Izhaja vsak: ponedeljek zjutraj
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 2OSO. interurban 20S0 Rokopisi se ne vračajo
Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom ln po pošti dostavlfen Ust S Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 2S Din, četrtletna 13 Din. Inserat1 po dogovoru
Uprava: Miklošičeva c. S (paviljon) Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179 Tele Jon štev. 3030
Predsednik vlade v Sarajevu
Gospodarsko in zdravstveno stanje v Bosni vedno boljše
Beograd, 15. sept. A A. Danes ob 9. dop. je predsednik vlade in notranji minister general Zivkovič došel iz Ilidže v sarajevsko veliko iu-panijo, kjer ga je sprejel veliki župan Milan Ni-količ ter mu podal poročilo o stanju poslov v uradih ter o splošnih razmerah v oblasti. Zatem je predsednik vlade sprejel veterinarskega referenta inšpektorja A. Bukoviča, ki mu jc po ročal o stanju živinoreje poudarjajoč, da je oblast zelo ugodna za razvoj živinoreje, da ima dosti ovc in dobre kvalitete, nadalje da jc dosti goveje živine, svinj je nekoliko manj, vendar pa se vsako leto množc in oplemenjujejo, ker se gospodarjem dajejo na razpolago plemenjaki plemenitih pasem. Za oplemenjevanje goveje živine je na razpolago 120 bikov-plemenjakov pinegavske pasme, ki se vsako leto pošiljajo po okrajih in občinah. Istotako obstoji žrebtania z 58 arabskimi konji, ki se pravtako pošiljajo po okrajih zaradi oplemenjevanja. Zdravstveno stanje živine je dobro. Predsednik vlade, general Živkovič je bil zadovoljen z dobljenimi obvestili ter je priporočil inšpektorju Bukoviču, naj
se med narodom v započeti smeri čiin več dela, narod poučuje ter prireja po možnosti pogoste gespedarske razstave.
Nato mu je prosvetni referent Djordje Ko-vačevič poročal o stanju osnovnih in srednjih šel ter o uspehih v njih. Osnovnih šol je 115, 25 se jih gradi in bodo že letos dovršene, tako da bo prišla na 2500 prebivalcev po ena iola. Število šol in uspehi v njih so zadovoljivi
Sanitetni referent dr. Verner je poročal predsedniku vlado o zdravstvenem stanju med narodom, ki je dobro. Epidemij ni, razen nekoliko škrlatinke in endemične sifilis v dveh okrajih. V oblasti je 15 ambulanc in 2 protivenerični ambulanci, iz katerih se vodi borba proti kuž nim in drugim boleznim ter poučuje ljudstvo v higijenskem oziru. Tudi njemu je predsednik vlade priporočal, naj zdravniki čim več hodijo med narod.
Kmetijski referent dr. Mehmed Alija Jano-vič je poročal predsedniku vlade o kmetijskih razmerah in o stanju letine, ki je letos rekordna,
j ker znaša žetveni pridelek nad 8000 vagonov, | dočim je v letih 1923 do 1927 znašal po 5000 i vagonov na leto. V tej oblasti poljske miši niso ' povzročile posebne škode vsled pravočasnega i boja proti njim. Sliv je dosti in so dobre Ponekod so se pojavile drevesne uši, ki pa bodo zatrte.
Za tem je sprejel predsednik vlade komi-] sarja oblastne samouprave Meliima Spaha, ki ; mu je poročal o stanju oblastnih poslov in o I programu bodočega samoupravnega dcia. Predsednik vlade je nato obiskal vse važnejše državne urade, kjer se je povsod prepričal o dobrem poslovanju uradov.
Končno je obiskal general Živkovič šc oblastno bolnico in se zlasti zanimal za otroški oddelek, kjer je zasedenih 840 postelj. Predsednik vlade je povsod našel red iu čistost Končno je obiskal tudi sosedno umobclnico, ki je zelo prenapolnjena, ker sprejema bolnike iz vsega ozemlja Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Črne gore. Ob 12.30 se jc predsednik vlade vrnil na zaj na Ilidže.
V Rtanju ponesrečili 3 Slovenci
Trije Slovenci pa so težko ranjeni - Lep pogreb Slovencev
Belgrad, 15. sept. (Tel. Slov. list.) Med ponesrečenci, ki jih je zahtevala eksplozija v rudniku Rtanj pri Zaječaru, je 6 domačinov iz okoliških vasi, Djira Knez iz Rože pri Sinju ter 3 Slovenci, in sicer Gašper Koprivšek iz Zagorja, rudarski nadzornik, oženjen, zapušča 4 otroke, Jožef Grlica iz Gornje Latvice pri Krškem, rudar, neoženjen in Franc Perš iz Lucovcev, okraj Murska Sobota, rudarski delavec, neoženjen. Tudi med težko ranjenimi sta Slovenca Franc Peja iz Selc pri Litiji, rudar, neoženjen, ter Matija Konig iz Kočevja, oženjen, ima 2 otroka.
Danes je prispel na kraj nesreče glavni ravnatelj rudnikov v min. za gozdove in rudnike ing. Gostiša. Včeraj je na mesto nesreče prispela prva kemisija, sestoječa iz 2 zdravnikov in 1 policijskega uradnika ter jc pregledala kraj nesreče in ranjenim rudarjem nudila prvo pomoč. Pogreb žrtev katastrofe sc je vršil danes. Trupla domačinov so oddali sorodnikom, med tem ko so ostale štiri žrtve pokopali v Boljevcu. Pogreba Slovencev se ie udeležila ogromna množica ljudi ter uprava rudnika in vse oblasti. Njihove krste so bile zasute s cvctjem. Danes je na mesto nesreče prispela posebna komisija, ki
jo je poslalo ravnaieljstvo rudnikov iz Belgrada. V komisiji so bili ing. Gojkovič, ing. Tošanovič, tajnik Delavske zbornice v Belgradu Belič, ing. Schwarzkopf in ing. Blažek ter večje število nadzornikov. Ta komisija je skupno z rudniškim ravnateljem I lolikom in lastnikom rudnika bratoma Miincli pregledala mesto nesreče ter vse ostale rove v rudniku. Komisija ima namreč nalogo, da ugotovi pravi vzrok nesreče. Po dosedanjih podatkih je verjetno, da je nastala nesreča radi počene ali razbite svetilke, radi česar se je vnel plin.
Desničarji aranžerji bombnih atentatov
Atentatorji v Nemčiji še ne mirujejo
Hamburg, 15. sept. (Tel. »Slov. 1.«) Na policijskem predsedništvu v Altoni jc bila danes dopoldne konferenca vseh oblastev, ki vršijo poizvedbe radi zadnjih bombnih atentatov. Na konferenci so se posvetovali o dosedanjem stanju poizvedb ter se je po natančnem pregledu obširnega pismenega zaplenjenega miaterijala in številnih izpovedi prič izdala sledeča uradna objava: »Dognalo se je, da so se razni bombni atentati, od katerih se je večina mogla že popolnoma pojasniti, bili izvršeni po enotnem političnem poktetu d esn »radikalnih aktivistov. Kot središče tega gibanja je po vsej verjetnosti smatrati glavno mesto Berlin. Od 11 oseb, ki so bile prijete v Berlinu, jih bo jutri 7 izročenih pristojni:
mu sodniku, in sicer Ernest Salomon, Gcrhari Plaass, Erich Thimm, Hcrbert Mittelsdorf, Kurt Rostcntschcr, Henrik Baudcr in Viljem Wilski. Ostali štirje: Jurij Kruschki, Werner Lass, dr. Salinger in Techow bodo jutri dopoldne izpuščeni, ker dokazni materijal za njihovo krivdo ni zadosten. Od 24 oseb, ki so bile aretirane v Altoni, je 23 krivda že toliko dokazana, da bo policija izposlovala sodno zaporno povelje. Med njimi so vodilne osebnosti Landvolkovega pokreta, posebno duševni vodja Klaus Heim in nastavljenci lista »I.andvolk-zcitung«.
Hamburg, 15. sept. (Tel. »Slov. 1.«) Zdi se, da gre narodnim socialistom navzlic vsem zagotovilom in trditvam za to, da še nadalje po-
Iz nezdravih razmer v prepir in smrt
Maribor, 15. sept. (Tel. Slov. list) Danes se je zopet pripetil žalosten slučaj, ki kaže na nezdrave razmere, v katerih živijo nižji sloji. 34-letni ključavničar Friderik Škof, nameščen v tovarni Hutter, je dclj časa živci s 50-1 etno za-sebnico Alojzijo Drofenik, stanujočo v Studen cih. Tekom časa je prišlo med njima do sporov ter se je Škof nato preselil v Krčevino ter pričel zahajati k drugi. Radi tega je prišlo med Drcfe-nikovo in Škofom do še hujših nesoglasij ter je Drofenikova na račun hrane in stanovanja, ki ga je imel Škof pri njej, zahtevala 5200 Din, kar pa Škof ni maral plačati. Zato se jc Drofenikova prejšnji teden oglasila na Koroški ce;ti 47 ter odnesla nekaj Škofovega perila demov. škof je šel nato danes k Drofenikovi v Studcnce, kjer je med njim in Drofenikovo prišlo do ponovnih prepirov, nato pa do dejanskega spopada, pri katerem jc Škof sunil Drofenikovo na tla, ki je tako nesrečno priletela na neki stol, da se je takoj onesvestila. Rešilni oddelek je nato Dro-
fenikovo odpeljal v bolnico, kjer pa je že po desetih minutah podlegla poškodbam. Med tem jc Škof poiskal zdravnika na kolodvoru, ko pa jc zvedel, da je Drofenikova žc umrla, sc jc sam javil policiji, ki ga jc zaprla.
Motociklistične nesreče pri Trojanah
Včeraj so se vršile na Trojanah motoci-klističnc dirke. Po pripovedovanju soudelc-žcnccv sc jc pripetila pri teh dirkah cela vrsta motociklističnih nesreč, največ pa se jih jc pripetilo pri dopoldanski ocenjevalni vožnji. Kakor zatrjujejo udeleženci, sc jc pripetilo na trojanskem klancu vsega skupaj dvanajst nesreč, nekaterih prav težkih. K sreči ni noben ponesrečenec v smrtni nevarnosti. Ponc-srcčcncc so prepeljali v ljubljansko hnlriSnico, nekaj v celjsko, nekaj pa jih jc ostalo v domači oskrbi.
vzročajo vznemirjenje med prebivalstvom in da v ta namen fingirajo atentate.. Preteklo noč ob 1 so na cesti Scgcberg—Hamburg vprizo-rili v kraju Nahe fingiran bombni atentat. Pred hišo lovca Meistra so našli zaboj od sirovega masla, v katerem se je nahajala ura budilka in prazna steklenica. Obe sta bili med seboj zvezani z vrvicami. Stvar jc natanko izgledala tako kot peklenski stroj. V tem primeru pa je policija hitro zasledila storilce. Bili so to štirje narodnosocialni delavci, ki so svoje dejanje priznali. Prebivalstvo v okolici jc vznemirjeno, ker so se tudi drugi atentati Landvolka začeli z ravno tako igro, kateri so potem sledili napadi z lahkimi ročnimi granatami.
Razbojništvo na Bolgarskem
Sofija, 15. sept. (Tel. Slov. I.«) Včeraj popoldne je na cesti iz Vidina v Novo selo napravilo zasedo 5 do zob oboroženih in maski-ranih roparjev ter popolnoma oropalo vse potnike, ki so prišli mimo. Ker je bil v Vidini tržni dan, jc bil na ccsti živahen promet, tako da so roparji napravili dobro kupčijo. Ker sc jim nihče ni upiral, so roparji dosegli svoj namen brez prelivanja krvi. Proti večeru so roparji zapovedali svojim žrtvam, da se morajo vleči na tla z obrazom proti zemlji in zapreti oči. Nato so roparji pobegnili. Šele več ur ; pozneje jih je rešilo orožništvo in začelo zasledovati roparje, toda brezuspešno.
i
Zopet rudniška eksplozija
Saarbriicken, 15. sept. (Tel. Slov list.) V rudniku Klein-Rcsseln blizu deželne meje se je davi pripetila eksplozija, pri kateri so bili ubiti trije rudarji, trije pa so bili ranjeni. Rudnik za-, t:oclu;c 400 delavccv.
Kralj v Bosni
Sarajevo, 15. sept. A A. Danes je kralj z maršalom dvora polkovnikom Dimitrijevičem napravil izlet preko Konjiča in Jablanicc na t Prcnj planino.
Letalske nesreče v Franciji
Pariz, 15. sept. (Tel. »Slov. 1.«) Na vojaškem letališču pri Chartrcsu se jc pripetila težka letalska nesreča, ki jc zahtevala štiri žrtve. V soboto ob 9 zvečer sc jc dvignil v zrak metalec bomb 22. francoskega letalskega oddelka, lipa »Goliath«, da bi izvršil nočne poizvedbe. V letalu so bili pilot, radiotclcgra-fist, kaplar in seržant. Ob 10 zvečer sc jc letalo iz neznanih vzrokov vžgalo in sc takoj nato prevrnilo. Scržanta in kaplarja so izvlekli izpod ruševin vsa zoglenela. Nedaleč od njiju je ležalo truplo ubitega radiotelcgra-fista. Pilot jc mogel s pomočjo padala šc ob pravem času skočiti z letala, vendar pa sc mu jc med padcem padalo raztrgalo, pilot jc strmoglavil na tla in sc ubil.
Kongres evropskih mest
Rim, 15. sept. (Tel. Slov. list.) Jutri sc začne kongres evropskih mest, na katerega so do pred nekoliko dnevi prijavili udeležbo zastopniki iz 135 različnih evropskih mest. Kongres sc bo havil predvsem z vprašanjem velikih mest.
Ortodoksni Židi proti vsežidovski organizaciji
Dunaj, 15. sept. (Tel. Slov. 1. ) Na današnji | plenarni seji drugega svetovnega kongresa ' > Agudas Isracl« se jc objavil sklep sveta ra-I binov, po katerem jc vstop organizacije Agu-das« v »Jevfik« agencijo iz verskih razlogov 1 nedopusten.
! Zastopnik Južne Afrike pri D. N.
London, 15. sept. (Tel. »Slov. L«) Južnoafriška vlada jc sklenila, odposlati v Društvo narodov akreditiranega zastopnika, da bo v Društvu narodov zastopal južnoafriške interese. Na to mesto jc bil imenovan major Pienaar, ki bo dospel v Ženevo meseca oktobra.
Razbojnik Babani zopet ušel
Pariz, 15. sept. (AA.) »Havas« javlja i z Aten, da so rodbine oseb, ki so jih ujeli razbojniki, prinesle zahtevano odkupnino na označeno mesto, vendar pa niso mogle najti razboj-■ nikov, ki so pobegnili pred zasledovanjem vojaštva. Grške oblasti demantirajo vest, da jc razbojnik Babani ujel nekega bogatega kmeta.
Avstrija za dvig kmetijstva
Dunaj, 15. sept. (Tel. Slov. list.) Rcichs-post < poroča, da jc avstrijsko finančno ministrstvo pripravljeno, dati za avstrijsko kmetijstvo, ki sc priznano nahaja v slabem stanju, na razpolago 6 milijonov šilingov, katere bodo razdelile kmetijske zbornice. Dalje bo ministrstvo v narodnem svetu predlagalo šc druge ukrepe, tako n. pr. sistem uvoznih izkaznic za žito in živino. Narodni svet sc bo najbrže 20. septembra sestal k prvi seji jesenskega zasedanja.
Belgrajske vesti
Belgrad, 15. sept. (Tel. Slov. list.) Finančno ministrstvo je odredilo, da sc mora ves špirit, ki se bo v sirovem stanju letos in prihodnje leto izdelal v naši državi, rafinirati v tovarni špirita bratov Konigsstadtlcr d. d. v Novem Sadu in v centralni rafineriji v Brodu na Savi.
Niš, 15. sept. (Tel. Slov. list.) Danes so v Nišu na slovesen način proslavili 11. obletnico proboja solunske fronte. Proslavo jc organiziral pododbor rezervnih častnikov in bojevnikov v Nišu.
Belgrad, 15. sept. (Tel. Slov. list.) Dne 18. t. m. sc vrši v Stari Pazovi povodom ustoličenja prvega cvangeljskega slovaškega škofa Adama Bcrcša velika slovesnost.
Belgrad, 15. sept. (Tel. Slov. list.) Dosedanji belgrajski angleški poslanik Kennard jc clancs odpotoval na svoje uovo službeno mesto v Stockliolm.
U držal odstopi kot vojni minister
Več investicij!
Dokazano je že več ko enkrat, da ima naš narod, odkar je zaprta Amerika, od izseljevanja težko izgubo, a tudi izseljenci sami pridejo le v izjemnih slučajih do blagostanja. Deficit izseljevanja je torej dvakraten. Zato je treba izseljevanje preprečiti, kar pa je mogoče le na ta način, da dobe ljudje doma dovolj dela, ki pa mora biti seveta tudi tako plačano, da se delo izplača. Le v tem slučaju ne bo tujina za delavce vabljiva in le v tem slučaju bo mogoče omejiti izseljevanje.
Da pa dobe ljudje dovolj dela doma, so potrebne investicije. Imamo vsako leto okoli 6000 prirastka na delavnih ljudeh. Naravno je, da tega števila stara podjetja ne morejo zaposliti, temveč da treba otvoriti nova podjetja oziroma zaposliti ljudi v domači industriji. Le bežen pregled izdelkov, ki jih uvažamo, dokazuje, da je vse polno izdelkov, ki bi jih lahko sami izdelovali, a jih uvažamo, ker se pri nas ne izdelujejo. Mi torej taka podjetja iz gospodarskih razlogov potrebujemo in dana je tudi vsa podlaga, da bi ta podjetja mogla uspevati in celo prav dobro uspevati. Ustanavljanje takih novih podjetij bi torej bilo zelo rentabilno in v nova podjetja naložen denar bi sc dobro obrestoval. Samo v eni točki bi bilo investiranje v taka podjetja riskantno, če bi bila namreč ta slabo vodena. Ali ta napaka je čisto nepotrebna in zato lahko premagljiva.
Sicer pa so nam tujci več ko dokazali, ksko sc investicije pri nas izplačajo. Iz Poljske in Češkoslovaške so za svoj denar zelo skrbni ljudje ustanovili pri nas celo vrsto to-varen. In vse te fabrike se jim dobro obrestujejo, zakaj ne hi mi sledili njih primeru?
Nismo sicer bogat narod, a nekaj denarja le imamo in vsako leto je prihranek našega ljudstva tako velik, da bi mogli nekaj investirati. To tem bolj, ker vsi znaki kažejo, da se gospodarska kriza vendarle približuje svojemu koncu. Vedno večja je zato potreba, da se pravočasno pripravimo, da v dobi konjunkture ne ostane ves dobiček tujcu.
Seveda pa bi morale tudi javne oblasti in ne samo zasebniki skrbeti za investicije. V enem svojih prejšnjih člankov smo že opozorili, da treba zboljšati naše ceste, ker brez tega ni mogoče dvigniti tujskega prometa. 2e pa postaja tudi vedno bolj potrebna velika hotelska družba, ki bi zgradila po vsej Sloveniji moderne hotele. Tudi tu bi mogli zaposliti velik del našega delavstva.
Razveseljivo znamenje je, da imajo naše občine veliko smisla za investicije. Tako bo Ljubljana razširila tramvaj in kakor se govori, bo celo regulacija Ljubljanice prišla na vrsto. A še več treba storiti. Ljubljana nujno potrebuje svojo tržnico in stojnice v Šolskem drevoredu naj že enkrat izginejo. Tržnica je bila na programu že davno pred vojno, a še do danes hi doživela svojega uresničenja. In vendar ni stvar tako težko izpeljiva, ker se tržnica mora izplačati. Ni nobenega dvoma, da bi bili vsi prostori v tržnici oddani in treba je le izračunati rentabilitetni račun za zgradbo tržnice in potem se bo z lahkoto dobil denar za njeno zgradbo.
Potrebno pa bi bilo, da bi tudi država skrbela za večjo zaposlitev ljudi. Predvsem je vedno bolj nujno, da se zgradi zveza Slovenije z morjem. 2e iz strogo gospodarskih razlogov je treba dati Sloveniji to zvezo, pa tudi iz čisto fiskalnih, ker je nedvomno, da bo ta zveza znatno povečala državne dohodke. Nadalje bi bilo potrebno, da bi država znatno podprla stanovanjsko akcijo. Po mestih so potrebne nove šole, tudi uradni prostori postajajo že marsikje pretesni.
Poleg javnih del pa bi morala domača industrija zboljšati položaj našega kmeta in dc-lavca. V zadnjem času se je za razvoj domače industrije tudi v resnici že nekaj storilo. A še več je treba storiti! Zlasti pa je treba ljudem postaviti potrebne stroje proti nizkim mesečnim odplačilom na dom. Obenem pa je treba tudi organizirati prodajo teh doma izdelanih izdelkov.
Glavno pa je, da se z investicijami prične 'm sicer z izdelavo onih stvari, ki jih v največji meri uvažamo. Moramo se gospodarsko že enkrat osamosvojiti in ker bi pri tem tudi preskrbeli naše ljudi z delom, so investicije v ta namen že celo potrebne Treba pa je pričeti z delom in ne samo govoriti, če hočemo priti iz svoje revščine. Izhod iz revščine je le v povečani produktivnosti zemlje, to jc v investicijah.
ZNAMKI
Proda se par tisoč različnih znamk po nizki ceni. Naslov: Fran Ksav. Ažman, Javornik, Gorenjsko.
A. Verbais!:«! Ljubljana
Gcspcsvelska cesta St. 13 (Kolizej)
Tovarniška zaloga vsega elektroinst. materijala in strojev. — Radioaparaiov in njih sestavnih delov. — Medicinski aparati I. t. d. — lasvrša|e vsakovrstne instalacije
pod vodstvom strokovnega inženerja. Načrti In prorečunl na zahtevo 1 C*ne priznano najnižje I
Cenejše kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrsino manufakiurno blago samo pri
TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17
Praga, 15. sept. (Tel. »Slov. L«) Kakor do-znava Vaš dopisnik, bo začetkom prihodnjega tedna ministrski predsednik Udržal, ki obenem vodi vojno ministrstvo, podal demisijo kot vojni minister. Na njegovo mesto pride drug eksponent agrarne stranke. Demisijo utemeljuje Udržal s tem, da radi preobremenitve ne
London, 15. sept. (Tel. Slov. listu.) Po poročilu »Sunday Times- je prišlo v komisiji za indijsko ustavo glede višine koncesij, ki naj se dajo Indiji, do soglasja. Komisija bo sestavila poročilo in ga razdelila v posamezna poglavja, katera pa bodo v bistvu povedala svoje mnenje samo negativno in nasvetovala, kaj sc Indiji ne dovoli. Indija ne bo dobila niti pravic niti ustave enakopravne zvezne države ter je komisija odklonila deminijenski statut. Anglija si pridrži
Fricdrichshafen, 15. sept. (Tel. Slov. 1 <) Zrakoplov »Zeppelin« bo v torek zjutraj med 4. in 6. uro siartal za 24 urni polet preko Nemčije. Namen je v glavnem ta, pozdravili z zrakoplovom dr. Ecketierja, ko se z ladjo <'rnc iz Amerike v Hamburg. Ker zrakoplov v nk.m-
more več voditi dveh ministrstev. Pravi vzrok je pa ta, da ni več računati s tem, da bi se še vrnil prejšnji ministrski predsednik Švehla, radi česar so koalirane stranke silile Udržala, ki se je dosedaj smatral samo za namestnika Švehlc, da definitivno prevzame mesto ministrskega predsednika.
pravico do hrambe Indije, do zastopanja pri inozemskih državah in trgovinske politike. Indijska centralna vlada, to je podkralj s svojimi uradniki, si obdrži -neomejeno pravico za varstvo miru in reda. Provincijalna zastopstva in parlamenti se bodo v bodoče bolj prilagodila lokalnim potrebam. Angleške koncesije se bodo torej omejile na nekatere majhne upravne reforme.
burgu ne more pristati, se bo dr Eckcner takoj z vlakom odpeljal v Berlin. Tudi zrakoplov bo odplul tja in v Berlinu pristal. Od Berlina se bo dr. Eckcncr z zrakoplovom vrnil v Fricdrichshafen.
Dogodki preteklega tedna
V	notranji politiki ni bilo nobenih važnejših dogodkov, razven podpisa zakona za po. vzdigo kmetijstva, ki ga nekateri, ne vemo zakaj, imenujejo zakon o povzdigi kmetijstva. Zakon je nad vse važen in kar jc glavno, poskrbljeno je tudi za denar, ki je potreben za dvig kmetijstva.
V	zunanji politiki pa je pregled dogodkov zelo raznovrsten. Predvsem je treba zabeležiti, da je bil z veliko večino izvoljen v Svet Društva narodov dr. Marinkovič in je tako postala Jugoslavija članica Sveta Društva narodov.
Na zasedanju Društva narodov je zlasti mnogo pozornosti vzbudil Briandov predlog za ustanovitev Združenih držav Evrope ali kakor se na kiratko reče Panevropa (Vseev-ropa). Ta združitev naj bi se izvršila le na gospodarskem polju in naj ne bi bila proti nikomur naperjena. Pri razpravi o tem predlogu se je izkazalo, da je velik del državnikov za ta predlog. Seveda pa ni misliti, da bi bile ustanovljene Združene države Evrope že jutri, toda gotovo je, da se bo pričelo razvijati meddržavno življenje evropskih držav v tej smeri. Zaenkrat se je predlagalo, da bi se za dve leti odpravile sploh vse carine. Če bi ta predlog obveljal, potem bi naša industrija, zlasti ona, ki še ni čisto na višku, precej trpela, zato pa bi dobili kmetski pridelki boljšo ceno in bi se mogli v mnogo večjd meri izvažati. Tudi konsument bi pridobil, ker bi padla cena industrijskih izdelkov.
Nad vse važen dogodek je tudi izpraznitev Porenja, ki se je pričela pretekli teden. Izpraznitev je posledica haaške konference m prvi pogoj za trajno zbližanje med Francijo in Nemčijo. To zbližanje pa je potrebno za evropski mir. Da bi se ta utrdil, se v zadnjem času državniki prav resno trudijo.
V	ta namen se vrše med Anglijo in Združenimi državami Sev. Amerike pogajanja za znižanje pomorskega oboroževanja. Kakor je povedal MacDonald na zasedanju Društva narodov, je že skoraj dosežen sporazum v tej stvari. MacDonald odpotuje v kratkem v Ameriko in upati je, da bo potem sporazum o znižanju pomorskega oboroževanja tudi podpisan.
Mussolini je presenetil svet s popolno spremembo svoje vlade. Odložil je skoraj vsa ministrstva, razven predsedstva in notranjega ministrstva. Kralj je nato na Mussolinijev predlog imenoval sedem novih ministrov, večinoma bivših drž. podtajnikov. Italija ima s«daj 14 ministrstev. V soboto je podal Mussolini svoje letno poročilo, v katerem je poudaril velik napredek svoje stranke. Dejal ji med drugim, da se fašizem ne spremeni, postane pa čisto državen. Tajniki stranke so državni pre-fekti. Število velikega fašistovskega sveta se zmanjša. On sam je sicer odložil skoraj vsa ministrstva, toda pridržal si je vrhovno nadzorstvo nad vsemi.
V	zvezi s to spremembo v ital. vladi so se razširile govorice, da misli Mussolini izkli-zati Italijo za cesarstvo, sam pa bi postal državni kancclar. Te govorice pa še niso potrjene.
Delavski zaupniki e bodo več dovoljeni v Italiji. Sličen sklep je zadel tudi delavce ▼ Rusiji, kjer so boljševiki podelili ravnateljem fabrik skoraj diktatorične pravice. Delavski sovjeti so sedaj v Rusiji praktično brez pomena.
S posredovanjem norveške vlade je prišlo do izmenjave not med angleško in sovjetsko vlado glede vpostavitve odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Še ta mesec se prično že prva pogajanja,
V	Nemčiji so povzročili mnogo razburjenja neki narodni socialisti, ki so izvršili celo vrsto bombnih atentatov na vladna poslopja. Policiji pa se je posrečilo, da je aretirala vse atentatorje ter ugotovila, da so ti osnovali zaroto, kako bi z orožjem izvršili državni prevrat.
Pretekli teden je bil zopet pravi teden nesreč in nezgod. V Italiji je eksplodiral bencin v neki drogeriji, da je vsa hiša zletela v zrak. Pri tem je bilo ubitih 19 ljudi, 18 pa ranjenih. Pri Zaječaru v Bosni, je eksplodiral plin v rudniku in je bilo ubitih 10 delavcev, med njimi trije Slovenci. Bilo je tudi več smrtnih letalskih nesreč, potopilo se je nekaj parnikov, silne nevihte so razsajale v južni Franciji, sploh je bilo nesreč povsodi dosti. Dosti teh nesreč je posledica vedno bolj naraščajoče hitrosti, v kateri se vrši življenje. Vsled te hitrosti sicer človeštvo napreduje, a plačati mora pri tem težke žrtve, od katerih so ravno velik del vsakotedenske nesreče.
Drobne vesli
Pariz, 15. sept. (AA.) Iz An ver s a poročajo, da je bilo v neki trgovini pokradenih dija-mantov v vrednosti milijon frankov.
Kovno, 15. sept. (AA.) »Lietuvos Aidas« poroča, da se bo v Litvi pustilo prejšnjim veleposestnikom samo po 150 ha zemlje.
Sofija, 15. sept. (AA.) Na letališču v Bo-živištu se je pripetila letalska nesreča. Vsled izgube brzine je padlo na zemljo šolsko letalo, pri čemer je bil ubit mehanrk, pilot pa težko ranjen.
Pariz, 15. sept. (AA.) Iz Metza potrjujejo vest o nesreči, ki se je dogodila v rudniku v Petite Rochellesu. Po tej vesti so bili 3 delavci ubiti, 5 pa ranjenih. Drugih žrlev ni bilo. Do nesreče jc prišlo, ker se je vnel plin, vsled česar jc nastal v rudniku požar.
Boj za svetovno prvenstvo v šahu
Wiesbaden, 15. sept (Tel. »Slov. 1.«) Danes sta igrala Aljehin in Bogoljubov šesto partijo za svetovno prvenstvo. Bogoljubov je kot beli otvoril igro z damskim kmetom, Aljehin pa se je branil na indijski način. Igra jc bila takoj od začetka zelo zanimiva. Po živahnem boju je prišel Bogoljubov v končni igri v boljši položaj in vzel končno enega kmeta. Partija sc je po 41. potezi prekinila ter se bo jutri nadaljevala. Malo je verjetno, da bi sc Aljehin mogel držati.
Budsmpeštanshi turnir
Budimpešta, 15. sept. ((Tel. Slov. listu.) V 12. kolu šahovskega turnirja so se dosegli nastopni rezultati: Przcpiorka je premagal Pro-keša v igri z damskim gambitom po Collejevi varianti v 24. potezah. Rubinsteiu je premagal Mcnticellija v damskem gambitu po 28 potezah. Steincr pa Havasija po Reltijevi otvoritvi v 43. potezah. Igra Capablanca-Thcinas je ostala po španski otvoritvi remis v 25. potezah. Partija Vajda-Canal pa je bila remis v 32. potezah. Igra van den Bosch-Brinckmann z damskim gambitom je bila po 48. potezi prekinjena. Stanje po 12. kolu: Capablanca 9 in pol, Rubinstein 8 in pol, Tartakovver 8, Thornas, Vajda 7 in pol, Pr-zepiorka, Steiner 0, Colle, Havasi, Monticelli 5 in pol, Canal 5, van den Bcsch 4 (1), Prokeš 2 in pol, Brinckmann 2 (1).
Boj med Prekmurci
in DaSmatinci
Burne ure so doživeli prebivalci Krakovega v noči od sobote na nedeljo. V Mezetovi gostilni na Krakovem je pilo več delavcev, večinoma Dal-matincev in Prekmurcev, Obila pijača je razgrela ('lave in srca — nakrat so bili vsi silno korajžni. Neki Dalmatinec pa najbolj in sicer toliko, da so se Prekmurci razjezili in ga vrgli iz gostilne. Dalmatinec je šc ponovno silil v gostilno, toda Prekmurci ga niso pustili. Dalmatinčevi rojaki so užaljeni zapustili gostilno in odšli za izgnancem. Skupno so napravili cel bojni načrt ter med silnimi bojnimi kriki, kakor »Šturm! Ajdemo, da padne kuča!« etc. navalili na gostilno, katero so junaško branili Prekmurci. Še ob pravem času je prihitela policija, sicer bi nemara razburjeni, vročekrvni južnjaki res razbili vso krčmo. Tako pa je padla samo ena šipa, en Dalmatinec pa se je ob njej porezal. Več stražnikov jc bilo na delu, da so s pendreki pomirili Dalmatince. Še ob isti uri so aielirali tri razgrajače, včeraj zjutraj pa dva, razen enega, ki je doma iz Trsta, vse same Dalmatince, doma iz Novega grada, Včeraj so jih na policiji ves dan zasliševali.
Mednaroden žeperr aretiran
Precejšnjo senzacijo za Ljubljano pomenja aretacija proslulega, dolgo iskanega tatu in mednarodnega žeparja Ivana Brsčuna, doma odnekod iz okolice Brežic. Bračun je bil zasačen v noči od sobote na nedejo, ko se je splazil na glavnem kolodvoru in ravno hotel izmakniti listnico iz strojevodjevega suknjiča. Bračunova specialiteta so žepne tatvine na vlakih. V izvrševanju svojega »poklica« je prepotoval več srednjeevropskih držav. Pri njem je policija našla razne potne liste in celo nemško legitimacijo za brezplačne vožnje po železnicah. Naše oblasti ga že leta zasledujejo ter iščejo radi raznih tatvin. Med drugim ga zasleduje samo mariborsko okrožno sodišče radi tatvine manufakture v vrednosti 82.000 Din. Z aretacijo Bračuna je padel policiji v roke torej prav dober in dolgo zaželjen plen.
Poštna hranilnica dograjena.
Številni Ljubljančani, ki so se včeraj sprehajali po Aleksandrovi cesti, so se v gručah ustavljali pred novim poslopjem Poštne hranilnice in ga občudovali. Včeraj je bil namreč prvi dan, ko je bilo to poslopje rešeno raznih zidarskih odrov okoli sebe in se je pokazalo v vsej svoji impozantni novi krasoti. Morda najlepši del novega poslopja, za katerega je napravil načrte ing. arh, Černivcc, je gotovo mogočni portal z dvojnim napisom (v latinici in cirilici): »Podružnica poštne hranilnice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Zidarska in stavbena dela pri poslopju so popolnoma dovršena, manjkajo še mizarska in ključavničarska dela ter nekatera dela v notranjosti. Po naših informacijah bo poslopje izročeno prometu že v mesecu oktobru. Aleksandrovi cesti in tudi vsej Ljubljani bo novo poslopje v resničen ponos ter okras, prebivalstvu in Pnilni hranilnici sami pa v korist.
Norveški mornarji padli v rohe kitajskim razbojnikom
London, 15. sept. (Tel. »Slov. L«) Kitajski morski roparji so dne 12. t. m. ob obali Haičau napadli torveški parnik »Bolnia<-. Roparji so odvedli kapitana Haalanda in prvega ladijskega častnika Westerheima. Gusarji zahtevajo za oba mornariška častnika odkupnine 500.000 dolarjev v desetih duch. Norveški odpravnik poslov v Pekingu jc telegrafično zahteval od kitajskega zunanjega ministra takojšnje posredovanje.
Mednarodni kongres za tujski promet
Varšava, 15. sept. (AA.) Danes je bil v Varšavi otvorjen ob prisotnosti ministra za javna dela, ministra za promet, diplomatskega zbora in zastopnikov občine 5. mednarodni kongres za organizacijo tujskega prometa. Na kongresu jc zastopanih 16 držav, med njimi j tudi Jugoslavija.
Mariborska nedelja
Maribor, 15. sept.
Dijaška nedelja. 2e v soboto dopoldne in /Jasli zvečer se je opazilo ua ulicah živahno valovanje in vrvenje. Dijaštvo je prineslo v Maribor zopet temperamentnega življenja. Dijašivo jo povzročilo pravcato revolucijo na mariborski promenadi, ki jo v soboto zvečer spolzela iz parkovnih zatišij v Slovensko, oziroma Gosposko ulico.
1'a tudi sicer je prevladovala danes v mariborskem žiiju in bilju nota živahnosti. l'o ulicah je bilo videti veliko romarjev, ki so bili namenjeni na stnroslavno romarsko pot v Ilušah. Krščan-i ska ženska zveza pa je poromala na Gorco pri | Sv. Pelru.	.
Na malem vojaškem vežbališču so na obletni-; co prebitja solunske fronte obhajali ob 11 rezervni i častniki svojo slavo s parastosoin. Na magdalen-skem vojaškem vežbališču je bila razvrščena častna četa 45. pp. z godbo na čelu. Najprej je opravil predpisane cerkvene obrede garnizijski duhovnik Pavel Z avadlal za katoliško veroizpoved, nato pa prola Trbojevič za pravoslavno veroizpoved. Sledil je slavnostni govor predsednika tukajšnjega pododbora Združenja rez. častnikov ka-petana J. 1'erliavca, ki je svoja patrioticna izvajanja, prikazujoča zgodovinsko važnost in veličino prebitja solunske fronte, zaključil z vzklikom: Naj živi Nj. Veličanstvok ralj Aleksander. Parastosu so prisostvovali veliki župan dr. Schaubacli, ohlastui komisar dr. Leskovar, mestni poveljnik general Zivko Stanisavljevič, mestni župan dr. juvatt, okrajni poglavar za Maribor desni breg dr. Haciit, polkovnik Radovanovič, častniški zbor aktivnih in rezervnih častnikov ter velika množica ljudstva. Ravno tako lopo in prisrčno je potekel tudi sobotni večer, ki so ga priredili mariborski rez. častniki v veliki unicnski dvorani in ki so se ga poleg mnogoštevilnega občinstva udeležili ludi predstavniki civilnih in vojaških oblastev.
Kulminacija se je opazila tudi na Športnem polju. Mariborski motociklisti so napravili skupen izlet v Trojane, kjer se vrši danes mednarodna mo-tociklistična tekma. V Račjem pa so se jim pridružili ptujski in prekmurski molcciklisti. O drugih športnih dogodkih na drugem mestu.
Malo bolj medli so bili danes policijsko-var-slveni utrinki. Pa jc vseeno bilo nekaj zanimivega med njimi. 2e januarja meseca je bilo. V neki tukajšnji posredovalnici za delo. Služkinja Alojzija Mencinger je bila za trenutek izročila svojo torbico v varstvo 16 letni Ančki Grace is Jarenine. Ko se je Mencingerjeva vrnila v posredovalnico, nI bilo Ančke, niti torbice, niti denarja. Danes pa jo naneslo, da je Mencingerjeva srečala Ančko, ko je bila slednja ravno na tem, da izgine za voglom. Policija je Ančko izročila tukajšnjemu sodišču. — Peneze so dobili zidarji v soboto, zaslužek celega tedna. V neki predmestni gostilni se jih je zbralo več skupaj; posrebali so že bili dokaj Štefanov, dokler nt udarila kri v glavo in so se pesti kakor same od sobe jele stiskati. Nazadnje so zabliskalo noževe ostrine, brizgnila je kri. V metežu sla jo skupila 19 letni zidar Štefan GregoriS ter 28 ieim zidar Mihael Šunko. Oba sla iskaia pomoči pri tukajšnjem reševalnem oddelku.
Dunajska vremenska napoved: Od časa do časa zelo oblačno in hladno, verjelnost lokalnih neviht posebno v južnih Alpah.
Novosadska vremenska napoved. Deloma
oblačno s slabotnimi vetrovi. V zapadnih in južnih krajih države dež. Temperatura sc ue bo bistveno spremenila.
Indija ne postane dominion
„Zeppelin" svojemu kapitanu
Spori
HAZENA LJUBLJANA :MURSKA SOBOTA 9:7.
Medmestna tekma I.jubljana:Murska Sobota se je šele v podaljšku končala z zrna po Ljubljane. Murska Sotjota, zastopana po družim Mure, je takoj v začetku igre prevzela inicijativo in zabila tri zaporedne gole. Iz enega kluba sestavljena družina je bila bolj vigrana ko ljubljanska, sestavljena iz Ilirije in Atene. Zlasti je zatajila krilska vrsta, kar je Mura spretno izrabila. Družina, ki je zastopala Mursko Soboto je danes brezdvonta ena najboljših v državi, in bo v tekmah za državno prvenstvo igrala važno vlogo. Najboljši del je izvrsten napad, zlasti srednja napaaalka, ki je sama zabila 5 golov. Tudi krilska vrsta je bila pri odvzemanju in točnem dodajanju žog boljša, ko ljubljanska. V splošnem je igrala družina Murske Sobote boljše ko ljubljančanke, niso pa vzdržale ostrega tempa in to jc prineslo poraz.
Ljubljanska družina je ugajala le koncem drugega polčasa in v podaljšku. V početku igre se igralke niso znašle. Le branilka je bila na mestu. Tudi napad se je razvil šele v zadnjih 15 minutah in dosegel stanje 4:3, ki ga je Murska Sobota zvišaia na 5:3. Šele sedaj se je ljubljanska družina znašla in v zadnji sekundi izenačila 5:5. V tem delu igre sta se odlikovali Brodarjeva v obrambi in Kezelelova v napadu. Podaljšek 2X5 minut je prinesel zasluženo zmago ljubljanski družini, ki je diktirani tempo vzdržala. Tekmo je dobro vodil gospod Sneler. S to zmago se je ljubljanska reprezentanca kvalificirala za iinale z belgrajsko družino.
Primorje : Hcrmcs 5 i 3 (4 : 2).
Primorje se je s to zmago kvalificiralo za finale z Mariborom, ki se vrši prihodnjo nedeljo. Primorje je k tej semifinalni tekmi nastopilo zopet v spremenjeni postavi. In sicer so napadalni trio tvorili Terček, Senica, Slapar s krili Uršič, Jug. Trio je sicer lepo kombiniral, manjka mu pa prevdarnosti. V splošnem je Primorje igralo boijc kot prošlo nedeljo. Hermes je zaigral kot ponavadi, dosegel vodilni gol, po dveh enajstmetrovkah si je Primorje zasiguralo vodstvo. Igra je bila vse-skezi odprta,
Slavija : Natakar 7 s 1.
Reka : Krakovo 4 : 1.
S tema dvema tekmama se je včeraj otvorila jesenska prvenstvena tekma.
Mariborske tekme.
Maribor, 15. sepl. (Tel. Slov. ) Pri nogometni tekmi Villacher Sportverivin : SK Železničar so zmagali domačini z 1 : 3 (0 : 2). Beljačani niso igrali tako, kakor svoječasno, ter niso mogli preprečiti nepričakovanega poraza, ki so jim ga prizadejali agresivni igralci Železničarja. Med gc,sti ie bil najboljši Biedermann, ki je dosegel častni gol, dočim je bil od moštva Železničarjev najboljši
krilec FraugeS. Zmaga Železničarja je zaslužena. Sodnik Franki je bil dober, pa tudi udeležba občinstva je bila precejšnja.
Rokometna tekma Rapid : Železničar sc
je končala s 3 : 2 (3 : 2). Za tekmo, ki je lepo uspela, je vladalo v Mariboru precejšnjo zanimanje. Sodnik ing. Kodlak je bil dober.
Tekma za državno prvenstvo.
Zagreb: B. S. K. : Gradjanski 1:1.
Belgrad: Jugoslavija : Hajduk 0 : 0.
Zunanje tekme,
Sofija, 15. sept. (Tel. »Slov. l.< ) V meddr. žavni nogometni tekmi med Romunijo in Bolgarijo jc zmagala Romunija s 3 : 2.
Budimpešta, 15. sept. (Tel. Slov. 1. ) Bu-dapest 33 : Bastya Segcdin 7 : 0 (6 : 0).
Hungaria : Pccs Baranya 1 : 1 (1 : 0).
III. : Nemsety 2 : 1 (1 : 1).
Sabaria : Vasas 0 : 0.
Dcbrečin, 15. sept. (Tel. »Slov. I.«) Snmo-gy : Kaposvar proti Bocskay, Dcbrecin 2 : 2 (2 : 1).
Miškolc, 15. sept. (Tel. »Slov. I.«) Ferenz-varos proti Atila 3 : 1 (1 0).
Dunaj, 15. sept. (Tel. Slov. I.«} V meddržavni tekmi Avstrija : Češkoslovaška jc zmagala Avstrija z 2 : 1 (2 : 1). Gledalccv je bilo 45.000.
Praga, 15. sept. (Tel. -Slov. 1. ) V mednarodni tekmi Dunaj—Praga je zmagalo dunajsko moštvo s 5 : 4 (3 : 1).
Tenis tekme v Mariboru
Maribor, 15. sept. (Tel. -.Slov. l.c) Danes dopoldne so se odigrale tenis tekme med Cotage Eislauf Vereiu, \Vien in Rapidom iz Maribora. Igre sta se udeležila dunajska mednarodna igralcu Filermanu in Decker. Od Mariborčunov pa sta nastopila Leirer in Hitzl. Izidi tekem *o bili naslednji: Decker proti Hitzl 6 : 1, 8 : 6, Eifermann proti Leierer 6 : 4, 6 : 4, Decker-Holztnger 0 : 1, Eifer-mann-dr. Blanke 6 : 1, 6 : 4, Eifermann, Decker-Leirer, Hitzl 6 : 3, 6 : 4. Ker štejejo samo ono igre, ki sta jih igrala Hitzl in Leirer, vodi Cotage s 3 : 0. Jutri popoldne se tekma nadaljuje.
Konjske dirke na Tcznu.
Maribor, 15. sept. (Tel. ^Slov.c) Pri najlepšem vremenu so se vršile danes ua Teznu jesensko
konjske dirke, ki so bile dobro obiskane. Vsega jo bilo sodom dirk, pri katerih so bili doseženi naslednji rezultati:
Prva dirka za darilo Karla Primerja: 1. Frcund Hans, vozač Filipič 2.440, 2. Blanka, vozač. Pirš 2.47, 3. Gchmer-Gehiner, vozač Rusteiger 2.51.
Druga dirka Soja: 1. Beiona, vozač pl. Lipie 1.475, 2. Saladin, vozač Filipič 1.193, 3. Klza, vozač Rasteiger 1.47.
Tretja dirka Kari Pahner (dnigi heat): 1. Ba-karatt 1.88, 2. Freund Uans 1355, 3. Gehmer-Gelimer 1.47.
četrta dirka Ljutomer: 1. Polda, vozač Filipifi
1.42.	2. Elza, vozač Kasteiger 1.4-1, 3. Radoslav, vozač Razlag 1.10.
Pela dirka, trotje kolo zn darilo Kari Pahneri 1. Blanka 1.34, 2. Bakaratt 1.425, a Freund {lana
1.43.
Šesta dirka, spominska dirka dr. Alfreda Rob-maniča: 1. Šumadiju in liibi, vozač Lipic 1.55, 2» Lafliche in Saladin, vozač Filipič 1.537, 3. Prima in Tulpa, vozač Kardinar 2.01.
Sedma dirka, četrta tekma za darilo Kari Pali-nor: 1. Bakaratt 1.38, 2. Blanka 2.02, S. Froand-llans 1.37.
Obisk tekme je bil povoljcu tor se jo izvršila' v najlepšem redu brez vsakega incidenta.
II. GORSKA DIRKA MOTOCIKLOV NA TROJANAH.
Prireditelja te dirke Motoklub Celje in Moto-klub Maribor sta imela danes prav dosti posla, ker se je udeležito dirke rekordno število tekmovalcev in gledalcev. Radi omejenega prostora izročamo samo na kratko rezultate.
Od 10—12 se jc vršila otcnjevalna vožnja, katere se jc udeležilo 20 solo-vozil in lt) vozil s prikolicami. Proga ocenjevalne vožnje, ki je nekaka preddirka dirki sami meri 0.200 m. Ista dolžina proge velja tudi za hitrostno dirko. Ob 14.JO se je pričela hitrostna dirka, katere se jc udeležilo 20 tekmovalcev vseli kategorij.
Rezultati:
Kategorija 175 ccm.: I. Manired Rist član Motokluba Ilirija na motorju Monet Goyon v času 7 min )6 sek 3 peline.
Kategorija 250 ccm.: 1. Novak Rudolf, član Steiermiirkisclie Motorrenvcrcinigung Oraz na motorju Pucli v času 7 min 17 sek in 1 petina.
Kategorija 350 ccm.: I. Scbildhabcl, Prvi hrv. motoklub na motorju Zenith v času 0 min, 50 sek in 4 petine (najboljši čas dneva!)
Katrgorija nad 500 ccm.: I. Braunstein Maks, na motorju B. M. W. v času 7 min, 1 sek in 4 pet.
Ratcgoria motorjev s prikolicami: I. G. Wal-ter Stuzzi, znani internacijonalec iu favorit dneva,! član Motokluba Ljubljana na motorju B. M. W. 750 ccm O. H. V. Sovozač g. Miklavčič Ivan v času 6 min 58 sek 4 petine; drugi Cerič A. B. S. A. 500' ccm v času 7 min 3t> sek 3 i^etine.
liCifl
se
Da nama ne bode dolgčas, si že sedaj preskrbiva za godbo in petje, pouk in zabavo! — Poglejva tja v prodajni paviljon
Mm Linbliana
miSsIOšiižeisffl cesta 5
in kupi mi lep radio-aparat
kot sva ga zadnjič videla na velesejmti.
Ljubljanski velesejm
Poudarili smo že veliko važnost in koristnost ljubljanskega velesejma, ki je najbolj jasna revija naše produkcije. Baš vsled tega, ker v polni meri priznavamo pomen ljubljanskega velesejma, pa želimo, da ta. vsako leto bolj napreduje in da doseže vedno večje uspehe. Zato upanio, da se bodo naše besede prav razumele m tudi upoštevale.
Ljubljanski velesejem je vedno bolj stalna institucija in dejansko ga naše gospodarstvo tudi ne more več pogrešati. Zato bi bilo želeti, da bi bila ta njegova stalnost vidna tudi na zunaj. Zato so potrebne nove investicije. Postopoma naj bi se sedanji prenizki in skoraj le provizorični paviljoni umaknili višjim in solidnejšim zgradbam. Zlasti za našo pohištveno industrijo bi bil potreben večji in prostornejši paviljon.
Nove investicije pa so potrebne tudi vsled tega, da ne postane velesejem preenoličen. Že danes nekateri govore, da je na velesejmu vse vsako leto enako, nove investicije pa bi takoj udušile take govorice.
Ne smemo biti z doseženemi uspehi zadovoljni, temveč vedno je treba stremeti višje. Danes smo že to dosegli, da je velesejem stalen, naj bo to še vidno na zunaj.
A tudi na znotraj mora biti napredek vedno večji in velesejem mora biti šola za naše obrtnike. Mnogo so se tudi že naučili naši obrtniki na velesejmu, a še več se naj nauče.
Ta pomembnost velesejma pa naj bo vidna tudi na veseličnem prostoru in zato naj bi nekatere neokusne atrakcije raje izostale in našle prostora v Lattermannovem drevoredu, kjer je prostor za komedije.
V želji, da velesejem čim bolj napreduje, smo napisali te vrstice in upamo, da bodo sprejete, kakor treba.
Bohemski večer v „Unionu"
Naši igralci so si privoščili v 365 dneh, kot jih šteje leto, dva večera zase, to se pravi, igrali in trudili so se zase, za svojo skupno »kaso«. O prvem večeru, umetniški akademiji, ki se je vršila v soboto zvečer, pravijo, da' je imela »moralen« uspeh. O kasi — smej se bajazzo.
Snoči pa se je vršil v »Unionu« prav čeden, zelo zabaven bohemski večer. Naši vrli igralci so enkrat stopili s stopnic umetnosti in nam prav po domače zapeli in povedali, kaj je v tistem svetu, ki se vrti okoli gledališča, najbolj zabavnega. Bog varuj, da bi s tem delali krivico onim, ki so skušali snoči ubrati nekoliko resnejše, da celo umetniške note.	.
Udeležencev je bilo mnogo, kratko in malo: polna dvorana. Niso bili vsi pravi »bohemi«, ki so snoči obiskali »bohemski večer«, v bohemskein razpoloženju pa so bili menda vsi.
Program je bil prav pester. Gostič in Ramša-i -kova sta zapela arijo iz »Prodane«. Gostič se dela! Oba je spremljal Lipovšek. Povhetov »O ti prelubi Avguštini« je bil kar dober . Ramšakova je nato pela zopet arijo iz »Prodane«. Kako sta sodnik Cesar in ubogi obtoženec Kranjčičev Juri v osebi Pluta sodno razpravljala, o tem bo ljubljansko občinstvo najbrže še dolgo govorilo. Bila je to najveselejša točka vsega večera. Španova je zapela narodne pesmice. Privoščili bi ji prisino narodno nošo, ne pa »dirndl«. Smerkoljevemu »Šaljivemu Jaki« ni dosti reči. Plut je zapel vsebinsko zelo duhovit kuplet »Miss Thalia«.
Baletna točka Moharjeve in Golovina je bila lepa, prav lepa. Mrak in Jakše sta izvajala drzne baletne akrobacije. Tercet Potokar-Sancin-Smerkolj je zapel znan kuplet; sledil je balet »slovenske lutke«. Peček in Povhe sta kar imenitno oponašala čenče ljubljanskih starejših gospa. Ves spored so zaključili lepo »girlsi.« Da ne pozabimo — konierencier je bil Danilo. Čast, komur časti
Nočna služba ljubljanskih lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesla 78 iu Mr. Hočevar, Ljubljana VII.
Podpiralte .Slov. stražo*
Med tednom
Kaj jo kultura? Kaj je civilizacija? Mi Slovenci se radi ponašamo, da smo kulturen narod. Mi znamo vsi pisati, znamo tuje jezik©, gojimo glasbo in šport. Mi imamo veliko število učenjakov in umetnikov slovenskega imena in slovenske krvi. Mi se oblačimo po evropsko, nosimo ovratnike in kravate, jemo z vilicami in z žlico iu se med jedjo ne praskamo po glavi, da nam ne padajo kožne luskine z glave v juho. Mi se umivamo in kopamo in pridno menjavamo perilo, da imajo ženske kaj opravka. Tudi angleška stranišča že poznamo, čeprav včasih pozabimo potegniti za verižico.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Spisal M. Humek. Vez. 80 Din.
Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po lastnih izkušnjah priredil in z 42 podobami pojasnil M. Humek. 10 Din.
Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjent, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadL Priredil M. Humek. 24 Din.
Slovenska kuharica. Velika izdaja, ki ima 668 strani in 2508 receptov, 193 slik v naravnih barvah iu veliko slik med besedilom. 7 izpopolnjena in pomnožena izdaja. V celo platno vezana 160 Din.
Sirarstvo- Spisal Anton Pevc, državni mlekarski inštruktor. 69 Din, vez. 70 Din.
Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din.
sosednji hiši klavir. Kmalu nato je zapel še močnejše gramofon, iz katerega je na vso moč cvilil neznosen sopran. Takrat sem si zaželel v prvem hipu silno dolge železne roke, da bi oboje stri v solnčni prah. Ker so pa moje roke ostale roke, sem odšel iz kavarne, ne da bi bil poravnal račun. Enkrat ga bom že. Spoznal sem takrat, kaj je kultura.
V šoli so nas učili, naj človek nikomur ničesar ne stori, kar noče, da bi drugi s.orili njemu. Zdi se mi, da je v teh besedah po-vedauo dovolj natančno, kaj je kultura. Pa se ti oglasi iz sosednega ali nasproti ležečega stanovanja klavir ali pa gosli, če ne še kaj hujšega. Okno mora biti seveda odprto, da prav gotovo vsak sosed lahko oceni napredek nadebudnih bodočih umetnikov v sviranju raznih »skalnatih« vaj. Zato se morajo mladi umetniki vedno vežbati v sobah, ki imajo okna na ulico. Tudi gramofoni spadajo v ulične sobe m jokavi otročički. Nepopisna nesreča bi namreč bila, če bi sosedje ne vedeli, da imajo pri sosedu gramofon, ali pa če ne bi vedeli, da je pri sosedu zmanjkalo mleka za otroka, ki koncem koncev tudi ni drugega kakor avtomatičen gramofon, ki kriči in zija brez navijanja.
Razburjene živce greš mirit v gostilno ali v kavarno. Slučajno naletiš na znanca, ki bi mu rad potožil svoje bolečine. Pa zopet ne gre- Iz kakšnega kota seoglasi »ubrano pelje«, ki mu po domače pravimo kričanje ali tulenje in ti moraš poslušati milodoueče okorele pevskega društva »Mila lunica« ali pa ubrane glasove slavnega kvarteta »Hripa«, ali pa veljaš za nekulturnega človeka, ki nimaš prav nobenega smisla zn umetnost in še manj smisla za hvaležnost, ki si jo dolžan gospodom vpijotom za zastonjski koncert.
Je res čuden ta naš kulturni in civilizirani svet, ki nikakor ne more razumeti, da je ena glavnih zahtev kulture pravica človeka n a m i r. Svoboda je lepa reč, to jo že res, ampak nikar ne vsiljuj svoje svobode drugim ljudem! Fantički naj le razsajajo po klavirskih tipkah in naj drgnejo z loki spretno ali nerodno po svojih violinah ali pa naj navijajo svoje gramofone, toda zakaj tega m; delajo v prostorih, kjer nikogar ne motjio? Klavirarje se da še nekoliko uklrotiti z opazko, da že veš, da klavir še ni plačan, z o.sta-limi razsajaci pa gre bolj težko. In zakaj slavni naši pevci ne bi prepevali rajši v svojih društvenih prcs.orih kakor pa da delajo nadlego ljudem, ki bi radi imeli mir? l^ultura je pravica do miru.
O dveh popotnikih Angležih sem bral nekje sledečo zgodbo: Anglež se je vsedel v vlak v Londonu in se peljal do morja. V i«li oddelek vlaka je vstopil še drug Anglež, ki se je tudi peljal do morja. Tam sta prestopila oba na ladjo in se peljala v istem oddelku na Švedsko. Iz Stockholma sla se zopet skupaj vrnila v London. Celo pot pa nista spregovorila niti besede med seboj, ker si je vsa>k rekel: :,Kdo ve, če mu bo prav, če ga nagovorim?« Tako sta ves čas molčala ker sta spoštovala pravico do miru, ki jo ima vsak človek, ali bi jo vsaj moral imeti. »Kar ne želiš, da drugi tebi ue store, tudi ti njim ue stori.«
Mogoče mi po tem pojasnilu ne bodo zamerili gospodjo Ljubljančani, če trdim, da v Ljubljani še ni preveč kulture.
Zgodilo se mi je pa tudi to-le: Med vožnjo po železnici me je ogovoril gospod iu mi je zaupal veliko skrivnost in važno novico, da
je iz Ljubljane. »Jaz tudi,* sem mu odgovoril, misleč, da bom imel potem mir. Pa sem sc urezal prav temeljito. O, potem pa prav gotovo poznate tega in tega gospoda. O, vi nc veste, kakšen človek je to. O, vi ne veste, kako ga ia lomi! Pa ženo goljufa, o vi ne veste. Žena pa njega, o, interesantuo je to! ; Jaz: »Kuj pa to mene briga? Čemu mi to pripovedujete? On: »No, pa zastrupil se je, zastrupil. Sin mu je vse zapravil, pa ga je to tako potrlo, da je šel rajši v smrt kakor v kenkurz. • Jaz: : Kaj pa to meno briga? Ceniti tni lo pripovedujete?« Tn če sem sc ga bolj otresal, bolj jo sitnoba tiščal vame in me moril z novicami, na katere nisem bil prav nič, ampak že prav nič radoveden. Tako je šlo vse do Zaloga, kjer sem so začel pripravljati na izstop.
Pa še na hodnik je nesrečo prineslo in zopet me je nagovoril: r Gospod, ali ste vi res iz Ljubljane?« Jaz: »Seveda sem.« On: »Tega pa ne verjamem. Vi iz Ljubljane? Pa da vas prav nič ne zanima, da se je ta in la zastrupil? Pa da ta ju ta svojo ženo goljufa? Pa da ia in ta cele noči kvarta? Pa da je ta in la sedem let verižil? Ne, gospod, tega vam pa že ne verjamem — vi niste iz Ljubljane!«
Kaj sem mu hotel? Nič! Domov gredoč sem pa razmišljal o tem, če nc bi bilo dobro ljudem povedati, da ljudje nimajo samo pravico na mir pred mrtvimi iu živimi gramofoni, ampak da imajo tudi pravico na mir pred jeziki. Tudi la pravica jo kultura, ki je mnogo več vredna kol vse branje in pisanje.
Za slaro kovine Jc, sedaj najboljši kupec tvrdka Jugofurda Zagrob, Tratinska c. 5.
Vse to nam naštevajo modri možje, če nanese pogovor na kulturo in na civilizacijo. Mi, ki poslušamo, vemo pa po tem naštevanju prav toliko o tem, kaj je kullura in kaj je civilizacija, kakor smo vedeli pred naštevanjem.
Ker se mi odgovori, kakoršni so zgorajš-nji, niso zdeli popolni in dovoljni, sem šel iskat rešitve v konverzacijski leksikon, pa sem se tudi tam urezal. Nič drugega ne pove tista knjiga, kakor da prihaja beseda »kultura« od latinskega glagola »colere« (reci: kolere), kar se pravi po slovensko gojiti, negovati. Pšenica je kulturna rastlina, ker jo gojimo in negujemo, obcestni trpotec pa ne spada med kulturne raslline, ker kar sam raste brez posebnega obdelovanja (pn je vseeno dober za na rane). Torej tudi neusahljivi vir vse buk-varske učenosti ne ve povedati, kaj je kultura.
Leto strahote 1793
Spisal Victor Hugo.	39
Ta Gouge-le-Bruant je zapustil v zgodovini za seboj spomin. Še danes živi v vražah nekaterih bretonskih vasi. Bil je tetoviran ko Indijanec, seveda s križi in burbonskimi lilijami. Iz njegovega obraza se je svetlikala pošastna duša, kakor ji ni bilo enake na zemlji. Bil je peklensko hraber v boju in istotako peklensko okruten po končani praski. Bil je sposoben brezmejne udanosti in najstrašnejšega zločina. Ni bilo mogoče niti slutiti strahot, ki jih je bil vstanu storiti in njegova krutost je bila naravnost pravljične gro- , zote. Marquis mu je v tem oziru popolnoma zaupal, j Toda kot vodja Gouge-le,Bruant ni bil na višini in zato od marquisa ni bilo pametno, da ga je določil za svojega namestnika. Gouge-le-Bruant je bil izvrsten vojščak, toda slab strateg. Umel je celo vas zadaviti, ne pa jo stražiii. Vendar je postavil povsod prednje straže.
Zvečer, ko se je marquis Lantenac vračal od svojega poizvedovanja, je naenkrat čul topovske strele. Ko je pogledal, je videl, kako se vali rdeč dim nad glavno cesto, To je bil sovražni napad — v mestecu se je bila bilka na življenje in smrt.
Čeprav ni bilo lahko Lantenaca presenetiti, to ga je osupnilo. Tega ni pričakoval. Kdo je mogel to biti? Gauvain ne, kajti njegov odred je bil štirikrat šibkejši. Lechelle? Nemogoče, saj bi bil moral imeti krila, da bi bil v tako kratkem času prispel v Dol.
Lantenac je izpodbodel konja. Bežeči prebivalci so mu prišli nasproti. Marquis jih je spraševal, toda ti so mu, nori od strahu, odgovarjali le: »Modri, modri!« Ko je prispel, je bil položaj zelo resen.
Evo, kaj se jo bilo zgodilo:
Ko so kmetje prišli v Dol, so se razkropili po trgu, vsak, kamor se mu je zdelo. Tako se godi, če ljudje »ubogajo iz prijateljstva«, kakor se je glasila prislovica vandejskih vstašev. Te vrste poslušnost
ustvarja junake, ne pa vojakov. Topovi in prtljaga jc bila spravljena pod obloki stare tržnice. Kmetje pa so se, ko so se najedli in napili, trudni vlegli vsevprek po glavni cesti, tako da je bila bolj zaprta ko zastražena. Ko se je stemnilo, jc večina že spala, glavo naslonjeno na nahrbtnik. Nekateri so imeli s seboj svoje žene, kajti te so pogostokrat marširale z njimi; noseče žene so Vandejci sploh uporabljali za vohunske posle. Bila je sladka junijska noč, na temno-plavem nebu so se svetile zvezde. Naenkrat so zagledali nekateri kmetje, ki so še bdeli, v somračnem svitu tri topove, kojih žrela so bila namerjena na vhod glavne ulice.
To je bil Gauvain. Bil jc presenetil razpostavljene straže in je bil zdaj v trgu. Njegova četa je imela v rokah ulični vhod.
Neki kmet je vstal in zakričal: 'Kdo je tu?« Nato je oddal strel. Odgovoril mu jc top. Potem se je začel strašen ogenj iz pušk. Vsi so skočili pokonci. V svitu zvezd so bili zaspali, pod dežjem krogelj so se zbudili.
Prvi hip jc bil strašan. Množica je divje begala semintja. Vsak je zagrabil orožje. Vsi so vpili in tekli, tu in tam je kdo padel. Kmetje niso več vedeli, kaj počenjajo, in so streljali drug na drugega. Iz hiš so planili na smrt preplašeni prebivalci, se vrnili in zopet planili ven in kakor brez uma dirjali iz enega konca v drugi. Ženske in otroci so se klicali, iščoč drug drugega v divji gnječi. Krogle so švigale po temi. Iz vseh kotov so pokale puške. Povsod samo dim in bojni metež; prtljažni vozovi in provijant, vse leži križem. Konji divje brcajo. Ljudje so stopali po ranjencih. Stok pohojenih. Strah in topo buljenje. Častniki in vojaki iščejo drug drugega. Vmes so ljudje, ki se za peklensko zmedo ne menijo. Nekje je sedela prislo-njena ob zid ženska, ki je dojila novorojenčka. Zraven je slonel moški s prestreljeno nogo; medtem ko mu je tekla kri v potoku čez razbiti ud, jc mirno basal puško in na slepo streljal v temo. Drugi so ležali na trebuhu in streljali skozi kolesa provijantnih vozov. V gotovih presledkih se je dvigalo divje vpitje. Vmes
jc grmel top. Ko posekana debla, so padala truplo eno čez drugo. Gauvain je streljal iz sigurne zasede in imel le majhne izgube.
Končno se je strašni metež uredil. Kmetje so se umaknili v tržnico in se pripravili za obrambo. Tržnica, ogromna temna trdnjava, je sličila gozdu iz kam-nenih stebrov. Tam so se kmetje vtaborili; vse, kar je bilo podobno gozdu, jih je opogumilo. Gouge-le-Bruant je skušal popraviti svojo napako. Na največje začudenje Gauvaina so kmetje pustili topove neizrabljene — topniški častniki so bili namreč Lantenaca spremili na vrh hriba in kmetje se niso umeli posluževati topov. Obsipali so pa modre z dežjem krogci iz pušk. Zdaj so bili boljše zavarovani, kajti iz vozov, prtljage in starih sodov v tržnici so napravili barikado s slrelnicami za puškine cevi. Skozi te luknje so si-pali na republičane morilen ogenj. Vse to se je zgodilo v hipu; v četrt uri je bila prednja stran tržnice nezavzemljiva.
Zdaj je stvar postala resna za Gauvaina. Da bi se mogla tržnica v enem hipu izpremeniti v trdnjavo, na to ni bil računal. Tam so zdaj kmetje stali v tesni skupini. Sovražnika je presenetil, ni ga pa uničil. Stopil je s konja in je stal zdaj, meč v roki, s prekri-žanima rokama v svitu baklje ter pozorno gledal v temo.
Njegova visoka postava v jarki luči je bila za borce za barikado prava tarča; toda on na to ni mislil.
Vsem tem puškam so stali nasproti njegovi topovi; zadnjo besedo ima vselej top. Kdor ima artile-rijo, je vnaprej zmagal. Naenkrat se je iz temne lope zabliskalo in topovska krogla je grmeč preluknjala hišo, pred katero je stal Gauvain.
Barikada je odgovorila topovom s topom. Kaj sc je bilo zgodilo? To je bilo nekaj novega. Prvi topovski krogli je takoj sledila druga in je prebila zid tik Gauvaina. Tretja mu je izbila z glave klobuk. Krogle so imele velik kaliber. To je bil šestnajst-funtnik.
mmmmp
1 rt	m
—	r j —JZ.
I
„ 7— -'
- ' r, _ ...
ms So"; Zn 1 v
—	N ~ —
c£ -r !o > !■'"'
r." >
1 ni> 1
i _
N r-
! Hr&r: '"2
' " C (n< -i S"
, _ «> C. a
1	y.x
i 0rr->>-
! S-roN-
I C.UJ— «o
■T- r I rt,
! cp^e
C"
9
3 < afSri -5' *
f oni« i". H rt
tt C' = ~ EJ • o--. a 3 . Cm •» V i3 -■ <
ro — <	r—
N N p I C
O™ L. o"
-- r
fS O?1 0 . ~tj ug [ >rr& 'j",.'
ak° n c0' M • «- :r. n o 1)73«*

Zvonarna in železoiivarna, st.vid n.uubiiano
Solidna postrežba!
Zahtevajte ponudbe!
tako je še danes pravilno pranje mogoče edino le z milom! Predpogoj za uspešno pranje pa je, da vodo najprej omehčate z nekoliko navadne sode ter šele nato pričnete perilo čistiti z milom. Glede mila svetujemo, da dosledno kupujete le najboljše. V tem oziru se vedno lahko za-nesete na znano gospodinjsko terpentinovo
MILO - GHZELH
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovslca cesta št. 4.
-:V ■■."•• '-v&K - ".■V.v:,----; /. v; /'v.-<■:.■■ -t,
Šolske potrebščine * Knjigarna
stteceriisko in koloniialno blago, umetna gnojila, cement Ud. itd.
dobavlja
Gospodarska zveza v Linbljani
Zvonovi za cerkve, podružnice in kapele iz zajamčeno prvovrstne brouovine, v akordnem sklada in v vseh velikostih. Odlikujejo se izredno po lepem,
čistem in močnem ter daleč donečem glasu. Mnogobrojna priznanja preč. župnih uradov na
razpolago.
Kovinama
Železoiivarna
Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelu ali načrtu iz litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rdeče litine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin, surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje (ležajne šalice, osovice) parne stroje, vagone, vagonete, polnojarmenike. bri/.galne, žage. peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, vodovode, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne
svrhe v najboljši zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cenel Hitra in točna postrežba.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiii
Pupilarno varni zavod, najbolj varna naložba I
Oblastna hranilnica
mariborske oblasti
Centrala: Maribor, Trg Svobode št. 3, tel. 281. Poštna hranilnica 12.363.
Podružnica: Celje, Cankarjeva št. 11, nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica. Tel. št. 93. Pošt. hran. 10.727.
Sprejema vloge - najugodnejše obrestovanje. Dovoljuje vsakovrstna posojila - najugodnejši pogoji. - Za varnost jamči Mariborska oblast z vso svojo davčno močjo in premoženjem.
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiininiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiimi
Hakulafurnl
časopisni papir se dobi po Din 3 — za leg v JUGOSLOVANSKI TISKARNI, 11. nad.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. •
NDDI PO IZEEDNO OGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Inserirajte v »Slovenskem Listu« f
r. z. z o, z.
v Ljubljani Kongresni trg19
priporoča ob
pričetku šolskega leta
staršem in dijakom svojo zalogo
knjig za vse šole
osnovne, srednje in strokovne, bodisi vse predpisane učne, bodisi pomožne knjige
pisalno in risalno orodje
računala, risalne deske, položna ravnila v vsaki izberi, dalje
vse vrste papirja in zvezkov
Postrežba najločnejša in solidna Brezplačen
Dijaški koledarček
pri večjem nakupu ena slov. leposlovna knjiga povrhu
Leopoldina Kersnik-Rott naznanja popolnoma vdana v božjo voljo v svojem in v imenu svojih sorodnikov pretužno vest, da je njen nad vse ljubljeni brat, preskrbni stric in svak, prečastiti gospod
ofard Rott,
zlatomainik, kn.-šk. duh. svetnik, župnik v p., bivši nadzornik organistov, lastni žlarc Orl. družine v Zagoriu ob Savi i. t. d.
danes v nedeljo 15. sept. ob pol 10 dopoldne boguvdano izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v Konjicah v sredo 18. septembra ob 10. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Blagega pokojnika priporočam duh. sobratom, sorodnikom in znancem v molitev in blag spomin. Konjice-Radeče pri Zidanem mostu, dne 15. septembra 1929.
m
mm
X