Številka 342
TRST, v petek II. decembra 1908
Tečaj XXXIII
IZHAJA VSAKI DAN ——
to rti tb nedeljah In pr&zsikUi oh 5., «k pmrteljkHi «b 9. zjutraj. P*»«mičn* St«T. a« prodajajo po S nvd. (6 sto t.) ▼ mnogih fcobakarnak v Trstu ia o kali «4, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-ftčini, Dombergm itd. Zaat«r«la iUv. po 5 ari. (10 stok).
OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI ▼ iirokosti 1
kolone. CENE: Trgovinsko in obrtne oglaao po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stok. beseda, najmanj pa 40 sto t. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo „Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti*.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
V edinosti Je moč !
— NAROČNINA ZNAŠA
ma vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Saro«alaa na ■•4«ljsko Is dan J* „K2>XVOSTX" ataaa : lata« X S SO, pol lata 2 OO —
Vsi dopisi naj BO pošiljajo na uredništvo liota. Nefranko-vana pisma se ns sprejemajo is rskopisl so vrstejo.
Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na upravo list*
UREDNIŠTVO: ulfcs Giorgio Galattl 18 (NarednJ dsa) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. Poftno-hranllnKnl ra?un it. 841 652. TELEFON IL 11-57.
BRZOJAVNE VESTI
Zaprif ega tajnih svetnikov.
DUNAJ 10. Cesar je danei zaprisegel novoimenovane tajne svetnike, med njimi dunajskega župana dr. Lugerja.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 10. Zbornica je v tretjem čitanju vjprejela včeraj sklenjene zakone. Referent Hoit»y je predložil poročilo o apro-pricijskem zakonu, katerega nujnost je bila vsprejeta. Prihodnja soja jutri.
Konferenca.
PETROGRAD 10. Dospel je odgovor avstroo grške vlade na zadnjo rusko noto glede konference in je bil dines popoludne izročen mini»tru za unanje stvari Izvolskemu. Maroko.
LONDON 10. Neki tukajšnji list porote, da so v Fezu eretirali, mučili in vrgli v ječo več uglednih prebivalcev, ker je vlada odkrila zaroto, ki je imela namen vreči s prestola 6ultana Mulej Hsfida.
TANGER 10. Abdul Azu je prispel semkaj s svojim spremstvom.
Rim 10. V Reggio di CaJabria in v Sirakuzi so čutili dane9 ob 7. uri zjutraj potresne sunke. Škode ni nikake.
Državni zbor.
DUNAJ 10. Poslanska zbornica je izvolila podpredsedniki poslance: socijalnega demokrata Pernerstorf-rja, Nemca dr. Stein-^-enderja, Slovenca Pogačnika in Čt;ha Zazvorko. Posl. dr. Conci je ottal v manjšini.
Voditelj finančnega m'nister^tva baron ■Torkasch Koch je predložil proračun za leto 1909 ki pokazuje 2303,596.103 K skupnih stroškov in 2303,657,294 K prihodkov, proračun pokazuje potemtakem 61.191 K prebitka. Nasproti lanskertu letu so ee stroški pomnožili za 154.7 mil., prihodki za 154 6 mil. K. Govornik je v svojem ekspozeju najprej podal kratko sliko splošnega gospodarskega položaja in njega neugodno reakcijo na Avhtrijo.
Po ekspozeju voditelja linančtega min:-sterstva je zborn;ca nadaljevala razpravo o proračunu. Posl. Balchle je rekel, da pegla vitno narodnostni prepiri so krivi, ako se monarhijo smatra v inozemstvu kakor quintife negligeable. Govornik se je izjavil nroti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Tiitu in za aitanovitev istega v Trentu, ker se nahaja t > mesto v zeprtem italijanskem ozemlju. — Posl. prof. Mayr se ]e cd očno obrnil proti rikeni, vzdržavani v ^Italiji, ki pa ni po nobenem pravnem sredstvu opravičena, češ, da je južn* Tirohka do Brenner a zakonito posestvo italijanskega kraljestva. — Razprava je bila nato prekinjena. Prihodnja seja jutri.
Z manifestacijskega shoda
za slovensko vseučilišče.
Govor dra. Josipa Mandića.
Drigi bratje! Umevno je, da ob velikem vprašhn u, ki po svoji važoosti zadevlje ves naš narod, tudi slovensko delavstvo ne more ostati na 6trani irdiferentno, brezbrižno.
PODLISTEK.
Prva ljubezen.
Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva.
Iz ruščine prevel dr. 'G. G.
— Kaj vendar delate tam na taki visočini ? me je vprašala z nekim čudnim smehljanjem. — Evo, je nadaljevala, vi vedno zatrjate, da me ljubite — skočite doli k meni na pot, ako me resnično ljubite.
Še ni bila Zjinajida utegnila spregovoriti teh besed, ko sem že letel doli, ravnotako, kakor da bi me bil kdo od zadaj sunil doli. Zid je bil visok okolo dva sežnja. Zadel sem z nogami ob zemljo, toda zalet je bil tako silen, da se nisem mogel vzdržati po konci; pal sem in za trenotek zgubil zavest. Ko sem prišel k sebi, čutil sem, ne da bi bil odprl očes, zraven sebe Zjinajido. „Dragi moj deček,44 je govorila, sklonivši se nad mano — in v njenem glasu je zvenela razburjena nežnost, — „kako si mogel kaj takega storiti, kako si mogel ubogati... saj te ljubim . .. vstani..
Njena prsa so dihala ob mojih, njene roke so se dotikale moje glave in naen-
Eden od predgovornikov ie zaželel, naj bi ideja slovenskega vseučilišča pri d<-la v vse •loje našega naroda. Z velikim veseljem kon-statujem, da ie ta ideja že prodrla globoko ▼ srce našega delavstva. To dokazuje na ceovrgljiv nač n — današnji shod.
Pravim, to je naravno, samo ob sebi umevno. Naše vseučiliščno vprašanje ni namreč vprašanje, ki sega v interesno pedročje enega samega sloja, ni vprašanje važno le za duševno aristokracijo, ampak važno za ves nsrod, ker izvira iz potrebe celokupnega naroda.
Vseučiliščna naprava ni za nas samo narodno politična, temveč tudi socijalno-gospodarska vstanovitev. Če je bila doslej in je še danes širokim masam zaprta pot do najviše izobrazbe do vseučilišča, je bila to in je še le posledica naših klaver-nih socijalnih in gospodarskih razmer. Naš delavec jednostavno ni mogel pošiljati svojega sinu na univerzo. To velja tudi za malega kmeta. Kdo se pa upa povspeti do trditve, da ti sloji nimajo tudi neoporečao pravico do najviše izobrazbe? Ali ne stremi ravno danes civilizovani svet po popularizaciji znanosti, omike ? Zato zahtevamo, delavci nič manj kot inteligentje, da bo uitre-ženo upravičeni želji po slovenskem vseučilišču.
Neki zelo inteligm'n* socijolog, bil je to Ljudevit Gurlitt, je izrekel v svoji razpravi o Šoli, modro in prastaro sodbo, da Šola ni in ne more biti le stvar pojedine a, marveč stvar cele družbe, kajti nje končni c i 1 j j e : v z g o j a družbe!
Tseučiliščno vpraš nje je torej — eminentno s o c i j alno vprašanje. Ali se sme potem takem zameriti, če sedaj tuli delavci nastopajo za ta kulturni postulat slovenskega naroda ?
Ncčemo in ne maramo privilegija. Zahtevamo pa, kar nam gre. Če ima devet milijonski nemški narod v Avstriji 5 vseučilišč, zahtevamo tudi mi l1/« milijonski narod vsaj eno vseučilišče. O sedežu bodočemu vseučilišču nočira razpravljati tu. Vendar si ne morem kaj, ne da bi napravil ene opazke. OJ vseh strani se nas napada.
Nemci in Italijani kar Ukmujejo v tem med stboj. Izlasti italijanska liberalna gladila nas obdelu ejo prav poš'eio. Tako n. pr. trdi „Piccolo", da jugoslovanski poslanci ne zav zemajo iz lastnega nagiba stališče nasprotno Trstu kakor sedežu italijanske univerze, ampak da so v to inspirirani od vlade in od — Nemcev !! V dokaz tega, se sklicujejo na — vlado.
Viada da je ravno v zadnjem času kar naenkrat spremenila svoje vedenje. Prej da ni hotela niti čuti o Trstu, sedaj pa da se čuje, da že pripravlja dotični načrt na korist
—	Trsta.
Da je vlada res spremenila svojo taktiko, o tem ne more biti dvoma. Vprašanje ja le zakaj? Ali morda radi nas? Ne, radi
—	Italij nov! Italijani kričijo na vse pre-tege: „Trieste o nulla!" Trsta jim se hoče ne vseučilišča. Glavna stvar jim ni vseučilišče, ampak sedež! V tem hpu postaja kulturno vprašanje poglavitno politično. — Kako pa pra^ i italijan-
i ska javnost, da se je vzlic temu vlada spri-; iaznila s Trstom, kot sedežem vseučilišča ? Ker vlada ve, da do tega pride radi nastopa tržašk h — Slovencev. „Piccolo" meni: vlada ie s'c»r odjenjala, ker ve, da bodo Ž9 Slovenci zoali nastopati proti Tratu
—	ter s tem onemogočiti to, česar vlada sama noče! Tako pisar^n'e je skrajno tendencijozno in z 1 o b n o. Mi nismo proti Trstu nobeni vladi na ljubo, mar reč, j iz instikta samoohrane, ker hečemo, da italijansko vseučilišče sedi v kak čisto Italijan-j ski kraj in ne v Trst, kjer je slovenska narodnost avtohtona, v Trst. kjer je vsaj ena tretjina prebivalstva slovenska, v Trst, ki ima popolnoma slovensko zaledje. M«, ne bi se niti ozirali na podtikanja in izbruhe v „Piccolu", ali ko se hoče valiti na nas tak odijum — češ, da smo hlapci vlade in da hočemo tej na ljubo stvar zavlačevati
—	morali smo reagirati!
Čudijo se nadalje, da mi v istem tre-notku, ko se rešuje italijansko vseučiliščno vprašanje, stavljamo tudi svoje zahteve. Stvar je pa naravnost smerna. Saj je znano, da v Avstriji doseza kaj Ie tistf, ki zna nastopati v pravem trenotku in s potrebno brezobzirnostjo. Politični položaj nas sili ravno sedaj v tako postopanje. jTako delajo drugi, zakaj ne bi tudi mi ? Mari se je čuditi, če sedaj, ko je notranjo ! politični in parlamentarični položaj za tako rešitev ugoden, ko so na dnevnemu redn | italijanska univerza, druga češka univerza v i Brnu, hočemo tudi mi spraviti na tapet naši ; vseučiliščno zahtevo ? Ali so jemali — Itali-! jani — kakoršnih si bodi obzirov ? Pomislimo le na debato v italijanskemu parlamentu, ki je izvenela v pravo pravcato žuganje Avstriji, če ne da brez odiaganja Italijanom ne le jur. fakultete, ampak celo vseučilišče v —
—	Tratu ? Pomislimo, d^ je ce!o italijanski socijalist — Bis?o!ati hotel zadeti Avstrijo v živo s tem, da je — o jkrito izjavil v rimskem parlamentu : če gre za italijanske interese, smo tudi mi — socijalisti — Italijani in pojdemo tudi mi v vojno (proti Avstriji) !!
In kako je še-le govoril posl. Fortis, ki je eden najbistrejših italijanskih politikov in ni nikak sovražnik trozvezne politike?! On ie naravnost opozarjal Avstrijo na možnoBt
—	vojne !
Ali ni to bilo ljubo Italijanom v Av-stri i ? Nho-li ravno oni izkoristili veliko zadrego, v katero je prišla Avstrija, s tem, da sta se Rusija in Anglija odločno izrekla proti nemško-avstroogrski politiki, in s tem, da so simpatije zaveznice — Italije na strani teh dveh držav ? To razpoloženje hočejo Italijani izkoristiti sebi v prilog.
Mi pa naj bi ne smeli izkoriščati danega momenta ?! ! Ali naj molčimo radi zveze z Italijo?
Lahko rečemo: Italijani dobe svoje vseučilišče) toda to ne radi italijanskih rabuk na , Dunaju, ampak n di gromeaja v Italiji! Ne 2obupajmo! Sedaj, ko Italijani zahtevajo enostransko rešitev vseučiliščnega vpraš-mja, zah-tevajmo mi dvostransko reš te?. Tudi mi moramo biti u v a ž e v a n i! To se pa lahko zgodi ne da bi zavlekli rešitev italijanskega vseučiliščnega vprašanja. Vseučiliščno
krat — kako mi je bilo takrat! — so začele njene mehke, sveže ustnice pokrivati ves moj obraz s poljubi... so se dotaknile mojih ustnic ... Toda v tem trenotku je Zjinajida, bržkone po izrazil mojega obraza, uganila, da sem že prišel k sebi, akoravno še vedno nisem odpiral oči — je urno vstala in spregovorila:
—	„No, ustanite, porednež, nespametne/ : kaj ležite tukaj v prahu Vstal sem.
—	Dajte mi moj solnčnik — je rekla Zjinajida — glejte, vrgla sem ga nekam; toda ne pogledujte me tako... kake neumnosti i t>te se-li poškodovali ? Ste se ožgali v koprivi, ka-li ? Pravim vam, ne glejte me... toda on ničesar ne umeje. ne odgovarja, je pripomnila za se... — Poj te domov, monsieur Valjdjemar, očistite se in ne drznite se hoditi za mano — sicer se razsrdim in nikdar več ...
Svojih besed ni izgovorila do konca ter se je naglo oddaljila; jaz pa sem sel na stezo... nogi me nista držali. Kopriva ' je opekla moje roke, hrbet me je bolel <in j v glavi se mi je vrtelo; toda čustvo bla-! ženstva, ki sem je izkusil takrat, se ni j ponovilo nikdar več v mojem življenju. Obhajalo me je kakor sladka bol po vseh ; mojih udih in si je naposled dalo odufca v radostnih skokih in vsklikih. Zares, bil sem še otrok.
xra.
Bil sem tako vesel in ponosen ves ta -dan, tako živo sem hranil na svqjem
vprašaaje je naše najviše kulturno vprašaije ozko spojeno z našim narodnim življenjem, saj sa mi borimo ravno toliko let kakjr Italijan'.
Naravno je torej, da zahtevamo, naj se istočasno reši tudi naše vprašanje! S tem se pa ne bo zavlačevala niti en dan več. Naše vseučiliščno vprašanje je stvar zrela za rešitev, ti naj si zapomnijo Italijani.
Kar so tiče sposobnosti našega iezika za više znanstvene svrhe, to prepuste lahko nam. Za docenturo se pa na de tudi že danes sposobnih ljudi j.
Vsi pomisleki, ki se naglašajo proti naši zahtevi, odpadajo popolnoma. Ustanovitev slovenskega vseučilišča ni za nas samo kulturno vprašanje, niti ne zahtevamo tega najvišega učnega zavoda le se stališča narodnega ponosa, ampak tudi radi — da govorimo naravno št — trebuha !
Vprašanje izobrazbe je za nas tudi vprašanje kruha. Tudi s tega stališča treba presojati našo borbo ob vseučiliščnem vprašanju. —
Mnogi naši sinovi ne morejo v ptuja mesta, ker nimajo sreditev za plačevanje dragih stanovanj in drugih življenakih potreb ter precej vhoke šolnine. Ali naj bo res viš;i pouk le privilegij imovitnejših? Vrhu tega je na Dunaju in v Gradcu vse proti našim dijakom. Tako je n. pr. celo rektor graškega vseučilišča Hillebrand v svojem postoparju nasproti Slovencem naravnost pozabil na tisti takt, ki ga zahtevata od njega njegova služba in dostojanstvo. Zato je pa bil ob priliki cesarjevega jubileja cel6 odlikovan s — zlatnim kržcem,
Vseučiliščno vprašanje je za nas splošno narodno vprašanje. Sedanje neznosne raznere morajo nehati! Na strani moramo pustiti vsa druga morebitna nesporazumljenia in nastopiti kakor celokupen složen narod. Če v Italiji revolucijonirajo ves narod radi tega vprašanja, moramo tudi mi revolucijonirati ves svoj narod, vso slovensko in slovansko javnost.
Čemu bi naj tajili: v Avstriji je vsako šolsko prašanje ob enem — poltičuo.
Zatorej zahtevajmo odločno ! V tem svojem zahtevanju ne dajmo se zaslepiti ne od obljub avstrijske vlade, ne od groženj italijanske kraljevine. — Naj v Italiji le divjajo! Samo naj gledajo, da ne pride čas, ko si bodemo morali reči : Ali ni boljša vojna od miru, ki ni drugo, nego nepretrgana vrsta zaničevanja, zasramovanja, teptanja naših pravic, vojna v mirnem času? To naj si zapomnijo! Ia jaz zaključujem s tem, da Va3 spominjam na besede Friderika Velikega: „Bog je vedno z močnimi regimenti !i(
Hrvatski akademiki in vseučiliščno vprašanje.
Na vseučilišču v Zagrebu je bil v torek predpoludne velik shod, ki je vsprejel nastopne resolucije:
1) odobrava odločni nastop svojih kolegov na avstrijskih vseučiliščih pridružuje se njihovi akciji ter jih poživlja, da vstrajajo v njej vzlic nekulturemu in nehumanitarnemu postopanju nemškega vseučiliščnega dijaštva.
obrazu občutek Zjinajidinih poljubov, s tako radostnim drhtenjem sem se spominjal na vsako njeno besedo, tako sem božal svojo nepričakovano srečo, da sem se bal, da celtf nisem hotel videti nie, provzročite-ljice teh novih občutkov. Zdelo se mi je,
da mi ni treba ničesar več zahtevati od šati?	.
usode, da bi sedaj moral globoko vzdah-| — Cesa ? Saj ne znate jezditi. Bog niti poslednji krat in umreti. Zato sem\ obvaruj, da bi se kaj pripetilo! In kaka bil drugi dan, ko sem se odpravljal v prizidek, zel<3 zmeden, kar sem zaman
—	Nisem vam našel jezdnega konja, mirnega — je jel govoriti hripavim glasom. — Freitag mi jamči za enega, toda jaz nisem prepričan. Bojim se.
—	Česa se vendar bojite — je vprašala Zjinajida — ako je dovoljeno vpra-
skušal skrivati pod krinko skromne ne-prisiljenosti, ki se pristoja možu, ki hoče dati razumeti, da umeje čuvati tajnost. Zjinajida me je sprejela zel6 priprosto,
misel vam je naenkrat sinila v glavo ?
— No, to je moja stvar, monsieur „moja zver". Če je tako, zaprosim Petra Vasiljeviča ... (moj oče se je zval Peter Vaslljevič). Čudil sem se temu, da je tako lahko in svobodno omenila njegovo ime,
brez vsake razbuijenosti, le zagrozila mi; kakor da bi bila osvedočena o tem, da je je s prstom ter me vprašala, nimam-li! pripravljen ji poslužiti, kakih modrih peg? Vsa moja skromna1 neprisiljenost in tajinstvenost sta zginili hipoma in žnjima moja zmedenost. Zares, pričakoval nisem nič posebnega, toda mirnost Zjinajide me je polila, kakor z mrzlo vodo. Razumel sem, da sem otrok v njenih očeh — in postalo mi je zelć težko konja.
pri srcu! Zjinajida je hodila gori in doli! — Toda pazite le, samo ne mo po sobi in se vsakikrat na lahko nasmeh- mrho. Povem vam naprej, da hočem dirjati nila, kadarkoli me je pogledala; ali njene! — Dirjajte kolikor vam drago
—	Tako torej, je odvrnil Bjelavzurov.
—	Vi hočete torej jezditi žnjim ?
—	Žnjim ali z drugim — to je za vas vse eno. Samo z vami ne.
—	Z mano ne, je ponovil BjelavzOrov.
—	Kakor hočete. Torej? Preskrbim vam
zamahnil sem le z roko in sel v kot. j Vi veste, da je za-me sedaj Maljćvskij —
Bielavztfro* Je vstopil; vzradostU sem fej ! — Stresla je z glavo, se nad njim-	I	(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« 5tv. 342
V ^ratu, dne 11. decembra 1908
2)	Stoječi na principu da vsaki narod ima pravico do naob-azbe v svojem jeziku, priznava Italijanom pravo do la&tce univerze, ali ob enem protestuje proti ustanovitvi ita-lijanke univerze v Trstu, ki bi bila najmočneje sredstvo, da se hrvatski in slovenski nare d v Istri še vspešneje rasnaroduje. Iz tega razloga spremlja z naižtvejimi simpatijami ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani.
3)	Zato zahteva:
a)	da se odpravi krivična naredba avstrijskega ministerstva — za nauk in bogo častje od leta 1902 o naknadnih izpit h na Dunaju za obsolvente zagrebškega vseučilišča in d i se prizna popolno reciprociteta hrvatskega vseučilišča v Avstriji,
b)	da se hrvatskemu in slovenskemu narodu v Istri in v Trstu, prej nego se reši vprašanje italijanske univerze, dado liudske in srednje šole, ki so temelni pogoi ohranitvi in napredku našega naroda v t h krajih ;
c)	da vlade Dalmacije, Istre, Bosne iq Hercegovine podelijo podporo slušateljem iz teh dežel tudi za obiskovanje zagrebškega vseučilišča ia ne da si ;ih sili obiskovati avstrijske nemške univerze.
Vseučilišče v Bosni
Splitsko „Naše Jedinstvo" je dobilo iz poslanskih kr gov vest, da vlada resno namerava ustanoviti v Sarajevu univerzo za dijake iz Bosne in Herzegoviae.
Nam se zdi ta vest neverjetna. Ali, ako je kaj resnice na njei, iunmo zopet poda z namero viade, d* bi naš narod še bolj cepila. Nvj bi raje ustvarila možnost, da bi bilo vseučilišče v Zagrebu bilo za vse Srbe in Hrvate v monarhijo. Saj veliki je Strcfsmayer ustvaril to vseučilišše za ves jugoslovanski Balkan.
Za slovensko obrtno šolo v Trstu.
Poslanca dr. R v b i f in tovariši so stavili
v zbornici poslancev nastopni predlog :
Primorske Slovence, ki Bkupuo z jezikovno in plemensko sorodnimi Hrvati tvorijo veČino prebivalstva v Primorju, zanemarja viada popolnoma na polju šolstva. Dočim za malo število priseljenih Nemcev izdržuje država na munificentea način ljudske, meščanske in srednje šole, pa nimajo Slovenci ▼ Primorju ne le nobene srednje šole s slov. učnim jezikom, marveč se jim ne daja skoro nikaka prilika, da bi si pridobili izobrazbo za kvalificiran > dtlo v ob.-ti in industriji. To veija sosebno za Trst, na katerega območju prihajajo leto za letom k že obstoječim znamenitim industri-jainim zavodom Še nova velika podjetja. A do-čim je tržaški teritorij kakor tudi daljna okolica obljudena skoro izključno od Siovencev in dečim v Mesta ssmem velik del delavskega prebivalstva pripada k slovenski narodnosti, obstoji v Trsta le ena obrtna šola — z itali-jaLskim ntaim jezikom. Temu posledica je, da se ■•rajo si o renski delavci z o sirom na po s an$Waje vsake strokovne izobrazbe zadovoljevati i ielott podajačev, dočim so vsa mesta siojstrov ia delovodij rezervirana za njih srečaeje •edrtelane italijanskega jezika, oziroma se ta mesta radi vedno naraščajoče potrebe na kvalificiranih delavcih po nemalem delu zasedajo po inozemcih. Tako prihaja, da se slovaasko prebivalstvo celo iz najbliže bližine Trata isseljuje v Ameriko, dočim ino-zemci, sosebio pa italijanski državljani dobivajo najlepšo in nojizdatnejo priliko za delo.
Ker je državi brez dvoma ta miog3, da tudi slovenskemu prebivalstvu Primorja, posebno pa v Trstu, dade na razpolago za izobrazbo potrebnih strokovnih šol in je vspo-sobi za konkurenčni boj izlasti proti inozem-cem, stavljajo podpisani predlog:
Visoka zbcrnica izvoli skleniti:
Vlada se poživlja, naj takoj ukrene predpriprave za ustanovitev državne obrtne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, da tako omogoči nje otvoritev v najbližjem času, in če le možno s prihodnjim šolskim letom.
Ogrska
Nekateri madjarskt liiti poročaio, da i hoče bivši ministerski prtd»ednik grof Štefan j Tiszi zopet stopiti na politično pozorišče. Od j druge strani pa te vesti deinentujejo.
Rusija-
PriobČujemo ta predlog ponovno v celoti, »er je izšel v včerajšnji številki poln pogreškov, ki motijo vea zmisel. Stavek namreč po pomoti včeraj ni prifiel ▼ korekturo.
Slovanska šolska družba na Ruskem.
Na Ruskem se snuje vse slovanska šolska družba, ki si je nadela nalogo, da podpira šolstvo zapadnih in južnih Slovanov. Duša te ideje je grof Vladimir Bobrinsky, ki je po leti dlj e Časa bival na Slovenskem. Na poziv grofa Bobriiiskega so te dni poBlali v Petro-grad razne podatke, tičoče se „Družbe bv. Cirila in Metodija" in pravila tega društvp.
DOGODKI IA BALKANU.
Turčija, Otvoritev parlamenta.
Carigrad 10. Turški listi poročajo, da je otvoritev parlamenta določena za četrtek in da bo sultan imel otvoritveni govor.
Drobne politične vesti.
Ameriške čet zapuste Kubo. Iz Wachingtona poročajo, da prve ameriike čete zapuste Kubo dne 1. jaDuvarija.
Avstroogrski poslanik v Petrogradu odpotoval.
„^'ovoje Vremja" javljajo, da je avstroogrski poslanik grof Berchtoli odpotoval iz Petrograda. V koliko se dozoaje, je odpotoval na Dunaj, da obvesti svojo vlado o stališču ruske vlade nasproti balkanskemu vprašanju.
Kuropatkin o rusko-japonski vojni.
Bivši poveljnik ruske armade v Mandžuriji general Kuropatkim je izročil svoje 6 zvezkov obsegajoče delo o rusko-japonski vojni vojnemu ministru s prošnjo, naj je predloži carju Nikolaju.
Volitev predstojništva delav. zavar. proti nezgodam.
Narodni volilni odbor je postavil za predstojeće volitve naslednje kandidature za zastopnike delavcev :
Za I. kategorijo : (zelena glasovnica)
Peter Može
poslovodja skladišča lesa J. Sutej v Trstu namestnikom :
Josip Mladovan
težak v prosti luki pri tvrdki Kremmer & Co. v Trstu
Za II. kategorijo: (vijolčasta glasovnica)
Viadislav Karabaić
vslužbenec v arsenalu v Puli
namestnikom :
Lovro Rupnik
kovaški mojster pri kranjski indust. družbi v Skednju
Za VI. kategorijo :
Jeriha flnton
delavec v papirnici v Vevčah
namestnikom: (rožnata glasovnica)
Fran Gomiščel«
delovodja „Mizarske zadruge" v Solkanu.
Te zavedne izkušene in odločne kandidate naj zapiše vsak narodni delavec na svoj volilni listek.
Dnevne vesti.
V dopolnitev interpelacije državnega poslanca dra. Rybara od dne 56. cainol. meseca nam pišejo:
Na finančni prokuratu i v Trstu je bil nekaj časa razpisan natečaj za neko mesto tajnika (kakor se jc to izvedelo še-le mnogo kasneje) in tu nas je posebno osupnilo, da je bil rok natečaja nenavadno kratek in da se istega n: razglasilo v deželnih časopisih, dasi je šlo za mesto, ki je, kakor se govori, že nekaj let izprnžnjeno. Tu pa tam se nahaja človek, ki se je svoječasno zanimal za privlačno službo pri tem uradu, ampak je moral pustiti vsako upanje, da bi dosegel kako še tako skromno meitece konceptnega urrdoika, ker mu je poman;kalo glavne kvalifikacije, namreč da ne sme biti Slovan! — Druge kvalifikacije so postranska stvar, kakor to najbolj dokazuje sedanje csobje, ki je pred malo časa vsprejeto v službo: dva od teh nimata niti prvega predpogoja, uamreč sodne prakse, in druga dva sta dobila viša meota da-si nimata ispita in ga v doglednem času tudi gotovo ne položita, ker sta bila, ako smo dobro informirani, obadva — ali vsaj eden od njiju — v džavno-zdravniškem spričevala proglašena nesposobnima za službovanje i n sta bila že prosila za vpokojenje, predno sta dobila sedanji mesti pri prokuri. Zelo interesantno bi pa bilo povedati o načinu. kako je prišel v službo edini Slovau med mlajšemi uradniki, kateri ima VS8 predpogoje in imenitno juritično pripravo: ker so ga z vsemi sredstvi hoteli odb.ti od prokure, ga je ministerstvo moralo direktno imenovati!
Ne-le da se prav nič ne vprašuje za kvalifikacijo v jezikovnem pogledu, marveč 6e !tudi navlašč iŠČ9 osobia, ki bi ne moglo 'slovanski uredovati. In ko sta d-a Slovana bila v službi, sta bila oba prideljena v odsek, v katerem se edino-le nemški posluje in kjer ni slovanskih privatnih strank. I To je vae maslo predobro znanega Nemca, ' kateri odloča v osebnih stvareh in ki vpira • vse sile, kako bi slovansko uredovanje sploh jzaprečil — da-si smo ga večkrat videli v ■ „Narodnem domu" pri slovenskih predstavah ... — impotira Nemce. Tisti mu pa ne ostajajo verni, ker zopet pobegajo nazaj v svojo gorovito domovino, kj uvide vajo, da se 1 pri finančni prokuraturi mora na vsak način poznati še kak dragi jezik. Vzlic temu meni omenjeni Nemec, da je 6e danes možno vzdrževati sistem, ki je njega, da-si ne pozna druzega jezika nego svojo blaženo nemščino naj nam le feraje to — zanesel sem ?
Trst in ga postavil na visoko mesto z naslovi ( pustili naprave vedno na mi-n. čistim je ger-in križi.	: manska kri koj vzkipela pred slovenskim na-
Gospodom državnim poslancem na Pri-! pisom. morskem bi toplo priporočali, naj posvečajo ! Slovenski trgovci 80 se začeli probujati. vio svojo pažnjo nali prokuraturi. Prihodnjič Kakor ie vse slovenske sloje prešinila odločna kaj več.	' misel, du ja treba nositi slovenski denar samo
„Piccolo" Sisifovo delo. „Piccolo" so I k Slovencem, ako hočemo postati gospodarska nam že skoraj smili, kajti muči se s pravim1 feodvjsm od črncev, tako so se tudi naši
Sisifovim delom, da bi dokazal nekaj, kar se J tršorcl Pr,čeh ra,VDatl P® &08!u» naJ ?9 Pojednostavne dokazati ne da, to namreč, daj?1™ Povsem slovenska, oziroma slovanska je to frivolno, ako Slovenci ob vseučiliščnem: «<1™?™. Slovenci nimamo razvite industrije vprašanju - branijo s?ojo kožo!!	|a koI,.k°r £ \m*m0> J« jposolma najlepšega
Na takem mučnem delu se zvija tudi v napredka. Zato so uvideli slovenski trgovci svoji nredvčerajšoji številki, kjer se zgraža i d»J° \r?h? Protrati«. vsaj ono domačo indu-nad slovansko agitacijo proti - Trstu.	| ftnJ°' kl. ŽQ obitoji, m pri tej naročati po-
I trebno blago. Tako ie došh „Prvi jugiala-
Da —
agitacijo p proti Trstu!
.Piccolo" pravi
namreč izrecno, da smo pobesneli proti Trstu. |	tovarni k1a?in9 surogate" v Ljub-
To je nesramna laž. Mi ne nastopamo proti i1!3?1 z.9 cela v"ta	12 73eb slovenskih
Tritu, ampak stavljamo Io svoje pogoje za' P°kraJlD> 8 Katerimi ji trgovci poročajo, da slučaj, da pride italijansko vseučilišče v Trsti30 P°P3lQ0ma	«d?lkov
nem-
A ti pogoji značijo ekzistenčno vprašanje za iJj0^ nas, ki smo istotako someščani kakor so I ta- '^pečavah odslej le sloveniko „Zvezdno liiani. Oe hočejo Italijani imeti svoje v^euči- gorijo. Zaleti bi bilo, da vsi slovenski trgovci
.	**	k«IA1 In« AMA nlnH n 4> ^rM i« t n	l % «	f\ II	1 n	fl
lišče, naj privole v izpolnitev teh pogojev. Čim pa ostanejo na svojem intransigentnem stališču nasproti nam, bodo tudi le oni sami krivi, ako italijansko vseučTšče ne pride v TiSt. so torej oni sovražniki Trsta!
„Piccolo" meni, da obstojita dve hipotezi, ki pojasnujeta slovenski odpor. Prva ie pesimistična, češ, da na3 vlada hujska. Na to nesramno insinuacijo je že primerno od-goveril p. dr. Josip Mandić na nedeljskem manifestacijskem shodu. Druga hipoteza bi bila optimnistična — seveda z italijanskega stališča. Slovenci da delajo namreč tolike težave le zato, ker vidijo, da so vlada in Nemci pripravljeni ustreči tej želji Italijanov!
Temu domnevanju nasproti naglasamo, da je naša borba zahtevana izključno le od stvarnih razlogov, od dolžne skrbi za svojo ekzistenco. Do te pa imajo tržaški Slovenci prav isto pozitivno in etičoo pravo kakor Italijani.
Potem pa se postavlja „Piccolo" v pozo gnusnega hinavca iu ponavlja drzno laž, da Italijani niso nikdar nastopali proti legitimnim kulturnfm postulatom Slovencev. Na tako notorično laž človek re3 ne ve, kaj bi odgovoril in mora le strmeti na toliki drznosti v laganju. Vendar hečemo poskusiti, da zavrnemo vsaj par najhujih „argamentov" v „Piccolu"
Nasproti naši trditvi, da Italijani cdre-kajo tržaškim Slovencem šole, Be je italijansko g'asilo zabarikadiralo za dejstvo, za raz sodbo najviših sodišč, ki da ni30 nikdar po-trd la, da so Italijani storili Slovencem kako krivico na šolskem polju.
„Piccjlo" se je pokazal zepet patentiranega zvijačaika in lažnjivca. Najprej zamol-čuje prevažno dejstvo, da je Trst edina provincija, ki nima deželn*ga izvrSevalnega zakona k splošnemu šolskemu zakonu, da nimajo takih dokčeb, kakor jih imajo vse druge dežele in da veled tega visimo v 2raku. A ta> cega zakona nimamo ie zato, ker ga Italijani nočejo, ker nočejo priti s toz^d^vnim načrtom pred deželni zbor.
Sklicevanje „Piccolovo'* na raz«odbe viših sodišč pa je najnesramneje falziticiranje dejstev. Tržaški Slovenci so predložili dos'ej dve prošnji za slovensko šolo. Prva jo bila pra-vokr^pno odbita, ali to le iz folmainega razloga, ker se je prosilcem cdrekala Je^iti-macia.
Druga prošnja pa sploh ni še pravo krepno rešena! Namestnjštvo in m:ni«erstvo sta jo sicer res odoili. Upravno sodišče pa je ti razsodbi razveljavilo in je naložilo nova poizvedovanja glede praktične potrebe slovenske šole v Trstu!! S to razsodbo je upravno sodišče pripoznalo, di je po!eg pozi-tifnih zakonov upoštevati tudi stališče pravičnosti!! A kje je tista pravičnost — b katero Piccoio" toliko baba —, ako pošiljajo
brez izjeme slede temu lepemu izgledu in s tem praktično podpirajo gibanje, ki naj do-! vede slovenski narod do lepši bodočnosti. S strani odjemalcev jim ni pričakovati nobenega odpora, ker slovenski kupova1 ci sami zahtevajo, naj se jim da slovensko blago.
Umrl je v Splitu v nedeljo v jutro n°.gle smrti tudi izven m«le Daimaciio znani odvetnik in kazenski branitelj dr. F. F o r 1 a n i. Pokojnik ie bil tudi izvrsten juridiški pisatelj ; ogledal se je tudi na novinarskem polju. In da-si je bil po oivedečeoju Italijan, je vedar simpatiziral s Slovani in so jo često ?nal povzdigniti nad strankarsko ter odkrito in brez obzira spregovoriti tudi :;a kako našo javno stvar.
Gosp. Ivan Jelačin, lastnik „Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate" v L ubliani, je zopet poslai „Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev" izditno podporo 100 K, za kar te mu na;p:is:čnoje zahvaljujemo.
Rodoljuben dar. „Dramatičnemu društvu v Trstu" je podaril gospod ravnatelj Josip Uičakar znatno svoto 50 K katori znesek je prejel za trud razsodnika v neki pravdni stvari. Po g. A. Bogdanovicn je to prvi dar. ki ga beleži blagajn;štvj omenjenega društva s tem večjo hvaležnostjo, ker je „Dramatično društvo" takih pođpor jako potrebno. Z nado da najde tudi g. ravnatelj Uičakar požrtvovalnih posnemovalcev, so mu podpisani odbor najiskroneje zahvaljuje.
Udbor „Dram. dr. v Trstu."
„Podp rno društvo za visokošolce na Dunaju" je za ms*ec december razdelilo čez 1000 (tisoč) kron med revne slovenske akademike, ki so v zadnjih dneh mnogo trpeli ker je biia „mensa academica" zaprt>i.
Odbor.
Trubarjev večer. Malenkostno neznatno posečanje našega gledališča pri še tako umetniških iu dovršenih predstavah izvestno ne daja poguma nobenemu dmštvu, da bi priredilo kak koncert ah kaj siičaega v večem štilu. Zato so moramo kar diviti vrlim gg. akademikom in uč teljskemu društvu, da tako pogumno lotili težko naloge.
80 Da po-
se
na^e mestne otroko v okolico, med tem ko za svoje otroke snujejo šolo po okolici?!!
Strmeti moramo re3, od kje jemije „Piccolo" toliko drznosti za trditev, da nam niso storili Italijani še nikoli nikake krivica!
Vso zadrego s7oj ko nas apostrofi a
tako mogli odrekati slovensko vseučilišče vj L ubrani, kakor odrekajo Slovenci italijansko vseučilišče v Trstu, češ, da bi tudi oni iahko
se
težke naloge ali ob jtdnem hvaležne, čo midimo, komu bo posvečen ta v^čer.
Ime Trubar b. t i mora vsakemu SIo-vercu vzvišono, kajti on je o č o našega knj iževnega jezika, On je prvi tiskal slovensko knjigo ix iz te knjige so naši pra-d&d;i prv-č č.tali v svojem milim slovenskem jesiku. Če fte povemo, da nam bo o vsem tem predaval g. Ferdo Plemič, kakor zna on, tedaj to že n.kaj pornenje. Nadalje vidimo na programu deklamacijo, ki že bo res dekla-movala kakor mora to biti.
Solospcvi pa obetajo res divnega užitka. Program ie re3 izbran umetniško. Videti hočemo kjško se pokaže slavno občinst/o. Za tuko priredite/, morala bi biti dvorana premah iu tudi vsak j gledališče bi moralo biti pretesno, osjbko če pomislimo, da "ie čisti d^hidok nimen en zdaj, v hudi 03lri zimi, stradajočemu dijaštvu. Če se š? zd^j pokaže
i7ojo pa ovaja „Piccolo", &lavno občinstvo apatičuo, tedaj m vredno^ i, češ, da bi iUliiant isto-: bi g°ji!i kaJ upanja v boljšo bodočnost in i dncunolfn vseuftiliSfiA v I le zaprimo vriita hramu svete umetnosti!
R. P.
Razpisan je natečaj na mesto poštaega odpravitelja na c. kr. poštnem in brzojavnem
za
trdili, da si hočejo prisvojiti Ljubljauo. Riz-^ ločka mtd našo pozicijo v Trstu in italijansko'uradu v Miramaru.
v Ljubljani sta velikanska.	j z a Trubarjevo slavnost se vrši vaja
V Ljubljani ni duha ni aluha o kakem itali-j nastop v živi sliki danes ob 5, uri popoludne. janskem živiju, v Trstu pa tvorimo tretjino j Oni, ki sodelujejo pri živi s.iki, naj se zbe-avtohtonnega prebivalstva ia se nahajamo na! rejo ob tej uri v atriju Narodn ga doma. tleh, ki 30 tudi naša. Mi si torej ne priava-j Pevska vaja za moški zbor je ob 7. uri jamo Trst ozirom na naše upe, ampak na zvečer v Čitaluici. Prosi se, naj nihče te
podlagi realnih razmer!
Bodi dovolj! „Piccolo" Sisifovo
manjka,	Združena odbora,
opravlja torej Ženska podružnica dr. sv. Cirila in Me-res obnovo delo, ko hoče naša postopanje todija izreka prisrčoo zahvalo io priznanje kazali v luči kričeče krivičnosti. Naj le vali' vrlim svetoivanskim rodoljub ira za krasni bo-težki kamen na goro, ali vedno mu bo zopet žični dar 110 K, ki so ram jih blagovolili zdrkal v dolino.	j nakloniti cd Miklavževega večera. Dolgo vrsto
Res vandalizem. Slovensko planinsko dru- let se prireja že ta več3r v korist naše pc-štvo je postavilo laaako leto celo vrsto na- družnice, kateri vedno tako prekrasno ospsva. pianih tablic ob potih na Nanos. Ravnokar Truditi s? je treba, to je že res, a človek smo dobili poročilo, da so neznani zlikovci rad pozablja ra vei trud, če vidi Jep vspeb. podrli kol in tablico na Pleši, tablico pri Posebna hvala dičnim tamburašem, ki so razglediščn Počivalnik in tablico z napijoin: vedno pripravljeni svirati uh s7oje mile tam-„Pianinska pot Slovenskega planinskega dru- bune?.
fitva". Kdo je izvršil to „kulturno44 delo, ni H/ala tudi vrlim igralcem in igralkam, težko dognat;, kajti na kolu vrh Pieše so za- ki so kai lepo proizvajali igrico. Društvo „Na-jedno pritisnili nemški kolek društva „Deut- rodni domM pri sv. Ivacu je labko v izgled sches Hautu ¥ Trstu. Značilno je, da so marsikateremu, ker nam vedno brezplačno laški turisti, katerih največ prihaja na Nanos, piepuSča veliko drorsoo.
V Trsto, dne 11 decembra 190*
»EDINOST« etv. 342
Stran IIT
Hvala sploh vsem, ki so pomogli do le-j truda posrečilo pogasiti ogenj. Škode jo okolu pega vsptht. Razpečalo se ie ob tej priliki; 4000 K.
čez 600 saredaih kolekov, deloma ker so s« kolekovala darila, deloma so se razprodali na improvizirani plesni zabavi.
Darovali, oziroma preplavali so o priliki Aliklavžovega večera sledeči g-». : Kamuščič 1 K, Fonda 60 it., Nalič 6o s t., Grižon 40
Streljal iz revolverja na zaročenko. —
Devetnajst'etni voznik Josip Buzzi iz Rocola ; št. 483., fie kaznovan, je korakal sinoči po j ulici S. Mauri?io. Nakrat je vzel iz žipa revolver in z besedami : „Sedaj ubijem srojo zaročenko", je ustrelil. Prihiteli so redarji,
st., Kosič 60 st.. I. If. Marc 60 st., Zafred katerim se je zoperBtavil. Konečno so ga od-60 tt., I. Černic 60 st.t Vinugar K 1*60, A. ^ vedli na inspekt irat v ulrci Parini in ga Negode 2 K, Grižon 1 K, Vrdeljsko društvo j zaprli. Ne ve Be, kam je zadela krogca iz
^Zorau za posojeno Miklavževo obleko 5 K. Srčna hva'a vsem l
„Društvo slovenskih profesorjev" bo!
imelo svojo glavno skupščino v nedeljo dne. 27. t. m. 1908 ob 10- uri dopoladne (nada-! Jjev&nje eventuelno ob 3. uri popoludne) v j mali dvorani ljubljanskega „Narodnega doma", i Dnevni red: 1) Govor predsednikov. 2) Po-! ročilo tajnikove. 3) Poročilo blagajnikovo. 4. j Poročilo preglednikov. 5) Volitev 8 odborni- j cikov. 6) S.učainosti oziroma posebni predlogi j dru^cvemkov. NB. V smislu pravil (§ 11, 4)| mora biti vsak predlog, ki bi naj prišel na
dnevni red, priobčen odberu vsaj 8 dni glavno skupščino.
pred
revolverja. — Bržkone se g*, ie Bozzi preveč na'ezel!
Koledar in vreme. Danes : Damaz papež.--Jutri: Maksenčij muč. —Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -i- 7° Csls. Vreme včeraj: deželno, oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura hladna.
Naše gledališče.
V nedeljo dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer se uprizori na odru slovenskega gledališča burka v štirih dejanjih z naslovom „Vraž a misel^, ki je po nemškem izvirniku prikrojena Vojna ladija „Nadvojvoda Fran Ferdinand" za naše razmere. Dejanje se vrši v velikem ki so jo v sredo v Pu!i spravili z doka, ie j mestu, torej tudi lahko v Tritu. Oče „vražje včeraj ob 2. uri popoludne priplula v ladiie-, misli" pa je premeteni sluga Vrana, tipičen delnico sv. Marka, kjer dovišijo na njej zad- famulus mladih, lahkomišljenih študentov, ki ira dela.	so v večnih zadregah, zlasti denarnih za-
dregah. Stric študeLta medicine Ernsta Siuta je ljubosumen na svojo ženo, ker je mlajša od njega, saj je šel drugič pod jarem sv. Luke. To ga žene celo od doma, da bi le ušel ženioemu namišljenemu čestilcu, seveda z ženo vred. Z h varuha svojemu lepemu stanovanju pa pusti doma — Študenta Ernsta, , h kateremu pride navihani in originalni Miljah. Vče- j Vrana služit. Ta nasvetaje, da oddasta v naiem prazno stanovanje in to se tudi zgodi. Brž 8 3 oglašajo stranke : nervozni vod^a
Tuj dežnik je sinoči nekdo — gotovo pomotoma — vzel v veliki dvorani „Narod, drma". Prosimo, da ga prinese v „Slavjansko čitalnico" v Narodnem domu. (En dežoik se uahaja v našem ureiništvu. Op. Ured.)
Triaška maša kronika.
Sannmor neznane ženske v
raj djpoludae se je po mestu raznesla vest, je v Miljah n>ka neznana
di
žen-ka skočila j
v morje. O tej tragedij nam je n--š poroče-! glasbenega zavoda Šibica, povsod zadolženi vftlte pr;ao*el nastopne podatke: Nezoara •ženska je stara okolu 35 iet in navidezno
mosje Maček, ki ima same tisočake v žepu, fljjtk&na sub etna pevka F»fi Oritanska s svojo
kuharica. Pripeljala ee je včeraj ziutraj s lepo hišno Ano in nazadnje še celo rodbina parnikom „Giampaolo" iz Trsta v Milje ter j rodoljubom s dežele: papa Ljubio, njegova 33 takoj nap:t'la proti kopališču „Pogtogna" in se med tem in kopališčem »Netfcuno« vrgla v morje. To se je rgodilo okolu 11. ure dopo'udne. Petnajstletna zapazila žensko, kako se tfrtja in ie h'tro tekla
gc-1 o Fontanot je čul vpitje deklice,^ ki je kli-1 Tibani in nekaj grobi čevljar Pop, ki privede
cala
sto
proti me »tu, kjer se je ženska borila z valovi, a jc med tem že zginila pod ved). Fonta-notu so je posrečilo, da je izvlekel žensko iz vode ter jo odnesel na obrežje, a bila je že mit?£. In tudi občinski zdravnik De Luca, ki ]C pnhitel na lice nnsta, je zsmogel konstatirati le smrt. Truplo samomorilke so prenesli na milj8ko pokopališče v mrtvaško kapelo. D st^j niso mcgTi še ž?nske p-epoznati. Imela jc na sebi temno obleko in vehko ruto ru-dečkaste barre. Pri žeaskt ni«o našli n.kakt :istine ali drugaga predmeta, iz česar bi se dalo konstatirati nje indestiteto.
Zadnje vesti o samom rilki. Dotlej tiso at k ijenke še prepozncli. Našii so le na spod njem njen'in kriiu začetni črki E. F., na rutici pa I. R. Dva mladeniča sta se sinoči iz
stroga in nekaj nezaupna žena Veronika z ljubko hčerko E*o, ki eo prišli za zabavo v mesto, saj imajo „svoje groše na varnem!" Vinka Berazza je.in zddj se začenjajo zapletki in zapletki brez s v vodi premeče sera- konca in kraja, tako da človek kar ne pride iskat pomeč'. G. An- [ \z smeha. Nastopijo razun imenovanih še na-
iekaj gr
na pomrč, tor se ]e urno podal na me- cei0 eksekntorja, da le pride do svojih novcev, ne?ree». Stopil je hitro v čoln in ve*lal ^ jih je tako dolgo zattonj tirjal pri ugled :em ; ——	-io ionoi/o Knrila v	^ospo(iu Mačku. Ta m .ž je sploh revež, sai
nekaj Časa gredo kar vse strele proti njemu, colo burao tašča in spe, gospa vdova Ma-jarjeva pridrdra — ponj in ga tudi srečno spet odvede. Iu od medicinskih poskus^ bo doče23. doktorja, ki nad nasrcčaim Šibico poskuša svojo zdravniško usaetnost, do rafiniranih ljubavnih sestankov, ki jih angažira „iitari grešmk* L ubin, od pevskih pnzorov, ki jih v dihni harmoniji proizvajata prcfđSjr glasbe Sibica in poslužni Vrana do vele-pikantaega nastopa subretke Oritonik*, ki se p . kaže na odru v kostumu operetnega princa Ramiro — vse je polno prekipevajoče k mise, ki učinkuje z najsigurnejšo gotovo »ti o na mišice smeha pri gledalcih, ki v tržaškem gie da!išču že dolgo ni jo imeli takega užitka, T. sta podila v M d je, boječ se, da bi uteg- j take zabave ložje vrite. Siccr pa o tej burki nii* bi.i utopljenka njun«, mati, ki je že včeraj ziutrsj cdUa od doma in se ni več po-
vrnila. Vendar nista v utopljenki spoznali jvo,e ioditel;ice.
Otrok se je opekel. Petletnega Riharda £ofc iz Sv. Irana št. 494 so včeraj prinesli v "jjoloiš.ic ker se jo močno opekel na sprednjem dela roke. Igral se ie na cgujiščn iu pri Um padel v ogenj.
Nezgoda na širokem morju. Kapetan Indije „Seiiount.e" od parobrodnega društva „Navigazi^ne Generale Itahanit*4, ki je dc-speiii včciaj z utr a j v naše pristanišče, je na-znaL'.i pomorsiii oblasti, da je na T.'renskem uiur;u rešii tri barke grškega parnika rElj", ki je poginil pri rtičm Spartivento. Moštvo, ki ee je nahajalo v birkab, med njim kape-tau Košta Franguiić, so bili izkrcani v Brm-d:s». —
še spregovorimo.
***
V torek se ie vršila ob prime '(ma jako slabo obiskani h:ši repriza krasne dram? „V n i ž p. v iw. O m'lijeu isre re }e pisalo v našem liatn jako veliko. Sinoć ja preistavaje at?.la pač na vrhuocu. Ga je le mogoče stopnjevala fcta včeraj g avna junaka igre goep. Verovšek in go»p* Danilova svojo umetniško interpelacijo. Marsikatera niansa izzvenela je v popolnejši akord kakor pri prvi predstavi. Gospod R a j n e r je igr^l svojo uJogo s polnim p rog'obijeni eni umet-| niško
z Manelikou
v polnih mogočnih tonih.
V dobroznani prodajalnici moških oblek
CITTA'
Trst, ulici Giosue C^rducci št. 40 (prej Torrente) Trst
novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 leL Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hl^ce iz bornb35evinef spo<Jfij£ hlsce, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori se slovensko.
patentiran divan-postetja MACHNICH
Okrasi radi avoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu s Bamiui premakljajem v jako kom-diio posteljo z lastnini žimnicami in blazinicami.
Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke.
Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarako in elepševalno delo.
G. MACHNICH, Trst, ul. s. Giovanni 10.

Nova prodajainica [zgotovljenih oblek za gfospe in otroke
Giacoipo Forti
Trst, ulica S. Sebastiano 6
je prejela za jesensko in zimsko sezono
Z- BOGATO IZBERO
paleiots, oblek, kril, bluz itd.
Absolutna novost, n a o Jfaj :mernejšs cene.
0!
VELIKA ZALOGA
furlanskih jajc a Nova prodajalnica
z ueliko Iz&ero hišnih in
_ vedno svežih. 5=
Najfineje alpsko čajno maslo znamka 2 zvezdi. — Dnevni dohod. — Sir in slanina. — Specijaliteta „LIPTAUER". Postrežba na dom. Cene zmerne. — Prodaja na drobno in debelo.
Kuhlnjhsih predmetov
po najzmernejših ceunh.
Rodol/o Contro, ulica delle yicquc 5. ^incenz Pibrouz, junior
ulica delle Poste štev.
za iiovelet-__na voščila !
Prosimo vse naše cenj. inserente, naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu
Novoletno voščilo
za dan novega leta, naj so oglasijo pravočasno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bomo imeli prostora v listu.
Inaeratni odd- Edinosti.
3.
■ ■
Velika zaioga sira
s specijaliteta lastnega izdelka
Parmegiano, Reggiano, Lodigiano,
ovčji. BMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. ===== Absolutno konkurenčne cene.
Đona &i Ferissinotto
Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4.
Specijalitetu Meuih predmetov.
BL^ TCjuhe iz jrumijn, elastične B ™ nojfovicc, predpasniki, su- "h* spenzorji, iri^atorji eevi za fino, plin in vodo.	O VAT A
Specijaliteta: Gumijevi čevlji.
Higijenlčiil predmeti po zmernih cenab FEDERICO STEINDLER
ii Sžjj Acguedotto^ev^^^^
S^rekt«! dovoz štajerskih kokosi u sic S^eci.aiiteta : Graške p^iartis, Csse dogovorne. — Postrežba »i^ eam,
IlEica Oarair-anals št.
i
■» ^UIUIUI uivg uvijtujvui uun.1 i jm
čuteče duše. Poeebao ecene z Marto in j lelikoiii, te orgije disenane, iz7ene:e so i Ž
Krasno sliko nam je podajal zadnji prizor, ko stoii mogoči.i i s širokopleči gorski sin M nsiik pred elabotniro, boječiro a btragjnim gospodariein ter ga izziva s svojim draženjem kažoć mu Msrto. Tt di Dete pod vozom. E-nest Binnca, star 5|mi nje uloge so izpH\e ^bro. Gosp. Ja-j
PEKARNA in SLADCICARNA
VINKO SKERK, Trst, ul- Acquedotto 15, podružnica ul. Hiramare 9
j	V moji pekarni se vdobi vsaki dan 3 krat friŠ9n kruh iu se dovaža va^k t^as tudi na doin
Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, bi$kote, in posebno pa šppcijaliteto za čaj. i Dobi ee tudi veliko izbero botiljk ruma ia vsake vr3te čaja, ter V3e to po najnižji ceni. j	SpoStovaniem
V. SKERK
soSidsio in elegantno
35-'r po zmernih cenah Tfc*
Rafaele Italia
TRST — v:a M^Kanton 7
let. stanujoč v tovarni olja pri Žavljth, je bil ^čerf»i povožen od mimo njegove hiše drdrsjočf ga voza ia je dob«! težke notr^n e j jivarii mrki pogodbe. Sprejet je bil v VII oddelek bolnišnice.
Nezgoda v ladiji. Josip Marcheea, 211eten jsornar, pade! je včeraj v skladiščni prostor potnika, zasidran-ga v prosti luki in dobil
težke telesne poškodb?.
n va nam ie izvrsteo predstavila najivno in rabločutečo Nuri, otreka katerega še ui po-j zrak zaduhle niža ve. Najbc-Ije! nam je ugajala v sc-ni, ko se izc:mi ^ Martino zaščitnico ter ]i hoče dopomoči k begu, tu je znala zadeti z rablo roko fiao doječa ef une v duši nairno ljubečega otroka. Gosp ci Mekindova ia Železni kov a sta dobro pogodbe z.iačaj radovedno jezikavih
- rfte	"1-" • ' : _ "i."'. ■		
			
Movo pogrebno podjetje
pisarna in prodajalna Uia Uincenzo Betlini št. 13.
1402
Zasačen uzmovič. Evgenij Ćercigoj, star j dozorevajočih devi^, ki &e v v=e utikajo in ki
vte kritikujejo.
Gosp B r a t i n a in Požar sta v obče
17 Jet, težak iz Kormila, stanujoč v Barkov-jah, je bil predvčerajšajeia aretiran, ker se
je 1. t. m. vtihotapil v (.t&no*anje Ane s; dojak na Greti št. 296, da bi kradel. Gospodinja pa je pravočasno za»ačila uzmoviča, ki jo je u-ii d popihal.
Padel je z okna. Cevljaraki vajenec Albin Sterzer, stanujoč v ulici Panfilo Castaldi St. 9 III. nfcd. se jo rčeraj ob 9. uri zjutraj na j liajal pri odp tem oknu svojega stanovanja. | kg ga je nakrat napadla bfžjast tsk^, da je z okna padel na alico. M adsč je zadob 1 nc-1 trauje poškodbe in mu je bila tudi zlomljena, nosna kcbt. Zdravniška postaja ga je dala; prenesti v bi Inišnico.
Požar. Sinoči je začtlo goreti v stanova ! nju Rudolfa Pangerca, v ul. Fornace št. 6, III. n. Ognjegascem se je še le po dolgem
Be-, vestno in lepo izvršila poverjene jima ulogc, le tceoo, ko se bahata „češ jaz jo povem gospodarju" bi bila morala bol e izdelati in lansirati. Ansambelaki nastopi so bili tudi primeroma boljši kakor prvič.
Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon $t.
Zalega oprave ulica Haasimo D' Azeglio St. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.
Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo
Cene nizke, da se ni bati konkurence. HENRIK STIBELJ in dragi
A
'I
DOBIVA 8E V VSEH LEKARNAH.
Najvspesneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu in protmu
-	nOTiTIV A Prireiena y Tratu ^f*«1* lekarna „*Ua JMadonna della Salute" pri
]e	^ lekamarjev . ^ iakobl iosipa godiaa, lekarna 39ea< Fameto 4
Steklenica sUne K 1-40. Iz Trat* b« ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poft. povzetju ali proti anticipatnl poSi^atvi »neslea 7 K franko poS t tn zavoj«
Stran IV
»EDINOST« St. 342
V Trstn, dne 11 decembra 1908
Neprimerna se nam pa zdi praznota, ki zeva v parterju in v ložah na igralce. Pod takimi pogoji jim gre gotovo tem večja hvala, če svojo ulogo vestno in častno vrSe. A1 i naj morda res igrajo le za-se?! Tudi bi ■ ve tova! i, da a d nekateri (hvala Bogu da so le posamezniki) dobrovoljci vzdrže i meha t riiokodramatičnih momentih, da ne ho v prihodnjič slišati neprijetnega sikanja v gledališču.	___—r—
Tržaška gledališča:
FENICE. Toliko danes kolikor jutri se bo ponavljala v tem gledališču opereta „Dunajska kri". Začetek ob 8. uri zv.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „ZARJA" v Rojanu priredi v nedeljo, dne 13. t. m. II. Variete koncert v dvorani „Konsum-nega društva" v Rojanu. Ta koncert se ponavlja na občo zahtevo. Kdor se želi zabavati, naj pride v Rojan, gotovo mu ne bo žal, ker zabava bo imenitna. Začetek ob 4. uri in pol popoludne. Vstopnina 50 stot. Sedeži 20 stot Po koncertu bo ples do polunoči.
Godbo na pihala namera ustanoviti „čitalnica" pri sv. Jakobu. Z±to vabi vse one, ki že znajo svirati kak inštrument in one, ki si žele priučiti, na se zglasi)o nstmeno ali pismeno v „Čitalnici" pri sv. Jakobu.
Darovi.
Za moško podružnico sv. Cirila in Met. so darovali odborniki Gospodarskega društva na Prošeku K 4. Denar hrani uprava.
Nar. delav. organizacija
V	nedeljo shod zidarjev v Renčah pri
Goric*'.
V	soboto zvečer ob 8. uri bo v Skednju zaupni sestanek delavcev iz plavž.
Skupina premikačev c. kr. javnih skladišč ima v nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri dopoludne svoj redni občni zbor. Na dnevnem reda je med drugim tudi volitev odbora. — Tovariši premikači udeležite se poinoštevilno tega občnega zbora.
Vesti iz Goriške.
x Nepotizem deželnega glavarja. Deželni odbor je razpisal mesto zdravniška primarija na deželni norišnici, prošnjo je vložiti do konca tega leta. Komaj je mesto razpisano, že gre po Gorici glas, da bo imenovan dr. Fratnich, ki je dr. Pajerju v sorodu. Pri-marij je v slučaju, da je ravnatelj zadržan ali odsoten, ali da je mesto izpraznjeno, odgovoren namestnik ravnateljev ter se uvrsti v
7.	plačilni razred deželnih uradnikov ter more preiti v 6. razred.
Oba razreda imata po štiri plačilne vrste in je gotovo, da bo nameščenec imenovan takoj v najvišjo s E 6400 in da preide v najkrajšem času v drugo vrBto 6. razreda s K 7200, ker zadnja vrsta 6. in prva 7. razreda imata enako plačo.
Stanarina iznaša v 7. razredu E 1060, v 6. pa E 1200. Ker je dr. Pajer neomejen gospodar 'v deželnem odboru, je gotove, da bo imenovan omenjeni nečak. Dr. Ernesto Frttnich je tudi primarij na medicinskem oddelku goriške bolnišnice usmiljenih bratov. Ali se potem odpove temu mestu ? !
Vesti iz Istre.
Rauchov režim v Boljuncu nadaljuje
Znano je čitateljem „Edinosti", da je bil dne
8.	septembra t. 1. shod N. D. O. v Dolini in tudi, da je c. k. orežništvo radi tega sboda naznanilo sodišču dolinskega župana in tajnika, katera sta bila svoj čaB pozvana k sodišču kakor ob ožena. Tedaj sta se opravičila.
To gotovo ni bilo prav c. k. orožništvu in ie najbrž ono zahtevalo novo razpravo, k kateri sta bili pozvani kakor obdolženci : pedpredsedaik N. D. O. g. Jaklič, župan in deželni poslanec g. Pangerc ter obč. tajnik g. Sancin, a k i kor priča orožniški stražmoj-fcter g. Mučič.
Sodnik je zaslišal tožencp, ki so ee opravičevali, in sicer gg. Pangerc in Sancin, »ia niota shoda sklicala, ne mu predsedovala in niti dtugače nista bila na prireditvi, Pojasnila sta, da sta to tudi na dtn shoda stražmoistru povedala, v on ju je > kljub temu ovadil.
G. Jaklič se je opravičeval, da je obdr žaval shod na planem — mesto v gostilniških prostorih —, ker je bilo toliko občinstva, da ne bi znotraj našlo prostora in ker so sploh v,i zborovalri zahtevali, da se mora shod \;šiti zunaj na planem.
Na to je izpovedal g. Mučič — seveda i emžki — na dolgo in široko ves dogodek, pri čemer se je zaplel tudi v protislovja. Djkazal ni nič druzega, nego to, daje opo-z r 1 zgoraj imenovane, da je shod prijavljen y go»tiiniških prohtorih in se vsled tega ne bi smel vršiti na planem ; ako se pa bo vršil c i }>Unem, napravi tudi on „to svojo".
Po govoru branitelja je s doik razglasil c pro stilno razsodbo za gg. Pangerc* in tančina, a g. Jakliča pa je obiodil v K 20 globe.
Ker se pa sodnijsko odmerjene globe stekajo ▼ božni zaklad one občine, kjer se
je je bil izvršil prestopek, ni s tem nikake izgub?.
Je pa druga izgub«, ki je nihče ne pc-! vrne: izguba časa. Čs se kakemu c, k. orožniku izljublja klicati v3e dolinske občane v Koper, bodo seveda vsi morali iti, a kedo jim povrne zamujeni ča« ? Na to prav nič ne mislijo c. k. oblaetnije!
V karakteristiko naših razmer konstatu-jjemo dejstvo, da sta gg. kapelana Volk in Sonc obdržavala neprijavljene (oziroma naknadno prijavljene) shode, ne da bi jim kdo zasledoval; če pa je kdo izmed pristašev „Edinosti0 zagrešil najmanjši resnični ali, le namišljeni prestopek, mora neizprosno ▼ Koper.
No, stvar je ta izpala drugače, nego si je nekdo mislil. Morda pa se ravno radi tega ni udeležil slavnostnega banketa v Dolini dne 2. decembra.
O tem banketu, o slavnostni seji in dr. izza 2. decembra — če hočete, g. ure doik — Vam napišem mali d >pis. — (Izvolite! Ured.)	_
Vesti s Kranjske.
Naval na rKranjsko hranilnico" narašča z vsakim dnem. V sredo dopoludne se je v hranilničnih prostorih kar gnetlo ljudstva, ki je prihitelo, da drgne svoje uloge. Kakor se čuje, so stranke v sredo dvignile iz „Kranjske hranilnice" 200000 kron,
Slovenski pogrebni zavod v Ljubljani. Deželna vlada kranjska je podelila Josipu Turku koncesijo za pogrebni zaved. S tem dobijo Ljubljančani svoj slovenski pogrebni zaved.	^^
Vesti iz Štajerske.
Nesreča na železnici. V Murzuschlagu je 4. t. m. brzovlak povozil pekovskega pomočnika Alojriia Horvata, pristojnega v Czendlak na Ogrskem. Imenovani je šel po železniškem tiru, ker je bila cesta ob tiru prt blatna.	__
Zadnje brzojavne vesti.
SRBIJA.
Zadušnica za ljubljanske žrtve v Belemgradu.
Kakor poročajo iz Belegagrada je včeraj srbska vseučiliščna mladina v Belemgradu priredila v stolni cerkvi stečano zadušnico za ljublanslce žrtve. Zadušnice so se udeležili tudi predsednik narodne skupščine s vsemi pcs'&nci in vsi prcfeaorji vseučilišča. Navzoči sta bili tudi slovenska in češka kolonija.
PrnHain CD obleke, površniki, p&letots za TI UU"JU	moške in de^ke. — Plačilo na
obroke.KOSTORIS, ulica Gioaue Carducci št. 16, I. naostr., blizu restavracije Cooperativa (« Hscker )
1813
Radi odpotovanja
11, vrata št. 2.
proda »e pohištvo ul. Ruggero Manna
7963
Vclll$hn vstopil kod sluga pri banki ali OlU£KJU za kakega vratarja. NaaloT pove In-seratni oddelek Edinosti.	1964
PrnHa op radi vojaščine gostilna v Rojanu I l uua bo s prodajo vina, piva in špirita na kozarčke. Ugodna prilika. — Giacinto Gallina 4, Babini, avtorizovani Bredstvenik _19H9
p|*n«ia CD gostilna z igrami krogelj za ugodno rruud oC ceno. Giacinto Gallina 4, Babini, avterizovani sredstvenik.	1970
Sprejme se takoj dečka v prodajalni-
co jestvin v Barkovljah pri Trstu kot učenca. Naslov pove Edinost. Ponudbe pod „l" če ne c 1965*.
(1965)
PrnHa QQ	Pr°dajalna zelenjave, piva,
rrUUd	mleka in drugih drobnarij za otroke
v ulici del Bosco št. 34.	1971
Diplomirana uCiteljica za fran9°5č.in°se p?.-
poroča eastitim družinam. Ul.
1966
Commerciale 15. I-_1966
PrnHaiolniro ze,enj»Te- vina' PivR- mleka
I I UUCIJalllltiCI in sladČic, se proda radi bole ni po nirki ceni. Nas'ov pove „Edinost*4. 1968
VnnffnlfA Tse družine pridite v gostilno pri llCtlClJU stari breskvi, kier bode na razpolago dvorana in tudi ples. — Na veliko udeležbo vabim Eosič Henrik.	1962
Moctn P' p*n"3kega praktikanta išče mladenič
lil dotar slovenski kerespondent, v kakoršni- 1 koli TeČji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. ] Naslov pove „Edinost".	19581
C-fonnuOtllO tri 8obe- sobica, kuhinja, Greta j OUMlUVallJB 409 blizu nabrežinskega vodo-veda (Aurisina) za oddat; takoj ; krasen razgled. (1876
Skladišče istrskega vina t^
Frana št. 7. — Prodaja na drobno in debelo. — Na malo: Črno in belo po 56 stot. liter. Za gostilničarje ceDe po dogovoru. V skladišču se predaja tudi na drobno za piti. Pripore Ča se slav. občinstvu: Stanko Beakovič.	1864
Pt*nrl^sn	preobilega d*la Trfo?imo j«^tvin
rruud.ni T najl«pii legi Trm po* i a k*
nimi pogoji. Delo gobove. Odj«»al«i dofcri. Poj*w»i!R Gregorič Josip, ulica OImo 1.	1941
i- Giullo RttMflit a+
TRST, ulica Gioaue Cardneai iWv 23
:: n TELEFON Stav. 8ij ::
KJrurgifao orodje, ortop«4t«al ap*r»W, Moderel, umetne rok« ia a«««, fctrvlj«,
kilnl pasi, elastioui paal La	te«.
elektrot«rapevtič>« priprav«, aparati za lahalaalj*.
SKLADIŠČE potrsbiiin xa klrnrgioa* zdrav-ljanja. Potrebščine lz gnmljft ln nepredirnega
• •* bi***- ::::::::
Ahcnlvont trg°vskega kurza, ki bi se rad rMJOUlvCIll izuril tudi v prodaji (špec. blaga) želi za eno ali dve leti dobiti službo kot praktikant v kaki trgovini. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na „A. B.u, poste restsnte, Selca nad $kofjo Loko (Kranjsko).	1956
np«-|o brez Btarišev, inteligentna, skromna, prid-UCMoi	pohišno delo in šivanje uporabijiva,
išče službo pri častiti, mali slovenski družini v Trntu, ali okolici. Ljubi otroke. Ponudbe na InBeratni oddelek Edinosti ped „RIEKA 20u.	1957
Moške obleke
blago za ženske obleke debele rute, zavese, pokrivala, svilnate šarpe, dežniki, slike, ogledala, ure: Plačilo na mesečne ali tedenske obroke. LEVI, Via Madonnina 43, I. Edini za dogovorne cene.
MlaHo fine na udovo, ki govori italijaii-mldUd yUO|J<& ako, nemško in francozko želi nastopiti v službo pri uglednem in premožnem gospodu kakor hišna ravnateljiea. Ponudbe pod — „P" — na Inseratni odd. Edinosti.
Ugodna prilika! ttvffisrs:
valnih strojev za domačo uporabo po K 64. Pre-
v POZOR!	. POZOR O
^F	V prodaj alnloi slanine	(3
g Giov. Suban, Trst 2
O ...... ------- ... c
o
o
O 8
ulica Caserma štev. 13
se dobijo vsak&L* za zajutrk prave <lunaj«ke klobase (Dua. NoToineuto] in specijaliteta kniitkih 'klol'ivt, kakor tudi pr.Ska in graška gnjat in
Prodaja na drobno In debelo tolminskega, tirolskaga in kranjskega čajnega masla.
Priporoča se preprodaj., krOmarJcin in gOitiliiičar>.'m.
■O
Namizno vino prve vrste
pridelek iz posestev grofa Dr. Vanler v
ITovemgradu, v buteljkah ali sodih, v vs.iki koli-kosti po 64 atotlnlc liter, brezplačno na dom.
proti takojšnjemu plačilu.	■
Tropinouec po Kron I SO liter
prodaja ^Ingelo Jitichdte
lastnik gostilne „Nichetto' v Rocolu in mesnice nt Goldonijevem trgu štev 6. — TELEFON št. 963.
Gostilna v Rocolu ima na razpolago društvom : klubom, za prireditve plesov ali društvenih žaba-fpo dogovornih cenah) elegantno plesno dvorane in keglJUče.
prodajnlcem popust. Ulica S Skladišče I., A.
Caterina 9, dvorišče, 1952
fio jttillovatz
mehanična delalnica
Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi nikeiovanja.
:: Prodajalnica in pekarna ::
F. PETERNEL
je preiožena iz ulice Giulia 76
v Vrdelo štev. 490
Darovi za &ožlč. drevo ž
__Slaščice in salaiiterijsio blaso. siSuS
II Najfinejši mandorlatS
J^l']	▼ pekarni in slaščičarni s prodajo sladkarij
S Federico Skrdla, Trst jf
ulica Procureria štev. 6
lasina delani- Audrona Gnsion 3 ESJIE Vsakovrstno blago H
V BOGATI IZSEKI
■ ■„■■■■..■..■■■■■.■■.■■■■■■■n-.i
Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnjeg: lastnika Jo«. Wran, je zopet dovoljena
Pekarna Josip Stritof
Trst, ulica S. Giusto
Zaloga na debelo ulica S Gluato hc 1
Fllijalk« Piazza Veoohla št. 6 (Rosar.o)
svež kruh trikrat na dan
Augležti in narodni prep«čenči (biJliotini)
(Po^treil»a na doni). - Jejtvine in kolonijalno blago. Izl*ra napoljske in l>olopjske zmesi ter im>ke i/. [Ttib ogrskih mlinov. — Olje, jesih, milo iti. - —. — • —-
Pošljejo se poštne pošiijatve cd 5 kg naprej.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefon »t. 847. - \Tla đell& 3taziOIie Stv. 17. - Telefon It. ?
Fii!la!ke v PULI, GORICI, REKI In CRADEŽ'J. Prevažanje pchiStva na v«o kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
^— i.FDSlliaiiie urediceiof, ti it lemljelo iH)io7iiiie is pržtalaaje olm na tk ume.) =
Sprejema se tadl poblitvo ia druge predmete v »hrambo v lastna za te prtpravijeaa suha tkladl£6a.
W Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PKEFBOG J-m,
■gr Točna postrežba in nizka cene
				
				
	r f s v > f f	S/		
j Prodajalnica olja, jesiha in mila
I F. COSTANTSN!
I se je preselila z 24. avgustom
iz Piazza S. Giovanni šlev. 3
v ulico San Lazzaro št. 15
za cerkvijo S. Antona novega.
o
Velika zaloga volnenih pojrinjal
Prešitih pogrinjal lastnega izdelka
pokrival, perila, trli/a, Specijaliteta	• ^-^flanelastih robcev in
volne in žime za	^^^^bmbaževine.
— Vse to se dobi pri	®
Josipu Wollenigh,^^ 9ti
TRST, ulica Malcanton štev. 12. o o o o o o
.\\\\\\ XXX
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije ^ Salarmi
Ponte della Fabra 2 i ul. Poste Nuo»e
(vogal Torrentej	Alla cittji tli I.ondra
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in •'e^ice kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi tn rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. l>e.::*»fce obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi fla1^1 (I"-«--"1 angleSki) 8pecijalltota : blago tu- iu lnozenukili tovarn. Izgotovljajo se obleke po men po najonvejSi modi, toćno, poiidno in elegantno po nizkih r&nati.
Maaaaaaaonnnnne
BOGOMIL PIMO
Trgovina z manifaktumim blagom
Ani Sanzin pok. Frana
TRST — ulica Barrlera vecchia štev. 11
Velika izhera: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje. spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CENE.
bivSI ur&r v Satani
ima pvojj novo
prodajalmco ur
v THtfTU ul. Vincenzo Bellitii št. 13
natprotl c«rkva •». Anton«. a?'tp
\^aV:ovriiine verižice po pravih tovni, cenah.