VMiag UBd SdttlftleUungr: Klageitfurt, Blamarekring IS, PoettMh 115 / Beeuf«pr«le (Im гогми saJUbttr) monatUeh Rli 1— tm Итт (еШжсћИеЖИоћ RM 0Л0 aueteUgrebUhr Abbeetenunfen der Zeltumg fdr dta nadifolyvndeB ИопаА werdwi but aebitftUeb and mir bte 36. 4м laofcDdn ICtmata mngenommen Xf. ML IV'ezfflanjšana siloiilosi olirambnfli bojev Nad 400 ujetnikov pri Apriliji - Zopet hud napad na britansko glavno mesto Krainbnrg. Дви te. Februar 1944. 4. .TahDtanj)^ „ ^J'^'tommando der Wehrmacht je dne *' februarja objavilo: Y prostoru pri Krivojrogu je bilo manj ^рјиеда delovanja kot prejšnje dneve; od-"ili smo več sovjetskih sunkov. S svojim napadom zapadno od Zvenigorodke smo pridobili ozemlja. Vzhodno od ŽaSkova so se tudi včeraj izjalovili posebno trdovratno izvajani napadi boljševikov, pri čemer smo odstrelili večje število sovražnih oklopnjakov. Pri Zaslavu in na ozemlju južno od Pripjet-skih močvirij lo lastni napadi potekali uspešno. Južno od Berezlne, severno od Rogačeva ter jugovzhodno od Vitebska še trajajo obrambni boji z nezmanjšano silo. Naše čete so preprečile vse sovražne probojne poskuse. zajezile aH odpravile krajevne vdore in prizadele pri tem sovražniku visoke zgube 'ludl in materiala. Med Ilmenskim in Pej-Puškim jezerom so spodleteli na obeh straneh Dna In zapadno od železnice Pleskau — Luga sovjetski poskusi, da bi prodrli naša odmikanja. V prostoru pri Narvi je zopet oživelo bojno delovanje. Lastni napad za odpravo nekega vdornega mesta prejšnjega dne je napredoval kljub močnim sovražnim nasprotnim napadom. V Italiji smo t podvzetjem udarnih čet zboljiall svoje položaje ▼ nekaterih odsekih ob fronti mostišča pri Nettunu. Južno od Aprillje obkoljene sovražne sile smo kljub zagrizenemu nasprotnikovemu odporu stisnili na ozek prostor in pri tem pripeljali nad 400 ujetnikov. Več sovražnih razbremenje-valnih napadov, ki so jih podpirali močno topništvo in ladijski topovi, so se zrušili v našem obrambnem ognju. Daljnostrelno bojno topništvo se je z dobrim učinkom bojevalo proti sovražnikovim razkladanjem v prostoru pri Nettunu in prisillilo več tovornih ladij, da so se vrnile. Na južni fronti so se Izjalovili sovražni napadi severozapadno od Castelforte. Nasprotnikove poskuse, priti čez reko Gari, smo razbili. Od ostale fronte Fiihrep sprejel Visoka odlikovanja za generaia Lieba FOhrerhauptquartier, 25. februarja. Po osvoboditvi nemške bojne skupine, ki je bila odrezana zapadno od Cerkasov, je sprejel Ftlh-rer v nedeljo v svojem glavnem stanu poveljnike oddelkov, ki so bili tam obkoljeni: poveljnika nekega prednjega oddelka Ge-neralleutnanta Lieba, ki je vodil pri preboju skozi obkoljevalni-krog udarne čete, poveljnika oklopnjaške divizije »Wikingc, ^I-Gruppenfahrerja Generalleutnanta der Waffen-^f Gilleja, — divizija, ki jo vodi, sestaja iz germanskih prostovoljcev In se je že ponovno odlikovala, — in FQhrerja der Ičinhovil nemški lelcnapad na London Trdi boji severovzhodno od Rogačeva - Nadaljnje čiščenje kotla pri Apriliji Oberkommando der Wehrmacht ]e dne 23. februarja objavilo: Juino od Krivojroga »o naši grenadirji s Podporo jurišnlh topov prebili sovražni po-lofaj ln,prl?9dell žilavo upirajoftlm le Sov-)в*ош ▼ nadaljnjem sunku težke krvave zgube. Mesto Krivojrog smo po srditih bojih in po uničenju vseh vojnovažnih naprav izpraznili. V prostoru pri Zvenlgorodkl In v ozemlju ob Prlpjetu ЖО bili lastni napadi uspešni. Pri presenetljivem zračnem napadu na sovi jetsko letališče v 2itomiru smo uničili 20 sovražnih letal. Medtem ko smo južno od Berezlne In jugovzhodno od Vitebska zavrnili krajevne napade boljševikov, še trajajo nudi boji % vdrlimi sovražnimi silami severovzhodno od Rogačeva. V severnem odseku ■vzhodne, fronte so se naša odmikanja jugo-fPedno' In zapadno od Ilmenskega jezera I^VfSlla po načrtih. Vzhodno od Pejpuškega |*^ra so spodleteli ponovni napadi Sovje-'Ov. Včeraj je sovražnik zgubil na vzhodni '»■onti 47 letal. V Italiji Je izvršil sovražnik v mostišču pri Nettunu nekaj brezuspešnih krajevnih napadov. Pri tem je bila uničena ena sovražna stotnija, ki je s podporo oklopnjakov napadla naše položaje. Pri nadaljnjem čiščenju kotla Južno od Aprillje smo pripeljali ujetnike. Odredi naših bojnih letal so nadaljevali » svojimi napadi na sovražnikova razkladanja v pristanišču v Anziu in povzročili nova razdejanja in močne požare. V popoldanskih urah dne 22. februarja so skupine severnoameriških bombnikov z močno lovsko zaščito napadla kraje v Srednji Nemčiji. Ob istem času so preleteli severnoameriški bombniki Južno Nemčijo in Pro-tektorat. Po številnih razstrelnih in zažigal-nih bombah so nastale škode zlasti v stanovanjskih ozemljih nekaterih mest. Nemška zračna zaščita je bila tudi včeraj uspešna, ko se je bojevala proti severnoameriškim bombnikom: uničila je 119 letal med temi 95 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči je vrglo nekaj sovražnih vznemlrjevalnih letal bombe na kraje v zapadnonemškem ozemlju. Nemško zračno orožje je v pretekli noči Izvršilo . nadaljnji učinkoviti velenapad na London. Močni odredi težkih bojnih letal so bombardirali obmestje z velikimi količinami razstrelnih in zažigalnih bomb, ki so povzročile škode in obsežne požare. ne poročajo o nobenih posebnih bojnih dejanjih. Včeraj proti poldnevu je priletela skupina severnoameriških bombnikov z močno zaščito lovcev nad Južnonemško ozemlje. Na mah učinkujoča obramba sil naše zračne obrambe je onemogočila sovražniku, ^a, bi izvedel nameravane strnjene napade*. 45 sovražnih letal, med njimi 42 bombnikov, je bilo uničenih v zračnih bojih ali po protiletalskem topništvu. Sovražnik je zgubil skoraj polovico poslanih bombnih letal. V pretekli noči je odvrglo nekaj sovražnih vznemlrjevalnih letal bombe na kraje v Zapadni Nemčiji. Odredi težkih nemških bojnih letal so izvršili nadaljnji učinkovit velenapad na London,. ki je povzročil obsežne požare in-po-rušenja v več londonskih mestnih delih. eerkaske junake in Gilleja, vitešlti križec za Degrelleja Frelvvilligen-Brigade Wallonien, ^^-Haupt-sturmfOhrerja Leona Degrelle, ki je prevzel . po junaški smrti poveljnika brigade vodstvo In se je odlično izkazal pn odločilnih pro-bojnih bojih. FOhrer je osebno Izročil Imenovanim poveljnikom podeljena Jim visoka odlikovanja za odlično osebno sodelovanje v boju In Junaško borbo njihovih čet. Iz FOhrerjevih rok so prejeli: Generalleutnant Lleb odlikovanje Eichen-laub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa), -Gruppenfahrer und Generalleutnant der Wafien-^^ Gille, Schvrerter zum Elchenlaub des Rltterkreuzes des Eisernen Kreuzes (meče k hrastovemu listu viteškega križca železnega križca), ^^-Hauptsturmfahrer Leon Degrelle, Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (viteški križec , feleznega križa). Ostala visoka odlikovanja za vodje čet in niože, ki so se Istotako odlikovali, so podeljena in jih bodo izročili krajevni poveljniki. Pfihrer 8l je dal po poveljnikih izčrpno poročati o poteku hudih in trdih bojev, ki so bili po dolgih tednih borbe nagrajeni % uspešnim probojem in rešitvijo. Se dal'p hndl obrambni boli na Vzhodu Krvavo Odbiti sovjetski napadi - Вгга nemška bojna letala nad Londonom der Wehrmacht le dne 22. februarja objavilo: Naše čete stoje v Krivojrogu v hudih hiš-ПШ bojih s prodrlimi sovražnimi silami. Pri Zvenlgorodkl, vzhodno od Zaškova, južno od Berezlne In severovzhodno od Rogačeva nT." odbili sovražne napade In od- w in.i ^®leziH krajevne vdore. Severno od Velikijega Luklja so Sovjetl brezuspešno napadli. Po porušenju vseh, vojaških naprav, smo v teku določenega odmikanja Izpraznili ruševine bivšega mesta Holm. Med Ilmeii-sklm in Pejpuškim jezerom so se v več odsekih Izjalovili močnejši sovražni napadi. General der Artillerle Stemmermann, poveljnik zapadno od Cerkasov obkoljene bojne skupine, ki se je potem prebila, je padel zadnji dan proboja, ko je topniški strel zadel njegov bojni voz v polno. Njemu gre velika zasluga za neomajno vztrajanje In Slari zasirahovalni zopol obnovil Boljševiško zatiranje uvedeno ? nekaterih pokrajinah Ukrajine Vinica. 25. februarja. Po nekem poročilu »Deutsche Ukralne-Zeltung« so .boljševikl v nekaterih pokrajinah Ukrajine zopet vzpostavili svojo staro zastrahovalno vlado. Po ^korakanju so boljševikl najpoprej zaplenili, kot soglasno izjavljajo številni prebež-nlkl In ujeti vojaki, konje in živino, kakor t4dl zaloge žita, katere so pustili Nemci prebivalstvu, da bi tako zagotovili prehrano. Posebno kmetom v poljedelskih zadrugah, so jih uvedli med nemško zasedbo, to po krmil vse živali, ker so boljševikl zopet uved-'' kolhoze. Kmetje, ki so samo namignili, de dobili pod nemškim gospostvom zemljo in so mogli vzdrževati na dodeljenih jim ''netljah lastno živino, so prišli takoj v kazenske kompanlje. Vsi moški med 17. In 57. jetom 80 bill vpoklicani. Del teh kmetov so, '"prav niso bili vojaško Izvežbanl, površ-preoblekll In jih uvrstili v boreče se čete. Ravnanje z Ukrajinci v sovjetski vojski 2*načujejo vsi kot posrbno slabo. Ujetniki niti enkrat videli Židov na fronti, kje v glavnih vojnih črtah. Ukrajinske vasi kažejo sliko brezupne osamelostl. Ne samo, da je prišel nad Ukrajince zopet čas lakote. In zatiranja, prebivalstva se je polastil neskončen strah. S temi besedami orišejo ujetniki položaj v Ukrajini. Vsi ujetniki izražajo svoje zadovoljstvo nad tem, da so prišH v nemško ujetništvo. probo) bojne skupine. Vojska je zgubila z n|lm posebno preskuienega vodjo čet. V Italiji so naše čete v več odsekih mostišča pri Nettunu kljub žilavemu sovražnemu odporu zboljšale svoje položaje. Nasprotne sovražnikove napade na naše nove črte smo odbili. Južno od Aprillje obkoljenega sovražnika odstranjujemo po skupinah. Odredi nemških bojnih in borbenih letal so podnevi in ponoči z dobrim učinkom nadaljevali s svojimi napadi na mostišče pri Net-'unu. V pristanišču v Anziu sta bile dve trgovski ladji z 9.000 brt po odvrženih bom-bah težko poškodovane in uničenih je bilo ^Gč skladišč gonilne snovi In municlje. V popoldanskih urah 21. februarja so skupine severnoameriških bombnikov z močno zaščito lovcev napadle kraje v Zapadni in Srednji Nemčiji. Nastale škode so majhne. V silnih zračnih bojih in s protiletalskim topništvom smo sestrelili 33 sovražnih letal, "^ed njimi 25 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči je nekaj vznemlrjevalnih letal odvrglo bombe nad Zapadno in Jugozapadno Nemčijo. Brza nemška bojna letala so v ranih urah današnjega dne napadla londonski prostor. Novo anglo-amerikansko teroristično delanje Rim, 2S. febni.iria. Med odpremo žen in otrok, ki *0 te nahajali na papeškem ozemlju pri Castell Gandolfu, je Izvedlo, kot poroča radijska postaja Rim, v četrtek anglo-mmer'kmnsko zračno orožje nov terorističen napad na nesrečno mesto in odvrglo svoje bombe med vrste osab, katere so po papeževem naročiu ponovno evakuirali. Vtem ko s<". te številni valjali v tvoji krvi, to te za slUale iz množice, grenke kletve proti neusmiljenim zasledovalcem in morilcem. Najvišji uspeli zbirke v januarju 1944 izvršena cetina zbirka CauoT za vojno zimsko pomoč 19*3/4% j* •weU dotlej najvišji uspeh vseh zbirk zim-pomoči. Zneila j* po začasnih ugotovitvah <1,036.553,73 RM. Pri enaki zbirki lan-«k«ga Uta j« bilo dotaianih «5,262.507,07 RM. Nstopilo jt torej povečanje uspeha та 13.774.064.66 RM = 24,2 odstotkov. Pregled premoženja uradnikov v Srbiji Beograd, 25. februarja. Srbski ministrski, svet je sprejel uredbo o pregledu premoženja javnih uradnikov. Onemu, ki si je protizakonito pridobil imovino, bo zaplenjena v korist država. Burmanska bitka Drugi »arakaniki Dunkirchcn« Ne meji med Indijo in Burmo nI nobenflj pregrad in zapornic. Ta meja se drži v ve-' liWh črtah tokov rek in gorskih grebenov in se na prostranih delih goste džungl* sploh ne da spoznati. Približno 150 km južnoi od mesta, na katerem se dotika obmejni pas Bengalskega zaliva, leži po Japoncih kot ooorišč' iznrajeno ristaniško mesto Akyab. V isti višini na severu indijsko-burmeške m*4 |e naletimo na luko Hitagong, ki ima d(^ rektno železniško zvezo v dolžini 400 km ■ Kalkuto. V vzhodnoazijatskem svetu so dolgo časa radi ugibali, kdo bo pač prvi sunil naprej. AH Japonci proti Hitagongu in dalj« pfoti Bengalom, aH Britanci proti Akyabuw Japonci so imeli časa, udejstvovali so se prow ti Indiji bolj politično in sicer z Izgradnje burmeške samostojnosti in okrepitvijo po-kreta za Samostojno Indijo. Hkrati se je paS vršilo marljivo vežbanje burmeških in indijskih nacionalnih čet. Britanci nasprotno »o bili naravnost prisiljeni k aktivnosti, da. vzpostavijo svoj hudo omajan prestiž. Po ve--likanski propagandni o'anzivi so v preteklem letu starfali akriio proti Arakanu, ki leži na ozemlju Akyaba. Uspeh je znan: bil je tako grozen poraz, da je le malo angleških vojakov, oblečenih samo še v cunje, napol zblaznelih in napol sestradanih, našlo pot skozi divjo džunglo v Indijo. Za ta poraz odaovorni qeneral Wavell sedi danes kot indijski podkralj v Delhlju, la aeneral Mountbatten, član angleške kraljevske hiše. le dobil naloao. da zaceli arakanske brazgotino. Po večmesečnih pripravah, ki loi baje nameravale zopetno osvojitev vse Burme, nridobltev noti za tooove v Cunkinške Kitajsko, je dal nekaterim britansko-indij-skim divizijam povelja za pohod proti jugu v smeri proti Akvabu in Arakanu. Gledano na veliko, je šlo torej za ponovitev ponesrečenega Wavellovega podvzetja. Cas je priga-n'al, kajti v nekaj tednih prične zooet perioda dežja, ki onemogoča vsako večje l^j-no dejanje v burmeškem prostoru. V področju angleškega pohoda ležita med pravo celino In Bengalskim zalivom dva Iztegnjena, ozka, skoraj sporedno z glavno obalo potekajoča zemelfska jezika, ki učinkujeta tako rekoč kot zaščita boka proti morju. Najvišji Tek Naaf, je nekako 50 km dolg; tvori ga široka dolina reke Naaf. Prihodnji polotok Mayu je ločen od celine po širokem toku vode, čegar izlivno ozemlje že prehaja v pas Akyaba. Angleške divizije 10 dosegle 50 km pod mejo najprej pristaniško mesto Maungdav in potem 20 km dalje proti jugovzhodu v notranjem kotu polotoka Mayu ležeče mesto Buthidanq. Približali so se torej na 80 km Akyabu. Šele v tem stadiju dogodkov se je bliskovito izvršila japonska reakcija. Oddelek čet je Iz zaledja severno od Maungdava sunil proti obali, vzel angleško oskrbovalno oporišče Bachor in v nadaljnjem prodiranju odrezal vse poti za angle' ški umik. Druga japonska skupina jo je zasukala proti jugu, sledila angleškemu pohodu in prišla tako sovražniku za hrbet. Šele po teh dveh akcijah se je podala japonska glavna sila od juga sem v nižavah reke britanskim divizijam nasproti. Iz teh treh operativnih japonskih premikanj je nast'alo ob-koljenje in razbitje Mountbattenove bojne skupine. Odrezana od vsake oskrbe, neizprosno napadena od severa In juga se je umaknila vstran v odljuden gorski svet, da bi se prebila do obale. Rešitev p^pride samo lahko od morja. Kako malo so se Britanci zanašali na uspeh svoje stvari. Izhaja že Iz tega, da so zbrali večje Število prevoznih ladij ob izlivu reke Naaf. Te so cilj i^pon-skega zračnega orožja, ki jih stalno bombardira in preprečuje vkrcanje bežečih angleških čet. Britance pripravlja Montbattenov glavni stan polagoma na to, da se ob bojišču ob indijski meji skoraj ne bo več dalo izognit! druoemu »arakanskemu DOnkirchnu«. Ponudba Poljakov v pregnanstvu Stalinu Stockholm, 25. februarja. Churchill si je prizadeval z vsemi sredstvi, da bi pred svojim že dolgo zapadlim govorom v Spodnji zbornici o splošnem položaju dosegel koVnpro-mls med Moskvo in poljskimi emigranti v smislu sklepov konference v Teheranu. Pritisk angleške vlade na poljske emigrante se je v zadnjih dneh znatno ojačil. Churchillova »pobuda« gre za tem, da bi poljski emigranti naslovili na Moskvo ponudbo, da se podvr^ žejo. Poljski emlgrantje so zasedali r per-nencl in so končno sestavili pismo, ki so ga izročili sedaj Churchillu s prošnjo, naj ga pošlje naprej Stalinu. To pismo naj predstavlja čim največjo ustrežljivost od strani polj' skih emigrantov nasproti Stalinu. »Daily Telegraph« pravi, da so bile seje Poljakov izredno viharne. Več »članov kabineta« je baje odstopilo, med njimi tudi poljski »mini« strski predsednik«. Po Churchillovem pritisku pa so bile odklonjene te d emisije in vsi člani so ee morali podpi*ati pod »ponudbe StaHnu«. K A P A N K E N B O T B Listina e allansktli svoboščinali ne velja MeparsM inalla] agitacije se sedaj priznava - Nove mos&ovsite zahtev* Stocleholai. 15. februarja. Eden je v Spodnji zbornici dopustil omembe vredno odkritost. Odgovoril e na vprašanje nekega člana de« lavske stranke, da 11 je angleška vlada nazi-ranja, da je točka 2. listine o atlantskih svoboščinah »Ne odobre se nobene teritorialne spremembe brez soglasja s prosto izjavljeno voljo prizadetih narodov« uporabljiva tudi na sovražne dežele, z jasnim »meI« S tem je angleška vlada pod silo razmer In predvsem uklonivii se sovjetskim zahtevam, odpravila nadaljnji ostanek blula z Atlantikkarto in razjasnila, da je bila ta vedno namenjena le v to svrho, da nasipa narodom peska v oči, ko ni izpolnila svojega imena, da bi služila kol vaba za Nemčijo. Ker nemški narod ni na limanice, pade sedaj prikrivajoča kulisa In se vidi za njo stoječi top jasno izraženih zavojevalnih načrtov. To maskiranje ne bo nikogar prese% netilo, razen morda peščice nevtralnih iluzi-onistov, ki pa zaradi tega mučnega dejanskega stanu ne '^odo veliko govorili ravno take kot ne o porušenju samostana v Monte Cassinu in drugih značilnih junaških činih »križarjev %a civilizacijo.« »Stockholms Tidningen« lakonično ugotavlja, da se je Eden tokrat v nasprotju s pref-šnimi, še nekoliko zastrtimi napovedbami v isti smeri načelno izrekel čisto navadno in kategorično za prepustitev nekega prejšnjega zaveznika usodi. Danes so v tem dane vse motnosti, da se ponovi Versailles. Aktualni povod za Edenevo Izjavo so brez dvoma dala najnovejša tajna pogajanja Churchilla s Stalinom o tako zvanem poljskem vprašanju. Stalin Je, kakor je bilo ie pronicalo, stavil pri Churchillu zahtevo po Izročitvi Vzhodne Pruske tn zahtevo po K6-nigsbergu, ki bi naj javno bil priključen Sov-jetski zvezi, dočim so druge velike nemške Prelivanje Krvi v mošefi Tungmr, 25. februarja. Nov krvav Incident •e je pripetil tudi v vzhodnomarakonskem mettu Ouidi, k)er so policijski agent)« d# Ganila vdrli v moi«}o Sldi Okba, da bi to-hunlli pri moslemtki duhovščini. Motlemsko prebivalstvo, ki Je bilo razburjeno zaradi te oskrunitve avoje hiše božje, Jih Je »poznalo In dejansko napadlo. Eden izmed agentov Je bil pri tem ubit. Tako) na pomoč poklicani senegalskl strelci so z oboroženo silo vdrli v moSeJo, da bi izgnali ogorčeno množico. Pri tem Je prišlo do pravega klanja me^verniki, kar Je Imelo za posledico številne mrtve in ranjene. Ш.000 mož le zgoBlI sovražnik v Kalili ttockholM, 25. februarja. Vojaški krogi portugalskega glavnega mesta cenijo, kot poroča iDagspostenc iz Lizbone, skupne zgn-b* Anglo-Amerikancev med vojnim pohodom ▼ Italijo na približno 100.000 mož. Največje z gube pripisujejo borbam pri Cassinu. Ta cenitev Je po poročilih iz Anglije in Amerike uradno potrjena. Churchill Je navedel v spodnji zbornici 36.626 mož, ki Jih J* Anglija zgubila od 3. septembra 19*3. do 12. februarja 1944., ameriški vojni minieter Stimson pa, da Je Amerika zgubila v istem času 36.741 mož, to se pravi vsega skupaj sedem vojnih divizij. Strateški uspehi so v razmerju ж velikimi zgubami skrajno neznatni. Kljub premoči, ki se ne sme podcenjevati, BO napredovali Amerikanoi od 2. novembra T svojem frontnem odseku samo za 4,5 km, Angleži pa približno za 18 km. pokrajine namenjene Sovjetski Poljski, kakor ■i Jo je zamislil Stalin. Vse te blodnje za primer plutokratsko-boljševiške zmage so sicer le krparija fai v toliko popolnoma neobvezne; če.bi Sovjetl v resnici zmagali, ne bi pomenila njihova Izjava, da želijo dobiti »samo« Vzhodno Poljsko ali »samo« K6nlgsberg, ničesar več. Vse te zahteve so vendar mišljene le kot prva etapa za popolno sovjetizacijo vse Evrope in bi se v primeru resnične zma-g. bliskovito razširile, kar se vidi že pri sedanjem postopanju. Ali Je pred nekaj tedni še kdo govoril o Kčnigsbergu? Ne, samo o Vzhodni Poljski. Po nekaj tednih pa bo sovjetski KOnigsberg po politični strategiji Kremlja že splošno znana in zmerna, med tem že premagana zadeva. Potem bo akuten tov|etskl Klel ali sovjetski Hambrug, zopet nekaj tednov pozneje sovjetski Rotterdam, ali sovjetski Antwerpen ... Na tak razvoj so plutokrati že dolgo popolnoma pristali, za enkrat tajno. Edenova malobesedna izjava v Spodnji zbornici pa pomeni sedaj, da te mor* Anglija tudi popolnoma javno udeležiti zavoj evalne politike Sovjetov in se pod pre-močnjm moskovskim političnim pritiskom pač prav malo briga za prejšnja načela. Vsa ta gonja v sovražnem taboru nima nobenega praktičnega pomena. Ne gre pa podcenjevati njenega politično psihološkega u-činka. S tem, da je angleška politika odpovedala, da se je znova javno potrdila pripravljenost za izročitev Evrope boljševizmu in z izjavljeno opustitvijo prejšnjih načel, ▼ katere je ie vedno verjelo nekaj nevtralcev. Je zapečaten moraličen propad plutokracij. Učinki se sicer ne bodo poznali od danes na jutri toda, kakor vse moralične sile, bodo tem trajnejši In tehtnejii za izid vojne. PInIokrall se zvfafo med mlinskimi kamni PlntDkratsko-boljševiško priznanje ljubezni - Konec garancijske pogodbe Berila, 25. februarja. Privlačnost spremembe boljševiške ustave in prav enostranske borbe med Moskvo in Poljaki v pregnanstvu je nesporno tvorila na sejmišču zaveznikov. središče in smer javne pozornosti. Tako je angleški tednik »New Leader« spravil na površje doslej Se malo opaženo stran poljeko-sovjetskega spora. Iz tu sestavljenih dejstev se vidi, kaj vse je Amerika pripravljena žrtvovati, da razbije položaj nemške oblasti. Poljsko industrijo, promet, vse javno življenje so še pred vojno samo pri površnem opazovanju lahko smatrali za poljske. V resnici je vladal na Poljskem dolarski imperializem. Brez dvoma so Zedinjene države vstopile v to vojno, tudi za to, da si na Poljskem popet pridobijo svoj stari položaj. Z oboroženo silo in z zadušujočim nadštevilom severnoameriških topov, letal in oklopnjakov so hoteli vzpostaviti vsaj staro stanje. Ce se morajo sedaj po Rooseveltovem nalogu odreči tem dobrinam v prilog Moskve, opisuje ta odreka ne samo velikost žrtve, ampak tudi, da politika zaveznikov ne najde Izhoda. Ho-češ, nočeš, se morajo Zedinjene države držati teheranskih dogovorov. Stalin zahteva neomajno, da se javno mnenje priznava k njim, preden pridejo dotični predmeti v dosegljivo bližino njegovih plenaieljnih sopo-godbenikov. Amerikanoi, ki se mude v Moskvi, znajo to obveznost v odločilnih dobah boljševiške volčje lakote poklicati svojim rojakom v spomin na način, ki ga ni moči napak razumeti. Tako severnoameriški tiskovni ataš* v Moskvi, ki je v Severni Ameriki splovil govor po radiu, v katerem )• načel odločilno vprašanje; »Kaj hoče Rusija pridobiti v tej vojni?« Odgovor se lahko smatra kot presenetljiv. Brez vsake nadaljnje obraz-ložbe se je glasil: »Ni nobena tajnost. Zelje so zadosti jasno' izražene. mi ljubimo nje. Ne vidim nobene ovire, ki bi nasprotovala solidnemu sodelovanju«. V resnici, zgodovinsko priznanje ljubezni. Smatrati moramo, da je severnoameriški tiskovni atašA tako glede ljubezni kakor glede zahtev dobro informiran, ker je na sestanku v Teheranu prisostvoval tako rekpč kot drug ali spremljevalec ženina, kakor se pač gleda na to zloglasno razmerje. V avgustu teqa leta poteče petletni rok poljsko-angleikega dogovora o pomoči. Alt ga mora podaljšati Anglija in ali bo to storila? »Daily Sketch« odgovori z ne: po situaciji v Evropi pogodba ni več času primerna. To pojmovanje »Daily Sketcha« nas ne more presenetiti; kajti odkar je Anglija prepustila Evropo Sovjetom za primer, de bi oni in Anglo-Amerikanci izvotevali zmago, »o dali Poljakom zelo jasno razumeti, da bi se najrajši rešili starih obvez. Poljaka pomeni obremenitev za prijateljstvo med Anglijo in Moskvo. Da Kremlja na noben način ne bi užalila, daje Churchillova vlada 2e Poljakom brco. Kaj pomeni Londonu garancija Iz 1939. letal Takrat }e izpolnila tvojo dolžnost, in to je bilo glavnol Zakaj torej danes podaljšati pogodbo, ki bi lahko'ustvarila samo nove težkoče s Kremljem! »Ni več času primerna«. Zatorej nimajo tudi nobenega povoda, da bi jo obnovili. Nov primer tipične angleške politike koristnosti, ki drži le toliko časa s prijatelji, dokler koristijo Angliji, in jih odvrže, če za Anglijo nimajo nobene vrednosti več. Na drugI strani se zdi. kakor da hočejo t Angliji prisiliti boljševike'do odkritosti, ko so jih ti same prisilili, da odkrijejo izdajstvo glede Evrope? Mar naj bo to svarilo Moskvi, če angleška cenzura dopušča, da označuje časopis poljskih emigrantov »Dzin-nik Polski« članek »Pravde« kot »nesmiseln« In »presenetljiv?« Poskusi angleSka agitacije, da bi odgovarjali na groboluknjičaste boljševiške zahteve po zemlji in oblasti t slično kompaktno grobostjo, bo najbrž povzročilo poostritev boljševiškega jezika. Tako je Anglija zašla med mlinske kamne boljševiške agitacije in svetovno imperialističnih ciljev Moskve. Najsi se torej tudi zvija in obrača, posledic pobratiAiije z Moskvo na noben način ne bo mogla odvrniti od sebe. Male gospodTarske movlc* МпжМ Časopisi prerokujejo na podlagi posvetovanja vodil iinskega kmetijstva za kme-^if«iVo prolKvaJaino kampanjo dr4a4>e «-povečanjem samooskrbe In sicer se bo to doseglo zlasti s povečanim nasadom in nasetvijo žita, krompirja In oljevitih sadežev. Izvajajoč ukai ntsiMnSke vlaA, ki hoče т treh letih zatreti zlo z opijem, so v Severnem Kitajskem najstrožje prepovedali saditi mak. S tem bo zbrisan zadnji ostanek zle anglo-ameriške politike na Kitajskem. Kakor Izhaja iz poročila severnomeriškega zaklađnega urada, maša čisti dobiček ameriških industrijskih družb od 1939. do konca 1943. leta po odbitku vseh davkov 2 9 milijard dolarjev. Ta vsota čistega dobička se odraža zlasti v dobičkih ameriških oboroževalnih obratov, ki dobijo ogromne subvencije Iz javnih sredstev. HANNESPETERSTOLPi SREČONOSNA POSTELJA DONNE DIANE . ljrh«Ww MiHvkieutach« Rwmi»-Kon««poncUm, Leiptig C1 if Varga j* hlastal sa zrakom. »Gospod« )e začal, toda ▼ tem trenutku s# j* odprlo ^ prvem nadstropju gradu okno. »Halo Fstsr, stari mladealč«, zaklić« zvo fn glas z oMtno prlsrčnostio ia v*s#l|*m, »ti si takaj. Kako s# ▼•selim, da si res pri-ieli« . Peter Bautz Je dvignil glave In opazil svojega prijatelja Rudolfa Barno, ki je gledal Iz nekega okna v prvem nadstropju in žarel od veselja. »Halo, Rudolf, moj veseli dečko«, vzklikne smeje Peter. »Tako) pridem dol, prietet]«, r#*# t«doU Barns la ie ga ni več pri oknu. Hišni komornik, ki je nenadoma prav težko požiral, )e ves v zadregi zjecljal; »Oprostite gospod, toda nisem vedel... mislil sem .. tod« prliU ste s tem čudnim vozilom In )ex...« »Sinko mol«, g« prekine Peter poučujoče, »▼•Nkl imajo mnogokrat čudne muhe. In moja )• ta, da »# potepam po svetu aa slabem In ničvrednem kolovratu in tu In tam obilčem častitljive gradove, in se udeležim šumnih poročnih ilavnosli. V zvezi s tem se spomnite na Napoleona. Jahal je na ma' lem neznatnem belcu, četudi je Imel dovolj demarje. d# bi si lahko kupil meroodes s sto komj^imi milemi«. »Popolnoma pravilne gospod«, |e ves ime-dM spravil ii sebe Varga. Ponižno s« )• priklonil pred Petrom in stopil t ponovnimi pokloni nekmj korakov vstran, de le moT«! Rudolf Barna mimo, ki je pravkar privihral po stopnicah navzdol. »K#d(^, аМм sab##«, vikMcM Poior gl« ■(MM. »rtat tiralM tope K ^ pr>M«, #& vrne Rudolf Bama prisrčno in oba mlada človeka sta si močno stisnila roke. »Pojdiva gor, "^ter«, reče Rudolf ter se postrani ozre na hiSnega komornika, ki je obstal v ponižni okamenelosti. »Najprej morava nekoliko poklepetati In vi, Varga«, se obrne k dvornemu mojstru, »pripravite prosim za gospoda Bautza sobo zraven moje...« »Dobro gospod«, odgovori Varga prizadevno, In prijatelja odhlUta po stopnicah navzgor. »V vasi Krestur«, pripoveduj* Peter, ko sta sedela s prijateljem v njegovi sobi In kadila, »sem moral krmilo nekoliko preveč za okrenltl, da sem se na ta način Izognil trčenju. Tako sem spremenil vrtni ograji njeno prvotno obliko, se zapeljal v tuj vrt na sprehod in končno zadel s hladilnikom v neko leseno hišo«. »Toda kakor vidim si li ostal cel«, zadovoljno meni Rudolf., »Kopriva ne pozebe In tako dalje!« se smeji Peter. »Toda ta nezgoda je povzročila, da sem spoznal sijajnega starega dečka. Poznaš ga; pristal Sem v vrtu kapitana Ratkeja.« »Dobri, stari stric Jakobi« vzklikne raz veseljeno Rudolf- »Da, moja nevesta in jaz ga tako imenujeva. Nekoč je rešil Fani živ Ijei^e •. « »Ze vem«, g« prekine Peter. »S kapitanom Ratkejem sva sklenila prijateljstvo, pa mi je vse povedal. Tudi zgodbo o postelji Donne Diane«, je pomeiiknll. »AH se ti ne zdi ta običaj Kutlfalvljev ml-kaven?« vprašu Rudolf v smehu. »Da, poglej na steno. To je slika Dome Diane.« Peter okrene glavo. Trpkosladko žensko Hce se mu smehlja Iz okvirja. Temne oči v ожкмв, lepo obltkovmem lie* и govorile # vdani ljubezni, kratkosti in Istočasno razumu. govorile so o prikriti strasti, o temperamentu, prekipevajočem v veselju, katero pa je vendar imelo temelj v preudarni blaženosti. »MoJ Bog, Je to lepa Žena I« Jo navdušeno občuduje Peter. »Kaj ne?« pritrdi Rudolf. »Da, če pogledamo to sliko, občutimo, da more taka žena resnično osrečiti moža.« Kot začaran strmi Peter v sliko. »Osemnajst let je bila stara Donna Diana«, pripoveduje Rudolf, »ko je bila ta slika narejena.« / »Naravnost očarljiva Je«, reče Peter. »Oe tako...« Nenadoma obmolkne, potem pa vzklikne: »Kje, za božjo voljo sem že videl to sliko? Te oči... Rudolf, mar visi kopija te slike v Narodni galeriji?« »Ne, edino ta slika'Donne Dlane obstaja«, pojasnjuje. »In kopij nikoli niso delali. Motiš se, če misliš, da si že kdaj popreje videl t« fliko « »Čudno«, zamrmra Peter in se ie enkrat ozre na sliko. »No, stari dečko«, se zopet zbere, »pripoveduj malo o sebi In Fanl. Mimogrede: Ce ti ne bi bil moj prijatelj, bi te brezmejno zavidal, da dobiš za ženo tako sijajno deklico kot Je Fanll« »Ljubka je«, pritrdi srečni RudoM navduie-no. »In strašno rada se imava. Toda«, nadaljuje in obraz se mu nekoliko stemni, »tilkar ne misli, da je poteklo vse tako gladko kot je morda videti sedaj, ko je poroka tukaj.« »Aha«, pripomni Peter, »grofica Korvay!« »Da, grofica Korvayl« d* Rudolf mrko. »Torej ti je kapitan Ratke o tem ie pripovedoval. Fanl In Jaz mu namreč vedno vse zaupava. Grofica Korvay, rojena Eutifalvi, Je najstarejša v družini Ali Imaš toliko domišljije, da bi si mogel predstavljati neko TTiPS med kačo In kozo?« »O, da«, se posmejl Peter. »In grofica Kor-vay je taka zmes med kačo in kozo, kajne?« »Da, meni se >dl tako«,, ujedljivo odvrn* t«doM »ta kot B«4st«rt|ia v dnilai рм4> Sobota, se. febronr.Ja 1944. ( ZIRCALO ČASA ) Churchill Je Imel zelo dramatske razgovore z načelniki klike poljskih emigrantov v Angliji, pravi časopis »Sunday Times«; Churchill Je Poljakom priobčil Stalinove zahteve in zahteval, naj hitro zavzamejo stališče. Med razgovori je Churchill popolnoma zastopal mišljenje Moskve. Angleški general Sir Arthur Harries, ki vodi kot načelnik orožja bombnikov zastraho-valne napade na Nemčijo, Je dobil najvišje vojno odlikovanje Sovjetske zveze Suvoro-vov red I. razreda, kakor Je moskovski radio Javil v nedeljo. Vrhovni poveljnik Invazijskfh sil general Eisenhover je s primerno ponižnostjo poslal spomenico Rdeči armadi v Sovjetski zvezi ob priliki 16. obletnice njene ustanovitvei Keko ladjo za prevoz čet, na kateri so ee nahajale angleške In amerikanske čete, so Italijanski domoljubi, kakor poročajo rimski č*. soplsi na progi Tarent Brlndisl pognali v zrak. Več sto sovražnih vojakov Je pri tem našlo smrt. Japonske obalne baterije so v noči na ML februar Južno od Madanga težko poSkodo» vale tri sovražne torpedne čolne, ki so am-padli japonske bojne sile. Najbrž so se ром greznili vsi trije čolni. Severnoameriško vojno ministrstvo objeva IJa, kakor poroča Reuter iz Washingtoaa, da Je bila neka zavezniška ladja za prevoz čet, ki je imela amerikanske vojake na krovu, potopljena v evropskih vodovjih. Tisoč mož bilo rešenih, ysoč mož pa pogrešajo. Pariški dopisnik lista »ABC« Daranas )o obiskal enega izmed Sest velikih taborov, ▼ katerem se zbirajo v Franciji ostanki sestre* ijenih anglegklh in amerlkansklh letal. Taborišče obsega, tako piše on, svet v okolju sedem kilometrov. Presenetljivo velik Je davek, ki ga morajo plačati Anglo-Amerikanoi za svoj zračni teror proti Evropi. Britanski novinarji so, tako poroča Reuter, sklenili protestirati pri britanskem vojnem ministru proti že javljenl, glede zavezniških vojnih dopisnikov odrejeni.cenzuri v mostišču pri Anziu. GandOhlleva žena nmrla т ječi Bangkok, 25. februarja. Kakor objavlja ra-dlooddaina postaja v Delhlju, Je v torek umrla Gandhljeva gospa v britanski jetnišnicl r Poonl. Gospo GandhiJevo so kakor znano ob izbruhu tako zvanih kongresnih nemirov Britanci zaprli skupno z njenim možem in neštetimi Todečimi Indijci in je medlela daj že več let v Ječah britanskih nasllnikov. Vedno znova so Indijci v pismenih prošnjah poskuSall pri britanskem podkralju doseči, da Izpuste na srcu težko bolno ženo Iz zapora. Angležem pa, kaj drugega od njih tudi nt bile pričakovati, nI prišlo niti na um, - de bi manJSe olajšanje. Ko se Je v zadnjin aSeli njeno stanje sumljivo poslabšalo In le Je bilo bati nalhulSega, so britanske oblasti trdovratne odklanjale Izpustitev Iz zapora. Tako Je hirala gospa Mahatme v britanski Ječi In umrla kot mučenica svojega naroda. Njena smrt pa Je znova strašna obtožba proti britanskemu morilskemu režimu v Indiji, ki ga gl«de brutalnosti nI moči prekositi. Za osvoboditev svoje države bojujočlm se Indijcem bo smrt te žene nova pobuda. Verle« and^Druok: NR.-Gauverla« and Urijckerai Kirnten .OmbH. I^senfurt. — Verlajrefeltdr: Dr. Hmil Heitjnn. — Hanotsrhriftleitsr! Friertrich Hnrfltmnnn. XnrRpif Nr 1 ffilltiv. seduje, kadar se ob-važnih prilikah druilna zbere. Proti meni Je vodila pravcati vojni pohod. Kdo da sem prav *e prav, prosim* Vendar nič drugega kakor mali, smešni arhitekt, ki Je Imel enkrat to srečo, da Je pre-Jel od vlade naročilo. In ta mali, smešni arhitekt brez čina In Imena se predrzne kaj takega, hoče poročiti eno Kutifalvljevo. Družina KutHalvt •• pač ne bo osmešila, mar ne?« »In tl «t » to grofico Korvay pošteno zaplesal, kaj ne?« poizveduje Peter. »SI jI pošteno povedal svoje mnenje, pripovedoval o požiganju čarovnic in podobno, si jI ■poročil, da te naj v uho piše In tako dalje?« »Za božjo voljo, kaj pa mlsllšl« ee zgrozi Rudolf. »Zelo diplomatsko sem postopal, sicer bi vse skvarll In Fanin oče nikoli ne bi dal dovoljenja za poroko. Grof Kutlfalvl je namreč nekoliko pomehkužen In stoji skoraj popolnoma pod vplivom grofice Korvay, k Je, mimogrede povedano, vdova. Ne dečko moj...« Njegovo pripovedovanje prekine trkanj« na vrata. »Naprej I« zakllče. »Rudolf, ali smem vstopiti?« se zasliši izpred vrat melo(' čen glas. »Seveda, dragloal« Rudolf pohiti k vratom. V sobo vstopi Fanl Kutlfalvl, svetlolasa, vitka In lepa, v očeh polno sreče. Komaj zagleda Petra Bautza, vzklikne od veselja: »Peter, kako me veseli, da ste prišli, z Rudolfom sva zadnje dni mnogo govorila o vas. In zdravi in veseli ste videti.« Peter Iskreno stisne ponujeno roko. »VI ste resnično •• lepil, Fanl, kot pa sem vea obdržal v spominu«, vljudno ugotavlja tar udari Rudolfa po ramli »Dečko, Rudolf, tt srečnež, nisem hotel postati nevoščljiv, toda vrag naj me viame, sedaj te pa le zavidam!« »Verjamem, stari prijatelj«, smeje govori Rudolf in pritegne nevesto k sebi. Fant vaaalo pomailkna Patrvu (Dal]« mABAWAKKKir BOTH gelte S. — Sr. le. Hobe Auszeichnungen №i Tschetkossr-Kampier Die Sdiwerter, das ElAeniaiib nnd eloe |гвве ZaU vea linerkreHzeo verlieben Far»HiM|rt4i*«ltr, 2S. Fekmr. Wi. d« WAr-maditbflidit тзд 20. FAnutr 1944 т«]Јк*. bcben die h) dtf K«mpf;n^rpe SteeiBeTaMM темгоипеа-?C5d!o»s»nen Verbinde dn Heer* nod d« W*f-fen-ff s«it Ettde Janncr dem iffiotsr #iad#T j«j-fantcriediTitiofl. Geneiakiajor Gnif tod R i 11 b e r j. KoMBandeor eioer Infanteriaditisk^n, Oberst V i e b 1 J, Koaanandcur eiosr Kaepffnippe. Major I " "skL'' einef Kampfgruppe. Major M u r- ча"]- ^ •ioe* Grenedierrejiiments Hanptmeae In ' " S ® « B a. Kommandeuf einea Pionierbatail-M nauptmano Steisbacher. AbteUou^fiilirer I? f B«ei Artillcrierejfiment. Нацршмпа B a r g ( e I d, ompaaietkef ia eineaa Grenadierfegiment Oberleat-aat laaelhorat. Koaipaaicdiaf Ia e*n*ai GtaM-OierreniaiaiM. Oberleutaa&t Ho t h. BawUleo^liiirH ia •inee GrenadierregimeBt. I.rutaetit H a h a «1 emeai ArtiUerieregimw Oberfeldwebai Beitr emwn Grcnađierrejfiment UnteroffW* Tam#*« •nem Art. .erieregimeiK. Unterefflwer D i m м i | •ввв Grenadierregiment Obergefr*ter Babel Ивив Fiieiliertaianioa. Geotrai der Faozertrapp« В r e i t k fahme aia Лгшеекагра da« mit oHrtircraa Diriajeaea d# Нмгаа einem Verband der Waffen-^f d* DurdMitol Bia bart weetlidi der iiQ);aschl«s«ean тег-»Aiedenen Ricbtungen einfliejenden deatschen Kampf-verbande vor »Hem ..in der ersten Welle reAt zaW-reiA" gewestn asieo. ..Die Angreifer komentrierten siA zuniiAxt auf eiuen Stadtteil von London", hei&t es in dies em BeriAt -weiter. In finer Reutermeldanj wird xngegebm. daS die Bevolkeron; der b riti« Aen Haaptstadt nun an jedem Abend wieder zu zehntaueenden in die U-Babn-SAiiAte atrome, um dort die N a A t lu verbringen. Aufierdem aeien fieber-baft neue nnd tiefe SAatzraume gebaut word en. AuRerordentliAe Besturzung durfte es in ganz England bervorgerufen baben. daS die schr ctarke briti#Ae Abwehr bijher gegen dies« kompakten deutsAen Angriffe maAtloa zu sein eAeim. AuA die etwes lakonisAe britisAe fest-stellung. „kura паА MitternaAt wurde »itgeteilt, d«8 drei deutaAe Flugzeuge iiber GroBbritannien aeretort wurden". hatte b^AntcDi negative Wirkung auf dia BevStkerung. d eon an der Heftigkeit dtg deutaAem Untemehmen.4 konitten die Londoner feststelleo, d*A mehrere huadert deutsAe Tlugzeuge fiii dieaen An-griff eiogeeetzt jfewesen a ein miissen. Im Gegensats! zn ddesera konzcntrierten dwtaden Angriff riAteta ciA die Aktion der Amerikaner am Sonntag mitfog gegen vieVe, weit auseinanderHegende Ziele in Nord- und MitteldcutsAland. Die angeriA-teten SAW den, die vor alirm Leipzig trafen. bewegtea siA in d«m enispreAenden Rahmen. Dai amrliAe ^lerlkanisAi Kommmiiquf legte deshalb wieder einmal das SAwergewiAt auf die angebliAen Erfolge gegen die starken deutsAen Verteidigung.skrafte, Die derin aufgefiibrte Behauptung. „61 feindliAe Jagd-flugzeuge aeien verniAtet worden". tragt abet doA detrtliA den Stempel der UnwahrsAeinliAkeit, dafi sie selbet in England und in den USA kaum GI«uben finden durfte. Gerade in dies em Pimkte zeugen dit TatsaAen d ex Luftkrieges allza deutliA gegen die amerikanisAen Phantasieangaben. Etst vor wenigen Tagen batte eelbst die amerikanisAe ZeitsArift ..Sews Week" entriistet festgesteH«. „die BeriAt« uneerer Bombenflieger iiber Hire angetliAee Erfolje bei Angriffen auf deutaAe Rilstungswerke sind iiber-trieben and babe« zn einer trrefilbrung der amerikanisAen OffentliAkeii gefUhrt". Das USA-Blatt wte# dabel darauf bin. dafi die deutsAen Luftstreitkrifte im Weaten heute nngefiihr um 1000 Jagdflieger atkr-ker aeien a k im vergangenen Jabr. obwohl die amerikanisAe Luftkriegfiihrung immer wieder behauptet hatte. da8 besondera die deutaAe Flngieugproduktion durA die Tagesbombardements ..gelShmt" worden eei. Um so Jrotesker wirkt es daS das amerikanisAe Kommunique vom Montag erneut mit der erlogenen Angabe aufwartet. 25 Prozent der deutsAen Jagdflng-zeugproduktioo selen durA den aonnt*gliAe« T«f«s-angriff anggeaAaW worden. Das dentsAe Volk darf mil bereAtigt«m Var- Nener Eichenlanlriroger Ffihrcrhauptquartier, 25. Februar. .Der Fiihrer verlich am 17. Februar das Eicbeif^ub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreu7.es an GettPral der Gebirgstruppen Ferdinand Schoerner, Ki>m-mandlerenden General eines Pamerkorps, al* 398. Soldaten der deutsdien Wehrmadit. Die Schwerter verlieben Fuhrerhauptquartier, 25. Februar. Der Fahrer ▼eriieh die Schwerter ztini Eichenlaub des Rit-terkreuzes an Generalleutnant Dietrich т o n S a D C k e n, Rommandear der mainfrSnkischen 4. Panuer-Dlvision, als 46. Soldaten der dentsche« Wehrmadit. Generalleutnant von Saudcen hat das Ritttr-kreuz des Eisernen Kreuzes am 6. Janner 194Z al« General major und stellvertretender Fiihrer seiner jetzigen Division erhalten, nadidem er in fiinf-tagigen Kampfen etne im Absdinitr von Orel ein-gcbrodiene feindlidie Kraftegruppe durdi einen Gegenangriff geworfen hatte. Das Eichenlaub wurde ihm vom Fiihrer am ti. August 1943 ver-liehen, als es ihm gelungen war, sudlidi Orel im Nadibarabsdmitt eingebrochene starke sowjetische Panzerkrafte in schweren, von ihm' personlich .n ▼orderster Linie gefiihrten Ringen unter AbsdiuS von 61 Panzem zu zersdilagen. Generalleutnant von Saudten wurde mm 16, M«i 1892 «ls Sohn des Regierungsrates von Sancken in Fisdihansen (Gau OstpreuBen) geboreo. 100.000 Mann Feindverluste in Itallen Stockliolm, 25. Februar. Militarisdie Kreise der portugiesischcn Haaptstadt schatzcn, wie ,,D«g»-posten" sue LisMbcm mekkt, die Gesamtverluste der Anglp-Amerikaner »ahrend des Italieh-Fcldzugee auf rund 100.000 Mann. Die groBten Verluste werden den Kampfen bei Cassino zugeschrieben. Diese SchiitKung sci durch Bericfate aus England und USA offiziell bestatigt. Churchill habe im Unterh«us die englisdien Verluste vom 3. September 1943 bie 12. Februar 1944 mit 36.626 Mann engegeben. wahrend der emerikanische Kriejsminisfer Stimson die amerikanischcn Verluste fOr die gleiche Zeit auf 38.741 Mann fe.4tlegte. d. h. insgesamt sieben feld-starke Divisionen. Die strategischen Gewinne seien im Verhaltnis zu den grofien Verlusten aufierst on-bedeutend. Trotz einer nidit zu imterschiitzenden Oberlejetdieit eeien die Ameriksner geit dem 2. November ia ikreD Frcmtebschnittea imr 4.5 Kf!om?ter vorgejfidct tmd die Englinder rund 18 Kilometer. Allllerte Truppen fliehen ans Burma Tokio, 25. Februar. Einem Frootbetlcbt von ,.A.Wii Scbimbun" zufok« veraucben »icb Teile der im Gebiet dc» Mayu-Gebirges in Burma cinge-schlossenen fein&lichcn Divisionen auf dem Wasser-wege zn rett«n. Japanische Heereeflugzeuge baben den Kampf gegeo den fliehenden Feind.aufgenommen und belegten in rollendem Eineatz die feindlidien Sdhiffe-einbeiten mit Bomben. Mehr als 100.000 Inder Sbergelanfen Tokio, 25. Februar, Die Teilnabme der indischen Nationtlarmee »n der japanischen Offensive hat, wi« die itpaaiedi« Zeitnng „Mainitsdii" von der indisch-bunftesischen Front meldet. ein groBeg Echo In dem indiscbeo Volk gefnndeo nad m einer weiteren Ver-xAlirftmg der antlbritisdien Stimmung beigetragen. Selt dem Ausbrach des GioBostasienkrieges seien n*ehr al« 100.000 Mann sns der britisch-indischea Armee deeertiert. 15.000 ron dieeen seien mit ihren milltiirischen Ausriistungen zur nationalindisdien Armee ebergelanfen. treuen auf unserc gleich tapferen Nachtiager und Kampfflieger schauen. die in diesen Tagen in sdio-nnngslosem Einsaitz wahriiaft Gewaltiges geleistet baben. Sle tregen nnsere Hoffnung anf eine grund-legende Wendung im Loftkriej, deren erste ftasen sich abznzeidincn beginnen. Df. P. ,1 I. Luka# AiisMihiieUlfrft! Aiifheben! OEUTSCH METHODISCH UND PBAKTISCH DttMtcdi* Spradi*ck* lit Nlcht jede« PApler iat weiB. Welcher Vogel ®chwai->;? Der Rabe i«t schwarz. Dieter пгцЈ; hier ist neu, »ber jener Anzug dort let •'t. Mancher Roman let langwellif, mancher Intereesant. let dleeea Kleld ichiin? Nein, ^ let uicht echOn. Heute l»t der Himmel wle-Мапсће Uhr l#t »u# Gold. Je4ter Ra-•• Ж ichwanc. Dieses Dorf Wt #*br klela. Јсм eta — вМјо hoch — Tieok, -o Holji (•) — le# immer — veda* lntere«Muot — MnImhFtt Jfthr (•) — leto jeder, -e, -e« — veak, -a, -o jener -e, -e» — oni, -a, -o jumg — mlad, -a, -o kmK — mnel, 44 -• КшМав (m) — omara KJeU (w) — matoj — majhem, -a -« Kuyti (w) — krogla kurs __ kratek. -A, -o lang _ dolg, -a, -o laxkgweiUg — doigočaMa, »a, -o ta - т)ллт, HI, ^ Ji* |пмв, -a, -e m жг Lust (w) —- veselje man — ae (brezosebno) mancher, -e, -es — marsikateri, -a, -o manchmal — včaaih Mauer (w) — Bid Meseer (•) — no4 nach — proti, po Na4Jei (w) — Alvanka neu — nov, -a, -o Nickel (s) — nikelj nieder doli noch — ie Oder — *11 offen — odprt — vadVtrat Papier (e) — papir Rabe (m) — krokar, gaTraa rein — cist, -a -o .Ring (mj — prstan Hock (m) — muknjič, tesako krile Roman (m) — roman — okrogrel, -a, -e Schachtel (w) — Škatla schart ~ oeter. -a, -o SchlU*,el (m) — kiju« schmutzig — umazan, -a -o schon — if ' schwarz — 6m, -a, -o sehr — »elo Selda (w) — mvUa Sessel (m) — atol Silber (a) — arebro Steln (m) — kamen Stoff (m) — blago Stuhl (m) — 8tol stunipf — top, -a, -o, skrhan, -a, -o Tag (m) — dan Taecheotueh («) — robee teuer — ing, Tiach (m) — mtM TUre (w) — vrat* Uhr (w) — ura iw) — ura Vogel (m) — ptič Volkeechule (w) -voli — poln, -a, * von — od oenovna tola welB — bel, -a, -o Wetter (s) — vreme welcher, -e, -es — kateri, -a, -o wie T — kako ? woraua T — iz česa T m. 1. d« Bank l#t aua Hole. Die TUre lat aua Hote. Das Kleiđ iet aus Stoff, aus Leinen oder aua Seide. Das Taechentuch ist aus Leinen oder aue Seide. Die Nadel ist aus Eisen oder aus Stahl. Die Bluse iat aua Seide oder aus Leinen. Die Uhr ist aus: Nickel, Silber, Gold. Das Messer ist aue Eisen. Daa Buch iet aus Papier. Die Kiete lat aua Holz. Die. Scbachtel 1st aus Karton. Die Mauer ist aus Steln. Daa Fenster 1st aus Glas. Der Ring ist aus Silber oder aua Gold. 1. Der Tisch, die Bank die TUre, der Kasten und die Klste sind aus Holz. Das Messer lat aus Eisen. Der Ring und die Uhr sin d aua Gold. Die Blume ist aus Seide. Das Buch iat aiue Papier. Die Scbachtel 1st aus Karton. Das Taschentuch iSt aus Leinen. Die Mauer ist aus Steln. Das Fenster 1st ans Glas. Der Ring (die Uhr) ist aus Silber. Die Uhr iat aus Nickel. Der Anzug, die Hoae und der Rock slad aus Stoff. *. Ta urad je £e zaprt. Marsikateri avto j« ■elo drag. Kmet je vedno marljiv. Ta atef klenica je polna vina. KakAno vreme je da-nea? Ta voda je zelo mrzla. Katera voda je topla? Ta ali ona? Ona voda tam Je topla, ta tu samo mlačna, Po.štni urad je že zaprt. Beaitaanc^gendea FUrwort in der EincaU SvojUnI lalmek v edMol МИваИвћ: mah — moj dete — tvoj aein — njegov (moSki poseatnlki ihr — njihov (več posestnikov) Ihr — Vai (direktni nagovor) unaer — maš rtr?# f. Л— ^4 p O T* ?e. f^raarja 1944. LAsoJa hmefice УУ1аг1оиоое SPISAL KRIgGSSfcRICHlER KARL OTIP ZOTTMANN COPYKIGHT BY DEUTSCHER VERLAG, BERLIN Letala so nas obsula z letaki, ki eo пад pozivali, naj bežimo k vojaštvu. Obsipali «o nfše prve linije z bombami, in imeli smo številne mrtve In ranjene. Kmetje so izpraznili vasi in se na svojih saneh podali z vso svojo imovino v »meri proti Slunju. V vse vasi so šli naši komisarji in dali zbrati prebivalstvo. Vse bodo pobili Nemci, so klicali, kar jih najdejo. Ne prizanašajo ne ženam in ne otrokom. — S takimi govori so zlasti močno preplašili žene, tako da niso več vedele, kje jim stoji glava. S tem smo mi dosegli, da je veliko takih, ki niso mogli spraviti svojega žita vstran, podarilo nam vreče žita in povrh Se gnjat in kokoši. Vsega tega nam je bilo treba za brigade, ki so se sedaj premikale v bližino in posegle v boj. Nemci so bili žilavi. Delali so v našem združenem ognju, zasipali zapore, potegnili sedaj svoje oklopiijake naprej, ki so prevzeli sedaj zaščito proti ognju za pionirje, ki so sedaj odstranjevali eno zaporo za drugo. Dan na dan so pridobili prostora in mi smo si lahko Izračunali, kdaj bodo pred mostom čez Korano, pred Slunjem. Pozvana so bila ojačenja. Iz Bile gore in Papuka, iz Slavonije in Sirmije, iz Hruške gore in Hrvatskega Zagorja, in tako se je nekega dne pripetilo, da sem pri pregledovanju neke ženske skupine, ki se je nahajala pri Felu Vališ, zopet srečala sv6je.!?a velikana Iz Ornega vrha, ki je sedaj preko Kozare in skozi krajino sunil k nam s svojo skupino s Papuka. fie pogleda ml ni privoščil, kakor da me ne pozna, in tudi jaz sem šla mimo, ter sem na ugodnejšo priliko preložila uro za najin razgovor o njegovih zaušnicah, ki mi jih je bil nekoč dal v gorovju. Ta je pa prišla hitreje, kakor sem takrat slutila. Nemci so takrat že napredovali preko Veljuna, in mi smo bili umaknili naše tolpe 7a linijo pri Slunju. Samo papuška skupina In nek črnogorski oddelek sta se še upirala, l cesto s svojega visokega sedeža. Name fo kričali, naj vendar enkjat že razstrelim nori, kajti sicer bo še cel prišel v roke Nem-(3V, toda jaz nisem prižgala vžigaln? vrvce. Tu sem videla velikana premikati se za gr-movji in slišala hkrati močno grmenje za vrhom. Tukaj 80, so klicali možje, toda jaz sem vedela, da so bila to letala. Tu sem prižgala vžipiilico in podržala plamen pod vžigalno vr-vco, ki se je takoj sikajoč vnemala naprej. Velikan je bil dosegel cesto. Sedaj je skočil ra most, vendar mu jih je nekaj, ki so ležali v z?\''.onlšču iz okenc klicalo: »Nazaj, nazaj, )az'-trelba!c In on se je vrgel po strmem po-hoč'u navzdol. V istem hipu je eksplodiral naš razatielni naboj In vrgel moet v globino Korane. Moj velikan iz Črnega vrha pa je ležal tam In kričal. Približala sem se, in on je mahal: >SodnJžica! Sodružica! Na pomoč!« — >Кзј me sedaj vendar enkrat poznaS«, sem zakričala nazaj, »plavaj sem!'« — >AU se lahko plava?« je vpraA&l. — »Da«, sem zaklicala šo enkrat, »plavaj čez!« Tu se je vrgel v vodo. In vrtinci za vratne reke ki je tukaj do devet metrov globoka, so gft potegnili navzdol. Sunil je z roko še en krat iz grgfrajočih valov, kakor da me hoče prekleti; nato se ni videlo nič več. Jga pa sem skočila na nek tovorni avtomobil, ki je vozil v smeri proti Blhaču, in se dala odpeljati. * Samo nekaj ur so potrebovali nemški pionirji, da so zgradili'brod, po katerem so spravili en del svojih čet čez reko, dokler ni bil gotov pomožni most. Nato so sunili oklopnjaki naprej in nas zasledovali. Sede j nI bilo več nobenih cestnih zapor, nobenih zased, v katere bi bili mogli leči. Pot v Bihač je bila odprta. Naše brigade so zavzele položaje na gorovju Grmeč, vtem ko je en del zasedel cesto v Petrovac in Ključ. Ponoči je svet odrevenel v ledu in mrazu, medtem ko je podnevi vzhajalo pripekajoče sonce čez gore, ki je spremenilo vse poti v snežno blato In močvirja. Nekoliko pred začetkom obleganja sem naletela na cesti v Luži Palanki na prastaro ženo z lasmi, belimi ko sneg, sedečo na kamnu ob cesti, ki je prosila mimoidoče, ne da hi pogledala kvišku, za kos kruha. Crnkasta dolga ruta je ogrinjala njeno usmiljenja vredno postavo, ki je obstajala samo Se Iz kože in kosti. Roke je imela prekrižane v naročju, bile so prozorne kakor iz voska. Nisem vedela, kaj me je vleklo k tej stari ženi, mimo katere nisem mogla iti ne da bi ji vrgla v naročje kos rženega kruha. Zahvalila se je, ne da bi me pogledala. Nek otrok jo je vodil popoldne čez cesto, In spoznr.la sem, da je bila slepa. Zavila sta v neko kočo, ki je bila na zunaj videti tako majava, da bi človek mislil, da se bo vsak hip podrla. Nato sem sli.-ala zadlrčen glas od znotraj: otrok je stekel ven, skočil bos čez sneg in se sltril za nek grm. Pristopila sem bliže, da bi zvedela, zakaj je nastal prepir. Nek ženski glas je vpil na slepo, da je prinesla piemalo kruha s seboj in da si ni zaslužila niti prenočišča, kaj šele jesti. Odprla Pem duri in se znašla v temnem prostoru, edinem, ki ga je pokrivala zakrpana in luknjasta streha s skodlami. Slepa žena je stala ob z listjem in mahom zamašeni steni, vtem ko je zmerjajoča mešala juho, ki je stala v žareOem pepelu na tleh. Rekla sem, da Imam jaz nalog prinesti jima kruha, In , jima dala svojo^ prehrano, ki_sgm jO bila prejela za ta in za prlhođriJT dan. ifTOr-' jajoča žena je blagoslavljala mene in naročje moje matere, ki me je rodila. Vprašala sem jo zakaj se krega nad starko. Odgovoriš je, da so ji jo poslali v hišo, naj jo preživlja In oblači, kajti njena hčerka je baje pri tolpah. Ker pa je slepa, prosi vsak dan Boga, naj jo refl tega sveta in pošlje v pekel tiste, ki so zakrivili njeno stisko, kajti niti za to ni sposobna, da bi si prlberačila kruha na cesti. Sedaj sta obe skupno zabavljale čez vojno In stisko na svetu. Zakaj jo njena hčerka ne oblači In ne prehranjuje, sem nato vpraSala, in žena je odvrnila; ta je prijateljica nekega visokega poveljnika, pri katerem sni. In ona nima časa. da bi Gosealfjc vozilo se je vdrlo v ledeno ploščo Z debli ga spravijo po večurnem zelo naj>orne.m delu zopet na »noge«. PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Tiemann, PBZ., JI.)' se brigala za staro ženo. Rekla sem, da bom jaz govorila z njo, in se ozrla k slepi. Tu sem videla, kako se je počenila in prisluškujoč dvignila glavo k meni. Za utrip srca je bila smrtna tišina v koči, nato sem zakričala: >Je 11 to mogoče!« in >Ne, ne!« in »Meti!« ter priskočila, da sem pokleknila pred slepo. Druga žena je planila kvišku in se od presenečenja meketajoč in presunljivo zasmejala. Jaz sem skrila svojo glavo v naročju,svoje matere. »Mati«, sem rekla in drugega nič kot »mati!« Tu je rekla zmerjajoča žena: >Ce si ti v resnici tista, o kateri so trdili, da se ne bo brigala za svojo mater, nama pomagaj, da bova dobile jesti«. Jezno sem planila kvišku: »Mar nisi vedno jedla kruha, ki si ga ukradla tej »lepi ženi, ki je moja mati?« Poskrbela bom, da bodo zvedeli za to. In potem bodo že našli dobro vrv in močno vejo, a katero te bodo poročili«. Splazila se je od pepela sem k meni, potem pa grozeče vstala in govorila z ostrim, ne-ustr^nim glasom: »Stregla sem ji in jo varovala, dala sem jI prenočišče in jo napojil^ ter ji dala jesti. Kaj ti je mar, da sem postala besna, če je prišla praznih rok domov? Ml ubogi kmetje imamo zimaj za sedem korakov njive in sedem korakov vrta, k temu eno jablano in eno slivo. Dokler je živel moj mož, je šel v »lužbo kot hlapec in prinailal sem, kar si je zaslužil kot hlapetx da »mo končno ku-■pl!l eAo Ttdžb.'Nato šo prKIe'tbrpe tn'riam'^žele" kozo, potem so mi vzeli moža in ga odpeljale. Mar se naj tu smejem in naj sem vesela, ko ne vem, če bo moral moj otrok kakor pozimi zopet giodati skorjo dreves ali pa grizti grenki želod In gnile kocene zelja?« Odvrnila sem se od nje. »Ti vlečeš z Nemci«, sem rekla, »in si naša sovražnica«. Nato sem se sklonila k svoji materi rekoč: »Pojdi, ti spadaš k meni! Poiskala ti bom hišo, kjer boš smela nemoteno stanovati, kjer se boš dosita najedla in lahko spala, kakor se ti bo ljubilo«. — Nato sem rekla zmerjajoči ženi: »Tebi ne bom storila nič žalega, ker si varovala mojo mater in jI razen s svojim ostrim jezikom nisi nrizadela nobene škode. Toda .svarim te. da ne govoriš drugim tako na glas, kakor «1 to ravnokar storila pred menoj«. — Nato шет hotela prijeti svojo mater za podpazduho In jo dvigniti, toda ona je mimo obeedela. »Pusti me pri tej ženi«, je rekla, »ta koda je ravno dobra za mene«. — »Ampak mati«, sem zarežala nad njo. t— Smehljala se je In odvrnila: »Tudi ona ne verjame. Nisem tvoja mati, otrok moj. Dva moža sem zgubila v vojnah in povrh še svojega otroka. Tako je pač, In sedaj sem slepa, ker sem videla preveč gorja in pretakala preveč solz. Pri Raški sem izkopala v visoki koruzi grob svojemu prvemu možu. Našla sem ga na cesti. Krogla ga J« bila zadela v glavo. Bila sem takrat noseča In sem se veliko jokala, ko sem ga bila položUa v koruzno njivo. Nato sem se znašla zopet med ljudmi, ki so kričali: iovraStvo! In: oeveto! Bežala sem z njimi pred vojsko Nemcev in Sla čez Rudnieo In Kamenlco tja dol v Mltrovlco. Tukaj 80 ml prvikrat odpovedale moje moči In obležala sem, medtem ko se je vojska preganjanih Srbov s črnimi bivoli in vozovi premikala po cesti, popi, z molltvenlki v roki vojaki in kmetje, ki so tekali bosi, paatlrji! katerih čreda je obstajala le Se iz dveh jagnet, ki eo jih nosili na svojem hrbtu, žene z otroci, ki se jim je razbral mrzel strah z obraza, kajti ministri In častniki so jim vedno znova ponavljali, da pobijejo Nemci vse, ki govore srb-ski, ki molijo srbew In ki.ao srbske vere-Sprlco taKlh IjfSeđ ■pa fe^OBPgHir-re« Toda Nemci niso nobenega usmrtili, zaradi njegovega jezika ali zaradi njegovega mišljenja, kakor smo pozneje zvedeli. Na stotine jih je pomrlo na begu v cestnih jarkih, obkroženi po volkovih In jastrebih in še kot mrliči so se bali Nemcev, kajti drugo jutro niso več našli nobenega izmed njih, tako da so naSe matere rekle, da se umrli ponoči pokopavajo drug drugega. Vzdignila sem se, čeprav je bila prišla moja ura In Sla naprej. Toda prišla sem le malo čez Peč. Ko je cesta Sla FtVmo navkreber, sem se zgrudila v sneg In porodila hčerko. (Dalje prihodnjič) Dei philosophische Fischer / Von Hein Peter Aul der Vorgeest zwlschen Tondern und Kusum liegt, geduckt vor Wetter und Wind, die Kate Hennlng Ingwersens, des philoso-phischen Fischers. Das altersschwache Haus nit seinen niedrlgen Stuben hSUe ISngst der haranstiirmenden Flut der Nordseewogen weichen mOssen, wenn nlcht die tStig* Hand des Besitzers einen schOtrenden Damm um das morastige GrundstOck gezogen hStte. In diese nordfriesische Einsamkeit brach elnes Tages das Leben In Gestalt zweier Be-sucher ein, die dem Stadtbereich Hamburg: entwichen waren, um elne neue Heimat zu iinden. >Raum ist in der kleinsten HOlte«, hatte der Fischer Ingwersen den beiden Stadtern ein-Indend zugerufen und hatte das Boot zum Fischiang vorbereitet. Inge Westphal und Hans Steinhe.rr, der alte Freund und Schulkamerad Ingwersens, hat-ten den Ruf dankbar vernommen und richte-ten iich hier das Leben so gut wie mdglich aufs neue ein. Die Wochen, die Monate zogen ins Land. Aus der itillen Einsamkeit im .Geesthof war elne tStlge Drelsamkelt geworden. Ein |eder der Hausqemeinschaft ging tagsilber nach KrSften seiner BeschSftigung nach. Ingwersen verlieB in den frUhen Morgenstunden die Kate, um auf Fischiang zu gehen, und kehrte oftmals erst in den spiten Nachmittagsitun-den, made und zerschlagen im KampI mit der wogenden Gewalt des Меегвч, heim. Stein herr, der Kunstmaler, zog mit Pinsel und Pa lette hinaus in das Marschland, um Mensch und Landschaft auf die Leinwand zu bannen Inoe Westphal sorgte mit ordnender Hand lOr Haus und Hof. So schien alles zum Wohle dieser drei Menschen zu gedftihen, urd docb »chwelte in thren Herzen das Feuer der Lei denschaft, einer Leidenschaft, die seit )eher FreundschaltsbUnd* zersprengte und sich den Weg bahnte zu unverbrvlchlicher Liebe. Und dies geschah sO; Die Dimmerung brach elnes Tages dber dem .Geesthof, (Iber Meer, Strand und Land herein, ohne daB Hennlng Ingwersen, der Fischer, mit seinem Boote helmgekehrt ware. An seiner Stelle klopfte am nSchsten Tage mit rauher Hand Albert Johannsen aus Am-rum an die TOr der klelnen Kate. »Ich brlnge Nachricht von meinem Freund Ingwersen, er liegt mil hohem Fleber, jedoch wohlgeborgen, in meinem Hause,- der Sturm hat ihn aberrascht und wollte ihn niederzle-hen auf den Grund des Meeres. In letzter Minute sah Ich des schwer havarlerte Boot und konnte Ingwersen aus Sturmesnot rel-ten.« Mit gespannten Blicken horchten Inge und Hans auf. »Nehmt Platz und erzihit ausfOhrlicher«, bat Inge, »ist Hennlng schwer erkrankt?« »Ich befiirchte, die Stunden sind ftlr Ihn gezahlt«, gab Johannsen mit ernstem Gesicht zurOck, zog seln Pfeifchen hervor, stopfte es umstSndllch und begann aufs neue, Indem er slch setzte: »Seht, Ingwersen ist ein eigenwilliger Mensch, das muB ich schon sagen. Er hat es gar nlcht notwendig, Tag far Tag auf Fang auszugehen. Er beachtet much kaum die Sturmmeldungen der Wetterwarte; da 1st es nlcht verwunderllch, wenn es Ihn elnes Tages erwlscht.« »Der Gute 1st ein echter Philosoph, nlcht umsonst nennt man ihn hierzulande dan .0hilosophlsch< 'er Freund ihrer Jugendjahre, »ein Hear wehte locker im Wind. Unbeweglich »tana er dort auch noch, als das Boot berelts welt hinaus Ins Meer gefahren war. Inge hegte und pflegte den Fischer H«i* ning Ingwersen nesund. Das Cluck, das sie In "seiner Gegenwart empfand, hatte Hans Steinherr dem jungen M&del nle zu geben vermocht. In den stillen Stunden der Ruh» und Genesung fanden zwel Menschen das Wort, das bindend 1st fUrs Leben. »Ich war als Philosoph verschrien, Inge, das weiB Ich; aber ich weiB auch, daB man nlcht am Leben vorvibergehen darf, daB man e., das einem aus vollen H&nden geschenkt wird, nlcht achtlos fortwerfen soil«, sagt# Hennlng freudig, als sle das Boot bestlegen, um auf die Vorgeest zwischen Husum und Tondern lurttckzurudern. Als sie dort anlangten, fanden sie den »Geesthof« einsam und verlassen. Keine Spur war von dem Kunstmaler Steinherr zu ent-decken. Tage spSter wurde vom Meer ein# m&nnllche Leiche freigegeben. Man hat sle In der DOne in aller StilTe zur letzten Rube gebettet. Im »Geesthof« aber ging das Leben, das starker 1st als der Tod, welter. Die Philoso-phie der Einsamkeit war einem gesunden Le-bensbund der Zwelsamkeit gewichen, der zu-kunftstrachtig und froh in die kommendaD Tage bllckte. WuBten Sie schon... ... daB der Ohrwurm das sHrkste Tier der Welt 1st? Er 1st imstande, das 1204fache seines Gewichtes zu heben und zu tragen. ... daB man Im MIttelalter nlcht wenigef als sechzig verschledene Pestheillge kannt«> die die Menschhelt vor dem »schwarien Tod« bewahren solltent ...daB Tiroler Wein von Glanich und L*l" tach, wie Virgil berlchtet, schon d*» Uek-lingsgetr&nk des Kaisers Auguatua war? 1944. KABAWANKEN BOTH etna 5. — itev. 16. K dobiiianiH mleba v kmečkih občinah Na katere izkaze potrebe sme samotržec dobaviti mleko? Kakor je bilo obr^loženo že ob raznih prl-eltali, se sme neposneto in posneto prešlo mleko oddajati sedaj samo proti veljavnim kkazobi potrebe (Bedarfsnachweise). To velja tudi za pridelovalce mleka, ki ao itak do oddaje mleka potrošnikom upravičeni qamo takrat, бе jim je pristojna mlekarna dala Selbst-markterterechtignng (opravičenost do samo-trštva). •Pofflavttne morajo aonaotrici oddajati nepo-■neto mleko do oskrbe upravičenim osebam >1* podlagi Reiciismilchkart« (državne karte sa Mleko). Dobava na prejemat i^aze ali goepo-•^jske izkaze za posneto presno mleko, za pridelovalce vobče ne pride v poštev, ker ti oiorejo oddajati nobenega posnetega pres-mleka, ampak le neposneto mleko. Zato I^Potiošnlkom v takih krajih, kjer ni mogoča ^ја posnetega presnega mleka, ne vrača ^'^Jwani izkaz xa posneto presno mleko. Na-teg» dobijo Reichamilchkarte za % litra '"'kka, hkrati pa se jim skrajša obrok presne-** nuMla za 260 g r dotični dodeiitvenl periodi. Semotrid morajo vsem potrošnikom, ki jim **»v)jajo mleko, vsakikrat ob začetku vsake 'kdelitvene periode odvzeti naročllni list in le lO-letnica pomožne ustanove »Mutter und Kind" Pomožna uatanova »Mutter und Kind< othaja •R. februarja 1944. leta. deseto obletnico svoje •»tanovitve. Ta blagodatna organizacija, ki Pi^dstavlja jedro nacionalsocialističnega socialnega 8krt>stva, je pomagalo v teku svojega desetletnega udejstvovanja sto tisoč materam, % so se odpočile la okrevale, je oskrbovala Njihove otroke materialno ki dvignila s pove-^njem veselja nad otrokom ter s higienskimi ^repi Število rojstev In bistveno prifepevaio, se je zmanjšala umrljivost dojenčkov. Relchsemahrungeministerium je kakor zna-ik) ob priliki desetletnice ustanove »Mutter %id Kind« odredilo posebne dodelitve sladkarij k orehov ter suhih Cežpelj vsem otrokom in Mladostnim do 14. leta. Obroki V 60. dodeiitvenl periodi v 60. periodi od 6. marca do 2. aprila 1944. ®*tanejo aeijgjremenjeni obroki kruha, moke, "lesa, presnega masla, margarine, masla, jedilnega olja, sira, skute, testenin, kavinih nado-^eatkov in dodatkov, neposnetega mleka, sladkorja, marmelade, umetnega medu in kakaa v prahu. Sprememba je le v tem, da se živilski obrok 600 g (oz. 300 g pri Imetnikih živilske karte SV/S) ▼ polni visokosti dodeli z žitnimi Živili. Zato odpade dodelitev pridelkov iz krompirjevega škroba, če se bodo tudi v 60. dodeiitvenl periodi morale v večjem obsegu odtegniti trgovanju pitane svinje, bodo tudi v tej dodeiitvenl periodi prejeli vsi nad 14 let »tari '^o oskrbe upravičeni 250 g svinjskega mesa lajaesto 90 g masla. To ургабадје bo po po-trebi urejeno in objavljeoo s posebnim odlokom. Potrošniki morajo naročilnice 60 oddati fazdeljevalcem ▼ tednu od 28. februarja do 4. marca 1944., v kolikor prehranjevalni uradi orne je oddaje na določene dneve v tednu. Občinska posojila v stiski Posledice vojne so povečale mnogim obči-Dam In občinskim društvom naloge, na pri-)%er Izboljšanje zračne zaščite In proti po-ž&ru, ureditev zasilnih in nadomestnih sta-®ovanj za bwnbne oškodovance Itd., za kateri izvedbo pe je mnogokrat potreteio posojilo. Reichswlrtechaftsmlnister se je zato spo-^zumno z ostalimi soudeleženimi ministri odločil razširiti dosedanje smernice hranilnic za Občinska posojila. V bodoče potemtakem lahko dajo hranilnice občinam in drugim javnim 'Wtanovam dolgoročna posojila tudi za take kamene, katerih izvedba je nujno potrebna, da se odstranijo aH preprečijo stiske, ki Jih povzroči vojna. Vojni rlzlko se ne sme prevaliti na cene Preiskommissar je v svojem dosedanjem de-k vedno pozabil na to da se ne prevali poseben vojni rlzlko v ceni s pribltki v kalkulaciji. ЛЛ smislu tega natelne^ stališča je sedaj »opet izdal odločbo. V svojem listu za objave Saznsfija izvleček is pisma Reichswirtschafts-^lnistru. V njem ugotavlja Preiskommissar, >v nobenem primeru ni dopustno, prevaliti ^ojni riziko na cene. Boj podganam in mišim Zelo pogosto slišimo zdaj tožiti, da se močno ^по&е podgane in miši. Proti temu mrčesu, ki je eden izmed najnevarnejših, se je treba ђијпо in Intenzivno bojevati. Ravno v ozemljih, ki go ogrožena iz zraka, opažamo, da so živila Spravljena v kleteh, da bi bila obvarovana škode pri zračnih napadih. Kdor to. stori, mora Pač najskrbneje paziti, ko zavija živila. Ne Zadostuje, da jih zavijemo v papir, kajti papir ni nobeno varstvo pred mišmi to podga-ii&mi. fivila morajo biti shranjena v posodah, ki ee" trdno »apreti, tako da nI nobene ^ožnoetl da U mogle živali prlU do njih. Na poškodb pridejo kmalu podgane in, ker ^ često ne najdejo dovolj hrane, gredo v 7 nepoškodovana poslopja, da tam razsajajo. >a.v je potrebno natrositi mlšnlco, smatraj-^ vendar za prvo zapoved, živim Sblačila tako, da živaU nimajo 54ti škodo na naših redeh Ш ж tem uničiti бћк " »КОаО IM иемЈШ ^Joceno narodno imetje. tega poslati mlelcarni s svojim mesečnim obračunom. Nelcatere osebe pa imajo iz zdravstvenih razlogov za določeno dobo pravico do prejema neposnetega mleka. H ne dobijo Reichsmilch-karte, ampak tako zvane Lebensmittelmarken ftlr Milch (živilske znamke za mleko). Osebe, ki so na potovanjih, dobijo za preskrbo z mlekom tako zvane Reisemarken fUr Milch (potne znamke za mleko), ki same na sebi opravičujejo do nepoenetega mleka. Lebensmittel-karten in Reisemarken za mleko morajo od- daje mleka prevzeti In nanje dobaviti, ne da bi bilo treba poprej oddati naročilni Ilet. V kolikor imajo posamezne oee^be tudi na kmetih, kjer nI nobene oddaje mleka, take živilske ali potne znamke za mleko, lahko prejemajo brez predhodnega naročila ustrezno količino mleka od samotržca. Samotržec jim mora odvzeti potne znamke in živilske znamke za mleko, na katere je dobavil, in jih za dokaz svoje dobave mleka predložiti mlekarni s svojim mesečnim obračunom, kakor pri naro-čiinih listih- Pa tudi mleko, izdano na potne znamke ali živilske znamke velja kot prodaja na trgu in se vzame za osnovo pri preračunu premij in dodelitvi krmil itd., vendar samo v toliko, v kolikor je samotržec za to predložil jnlekajmi znamke, na katere je dobavil. Aleigodno zavarovanie In ,od$kodnin$ka dolžnost Nezgode pri delu, poklicne bolezni in nezgode po bojnib delanjih Državno nezgodno zavarovanje, čegar nosilci so v gospodarstvu poklicnih zadrug posameznih obrtnih panog In kmetijske poklicne zadruge, Sftltl med drugim vse «iebe, ki 80 zaposlene na podlagi delovnega, službenega ali učnega razmerja- Zavarovanje (prispevki obremenjujejo podjetnika) se razteza na nezgode v delu in 31 poklicnih bolezni. Za nezgode pri delu veljajo tudi take, И eo se pripetile na potu do in od delovne ali učne poslovalnice, ki so v zvezi z delom v podjetju, nadalje nezgode pri rabi, prevozu, zdrževa-nje v dobrem stanju ali obnovo delovnega orodja, če je tako delo v zvezi s podjetjem. Nezgode v delu so nadalje tudi tiste nezgode, ki so nastopile na poslovnih potih (potih «1« itd.). V kmetijskem nezgodnem zavarovanju #o po zakonu zavarovani zoper nezgode tudi podjetnik in med drugim tudi s podjetnikom v domači skupnosti živeči zakonski drug. Pri obrti je cela vrsta poklicnih zadrug razširila zavarovalno dolžnost na podjetnike. Ce se to ni zgodilo, lahko vsak podjetnik prostovoljno zavaruje proti posledicam nezgod pri delu sebe samega in v podjetju delujočega zakonskega druga pri svoji poklicni zadrugi. Za nezgode, ki se pripete komu pri zasebnem tako zvanem lastnogospodarskem delovanju, ni nobene državne zakonite odikodnineke dolžnoeti. Nezgode, ki so nastaie po bojnih dejanjih aU pripravljalnih odnoeno sledečih ukrepov bojnih dejanj ali z begom pred ukrepi eovraž-nika niso podvržene državnemu nezgodnemu zavarovanju. V takih primerih ima poškodovani (ostali) zahtevo proti državi na oskrbo in preskrbo po Personenschadenverordnung (uredbi o osebnih Škodah). Pristojen za ta predlog je Versorgungsamt (preskrbovalni urad), ki pride vpoštev za bivališče upravičenca. Osebe, ki opravljajo preko vedenja splošne zračne zaščite službo pri zračni zaščiti ( na pr. kot gasilci, kot laične pomočnice). Čl jih T to pozovejo pristojna mesta ali če je nevarnost v zamudi, so med svojim delovanjem pri zračni zaščiti zavarovane proti nezgodam (isto velja tudi za uradne činovnike Reicha-luftschutzbunda (državne zveze zračne zaščite). Zavarovanje obsega tudi pota, če se te osebe na pr. pri letalskem alarmu podajo v zračno zaklonišče, med alarmom gredo skozi hišo in ko se po koncu alarma vračajo V stanovanje. Ce se kakšnemu k zračni zaščiti pritegnjenemu obvezancu zračne zaščite po oklicu zračne zaščite, to je zlasti v sedanji vojni, pripeti kakšna poškodba v službi zračne zaščite, se po predlogu dovoli njemu in njego- • vim ostalim od Reicha oskrba in preskrba, kakršno določa Personenschadenverordnung. To velja tudi za zračno zaščito v tvornicah. Pristojno mesto za rešitev predloga je zopet Ver-ece-gungsamt. Za naše gorenfske čebelarje (Nadaljevanje.) V koliko *ee je pa omenjeni >eko«dolski panj« razšiail po Kamtnu in Kranjskem, nam čebelarska zgodovina kaj malo pove. Prav do-ati gotovo ne, ker tedaj še ni bilo časopisje tako razširjeno in tudi ljudje niso toliko znali brati kot dandaxtee. Ta panj bi mogli tudi po vsej. pravici imenovati >k£mtnerskl panj«, aaj je bil njega Izumitelj župnik Janez Sumper Kamtner, župnik v K&mtnu. Župnik J. Sumper se pa nI zadovoljil samo s tem, da je izboljšal ali moderniziral Janšev panj za takratne ćaee v pravo čudo, pač pa je po zgledu evojega predhodnika, velikega čebelarskega mojstra Antona Janše prijel za pero ter spisal m takratne čebelarje majhno knjižico imenovano »Slovenski bučelarček«. Izdala In založila jo je družba sv. Mohorja, In sicer 1. 1871. Priložen I obrazec ali načrt »mkočidolskega panja« kaže, kakšen je ta panj pogledam od etranL Risba nam kaže panj bolj jasno kot 6e tako natančen opis. Vsak 6»belu In tudi J. C. KRONFOSS Klagenturt. šahnho^straђe 15 ^ wf wttmn SoniMH kolikaj veSč mizar bi ga moral doumeti ta izvršiti. Sledeče pojasnilo nam bo pojasnilo PQsamezne dele tega panja In njegov seetav: St. 1. nam kaže pokrov ali strop panja. St. 2. nam kaže prostor med pokrovom in Satnikovo deščico ali letvo. Ta prostor ne sme biti manj-a kot 7 mm ne večji kot 10 mm. Ce pa j« panj kranjlč bolj nizek, pa matne letve pritrdimo aU damo čisto ob pokrov panja, ne smemo jih pa z žeblji pribiti nanj. št. S. nam kaže satno letvo samo. Satna letva ali eatnik j* debela 15 mm do 20 mm, široka pa % mm, toliko je namreč širok normalno izdelan wt. Letva, je dolga toliko, kolikor je dolg panj ▼ svetlobi to je notranja podolžna prostornina panja — kranjiča. Satna letva leži spredaj na prednji končnici; In sicer na končnici sami, v katero naredimo nalašč zato zarezo ail utor. Zadaj pa leži satna letva v posebnem nosilcu (št. 10), ki mora biti iz trdega lesa (hrastov, jesenov, meceenov les je naJboljSl). Nosilec je vdelan v panjevi stranici, ter ima zgoraj primerno zarezo, v kateri leže aH vise satne letve. St. 4. nam kaže satno osnovo, ki jo pritrdimo z raztopljeno zmesjo voska, smole Л kolofonlja na satno letvo. Satna osnova je lahko večji ali manjši kos sata, ki je ali prazen ali pa tudi zanešen z medom In otonodtino. Satna osnova, pritrjena na letvo. Ima ta namen, da čebele laže in hitreje prično izdelovati sat, a glavni namen je pa ta, da kaže čebelam smer, da Izdelujejo sat lepo po letvi. Izkušnja UČI ,da Ce damo roj v panj brez vsake opreme, delajo čebele satje v vse smeri, po oulgem, vprek, pa tudi počez. St. 5. nam kaže, kos lesa ki je satni letvi enak in podobeiv je širok tudi 25 mm le debel je 10 mm. Ta kos lesa je pritrjen s dvema žebljičkoma, ki sta zabita vanj skoel sfttno letvo. Njegov namen Je, da brani čebelam pAtrditi sat na prednjo končnico, pritrjen Je pa tako v satno letvo, ko visi v panju v pravilni legi, da dela med prednjo panjevo končnico in njim samim'do 10 mm prostora, da lahko Čebele v tem praznem prostoru, ko prihajajo s paše, lahko neovirano grsdo na kat«ritcoU s&L Isti rimsn ima tadt tfportni uowoiev4iic€ Smnčarsko prvenstvo Mmtna Preteklo soboto in nedeljo je bilo izvedeno na КапгеШбће pri Vlllachu letošnje smučarsko prvenstvo Gaua Karnten v vseh smučarskih disciplinah. Snežrfe razmere so bile ugodne, dočim je bila organizacija prireditve v slat-bil rokah. Na startu so bih. poleg Gorenjcev tudi nehateri Villacherji in Štirje policaji is Imnsbrucka s državnim prvakom Demetzom na čelu. Bna najbolj zanimivih smučarskih panog je smučarski tek in tu se je pričakovalo napete borbe med Demetzom in Knifitzom, vendar se ta radi kratke in neugodne proge ni mogla razviti, časi teka so radi kratke proge tesno skupaj in so večkrat odločale le sekunde. Rezultati: Tek 8 km: 1. Demetz (Pol.) 31.55 2. Uaterreiner (Pol.) 32.00, 3. Knifiz (ABling) 32.32, 4. Kritzer (Pol.) 33.23, 5. Ra-singer (ABling) 33.58, . 6. Smolej (ABling) S4.01, 7. Pogatschnik (ABling) 34.04. Skoki: 1. Bukovnik (ABling) 23.5, 24,5 m, 213.5 točk, 2. Mayer (Villach) 205 točk, 3. Ra^ singer Al. (ABling) 204.5 točk, 4. Kordesch (ABling) 201.5 točk, 5. Rasinger Ant. 177 točk, 6. Pogatschnik (ABling) 164 točk. Kombinacija: 1. Rasinger Ant. (ABling), 3. Rasinger Alois (ABling), 3. Kordesch (ABling) 4. Pogatschnik (ABling), 5. Demet* (Pol.). Smuk: 1. Krltschiwoj (VlUach) 4.22 min, 2. Mayer (Villach) 4.30, 3. Sliutz (ViUach) 4Л4. Slalom: 1. Mayer (Villach) 1:40.3, 2. Krltschiwoj (Villach) 1:41.4, 3. Schwan AX (ABling) 1:40.2. Kombinacija: 1. Krltschiwoj (Villach), *. Mayer (ViUach), 3. Sliutz (Villach). za prdxod čebel iz sata na sat prostor med panjevim pokrovom in satno letvo (št.« 2.). dt. 6. nam kaže prostor med panjevo končnico In pokončno letvo, katerega namen smo pravkar razložili pri it. 5. St. 7. nam kaže panjevo končnico.« Končnica je visoka ali široka toliko kot so široke oziroma visoke panjeve stranice. Navadno je delana precej debela (okrog 30 mm), ter je pobarvana s primerno barvo ali pa ge cel6 poslikano, če smo zmožni tega. gt. 8. nam kaže žrelo, ki je vdelano v končnico. ali yhod in izhod čebel, v panj in iz njega, je 10 mm visoko In pa za % dolžine panjeve končnice (n. pr. če je končnica dolga 30 cm, je potem žrelo 10 cm dolgo). Št. 9. nam kaže dno panja z brado, katera služi čebelam ra odlet In prllet k panju; Imenujejo jo tudi Izletnico. Brada ali wetnica je pri kranjiču vedno le podaljšek dna panja in je aa 10 cm dolga in lepo poševno izdelana. Št. 10. je prikazan nosilec Batnih letev, kakor je bilo že omenjeno. St. Itt. nam kaže >prijemač« pritrjenega v zadnjo panjevo končnico, ter nam služi v to, da laže z njim odpiramo zadnjo končnico, če hočemo pogledati v panj. št. 12. kaže celotno zadnjo končnico, ki se bistveno ne razlikuje od sprednje, le da nima žrela, pač pa Ima lahko izvrtano okroglo odprtino, da lahko tudi prezračimo panj, a biti mora zamrežena, da nam ne uhajajo skozi njo čebele v čebeljnjak. št. 13. nam kaže dno panja, ki je bil pa omenjen že pri št. 9. Dno in pokrov panja-kranjlča sta enako široka, navadno toliko, kolikor je deska široka, iz katere dela mizu panj. (Konec prihodnjič.) Krete Krainburg Kraluburg. (Zabavni večer.) Pred kratkim je OrtsgTuppe Krainburg-meeto povabila člane stranke k skupnemu večeru v šolskem prostoru Kreleleltunge na Goetheplatzu. Reichsbankrat Pg. Frledrich M o i s e 1 je pozdravil goiste. Veseli d^ večera je bil izpolnjen po petju KHD Maiden in njihovih predvajanjih brez priprave. Vesti iz Ljubljane in okolice »V novo dobo z novo mladino!« V nedeljo s* je vršilo v unlonski dvorani v Ljubljani sijajno protikomimistično zborovanje slovenskih ^šje-šolk. Slovenske Шјак1пје, zbrane na tem zborovanju so z gnusom obsojale vse one, ki so ge z orožjem v roki udeležile klanja slovenskega naroda in s svojim poživinjenjem toliko prispevale k splošni podivjanosti. Z odporom so odklanjale tudi vse one dijakinje, ki Se sedaj po razredih zagovarjajo komunistične zločine. Proti njim, Id, jih že zdavnaj ne štejemo več v svojo skupnost, so postavljale ideal nove dijakinje novega slovenskega dekleta In žene. Tudi v javno življenje, v katerega žena vedno bolj posega, hočejo prinesti resnično plemenitost in dobroto, ki je danes tako manjka. VseučUlSkl profesor dr. Janez Zore umrl. Pe dolgotrajnem trpljenju, ki ga je prenašal ж veliko potrpežljivostjo, je za vedno zaspal upokojeni vseučiliškl profesor dr. Janez Zore. Ustanovitev prayosodnega oddelka pri pokrajinski upravi v LJubljani. Z izbruhom vojne je slovensko pravosodstvo Ljubljanske pokrajine ostalo brez svojega centralnega upravnega oblastva, ki ga je imelo dotlej v Belgradu. Zato se je pri šefu pokrajinske uprave v Ljubljani pred nedavnim časom ustanovil pravosd-ni (IX.) oddelek pokrajinske uprave kot njen samostojen oddelek. Pravosodni oddelek je že pričel poslovati in je nameščen v prostorih bivšega Vrhovnega sodišča v palači Mestne hranilnice v Ljubljani. Tako je odslej sloven* •ko pravosodstvo z ustanovitvijo svojega samostojnega pravosodnega oddelka pri Pokra* jinski upravi tudi v upravnem pogledu zopet ločeno od obče politične uprave. Kreis Radmannsdori Woch^er Mltterdorf. (Smrt.) Dne 18. 2. 1944. je nepričakovano umrla tragične smrti v 26 letu staroeU Anica Hodnik iz Altham-mera. Pokojnica/se je morala nasilno ločiti od sveta ravnp.^ rojstni dan njenega pokojnega brata^^^iJtademskega slikarja Valentin* Hodnika, l^erega je neizmerno ljubila v življenju in po smrti, vsak prosti čas je posvetil* oskrbi njegovega groba, a sedaj je morala leči za vetoo poleg njega.' Po zasedbi Gorenjske, ko je na željo prebivalstva začel izhajati Ka-rawamken Bote je bila zbiralka naročnikov ta raznašalka vse do predzadnjega v domači vasi. Kot izraz njene podedovane umetniške nav-dahnjenosti in domoljubja, bodo pričala še dolgo njena ročna dela, največ v naši planinski flori, katera se nahajajo tudi v tujini. Bodi ti lahka domača gruda, Vsemogočnemu pa je prepuščena zadnja sodba. SlopniSia In lesive morajo bill varne proli nezgodam Včeraj je padla gospodinjska pomočnic* Anna B., ko je hotela vaeti z omare kozarce za vku-havanj*, tako nesrečno, da «0 jo mo- • rail odpeljati s težki^oi notranjimi poškodbami v bolnico. Namesto, da bi se poslu-žila lestve, je uporabila znano in priljubljeno sestavo stola in podnožnlka. Ta nesreča se ne bi dogodila, če bi se ravnala po predpisih socialne zavarovalne blagajne o preprečenju nezgod; radi qiKxnnimo n* toMdevne odredbe: Za dela nad dosegljivo višino se morajo «-porabiti lestve ali stopnice; uporaba drug na drugega postavljenih miz, stolov zabojev in drugo za taka del?, je prepovedana. Lestve se morajo nahajati v /sakem gospodinjstvu in si-•ar moM nMtrt—H itovUo ta vaUkoat ketw obsegu gospodinjstva, tako, da omogočajo delo brez nevarnosti; te morajo biti tako Izdelane in postavljene, da ne spodrsnejo, polže io se prevrnejo kot tudi zavarovane preži moč-nemu naklonu In pr^lbanju. Lestve (dvojo« lestve, zložljive leetre) morajo biti savarovan« proti razprtju leetveolkav n. рг^ # pasovi, ve« rlgaaal, vzmeti. Lestve, и imajo ж (ebljl za. Wte klini, se ne smejo uporabljati; poškodovane lestve se morajo popraviti, ali pa zanesljivo odstraniti. Zato: Uporabljajte stalno dobre in uaea^jiv« taatve stran в. — f *'- 'в. BOTE Sobota, te. tebraerjA IB'l-Sd £i€Šfitspiete Allgemtine Hlmtreuliand O. m. b. H. Zwf'igstelte Veldes AS8LING 29. П. 1., 2. Ш. Einc Frau kommt in die Tropen Fiir Jugendliche nlcht zugelassen! 3,. 4.. 5.. 6. III. Die Gattin F4ir Jugendliche nicht zugelassen! KRAINBURG 29. П. 1., 2. Ш. Frau nach Ma6 Fiir Jugendliche nlcht zugelassen! 3., 4., 5. 6. Ш. Altes Herz wird wieder jung Jugendliche unter 14 Jahren nicht,zugelassen! WART 4., 5. Ш. Frau Sylvelin Jugendliche unter 14 Jahren dicht zugelassen! LAAK 29. П. 1., 2. Ш. Frau im Strom FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 3., 4., 5. Ш. Vision am See FUr Jugendliche nlcht zugelassen! RADMANNSDORF 29. П. 1.. 2. Ш. Meine Tochter lebt bi Wien FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 3., 4., 5. Ш. Dr. Crlppen an Bord FUr Jugendliche nicht zugelassen! VELDES 1., 2. Ш. Musik fiir Dich Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 3., 4., 5. Ш. SchluJBakkord Fiir JugenriMobp nlcht nipelaysen! LITTAI 1., 2. Ш. Paradies der Junggesellen FUr -Jugendliche nicht zugelassen! 4., 5. Ш. Opemball FUr Jugendliche nlcht zugelassen' MIESS 4.. 5. Ш. Brand im Ozean Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! DOMSCHALE 1. ni. Die gute Sieben FUr Jugendliche nicht zu&vljasrr * 4.. 5. ni. Stunde der Versuchung FUr Jugendliche nicht zugelassen! ST. VEIT 4.. 5. Ш. Salonwagen E 417 Fui Jugtuulicne nicht zuy^ln^jpn! STEIN 29. П. 1.,.2. Ш. Lauter Liebe FUr JugendlicQe nlcht zugeip.sscr.: 3., 4., 5.. 6 in. Tanz mit dem Kaiser FUr Jugendliche zugelassen NEUMARKTL 1., 2. Ш. Kora Terry FUr Jugendliche nicht zugelassen! 4.. 5. Ш. Trenk der Pandur FUr Jugendliche zugelassen! WOCHEINERTAL 26., 27. П. Die kluge Marianne FUr Jugendliche nicht zugelassen! 4., 5. Ш. Eine Frau kommt in die Tropen FUr .lugendlicne nicht zugeiasstn! tM Ipdrm Film dip IJeiifsohp \\ огћпмгИч" AMTLICHD Hlcr (n>richt die Deuteche Arbt'itelroiit Aditnng! SpreAlagp der Redilsberater der Ueuhdien Arbeilslront! In den Monaten Marz/April 1944 werden in Oberkraln an den angegebenen Tagen und zu den angefUhrten Zelten Sprechtage durchgefUhrt: Kralnburg: Laak/Zaier: jeden Montag und Donnerstag in der Dienststelle der Krelalei-tung der NSDAP, Kralnburg, Goethe-Plate 3, Parterre, Tlire 5 hi der Zelt von 9.00—-11.00 Uhr 22. Marz 19. April St. A'edt/Sawe: 28. Marz 25. April Radmannsdorf: 29. Marz 26. April ABUng: Meumarktl; Stein: Uttai: DcmschaJe: 7. M&rz 21. Marz 4. April 18. AprU 8. Marz 5. April 14. Marz 11. April 15. M&rz 12. April 14. Marz 11. April > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > » > > > > > 10.30—12.30 10.30—12.30 il .00—12.30 11.00—12.30 10.30—12.30 10.30—12.30 11.00—12.30 11.00—12.30 11.00—12.30 11.00—12.30 10.30—12.00 10.30—12.00 10.00—12.00 10.00—12.00 10.00—12.00 10.00—12.00 15.00—17.00 15.00—17.00 Die Sprechtage finden In den Kreisen jeweils in der Dlenetstelle der DAF-Kreiewaltung bzw. DAF-Ortswaltunp atatt. it Die DAF-Mitgllcder, Gefolg-schaft.smltglieder und Be-triebsfiihrer erhalten bei alien Sprechtagen AuskUnfte unci allenfalls Vertretung vor Gerlcht und Beh6rden In alien arbeits- und sozialversicherungTsrechtUchen Angelegenheiten. Der IvPiter dnr GanrPi'htsberatungseteDo: Dr. R a g a m. w Gegen Emkaufslcheme. Sperrplatten: Buche, Ftdite, P»nelplatten -Eichsfeldei Spemuren. Ohnt Etnkaufsjchtm. Furnier* 0.8 bU ^ mm inliindilchr und ausliindiidie Herkunh fiir »uCen und innen. HANS TRANINGER Klagenturt, Volkermarktei StraB* - Rut 199S WIeso spar* ein Lappen alle paar Jahre cinen Anzug? ww 01- OAZug ebwUcKf, g#W d*r Anxwg M иКп«И wit #*m*m Wift(hU}pp«n doxu b%nufzt. Do« W )o kiori Oi* w*y T*tvAad(*n muM## grvAdWi kefow*g#wo»(h#m w*^d«n v*d wtfist weitcr verwendpu. Wer leere ForniBmint • Flajjchoii rait Schraiibfleckel an Anotheken iind Droeerien Burtloknibt. hilft Material and Eneritien spsron linn iinteretUtit unaere Arbeit im Dirnet (јрг VolkscrcsKnriheit. BAUER & С1И.. BERLIN. lOSPREIS RM JE KIASSE ii 3 - ^ 6 - ^ 24- JjttffLlOirtHIE CINNAMME - WIEN VI -Z MARIAHIIFERSTR.2 toewww m m ^ОО.ООО Зкмж zu RM ЗОО.ООО Зкжж zu RM 2^00.000 U5,W. ZUSAMMEN FAST 10дШтшт Aritfidier %onm?ag*M;en% \m 27. Februnr 1914: Dr. ,Io-sef Bpsrlipk, Krainburg, Ve!-dcsrr f?1. Fernruf 15.'. Menjam GiifeAiilage' llirri Eriparniire _ vrriiiii(iriiSirdriiki>lien-sr