so v k lju č ili sk ro m n a bogastva v širši ekonom ski obtok. V es ta n a p re d e k se vidno kaže v sre d n ji b ro n asti d o b i se­ v e rn e Ita lije , k je r je glavno dediščino zap u stila p ra v P o lad a s svojim i n a jm la j­ šim i e lem en ti (sub. P o lad a — p ro to -G o - lasecca). Z enako m etodo in z istim i p o g lav ji se 'je R. P e ro n i lo til tu d i d o kum entacije in p ro b lem atik e d ru g ih zgodnjebronastodob- n ih k u ltu rn ih obm očij Italije. K o t ju žn i sosed se F o la d i p rik lju č u je k u ltu rn a sk u ­ p in a A sciano; n ajv eč n ajd išč je v E m iliji g ru p ira n ih v p o rečju re k e Renò, v T o­ sk a n i je ed in o A sciano p ri Pisi, d v e sta p a še v U m b riji. V T oskani in U m b riji so b ila o d k rita tu d i v sa n ajd išča pozne fa z e sk u p in e R inaldone (R inaldone 2); ra z p ro stira jo se od doline A rna, p re k O m brone do T ibere, n a vzhodu p a jih u stav ijo A penini. N a istem geografskem p ro sto ru se je širila nekoliko m lajša b ro - n asto d o b n a sk u p in a M ontem erano (Sco- glietto, P alidoro), le da so n jen a n ajd išča v L aciju p rek o račila Tibero. Vzdolž v zh o d n o jad ran sk e obale je ra z te g n je n a sk u p in a R ip atran so n e; v ju žn i Ita liji (A pulija, L u k a n ija in K alab rija) p a se že izraža d ru g a faza G audo skupine — G au- do 2 (G audo 1 je poznoeneolitska grupa). In končno se po vsej ju žn i Ita liji ra z p ro ­ s tira še m la jša skupina pozne b ro n aste dobe: L a te rz a -P a rc o dei M tonaci-Cotro- nei. D asi im a n je n a m aterialn a k u ltu ra celo en eolitsko tradicijo, tr a ja vse do sre d n je b ro n a ste dobe. M eje ra z p ro stra n je n o sti poladskega k u ltu rn e g a obm očja p roti vzhodu R. P e ­ ro n i n i dosledno upošteval. Posam ezni elem en ti silijo vse do n aših m eja in so b ili tu d i že v ita lija n sk i in naši lite ra tu ri v e č k ra t d o k u m en tiran i (kom olčasti ro č a ­ ji vrčev, tria n g u la m a bodala). Izkopali so jih v ja m sk ih najdiščih T ržaškega k ra s a in je p ra v , da jih na te m m estu om enim o: P ečin a pod S teno (G ro tta delle G allerie), O rehova pejca (G rotta dei Ci- clam i) P e č in a pod M u zarji (G ro tta d e l­ l’Orso), P ečina n a L eskovcah (G rotta A zzurra) in K a trin a pečina (C averna C a­ terina). Tako so se poladski elem enti stra - tig rafsk o združili z zgodnjebronastodob- nim i n a področju jugovzhodnih A lp in postali bazni člen p ri snovanju bro n asto - dobne k eram ik e krašk eg a tipa. T a se v Sloveniji n ajbolj k aže v T om inčevi jam i in P redjam i, časovno pa ji u streza tu d i n ajm lajša k e ra m ik a L ju b ljan sk eg a b a rja (N otranje G orice, B latn a Brezovica). F. Leben K o rn él Bakay, Scyth ia n R attles in the C arpathian B asin and their Eastern Connections. A kadem iai K iado, B uda­ p est 1971, 131 stran i, 7 tab el v tekstu, 12 tab el ob koncu k n jig e te r 26 grafi- konskih tabel. D elo p rik azan eg a m adžarskega stro ­ kovnjaka, ki se u k v a rja z arheološkim raziskovan jem step sk ih ljudstev, ki so p u stila sledove n a d anašnjem m ad žar­ skem ozem lju, zasluži p rav gotovo po­ zornost. Ne sam o d a je tem a nekoliko nenavadna, tem več tu d i B akayevi za­ k lju čk i in re z u lta ti n ek ajletn ih razisko­ v an j in kom pleksnih analiz so v n a ­ sp ro tju z doslej izrečenim i hipotezam i o fu n k ciji skitsM h ro potulj in zvončkov. Z b ral je vse p rim e rk e iz K arp atsk e ko tli­ ne te r za p rim e rja ln i študij tu d i iz So­ v jetsk e zveze. Im e za p redm et (ulit, b ro ­ n ast, votle stožčaste oblike, vel. od 8—23 centim etrov, plašč je različno sim etrično perfo riran , n a v rh u je nav ad n o fig u ra k ak šn e živali, n a spodnjem širšem delu p re h a ja v n a sta v e k za nasaditev, votel ali trn a st, lesen ročaj je b il dolg 50 do 150 cm) je v stro k o v n i lite ra tu ri nepo­ polno, angl. pole-end, nem . S tan g en au f­ satz, rus. n av je ršje , k a r kaže, po av to r­ jev ih besedah, n a to, da niso doum eli p rav e u p o rab e teg a predm eta. Tako on razlik u je a) p red m et, ki je izdelan tako, da ob potresan ju p ro izv aja zvoke, to je ro p o tu lja (angl. rattle), in predm et, k i je podobno izdelan, le da nim a votlega p ro ­ sto ra za žogico in ne d a zvoka (angl. pole-end). D elo je razd eljen o v uvod, tri po g lav ­ ja, se sta v lje n a ia m an jših sestavkov in obširne b ib lio g rafije. A rheološke ugoto­ v itv e je po d k rep il s spek tro an alizam i, m etro teh n ičn im i p o d atk i in m uzikološki- m i razisk av am i te r v sa d ognanja p rik a z a l v 26 grafik o n ih . V p rv em p o g lav ju je a v to r obdelal ro ­ p o tu lje in zvončke iz K a rp atsk e k o tlin e (k a rta najdišč), S ovjetske zveze te r p o ­ d al p re jšn ja m n en ja o nam en u in u p o ­ ra b i teh p red m eto v . N ajdbe iz K arp a tsk e k o tlin e je razd elil v tri skupine: a) M a­ d žarsk a (Aszód, Gyöngyös, N ag y tarcsa, S zurdokpüspöki), b) R om unija (G e m y - eszeg, G y u lafeh érv âr, Schm id), c) iz M i- h âlyfa. N a jd b e iz S o v jetsk e zveze p o te ­ k a jo v g lav n em iz ku rg an o v , k i so v č a ­ sih b ajn o bogatt, to d a k o p an i so b ili v glavnem ob p relo m u sto le tja in so slabo d o k u m en tiran i. T udi n ajd išča te h ro p o ­ tu lj in zvončkov (skoraj p rav ilo m a je ob ro p o tu lji več zvončkov) je opisal po geo­ g ra fsk ih re g ija h . O n a m e n u te h ro p o tu lj je še d an es več m nenj, po B ak ay ev i sodbi zato, k e r so te p re d m e te o b rav n av ali tipološko in niso p o svetili sk o raj nobene pozornosti te h ­ n ičn i izvedbi. O bširno p o d aja različn e hipoteze in čerav n o so n e k a te ri razisk o ­ v alci (Iljin sk a ja , B o b rinskij, S m irnov, M ârton) že p re d n jim ugotovili d a d ajejo ti p red m eti zvok, so najb o lj ra z širje n a ta le m n en ja: a) N e k a te ri m islijo, da je to del p ra ­ p o ra ali v o jn ih insignij (L appo-D anilev- ski, B o b rin sk ij, F elvinczi Takâcs, T all- grenn). b) R ostovcev, D arnay, Stiller, M ârton m enijo, d a je to del okrasa na m rlišk em vozu, S h lejev , d a je to n a koncu prečke p ri vozu. c) N ajveč p rip ad n ik o v im a teo rija, da so bile te ro p o tu lje p ritrje n e n a obeh koncih šotora (kibitka) n a nom adskem vozu (Zabelin, N agy, M inus, F ettich, Iljin sk aja, P ârd u cz, A rtam onov), ki sloni na opazovanjih, k e r so bile v ečk rat ro ­ p o tu lje n a jd e n e d v e ali štiri skupaj. V d ru g em p o g lav ju , k i je najbolj ob­ širno, n a jp re j d a je vse tehnom etrične podatke za posam ezne ro p o tu lje v K a r­ p atsk i k o tlin i in v R usiji in ugotavlja, d a n iti dve n is ta povsem enaki. P ra k ­ tično uporabo, d a je to n ek e v rs te m uzi­ k aln i in stru m e n t, je podkrepil z m uziko­ loškim a raziskavam i. N adalje zavrača s p ro tiarg u m en ti, k i slonijo n a teh n ičn i izdelavi, doslej upoštevane hipoteze o n am en u ro p otulj. K o govori o okolišči­ n ah, v k a te rih so bili n ajd en i ti p rim e r­ k i v K arp atsk em bazenu, ugotavlja, k lju b pom an jk ljiv im podatkom , da n e gre n iti v enem p rim e ru za grobno najdbo, te m ­ več so bili zakopani kot depot ali p a n a nekem »k ultnem m estu«. K ronološko jih uvrščam o v R u siji od 1. pol. 6. s t (pod­ ročje K uban) d o 3. sto letja (področje D njepr). V ečina ro p o tu lj in zvončkov je bilo n ajd en ih v grobovih, ob sk eletn em pokopu, v e n d a r n e k o t osebni p rid atek n iti k o t d el p o sm rtn e oprave. O izdelavi te h p red m eto v v K arp atsk i k o tlini sta dve teo riji, d a so im p o rt (G ernyszeg, F ettich) ozirom a izdelane n a tem p ro ­ sto ru (Iljin sk aja, Parducz). P o obširnih p rim erjav ah jih B ak ay d a tira v konec 6. in začetek 5. sto le tja pr. n. š. S p e k tra l­ ne analize so pokazale, d a s ta b a k e r in kositer (90:10) g lav n i sestavini za ro p o ­ tu lje in zvonce, iz povsem različnih k r a ­ jev. P re d sta v a živ ali je zelo česta n a teh ro p o tu lja h (v K a rp a ts k i k o tlini 20:1, R u ­ siji 88:33). N ajbolj pogosto je upodobljen jelen, d alje div jačin a, n e k a te re dom ače živali, grifoni in zm aji. V tre tje m p o g lav ju govori n a jp re j o izvoru te h ro p o tu lj in om enja najd b e po ­ dobnih p red m eto v iz bolj zgodnjih obdo­ bij, od paleo litik a d alje (npr. A lača- H öyük, 2300—2100 p r. n. š.) te r ugotavlja, da so v se n a jd b e v zvezi s šam anizm om . S icer pa poznam o podobne p red m ete tu ­ d i iz h alšta tsk e g a k u ltu rn e g a k ro g a in niso sk itsk eg a p o rek la (gl. op. 38 in 211). N a podlagi h isto ričn ih v iro v — an tičn ih piscev na k ra tk o oriše zgodovino Skitov. V sestav k u fu n k cije, duhovna osnova in o b red n i po m en sk itsk ih ro p o tu lj in zvoncev B a k a y n a osnovi ugotovitev, po­ d a n ih v p re jš n jih poglavjih — n iti dve n is ta čisto en ak i, to d a to je nam enom a, da se dobi ra z n o lik zvočen efek t — ugo­ ta v lja , d a so ti p red m eti sodili k oprem i šam ana. Z vonci so bili obešeni n a sam i ro p o tu lji (n e k a te re im ajo posebne znake) ali p a so b ili p ritrje n i n a šam anovem bobnu. Š am an o v boben je tu d i sim bol konja, s te m B ak ay pojasnjuje, zak aj se tak o pogosto n a jd e jo deli uzde ob ro ­ p o tu ljah in zvoncih. Ob n ajd b ah teh predm etov, ki so le del in v e n ta rja boga­ te skitske zapuščine, v K arp atsk em b a­ zenu je avtor m n en ja, da so bili ritualno zakopani in da je to nedvom no skitska duhovna vseb in a od K elerm esa do N agy- tarcse. To delo poleg tega, da je dalo nov vpo­ gled v skitsko m aterialn o in duhovno k u lturo, p rav gotovo p o trju je že z zbra­ nim m aterialom p riso tn o st Skitov v K a r­ p atsk i kotlini, k a r zadnje desetletje opo­ rek ajo n ek ate ri so v jetsk i arheologi in ti­ stem u času n a tem ozem lju dokazujejo protoslovansko k u ltu ro . I. R ajterič-Sivec