenije. Za vsemi, ki so po teh krajih izkrvaveli pod rabljevo roko komunistov, še vedno kot v odmev šepetajo naše gore in ravnine: PADEL ZA DOMOVINO . . . Po,teh krajih žive naši mrtvi, ki v mislih in prividih neizprosno sodijo pokončevalce slovenskega naroda. Lahko je bilo pobijati žive, mrtvih se odgnati ne da. Vedno glasnejši je ta glas obsodbe in, kot da rastejo iz grobov, je ved no več tistih, ki iščejo in zahtevajo zvedeti vso resnico o toliko opevanem "osvobodilnem boju". Zaenkrat se obJatniki še izvijajo odgovoru, v sili že napol priznavajo, da so naše številke netočne, toda njihov zločin je že razkrinkan potomko tirolskih grofov, Marjeto Krivousto (poročeno prvič Ivanom Henrikom Luxem-burškim, nato pa z Wit- do podrobnosti in je samo še; vprašanje časa, ko bodo morali; priznati svoja nečloveška dejanja, J kajti družba, ki raste na laži in | krvi nima bodočnosti. Kdo ve, • koliko teh zločinov, bo Partija l zdaj zvalila na očeta jugoslovan-1 skih narodov — Tita, ki se ne more; več braniti, nekaj bodo morali; odnesti tudi drugi "heroji", za-j dnjo besedo pa bo zapisala | zgodovina. Tudi sem trdno | prepričan, da kakor sramotne ■ smrti so umirali naši fantje, tako! veličasten bo dan zmagoslavja,! ker nedolžno prelita kri toliko; tisočev ne more biti zaman; prelita. Ne jezite se, tovariši, na tele [ vrstice, ki so napisane v spomin j tistim, katerim niste pustili do j besede. Vaše grožnje so prazne in j vaše laži ne vzdrže resnice. Bil! sem priča vsemu divjanju, zato! vem, kaj govorim. Slava vsem, ki niso bili| takosrečni kot jaz! Stane Pleško Posnemajte! V spomin t dr. L. Humarja je daroval N.N. iz Chicaga $50.— v tiskovni sklad S.D. Prisrečna hvala! Uprava S.D. telbachovcem Ludvikom! Brandenburškim, sinom cesarja! Ludvika Bavarskega) in, Habsburžani. ! Kako naj bi bil Majnhard ustoličen Po tej kritični primerjavi obeh virov, Otakarja in Janeza Vetrinjskega, pride Hauptmann do zaključka, da je moralo potekati ustoličenje koroškega vojvode leta 1286 nekako takole: Na prvem mestu je bila in-vestitura, ki jo je opravil cesar. Sledil ji je blagoslov ali maša, in šele na tretjem mestu je bilo ustoličenje, ki pa je vsebovalo sledeče točke: Slovenski kosez sedi na knežjem kamnu, okoli njega pa so njegovi prisedniki. Vojvoda oblečen v slovensko ljud- sko nošo, držeč v eni roki bika v drugi kobilo, se približuje knežjemu kamnu. Spremljajo ga trije gospodje. Kosez izprašuje velikaše-spremljevalce v slovenskem jeziku o knezovi osebi in njegovih vladarskih čednostih. Velikaši odgovarjajo in potrde svoje odgovore s prisego. Kosez da knezu zaušnico in mu preda knežji kamen. Knez da kosezu oba živinčeta in se vsede na kežji kamen ter priseže. Po ustoličenju razdele obredno obleko med uboge. Pravi pomen ustoličevanja Končno Hauptmann še razpravlja o pravnem pomenu ustoličevanja. Pri tem zavrne tista tolmačenja, ki trde, da je šlo pri obredu le za ugotovitev identitete čudnega neznanca, ki je prihajal z bikom in kobilo. Pomen obreda je mnogo globji. Janez Vetrinjski sam omenja, da koroški vojvoda ni mogel izvrševati svoje oblasti, "če se ne upošteva zakon starih šeg, namreč, da se slovesno ustoliči na svoj sedež". Isto je mislilo tudi ljudstvo. O tem pripoveduje Hauptmann dobesedno: "Po pravnem mišljenju ljudstva je oživela vladarska oblast šele s sedenjem na knežjem kamnu, ki je simboliziral to oblast. Kmet, ki je pričakoval kneza, torej ni bil deden varuh nekakšnega magičnega kamna, ki se ga je mora) knez dotakniti, da postane deležen njegovih skritih sil, ampak zastopnik ljudstva, ki se je sicer sprijaznilo s tem, da mu kralj postavlja vladarja, ali ki je stalo še zmeraj na stališču, da knezova oblast ni popolna, dokler ga ono samo ne posadi po predhodni preiskavi njegove vrednosti in zmožnosti na 'stol vojvodine', na 'prestol slave' ". Se sto petdeset let po zadnjem ustoličenju, nadaljuje Hauptmann, so koroški stanovi žilavo branili stari obred, ko je Ferdinand I zahteval od teh, da odpuste njegovemu sino Karlu ceremonijo "na kmečkem stolu". Stanovi so branili stari obred, čeprav ni imel zanje nobenega praktičnega pomena, ker novi vojvoda ni več prisegal "na kmečkem stolu" ljudstvu, temveč stanovom na vojvodskem stolu. Vendar stanovi so bili prepričani, kot pravi njihova izjava, da "ne bi mogli prevzeti odgovornosti pred potomci", če bi se odpovedali (Nadaljevanje na -f. strani) Pravico imate za enako plačilo za dejansko enako delo, ki ga izvršuje kateri moški. Pravzaprav, zakon je na vaši strani. Biti plačana enako kot moški, kadar izvršujete enako delo, — je zakon v Ontario. Težava je v tem, da mnoge ženske uslužbenke niso bile plačane, kot to predvideva zakon iz kakršnega že vzroka. Primeri. Ni dovolj, da delodajalec vpostavi višino plač na podlagi imenovalnika dela, ali če uporablja manjše razlike pri delu za zagotovitev različnih plač. Na primer moški, ki so zaposleni kot uradniki, morajo včasih izvesti gotove nabavke podjetniških strojev, ali morda nabavo potrebščin, na drugi strani pa ženske uradnice nakupujejo manjše stvari — pisarniške potrebe, tiskanice i.t.d. Toda manjše razlike, kot je zapiranje vrat zvečer, upravljanje vsakdanjega drobiža, ali dviganje težjih tovorov, — vse to ne napra-vlja „večiih razlik" pri delu in normalno ne zahteva višje plače za moške, zakon zahteva, da kadar ženske izvršuje dejansko enako delo, kot ga izvršujejo moški, morajo biti plačane z enako plačo. Kaj „dejansko enako" pomeni. Razčistiti pojem „dejansko enako" pomeni to, da izvežbanost, zavzetnost, odgovornost in delovne okolnosti zahtevane za delo so slične in da so vse razlike v teh okolju le manjšega značaja. Pri upoštevalju usposobljenosti, se upoštevajo v glavnem stvari kot so izvežbanost, vežbanje in izobrazba, ki je potrebna za pravilno izvrševanje dela, pri upoštevanju zavzetnosti, se upošteva, do kakšne mere je izrabljena telesna in duševna moč za izvršitev dela. Pri upoštevanju odgovornosti pa se upošteva višine odgovornosti za druge pri izvrševanju dela. Izvajanje zakona. Za izvajanje zakona je Ontarijska vlada zvišala število uslužbencev za izvajanje tozadevnega nadziranja (Employment Standards Branch). Njihovo delo je pregledovati tu in tam podjetja preko vse province, preiskovati plačne načine in pregledovati pritožbe, ki jih napravite vi na ministerstvo za delo. Enaka plača za enako delo je vaša pravica. In ta je uzakonjena. Če želite dodatnih informacij ali če čutite, da imate resno pritožbo, kličite ali pišite na vaš lokalni „Employment Standards Branch" of the Ontario Ministry of Labour. Za klicanje vašega lokalnega urada Employment Standards Branch, poglejte v vašo telefonsko knjigo ali zahtevajte pomoč pri telefonu preko Bell Directory Assistance, kjer vam bodo dali številko brezplačne zveze. Plačati žensko manj za izvrševanje dejansko enakega dela ni samo krivično, ampak je celo ilegalno. Ontario Employment Robert G. Elgie, md Ministry of Standards Minister Labour Branch 23234823534853532323484853535353534848484853535323482348235353535353484848532353232323485353485323532348484848482323 Mar sal Tito -nereformiran Leninist Profesor Ciril Zebot Georgetown University , "Konfederacija ali odcep" Dolgotrajna kritična bolezen predsednika Tita, ki je sovpadala s sovjetsko invazijo Afganistana, je v svobodnem svetu ustvarila ozračje nekakšne pohvalne simpatije, v katerem so negativni aspekti Titovega diktatorskega režima, najdaljšega v povojnem svetu, bili zasenčeni z vnaprej napisanimi in ponavljanimi nekrologi. Nihče ne more zanikovati Titovih zgodovinskih dosežkov. Iz razbitin predvojne Jugoslavije, je pod lastno, železno oblastjo, ustvaril novo, nominalno federalizirano državo. V letih 48-49 se je uspešno uprl Stalinovim poskusom vključiti Jugoslavijo v verigo zavojevanih vzhodnoevropskih satelitov Sovjetske zveze. Da pa bi opravičil ta odpor marksistične filozofije in da bi podprl svoj ekskomunikacirani komunistični režim z obetavnejšo družbeno-gospodarsko organizacijo, je Tito improviziral "delavsko samoupravljanje", kot aparat, s katerim bi ublaži) ostro partijsko kontrolo sovjetske zvrsti nad gospodarstvom in družbo. V naslednjih fazah te započete decentralizacije so si jugoslovanske republike in avtonomne pokrajine priborile vse več avtonomnih pristojnosti v razvoju, ki je dosegel vrhunec v konfederalnih ustavnih amandmajih junija 1971. Drug večji dosežek Tita je bil široko mednarodnega značaja. Kot eden prvotnih soustanoviteljev (1961) rahlo povezane zveze "neuvrščenih" državah, je Tito pomagal znižati učinkovitost sovjetske strategije, ki je hotela izkoristiti v svoje namene naravne težnje tretjega sveta za politično neodvisnost in gospodarski razvoj. Toda vsak od teh Titovih dosežkov je bil zmanjšan ali zanikan z vzporednimi ali naknadnimi protiukrepi. Kot drugi komunistični zavojevalci, je tudi Tito prišel na oblast s prevaro in nasiljem. Njegova tako povzdigovana "narodno-osvobodilna vojna" — ki jo je začel šele po nacističnem napadu na Sovjetsko zvezo — na ozemlju že razbite in okupirane Jugoslavije, je bila v glavnem le pretveza za likvidacijo razoblaščenega in razpršenega demokratičnega jedra, da bi tako partiji zagotovi) neomejeno oblast po končani vojni. Svet še ne pozna celotne zgodbe o medvojno pomorjenih proti-komunistov takoj po vojni, ki so bili s prevaro vrnjeni iz britanske cone v Avstriji, kamor so se zatekli. "Delavsko samoupravljanje" v povojni Jugoslaviji vse od svojega začetka v petdesetih letih ni smelo delovati v skladu s svojim imenom in proglašeno avtonomijo. Ostalo je pod vgrajeno kontrolo partije v vseh svojih različnih funkcijah v nenehno se spreminjajočem gospodarskem in političnem sistemu. Tudi drugi aspekti liberalizacije po letih 48-49 niso segli preko meja vse-obsegujoče "vodilne vloge" komunistične partije. Po letu 1966, ko je bil odstrajen podpredsednik Aleksander Rankovič, ki je pooseblja) centralizirano partijsko in vladno strukturo, je partijska organizacija bila zrahljana v več ali manj avtonomne sestavine v posameznih republikah, kjer je Tito dovolil, da so politično vodstvo prevzeli mlajši, bolj pragmatični člani partije. Ta delna politična liberalizacija je naletela na široko podporo dotlej zadrževanih narodnostnih silnic znotraj in zunaj partije. Raslo je upanje, da je ta sprememba naznačevala začetek postopnega prehoda na neko širše zasnovano "po-Titovi" koalicijo. Toda, s presenetljivim udarom decembra 1971, samo nekaj mesecev po liberalnih ustavnih amandmajih junija 1971, so bili mlajši voditelji po republikah odstrajeni kot "nacionalisti" in "liberali", ki da so odstopili od leninističnih načel partije. Leta 1972 je bila znova potrjena vseobsegajoča "vodilna vloga" partije in njena struktura ponovno centralizirana. Josip Broz Tito ni hotel oditi v zgodovino kot prvi komunistični vlastodržec, ki je sam pripravljal demokratizacijo za čas po svojem odhodu. Odločil se je, da bo odšel kot nereformiran leninist. In slednjič, na svetovni sceni je bila koalicija neuvrščenih nevarno oslabljena s sprejemom takih notorično ne-neuvrščenih držav, kot sta Kuba in Vietnam. Kuba je bila celo izbrana kot kraj vrhunskega sestanka neuvrščenih leta 1979, s čemer je Castro postal uradni predstavnik gibanja neuvrščenih do prihodnje konference. In to se je zgodilo v času, ko so kubanske ekspedicij-ske sile služile sovjetskim imperialističnim načrtom v Afriki in na Bližnjem vzhodu. V teh okoliščinah, ko je Kuba sedež in glasnik neuvrščenih, je Sovjetska zveza okupirala Afganistan. Titovo izročilo njegovim kolektivnim naslednikom, ni ravno obetajoče. Ostane pa upanje, da bo mlajšim generacijam v jugoslovanskih avtonomnih republikah uspelo odpraviti Titove neuspehe doma in napake v mednarodnih odnosih. (THE NEW YORK TIMES, 7. maja 1980) Afganistan in Slovenija Vdor sovjetske vojske .na 5.000 km 7.000 padalcev z vso ozemlje, Afganistana (650.5000 km ) je po vsem svetu vzbudila precej pozornosti. Hujših posledic še ni bilo, ker vrana vrani ne izkljuje oči, dasi vdor pomeni skoro popolno ukinitev afganske suverenosti in je Afganistan tudi članica Org. Združenih Narodov Večjo pozornost kot dejstvo samo pa je vzbudilo - vsaj v vojaških krogih - vprašanje, kako je sovjetska vojska to ne ravno lahko zasedbo izvedla. O tem je nekaj podrobnosti priobčila zelo ugledna, nemška mesečna revija "WELTBILD" (št. 3/80), ki izhaja v Augsburgu s pooblastili nemškega episkopata, od koder posnemamo naslednje vrstice. Ob tej priliki se je izkazalo, da so bili vsi dosedanji razgovori s SSSR o omejitvi oboroževanja zgolj pesek v oči. Zahodni vojaški strokovnjaki so vedno stali pod vtisom, da ima SSSR sicer velike, pa težko premakljive oklopne divizije. Ob zasedanju Afganistana se je pa izkazalo, da ima poleg tega tudi 12 zračno-transportnih divizij, ki v nobenih razgovorih niso prišle na vrsto, ki pa dajejo vsej sovjetski vojski veliko gibčnost.. Te divizije — seveda ne vse — so v enem dopoldnevu prepeljale na razdaljo Ljubljana, 18. novembra 1967. (Posebno poročilo THE NEW YORK TIMES-u pod naslovom "Slovenija podžiga razvoj v Jugoslaviji") — Glavni dnevnik v Srbiji je POLITIKA, kar pride od glagola "politizirati". Vsak Slovenec Ti bo povedal, da je prav v tem razlika med tem hribovitim, lepim kotom Jugoslavije in njenimi ostalimi predeli, posebno pa Beogradom, ki je glavno mesto Srbije in Jugoslavije. Kdorkoli prebije nekaj časa v Beogradu in — v ozračju političnih govoric in prahu, krepke direktnosti in pogostih napak — začenja delati zaključke o Jugoslaviji, je kmalu posvarjen: "Pojdi v Ljubljano, tam je drugačen svet." Res je drugačen. Slovenija ima okrog osem odstotkov prebivalstva Juoslavije. Toda Slovenci, ki prislužijo 55 odstotkov več kot njihovi sodeželani, pridelajo 15 odstotkov jugoslovanske proizvodnje in naložijo 18 odstotkov vseh prihrankov v Jugoslaviji. Ljubljana, glavno mesto slovenske republike, je urejeno in čisto mesto, ki kaže nekaj dunajske mehkote — ostanek dolgega življenja v avstro-ogrskem cesarstvu do prve svetovne vojne. Mesto ima široke ulice obrobljene z bakreno-listnatimi platanami in z blestečimi okni, ki odsevajo v mirni vodi, ki teče pod izklesanimi kamnitimi mostovi. Ljubljana je šarmantna in nekoliko zaprta v nasprotju z raztegnjenostjo Beograda. Srbi jedo čevapčiče, zmleto meso, narahlo zvaljano in pečeno. Slovenci prisilijo svoje zmleto meso v žareče, rdeče ali črne, kože klobas, ki jih postrežejo s Richard Eder kislim zeljem, ki je dovolj močno, da ti da bavarsko zgago. Odnosi Slovenije do Beograda so vedno bili napeti, čeprav so sedaj manj ostri kot so bili v razdobju (pred odstranitvijo A. Rankovica leta 1966-CAZ), ko je cenralistični režim izvajal strogo politično in policijsko nadzorstvo. Slovenci se smatrajo za razvito, prefinjeno ljudstvo, čigar gospodarski in družbeni razvoj jih v mnogih ozirih bolj približuje njihovim avstrijskim in italjan-skim sosedom kot ostalim delom še vedno nerazvite Jugoslavije. V Trstu, obmejnem mestu v Italiji, je živahen odprt trg v Ponte Rosso delu mesta, kjer prodajajo slabe zapestne ure, blue jeans, male radijske sprejemnike in druge take poceni predmete. Ponte Rosso že dolgo več ne privlači Slovencev, ki hodijo v Trst kupovat boljše in dražje stvari. Ponte Rosso je poln Hrvatov, Srbov in Makedoncev, ki prevozijo dolžino Jugoslavije, da si nakupijo blago za lastno porabo ali — bolj in bolj — za skrivno preprodajo Madžarom, Romunom ali Bolgarom ob njihovih mejah. Slovenci se pogosto pritožujejo, da morajo podpirati manj razvite predele Jugoslavije. Bolj razmišljajoči med njimi pa priznavajo obveznost, da pomagajo. Njihovi napori so usmerjeni ne toliko k zmanjšanju njihovih prispevkov zveznemu proračunu kot k temu, da bi se osvobodili zveznega nadzorstva. Besedo konfederacija, ki so jo nekoč le zaupno šepetali, Slovenci sedaj izgovarjajo brez oklevanja — celo vladni uradniki in partijski funcionarji. Prepričani so, da je edina pot za Jugoslavijo — deželo številnih narodnosti, od katerih so si mnoge zgodovinsko sovražne — da se miroljubno razvija, v takih odnosih, v katerih bi vsaj nekatere republike imele skoraj popolno samostojnost' za lastni gospodarski in družbeni razvoj, tudi v tem, kako pojmujejo "komunizem". Samo zunanja politika in državna obramba ter samo najširša gospodarska koordinacija bi pripadali v zvezno pristojnost. Slovenci so že imeli samostojne trgovinske razgovore z italijanskimi jn avstrijsmiki oblasmi ter so sodelovali pri načrtih za skupni razvoj stičnih obmejnih pokrajin. Govori se celo o pogajanjih za trgovinsko izmenjavo po znižanih carinah med Slovenijo in obmejnimi provincami Italije in Avstrije. Tudi važne slovenske politične osebnosti so enotnega mnenja, da bi v primeru, ako bi kaka politična reakcija v Beogradu blokirala postopen razvoj k republiški samovladi, prišlo do močnih pritiskov za popolen odcep od Jugoslavije. Hitro pa pristavijo, da taka reakcija ni verjetna; novejši (po 1966 — CA2) razvoj v Jugoslaviji to potrjuje. Dejansko je sedanji slovenski odnos do manj razvitih republik bolj paternalističen kot odklonilen. Gospodarska reforma (1965 — CAŽ) in novi politični premiki (po 1966 — CA2), ki se jim ostala Juosiavija s težavo prilagaja, so v veliki meri izšli iz Slovenije. Razpoloženje Slovenca, ki odhaja v vladno službo v Beograd, je podobno onemu, ki je označevalo viktorijanskega Angleža, ko je odhajal v kolonijalno službo. Medtem, ko je za Bosanca, Srbi-janca ali Črnogorca pot v Beograd korak k velikemu svetu, je to za Slovenca neprijetno, četudi Možnosti po-Titove Jugoslavije Profesor Ciril Žebot Georgetown University tV teku Titove kritične bolezni, ki je skoraj štiri mesece nihala ob meji življenja, je bilo toliko povedanega in ponavljanega o njegovih političnih dosežkih in zapuščini, da po njegovi smrti 4. maja skoraj ni bilo kaj novega dodati. Tudi domnevanj o nevarnostih v zvezi z vrsto možnih in dozdevnih sovjetskih intervencij ter o zmožnostih in omejitvah po-Titovega "kolektivnega vodstva" je bilo na preteg. Potrebno pa je skrbno presoditi, kaj more kdo realistično podvzeti za zavarovanje bodočnosti zveze republik Jugoslavije. % Združene države bi mogle pozvati Sovjetsko zvezo, da obe velesili skupno potrdita veljavnost že dolgo obstoječe politike nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije. Medvojni vrhunski sporazumi so izvzeli Jugoslavijo iz obeh "vplivnih sfer" v Evropi. V času 35. let Titove oblasti je ta obveznost iz druge svetovne vojne ostala bistveno nedotaknjena, celo v letih 1948-49, ko sta se Tito in Stalin končno razšla. To, časovno preizkušeno dejansko neuvrščenost Jugoslavije je sedaj potrebno potrditi za po-Titovo Jugoslavijo obe vojaški zvezi, tako NATO kot Waršavski pakt. Skupna ameriško-sovjetska potrditev brezpogojne neuvrščenosti Jugoslavije bi ne le zagotovila njeno neodvisnost, temveč bi obenem pomenila verjeten začetek k bolj realistični "detenti". In kaj bi mogli Titovi "kolektiv- ni" nasledniki podvzeti v Jugoslaviji, da bi z njihove strani utrdili varnost večnarodne zveze? Dvoje osnovnih notranjih opredelitev je bistvenih. Prvič, s težavo razvite in ustavnopravno izoblikovane enakopravne odnose med šestimi republikami in dvema "avtonomnima pokrajinama" (ki sta že republiki v vsem razen v naslovu) je treba strogo spoštovati. Drugič, da bi bilo mogoče učinkovito obvladati resne in kronične gospodarske slabosti Jugoslavije, bo treba realistično razmejiti in vzporediti funkcije "delavskega samoupravljanja" na eni strani in strokovnih izvršilnih vodstev podjetij na drugi, sedanje samovoljno "administrativno" vmešavanje v njihovo delovanje pa nehati. Brez nevprašljive konfederativne avtonomije republik in bolj učinkovitega gospodarstva bo Jugoslavija ponovno zapadla v nevarne razprtije. Potrebno pa je svariti pred utvarami. Dokler decentralizirana struktura oblasti in "samoupravne" ustanove ne bodo osvobojene vanje vgrajene vseobsegajoče kontrole Zveze komunistov, bo Jugoslavija ostala v bistvu enakostrankarska diktatura, v kateri so tudi najosnovnejše pravice človeka le selektivne in preklicne koncesije od strani samozvanega vodstva vladajoče komunistične partije. (THE WASHINGTON POST, 13. maja 1980.) Zdaj solze stran! Orodje v dlan! Dom znova vstati mora, . . naj gost nam bo, a ne gospod; Pero močnejše od časa katoliški clas 3. aprila 1980 , Leto XXXII. Štev. 14 opremo, orožjem in municijo — tja v osrčje Azije nekam, kjer sovjetska vojska daleč naokrog ni imela nobenih oporišč. Velika transportna letala tipa Antonov 22 so pristajala na težko pristopnem civilnem letališču glavnega mesta Kabul v razmaku 30 sekund. Te zračno-transportne divizije se zbirajo na polotoku Krimu, od koder jim je v manj kot 12 urah dostopen srednji in daljni Vzhod, kakor tudi Balkan in Srednja Evropa. V to silno zračno vojsko se meša 800 leta) civilne družbe Aeroflot — „zaradi bližajoče se Olimpiade"--pod poveljstvom nekega aero-maršala. Dvakrat na leto, spomladi in jeseni, prepelje Aeroflot v enem tednu 140.000 mož ali 12 divizij Varšavskega pakta iz njihovih garnizij v srednji Nemčiji, CSR in Ogrski v njihove domovinske garnizije, in pripelje nazaj zameno za vse te tisoče. In prav to mešanje vojaških in civilnih transportov povzroča NATO opazovalcem največ preglavic. Neki član francoskega generalnega štaba je dejal: "Vsaj 62 Aeroflot letal na dan pristane na letališčih zahodne Evrope. Lepega dne morejo pod najbolj miroljubnimi krinkami pripeljati udarne polke padalcev. Tu je vsak (Dalje m naslednji strani K »PERO IN CAS II« Pisatelj, potopisec, esejist in prevajalec Mirko Javoru i k je želel •praznovati seilcm-desetletnico v Evropi, v svoji prvi in .pravi domovini. Lani se je v začetku septembra vrnil iz Združenih držav med nas v Ti slu, kjer je po vojni živel in deloval trinajst let: od 1948 do 14>60, ko je z družino emi-yriral v Ameriko. Svoj jubilejni .dan, 26. september 197'), je preživel med prijatelji v Franciji; rodna Cerknica in sploh Slovenija mu je namreč onstran črte, ki ločuje 'totalitarno Evropo oil demokratske. Potem jo v slovenskem zamejstvu zaman iskal možnosti zn izdajo svoje antologije (on bi rekel »literarne avtobiograli je«) iz petdesetih let pisanja. Primoran je bil, da jo kol svobodnjak izida v samozaložbi. Ta knjiga zdaj pred nami: Mirko Javomik, PERO 1'J CAS II. Izbor iz pisanja od 1927 do 1977. Založba Tabor. Trst, Washington, Buenos Aires 1980. Strani 529. Knjigo je okusno opremM Vilko Cekuta iz Toronta, natisnil pa Del Bianco v Vidmu. Javomik je hotel prikazat i vsa področja svojega pisanja; popolnoma je obšel le politično publicistiko. LamIc je nemalo na straneh dnevnika in nazadnje tednika Slovenskega doma, kateremu je bil v Ljubljani glavni urednik ves čas izhajanja, tj. od 1935 ilo 1945; po vojni pa je tovrstno pisanje objavl jal v zamejskem in zdomskem tisku. Pero in čas II predstavlja torej tzv. višjo literaturo, v katero spadajo .leposlovje. potopis, esej, kritika, polemika in podobno. To so sami krajši, v sebi zaokroženi s.pisi, ker je socialno povest Črni breg (1933) in potopisno knjigo Pomlad v Palestini (1935) pustil čisto ob strani, iz Srečanj z nepoznanimi (1934) pa je vzel en sam tekst. J.ahko rečemo, ila je Pero in čas II nadaljevanje in dopolnilo knjige z enakim naslovom: Pero in čas (1944). KAJ VSE JE V KNJIGI Po vsebini oziroma tematiki je Javornik obširno gradivo razporedil v sedem ra/.dol kov in vsakega primerno poimenoval. 2i v prvem, Pisec in umetnost, se nam razo deva kot samozavesten, zaradi inn«.»gočes? hudega zgodaj dozorel fant bistrih oči it; pronk ljivih misli. Njegovi vrednoti sta slo-.verstvo in .duhovnost: skrb za njun vsestranski napredek v svobodi. Drugi razdelek, I)om, vsebuje štiri kratke in sočiu loposlovne podobe .pisateljeve rodne Cerkniške doline. Ena od njih, Zemlja ob jezeru, bi spadaila v Slovensko domoznan-stvo: v knjigo, ki nam je za poživitev narodne zavesti in ponosa nujno potrebna. V tretjem razdelku — Tuje dalje — je vr sta krajših potopisov. Javornik je zgodaj vzljubil potovanja, to »strast ljudi, ki so morali biti dosti sami«. Sebi in bralcem je odkril Benetke, Marseille, Rim, Betlehem, Barcelono, Kanarske otoke. Dodal je 1969 napisano reportažo 'N vanje o o"-ojem je h-'lo xe posebno dragoceno, ker je t" -Tfodovina doma danes ?.al enostransko in z.rolj politixno nisana. Po tem zanimivem pogovoru je avtor podpisoval ■izvode svoje nove knjige,ki so jih udeleženci ookunili lepo število. Marsikdo navzočih se je spraševal, kako da je tr pomembno kulturno manifestacijo v Trstu v oočasti-tev modernega slovenskega katoliškega pisatel- ja priredila tako imenovana "liberalna" organizacija. To je samo spričevalo o njeni zcl^dni slovenski zavednosti in širini. V tržaškem Društvu slovenskih izobražencev, katerega program vsebuje zvestobo našemu krščanskemu izročilu in etiki ter kulturni in politični pluralizem, te predstavitve ni smelo biti iz strahu pred zamei*o pri oblasteh "matične domovine." HimiunHiiiMMiiiiuiimimimmniiHiffliiiimiiiiHHiMfMi Komunizem lahko uresniči svoje "cilje" le t z rušenjem jedra in temeljev narodovega življenja. Kdor to razume, ne bo niti za trenutek verjel, da je Kitajski komunizem bolj miroljuben kot Sovjetska varijanta (samo zobje mu še niso zrasli!), ali da je komunizem Maršala Tita plemenit po svoji naravi. Tudi ta je vzhajal v krvi in tudi ta je utrdil svojo oblast z masovnim pobijanjem, toda strahopetni Zapad se je delal kot, da tega ne vidi v letih 1943-45. Alexander Solzhenitsyn TIME Magazine February 18,1980 luiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiipiiiiii 873150157 Vrhunska konferenca zadružnikov v Kvebeku Kvebek igra važno vlogo zadružništvu ne samo v lastni provinci, marveč tudi v celotni Severni Ameriki in vedno bolj tudi v mednarodnem zadružništvu. Alphonse Desjardins je uvedel v Severni Ameriki kreditne zadruge, ko je ustanovil J. 1900 v Levisu svojo prvo "ljudsko banko" (caisse populaire). Podobno je ustanovil 1. 1909 v Združenih državah. S svojimi predavanji z ZDA ter sodelova njem pri pisanju prvega zakona o kreditnih zadrugah v Massachusettsu je sodeloval pri oblikovanju danes močno razširjenih kreditnih zvez. Zadružno gibanje Desjardins v Kvebeku je danes eno najbolj integriranih zadružnih gibanj na svetu. Ni omejeno samo na kredit in zavarovanje, marveč je udeleženo tudi na drugih področjih, vključno proizvodnji. Pred nedavnim so pridružili Zvezi še posebno ustanovo, ki ima že okrog milijon dolarjev kapitala. Obresti tega fonda služijo ,pospeševanju znanstvenega raziskovanja zadružništva. Gibanje se udeležuje s finančno podporo kot tudi z osebjem pospeševanja zadružništva v deželah razvoja Trenutno zastopajo kanadska zadrugarje v Mednarodni zadružni zvezi (letošnja seja glavnega odbora je bila v Kanadi) in Mednarodna zadružna univerza (Desroche — Paris) je imela več sekcij na univerzah v Kvebeku. Kot večina zadrug v industrijskih državah zadružniki v Kvebeku niso pričakovali od države (bodisi provincialna bodisi federalna) kaj več kot pa temeljno zakonodajo, ki jim omogoča delovanje. V dobi večjega poudarjanja gospodarska samostojnosti Kvebeka in manjšanja odvisnosti od angleško usmerjenega kapitala, je začela polagati provincialna vlada (že prejšnja liberalna) večjo važnost na zadružništvo, zlasti na zelo razvito finančno. Pripravili so zato (Bourassa) zakon o ustanovitvi posebne Družbe za razvoj zadružništva (Société de dévelop-ment coopératif). V tej družbi bi imeli po prvotnem osnutku večino zastopniki zadrug. Parti AFGANISTAN /A/— NATO alarm prepozen." Vrhovni poveljnik NATO, general Rogers, je pa dejal: "Ruska bliskovita ofenziva iz Kabula se more vsak čas ponoviti v srednji Evropi." Tako "Weltbild" izpod peresa svojega dopisnika P. Hornung-a. Vi sami ste pa pisali, da je SSSR v zadnjem desetletju potrošila 104 bilijone dolarjev več za oboroževanje kot pa USA (Slov. Država 8/79). Te strašne vsote se morajo od časa do časa nekje pokazati. V takih okoliščinah — doslej še počivajočih — je Slovenija majhna vas na fronti, ki pa s Trstom daje dostop v vse leto Québécois pa je, dosledno svoji socialistični miselnosti, sicer sprejela pripravljeni načrt, toda spremenila sestav organizacije tako, da bi imeli od vlade imenovani zastopniki večino, ne pa predstavniki zadrug. To pa je naletelo na tolik odpor pri zadružnikih, da je morala vlada umakniti svojo spremembo in da imajo v medtem ustanovljeni družbi zadružniki večino. Zadružniki so bili sicer veseli vladne pomoči, ker opravljajo zadruge mnoge naloge, ki so v interesu celotne družbe in ne samo lastnih članov, toda niso bili pripravljeni žrtvovati svoje neodvisnosti. Levesque je v svojih govorih večkrat poudaril posebno partnerstvo med državo in zadružništvom, ko pa je sklical vrhunsko gospodarsko konferenco, so mu zadružniki zamerili, da so bili premalo zastopani v primeru s številom delegatov, ki so jih povabili kot zastopnik vlade, podjetnikov in delavstva. Da bi jih potolažil, je pristal Levesque na posebno vrhunsko konferenco zadružnikov in vladnih predstavnikov, ki je bila od 4.-7. februarja 1980 v Montrealu. Zadrugarji, pa tudi oddelki vlade, ki imajo opravka z zadrugami, so se na konferenco dobro pripravili s številnimi študijami ter izdelavo stališč zlasti v točkah, kjer se stika delovanje zadrug in vlade. Zadruge so organizirale tudi vrsto diskusij, pri katerih je moglo sodelovati tudi članstvo samo, ne samo izvoljeni predstavniki in poslevodje. Kongres je nudil zadružnikom možnost, da so se bolje spoznali med seboj; s posebnimi okoliščinami in težavami poedinih panog zadružništva. Glavni namen pa je bil vendarle soočenje vladnimi predstavniki. Zadružniki upajo, da bodo vladni predstavniki tako bolje poznali značilnosti zadružništva in jih ne bodo metali, kot se je to večinoma dogajalo deslej, v isti koš s kapitalističnimi podjetji. Na drugi strani pa so imeli tudi zadružniki priliko, da se podrobneje seznanijo z gospodarskimi načrti vlade in pa z raznimi programi, v katere bi se mogle zadruge smiselno in uspešno vključiti, ne da bi jim bilo treba žrtvovati svoje značilnosti. _ Rudolf Cuješ /Z SLOVEA/SKčZQODOV/M& obredu. Sele po daljšem poga janju so pristali na cesarjevo zahtevo, ali samo za dotični primer. In Hauptmann zaključuje: "Zakaj obred, ki je bila :v njegova temeljna misel, da kralj daje vojvodi le zakonito oblast, dejansko oblast pa šele ljudstvo, jim je bil svet tudi še kot prazen spomin." Nadaljni razvoj ustoličevalnega obreda .1 Povrnimo se še Hauptmannovem opisu razvoja obreda. Kot smo pravkar videli, se je obred razvil do leta 1286 že tako, da ljudstvo niti na videz ni imelo več prve besede. Prva je bila sedaj investitura, ali kraljeva podelitev dežele v fevd, drugo je bi) blagoslov, s katerim je cerkev posvetila podelitev in šele na tretjem mestu je bilo ustoličenje, ki ga je opravil kosez. Ker je odpadlo jahanje okoli knežjega kamna, je izgubil svoj stari pomen tudi jezdni konj in je postal najkasneje na tej stopnji plemenska žival, ki je predstavljal skupaj z bikom živinorejo in je zato bil primerno darilo za kmeta-ustoličevalca. Obredno obleko, ki je vojvoda ni več potreboval za na pot h kralju, pa so razdelili med reveže. Leta 1335 pri umestitvi Otona so napravili nadaljno spremembo v prid vojvodi.Obdaja ga plemstvo oblečeno v praznično nošo, in ni mu treba držati obeh živali. Janezov načrt leta 1340-1342 pa je prekrojil ustoličevanje tako temeljito, da je pomenilo samo še slovesnost v spomin na pokristja-njenje Slovencev. giiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Si videl zadnje čase tipičnega kanadčana? SLOVŠM/OA (Nadaljevanje s prejšnje strani) plovno Jadransko morje, po čemer ruski geopolitični prostor stremi vsaj že 300 let. Pri tem nas more tolažiti zavest, da so sovjetski strokovnjaki vsaj toliko brihtni kot mi, ki bi tudi videli, kako je Jadransko morje s Trstom vred nezanesljivo, ker ga Italija in Albanija z Otrantsko ožino čez noč lahko izpremenita v zaprto jezero, ki ne pelje nikamor. Pod tem vidikom se Trst ne more meriti s kakim Solunom, ki pripelje v Egejsko morje. Upajmo, da tudi sovjetski državniki to vidijo in da jih ne bo skominalo ravno po Jadranskem morju, ki je zanje past. Poglej v ogledalo. Večkulturnost/Kanadski poizkus i+i Honourable Jim Fleming L'honourable Jim Fleming Minister of State Ministre d'État Multiculturalism Multiculturalisme Canada I Ne dolgo potem je našel Rudolf IV. zapis starega obreda v nam neohranjeni predlogi švabskega ogledala, in Rudolf gotovo ne bi bil Rudolf, če ne bi spoznal političnega pomena na novo odkritega obrednika, saj je iz njega odsevala daljnosežna samostojnost knežje oblasti. Rudolf je obredniku dodal še Janezovo zgodbo o lovski službi koroškega vojvode ter jo istočasno povzdignil v službo višjega lovca cesarstva ter se s tem skušal uvrstiti med najvišje dostojanstvenike cesarstva. Vendar ponaredba (švabsko ogledalo) ni dosegla svojega namena. Lovska služba cesarstva je izginila, čim se je rodila sredi 14. stoletja. V porabljenje pa je šla tudi Janezova krščanska teorija. Ernest Železni se je leta 1414 še dobro zavedal ljudskega izvora svoje časti. Njegovemu sinu cesarju Frideriku III. pa ni bilo več mar za staro navado. In čemu neki? Nasprotje med vojvodo in cesarjem je prenehalo, saj je bil Friderik oboje. Ko je prišel leta 1443 na Koroško, da zapriseže stanove, je odklonil ustoličenje. Od takrat ni bil več nobeden koroški vojvoda umeščen na knežjem kamnu. O koseškem propadanju pa pravi Hauptmann takole: "Ti pa, ki so bili prvi poklicani, da branijo staro pravdo, kasazi, so bili takrat že tako majhni, da se njihov glas ni več slišal. V šestnajstem stoletju beremo celo že o prizadevanjih izenačiti kasaze, ki nimajo pismenih potrdil o svojih posebnih pravicah, z navadnimi podložniki." Moten spomin na pravico ljudstva je ohranilo nazadnje le še plemstvo. Plemstvo si je sicer zavarovalo svoje pravice s tem, da je izsililo od vojvode prisego, da bo vedno spoštoval in branil njihove svoboščine. Čeprav je stari obred s tem izgubil vsak pravi pomen, se mu stanovi vendar niso odpovedali, ker se jim je zdel resno opozorilo vladarju, posebno v dobi absolutisma. Zato so si dali koroški stanovi potrditi vsaj načelno pravico do ustoli-čenja na knežjem kamnu še leta ■n 1651, ko so se zadnjič poklonili vladarju pred vojvodskim stolom. S tem zaključujem pregled Hauptmannovih teorij. Sledil bo opis spora med Hauptmannom in Josipom Malom, nato pa Malovo pobijanje Hauptmannovih teorij. kTÖßZOMT-O SON * AMY Z /