OGLAŠAJTE V m P ADVERTISE IN NAJBOLJŠEM ZA % / [1 )f 1 THE BEST SLOVENSKEM iZi 1 ^ j 1 r\ w 1 ^ \ Jf v J 1 SLOVENE NEWSPAPER ČASOPISU V OHIJU Hm. J OF OHIO TV. * izvršujemo vsakovrstne EQUALITY ★ Commercial Printing of tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI All Kinds Vol. XXXIII.—leto xxxiii CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 13, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 30 Vol. XXXIII.—leto xxxiii CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 13, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 30 ^ovi GROBOVI •lOSIE CEDILNIK V petek zvečer okrog 7. ure 3® nagloma umrla za srčno hibo ° se p h in e Cedilnik, rojena jovat, stara 45 let. Rojena je NkvCbvdmdu. vnH-^ soproga Johna, ki p / poznano trgovino Glenville Shop na 10638 St. Clair Norman, ki pohaja Jun° univerzo, hčerko e, ki je uposlena kot "host-Joh ^Gtalski družbi, očeta Johna in dve .se-j> ' Alice Meglich in Mrs. vršif^ ^z^ioth. Pogreb se je danes, zjutraj ob 10:30 uri ga ^ Sons pogrebne- ^^e^avoda na 15333 Euclid ^I^DOLPh kastelic zjutraj je preminil Ru-Por^ iz 744 E. 236 St. t-ek o^k'^buje August F. Sve-zavod. Podrobnosti poročali jutri. l)omače vesti ^^InUnici hin bolnišnici na Fair- se nahaja Frank .^a-jstel'^ Alhambra Ave. Pri. 'ledellaP obiščejo v po- Ijo sredo, petek in nede- V 3. ure popoldne in do g » četrtek in soboto od 7. čim^v. zvečer, želimo mu Preisnin ^1,_______J. . % i^jšnje okrevanje! oddih Voiiji ^ Mrs. Math Beros, ki Ciair\ Studio na 6116 St. %% se v nedeljo podata kiev v New Orleans, bost: ta obiskala bratranca ® katerim se nista Ber, ia « ' ~ iwoud bofif, ® "ad 30 let. Od tam se °Sta , ' ---------- in jp P v St. Petersburg dio^J; Lauderdale, Fla. Stu- la. gpgv^ Zopet otvorila 1. apri- pot in srečen po- ^^foka Mr. iy, >, iz jq'q Mrs. Anthony Malnar da St. naznanjata, Uojia zaročila njiju hčerka %il._ g. ^ Mr. Thomas Jurlina Jurli^'^. in Mrs. Thomas četiec ^ E. 63 St. Zaro- Techn Case Institute of 'Oology. srečno! ^ ^06 Sansa Nr osmih se vrši seja ^^štve SANSA v Slov. ^Ve domu n a Recher g ^^tveni zastopniki in jo, ® Prošeni, da se udeleži- PROTI TRGOVCU ^EšTA, 11. feb.—Ma-^7. je odredila, da se &rQti ^ ^^ja začne z obravnavo ^^'"iškemu trgovcu Rob-^®fn^ti upravniku In- Telephone & Tele-je ijjj za vzhodno Evropo, Angleški znanstvenik priznal, da je Sovjetski zvezi izročal podatke o ameriški A-energi ji LONDON, 10. feb.—Pred polno dvorano sodnije na Bow Streetu je danes bila prečitana izjava vodilnega angleškega znanstvenika dr. Klausa Fuchsa, ki je priznal, da je izročal sovjetskim agentom zaupne podatke o atomskih raziskovanjih v Zedinjenih državah in v Angliji. Izjava dr. Fuchsa baje ni bila čitana v celoti, ker se v njej nahajajo tudi tajna priznanja. Izredno nadarjeni angleški znanstvenik je sicer priznal, da je enkrat dobil $400 za podatke, toda rekel je, da jih ni vzel kot plačo, pač pa kot izraz vdanosti stvari komunizma in Sovjetski zvezi. Soglasno z izjavo se je dr. Fuchs zadnje čase razočaral. Kot pravi, je začel dvomiti v sovjetsko politiko. Izjava se delno glasi: "Imel sem polno zaupanje v Sovjetsko zvezo. Nisem se obotavljal glede podatkov, ki sem jih izročil. "Verjel sem, da zapadno zavezniki premišljeno dovoljujejo, da bi se Nemčija in Sovjetska zveza borili, dokler ne bi obe izkrvaveli. "Ko sem zvedel za cilje mojega dela v atomskih laboratorijih Harwella, sem odločil, da bom o tem obvestil Sovjetsko zvezo in upostavil zveze z njo potom nekega drugega člana komunistične stranke. Od takrat sem imel stalne žveže z ljudmi^ ki so mi bili popolnoma neznani, z izjemo, da bodo Rusom izročili informacije. "V povojni dobi sem začel dvomiti v rusko politil^o. Končno je prišlo do tega, da sem se zavedal, da ne odobravam mnoge akcije ruske politike. Še vedno sem verjel, da bo Rusija zgradila nov svet in da bom jaz imel v njem svdj delež. Moral sem odločiti, če lahko nadaljujem z izločanjem informacij, ne da bi bil siguren, da delam prav. Odločil sem, da tega ne morem storiti. Nisem šel na en sestanek, ker sem bil bolan in odločil sem se, da ne bom šel niti na drugi. "Nekaj mesecev pozneje sem bil vedno bolj prepričan, da moram zapustiti Harwell. Bil sem soočen z dejstvom, da obstojajo dokazi, da sem izročal skrivnosti v New Yorku. "Najprej sem zanikal obtožbe proti meni. Takrat mi je postalo jasno, da bom z zapuščanjem Harwella dal težek udarec Har-wellu in delu, ki sem ga ljubil in obenem tudi pustil sume proti prijateljem, ki sem jih vzljubil in ljudem, ki so mislili, da sem njihov prijatelj." Angleški državni tožilec Christmas Humphreys je na sodnijskih začetnih zasliševanjih izjavil, da je dr. Fuchs, ki je po poreklu Nemec, priznal, da je izročal skrivnosti o angleških in ameriških atomskih raziskovanjih že leta 1942. Obravnava proti , dr. Fuchsu, ki je star 38 let, se bo začela 28. februarja. Če bo spoznan za krivega, ga čaka najvišja kazen 14 let zapora. gg ^'"etiran 18. novembra, ^ ukvarjal z vohun- I \T ^ogelerja bodo na za-prišli tudi njegov an-V ^1'ov ^'^^čnik in petorica Ma-njimi neki katoli-in neka bivša gro-bila uposlena v Bu-' kot natakarica. AMERIŠKA VOJAKA KUPCEV ALA Z RUSI iDUNAJ, 11. feb.—Dve ameriška vojaka sta danes priznala, da sta sovjetskim oblastem izročila nekega avstrijskega državljana, za katerega sta dobila $250. Vojaka sta izjavila, da sta delala izključno za denar. KITAJCI NAPADAJO JAPONSKEGA CESARJA TOKIO, 9. februarja — Kitajski komunisti so se danes pridružili Sovjetski zvezi in zahtevajo, da se japonskega cesarja Hirohita takoj aretira in ga postavi pred sodnijo kot vojnega zločinca. Kitajski časopisi so v celoti objavili sovjetsko noto Zedinjenim državam, s katero je zahtevano, da se Hirohita postavi na zatožno klop. DRUŽBA KUPILA SURPLUSNI KROMPIR WASHINGTON, 11. feb. — Publicher Industries Inc. je danes naznanila, da je od vlade kupile vočjo količino surplusnega krompirja, katerega rabi za izdelovanje alkohola. Uradniki poljedelskega oddelka pravijo, da je inkorporacija kupila okrog 6,000,000 bušljev surplusnega krompirja. Glasilo Ruski mladinski časopis obsoja atomska orožja MOSKVA, 9. feb. centralnega komiteja sovjetske mladinske organizacije (Komsomol) "Smena" je danes napadlo Američane, ki da premišljeno zatirajo dejstva o prispevkih sovjetskih znanstvenikov na polju atomske energije. V članku "Smene" je ostro obsojena uporaba atomske energije za vojaške namene, kakor je to bilo v zvezi z" japonskimi mesti Hirošimo in Nagasaki. "Ameriški atomščiki so izbrali žene in otroke japonskih mest za svoje krvave in strašne poizkuse," pravi "Smena." Dalje je v članku zagotovljeno, da bo prišel dan, ko bo naznanilo sovjetske agencije "Tass" od preteklega septembra glede uspehov sovjetskih znanstvenikov na polju atomske energije zaznamovano v zgodovini kot dogodek, ki je "rešil ljudstva Evrope in Amerike od daljnega širjenja zaraze atomskega ozračja." "Zedinjene države niso mogle uporabiti atomsko energijo za miroljubne namene. Jalovi kapitalizem ni bil dovolj močan, da bi gospodaril s to energijo. Zato so zapečatili največji znanstveni uspeh v luščino atomske bombe in spremenili atomsko energijo v sredstvo za uničenje miroljubnega ljudstva." Sovjetski mladinski časopis trdi, da sta atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki bili vrženi, ko je konec vojne že bil odločen vsled ofenzive sovjetske armade. V zvezi s tem poudarja, da je prav vsled tega bila izpostavljena "peščica medna rodnih banditov," ki pripravljajo tretjo svetovno vojno "Nedvomno, prednost pri uporabi atdmskih bomb proti miro Ijubnem prebivalstvu pripada Američanom. Nihče jim te prednosti ne more oporekati," za gotavlja glasilo Komsomola. Einstein pravi, da bi H-bomba uničila ves svet Sloviti fizik opozarja, da je oboroževalna tekma zavzela histerični obseg NEW YORK, 12. feb. — Svetovno znani fizik prof. Albert Einstein je danes opozoril, da bi hidrogenska bomba, če bi se jo razvilo, lahko uničila sleherni znak življenja na zemlji. Einstein je pojasnil, da se življenje na zemlji lahko uniči potom radioaktivnega zastrup-Ijenja zraka. Poudaril je, da za človeštvo ni druge rešitve, kot da velike sile slovesno zavržejo vsako nasilje. Kar se tiče oboroževalne tekme med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo, j e sloviti znanstvenik izjavil, da je' "pogubna iluzija" in da je že zavzela "histerični obseg." Einstein je dalje izjavil, da se je vsled dejstva, da so Zedinjene države prve izdelale atomsko bombo, začelo gojiti iluzijo, da dežela lahko zagotovi varnost potom vojaške premoči. Opozoril je, da takšno "vojaško-tehnično" psihološko stališče ima neizogibne posledice. Vsako posamezno dejapje v zunanji politiki ravna izključno eno samo stališče. Ta politika je vodila v ustanavljanje vojaških baz okrog sveta in oboroževanje ter ekonomsko jačanje potencialnih zaveznikov. Znotraj dežele pa je po zagotovilu prof. Einsteina povzročeno strašansko osredotočenje finančne moči v rokah vojaških voditeljev. Prof. Einstein je opozoril, da se strašnemu in totalnemu uničenju sveta lahko izogne le potom mirovnih potez, ki bi odpravile medsebojni strah in nezaupanje. Premogarji kljubujejo T-H zakonu; Trumanu in Lewisu so odgovorili, da brez kontrakta ne bodo sli na delo AMERIKA POSODILA INDONEZIJI $100,000,000 WASHINGTON, 11. feb.— Ameriška vlada je odobrila novim Zedinjenim državam Indonezije posojilo v znesku $100,000,-000. Posojilo je bilo odobreno v soglasju z ameriško politiko za "pobijanje komunistične nevarnosti," potom ekonomske obnove dežele. S tem denarjem bo Indonezija kupila v Zedinjenih državah razne industrijske stroje in opremo. V AVSTRIJI ZAPIRAJO ZNANE KOMUNISTE DUNAJ, 11. feb.—Dva ameri-nik avstrijske vlade je danes naznanil, da je policija v teku zadnjih treh mesecev aretirala 40 "znanih sovjetskih in komunističnih agentov." CIANGKAJŠKOVA LETALA BOMBARDIRALA ŠANGHAJ LAKE SUCCESS, 11. feb.— Ameriški Državni oddelek je poslal kitajski nacionalistični vladi na Formozi ostro protestno noto, ker so nacionalistična letala zadnji ponedeljek metala bombe na Šangaj. Veliko število prebivalcev je bilo ubitih. Državni tajnik Dean Acheson je izjavil, da so nacionalistična letala premišljeno metala bombe na električno centralo v Šanga-ju, ki jo lastujejo Američani. Proti brutalnim napadom na civilno prebivalstvo s strani letal diktatorja Ciangkajšeka so protestirali, tudi civični in verski voditelji 17 narodnosti. Pričakuje se, da bo od organizacije Združenih narodov zahtevano, naj takšne napade v bodoče prepreči. PORTUGALSKA POLICIJA PREGANJA KUMUNISTE LIBON, 9. feb. — Portugalska policija je danes objavila komunikej glede aktivnosti komunistov. Soglasno s poročilom je policija razkrila številne centre agitacije in propagando v raznih delih dežele. Vsled zelo velike aktivnosti portugalskih komunistov so sledile množične aretacije. V komunikeju je dalje omenjeno, da je neki komunist Bes-sa Libeiro umrl v zaporu zaradi pljučnice, drugi, neki J o s e Moreira, pa da je storil samo mor. Ta pojasnila so bila podana v zvezi z govoricami, da policija trpinči ujete komuniste in jih meče skozi okna zaporov, da bi se ubili. Devica Marija z mečem v roki grozi komunistom CIHOST, 9. feb. — V to malo mesto, ki šteje 300 prebivalcev, so prihrumeli' številni bab-jevertti Čehi in Slovaki, ko so se začele širiti poročila, da se je prikazala Marija in da se je v majhni cerkvici sv. Rešnje telo petkrat obrnilo proti ameriški okupacijski zoni Nemčije. Češkoslovaške oblasti so zadnji teden aretirale župnika Ci-hosta, ker je vzburil prebivalstvo z dozdevnimi čudeži. Župnik je baje v cerkveni pridigi med ostalim rekel: "On, ki se nahaja v kelihu, nam bo pomagal." Ni prav izgovoril gornje besede, se je kelih obrnil proti za-padu. V Cihost prihajajo ne samo romarji, ampak tudi Američani. O čudežnih prikazovanjih krožijo razne govorice. Soglasno z najnovejšimi govoricami se je neki bus poln komunistov ustavil na nekem osamelem mestu v bližini Cihosta. Ko je voznik busa, ki je posebno viiet komunist, izstopil iz busa, je nebo zatemnelo in pojavil se je strašen vihar. Kar naenkrat pa se je na zatemnelem nebu pojavila Brezmadežna, ki je v roki držala meč. Njen glas je bil jasen in mil, ko je zagrozila komunistom : "Vi ste pozabili svojega Boga in boste kmalu kaznovani." Čez nekaj trenutkoh se je vihar polegel, oblaki so se razšli, voznik troka pa je nezavesten ležal na tleh. Soglasno s poročilom je bil odpeljan v bolnišnico, se skesal in obljubil, da ne bo nikoli več skušal Boga in da bo sprejel pokoro za svoje "osebne in politične grehe." Kot znano s o zadnji teden poročila iz istega mesta glasila, da Brezmadežna ni imela v rokah meč, ampak ameriško zastavo in da so jo spremljale ameriške čete in tanki. PITTSBURGH, 13. feb.—Na osnovi prvih poročil je danes postalo jasno, da se stavkajoči premogarji nameravajo zoperstaviti Taft-Hartleyevemu zakonu, odnosno akciji predsednika Trumana, ki je v soboto zahteval sodnijsko prepoved stavke. Obenem so premogarji zavrgli tudi navodila predsednika UMW unije Johna L. Lewisa, ki je tudi v soboto pod pritiskom sodnijskega ukaza svetoval, naj se vrnejo na delo. .. Premogarji so uporni. Pravijo, da jih ne Truman, ne Lewis in nihče drugi ne more prisiliti, do bi šli v rove brez kontrakta. V premogovnikih West Virgi-nije so skoro vsi premogarji ostali doma. V pennsylvanskih premogovnikih tudi ni nobene spremembe. Takšen položaj je v glavnem tudi na ostalih področjih. Zaenkrat še ni znano, na kakšen način se bo skušalo upogniti uporne premogarje. Predsednik Truman je v soboto zahteval sodnijsko prepoved stavke za dobo desetih dni, to je do 20. februarja, ko bodo zasliševanja glede njegove zahteve za 80-dnevno prepoved stavke v okviru določbe Taft-Hartleyevega zakona. Možno je, da bodo premogarji zopet kaznovani z globo, kakor so bili že dvakrat zaradi prezi-ranja istega zakona. Lahko pa se tudi zgodi, da bodo njihovi voditelji zaprti. Lewis je sicer pod pritiskom sodnijskega ukaza dal navodila premogarjem, naj se vrnejo na delo, toda lastniki premogovnikov .trdijo, da jim je obenem namignil, naj nadaljujejo stavko. Premogarji so se odločili za nadaljevanje stavke pod izredno težkimi okolščinami. Potrebovali bodo podporo drugih organizacij, CIO in AFL, če želijo z očitnim preziranjem T-H zakona izvojevati zmago. Z druge strani lastniki premogovnikov ne popuščajo. Še vedno vztrajajo, da se iz novega kontrakta mora izključiti tri najvažnejše določbe, ki so se že nahajale v kon-traktu, ki je iztekel 30. junija preteklega leta. Očividno je cilj lastnikov, da strejo unijo. V soboto sta predsednika Trumana obiskala predsednik CIO Philip Murray in predsednik AFL William Green. Po pogovorih v Beli hiši sta časnikarjem podala izjavo, da "sodnijska prepoved ne bo kopala premog." Mogočna United Steel Workers (CIO) unija je že podprla premogarje s $500,000, Pričakuje se, da jim bodo priskočili na pomoč tudi druge unije in razne civične ter dobrodelne organizacije. Bolezen I Mr. John Eberwein iz Madison, O., ki je preje živel v Eu-clidu, s6 nahaja v Lake County Memorial bolnišnici v Paines-ville, O. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje! AMERIKA IMA ŠPIJONE V ORGANIZACIJI Z. N. LAKE SUCCESS, 11. feb.— Sovjetski delegat Jakob A. Malik je danes obtožil ameriški FBI, da izkorišča nekatere uradnike, uposlene pri organizaciji Združenih narodov kot zaupnike, ki izročajo informacije. Glavni tajnik organizacije Trygve Lie pa je medtem zanikal obtožbe sovjetskega delegata. Rekel je, da njemu ni ničesar znano, da bi FBI imel svoje agente med uradniki organizacije. Iz življenja naših ljudi po Ameriki Joliet, 111, — V nedeljo 29. januarja sta obhajala srebrno poroko Frank in Anna Goved-nik. V soboto večer s o imeli proslavo, katere se je udeležilo poleg sorodnikov veliko prijateljev in sosedov v Zobelnovi dvorani. —Več kot 500 svatov se je udeležilo surprise party, prirejene za Mr. in , Mrs. John L. Jevitz ml. ob njuni srebrni poroki. Pri večeni slavnosti j e bil program izvrsten, ker je bilo jako dosti okusnih jedil, pa jako malo govornikov. Skušnja kaže, da je ta kombinacija najbolj popularna med ljudmi. —Anton B. Mutz (Sparky), jolietski advokat, je bil imenovan za supervizorja za ljudstvo štetje v 15 kongresnem dis-triktu, ki sestoji., iz šest okrajev. —Nenavadna oporoka je prišla pred lokalno sodišče. Bila je lastnoročno spisana in sicer v slovenščini. Spisala jo je sedaj pokojna Mary Buščaj. V oporoki imenuje nečakinjo Mrs. Mary Stariha, 220 Midland, Rockdale. Oporoka pravi, da je dotična gospodar in ne država in nihče drugi. Omenja, da naj kaj daruje za lačne v starem kraju in da naj se tudi maše berejo za njo in pokojnega soproga. Mrs. Buščaj in njen pokojni soprog sta dolgo vodila gostilno v Rockdale. —V bolnišnici je Mrs. Katarine Wedic, stara 78 let. Wedi-cova mama je po nesreči padla in je težko poškodovana. Že dolgo časa je v bolnišnici tudi stari pionir John Jerman. Mož je 88 let star. —Umrla je Mrs. Elizabeth Ambrosch, roj. Ravjak. Bila je članica KSKJ. Zapušča tri hčere: Mrs. Antonia Yockih, Mrs. Cecilia Vogrin, Mrs. Betty Rus-som, Toledo, O.; sine: John v Peoria, 111., Fred v Milwaukee, Wis. in Louis v Jolietu, 14 vnukov in enega pravnuka. —Nenadno je umrla 20-letna Lorraine Crnkovich. Za njo žalujejo starši Mr. in Mrs. Nicholas Crnkovich, 4 sestre: Eleanor, Patricia, Barbara in Mrs. John Sowa, brat Nicholas Jr., stari oče M. Babich ter več drugih sorodnikov. —Zadnje čase smrt pobira tudi male. Pri Mr. in Mrs. Anton Sega so izgubili sinčka. Žalujejo starši, dva bratca, Denny in James, stara Mati Mrs. Antonia Šega, stari oče John Lu-drovic in več drugih sorodnikov. Naročajte, Širite in čitajte "Enakopratmost!" STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 13. februarja 1950. "ENAKOPRAVNOST'^ Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 IssMed Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) ^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____ __ For Six Months—(Za šest mesecev)______ For Three Moilths—(Za tri mesece) ________________________________"" ."'U -.$8.50 — 5.00 ... 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)___________________ For Six Months—(Za šest mesecev) ________ LZZZ For Three Months—(Za tri mesece) ________ _ — $10.00 _____ 6.00 —- 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. NEMŠKI ZNANSTVENIKI V AMERIKI Po objavljenih poročilih se v Zedinjenih državah nahaja okrog 500 nemških znanstvenikov, ki so večinoma delali na tajnih vojaških projektih. Te znanstvenike so pripeljali po končani vojni. Večinoma želijo ostati tu, toda med njimi je tudi dosti njih, ki bi se želeli vrniti v Nemčijo. Dejansko se jih je okrog 100 že vrnilo, toda najmanj 10 so ameriške oblasti zopet poslale nazaj v Ameriko. Vzrok, da ameriške oblasti ne želijo, da bi nemški znanstveniki zapustili Zedinjene države je, ker poznajo preveč važnih vojaških skrivnosti. Verjetno je, da bi od njih mnogi šli v sovjetsko zono Nemčije. To pa ameriške oblasti preprečujejo na eden ali pa drugi način. Predvsem se nemške znanstvenike skuša zadržati v Zedinjenih državah potom raznih dobro plačanih služb, ki jim jih nudijo univerze, znanstveni zavodi itd. Toda nemške znanstvenike, posebno one, ki imajo svoje družine v Nemčiji in jim življenje v Zedinjenih državah ne ugaja, zadržujejo tudi na druge načine—ne dajo jim dovoljenje, da bi odpotovali. To posebno velja za one, ki imajo ponudbe za dobe službe v vzhodni Nemčiji. Z nemškimi znanstveniki so bile sklenjene pogodbe. Na osnovi teh pogodb bi se jih moralo pustiti nazaj v njihove domovine, toda vojaški voditelji pravijo, da tega pod nobenimi pogoji ne morejo dovoliti, kajti nemški znanstveniki so delali dve do pet let na raznih projektih—pri graditvi jet letal, raket, podmornic itd. Njihove skušnje in izurjenost bi lahko izkoristitili sovjeti, ko bi se ti znanstveniki vrnili in sprejeli šlužbe v vzhodni Nemčiji. O raznih vojaških projektih so tinemški znanstveniki bolje obveščeni kot marsikateri ameriški generali ali pa admirali. Seveda, ameriške oblasti jih v prvi vrsti skušajo "prepričati," da je za njih najboljše, če ostanejo v Zedinjenih državah. Da bi jih pridobili, so celo pripeljali iz Nemčije njihove družine in sorodnike—kakšnih 1,300 oseb. Nekateri nemški znanstveniki so delali tudi na raziskovanjih v zvezi z atomsko energijo, toda iz 'varnostnih vzrokov" se jim ni dovolilo, da bi delali v znanih laboratorijih Hanforda, Los Alamosa ali pa Oak Ridgesa. Nemške znanstvenike so začeli "uvažati" leta 1945, Namen je bil, da se izkoristi njihovo znanje, obenem pa onemogoči, da ne bi delali za Sovjetsko zvezo. Vsi so po večinoma prišli "prostovoljno." V začetku se je računalo, da bo mogoče odpeljati iz Nemčije kakšnih 1,000 znanstvenikov, toda soglasno s podatki jih ni prišlo več kot 600. Priporočenih pa jih je bilo 24,000. Med znanimi nemškimi znanstveniki pripeljanih v Zedinjene države so bivši direktor Hitlerjevih raketnih bomb, s katerimi so Nemci obstreljevali London, izvedenci za V-2 rakete, bivši direktorji raziskovalnih projektov Junkers in Zeissa, vodilni inženirji za padobrane in letala. Od nemških znanstvenikov so najbolj znani sledeči: specialist za optiko dr. Alexander Smakula, šef Zeissovih elektro-tehničnih laboratorijev dr. Werner K. Weihe, profesor fizike dr. Wolfgang Finkelnburg, vodilni inženir pri nemški mornarici dr. Gerhartdt Falck, vodilni inženir pri produkciji znanih nemških letal Messerschmitt dr. August Bringe wald in dr. Franz Rufa, katerega so nameravali poslati na Japonsko, da bi gradil tovarne za letala. Od omenjenih so zadnji štirje bili ulovljeni po kapitulaciji Nemčije. Z nemško podmornico, ki je bila natovorjena s platoniumom, uranijem in dragocenimi načrti, so skušali zbežati na Japonsko, ki je še vedno bila v vojni. Seveda, "pristali" so, da bodo pod kontraktom delali v Zedinjenih državah. Od teh se je vrnil v Nemčijo dr. Falck, toda dr. Finkeln burgha še vedno "prepričujejo," da je za njega najboljše, če ostane v Zedinjenih državah. Njemu so iz Nemčije pripeljali ženo in otroka, toda dr. Finkelnburgh, ki ima celo število zelo ugodnih ponudb od raznih nemških univerz, bi se želel vrniti, ker ima vse svoje sorodnike v Nemčiji. Soglasno s podatki so nemški znanstveniki imeli začetne plače od $3,120 na leto, poleg tega pa $6 za dnevne stroške. Postopoma so jim plače zvišali, tako da imajo nekateri okrog $10,000 letne plače. 2e leta 1946 so po proračunu armadnih virov nemški znanstveniki prihranili Zedi-n j enim državam $775,000,000. Ta vsota se je v teku nadalj-nih let zvišala na nekaj milijard dolarjev. Borut Režek : KNJIGA v STAREM IN SREDNJEM VEKU Pismeni spomeniki se pojavljajo že izza najbolj oddaljenih dob človeške zgodovine. Najstarejši so napisi, vklesani v kamen. Vendar se s temi ne bomo ukvarjali, kajti naš namen je le, da* se seznanimo z zgodo-! vino knjige kot take in z njeni-! mi neposredno predhodnimi oblikami. Tudi bomo naša izvajanja omejili samo na tisti kulturni krog, iz katerega naša današnja knjiga neposredno iz-; haja, to je področje grško-rim-l ske kulture. Zato bomo pustili! ob strani pismene izdelke sta-j rih orientalskih narodov, čeprav; so zelo zanimivi in čeprav vemo, da so nastali že tisočletja prej, preden srečamo prve pismene spomenike grško-rimskega kulturnega kroga. Prednost našega raziskavanja bo tudi le zunanja oblika knjižnih del, dočim se z njihovo vsebino ne bomo ukvarjali. Najprej se seznanimo s sredstvi, na katerih so bila prva knjižna dela napisana! Teh je — zlasti v starejši dobi — pisana množica. Raziskovalci so našli napise na različnih vrstah kamna, na zlatih, srebrnih, bronastih in železnih ploščicah, na slonovi kosti, na steklu, pa tudi se na mnogih drugih tvarinah. Vendar se v zgodovinski dobi} uveljavijo kot običajni material, na katerega so pisali, le štirje izmed njih: lesene in voščene ploščice, papyrus, pergament in papir. Pisanje n a voščene deščice srečamo predvsem v starem Ri-miu. Tanka deščica je bila prevlečena s plastjo barvanega ali brezbarvnega voska. Nanjo so pisali s trdim pisalom, imenovanim graphiuni. Znano je, da so bili prvi rimski zakoni napisani na dvanajsterih deščicah. Pa tudi za beležke in dnevne račune so bile voščene deščice kaj primerne. Pisava na vosku se lahko kaj hitro izbriše in deščica je pripravljena spet za nove zapiske. Tudi v prave literarne namene so voščene deščice precej uporabljali. V kolikor so bila taka dela daljša, so jih vezali po več skupaj, tako kot so zvezani listi v knjigi. Prav veliko v tako "leseno knjigo" seveda niso spravili. Bila je pretežka. Originalne rimske voščene ploščice so našli doslej le na dveh mestih: v Vorospataku na Sedmograškem v ondotnih zlatih rudnikih in v Pompejih v hiši bankirja Cecilija Jakunda. Iz srednjega veka so znane lesene ploščice, na katere so zakladniki francoskih kraljev zapisovali izdatke in dohodke. Tu in tam pa^so se ohranile skoraj prav do današnjih časov. Še v drugi polovici preteklega stoletja so jih uporabljali v solnih rudnikih pri mestu Hallu v Nemčiji in na ribjem trgu v se-vernofrancoskem mestu Rouen. Najimetnitnejša tvarina, na katero so pisali v starem veku, je papyrus. Egipčani so ga uporabljali že izza časov, do katerih seže naša zgodovina, to je že tisočletja, preden so ga Grki in Rimljani razširili po vseh sredozemskih deželah. Papyrus so izdelovali iz stebel rastline z latinskim imenom Cyperus papyrus, ki je bila nekoč razširjena po mnogih deželah s substropskim podnebjem. Še danes raste divje v Palestini in Nubiji. Najbolj uspeva v močvirjih ter v plitvi j in počasi tekoči vodi. Rastlina ima krepko, plazečo se korenino, iz katere poganja več tri-rodnih stebel, ki dosežejo debelino človeške roke in višino 3 do 4 metrov. Stebla so gola in le pri tleh nosijo nekaj kratkih, meču podobnih listov. Na . vrhu se razcepijo v grmičasto laz-cvetje. V Egipt je prišel papyrus iz Numidije in v Nilovi delti so ga začeli gojiti v velikem ob- segu. S pridom so uporabljali vso rastlino: cvetje za okras, stebelna vlakna za tkanje, korenine za gorivo, iz stržena so iztiskali sok, iz katerega so pripravljali neko zelo priljubljeno jed, oglje papyrusovih korenin je dajalo odlično črnilo itd. Iz stržena pa so izdelovali tudi papyrus. Stari viri prikazujejo izdelavo papyrusa takole: Stebla so najprej osvežili v vodi in razvrstili po velikosti. Nato so zeleno vrhnjo plast odluščili in razrezali mehke stržena v dolge, za prst široke pasove. Te so polagali drug poleg drugega na vlažno desko. Tako nastalo plast stržena so poma-zali z nekim lepilom in nanjo Tako je postala koža trda in uporabna za pisanje. Za izdelavo pergamenta so primerne le nekatere kože, predvsem ovac, koštrunov, koz in telet. Posebno tenak pergament so pridelovali iz kože novorojenih ali še nerojenih jagnjet, tako imenovano "charta virginea, non nata". Pergament so tudi barvali, zlasti v škrlatno baryo. i Na škrlatni pergament so bile z zlatim ali srebrnim črnilom napisane posebne imenitne cerk vene knjige. V začetku srednjega veka so bili samostani — takrat so pisali skoraj edinole menihi—navezani n a lastno proizvodnjo pergamenta. S tem delom se je ukvarjal poseben menih perga-menarius. Šele v 12. stoletju je navzkriž položili novo vrsto str- postalo izdelovanje pergamen-ženastih trakov. Dobljeno plo- meščanska obrt in perga-ščo so dali v stiskalnico, potem I ^ent spet splošen trgovski pred-pa so jo toliko časa obdelovali j s posebnim tolkalom, da je po-! Prihod stala popolnoma gladka in povsod enako debela. Na ta na- papirja evropski kulturni krog je uporabo per gamenta precej spodrinil. Ven- stoletja. Postal je celo še ime-nitnejši; poslej so ^ ga uporabljali le za listine in rokopise, na katere so polagali posebno važ- čin je nastala tanka mrežasta j^r se je ta, obdržal še mnoga ploščica, ki je bila zelo podobna platneni tkanini, le da je bila popolnoma gladka. Papyrus je pod imenom charta, (izg. karta) prihajal na trgi ^ost. v zvitkih. Že zgodaj so razlikovali različne kakovosti. Zaradi izredne beline, tankosti in glad-kosti sta posebno sloveli charta hieratica in charta amphi-teatrica. Proizvidnja papyrusa je posebno porasla za časa ustanovitve mesta Alexandrije v Nilovi delti. Ostala pa je vedno omejena le na Egipt. V Rimu — čeprav je bil središče velikanskega imperija — so imeli le velika skladišča že izgotovlje-nih zvitkov. To se ni izpreme-nilo niti po arabski osvojitvi Egipta v 7. stoletju. Tedaj je začela proizvodnja papyrusa zaradi konkurence pergamenta sicer že padati, toda papyrus so še vedno splošno uporabljali. Šele v 10. stoletju je egiptovska proizvodnja papyrusa naglo zamrla. Iz Kitajske došli papir je osvojil svet. Dočim je bila proizvodnja papyrusa osredotočena n a Egipt, so na severni obali vzhodnega Sredozemlja bivajoča ljudstva uporabljala za pisaftje že od nekdaj posebno prirejene živalske kože. že ime samo—pergament—izpričuje ozko zvezo z maloazijskim mestom Pergame-nom, znamenitim kulturnim središčem. Mesto je slovelo po bogati knjižnici. Pravljica pripoveduje, da je neki egiptovski faraon, ki je hotel zagotoviti vehkangki aleksandrijski knjižnici prvenstvo, prepovedal izvoz papyrusa v Malo Azijo in na grške otok,e. Ta prepoved da je položila temelje zelo razširjeni pergamentni industriji v grških deželah. Res pa je, da so v začetku drugega stoletja pred našim štetjem v Pergame-nu iznašli nek posebno uspešen način izdelave pergamenta. Mesto je tako postalo središče trgovine s tem dragocenim blagom. Pergament je bil tudi v starem veku draga stvar. Zato na področje poslovnega življenja ni prodrl. Na široko pa so ga uporabljali za literarna dela, še mnogo več pa za važne listine, ker je zelo trpežen in se ohrani mnoga stoletja. Od 8. do 13. stoletja so ga tako splošno uporabljali, da imenujemo ta čas upravičeno dobo pergamenta. Iz 8. stoletja se nam je ohra- Papir so iznašli Kitajci že nekaj stoletij pred našim štetjem. Najstarejši pismeni spomeniki, pisani na papir — najdeni v vzhodnem Turkestanu — izvirajo iz 4. stoletja pred našim štetjem. Izdelovali so ga iz vlaken, pridobljenih iz lubja raz nih rastlin, zlasti iz murve. To ljubje so s pomočjo mavca in želatine, kasneje pa tudi s pomočjo kleja predelovali v papirno maso. Tudi izdelava papirja iz cunj je kitajska iznajdba, čeprav so papirno maso iz cunj uporabljali Kitajci le kot dodatek oziroma nadomestek. Stoletja je izdelava papirja ostala kitajska tajnost. Šele le ta 751 so arabski kalifi ustanovili v Samarkandu prvo izde-lovalnico papirja izven Kitajske, v kateri so delali v vojni zajeti kitajski papirni mojstri. Arabci pa niso imeli v svoji — dasi ogromni državi — ha razpolago potrebnih surovin, zato so v glavnem uporabljali cunje in druge tekstilne odpadke. Zdrobili so. jih v stopah in zmešali z močnim lepilom. Konec 18. stoletja je bila ustanovljena prva državna tvornica papirja v Bagdadu, ki je lahko tekmovala s kitajskimi izdelki. S povečanjem arabske države se je razširila proizvodnja papirja tudi v Sirijo, Egipt, Severno Afriko in Španijo. Prva papirna tvornica v Evropi je bila v Jativi, v današnjem mestu San Felipi v Španiji. Poseben sloves je užival papir iz Damaska in Hiera-polisa v severni Siriji. Ime je dobil papir po svojem predniku — papyrusu — i n svet ni sprejel arabskega naziva kaghad oz. warak. Na vzhodu so ga imenovali tudi charta bombycyna ali cuttunea. Trajalo pa je le nekaj stoletij, preden se je proizvodnja papirja razširila tudi po nea-rabskih deželah. Iz 13. stoletja so nam znani prvi papirni mlini v Italiji. Šele iz 14. stoletja pa datirajo poročila o izdelavi papirja v Nemčiji, dasi je sto let kasneje že delala vrsta znamenitih nemških papirnih tvornic. V glavnem so prevzele arabski proizvajalni postopek, le mnogo bolj so u|)orabljale papirne mline namesto stop in lepilo iz živalskih kosti. Zato evropski papir kmalu ni kazal več dolgih resa in nož za priostrovanje peres. Važno je zlasti črnilo. Osnovna surovina za izdelovanje črnila so bile šiške. Te so zmleli in raztopili v delavnici ali lahkem pivu ter dodali šs vina, vitriola ali jesiha. Če pregledujemo stare rokopise, vidimo v njih danes pisavo v najrazličnejših barvnih odtenkih od svetlosive do blesteče črne. Teh razlik pa seveda ni ■pripisovati samo črnilu, marveč tudi prihkam, v katerih so bili hranjeni: vlagi, svetlobi itd. Za poudarek odstavkov, za naslove poglavij, za imenitna imena pa so uporabljali rdečilo. Zdaj, ko smo si ogledali pripomočke, s katerimi so bili napisani antični i n srednjeveški rokopisi, pa si oglejmo še njihovo prvotno zunanjo opremo in obliko. Daleč najstarejša oblika literarnega izdelka razen lesenih ploščic .— je zvitek. V zvitku je bila pisava dobro zavarovana pred vsemi zunanjimi vplivi in rokopisi so z njim dobili enotno obliko, primerno za shranjevanje v velikih knjižnicah. Za olajšanje zvijanja so pritrdili na oba konca zvitka dve papi čili z več ali manj okrašenimi ročaji. Prastar je tudi knjižni rez, kajti že papyrusni zvitki so bili na robu zglajeni s plov-cem in pobarvani. K zunanji opremi zvitka je spadal tudi na zgornjo paličico pritrjeni listek z opisom vsebine rokopisa, imenovan timbus, dalje vrvica, katero so zvitek zavezovali, in tok iz močnejšega papyrusa, usnja ali podobne snovi. Na papyrus so pisali v stolpcih ali kolonah, ki jih Rimljani imenovali pagina. Tudi izraz to mus za del zvitka je rimskega izvora. Enako protokol za za četni list zvitka in eshatocol za njegovo zadnjo stran. Prehod iz zvitka na obliko knjige se je izvršil nekako v prvem stoletju po našem štetju. Nastanek knjige — Rimljani so (Dalje na č. strani) AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32^/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4. V Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Enako je pri dekličah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44, je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.) * Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in ])ol in 43 je 17. Društveni koledar FEBRUARJA 17. februarja^ petek — Golden Gophers Club — Ples v SND 18. februarja sobota — Društvo Sv. Vida št. 25 KSKJ — Plesna veselica v SND. 19. februarja, nedelja — Forest City Park "Veterans Club — Ples v SND. 24. februarja, petek — Merry Makers Club — Ples v SND. 25. feb., sobota — Clevelandska federacija SNPJ — Plesna veselica v SND. 26. feb.,' nedelja — Progresivne Slovenke — Predstava v SND MARCA 4. marca, sobota — Clairwoods št. 40 SDZ — Ples v SND 5. marca, nedelja — Slov. Catholic League — Predstava v Slov. nar. domu 11. marca, sobota — Cleveland-ski Slovenci štev. 14 SDZ Plesna veselica v SND. 17. marca petek — Sons & Daughters of Erie — Ples ^ Slov. nar. domu 18. marca, sobota—Progresivne Slovenke št. 2 — Plesna veselica v SND. 25. marca, sobota — Slovenska narodna čitalnica — Plesna veselica v SND. 26. marca, nedelja, — Opereta "Glasbene Matice" v SND» St. Clair Ave., ob 4. pop. APRILA 2. aprila, nedelja. — Pasionski klub — Pasionska predstava v SND 8. aprila^ sobota — DeciiA^^ klub — Plesna zabava v SloV-nar. domu 9. aprila, nedelja — Društvo Spartans štev. 576 SNPJ Ples v SND 14. aprila, i)etek — Immaculate Conception Church Holy Name Society — Pies v SND 15. aprila, sobota—Društvo Danica št. 11 SDZ—Ples v SNP 16. ^rila, nedelja — Pev. Zarja — Spomladanski koB" cert v SND 21. aprila, petek. — Gold®^ Gophers Club — Ples v SN" 22. aprila, sobota — Društvo Vodnikov Venec štgv. I* SNPJ — Ples v SND 28. aprila, petek — IndependeO Veterans Club — Ples v SN" 29. aprila, sobota — DruštV Lipa št. 129 SNPJ — PleS ^ Slov. nar. domu 30. aprila, nedelja — PeVS^i zbor- "Abraševič" — Konceh v SND MAJA 5. maja, petek—Veterans kovič Post No. 5275 — v SND. 6. maja, sobota — Društvo SV- Anne št. 4 SDZ — PleS Slov. nar. domu 7. maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenh®'"^ dvorani, 7001 Denison AV®'^ 13. maja, sobota — Clev. tic League of SNPJ — Slov. nar. domu. 14. maja, nedelja — Mateji" ski dan — veselica ženskel® odsega Kluba zapadnih venskih društev, 6818 son Ave. 14. maja, nedelja — 25-letii'''^ društva Euclid št. 29 SD^ ^ Slov. društvenem doniu Recher Ave. 19. maja, petek—American terans WW No. 2 — -Slov. nar. domu nilo tudi najstarejše navodilo j vlaken, ki so bila značilna za za njegovo izdelavo. Kožo ubi- j arabske izdelke. V 14. stoletju te živali so položili za nekaj dni i je papir zaradi svoje cenenosti v razto})ino apna v vodi, da se! že prevladal v manj važnih zaje zmehčala dlaka, ki so jo od-jsebnih in javnih listinah. stranili z ostrim orodjem. Po-| Izmed ostalih pisalnih potreb-tem so kožo napeli na okvir, jščin naj omenimo še medenina-posušili, zgladili s plovcem in i sto cevko, imenovano calamus, oblih z močno laztopino krtde. s katero so pisali s črnilom, pe- iecuRiT .VlOAN. BUY BONDS TODAY! 20. maja, sobota — Društvo Sv- Katarina št. 29 ZSZ — P'" v Slov. nar. domu g 2(J. maja, petek — Drušlj'^ Washington št. 38 SDZ—P'® v Slov. nar. domu 27. maja, sobota — Društvo ca Marije — Plesna veseli''^ Slov. nar. domu JUNIJA 3. junija, sobota. — Glasb'^"^ Matica — Plesna vesel Slov. nar. domu 10. junija, sobota—Društvo ^ tranja Zvezda št. 137 AB^ ^ Ples v SND 17. junija, sobota—Sportsm^jj! Club of "Slovenec" št. 1 ® — Plesna veselica v SND 13. februarja 1950. ENAKOPRAVNOST STRAN3 KNJIGA V STAREM IN SREDNJEM VEKU (^ddaljevmije z 2. strani) jo imenovali codex — je v tes-zvezi s pravnimi deli. V knji-z listi je določeno pravno te- Jy Franw"! (luh ineeti.-^ tu® '"teresting jame awav'^Ju® day —and for niv hi,« 5,®° Many new ideas S'as comnUfoi ®"tire program Story of fascinating — "The 'ng" virhiHk ^ Home Decorat- of si, chairman, and a (elected ^hom she had PJ«te proLam ®*^ following a com- %e guide furnished by Psjiy, Plate Glass Com- ?!"■ flew by as ®^ry of wio ^ the complete '"ysry bv a ^ its first dis-JJ'lors nt) trt ^oup of Phoenician 2^6 very in*, '^.'"any uses today, pam wL part of the pro- jl^utifu, f„f,P«sentation of three showin^o"" colored wall charts J^coratino' in^ be used for ® home. These, by thi Pit! 1^® material fnrn-^■npanv anrt Plate Glass Booth Wdk by Theresa ority. th^noted club auth- ^®co^tint'® ®®P®ciaDy eager to ^^»honigg,_? ^Egestions for our ?'®appointpH f certainly not participator the members who J ^01 Vfays in H Program showed ^ to wl»ch glass can be ?'®it, as wpI?*^^ homes more con-h, ®} chair^i "10*"® beautiful, ^^ting gcSfV J another club soon for a dif-to^K^ .women, and I'm ^^1 to present^f" same ma-L ^Sratn chaitJ^ group. The ftaSriai fnr^u"j "ne that the 5^ incluSp^®"^ by Pittsburgh d 'Paper ®^erything from t^' ^Pd that"^®® JO- printed book-tiic ^''otleni nf c^tainly simplifies to do to keep ^3. an after- mo kaj lahko najti, ker dopušča listanje. Zvitek pa je za iskanje posameznih odstavkov zelo neprimeren. Odvijanje in zvijanje povzroča veliko izgubo časa. Vendar pa se je oblika zvitka še dolgo ohranila, posebno z a liturgične molitve, zbirko pesmi ter listine in procesne akte, ki jih zaradi dolžine niso mogli spraviti na en sam list. Zvitke je bilo namreč kaj lahko overiti z enim samim pečatom. Osnova srednjeveške knjige je bila pola z dvema listoma. Določeno število pol so zlagali v lego. Štiri pole skupno z 8 listi so imenovali quaternio — zvezek. Ta naziv je kasneje prešel na lego sploh ne glede na število njenih strani. V zgodnjem srednjem veku še niso poznali označevanja strani v današnjem pomenu. Pač pa so pogosto označevali lege z rimskimi številkami ali pa z latinskimi ozir. grškimi črkami. Celotni rokopisi so se delili na dele, ti pa na poglavja. V srednjem veku so vezali knjige le v trde snovi: v les, usnje in podobno. Knjige so nosile tudi najrazličnejše zaponke in usnjene pasove, celo ključavnice, s katerimi so jih zaklepali. Omeniti je treba tudi, da vodijo preiskave platnic in knjižnih hrbtov večkrat do zanimivih odkritij še starejših rokopisov, ki jih je knjigovez uporabil za vezavo. Najkasneje v 13. stoletju je knjigovez-ništvo postalo meščanski poklic. Piepisovanje knjižnih del je bilo v starem veku obrt,, ki se je poučevala in jo je bilo mogoče izvrševati v zasebni ali javni službi. V Rimu so prepisovali knjige ali zasebniki po svojih sužnjih za svoje lastne knjižnice ali pa so oskrbovali prepise knjig knjigotržci za prodajo. Knjigotrštvo se je v Rimu razvilo prav za prav šele za cesarjev. Vitez in finančnik Atticus, veli\c Ciceronov prijatelj, je ustanovil v prestolnici — po vzgledu grških — prve knjigarne. Poslej so se s tem poslom ukvarjali predvsem osvobojenci, ki so nosili ime bi-bliographi ali librari. Njihova centrala in podružnice po provincah so se imenovale statio, pa tudi oficina ali taberna li-braria. Prepisovalci so pisali na diktat. Dela s o izpopolnjevali više izobraženi "servi litterati". V Italiji je tudi v srednjem veku ostalo prepisovanje v veliki meri laični poklic, medtem ko so drugod po Evropi postali edini nosilci literarnega udej-stvovanja samostani. Menihi so pisali iz potreb samostana in lastnega zanimanja. Nastajale so velike samostanske knjižnice. Izdelki posameznih samostanov so se odlikovali po prekrasni knjižni opremi. Menihi so kot pisarji in pisarniški uradniki opravljali kraljem in drugim velikašem razne pisarniške posle in vodili celo državne pisarne. Od 12. stoletja naprej pa je tudi izven Italije začel nastajati močnejši razred posvetnih pisarjev, kar je predvsem pripisati razvoju mest in splošnemu dvigu kulture. Zasebnemu prepisovanju knjig v sredri^em veku pa je ustrezalo tudi zasebno razšii ja-nje, knjižnih del. Knjige so posojali v prepisovanje, o kaki trgovini z njimi v rimskem smi- N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI ' m l,!|i .ti 1; RABLJENE AVTE ^ Zalogi ima rdzne dele in potrebščine za avte ter izvr-suje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. ®116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik slu ni bilo govora. Pač pa so v Parizu in italijanskih mestih krili potrebe po učnih knjigah za univerze "stationarji" z izposojanjem. Tudi velike knjižnice so nastale že v starem veku. Po njihovi ureditvi so nam lahko še danes vzor. Velikansko knjižnico v Aleksandriji v Egiptu je ustanovil faraon Ptolomej Eila-delfos na začetku 3. stoletja pred našim štetjem. Obo času, ko jo je uničil požar, je štela 700,000 zvitkov in je bila ena največjih knjižnic vseh časov. Prav malo je po številu shranjenih del za njo zaostajala Pergamonska biblioteka, ki jo je ustanovil sto let kasneje kralj Atalos I. Te dve velikanski knjižnici sta služili za vzgled rimskim cesarjem, ki so ustanovili številne javne knjižnice. Najbolj znana je cesarja Trajana "Bi-bliotheca Ulpia". Bilo pa je takrat v Rimu in izven njega tu-mnogo zasebnih knjižnic. Bežen pogled vanje so nam dala velika izkopavanja pri Timra du, Efezu in Herkulanumu. Zvit- cu. Naslovi so bili na hibtu ali ke so v teh knjižnicah hranili v nizkih omaricah z navpičnimi predali., Prostori so bili bogato okrašeni z umetninami. Padec kulture, ki je sledil razpadu rimske sužnjeposest-niške države, je vplival tudi na knjižničarstvo. Velikansko število rokopisov je bilo, uničenih. Mnogo knjižnic je bilo razdejanih zaradi roparskih pohodov barbarskih plemen. Le majhni ostanki so se rešili v srednjeveške samostane. Njim gre poslej glavna zasluga za čuvanje in ustanovitev knjižnih zbirk. Nekatera redovna pravila so naravnost ukazovala, da mora vsak samostan imeti svojo knjižnico. Knjige so v srednjeveških knjižnicah ležale na pultih, kjer so jih tudi brali. Cesto so bile priklenjene z verigami in to bolj zaradi reda kot iz strahu pred tatvino. Šele z naraščanjem števila knjig so dobile knjižnice omare s policami, na katerih so stale knjige pokonci, s hrbtom ali obrezo proti bral- na obrezi. Tako je ostalo ves srednji vek. Šele iznajdba tiska je pri- nesla spremembe v proizvodnji, kakor tudi v razširjanju, zunanji opremi in shranjevanju knjig. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 How about this "Net" for you and the family? It's never a day too soon to start saving automatically with U. S. Savings Bonds. They net you $4 for every $3 you invest—after 10 years. They form the perfect protection for the family and yourself. Join the Payroll Savings Plan where you work. Or, if you're not on salary, ask at your bank about the equally convenient, equally profitable Bond-A-Month Plan! Automatic saving is sure saving-U. S. Savings Bonds ENAKOPRAVNOST This IS an'offidal U. S. Treasury advertUetnant^ ^ firaparad under auspices of Treasury Department and Advertiaini Couneff INGOLIČ: Mlada leta POVEST ^68 'fo del Popold "U. sprehaja I. ulicah in - --crn 'a O tem m se pogo- onem; ko sta se |)a*^, pred Medicej- t'e ' Pa ^ Luksemburškem matk saving is sure saving— US. Savings Bonds ENAKOPRAVNOST TA/i ii Mtt oiKcf«/ U. S. Tr^aniry advtrtišemšat^ prtpared under auspices oi Trea^uty Depattment and Advriiting