foitnlna plačana v fotgvtat 2 J. Viti 1Q32 v IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO._Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ,»/* leta 90 Din, za ‘A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. teto XV.____________________________________________V Ljubljani, v soboto, dne 20. avgusta 1932. štev. 95. iiaMeve slovensltega trgovstva Veliki referat predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Josipa Kavčiča na III. vseslovenskem trgovskem shodu v Mariboru Razveseljiv napredek trgovstva, zlasti velik v svobodni Jugoslaviji, nam je pokazal pogled nazaj. Da dosežemo tudi v bodoče enako velik ali pa še lepši napredek, hočemo analizirati sedanji položaj ter če treba tudi s kritično besedo pokazati vse napake, ki ovirajo prost razmah gospodarstva. Depresija vlada na vseh koncih in krajih in po vsem svetu. Gospodarsko stanje se še ni izboljšalo in gospodarska stiska tišči še nadalje svet. Niti močne in bogate države niso mogle premagati depresije. V Ameriki rastoča brezposelnost, v Angliji je ostal problem brezposelnosti enako nerešen ko v Nemčiji. A tudi vsa druga vprašanja, ki jih je povzročila kriza, so ostala v vseh državah nerešena. Če to težko stanje, ki vlada po vsem svetu, primerjamo 8 stanjem v naši državi, potem pač razumemo potnike, ki pravijo, da je v Jugoslaviji primeroma le še najboljše. S tem pa seveda ni rečeno, da se ne bi svetovna depresija poznala tudi v naši državi. Čeprav ne v vsem obsegu, moremo pa vendarle tudi z lastno močjo v mnogem oziru ublažiti gospodarsko krizo in to zlasti z dobro prevdarjenimi in potrebnimi gospodarskimi zakoni in odredbami. V tem oziru je za nas posebno važen zakon o obrtih, ki je naravnost temelj na-sega razvoja za bodočnost. Nočem vzbujati rekriminacij, pod kakšnimi okoliščinami je bil izdelan naš zakon, tudi nočem poudarjati, da je prišlo v zakon marsikaj proti naši volji, ker je mogoče, da se bo še marsikaj izgladilo v smislu naših zahtev z onimi pravilniki, ki bodo še izdani, Čeprav ti zakona samega seveda ne morejo več spremeniti. To naše upanje je tem bolj upravičeno, ker je trgovinski minister že poslal k nam inšpektorja dr. Pavletiča, da v soglasju z našimi željami izdela okvirne pravilnike. Z vsem povdarkoin pozdravljamo namero vlade, da izvede dekoncentracijo Uprave in da čim bolj razširi kompetenco hana in banske samouprave. Nobenega dvoma ni, da bo upravna dekoncentracija zelo ugodno vplivala na razvoj vsega gospodarstva. Za nujno potrebno pa smatramo še celo vrsto drugih zakonskih odredb, ki jih nujno zahteva naše gospodarstvo. Tako želimo popolno odpravo krošnjar-stva zlasti s predmeti manufakture, galan-enje, modnega blaga, železnine in pisarniških potrebščin. Mnogo preveč se je že razpaslo krošnjarstvo in neglede na škodo, ki jo prizadeva legalni trgovini, škoduje tudi konsumentu, ker širi krošnjarstvo navadno le slabo blago, dostikrat pa služi celo goljufiji. Da pa se pomaga pasivnim krajem, naj 8e podpira domača hišna obrt. Branjarijam je treba točno določiti delokrog po željah, ki smo jih izrazili na konferenci odposlancu trg. ministrstva dr. Pavletiču. Za tim večjo strokovno usposobljenost nameščencev V interesu trgovine je, da so vsi trg. Nameščenci strokovno čim bolj usposoblje-Ui. Sedanja določba, da štiri razredi meščanske ali njej podobne šole čisto nadomeščajo učno dobo in eno leto zaposlitve, ui dobra, ker bi po tej določbi že bil strokovno usposobljen absolvent srednje mu-*Jčke šole po enoletni zaposlitvi. In ven-hur je jasno, da muzička šola ne more dati Nobene trg. strokovne naobrazbe. Iz nacijonalnih in gospodarskih vzrokov moramo zahtevati čim večjo strokovno UsPosobljenost vsega osebja, ker so narav- nost škodljivci narodu oni, ki niso dorasli svoji stroki. Če kdo začne trgovino, a za trgovino ni usposobljen, potem je neizogibno, da ne bo zapravil samo svojega lastnega začetniškega kapitala, temveč tudi denar onih, ki so mu kreditirali blago. Na ta način se samo uničuje naše narodno premoženje. Zlasti pa je tudi zahtevati, da so vsi potniki v vsakem pogledu kvalificirani. Trgovec mora poznati kvaliteto blaga, mora biti usposobljen zlasti za zunanjo trgovino, kajti drugače ne more dobro po-služiti kupcu. Sejmi Naša zahteva je, da se na podlagi §§ 187 do 190, zlasti pa § 444 odpravijo vsi kramarski sejmi. V bodoče naj se vrše le sejmi za pridelke poljedelstva, za proizvode gozda in rudniške industrije ter za izdelke domače obrti. Zakon za pobijanje draginje se je po našem prizadevanju spremenil v zakon za pobijanje brezvestne špekulacije in ni več naperjen proti solidni trgovini. Tudi vlada se je namreč prepričala, da je konkurenca najboljše sredstvo proti draginji. Pri tej priliki pa moramo naglasiti, da bi bilo zelo koristno, če bi se bolj pazilo na razne kartele, ki bi jih bilo treba popolnoma odpraviti. (Viharno odobravanje.) Zakon o prisilni poravnavi Ta zakon ni naperjen proti poštenemu trgovcu, temveč le proti brezvestnim špekulantom in odposlanec trg. ministrstva je na tozadevni konferenci že izjavil, da je pripravljen predlagati nekatere spremembe, v kolikor so v skladu s sedanjim gospodarskim stanjem. Naglasil pa je, da zakona takoj ne kaže ukiniti, ker bi ukinje-nje otežkočilo gospodarske prilike v državi, pač pa bi se spremenile, oziroma poostrile one določbe, ki jih brezvestni dolžniki izigravajo in zlorabljajo na škodo upnikov. Prav to sta tudi zahtevala zastopnika Jugoslov. društva za zaščito upnikov, agilni g. WoIIner in zastopnik Društva in-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani g. Stane Vidmar in mi se lahko strinjamo s tem stališčem, da zakon ostane, poostre pa se vse določbe, ki bodo zaščitile upnika pred brezvestnimi dolžniki. Kmečki moratorij Na pritisk zastopnikov kmečkega prebivalstva najjužnejših pokrajin naše države je izglasovala Narodna skupščina zakon o zaščiti kmeta, s katerim se je proglasil šestmesečni moratorij za kmečke dolgove. Ta moratorij je nad vse težko zadel gospodarske kroge, zlasti pa trgovske. Zadolžitev kmeta pri trgovcih sega pri nas v Dravski banovini v visoke vsote. Kmečki moratorij sam pa prezadolženemu kmetu ni prinesel nobenega pozitivnega uspeha. Res je sicer, da je preprečil prodajo kmečkih posestev za dobo 6 mesecev, toda po preteku tega roka bo nastalo zopet vprašanje, kako rešiti kmeta iz prezadolženosti. Nasprotno pa je kmet z uvedbo moratorija izgubil kredit. Še težje neprilike pa je povzročil moratorij za trgovca. Ze itak se trgovec težko bori s težavami, ki jih je prinesla kriza, zlasti vsled občutno zmanjšanega kredita in gotovine. In ker je znatno padel tudi promet, ne more danes kriti trgovec niti najnujnejših obveznosti. Tako nastaja za trgovca, zlasti za podeželskega, povsem nevzdržen položaj. Smo pred razpravo o kmetski prezadolženosti v Narodni skupščini. Iz poročil, ki so jih podala naša združenja, sledi, da je enodušna in odločna zahteva ne le našega trgovstva, marveč vseh gospodarskih slojev, da sc kmečki moratorij po preteku zakonsko določenega roka brezpogojno ukine! V interesu kmeta samega in vsega gospodarstva jo, da se moratorij odpravi, razdolžitev kmeta pa naj izvede država po svojih denarnih zavodih. (Odobravanje.) Trosarinske takse Mnogo težkoč povzročajo trgovstvu razne trosarinske uredbe. Tako smo se lani borili proti odredbi finančnega ministra, da špecerijske trgovine ne bi smele prodajati alkoholnih pijač lastne polnitve. S tem se je hotelo odvzeti špecerijski stroki pravico, ki si jo je z veliko težavo priborila. Kljub odločnemu odporu prizadetega trgovstva se je ministrska odredba vseeno uveljavila. Letos se je z novimi trošarinskimi predpisi položaj še toliko poslabšal, da se je uvedla za prodajo pijač v originalno zaprtih steklenicah pavšalirana trošarinska taksa, ki s svojo višino povsem onemogoča prodajo pijač v originalno zaprtih steklenicah v trgovini. Pavšaliranje trosarinske takse gotovo ni pravično. Zato je naše trgovstvo poleg zahteve, da se taksa za prodajo pijač v originalno zaprtih steklenicah v trgovini prevali na polnilca steklenic, torej na proizvajalca, zahtevalo tudi alternativo, da se taksa tudi za te pijače odmeri po prodani količini. Pritisk, ki je prihajal iz južnih pokrajin na narodno predstavništvo, pa je bil močnejši, nego tehtni argumenti naših stanovskih organizacij. Sedanji trošarinski predpisi, s katerimi se je hotelo zaščititi vinogradnika, niso kmetu v vinorodnih krajih praktično prinesli nobenega izboljšanja njegovega obupnega položaja, znatno pa oškodovali trgovce in gostilničarje in bodo tudi državi, zlasti pa samoupravam finančno le v škodo. Davki Davki so vedno najaktualnejši predmet, saj v današnjih težkih časih globoko posegajo v gospodarsko življenje vsakega posameznika in celote. Predlagali smo temeljito revizijo zakona o neposrednih davkih, zlasti v tem pravcu, da se davčna stopnja zniža, da sc pridobnina kontingentira in s tem dvigne davčua morala. Izvršila se je sicer izprememba zakona o neposrednih davkih, ki pa te enodušne težnje gospodarskih krogov ni uvaževala. Neizpolnjena je ostala doslej tudi zahteva vseh naših organizacij, da se ustanove davčni odbori po stanovskih organizacijah. Silno visoke so tudi banovinske davščine. Dravska banovina je predložila finančnemu ministrstvu proračun v višini nad 170 milijonov dinarjev, odobren pa je bil v vsoti 111-9 milijonov. Naša banovina je po višini odobrenega proračuna na 3. mestu. Kar se tiče višine banovinske doklade na neposredne davke pa celo na prvem, ker znaša ta v Dravski banovini 35%, v primorski 25%, v Zetski 25%, v Vrbaski 25% in v Savski 23%. Poleg tega se plačuje v Dravski banovini še 10% zdravstvena doklada in 25% cestna doklada namesto kuluka. Posebne banovinske davščine pri tem še niso vpo-števane. Prav tako težke pa so mnogokrat občinske davščine. Imamo utis, da oni, ki jih nalagajo, dostikrat ne razumejo položaja našega gospodarstva. Potrebujemo dober zakon o občinah, prav tako pa je potrebno, da se pri samoupravah z zakonom omeji to večno obdavčevanje s strani samoupravnih teles. Važno je še vprašanje davčnih odborov. V Ljubljani so davčni odbori dovršili delo, sedaj pa se je nakrat zgodilo, da je prišel iz finančnega ministrstva inšpektor ter odredil, da se proti sklepom davčnega odbora zviša pridobnina. Proti temu moramo najodločnejše protestirati. (Tako je!) V roke mi je prišla okrožnica finančnega ministra, kako naj se izterjuje pridobnina. V tej okrožnici se navaja, koliko je znašala pridobnina povprečno v posameznih okrajih. Tako je v mnogih krajih znašala le 2000, v drugih 4 in tako, najvišja pa je bila v Sloveniji in je znašala v Mariboru povprečno 11.000, v Ljubljani pa ce-. lo 15.000. Torej mnogo več, ko povsod drugje, se je pri nas plačevalo pridobnine, sedaj pa pride inšpektor in hoče zvišati pridobnino ne tam, kjer jo plačujejo premalo, temveč pri nas, kjer je že itak plačujemo največ. (Ogorčeni protestni klici.) Takšno postopanje se obsoja samo po sebi, naša dolžnost pa je, da vzamemo v zaščito naše davčno uradništvo, ki se vestno trudi za državo, ki pa na drugi strani tudi upošteva položaj našega gospodarstva. (Pritrjevanje.) Vprašanje za sebe pa je povišanje davka na poslovni promet, ki se je povišal na 2%. Kot dobri državljani vemo, da treba državi dati kar potrebuje, zahtevamo pa, da bodo davki pravično razdeljeni, enako na vse pokrajine. (Velik in splošen aplavz.) In naj se ne obremenjuje preveč le Dravska banovina, ker je za jugoslovansko na-cijonalno misel neobliodno potrebno, da vlada pravičnost tudi pri davkih. Slovenija pa je prispevala pri davku na poslovni promet že nad 20 odstotkov in ta neenakost v davčni obremenitvi povzroča težke posledice zlasti v konkurenčni sposobnosti Slovenije. Po povišku davka na poslovni promet se je še bolj otežkočila konkurenčna sposobnost Slovenije. Našim narodnim poslancem se odpira tu lepa prilika, da se zavzamejo za enako obdavoenost pokrajin. Mi smo odločno za jugoslovansko bratstvo, toda za iskreno in pravo bratstvo, ki nalaga vsem enake dolžnosti in pravice. V interesu jugoslovanskega bratstva je zato, da se tudi davčno vprašanje pravično uredi. (Splošno odobravanje.) Socijalna zakonodaja Kakor se dosedaj gospodari v nekaterih socijalnih ustanovah, tako ne more več iti naprej. Tudi jaz sem bil sedaj imenovan za člana uprave središnjega urada. Ko se nas’ je vprašalo, kaj se naj napravi, da se sanira finančno stanje urada, sem izjavil, da takšni upravi ne moremo dovoliti nobenega poviška. Zahevamo, da se zakon o sooi-jalnem zavarovanju spremeni in zahtevamo, da postanejo socijalni uradi v posameznih banovinah samostojni. Ne moremo več trpeti tega, da bi mi vestno zbirali denar, drugod pa bi ga brezvestno zapravljali. Pripravljeni smo vedno bratsko pomagati, če se pripeti nesreča, toda za slabo gospodarjenje nobene prizanesljivosti. Predsednik Kavčič je nato prečita! resolucijo, kako naj se reformira zakon o soci-jalnem zavarovanju in zborovalci so eno-dušno ter z odobravanjem sprejeli to resolucijo. (»Trgovski list« je objavil to resolucijo že v četrtkovi številki na uvodnem mestu.) Tarife V sedanji kritični dobi je postalo pereče tudi vprašanje prevoznih tarif, ki so vsled znatnega padca cen blagu povprečno od 40 do 50% previsoke. Trgovec, ki je nekdaj vkalkuliral prevoznino v prodajno ceno, tega danes ne more več storiti, če hoče ostati konkurenčen. Zlasti velja to za lesno trgovino. Da je sedanja tarifa že čisto nemogoča, kaže nekaj konkretnih primerov. Tako velja prevoz 1 vagona tesanega lesa iz postaje Kranj v Beograd 2740 Din, d očim znaša vrednost lesa le 3000 do 3200 Din. Iz postaje Prevalje v Beograd pa velja prevoz enega vagona tesanega lesa 2825 Din, to je 156 Din za 1 m3. Cena lesa franco Prevalje pa je za 1 m' 160 Din. na Ur*» Lipski jesenski sejem 1932: Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnah in pri častnem zastopniku: 8IG. G.TOMMIES, Ljubljana, Dvorakova 5 Poštni predal 128 Vzorčni sejem od 28. avg. do vključno 1. septembra. Tekstilni sejem do 31. avgusta, sejem za gradbene, hišne in obratovalne potrebščine od 28. avgusta do vključno 1. septembra. Prevoznina stane torej le nekoliko manj, ko natovorjeno blago, pa je obremenitev s prevoznino znašala nekdaj največ */s vrednosti blaga. Za sedanji položaj neprimerno visoke prevozne tarife so velika ovira za naš izvoz. Zato je znižanje železniških prevoznin za 50% neobliodno potrebno. Prav isto je tudi z najemninami ležarin-skih prostorov, ki so danes prazni, deloma radi v resnici zmanjšanega prometa, v večji meri pa radi previsokih najemnin, ki silijo trgovce, da ležarinske prostore odpovedujejo in najemajo mnogo cenejše zasebne prostore ob železniški progi. V naši tarifni politiki opažamo v splošnem dokaj neokretnosti. Padcu cen in prometa bi moralo samo po sebi slediti tudi z/nižanje tarif, ne le z ozirom na dohodek železnice, temveč še bolj v olajšanje izvoza, ki 9e na zunanjem trgu bori z ostro konkurenco in ugodnosfcnimi tarifi sosednjih držav, ki jih pa naši izvozniki ne uživajo. Upamo, da se bo sedaj, ko je imenovan tarifni odbor kot posvetovalni organ pri prometnem ministrstvu, doseglo dobro sodelovanje med gospodarstvom in prometnimi ustanovami in da se bodo grajani ue-dostatki odpravili. Trgovinska politika Našo sadno trgovino je še v večji meri podpirati, ker pomeni sadje za nas velik vir dohodkov. Tako niso nekateri srezi, ki so imeli sadje za izvoz, sploh čutili gospodarske krize. V naši sadni trgovina moremo zaznamovati lep uspeh z ustanovitvijo Društva izvoznikov sadja v bivši mariborski oblasti. Želimo, da se hmeljski trgovini zagotove za financiranje izvoza potrebna sredstva. Glede pšenice je treba že danes opozoriti, da je v Sloveniji pričakovati slab uspeh žetve in zato je treba biti previden pri izvozu pšenice, da se ne bo ponovila nekdanja napaka, ko smo na jesen za nizko ceno izvažali pšenico, spomladi pa srno morali za drag denar uvažati tujo pšenico. Lema trgovina Prav posebno težko je prizadela kriza lesno trgovino. Splošno opadanje konzuma, ostra konkurenčna borba med trgovstvom in državami-izvoznicami, popolna desorga-niziranost pripadnikov lesne stroke, tarifne neenakosti in vse posledice kritične svetovne gospodarske situacije, so prinesle tej stroki tudi pri nas popolen polom. Zato se je lesno trgovstvo v naši banovini organiziralo v Osrednji sekciji lesnih trgovcev, ki je pričela reševati problem lesne krize iž korena in morala je ugotoviti, da vzroki nevšečnega stanja leže v mnogi meri baš v pomanjkanju vsakršne smernice v našem lesno-trgovskem gospodarstvu. Položaj se je že v preteklem letu tako zaostril, da je bilo treba razmišljati o tem, kako ob ogromnem nazadovanju povpraševanja po lesu in njega brezcenju, ohraniti našo, v njeni eksistenci ogroženo, lesno trgovino. Po temeljitem proučevanju tega vprašanja je organizacija predlagala ministrstvu za trgovino in industrijo osnutek uredbe o izvozu lesa in upostavitev pokrajinske organizacije v vseh treh produkcijskih področjih, ki bi po svojih delegatih tvorile centralno organizacijo jugoslovanskega lesnega gospodarstva. To bi bilo po našem trdnem prepričanju najuspešnejše in edino sredstvo za skromni pričetek prave organizacije, ki bi smotreno in uspešno zastopala interese stroke. Položaj naše slovenske lesne trgovine pa sedaj oitežkočajo zlasti tudi neenake prilike v posameznih lesnih področjih v državi in nasprotna gledišča pri reševanju lesne krize ter izvedbo enotne organizacije jugoslovanskega lesnega gospodarstva. Izhod iz tega kritičnega položaja, v kolikor ni odvisen od položaja na svetovnem trgu, vidimo v trdni organizaciji naše lesne trgovine, ki edina more prinesti ugled v inozemstvu, izravnati prilike in prinesti tudi kvalitativni napredek. Treba je nadalje, da posveča državna uprava tej naši važni izvozni panogi več pažnje zlasti v zuna-nje-trgovinskem pogledu; nujno pa je potrebna tudi revizija železniških in luških tarif ter pristojbin, ki bi se morale v lesni stroki znižati za 50%. To so tudi predpogoji za uveljavljenje naše lesne trgovine na zunanjem trgu, ki bo v bodoče, po mednarodnih dogovorih, ki se vrše, slonela vsekakor na povsem novih smernicah. V notranji trgovini so poglavje za sebe konsumi. Zadružna misel je med Slovenci zelo razvita in radi priznamo, da so naše zadruge storile mnogo dobrega. Tako so naše kreditne zadruge oprostile kmeta oderuštva in ustvarjale narodni kapital. Žalibog pa so sedaj na zgrešeni poti, ker vrše bankarske posle. Vendar pa je nadaljni razvoj našega zadružništva še potreben in važno je, da pridno naše produktivne zadruge izdelovati vsaj polfabrikate, kar bo naše gospodarstvo zelo toplo pozdravilo. Nikakor torej nismo proti zadrugam, temveč nasprotujemo le onim, ki so se izneverile osnovni misli zadružništva. Osnovna misel zadružništva pa je, da je upravičen obstoj samo one zadruge, ki je nastala zato, ker so bili posamezniki gospodarsko preslabotni, da bi uresničili skupni cilj, dočim bi s složnim, z zadružnim delom mogli ta cilj doseči. Zato se je izneverila zadružni misli zadruga, ki je nastala samo zato, da nabavlja svojim članom blago, ki ga nekdo more kupiti v trgovini. Takšna zadruga je dejansko le navadna trgovina. V opravičilo teh zadrug se navadno navaja, da dobavljajo te zadruge svojim članom blago cenejše. Tudi če bi bilo to res, vendar ni v tem nobeno opravičilo. Kajti cenejše dobavljajo zadruge blago samo zato, ker so oproščene vseh državnih in samoupravnih davkov, ker uživajo olajšave pri prevoznini, ker torej uživajo razne privilegije na račun drugih davkoplačevalcev. (Tako je!) Navadno pa zadruge kljub vsem tem privilegijem na škodo davkoplačevalcev niti ne dobavljajo blaga cenejše, ker je njih uprava silno draga, mnogo dražja, kakor pa v zasebni trgovini. Ne gre, da bi nekateri dobivali blago cenejše na škodo drugih, vsi se organizirajmo v zadrugah, pa bo država brez davkov. (Tako je!) Zato se mora to nepravično privilegira-nje nabavljalnih zadrug nehati. Naš trgovec žrtvuje za humanitarne, narodne in socijalne namene mnogo, česar pa ne moremo trditi o konsumih, ki kljub vsem ugodnostim komaj krijejo upravne stroške. Vendar pa so razni konsumi prikrajšali trgovce za nad 800.000 potrošnikov. Izjavljamo zato z vso odločnostjo, da tako ne sme in ne more iti dalje. (Veliko odobravanje.) Monopolizacija šolskih zvezkov se je izvedla, kakor se nam je zagotavljalo, zato, da se uvedejo enotni zvezki v vsej državi. Mi smo že večkrat odločno nastopili proti monopolizaciji šolskih zvezkov, ker so se vsled nje zvezki podražili in obenem tudi poslabšali. Da pa se tudi glavni namen monopolizacije ni dosegel, se vidi iz tega, da je bilo pri nas pred monopolizacijo 18 vrst Šolskih zvezkov, danes pa jih je 40! Prav tako pa moramo prav odločno nastopiti proti raznim nameram, da bi samouprave in občine ustanavljale vedno več novih podjetij, da bi imele svoje pekarne, opekarne in druge fabrike. To bi moglo polagoma privesti do tega, da bi bilo sploh najbolje, če bi država sploh prevzela vsa podjetja, mi pa bi postali državni uradniki. (Veselost.) Drugo vprašanje pa je seveda, kje bo potem država dobila davke!? Denarna politika Znana nam je sedanja kriza nezaupanja in v zvezi s tem povdarjamo ponovno svojo zahtevo, da ostane dinar stabilen, ker bi vsaka sprememba imela nedogledne posledice za naše gospodarstvo. (Odobravanje.) Potreben nam je nadalje bančni zakon, ki naj poostri določbe glede varnosti zavodom zaupanega denarja. 2e pri zakonu o moratoriju kmečkih dolgov opažamo, da imajo pri denarnih zavodih, ki so zaprosili za zaščito po § 5, vsi drugi več besede ko vlagatelji. Pravilno bi bilo, da bi imeli tudi zastopniki vlagateljev upliv pri poslovanju teh zavodov. (Odobravanje.) Od maja 1. 1. dalje so se izvršile velike spremembe na denarnem trgu. Do takrat je bilo denarja v pretek, potem pa je na-krat nastal iz valutnih vzrokov odliv zlata in položaj na denarnem trgu se je docela spremenil. Narodne banke velikih in bogatih narodov, ko tudi naših sosedov so vsled tega morale spremeniti obrestno mero in tako je šla Anglija od 6% polagoma nazaj na 2 in pol, Nemčija pa od 15 na 5, da z obrestno mero vplivajo na višino svoje valute. Naša Narodna banka pa več ko 10 let ni manipulirala z obrestno mero in šele v zadnjem letu je obrestno mero znižala na 5 in pol, toda že 29. VI. 1931 jo je povišala na 6 in pol in mesec dni kesneje že na 7 in pol. Kakor so bili drugje jasni vzroki za zvišanje ali znižanje, tako bi morala Narodna banka sedaj v času visoke obrestne mere z lastnim znižanjem dati znak za splošno znižanje obresti, ker ne bi pri tem trpeli materi-jalni dohodki Narodne banke, pač pa bi to valutno tehnično sredstvo simpatično odjeknilo v gospodarstvu, ki danes trpi, ker ni nobene rentabilne kupčije. (Splošno pritrjevanje.) Glede devizne politike treba reči, da so nam znani vzroki, ki so dovedli do sedanjih omejitev. Sedanji način plačevanja v inozemstvu s polaganjem dinarja na vezane račune inozemcev pri pooblaščenih denarnih zavodih, ne more zadovoljiti našega gospodarstva, ker nas te odredbe finančnega ministra ne obvarujejo pred škodo, ki jo je treba povrniti inozemcem na račun razlike. Dispariteta gre danes le na račun našega gospodarstva. Ekonomska vojna, ki divja v mednarodni trgovini, je zlo, ki je povzročilo sedanji devizni-režim in zato je stremeti, da pride mednarodna politika iz zagate in do znosnejših razmer. Pri dodeljevanju deviz pa odločno zahtevamo, da se vrši to pravično in z upoštevanjem gospodarskih potreb posameznih pokrajin. Proč z animoznostjo proti gospodarskim slojem! Mnogo težav je moralo premagati naše gospodarstvo in dostikrat tudi mnogo nepotrebnih težav. V težkih časih so bili večkrat izdani zakoni in uredbe, ki se niso ozirale na težke prilike, v katerih je živelo gospodarstvo in zlasti trgovina. Nasprotno se je le prepogosto zgodilo, da so se iz neke animoznosti do gospodarskih slojev izvajali zakoni, ki so bili gospodarstvu naravnost škodljivi. (Klici: Tako je!) Vsled te animoznosti so nastali mnogi zakoni, ki so bili že bolj plod dobrikanja masam ko pa resnega prevdarka. Tako n. pr. je bil nameravani zakonski načrt o pobijanju draginje le demagoški ekvivalent revnemu konzumentu z očitno tendenco proti trgovcu. Pa tudi zakon o kmečkem moratoriju je bil tako enostranski, da so zahtevale naše organizacije že protestno zborovanje. V ničemer ni utemeljena ta animoznost proti gospodarskim slojem in zato je mora biti konec. (Pritrjevanje.) Da pa se ne bo delalo gospodarstvu v bodočnosti več nepotrebnih težav, zahtevamo, da se bolj ko sedaj vpošteva mnenje naših zbornic in da se že enkrat skliče gospodarski svet, kakor to zahteva zakon. (Odobravanje.) Ves svet preživlja težke čase in tako jih preživljamo tudi mi. Skušajmo s složnim delom izboljšati doma vse, kar se more izboljšati. Mi, kot dobri državljani, kot zavedni Jugoslovani, bomo gotovo storili vse, kar je v naši moči, da pride do tega zboljšanja. Ce pa bomo pri tem morali včasih tudi poslužiti se malo ostrejše kritike, potem bo ta pri vsej svoji ostrosti le dobrohotna, da se napake odpravijo. Brez kritike, brez odkrite besede pa je napredek nemogoč in zato nobene ovire kritiki, ki hoče odpraviti očitne napake! Vemo, da ne pride do zboljšanja, če si ne bomo znali pomagati sami. Prav zato pa ne trpimo nobenega malodušja, temveč hočemo, da vse preveva ustvarjajoč opti- mizem. Iz istega razloga pa obsojamo tudi vse one, ki širijo razne govorice in z njimi begajo že itak preveč zbegano ljudstvo. Proti tem klepetuljam je treba nastopiti z vso odločnostjo! Glejmo vedro in z zaupanjem v bodočnost, ker ima naša dežela dovolj zakladov, da si priborimo blagostanje. Naše popolno zaupanje ministru Mohoriču Gospod minister! Slišali ste vse naše zahteve in razložili smo Vam vse svoje težnje. Kot odličen strokovnjak za vsa gospodarska vprašanja veste, da so vse te naše zahteve upravičene in utemeljene. Vemo pa tudi, da je bila vedno Vaša želja, da pomagate gospodarstvu, kolikor je to sploh mogoče. Zato se zanašamo na Vašo pomoč, zato Vam popolnoma zaupamo, zato uživate simpatije vsega slovenskega gospodarskega sveta. Kot strokovnjak in ne kot politik ste prevzeli trgovinsko ministrstvo in v največje zadoščenje nam je, da imamo v teh težkih časih prvič pravega strokovnjaka na čelu ministrstva. ltodite uverjeni, gospod minister, da je slovensko gospodarstvo cnodušno za Vami! Viharno in nekončljivo odobravanje je sledilo tem besedam, nakar je predsednik Wcixl z zahvalo vsem udeležencem, zlasti pa ministru Mohoriču, zaključil III. vseslovenski trgovski shod, ki bo ostal tako po velikem številu udeležencev, ko vsled svoje velike vsebine mejnik v zgodovini slovenskega trgovstva. žlvlcmcbilislcm v pc/asnilo? Na neprestana vprašanja avtomobilistov, ki imajo na svojih avtomobilih montirane najjačje amerikanske gume »GENERAL«, zakaj ne inse-riraino teh pnevmatik po časopisju, da bi se jih poslužili še drugi avtomobilisti, ker bi bili z njo zadovoljni tako, kakor z nobeno drugo znamko, pojasnjujemo tem potom, da za dobro robo ni treba reklame, ker se roba sama hvali. Dokaz temu je velikoštevilen odjem na gumah in do sedaj brez reklamacije najsibo to v izdelavi ali pa v materialu. Toliko vsem avtomobilistom v blagohotno pojasnilo in vednost, se toplo priporočamo z zagotovilom točne in vestne postrežbe ter beležimo z izrazi globokega spoštovanja. Generalno zastopstvo in zaloga »GENERAL« Tire & Rubber Export Co. Akron, Ohio, U. S. A. Trgovina S. J. Rozman, Št. Vid nad Ljubljano. - Telefon Št. Vid št. 2. Preprodaja »Elektroindustrijam d. d., Ljubljana, Gosposvetska cesta. POVIŠANJE PROMETNEGA DAVKA Splošni davek na poslovni promet in skupni davek na poslovni promet se je povišal za 100%>, to je na dvojno izmero. V povišani obliki se bo pobiral za vse promete, izvršene po 15. avgustu t. 1., vsled česar opozarjamo vse interesente, da ga za promete. izvršene po tem dnevu, vkalkulirajo po povišani izmeri. Podrobnejša določila novega zakona priobčimo v prihodnji številki. * * * IZVOZ SADJA V AVSTRIJO (Važno opozorilo izvoznikom.) Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da po informacijah, ki jih je dobil na carinarnici na Dunaju, ni točna vest, ki so jo prinesli nekateri listi, da /a uvoz sadja v Avstrijo ni treba prositi za posebno dovoljenje v smislu avstrijske na-redbe z dne 16. julija t. 1. Olajšava za uvoz sadja, "kakor tudi zelenjave, obstoji v tem, da avstrijski uvoznik prošnjo, ki se sicer redno vlaga preko kmetijske zbornice, v tem slučaju direktno predlaga višji carinarnici na Dunaju brez posredovanja finančnega ministrstva. Ta olajšava je odrejena zato, da bi se prošnje reševale čim hitreje, ker bi se sicer lahko blago pokvarilo, če bi predolgo ležalo. 1 luMh wmtm\ i' 1 1 ■■ iflffirrm Gg. trgovcem v vednost. Društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani priredi o priliki ljubljanskega velesejma tekmo izložbenih oken. Tekme naj bi se udeležilo tvrdke glavnih ulic. Ocenjevanje izložb se bo vršilo 8. IX. t. 1. po posebnem odboru. Prosimo cenjene gg. trgovce, da se tekmo udeležijo polnoštevilno in se prijavijo za tekmovanje najkasneje do 31. VIII. t. 1* Prijavnice, kakor tudi vse ostale informacije, se dobijo v pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani. — Odbor. T Josip vitez Pogačnik Ni večjega priznanja za javnega delavca, ko da uživa enako spoštovanje tako pri svojih somišljenikih ko tudi pri svojih političnih nasprotnikih. In pokojni vitez Pogačnik je bil tak mož, ki so ga spoštovali in cenili vsi, pa naj so pripadali temu ali onemu taboru. Bila je to predvsem zasluga nad vse koncilijantnega pokojnikovega značaja, njegovega finega takta, njegove osvajajoče ljubeznivosti ter vseh onih odličnih lastnosti, ki jih ima človek, kateremu pravi naš narod »gospod«, kot najvišje priznanje plemenitemu in naobraženemu možu. In pokojni vitez Pogačnik je bil v resnici gospod, ki je delal povsod čast svojemu narodu. Pokojni vitez Pogačnik je izšel sicer iz političnega življenja, toda čeprav je bil stalno v prvih vrstah, se ga ona žalostna dnevna politika, ki se izživlja večinoma le v medsebojnih bojih, ni niti dotaknila. Zato je užival vedno izjemen položaj in zato je bil naravnost poklican, da zastopa Slovence v predsedstvu dunajskega parlamenta, kar je pač bila najvišja čast, ki jo je mogel Slovenec doseči v avstrijskem parlamentu. A to častno mesto je zavzemal pokojni vitez Pogačnik tako vzorno, da je pridobil Slovencem pravico do tega mesta za vselej. Prav tako samo po sebi razumljivo je bilo, da je bil predsednik prve Narodne vlade v Sloveniji vitez Pogačnik. Vsled svoje politične rutine, vsled svojega velikega poznanja naših gospodarskih razmer in vsled svojih odličnih zvez na vse strani je bil reprezentant vlade, ki ni imel tekmeca. In takrat v onih vročih popreobrat-nih dneh je bil pokojni Pogačnik morda edini, ki je mogel zbrati vse narodne sile v eni skupni fronti. Ko je še dovršil pokojni vitez Pogačnik svojo zadnjo politično misijo in kot prvi jugoslovanski poslanik in pooblaščeni minister v najtežjih časih dovršil repatriacijo naših rojakov in kljub bojem na Koroškem izvedel likvidacijo nekdanjih skupnih poslov, se je docela umaknil iz političnega življenja ter se ves posvetil gospodarstvu, ki ga je poznal do dna. Njegovo delovanje za napredek našega gospodarstva je bilo nadvse plodonosno, ZA ZBOLJŠANJE NAŠEGA IZVOZA V EGIPT Izredno važen trg za naš izvoz predstavlja brez dvoma Egipt. Vendar pa se do sedaj nismo na tem tržišču primerno Uveljavili, kar je pripisati dejstvu, da nimamo redne pomorske zveze z Egiptom. •Res je, da bo naše trgovanje z Egiptom fostalo brez uspeha tako dolgo, dokler se ne vzpostavijo redne pomorske zveze, vsaj enkrat na teden, med Jugoslavijo in Egiptom in to z našimi ladjami. Gospodarji pomorske zveze z Egiptom 80 sedaj laške parobrodske družbe, ki diktirajo tarife za prevoz z dvojnim namenom: 1. da z visokimi tarifami, pa magari z lastno izgubo ubijejo jugoslovensko pomorsko konkurenco in 2. da z visokimi tarifami onemogočijo direktno postavljanje naših produktov na egiptovski trg ter tako prisilijo naše producente, da prodajajo svoje blago po vsaki ceni laškim posredovalcem. Sploh nam Italijani v celem Orijentu delajo velikansko materijelno in moralno škodo, tako da je jugoslovansko Jfme v teh krajih — pod italijanskim vplivom — na zelo slabem glasu. Italijani pa poleg tega delajo na vse načine, da ob- ker je bilo vseskozi konstruktivno in ker je njegov pogled vedno zajel skupni interes našega gospodarstva. Zavzemal je najodličnejša mesta v naših prvih gospodarskih podjetjih, ki bodo sedaj težko pogrešala njegove ustvarjajoče in uravnajoče inicijative. Bil je predsednik pivovarne Union, dolgoletni član upravnega sveta TPD, predsednik Jugočeške, podpredsednik Prometnega zavoda za premog, dolgo časa tudi član Zbornice za TOI itd. Pa tudi sicer je bil vedno eden najuspešnejših po-speševateljev našega gospodarstva. Na vsakem mestu je vitez Pogačnik docela storil svojo dolžnost in zato ga bo ohranil naš narod v hvaležnem spominu, zlasti pa naše gospodarstvo, kateremu je s tako odličnim uspehom posvetil svoje velike sposobnosti. Večna slava spominu Josipa Pogačnika! * Pokojni Josip vitez Pogačnik je bil rojen v Podnartu kot sin ugledne narodne rodbine. Po dovršenih gimnazijskih študijah se je vpisal na graški univerzi, s katere pa se je moral predčasno vrniti domov, da je prevzel domače posestvo. Tu v Podnartu je ozko živel s svojim narodom, se udeleževal njegovih bojev in stremljenj ter postal tako državni in deželni poslanec. V avstrijskem parlamentu je zavzemal ugledno pozicijo in postal tudi podpredsednik parlamenta ter veljal kot eden vzorno objektivnih predsednikov tudi za časa najbolj vročih debat. Po preobratu je postal predsednik prve narodne vlade, nato poslanik na Dunaju, nakar se je docela umaknil iz političnega življenja in se čisto posvetil gospodarskemu delu. Živel je navadno v svojem lepem Podnartu, kjer ga je po kratki bolezni zadela smrt v 66. letu njegove starosti. Poročen je bil z gospo Gabrijelo, rojeno Jegličevo, sestro nekdanjega višjega državnega tožilca dr. Jegliča. Imel je tri sinove, ki vsi zavzemajo najodličnejša mesta v našem življenju. Najstarejši Joško je glavni tajnik TPD, podpolkovnik Branko je adjutant Nj. Vel. kraljice Marije, Bogdan pa bančni ravnatelj v Mariboru. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! vladajo sami egiptovski trg in to v veliki meri s pri nas kupljenimi produkti. V zadnjem času so Italijani skušali potom svojega poslanika v Kairu doseči ustanovitev egiptovsko-italijanske mešane trgovske zbornice, kar se jim pa vsaj zaenkrat ni posrečilo. Drugi naši tekmeci so Grki, Rumuni in Bolgari pa tudi Turki, ki imajo vsi tedenske pomorske zveze z Egiptom ter tudi ti več ali manj prodajajo v Egiptu blago, ki je kupljeno pri nas. Kot rečeno, je torej kardinalna in prva zahteva za razvoj naše trgovine z Egiptom vzpostavitev redne pomorske zveze med našo državo in Egiptom z domačimi ladjami. V interesu nas vseh je, da država sama poprime to stvar, čimprej se bo to izvršilo, tem boljše bo. Že v 24 urah "»'tv«;: klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monea in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Šelenburcova ul. 3. Telefon št. 22-72. JEuksitzni davek »Službene novine« z dne 15. avgusta t. 1. priobčujejo predpise o luksuznem davku, kateri se je pred kratkim tudi pri nas uveljavil. Luksuzni davek, prikrojen po tujih vzgledih, tudi pri nas ni novost. Pobiral se je že v zvezi s prvotnim davkom na poslovni promet, a po razmeroma kratkem času ob prvi reformi prometnega davka iz upravičljivih razlogov zopet ukinil. Zato smo trdno uverjeni, da bo tudi sedaj pobiranje luksuznega davka samo začasno, kajti če bo finančna uprava izčrpno pobirala povišani prometni davek, bo kmalu morala misliti na to, da ne ukine samo luksuznega davka, ampak tudi da izvzame iz poviška prometnega davka vsaj gotove predmete, ki so s tem poviškom najhujše prizadeti. a) Odmera in pobiranje luksuznega davka. Novi davek se pobira od 100 blagovnih vrst po seznamu, ki je tesno naslonjen na carinsko tarifo. Plačuje se za promet z istim blagom, to je za blago v neizpreme-njenem stanju samo enkrat in sicer pri uvozu na carinarnici, za blago, izdelano v tuzemstvu, pa ga plačuje proizvodnik, odnosno trgovec. Kadar plačuje luksuzni davek trgovec, se od celotno opravljenega prometa odšteje promet z luksuznimi predmeti, ki se dokazano opravi z drugimi trgovci, da se tako prepreči dvojno obdavčenje. Pojem proizvodnika se pri luksuznem davku tolmači tako kakor pri prometnem davku in se smatra tudi pri luksuznem davku za proizvodnika: praproizvodnik, izdelovalec, pri naročilih iz notranjosti države naročitelj in pri naročilih iz inozemstva pa izdelovalec. Ob plačilu luksuznega davka za predmete, sestavljene iz delov ali izdelane iz predmetov, za katere je bil luksuzni davek že plačan, se odbijejo vsote, katere so bile kot luksuzni davek pobrane za te dele, odnosno sestavine. Vendar se ta odbitek dovoli samo, ako so bili deli ali sestavine nabavljene iz inozemstva ali neposredno pri tuzemskem proizvodniku. Po-leg tega se odbija že plačani luksuzni davek samo, ako podjetje s poslovnimi knjigami dokaže, koliko je takega blaga porabilo v produkciji novih luksuznih predmetov in da je davek na nje v resnici plačalo. Odbijanje se sme vršiti samo na prošnjo davčnega zavezanca. Prošnja se predloži mesec dni preje nego dospe v plačilo zadnji letni obrok splošnega ali skupnega davka na poslovni promet. Prošnji se mora priložiti dokazilo, kdaj, po kateri ceni in pri kom so se ti deli in sestavine nabavile, koliko se jih je porabilo za produkcijo novih luksuznih predmetov, koliko je bilo za te dele plačanega luksuznega davka, to je prevaljenega na prosilca. O prošnji odloči davčna uprava in se obračuni odbitek ob prvem prihodnjem odplačilu luksuznega davka. Luksuzni davek znaša 10% od prejete odškodnine, odnosno cene blaga pri uvozu. Plačuje se skupaj z davkom na poslovni promet ob rokih, ob kojih dospeva v plačilo prometni davek. Za luksuzne predmete, ki podlegajo splošnemu (sedaj) 2% prometnemu davku, se odpremlja ob ob dospelosti prometnega davka 12% (2% za splošni davek in 10% za luksuzni davek). Pri onih luksuznih predmetih pa, ki podlegajo skupnemu davku, se odpremi poleg skupnega davka še 10% luksuzni davek. Samo pri luksuznih predmetih, ki podlegajo kombiniranemu skupnemu davku, se pobira kot davek skupaj samo 10% od prejete odškodnine. V sporu, ali se ta ali oni predmet smatra za luksuznega, odloča v prvi "instanci ob uvozu carinarnica, ob izdelavi v tuzemstvu pa finančna direkcija. Luksuzni davek za predmete, izdelane v tuzemstvu, ki podlegajo splošnemu davku na poslovni promet, plača, ako ni v seznamu luksuznih predmetov drugače odrejeno, oni, ki je dolžan plačati prometni davek, in sicer po predpisih, ki veljajo za to davčno vrsto. Ako je po seznamu luksuznih predmetov dolžan trgovec, da plača luksuzni davek, in ako je proizvodnik, od kojega trgovci nabavljajo take predmete, dolžan, da vodi knjigo opravljenega prometa, potem bo proizvodnik v svoji celoletni prijavi izkazal celokupni promet z luksuznim blagom in posebej še promet z luksuznimi predmeti, katere je prodal trgovcem. Prijavi se mora priložiti seznam trgovcev, kateri so kupili dotične predmete, ker bi' se sicer ta promet pri proizvodniku ne; mogel oprostiti lusuzn^ga davka. Podatke' iz teh seznamov bodo davčne uprave priobčile onim davčnim upravam, na kojih področju stanuje trgovec, ki jih je kupil. Luksuzni davek za predmete, ki pod-1 legajo skupnemu davku na poslovni promet, se pobira na način, določen za skupni davek. Ako se davčna osnova za skupni' davek ne ugotavlja po dejanski odškodnini, nego po drugih podatkih (n. pr. pri prepletenem in mrežastem blagu), se* davčna osnova za luksuzni davek posebej ugotovi. Luksuzni davek za predmete, ki so vsebovani s kombiniranim skupnim davkom, se pobira na način, kakor to določa pripomba v seznamu luksuznih predmetov. Ako seznam ne vsebuje v tem pogledu ni-kakih navodil, se pobere luksuzni davek po splošnih načelih. Osnova za luksuzni davek se ugotavlja na isti način kakor osnova za splošni in skupni davek na poslovni promet po davč-, nih prijavah, koje veljajo za obe davčnil vrsti obenem. Na pobiranje luksuznega davka za blago, ki se oddaja v promet, bodisi da se. uvaža bodisi da se izdeluje v tuzemstvu, v nikakem oziru ne vpliva oprostitev od carin, od splošnega ali skupnega prometnega davka ali od katerekoli druge dajatve. Kjer je luksuzni davek dolžan plačevati trgovec, se ta davek ne pobere ob uvozu dotičnega blaga iz inozemstva. V teh primerih, kakor v primerih, v katerih se luksuzno blago izdeluje v tuzemstvu, pobere luksuzni davek na podlagi redlie prijave davčna uprava. Luksuzni davek se pobira za promet, izvršen po 15. avgustu 1932. Na luksuzne predmete, ki se uvažajo, pobirajo carinarnice ta davek počenši od dne 16. avgusta 1932 dalje. Enako se pobere luksuzni davek tudi na ono blago, ki je bilo ta dan na carinarnici še neocarinjeno. b) Seznam luksuznih predmetov.. 1. Suho grozdje (štev. car. tarife iz 12). 2. Ananas in pistanje, sveže in suhe (15). 3. Dateljni, sveži ali suhi (16). 4. Granatna jabolka in banane (19). 5. Suhe smokve v zavojih do vštetih 10 kg skupne teže (21). 6. Cvetlice za okras ali nakit, natrgane, raz- cvele ali v popju; listje in vejice s cveticami in plodi. (Semkaj spadajo venci in drugi izdelki iz navedenih predmetov) — (iz 34). I 7. Palmove vejice in palmovo listje, morski mah, trave in veje, vsi to za okras, za' vence in za nakit sveže ali kakorkoli; osušeno; tudi barvano (35). 8. Kaviar in njegovi nadomestki, sveži ali na- soljeni (87). 9. Močne alkoholne pijače (arak, rum, konjak, likerji itd.) — (112). ( ad 1—9. Luksuzni davek za predmete, navedene od 1—9 plača proizvodni ali se pobere pri uvozu. — Glede močnih alko-* holnih pijač navaja seznam, da plačajo osebe, kakor kavarnarji, lastniki bifejev Dr. Pi rčeva sladna kava Gospodie trgovci! Ponudile Dr. Pirčevo sladno kavo Vašim odjemalcem! je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkonu SLOUENfA TRANSPORT LJUBLJANA - TELEFON 27-18 Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — llee k špedicij e na v»eh postniah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih. — Informacije brezplačno. itd., ki se ne bi mogle izkazati s fakturami, davek po prijavi, katero ocrttii davčni odbor. 10. Vsa fina vina, ki vsebujejo p'eko lo»/o al- kohola ali preko 5“/o ekstrakta (115). 11. Šampanjec in druga vina, ki se penijo in kipe (116). 12. Navadni bonboni, cukrčki, ratluk, alva, sadje razen južnega, povrtnine, semenje posladkorjeni — kandirani (132). 13. Fini bonboni (takozvani svileni, napolnjeni z marmelado, čokolado in drugim; fon-danti brez čokolade, marcipan, južno sadje, seme za začimbe itd. — posladkorjeno (kandirano) — (133). 14. Čokolada in njeni nadomestki v tablah ali kosih. Blago, popolnoma ali deloma iz kakaove mase in čokolada in njeni nadomestki, kolikor ni imenovana drugje (>z 184). 15. Fini siri (imperial, aplan, rokfor, gorgon- zola, grana, strahino itd.) — Trapist in ementaler se ne smatra za fini sir, ki podlega luksuznemu davku (iz 130i. 16. Konserve iz rakov (iz 143). 17. Voščeno blago in blago iz cerezina (razen sveč, svečic in voščenih vžigalic) — (185). 18. Milo z dodatkom kozmetičnih sredstev (iz 187). 19. Izdelki iz mila, stearina in parafina v zvezi z najfinejšim materijalom (iz 195). 20. Umetne dišeče snovi (257). -21. Dišeče tolšče in dišeča rudninska olja (258). 22. Parfumerije z etrom ali alkoholom (259). 153. Dišeče vode brez etra in alkohola (260). &d 10—23. Luksuzni davek od predmetov, navedenih pod št. 10—23, plača trgovec. 24. Puder, pomade, rumenila in belila, barvila za lase in ostale na drugem mestu neimenovane parfumerije in kozmetična sredstva (iz 261—2). 25. Predmeti za umetni ogenj vseh vrst; ra- kete, žabice, strelne kapice za otroške pištole, tudi napolnjene s pokalnim živini srebrom (266). M>. Vezenine na bombaževi tkanini, tudi z aplikacijami, izdelanimi s svileno prejo (iz 282-1). '(l. Fine preproge za tla, preproge iz gumija in živalske dlake, kakor perzijske, smirna itd. (iz 315—2). 28. Čipke, volnene (323). 29. Goste svilene in polsvilene tkanine (331). 30. Žamet, pliš in njim slične tkanine: svilene in polsvilene (332). BI. Tulj, bobinet in njima podobne tkanine, gladke: gaz, krep, flor in ostale redke tkanine, popolnoma ali deloma svilene (333). 32. Pleteno in mrežasto blago, svileno ali deloma svileno (335). 83. Čipke, svilene ali deloma svilene (336). 34. Tkani traki, svileni ali polsvileni, razen onih izdelanih v ripsu do 6 cm širine za opremo klobukov (337). 85. Vezenine na tkaninah, popolnoma ali deloma iz svile (338). 36. Pozamentarije, pozamentarijski in gumbar-ski izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine — svileni ali polusvileni (339). 87. Lasuljarski in drugi izdelki iz človeških las ali imitacije človeških las, tudi v zvezi z drugo navadno ali fino tvarino (353). 38. Izdelki iz konjske žime, ki niso na drugem mestu imenovani, trakovi in umetne cvetice (iz 355—2). 89. Konfekcija kakor: obleka, perilo in drugo modno in šivano blago iz tkanin, tudi plišastih, pletenih snovi, čipk in vezenin, trakov in pozamentarij, kolikor ni v tarifi drugačnih odredb: svilena in polsvi-leno, potem brez ozira na materijo, ako čipke ali vezenine obsegajo 30°/o površine zunanjosti; brez ozira na materijo, ako je okinčana z izdelki zlate ali srebrne preje ali če ima podlogo iz kr7pa ali iz finih kož, smoking, redingoti, fraki; hišni plašči, moški ali ženski: pižame in slično brez ozira na materijo (iz 356). 40. Peresa tudi glave, deli in cele ptice za okras (357). 41. Pahljače (358). 42. Moški in ženski klobuki: popolnoma ali deloma svileni, opremljeni ali neopremljeni (iz 359). 43. Vsi okrašeni ženski klobuki brez razlike (364). 44. Umetne cvetice in venci, popolnoma ali deloma narejeni iz tekstilnih tvarin, tudi v zvezi z drugo tvarino "(366). ^ 45. Dežniki in solnčniki: 1. a) z držali ali deli iz želvovine, slonove kosti ali njih imitacije ali iz pozlačenih in posrebrenih kovin: prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino ali docela ali večinoma s čipkami ali vezeninami; 2. a) z držali ali deli, okrasno rezljanimi ali iz tvarine za rezljanje ali okrašeni s čipkami ali vezeninami, prevlečeni s svi- leno ali deloma svileno tkanino ali docela, odnosno po večini z vezeninami; 3. z dragimi kovinami; 4. Ostali: a) prevlečeni samo ali po večini s čipkami in vezeninami; b) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino. (iz 367 — 1. a), 2. a), 3., 4. a) in b) 46. Obuvala iz tkanine in klobučevine s pod- plati iz drugih tvarin: docela ali deloma svilena (iz 368—1). 47. Obuvala iz jelenove kože, lakirana, bronsi- raua, pozlačena in posrebrena (iz 374). 48. Usnjene rokavice, vezane s kakršnokoli tvarino, pa tudi z obrobki iz fine kožuhovine (iz 375). 49. Palice, biči in podobni predmeti iz usnja in živalskih žil (377). 50. Sedlarski in jermenarski izdelki iz usnja, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkanin v zvezi s srebrom, s srebrom oploščenimi, posrebrenimi ali pozlačenimi deli (iz 378). 51. Torbarski izdelki iz usnja ali tkanin, ra- zen iz svilenih, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkanin, a) v zvezi z najfinejšo tvarino, v komadu težko preko 1 kg; b) v zvezi z najfinejšo tvarino, v komadu težko do 1 kg (iz 379 — 1. b), 2. b). 52. Usnjeni izdelki, v kolikor niso na drugem mestu navedeni: v zvezi z najfinejšim materijalom ali v zvezi s plemenitimi kovinami (iz 380 — 2, 3). 53. Krznarsko blago iz finih kož, prevlečeno, s podlogo (iz 383 — 2. b). 54. Košarski in pletarski izdelki v zvezi z dru- go neimenovano tvarino: a) v zvezi z najfinejšo tvarino, b) v zvezi z dragimi kovinami (zlatom ali srebrom) (iz 404 — 3., 4. a) in b). 55. Izdelki iz sparterije (razen klobukov) v zvezi z najfinejšo tvarino (iz 406, 3). 56. Izdelki, samo ali deloma iz slonove kosti, in imitacije slonove kosti, iz želvovine in imitacije, iz biserne matice in imitacije, tudi z drugo tvarino a) v zvezi z najfinejšim materijalom, b) v zvezi z dragimi kovinami (iz 411 — 2 in 3). 57. Biseri in imitacije biserov (412). 58. Korale in imitacije koral (413). 59. Živalske snovi za rezbarstvo, druge ne- imenovane in izdelki iz njih a) v zvezi z najfinejšim materijalom, b) v zvezi z dragimi kovinami (iz 415 — 2. c) in 2. d). 60. Izdelki, docela ali deloma iz celuloida in njim podobnih snovi, razen imitacij slonove kosti in želvovine v zvezi z najfi-nejšiin materijalom ali v zvezi z dragimi kovinami (iz 418 — 2., 3.). 61. Pohištvo: a) prevlečeno s svileno ali deloma svileno tkanino, čipkami, vezeninami, plišem, žametom ali njim sličnimi tkaninami; b) ostalo z umetnim delom, pobarvano z brončenimi barvami, slikami (iz 432 — 2. b), 3. d). 62. Izdelki iz lesa na drugem mestu neimeno- vani z umetnim delom, slikano, barvano z brončenimi barvami, tudi v zvezi z navadnim ali finim materijalom, dalje izdelki z najfinejšo tvarino ali v zvezi z dragimi kovinami (iz 435 — 4., 5. in 6.). 63. Palice, držala za palice, brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino iz trške (iz 438 - 1.). 64. Tapete iz papirja, bronsirane, pozlačene ali posrebrene (iz 458 — 2). 65. Karte za igranje, zabavo in podobno, tudi pole s slikami za take karte (459). 66. Papir za pisma, kuverte iz papirja, dopis- nice in karte za pismo, vse to s slikami, obrobki, monogrami, amblemi, okrasnimi črtami s prešanimi ali umetnimi cveticami, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino (462). 67. Umetne cvetice in deli cvetic iz papirja (468), : Brzojavi: ■uvszra ■isiria Krisporcoloniale Ljubljana Telefon št. 2263 ■CM II 1 II • ■mara ■»sna Ant. Krisper ■nrsMi m a • B BMSMB Colomale Lastnik: KBSSSM ■rasMi MUsSS Josip Vevlič Ewss«5 Veletrgovina kolonijalne mrswu robe. Velepražarna kave. ■KM Mlini za dišave ■•Bt« LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33 rnrsn« Zaloga špirita, raznega žga- nja in konjaka. Mineralne vode ■MKMI Talina postraiba — Ceniki na razpolago tatnsnm Ustanovljeno leta 1840 ■CM ■C« 68. Vabila, posetnice, jedilni list, karte za plesne rede in podobno: konfeti, serpentine, maske, kotiljonski redi in drugi predmeti za veselice in zabave; predmeti družabnih iger, držala (manšete) za šopke, črke, senčnike za svetiljke, lampioni, podloge iz kartona in papirji za sladčice, okviri za fotografije, albumi za fotografije, za razglednice in za poštne znamke, albumi za poezije in ostali luksuzni izdelki iz papirja, kartona, lesne ali papirne mase (iz 469). 69. Neimenovani izdelki in predmeti iz papirja, kartona, lesne ali papirne mase v zvezi z najfinejšo tvarino ali v zvezi z dragimi kovinami (iz 470 — 2 in 3). 70. Dragi kameni, obdelani in izdelki (475). 71. Poldragi kameni, za katere se smatra tudi steklena lava, obdelani in izdelki (476). 72. Luksuzni, galanterijski in drugi drobni iz- delki iz kamenov vsake vrste, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino (485). 73. Izdelki iz kamenov v zvezi z drugim ma- terijalom iz najfinejše tvarine ali iz dragih kamenov (iz 487 — 2 in 3). 74. Izdelki zgolj iz cementa ali iz cementa, po- mešanega z azbestom in drugimi snovmi, izdelki iz malca in iz zmesi od malca z raznimi drugimi snovmi, vsakovrstno luksuzno blago te vrste (iz 489 — 4). 75. Izdelki iz jantarja in gagata in njiju imi- tacij, morske pene in njene imitacije, iz luknjičave, jedre ali zgoščene lave, tudi v zvezi z drugo tvarino a) v zvezi z najfinejšim materijalom, b) v zvezi z dragimi kovinami (iz 493 — 2 in 3). 76. Luksuzni predmeti iz keramičnega mate- rijala (iz 503). 77. Izdelki iz keramične tvarine v zvezi z dru- go tvarino a) z najfinejšo tvariso, b) z dragimi kovinami (iz 505 -' 3, 4). 78. Steklene prizme in steklo za lestence, ste- kleni obeski za lestence in za drugo uporabo, nepreluknjani ali 'preluknjani, tudi nanizani radi prenosa (516). 79. Bleščice, biseri, emailna in steklena zrna, tudi nanizana zaradi prenašanja (517). 80. Stekleni kamni za nakit, stekleni lističi, stekleni biseri in steklene korale, nepre-luknjane ali preluknjane, tudi nanizane radi prenašanja (518). 81. Podobe na steklu, stekleni mozaik, lito-fanije, kakorkoli izdelane na steklo (519). 82. Daljnogledi (iz 520). 83. Izdelki iz steklenih prizem in stekla za lestence, steklenih obeskov za lestence in za drugo uporabo, bleščič, biserov, steklenih in emailnih zrn, steklenih lističev, steklenih kamnov za nakit, steklenih biserov in steklenih koral (522). 84. Umetne cvetice, statuete, figure in figurice in drugi luksuzni in galanterijski izdelki (iz 523). 85. Izdelki iz stekla v zvezi z dragimi kovinami (iz 524 — 4). . Kovan denar izven tečaja iz dragih kovin, tudi tak, ki se porablja za nakit (iz 528 - 2). 87. Tkanine, trakovi, pozamentarije in drugi izdelki iz preje ali žice dragih kovin bleščice (iz 532). 88. Posebe neimenovani izdelki iz zlata in pla- tine 1. v zvezi z dragimi kamni in pravimi biseri, 2. brez zveze ali v zvezi s poldragimi kamni ali z imitacijo dragih in poldragih kamnov s pravimi ali ponarejenimi koralami ali ponarejenimi biseri (iz 533 — 1 in 2). 89. Izdelki, posebej neimenovani iz srebra, tu- di pozlačeni (534). 90. Noži, žepni nožiči in britve v zvezi z naj' finejšo tvarino (iz 572). 91. Nakitni galanterijski izdelki, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino (iz 585 — 1). 92. Radioaparatj za trgovino ali za porabo pri- vatnih oseb (iz 665). 93. Avtomobili s cilindersko vsebino preko IVi 1. (iz 675). 94. Športni čolni za privatno porabo, a ne za porabo športnih organizacij, motorni čolni in jahte (iz 681). 95. Mehanične priprave za sviranje in pijanini (iz 686). 96. Gramofoni (iz 687). 97. Fotografski aparat s svetlobno jakostjo pre- ko F 6, 3 (iz 691). 98. Žepne ure z okrovom iz zlata ali platine in žepne ure, okrašene z dragimi kameni (692). 99. Okrovi za žepne ure iz zlata ali platine in okrovi, okrašeni z dragimi kameni (iz 693). 100. Otročje igrače: 1. iz navadne tvarine, 2. iz fine tvarine ali v zvezi z fino tvarino, 3. iz najfinejše tvarine ali v zvezi z najfinejšo tvarino (700). ad 24.—100. Luksuzni davek za blago, našteto pod št. 24—100 plača proizvodnik v notranjosti, odnosno uvoznik pri uvozu. Jajnine makaroni, špageti, juhine zakuhe HOTEL »METROPOL« Miklič), Ljubljana, vis-a-vis gl. kolodvora. Telefon 27-37. Izvrstna restavracija in kavarna. — Na razpolago velike, snažne sobe. zmerne cene. solidna postrežba. Priporoča se F. MIKLIČ. Uruguay bo moratorij za inozemske dolgove podaljšal do leta 1933. Zlato kritje poljskega zlota bo poljska vlada najbrž znižala. Pravijo, da to vrednoti ne bo nič škodovalo. Poljska je znižala nekaj carinskih postavk; znižanje gre deloma do 50 odstotkov. Perzijska vlada je poostrila določbe o monopolu zunanje trgovine in je računiti za bližnji čas z močnejšo omejitvijo v dodelitvi uvoznih licenc za perzijske impor-terje. Konverzija vojnega posojila v Angliji od 5 na SH% kaže sledeči zaključek: Angleška tanka je prejela 1,227.000 prošenj za konverzijo in 45.000 prošenj za izplačilo, hranilnice zaznamujejo 93.000 prošenj za izplačilo v gotovini in 66.500 kon verzi jskih prošenj. Avstrija bo izdala zakon o zaščiti vrednote, in bo vsakdo, ki bo napravil kak zadeven pogrešek, strogo kaznovan. Zveza avstrijskih industrijcev hoče osnovati lasten kompenzacijski urad v obliki zadruge, ki bo delala skupaj s krogi poljedelstva in konsuma. Obtok bankovcev v češkoslovaški je bil v začetku t. m. v znesku 6224 milijonov t Kč krit z 38-6 odstotki. Praške tri velehranilnice zaznamujejo v začetku avgusta 4888 milijonov Kč hranilnih vlog, med njimi Mestna hranilnica 2950 milijonov, ostali dve 900 in 1000. Podjetje Škoda bo zgradilo v Perziji dva velika mostova; stavilo je najnižjo oferto. Misli osnovati v Perziji podružnico. Nemčiji dovoljeni moratorijski krediti znašajo skupaj 3976 milijonov mark: U. S. A. 1700 milijonov, Anglija 960, Švica 644, Holandija 490, Francija 160, Švedska 14, Češkoslovaška 5, Belgija 3 milj. mark. Fuzija ameriških železnic obsega 300 prog, 85.000 km omrežja in skoraj 10 milijard dol. glavnice. Iz vsega tega so nastali štirje veliki obrati. Omenimo, da mori vse železniško omrežje Jugoslavije 10 tisoč km, Nemčije 54.000 km. Irska nadaljuje carinski boj z Anglijo in je na primer naložila na angleški premog carino, ki je enaka 30 odstotkom njegove vrednosti. Po programu za nabavo dela v Nemčiji je določenih sedaj 50 milijonov mark za gradbo deželnih cest. Uradna subvencija bank v Italiji je narasla od 3 milijard lir v letu 1930 na 4‘9 milijard v letu 1931. Izvoz svinca iz Jugoslavije gre večinoma v Avstrijo, ki ga je kupila lana za 21'3 milj. Din. Zato bi prepoved uvoza svinca, kakor jo v Avstriji nameravajo, naš izvoz hudo zadela. Split bo dobil avtomatično telefonsko centralo in je napravila tamošnja poštna direkcija vse potrebne korake za to. V Katovicah (Šlezija) so otvorili blagovno borzo. Royal Mail Line se imenuje nova angleška plovbna družba, nastala iz štirih dosedanjih družb. Osnovna glavnica 4 milj. funtov, ladij 50, njih vrednost 7 milj. funtov. Elektrifikacija železnic v Italiji hitro napreduje; v prihodnjih štirih letih bodo elektrificirali zopet 4800 kilometrov glavnih prometnih prog. So tna tovarna umetne svile v Japonski bo ustanovljena; glavnica 5 milijonov jenov, dnevna kapaciteta v začetku 3 tone, pozneje 10. V Japonski obstoji 11 družb z dnevno kapaciteto ca 80 ton umetne svile. Na trgu železa t Nemčiji je nastopil popoln mir, in ne naročajo ne trgovci in ne veliki konsumenti. ■nape Moivoz Grosuplje domač slovenski izdelek -a- Svoji k svojim! msmmmBmmmasamammsmm^mMssaa^^sssss=sss=s=ss=ssss=ss==ss==a Tovarna motvoza in vrv ar na drž. renta za vojno škodo je noti-rala 8. t. m. Din 20*2—, dne 10. t. m. Din 210-—, na vseh ostalih borznih sestankih tega tedna Din 205-—. V Blairu ni bilo prometa. Ponudba v 8°/o posojilu je beležila 8. in 10. avgusta 44-—, 9. t. m. 43-—, na ostale borzne dneve 46'—, a v 7°/o posojilu 41-— 8. t. m., 42"— pa na vseh ostalih borznih sestankih minolega tedna. Lesno tržišče Tendenca slaba. Mesec avgust in september predstavljata običajno za izvoz drv glavno sezijo. V teh mesecih krijejo svoje potrebe naši inozemski odjemalci. V letošnji sezoni pa je kupčija v gorivem drvu in oglju zelo mlačna. Vsled slabih drv v lanski sezoni, so se nudila zaostala drva iz predlanske sezone po vsaki ceni in so se skvarile tudi cene za letošnjo zdravo produkcijo. Ker je pa produkcija drv v tem letu zelo nazadovala, je upanje na zboljšanje cen v poznejši jesenski sezoni. V drugih vrstah lesa trgovina žal počiva. Tečaj 19. avgusta 1932. Povpra ■ Sevanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2290 40 2301-76 Berlin 100 M 1351-26 1362-05 Bruselj 100 belg 789 68 79362 Budimpešta 100 pengO . . —■— —•— Curih 100 fr. 1108-35 1113 86 London 1 funt 19714 198-74 Newyork 100 dol., kabel —■— —•— Newyork 100 dolarjev . . 66G2-42 6690 68 Pariz 100 fr 223 06 224-18 Praga 100 kron 168-12 168-98 Stockholm 100 ived. kr . — — Trst 100 lir 291-13 29353 Maillp 7qhH kemi*no *i8*e> °lep- iUGUIL “ ganc in navadne pr- stene ter suhe fasadne barve. dobave 1200 kg terpentinovega mila, 4000 kg koruznega zdroba, 1*200 kg bučnega olja in 2600 kg riža. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 7. septembra t. 1. se bo vršila pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu licitacija glede dobave 100 vagonov koksa. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri tehničnem odseku tega urada.) Prodaja. Dne 10. septembra t. 1. se bo vršila pri upravi III. oddelka zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija glede prodaje odpadkov od sukna, platna, usnja, železa, pločevine itd." (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in materijal pa pri isli upravi.) Občni zbor gremija trgovcev za ptujsko okolico BREZPOSELNI IZPIRAJO ZLATO V južnoameriški republiki Chile je okoli 100.000 brezposelnih. Vlada republike se je odločila, da bo velik del teh brezposelnih poslala na jug in jih porabila tam za produkcijo zlata iz rek, ki so bogate na zlatu. Na ta način bodo brezposelni odstranjeni iz mest in bo vlada dobila velike množine zlata, kar ji bo v njenem kočljivem položaju prav dobro prišlo. Žlrh. Vidic Josip, Ljubljana VII ŠIŠKA, Celovška cesta št. 80 Tehnična -pisavna Nučrti, proračuni, skice za vse vrste zgradb in notranjo opremo, preskrba parcel-stavbišč, nadzorstvo zgradb in parcelacije zemljišč itd. Dne 18. t. m. se je vršil v Ptuju redni letni občni zbor gremija trgovcev za ptujsko okolico. Zborovanje je vodil gremijalni načelnik Ivan Traun, ki je podal poročilo o delovanju gremija v preteklem letu. Poročilo navaja akcije, ki jih je podvzel gremij v Jurist svojega članstva. Konec pretekle poslovne dobe je štel gremij 313 članov. Blagajniško poročilo, ki ga je podal računski preglednik Zorko, izkazuje, da je imel gremij v preteklem letu Din 19.875-— dohodkov in Din 20.792-96 izdatkov. Vse gremijalno premoženje pa je znašalo Din 15.215-29, podporni sklad Din 11.708-39 in vajeniški sklad Din 40.238-23. O preesnovanju gremija po novem obrtnem zakonu je poročal zvezni tajnik I. Kaiser, ki je v svojem govoru očrtal historijat novega obrtnega zakona in njega najvažnejše določbe o usposobljenosti, krošnjar-stvu, sejmih, potnikih in organizaciji. Obrazložil je nato določila novih pravil, ki so bila po sklepanju o točkah, ki so pridr- žane občnemu zbora, soglasno odobrena. Z ozirom na to, da poteče funkcijska doba sedanjega gremijalnega načelstva čez dve leti, je sedanje načelstvo prevzelo posle uprave združenja. Pri nato sledeči volitvi nadzornega odbora so bili izvoljeni gg. Zorko, Beranič in Murkovič kot člani, Meško, Uršič in Vmik pa ko tnamestniki. Zvezni tajnik je poročal nato o sedanjem gospodarskem položaju in na željo zborovalcev zlasti o kmečkem moratoriju, troša-rinskih predpisih, davčnih vprašanjih. Poudarjal je osobito tudi potrebo po enotnosti in solidarnosti trgovstva, ki je predpogoj za uveljavljenje stanovskih teženj. Na predlog g*. Markoviča se je razpravljalo tudi o prenosu gremijalne pisarne v Ptuj v prostore ptujskega združenja. Sklenilo se je, naj uprava stopi glede administrativne spojitve v stik s ptujskim združenjem. Kdsr oglašuje, ta napreduje Ljubljanski velesejem Kmetijska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septembra bo obsegala: a) Strckovno-poučni kmetijski oddelek. b) Sirarsko in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoraj vse mlekarske in sirarske zadruge. c) Razstavo jajc. d) Čebelarsko razstavo in sejem za med. e) Zelenjadno razstavo. f) Vinsko razstavo in sejem. Ta del kmetijske razstave organizira kmetijski odbor velesejma. Kmetijski razstavi so priključene še: g) Razstava goveje živine montafonske pasme, ki jo priredi živinorejska zadruga Jugomontafon. Razstava se vrši 3. in 4. septembra. h) Razstavo perutnine in kuncev priredi Društvo rejcev malih živali »Živalica«. Tej razstavi sta priključeni še razstavi ribic in ptic. Razstava traja od 3. do 12. septembra. i) Kmetijski odbor velesejma priredi dne 10. in 11. septembra razstavo plemenskih konj j) in ves čas razstave, to je od 3. do 12. septembra, veliko razstavo poljedelskih strojev in orodja. Pohištvena obrt na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra bo prav razkošno zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohištvenih in stavbenih mizarjev v vseh slogih moderne kulture in bodo kos vsem današnjim zahtevam, pa najsibo glede precizne izdelave in oblike ali pa glede solidnosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je zamoglo na mizarskih razstavah Ljubljanskega velesejma na lastne oči opazovati ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati, da se nahaja že na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odličnosti izdelkov ket glede umetniškega okusa, s katerim so izdelani. Vsak kupec, pa najsi ima izbran umetniški okus, z lahkoto najde primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo, nato pa sklenejo čimveč kupčij, ki bodo razstavljavcem največje priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnjemu napredovanju. Razstava povrtnino na velesejmu v času od 3. do 12. septembra t. 1. bo nudila gospodinjam razne pri nas še malo znane vrtne pridelke, ki so važni in vsega upoštevanja vredni, da ne bo v bodoče prehrana le enostranska. Razstavljene bodo tudi vse druge zelenjadne vrste, posebno zboljšane, kar naj pospešuje vrtnarstvo. Albert Špeletič sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska cesta št. 25. Ivan Perdan nasledniki Ljubljana ■s Veletrgovina kolonijainega in špecerijskega blaga nudi po nižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. — Postrežba točna in solidna Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Maribor, Meljska cesta št. 1. Besedilo: Koražija Ivan >Eksport<, Obratni predmet: nakup in prodaja deželnih pridelkov, živine in mesa na drobno in debelo. Imetnik: Koražija Ivan, trgovec v Mariboru, Meljska cesta št. 1. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 28. juilija 1932. Firm. 776/32 — A III 216/1. Sedež: Maribor. Besedilo: I. Trpin, Tekstilni bazar. Obratni predmet: Trgovina z manufakturo, galanterijo in konfekcijo. Imetnik: Trpin Ivan, trgovec v Mariboru, Vetrinjska ul. št. 15. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. julija 1932. Firm. 752/32 — A III 214/1. * Sedež: Polenšak. Besedilo: Franc Zavec. Obratni predmet: Trgovina s sadjem na debelo. Imetnik: Zavec Franc, trgovec s sadjem v Polenšaku. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. julija 1932. Firm. 744/32 — A III 215/1. * Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Maribor, Gosposka ul. 25. Besedilo: Bančna poslovalnica Bezjak — Bankarska radnja Bezjak. Obratni predmet: Biro za bančno-kemi-sijske in iinančno-poslovme transakcije. Obratni predmet odslej: Izvrševanje bančnih in menjalskih poslov, in sicer: nakup in prodaja valut ter vrednostnih papirjev, prodaja srečk državne razredne loterije, eskont menic in inkaiso, lombardnih in kontokorentnih poslov. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. julija 1932. Firm. 751/32 - Rg A III 1/4. * Sedež: Maribor. Besedilo: Mariborska tiskarna d. d. Izbrišeta se dosedanja člana upravnega sveta Robič Srečko in Gorišek Mirko, vpišeta pa novoizvoljena člana upravnega sveta Pogačnik Stanka, soproga tovarnarja v Rušah, in Detela Stanko, ravnatelj v Mariboru, in se izbriše prokura, podeljena De teli Stanku. Okrožno kot trgovinsko sodišče r Mariboru, dne 28. julija 1932. Firm. 743/32 — B I 5/13. * Izbrisala seje nastopna firma: Sedež: Glince. Besedilo: Košenina Franc, družba z o. z. v likvidaciji. Po končani likvidaciji. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III. Firm. 667 - Rg C V 24/3. Obiščite automatični bnfet D A J - D A M. *r.r'#ry. Zapustil nas je za vedno po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš predobri prvi predsednik Narodne vlade, poslanik n. r„ i. t. d. Pogreb se bo vršil v soboto 20. avgusta 1.1. ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Ovsišah. V Podnartu, dne 18. avgusta 1932. Gabrijela roj. Jeglič, soproga. Joško, generalni tajnik T. P. D., Branko, podpolkovnik „in adjutant Nj. Vel. Kraljice, Bogdan, bančni ravnatelj, sinovi. Mara roj. Pogačnik, Franka roj. Jarc, Mima roj. Pavlin, sinahe. Bogec, Marko, Joži, — Joško, Jelka, — Jožek, vnuki. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov podpredsednik, gospod veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. »Union* in „JugočeškeM tekstilne industrijske d. d., uprav* ni svetnik Trboveljske premogokopne družbe in Beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj—Tržič, itd., itd. danes, dne 18. t. m. v Podnartu umrl. Velezaslužnega pokojnika ohranimo v hvaležnem in trajnem spominu. Ljubljana, dne 18. avgusta 1932. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naznanja pretresljivo vest, da je umrl njen zaslužni član, gospod Josip blvSI predsednik Narodne vlade sa Slovenijo Itd.« itd. Blagemu pokojniku, ki je vneto sodeloval v naši Zbornici, ohranimo trajno hvaležen in časten spomini Ljubljana, dne 18. avgusta 1932. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. z. z o. z. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE I SOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMALCI NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD. m. ura mizarstvo Zg. Šiška štev. 209 (pri Remlzi) — Telefon 22-97 prevzema vsa stavbna in pohištvena dela. Za solidno izvršitev jamči Inserirajte v Trgovskem listu! NAZNANILO OTVORITVE! Vljudno naznanjam, da sem o tvoril v Ljubljani — palnfa ,,Punav‘* vKoJ Beeihovnova ulici trgovino in tovarniško zalogo usnja Na zalogi bom imel vedno vse vrste usnia po najnižjih tovarniških cenah. Prepričan sem, da bom svoje cenjene odjemalce kakor v ceni tako tudi v kvaliteti popolnoma zadovoljil. Vabim na breiobtezni ogled zaloge. Priporočam se VIKTOR LEGAM. Stavbeno ln pohištveno mizarstvo FRANC BERGANT Dravlje los poleg nove šole v Zg. Šiški Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih ln podanih načrtih Pozor gg. Iv g ovci in cbvlnih.il Pločevinaste predmete dobite najceneje pri Karol iteibovnik kovinostiskarstvo // LJUBLJANA VII, Žibertova ulica št. 27 Izdelujem vsa v stroko Bpadajoča dela po naročilu in načrtu in se priporočam. DELO SOLIDNO STAVB10 PODJETJE FRANIC MARINČIČ ViJ-Glinie (Tržaška c. 1)) pri L|ubljani izvršuje vsa stavbna dela vsakovrstnih stavb po solidni nizki ceni. Izvršujejo se tudi vsakovrstni načrti. UMETNO VRTNARSTVO nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd. ČEH, Ljubljana VII, Gasilska c. 14j UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO „JUGO0EŠKE“ TEKSTILNE INDIJ-STRIJSKE D. D. Y KRANJU javljata tužno vest, da je umrl dolgoletni predsednik upravnega sveta in upravni svetnik, gospod JOSIP VITEZ POGAČNIK veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r„, imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. »Union« in »Jugočeške« tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik Beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj-Tržič, itd., itd. Velezaslužnega g. predsednika, ki je načeloval našemu podjetju od vsega po-četka ter si pridobil za njegov procvit nevenljive zasluge, bomo obranili kot velikega jugoslovanskega pijonirja tekstilne industrije v najsvetlejšem in globoko hvaležnem spominu. Kranj, dne 18. avgusta 1932. UradniStvo in delavstvo »tJugoieške" tekstilne industrijske d. d. v Kranju globoko užaloščena naznanjata žalostno vest, da ju je danes zapustil za večno njun predobri in očetovsko skrbni gospod predsednik upravnega sveta JOSIP VITEZ POGAČNIK veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. »Union« in »Jugočeške« tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik Beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj-Tržič, itd., itd. Smrt nam je ugrabila dobrotnega delovnega očeta in velikodušnega zaščitnika. Iskrena in neminljiva naša hvaležnost mu bo trajen svetal spomenik. Kranj, dne 18. avgusta 1932. Danes je v Podnartu umrl naš zaslužni, dolgoletni upravni svetnik, gospod JOSIP VITEZ veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. »Union« in »Jugočeške« tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik Beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj-Tržič, itd., itd. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu. Ljubljana, dne 18. avgusta 1932. Upravni svei Trboveljske premogoltopne družbe. S tem izpolnjujemo žalostno dolžnost poročati, da je pre minul naš dolgoletni predsednik, gospod JOSIP VITEZ veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. »Union« in »Jugočeške« tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik Beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj - Tržič, itd., itd. Pokojni je bil naš neumorni in velezaslužni voditelj, ki si je pridobil velike zasluge za dobrobit našega podjetja in mu ohranimo časten spomin trajne hvaležnosti. Ljubljana, dne 18. avgusta 1932. Upravni svet, ravnateljstvo, uradništvo in nastavljenci DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE »UNION« V LJUBLJANI Ureja dr. IVAN PLESS. — Za T rgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.