tj batjuška, tukajle?« novembra. Pred i konzulata so bile kralje- Poštmna plačana v gotovini. Maribor, torek 23, novembra 1937 Štev. 267. Leto XI. (XVI!i.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 21-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemali v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Bbes Hitler: V 5. 6 letih dobi Nem- čiia k&i&mie stazai Na današnji dan se je Maribor pred 19 leti prebudil v hladnem novembrskem iutru v radostnem svitu domovine Jugoslavije. Pred 19. leti ob 4. zjutraj so naši oddelki že bali na svojih mestih, določeni, da izvršijo po 'generalu Maistru odrejeno jim (nalogo: Za vsako ceno in tudi za ceno življenja izvršiti razorožitev zloglasne nemške zelene srarde, ki je taborila v 'bivši dravski vojašnici. Le nekaj malih incidentov je bilo, ki so bili kakor znamenje poslednjih tujerodnih drhtljajev na naši zemlji. Razorožitev se je izvršila točno v smislu povelja generala Rudolfa Maistra z dne 22. novembra 1918. Šele s tem hrabrim, junaškim Snom nepozabnega generala in njegovih zvestih borcev je bil Maribor trajno osvobojen in je bila njegova usoda do-koiičiK) odtočena v naš prid. V tistih zmedenih prevratnih dneh ni Zanikalo malodušnežev in majhnih ljudi, ki so plašno gledali okoli sebe, brez zavesti čvrste narodne zasidranosti, brez prave orientacije in brez vere v bodočnost. Čin 23. novembra 1918 pa je te malodušneže potisnil stran. Plašnost se je porazgubila, temni strahovi, ki so i'h ti majhneži vsepovsod videli, pa so še razkadili. V tem je bil moraličmi učinek razorožitve zelene garde. Razgnani *o bili vsi presodki, češ da moramo Slojni vedno podlegati. Hkrati s tem pa Je bilo v naš prilog rešeno drugo važno vprašanje, 'ki se je glasilo: Ali bc Maribor v tej prelomni dobi našel iz samega sebe dovolj moči in sile, da se ob •npralični in fizični podpori bratskega srbskega plemenu osvobodi ter ujedini v veliki Jugoslaviji? To vprašanje je bilo danes pred 19. leti rešeno v pozidnem smislu. Časi: in slava narodnemu generalu Rudoifu Maistru in njegovim borcem! Ta datum 23. novembra praznuje vsa-100 leto s svojo tradicionalno slavo majorski 45. pešpolk v spomin na pomembni zgodovinski dogodek razorožitve zelene garde. Ta praznik pa bi ne Snie) ostati omejen na polkovno slavo, ‘Unpak bi moral biti prav za prav praznik vsega obmejnega ozemlja, vsega na-CK>nalnega Maribora. Na ta dan bi se morali vsi pomuditi pri velikem liku generala Maistra ter slovesno počastiti "Jegov spomin. slovesno počastiti njegov spomin. .Na današnji dan se bodo naši Maistro-^ borej veselo spominjali zmagovitega ojaškega čina pred 19. leti. Spominjali ^ ga bedo v medsebojnih razgovorih, krogu dragih prijateljev in. znancev. a!tfrovi borci! Pripovedujte o vsem predvsem naši dragi mladini, ki mo-ne ve, ki ki bo sicer le težko ra- BBRLIN, 23. novembra. V svojem govoru pred člani narodno socialistične sekcije v Augsburgu ob priliki I5letr,ice njene ustanovitve je kancelar Hitler med drugim izjavil: »Nemčija je prisiljena, da okrepi ton svojega glasa v zahtevi po svojih kolonijah. Svet jje želi slišati poročila o nemšk} §tiri-letki, ker se s tem njen položaj ojačuje. Navzlic temu pa bo ta načrt uresničen, ker vsebuje nujne pogoje, na katerih osnovi zahteva Nemčija vse ono, kar ji je I>5lo odvzeto. Vsekakor bo prišla vrnitev onega, kar Nemčija zahteva. To ie treba imeti v vidu vsaj v roku 3 !et, izvršitev pa bo sledila v naslednjih 5 ali 6 letih.« Mimd BUkkgt sidrn svdmdec k&oi-site uojske? TOKIO, 23. novembra. »NišHNiši« po roča, da se je kitajski vrhovni poveljnik maršal Čangkajšek obrnil preko nekega tujega vojnega odposlanca na maršala BHJcherja. Ta odposlanec naj bi vplivaj na Blucherja, da bi s svojimi nasveti priskočil kitajski vladi na pomoč. Po poročilih je maršal predlagal Bliicherju, da naj sploh ničesar ne vpraša Stalina v svrho eventualne odobritve. V vsakem slučaju bi maršal BKicher, če bi na to pristal, postal stalen svetovalec kitajske vojske. tiUutb miwedu$$ ieda JMmemm dadi JUume BUKAREŠTA, 23. novembra. Borba narodnih zaraništov proti Talarescovi vladi je otvorjena s snočnjim prihodom Maniua v Bukarešto. Manin je bil ob prihodu v Bukarešto deležen frenetionega vzklikanja od strani ogromne množice. V posebnem govoru na množico je Marnu izjavil, da se bori za nacionalno 'idejo, za čisto demokracijo in ustavo. Gre za borbo za ohranitev nacionalne in državne strukture v Romuniji, ki je danes tako zelo ogrožena, kakor nikdar preje. SUdmite Ude v mwk$k $e%m laiku ŠANGHAJ, 23. novembra. Strahovite borbe se vodijo sedaj med četami maršala Čangkajška in generala Macue v južnih močvirjih jezera Taibu. V slučaju japonske zmage bi sledilo japonsko pro- diranje proti Wusihu, Lintčingu ter Ki-angyinu, ki predstavljajo poslednjo obrambno črto, predno se prične ofenziva na sam Nanking. Pred Šanghajem časniki so poročali: »V vzhodni Sibiriji vrši maršal Bliicher manevre.« »Kaj hočeš, sem, da malce preizkušam pakt o nenapadanju.« (te Gš.j.) KRAKOV, 23. jem 'nemškega poslop- sinoči šumela, s kolikimi žrtvami ter riziki je bilo treba priboriti si narodno svobodo ter si zajamčiti ujedinjenie. velike protinemške demonstracije. Večje število nacionalističnih dijakov se je zbralo pred konzulatnim poslopjem ter protestiralo proti zasledovanju Poljakov vjljivo v dinarjih«,- da je 13. kupon Nemčiji ter omejevanju poljskih pv-av»c v; Ijiv 1. decembra 1937 in da se ^Gdanskom. '.unovči i&teuti z 2. decembrom. Zv*šan§e mezd železniškim delavcem. Glede na rastočo draginjo je ministrski svet odobril povečanje delavskih mezd v delokrogu železniške uprave z veljavnostjo od 1. novembra t. 1. Povečanje se je izvršilo v treh skupinah in v sledečem obsegu: 1. Izučenim obrtnikom okoli 11% od osnovne dnevnice, kar stori v denarju za posamezne stopnje 2.6 do 5.8 din za 8-urni delovnik ali v mesecu s 25 delovnimi dnevi 65,— do 145,— din. V ljubljanskem železniškem ravnateljstvu vključno delavnico v Mariboru, je s teni prizadetih okoli 2600 obrtnikov. Skupni denarni efekt znaša mesečno okoli 250 tisoč dinarjev. 2. Pflttcvalitfcirantm delavcem od 6.5 do 8.4% od osnovne dnevnice, ikar stori v denarju za posameznika 1.4 do 3,—. din za 8-urni delovnik ali v enem mesecu s 25 delovnimi dnevi 35.— do 75.— din. V ljubljanskem okolišu, kakor pod 1. je prizadetih okoli 300 (tri sto) polkva-hficiranih delavcev. Mesečni efekt znaša za vse okoli 18.000 din. 3. Navadnim fizičnim delavcem od 1% do 4.7% od .osnovne dnevnice, kar stori za posameznika 020 do 1.50 din za 8-urni delovnik, ali v enem mesecu s 25. del. dnevi 5.— do 37.50 din. V ljubljanskem okolišu, kakor zgoraj, je prizadetih okoli 3450 fizičnih delavcev (predvsem progovzdrževalni delavci z nizko osnovno dnevnico). Mesečni denarni efekt znaša v celoti okoli 50.000 dinarjev. Iz prednjih podatkov, ki so točno sestavljeni po starih in novih lestvicah, je razvidno, da je povišanje mezd neznatno. Povprečnost znaša komaj 5% od do-sedaj veljavnih mezdnih postavk, pri čemer je velika množica navadnih fizičnih delavcev zelo malo pridobila. Po sklepu širše seje delavskih deie-ffj v 'z °b™očja oblastnega odbora Udruženja jugoslovensfchi narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani, ki se je vršila 21. t. m., se obvešča o tem vsa javnost, posebno pa Še hišni posestniki, trgovci, mesarji, peki in drugi pridobitniki, iki so začeli po netočnh časopisnih vesteh o povišanju mezd dvigati cene svojim prodajnim predmetom. Istočasno se izraža bojazen, da se bo še to minimalno povečanje osnovnih mezd izvršilo v nekaterih primerih na račun ob- • stoječih skromnih povečanih dnevnic in da prizadeti delavci v praksi ne bodo delezm niti itak malih povišanj. — Predsedstvo Oblastnega odbora UJNŽB Ljubljana. Tudi carina s« je povišala. V smislu odioga finančnega ministra se povišuje carinski agio od 1100 na 1200. Povišanje o\.o^meri z ians^im letom znaša torej 0.00 Cene ž*v|fen#skiin potrebščinam *re-<«) naglo kvišku. V Zagrebu je cena inle-poskočila za 1 Din pri litru, pri maslu pa za 5 do 8 Din pri kilogramu. Mleko se sedaj v Zagrebu prodaja po 2.50 do 3 Din za liter, mask) po 20 do 24 Din. čajno maslo pa celo po 30 do 36 Din zia ■kilogram. Državna hipotekarna banka obvešča lastnike onih obveznic 7%nega mednarodnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije v zlatu iz leta 1931, ki so v seznamu svobodnega obtoka « Ijevini in so preluknane z označko Zakaj? — Zato?: »Nova Pravda« poroča v štev. 22: »Na glavni skupščini Delavske zbornice je delegat JSZ (Jugoslov. strokovna zveza) g. Lombardo javno kritiziral postopanje onih delodajalcev, ki delavce odpuščajo zaradi tega, ker niso ali nočejo postati člani »Sokola«. — »Slovenec« se je tej kritiki pridružil. Mi moramo k temu nepotrebnemu in k temu pristranskemu ogorčenju pripomniti sledeče: Delavci, ki so člani »Sokola«, so izpostavljeni naravnost strašnemu nasilju zlasti po podjetjih, v katerih zelena delavska strokovna organizacija uganja svoj teror ali, v katerih se uveljavlja politični upliv z grožnjami "najrazličnejše vsebine. — V mnoga podjetja nacionalni delavci, zlasti »Sokoli« sploh nimajo pristopa in je vsak trud za sprejem v službo zaman, tudi če je socialna potreba še tako velika. Pivilegij za sprejem v delo imajo samo člani ene delavske strokovne organizacije. Ali delavcev-Sokolov nihče nima pravice braniti? Ali podjetniki-Sokoli niso moralno in socialno naravnost dolžni, da tako postopajo kot pravi g. Lombardo? Mislimo, da imajo nacionalni delavci tudi pravico do kruha, če so drugod ven vrženi, da so jim vrata odprta vsaj v podjetjih nacionalnih delodajalcev. Pojdite in očistite hleve najpreje drugod! Enaka pravica veljaj za vse!« Pohujšljivi letaki V »Novi dobi« št. 47 beremo: »Letaki pohuišliive politične vsebine. V zadnjem času so se zarili med dobro katoliško slovensko ljudstvo po mes-tih in po vaseh letaki, podpisani od odličnih predstavnikov bivše- SLS, ki pozivajo vse pristaše SLS, ki so v dobri veri vstopili v JiRZ, da odlože v stranki JRZ prevzete strankarske funkcije, da izstopijo iz nje in tako pomagajo oprati čast slovenskega naroda in očistiti madež, ki ga je Slovencem pritisnila stranka JRZ. Zaradi dogodkov v Španiji je moral prenehati »Dom in svet«, v Ljubljani je bilo zborovanje katoliškega akademskega starešinstva, na katerem je zaman skušal pomiriti razburkane duhove in jih prepričati, da je za katoliške Slovence edino pravilna ona politična pot, ki jo hodi voditelj slovenskega naroda. Omenjene letake sedaj povsod pobirajo in lovijo, da ne bj povzročili preveč zla. »Slovenec« pa se na široko razpisuje o tavajočih Slovencih pa o slovenski daljnovidnosti in graja, da za izvestue ljudi ni važno, kaj sodiš o revščini v Halozah, pač pa je važno to, ali se ti smilijo sirote v Španiji in na Kitajskem. Izgleda torej, da ne bomo več zbirali za zvonove v Bengaliji in reševali tamkajšnjih sirot in raznih zamorčkov, ko imamo doma toliko revščine in bede.« K uvedbi enotnega pozdravljanja učencev Učenci na raznih šolah, ljudskih, srednjih, strokovnih i. dr. so doslej pozdravljali z različnimi pozdravi. Že večkrat poprej so oblasti mislile tudi v tem oziru priti do neke enotnosti, a iz razumljivih vzrokov je bilo to težko izvedljivo. Pred kratkim pa je vendar kr. banska uprava naše banovine uvedla za učence narodnih šol enotno pozdravljanje in sicer z ozirom na dnevni čas: dobro jutro, dober dan, dober večer, z Bogoni in lahko noč ! Za večje učence bo to lahko, težje pa menda za male, ki težko še ločijo dnevne čase, pa tudi prihodni in odhodni pozdrav. Katehete pa se pozdravlja: hvaljen 'Jezus! Vse to je v redu. V mestih in trgih so doslej po večini pozdravljali: Klanjam se — vsekakor lep in res enoten pozdrav. Pri telovadbi, zlasti sokolski, pa tudi med ljudstvom je že zelo zakoreninjen krepki, ne iz nemščine i. t. d. vzeti, prav res pristni slovenski pozdrav: zdravo! Saj je s končnico »a« spodrinil celo v molitvi prejšnjo »Češčeno« Marijo! — Radovedni smo ozir. nismo, saj znamo, kako bi gotovi gospodje planili, če bi tako pozdravljanje bilo uvedeno v drugi dobi, rekli bi, da se nam brezversko hoče odpraviti »Hvaljen Jezus«. Sicer pa že slišimo — o glasovih proti taki enotnosti -r- pri njih samih! Na dnu življenja... Kdo le umoril v Bre Nad prijaznim Breznom, 300 m visoko, na samotnem obronku je skromna, mala hišica posestnika Karla Rozmana. Brezno št. 28! Odtod se ti nudi lep, prijazen razgled daleč naokoli tja preko Dravske doline in Kozjega vrha. Tukaj je bivališče 621etnega posestnika Karla Rozmana. Njegovo posestvo obsega 40 oralov zemlje v Jugoslaviji, 22 oralov zemlje v Avstriji. Večinoma je Karel Rozman, ki danes ni več živ, živel na svojem posestvu na avstrijski strani. V osmih mesecih trije mrliči Čudna je pot usode, ki je v zadnjih mesecih prišla nad Rozmanove. Spomladi je umrl nenadoma brat Rozmanove druge žene, ki je živel tamkaj kot pre-vžitkar. Pred tremi tedni je nenadno umrl Rozmanov sin iz zakona s prvo ženo Karl Rozman. Umrl je par dni potem, ko se je vrnil iz bolnišnice, kjer se je zdravil radi posledic, ki so ga doletele pri spravljanju hlodov. V petek 19. t. m. se je vrnil posestnik Karl Rozman iz Avstrije, kjer ima lepo hišno, v Brezno št. 28. V nedeljo pa je hišo, v Brezno št. 28. V nedeljo pa je fcu nekdo od Rozmanovih in prosil, da bi zvonili ter da bi določili pogreb za pokojnega Karla Rozmana za torek dne 23. t. m. Župniku Maku, ki je pokojnega Rozmana dobro poznal in ki ve, da je bil Rozman vse do zadnjega zdrav in čil, se je zdelo to sumljivo in je o tem obvestil občinskega tatjnika Vrabla, ki je napravil ovadbo na orožniško postajo na Remšniku. Orožniški komandir Kar.a-pandža ter orožniški kaplar Anton Rite -sta se na prijavo podala v nedeljo Sl. t. m. ob 12. uri na Rozmanovo posestvo, kjer pa so našli Rozmana 'že ležečega na mrtvaškem odru. V sobi, kjer je navadno spal Rozman, kadar se je vračal iz Avstrije, sta našla krvave sledove na stenah, našla sta pa tudi okrvavljene cunje, vreče in kos koce, s katero so zločinci nafbrže brisali krvne sledove. To jima je dalo povoda, da sta si natančneje ogledala tudi Karla Rozmana. Snela sta -mu obleko in ugotovila, da ima na desni strani glave približno 7 cm dolgo zevajočo rano. Tudi roka je bila poškodovana, na trebuhu pa sta opazila odrgnine in nižje doli manjše rane. Te ugotovitve orožnikov so bile predoeene mariborskemu državnemu tožilstvu in marenberškemu sodišču. Sledila je nadaljnja preiskava v svrho popolnega raz-čiščenja te svojevrstne kriminalne zadeve. Včeraj se je mudila na licu mesta sodna komisija z ogledom, dočim je bila obdukcija Rozmanovega trupla danes zjutraj v mrtvašnici pokopališča v Breznem. posesMa KarSSozissana 28 Domači tesar: Usmrtil ga ]e svak Ta dogodek je povzročil med ljudmi najrazličnejše govorice, katerih resničnost se bo šele izkazala pri nadaljnji preiskavi. Včeraj so orožniki do prihoda komisije zastražili vse dohode v hišo in ni -smel nikdo iz hiše. Po ogledu je bilo zasliševanje domačinov, ki so zanikali vsako krivdo in ki so zatrjevali, da se je Karel Rozman vrnil iz avstrijske strani jn da so ga tamkaj najbrže pretepli. Sinoči proti večeru pa je 30letnj Ivan Mihel, po poklicu tesar, ki je živel pri Rozmanovih, izpovedal sodniku Škara-botu, da je Rozmana usmrtil Ferdinand Vetrih, brat Rozmanove žene Ane, doma iz Kaple. Ferdinand Vetrih pa je izginil in ga sedaj iščejo, da bi ga zaslišali in da bi ga soočili z Mihelom v svrho Ugotovitve resničnosti Mihelovih trditev. Vse to bo razčistila nadaljnja preiskava. Ps^dslutnij®... Pokojni Karol Rozman je bil avstrijski državljan in sploh ni znal slovenski. S svojo tretjo ženo Ano, rojeno Vetrihovo-iz Kaple, se je sporazumeval preko tolmača. ki pa ni znala niti besedice nemški. Karol Rozman ni rad bil doma, ker so bili prepiri -na dnevnem redu radi sekanja gozdov. Ti prepiri so se nadaljevali tudi potem, ko je Rozman pristal na to, da se je pri notarju napravila pogod- ha, v smislu katere ne smo Rozman ničesar prodati brez ženine vednosti m tudi žena ne brez moževe vednosti. Posestvo pa bi po Rozmanovi smrti pripadlo njegovi ženi Ani. Ti večni prepiri so povzročili, da se je Rozman nekajkrat poda! k sodišču v Marenbergu in prosil sodnika za nasvet, kaj naj ukrene, ker so razmere ua njegovem posestvu postale neznosne in ker se boji, da ga bodo nekega lepega dne ubili, saj so ga večkrat pretepali, tako da je rajši živel na avstrijski strani. Trikrat poročen Pokojni Karol Rozman je bil trikrat poročen. Ljudje pravijo, da ni pil in da je bil samotarski ter da ni s svojo drugo ženo lepo ravnal. Iz prvega zakona je imel Rozman hčerko Antonijo, ki pa je duševno zaostala. Iz tega prvega zakona je imel tudi sina Karola, ki pa je pred tremi tedni nenadoma preminil. Njegova: žena Ana pa ima dva nezakonska otroka: in sicer Valterja in Marico ter enega' otroka iz zakona s Karlom Rozmanom. Umljivo je razburjenje vse soseščine spričo tega dogodka pri Rozmanovih, o katerih se je tako bohotno razpredla govorica ljudi, ki o tem in drugem zelo veliko govorijo. Upati je, da bo energična preiskava povsem pojasnila ta zločin in da bodo krivci deležni pravične-kazni. »V službi ogrožene narodnosti«. Pod to parolo prireja koroški Heimatbund za svoje krajevne organizacije faktorje v Podjuni v novo ustanovljeni »hiše domovine« v Doberli vasi poučevalni tečaj. Prvi referat je imel prof. Perkonig, koroški vodja Heimatbunda in narodno-poli-tični referent pri koroški Domovinski fronti, in govoril o meji. V naslednjih nedeljah sledijo predavanja narodnopolitičnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja, pri čemur se praktične vaje v petju, godbi in plesu ne bodo nikakor zanemarjale. — Slovenski živelj na Koroškem seveda tudi sedaj ni ogrožen... Beijaški odsek nemškega šolskega društva Siidmarke je imel ta mesec svoj redni občni zbor. Iz poročila posnemamo, da je društvo uprizorilo božičnice v šolali v Št. Jakobu v R., v Vodicah, Maloščah in v Št. liju, ter podarilo 200 otrokom darila v znesku nad 3000,— S. Zbirka v mesecu maju je dosegla lepo vsoto 1585.— S. (15.0000 Din.). Predsednik društva prof. Franc Kranzmayer, je obenem tudi vodja beljaškega Heimatkreisa in je preskrbel, da se je v Št, Jakobu v Rožu uredila zbo-rovalnica in telovadnica. Pa pravijo Nern ci. da ogrožajo Slovenci nemško narodnost na Koroškem! mme Lastniki psov se opozarjajo, da ni pasji zapor v občini Pobrežje še ukinjen in da velja ukinitev le za mesto. Mnoge je ukinitev zapora v mestu premotila, da so puščali svoje kužke na svobodo. Konjač je neusmiljeno opravil svojo dolžnost. Poplave so v jesenskem času pri nas na dnevnem redu. Zadnje deževje m sneg sta povzročila, da je v preteklem tednu Dravinja kar dvakrat prestopila bregove in zalila travnike in njive. Praznik ujedbijenja bo ob 2oietniei združenja še posebno slovesno proslavila tukajšnja šola. Vpliv kozmetični!i žarkov na živiienie Kakor je znano, uči takoimeniovana descendenčna teorija, da so različne vrste rastlin kakor tudi živali razvite »same od sebe«. V toku milijon leti razvoja so-se izoblikovale iz enostavnih enostaničnih bitij komplicime oblike višeorganiziramh rastlin in 'živali do človeka. Večna tajna tega nauka pa je ostala pri vprašanju: kako je potekalo preoblikovanje, kako so se iz gotovih že razvitih oblik razvile nove oblike? Predpostavimo, da je pri gotovi vrsti živali ali rastlin vedno neko število nekoliko spremenjenih individujev. Takšne poedince imenujemo mutacije, ki naj tvorijo prehod med različnimi vrstami. Pod gotovimi življenjskimi pogoji lahko postanejo ti spremenjeni poedinci življenjsko močnejši kakor njihovi »normalni vrstniki« ter se radi tega bolje razmnožujejo in prenašajo svoje nove lastnosti na potomstvo. Popolnoma neznano pa je, zakaj in kako nastanejo take mutacije. Prav tako pa je nejasno, kateri pogoji so potrebni, da se iz'teh poedincev razvije dalje nova vrsta. Pred 10 leti 1927. je nekemu nemškemu biologu uspe! eksperhnent. da je umetno ojačil pojav, mutacije. Obseval je namreč neko vrsto muh s kratkimi Ront-genovimi in radijevimi žarki. On je s tem dosegel, da so muhe imele v potomstvu stokrat več takih poedincev kakor noob-sevane. Podobne uspehe so dosegli tudi pri drugih žuželkah in tudi pri gotovih rastlinah. Število mutacij pa gre vzporedno, do gotovega obsega, s številom obsevanj. Ti eksperimenti potrjujejo, da žarki de lujejo na razmnoževalne Staniče. Najbrže izzove obsevanje neke spremembe v določevanju za individue odločilnih hromo-zomov v spolnih slanicah. Sklepati se da torej na podlagi tega umetnega izvajanja mutacij mi naravni razvoj vrst. Tudi v prirodnem razvoju so 1 ahko obsevanja vzrok da nastanejo mutacije in s tem delitev in vrste. Popolnoma je dokazano, da naša zemlja ne sprejema samo solpčnih jarkov, temveč da jo zadevajo tudi žarki, ki jih izžareva energija iz vsemirja. To žarke, ki jih izžarevajo daljna vsemirs-ka telesa, imenujemo kozmične žarke. Velikemu delu teh žarkov pa ne uspe prodrejti skozi zemljino izolacijo — atmosfero. Ker pa zadevajo ti žarki zemljo neprekinjeno noč lin dan, je gotovo možno, da imajo vpliv' • tudi na življenje. i Angleški raziskovalci so- postavili teorijo, da povzročajo kozmični žarki spremembe vrst. H. Hamshaw Thomas se opira pri tem na dejstvo, da kažejo živalske vrste v goratih krajih večjo pestrost vrst, kakor pa v dolinah. S povečanjem višine se zmanjša debelina atmosfere in povečava dejstvo kozmičnih žarkov. Dokazano je, da v višini 18,000 m delujejo kozmični žarki stokrat intenzivnejše, kakor pa v namorski višini. Odločilen dokaz bi morali prinesti eksperimenti pri stratosferskih poletih. Že pri svojem prvem poletu v letu 1931. ic profesor Piccard videl, da je za biologe velike važnosti eksperimentiranje v stratosferi, Lansko leto je biolog Friesen eksperimentiral pri večurnem stratosferskem poletu. Pri eksperimentiranju je uporabljal isto vrsto muh, kakor so jo že obsevali z Rdntgenovimi žarki. Uspeh je bil negativen. Kljub temu, da so, izpostavili muhe stokrat močnejšim kozmičnim žarkom in kljub temu, da so muhe eksperiment dobro prestale, niso mogli ugotoviti pri potomstvu povečanja mutacij. Dvoje je možno: ali so potrebni za poskus posebni pogoji (mogoče je bjlo obsevanje prekratko), ali pa so kozmični žarki v tem pogledu brez vpliva. Na vsak način ni prinesel eksperiment dokaza za teorijo, ki trdi. da imajo kozmični žarki odločilen vpliv na razvoj vrst. jtoifoeate m Mw'm Prisrina slava 45. pešpolka Danes dopoldne ob 10.30 se je vršila v vojašnici viteškega kralja Aleksandra '• Ujedinitelia v Melju slava mariborskega 45. pešpolka v spomin 23. novembra W!8, ko je bila usoda Maribora stvarno odločena v našo korist. Tradicionalne Polkovne slave so se tudi letos udeležili zastopniki vseh nacionalnih, kulturnih in Sospodarskih organizacij v našem me-stu, navzoči pa so bili tudi zastopniki vojaških, državnih in samoupravnih obla-stov, nadalje zastopniki mariborskega sokolstva in drugih domoljubnih organi' zacij. Točno ob 10.30 je prispel s svojim spremstvom mestni poveljnik general C. S t a no j 1 e v i č, nakar so se pričeli v vojašnici, kjer so se zbrali zastopniki °blastev in organizacij ter ostalo občinstvo, predpisani obredi in sicer je naj-Prej opravil predpisane obrede za pravoslavno veroizpoved prota I v o š e v i č, za rimokatoliško kaznilniški kurat Z a-vadlal, za mohamedansko pa hodža Ih a revic. Po končanih cerkvenih obredih je zbrane častnike in vojake nagovoril domačin poveljnik 45. pešpolka polkovnik Marko J. Božovič, ki je v svojem govoru orisal zasluge generala Maistra za osvoboditev Maribora, hkrati pa pohvalil hrabrost Maistrovih borcev, ki so pod vodstvom svojega generala z orožjem v roki odločili usodo Maribora. Ob zaključku svojega govora se ;e polkovnik Božovič spomnil tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Ujedini-telja, čigar spomin so vojaki in občinstvo počastili s »Slava« klicem, nakar so navzoči vzkliknili kralju Petru II. in kraljevski hiši -trikratni »Živijo«. Vojaška godba je zasvira'a državno himno, na vojaškem dvorišču so zareg-ljale strojnice, odmeval je grom topov. Ko je polkovnik Božovič pozval vojake, naj čuvajo oporoko viteškega kralja Aleksandra I., je bil zaključen prvi del polkovne slave. Medtem se je bataljon pripravil na mimohod, ki se je izvršil strumno in ob zvokih vojaške godbe. Po končanem mimohodu je domačin polkovnik Božovič povabil goste k zakuski, ki se je vršila v okusno okrašeni vojašniški dvorani. bo ta nastop odlična revija tvornosti naših domačih leposlovcev. Proslavitev praznika ujedinjenja v Mariboru Sinoči se je vršil v mestni posvetovalnici sestanek vseh zainteresiranih či-niteljev, ki jih je povabil mestni načelnik dr. iuvan v svrho čim dostojnejše proslave našega narodnega praznika 1. decembra. Tega sestanka so se udeležili polnoštevilno predstavniki civilnih in vojaških oblasti, .nadalje zastopniki vseh naših narodnoobrambnih, stanovskih, humanih in socialnih korporacij. Vse navzoče je uvodoma toplo pozdravil mestni načelnik, ki ■ie v kratkih in jedrnatih besedah obrazložil pomen proslave narodnega praznika, zlasti za naš obmejni Maribor, pov-tlarjajoč pri tem, da se bo letošnja proslava izvršila po načrtu iz prejšnjih let *er da je dolžnost Mariborčanov, da se v čim večjem številu zbero na določenih zbirališčih, ki bodo še pravočasno objavljeni v dnevnem časopisju ter da se Priključijo vojaški povorki, ki bo krenila Po mariborskih ulicah. Stik povorke bo 'v'a Glavnem trgu, kjer bodo zapeli združeni pevski. zbori Ipavčeve pevske župe •n kjer bo iz mestnega magistrata nagovoril zbrano množico mestni načelnik. Slovesnost bo zaključila državna himna po vojaški godbi in po vseslovanski him-ni »Hej Slovani«, ki jo bo pela vsa zbra-11 a množica. Ob debati, ki se je razvila v zadevi organizacije povorke, so zastopniki mariborskega sokolskega meddruštvenega odbora nagjagaii, da se sokolstva uvrsti v povorko takoj za vojaštvom ter obenem izrazili željo, naj bi bila letošnja slovesnost prava in spontana državna in patriotična manifestacija našega narodnega edi : -a brez česar koli drugega. Prvi december je za naš obmejni in nacionalni ter jugoslovenski Maribor najsvetejši praznik, v. katerem izpričujemo leto za letom pred vsem svetom, da utriplje od naše najsevernejše državne postojanke pa vse do najskrajnejših južnih meja eno samo j u go sl o ve rusko srce, polno ljubezni in iskrenega nacionalnega čustva do naše skupne očetnjave, močne in uedinjene Jugoslavije ter ljubezni in vdanosti do ljubljenega mladega kralja Petra II. in visokega Kraljevskega doma. Nacionalni Maribor se bo tudi letos odzval vabilu mestne občine in svojih organizacij ter se priključil vojaški povorki. Vse predpriprave so v polnem teku in je tudi snočnja anketa rodila pristanek vseh organizacij, da se letošnja proslava 1. decembra izvede v takem obsegu dostojnosti in jugoslovenske orientiranosti, da bo obmejnemu Mariboru v čast in ponos! Ker so vsi glasbeniki, ki so bili izvoljeni v žirijo za ocenitev koračnice mariborskih jadr. letalcev, konkurirali, g. J. E Gašparit pa se vsled prizadetosti in dr. ovir ni mogel udeležiti, se je žirija, ki je dobila od več strani potrebnih podatkov, odločila nagraditi brez oficielnega sodelovanja glasbenikov, žirija je potem, ko je darova-telj nagrade g. Schonsky dal svoj pristanek, eno delo nagradila in bo rezultat objavljen na družabnem sestanku v soboto, dne 27. t. m. po gledališki predstavi. Iz davčne službe. Za davčna uradnika VIII. položajne skupine sta imenovana: Viljem Hreščak pri davčni upravi na Prevaljah. Stanko Fabič pri davčni upravi v Murski Soboti, za davčne uradnike IX. položajne skupine pa Ivan Štular pri davčni upravi v Dolnji Lendavi, Stanko Škarbot pri_ davčni upravi v Murski Soboti, Ivan Šemrov pri davčni upravi v Slovenski Bistrici, Niko Barbarič pri davčni upravi v Mursk iSoboti in Peter Vesel pri davčni upravi v Konjicah. Umetnostni teden. Jutri zvečer je v Ljud ski univerzi literarni večer. Veliko zanimanje je za vse prireditve UT., zlasti za koncert 26. t. m., na katerem se bosta izvajali povsem novi kompoziciji in na katerem nastopi tudi ljubljanski kvartet. Sodeluje tudi naš klavirski virtuoz dr. Klasinc, Tudi za slikarsko razstavo je veliko zanimanje. Zaključek tedna je v soboto zvečer v gledališču z dr. šnuderlovimi »Lopovščinami« in zaključnim družabnim večerom. ustavnovitev podružnice Poštne hranilnice v Mariboru S ®ms$m Kmo Torek 23. in prihodnje dni veličastveno muzikalno delo BSTiOMEN njegova nesmrtna- ljubezen in trpljenje. Diplomiral je koncem oktobra na beograjski pravni fakulteti g. Fran Boštjančič. nečak znanega mariborskega odvetnika g. dr. Boštjančiča. Čestitamo! Obvestilo. Uradni dan Zbornice TO! v Ljubljani se vrši ta teden mesto v sredo šele v četrtek dne 25. t. m. v poslovnih lokalih . Združenja trgovcev za mesto Maribor, Jurčičeva ul. 8T ob običajnih urah. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Sokol Maribor I. Jutri 24. t. m. ob 20. izredna seja uprave. Važno! Starosta. Za akademijo Sokola Mari bor - matic a 30. novembra se dobijo vstopnice v pred- j prodaji pri dnevni blagajni Narodnega I G,eciališke novice. V torek, 23. t. m gledališča od četrtka naprej. Preskrbite *Prva •epri/.a ob premieri popolnoma raz- SuBKZESKB Union kino. »Ramona«. Prelepi fifrn v naravnih barvah v nemškem jeziku. — Film doživetja, ki navdušuje vsakogar. Torek, 23. novembra: Zaprto, Sreda, 24. novembra ob 20. uri: »P©seni s ceste«. Red D. Četrtek, 25. novembra ob 20. uri: »Pri treh mladenkah«. Red C. Petek, 26, novembra: Zaprto. Sobota, 27. novembra ob 20. uri: »Lopovščine«. Premiera. Mariborska drama pripravlja M. Šnu-derlovo noviteto »Lopovščine«, čije premiera bo že to soboto v okvirju Umetnostnega tedna, opereta pa študira Češki »šlager« »Pod to goro zeleno«. tične borbe je ista ostala neodločna, Tretji par: Štefan (Avstrija) proti Olšovskemu v četrtem kolu po 24 minutah zmagal Štefan. V današnji borbi nastopijo sledeči pari do končne zmage: Mrna proti Olšovskemu, drugi par Klotzl proti Czayi und kot tretji par Štefan proti prvaku Jugoslavije Peru Kopu. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Konigova lekarna. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih izprememb sedanjega vremena. Vrnil s« je iz ruskeiga ujetništva Star-čevič Marjan iz sreza Djakovo, ki je služil pri 12. ulanskem polku v Avstriji v Osijeku. Bil je takoj poislan na fronto in je bil leta 1915 ujet kot ranjenec. Poslan je bil v bolnišnico v Nikolajevsk, zatem je nekaj časa služil v dobrovolj-ski diviziji. V Dobrudži je bil ponovno težko ranjen in je ležal 8 mesecev v bolnišnici, ter so radi tega n; mogel vrniti v domovino. Iti je moral spet v Kijev, kjer se je poročil in lotil prevozništva. V Ljudski univerzi predava pojutrišnjem gl. urednik »Večercnka« dr. Fran Vatovec o gospodarskih ozadjih aktualnih političnih dogodkov. S slikami! Iz marib. gosp. krogov smo prejeli: ^Ničesar nimamo proti novim podražim Pošt. hran. v Primorju, kjer bojo, če prištejemo sušaško ekspozituro, *ar tri. Vendar pa opozarjamo na dej-s,tvo, da ima Slovenija, ki je za Beogra-in Zagrebom najmočnejša v čekovnem prometu, samo 1 poštno podružnico. Ko je bila Slovenija razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast, *° gospodarski krogi v Mariboru prosili ?:a Podružnico čekovnega zavoda, ven-i3r pa niso mogli prodreti. Maribor ni ^°bil željenega denarnega zavoda. Po eznamu čekovnih računov, ki ga je iz-. a*a letos Poštna hranilnica v Beogradu, "r?a, sam Maribor z najbližjo okolico in rekmurjem okrog 1500 ček. računov, je Pa vpoštevamo še one ostale račune 2 bivše mariborske oblasti, bi število ^aslo na preko 2000. Podružnica v Ma-n ,ri1^ bi imela torej več računov kakor r^nica v Skoplju in skoro toliko, kot j/^ievo, kar je zadosten razlog za usta-vitev mariborske podružnice, ne glede to. da ima Maribor podružnico Na-vjt . ljailke, mnogo uradov, močno raz-industrijo in razgibano gospodarsko Oljenj Vj>g je. Ljubljanska podružnica, ki ima na bi prišli hitreje do gotovine in vse denarno i>oslovanje bi bilo mnogo bolj živahno in eksoeditivno. Seveda je želeti. da se ustanovi popolna podružnica z vsemi azendami in ne kakor na SuŠa-ku le ekspozitura računov kakor Sarajevo. Skoplje, l)r rica in SuŠak bi' bila precei raz-etnenjena, mariborski imetniki inčunov Recitacijsfcli večer v Ljudski univerzi Jutri v sredo dne 34. t. m. ob 20. uri bo v Ljudski univerzi kot druga prireditev I. Umetnostnega tedna v Mariboru rccitacijski nastop naših književnikov in književiiic, ki bodo brali svoja, večinoma novejša in najnovejša dela. Uvodno besedo bo spregovoril predsednik Umetniškega kluba pisatelj dr. Ivo Šorli. Prvakinja našega gledališč-’, gdč. Elvira Kraljeva bo nato čitala krajšo Sorlijevo prozo »Vprašanje«, pesnik Vinko Žitnik bo recitiral svoje pesmi; pisatelj Ivan Potrč bo bral iz svojega najnovejšega dela poglavje »Fanikina povest«; pisatelj in pesnik Radivoj Rehar bo bral črtico »Lepota in bolečina« ter tri pesmi; pesnica Ruža Lucija Petelinova bo recitirala pesnitev »Orači« in nekaj liričnih pesmi, pisatelj in pesnik dr. Ivan Dornik bo pa zaključil nastop s svojo prozo in pesnitvami. Dela, ki se bodo brala, jc pregledala ih odobrila posebna žirija si jih pravočasno! Jtibšiejne prosjave Sokola Maribor-matica začnejo v nedeljo 28. nov. s sokolsko razstavo v Narodnem domu, ki se otvori v nedeljo ob pol U. uri in ostane odprta do 1. decembra. V torek 30. nov. zvečer bo telovadna akademija v Narodnem gledališču, ki se ponovi i. dec popoldne. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni Narodnega gledališča. 1. dec. dopoldne ob 11. ufi bo slavnostni občni zbor, zvečer pa velik družabni večer v Narodnem domu. Glasbena Matica pripravlja nov velik koncert v proslavo pionirjev slovenske pesmi Foersterja, Adamiča in Hubada. Koncert bo v petek dne 3. decembra v Unionu in bo pevski zbor Glas. Matice izvajal pesmi samo teh treh skladateljev. Naivečje delo v programu, pri 'katerem sodeluje tudi orkester, je od Foersterja uglasbena legenda »Turki na Slevici«. Ta melodiozna 'kompozicija se bo izvajala prvikrat v Mariboru in traja čez pol ure. Pripoveduje pa o čudežni pomoči matere božje, ki je pred cerkvico, kamor so pribežali kristjani, ustavila pašinega konja, ki je nato ves preplašen s svojo druhaljo vred zbežal pred kristjani in »e še danes vidi konjsko kopito v kamnu pred cerkvico. Pesem sama je polna krasnih akordov, kakor jih najdemo tolikokrat v Foersterjevih kompozicijah, prav posebno lep pa je še zbor kristjanov, ki klečijo pred Marijino podobo in jo prosijo pomoči. Ta prireditev bo največji vokalni koncert v tej zimi, zato ga nihče ne zamudi. Vstopnice so od bote naprej pri »Putniku«. Rokoborbe. Rezultati snočnih srečanj: Prvi par Doberl (Celje) proti Czayi. V dru gcm kolu zmagal Czaya. Drugi par Mrna prodane in lepo uspele ga«. »Kvadrature kro- Osebne vesti. Iz Marenberga je premeščen v Mariboru vodja tpk. oddelka fin. kontrole preglednik g. Rijavec Josip, Oddelek bo začasno vodil preglednik g, P a valeč. — V Marenberg pride učitelj g. Adolf Draksler od Sv. Andraža. Vete*ie naj so- Za uspešno delovanje na moralnem, občeprosvetnem in državnovzgojnem napredku naroda je uprava kr. fonda odlikovala s pohvalnim dekretom Sokolsko društvo Velenje ter šefa računovodstva drž. rudnika v Velenju g. Kurnika Antona. Pohvalne dekrete je slovesno izročil v občinski pisarni sreski načelnik v navzočnosti članov društvene uprave, članov občinske uprave in krajevnega odbora ter direktorja drž, rudnika. Zdravnik združene zdravstvene občine dr. Turin Ivan je podal ostavko na'banovinsko službo ter se preselil v Maribor. Častni eten. Ko so ujeli vso roparsko tolpo, vpsaša sodnik roparskega glavarja: »Ali so vsi ujetniki člani vaše tolpe?« — »Da, vsi —■ razen Tomaža! On je samo — naš častni član!« odgovori ponosno poglavar. Zagovorniška. Zagovornik: »Obtoženec je res našel denar in ga nekaj porabil za se; res je, da ga je hotel zatajiti; toda pomislite, gospodje porotniki, da bi ničesar ne dobili je prešle- goin koiu zmaga! Czaya. Drugi par Mrna nazaj, ato fei denar dobil kak nenošten , tako dalfcroti-Kdito': Po 28 Minutali lepe in siirf^a-j ali kakšen bolj preijr&tn človek...« OkkG JU svet Izumitelj ,.smrtnih žarkov" žrtev španske državlj. vojne Zakaj ne uporablja vaiencijska vlada teh žarkov? Te dni se je ustrelil Charles Siduey Way, ki je zatrjeval, da je odkril »smrtne žarke«. Imel je 35 let in zapušča ženo in dvoje otrok. Kakor pravi njegova vdova, je Way žrtev — španska državljanske vojne. On je namreč prodal svoj izum valencijski vlad1, ki ga je hotela uporabiti za obrambo pred letalskimi napadi. Za izum bi imel dobiti 40.000 'funtov šterlingov; pozneje so mu pa sporočili, da dobi denar šele po zaključku vojne. Ker pa je ostal z družino brez sredstev, je obupal in si končal življenje. Na svojem izumu je delal več let. O učinkovitosti pa ni znano nič gotovega. Vsiljuje se pa vpra sanje, zakaj vaiencijska vlada, ako je res, 'kakor trdi gospa Way, kupila izum, ne uporabi tega v državljanski vojni. Wa-yev liišiii gospodar potrjuje, da je videl aparat, s katerim je Way ustavil avtomobilski motor, ki je bil oddaljen kakih 6 metrov. Dravska banovina je odplačala 90% svojih anuitet PAB-u. Včeraj je imel izvršilni odbor Priviligirane agrarne banke svojo sejo, kjer je bilo ugotovljeno, da so dolžniki plačali do 18. t. m. Din 111,892.000 na račun prvega odplačila. Na področju ljubljanske podružnice je bilo plačanih čez 23 milijonov Din, to je 9023% anuitet, ki naj jilj PAB plača privilegiranim denarnim zavodom in zadrugam. Zagrebški tedenski sejem. Dogon je bil na zadnji sejem dober, zlasti krav-mleka-ric. Kupčija pa je bila slabejša, ker ni bilo tujih kupcev. Konje so kupovali za Italijo, klavne pa za Dunaj. Dogon: 22 bikov, 788 krav, 248 junic, 158 volov, 64 juncev, 276 telet, 1148 konj in žrebet in 514 prašičev. Cene: biki 4—4.75, krave za klanje 3.50— 4.50, za klobase 2.50—2.80, junice za rejo 1200—1500 din, voli I. vrste 5.80—6, II. 4.50—4.75, bosenski 3—3.50, junci 4.50, teleta 7.50—9, zaklana 10—12, prašiči debeli 8—9, mršavi 6.50—7.25 ,konji od 4 do 12 tisoč za par, žrebeta od 1500—3500 din žival. — Detelja 60—70, otava 55—70, seno 45—60, slama za steljo 40—45 din za 100 kg. Nov zakon o v‘mi. Na seji ekonomsko-finančnega odbora ministrov je kmetijski minister predložil načrt zakona o spremembah zakona o vinu. Osnutek je bH sprejet iti bo v kratkem predložen ministrskemu svetu. Povišanje železniških blago vn da jih moram večkrat pustiti doma, da se prehitro ne obrabijo.« ftazno Našel se je PES VOLČJE PASME od Pobrežja do mesta brez znamke. Lastnik se naj zglasi na naslov, ki ga dobi v upravi v roku dveh dni. si* cer ga oddam konjedercu. _____________6761_____________ 8 let staro DEKLICO dam za svojo. Naslov* v upravi. 67150 V nalem NOVO HIŠO renovirano, velik vrt. ob glav ni cesti na Pobrežju oddam v najem. Vprašati Vojašniški trg št. 3. gostilna. 6703 Prodam LEPA SPALNICA in tudi <>517 KMEČKA SOBA ceneno na prodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni pohištva POTOČNIK. Vinarska ulica. Sobo odda sorf: oddam s popolno oskrbo. .Kirbiš, Vetrinjska ul. 3. 6758 Oddam malo SOBICO Prečna ul. 6-1, eventuelno; s hrano. 6757 SONČNO SOBO s štedilnikom takoj oddam. Vprašati v Gosposvetski ulici v trafiki. _ 6766 V lepo opremljeno sobo se sprejmeta 2 SOLIDNA GOSPODA Vprašati v Mesarski ul. 5-1, Maribor. 6764 Prvovrsten CVETLIČNI MED a Din 16.--, pri odjemu 10 kg Din 15.— dobite nri Kmetijski družbi, Meljska c 12. 6626 Nova zložljiva OTROŠKA POSTELJA z vložkom poceni naprodaj. Mizarstvo, Gregorčičeva 8, dvorišče. 6762 Stanovanie SOBO IN KUHINJO oddam v novi hiši. Jadranska' ul. 40 Pobrežje. 6740 Službo išie Pridno in pošteno DEKLE išče mesto kuhinjske vajenko za polletno dobo. Cenjeni n*' slov je pustiti v upravi po“ »Pridna«. 675» Kupujte tvoje p«> trebiiine prt nsSIH innrantih i dokler traja zaloga po Din 6*— mete dobite pri I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica Dalmatinski K A R F S O L Gospodarske Sloge se prodaja dnevno na Glavnem trgu potom vrtnarije: I. Jemec tei. 2766 A. Požar tei. 2830 Cena: na drobno Din po kg, na debelo Din 4** Skrivnosti 75 Po teh besedah se je obrnil k Leonu, a Blanka sc mu je polna groize obesila okrog vratu. Everard se je skušal nežno oprostiti iz objema in dejal Leonu: »Mali, preje si izgovoril zelo nespametno b-ssedo; upam, da nisi mislil resno?« »Popolnoma resno,« je odgovoril Leon. »Ali nas misliš ovaditi?« »To je moja do+žnos>t, ki jo bom še nocoj izvršil.« »»Vedi, da lahko to preprečim iz eotm sa mim udarcem z nožem,« je de*»l Everard zjK>reik> kretnjo. »In jaz lahko razodenem Blanki vso resnico, Everard. Varujte se!« Everard je besno kriknil. V naslednjem ttrenutku se jo zabliščal v njegovi roki aiož, ki ga je Blanka zopet zadržala. »Oče, oh, oče!« je klicala prestrašena deklica, »nikar ne prelivajte po nepotrebnem krvi!« »Po nepotrebnem? Ali mar nisi slišala, ►kaj ie rekel?« »Grozil vam ie. da mi pove resnico, ki sem jo že sama uganila*« »Blanka! * »“Nocoj so se mi odprle oči iu zidi se mi, da mi je sedaj marsikaj jasno, česar pre-ie «isem rataumela. Spomnite se samo pokopališča obsojencev!« »•Nesrečnica!« »Da nesrečna sem res,« je odgovorila Blanka, »zelo nesrečna in sedaj me je sroza same sebe.« Bila je tako pobita in žalostna, kakršno Everard še ni videl. Kmalu :pa se je zopet zbrala, se ozrla po možeh, ki so stali krog nje in stopila k Leonu. »■Gospod,« je rekla s trepetajočim glasom, »iz srca se vam moram zahvaliti. Dobro ste vedeli, da sem ničvredna stvar in vendar ste mi vedno kazali tako odkritosrčno in iskreno vdanost, ki io Sele zdaj prav cenim.« »(Ali., jaz vam ostanem tudi poslej ves vdan, Blanka!« je vzkliknil Leon in ji stisnil roko. »De, ne!« je odgovorila deklica in du- šila solze, ki so ji silile v oči, »sedaj se vidiva zadnjič. Preden se pa posloviva, moram izpolniti neko dolžnost.« »Katero dolžnost, Blanka?« je vpraš^ Leon. Blanka se je obrnila k Everardu. »Oče,« je rekla s trdnim, skoro ukazujočim glasom, »odslovite takoj te može-* »Odslovim naj jih?« je zajecljal Everard. »To je potrebno,« »Kaj vendar hočeš? Kaj nameravaš?* ^ »O tem bomo govorili pozneje, sedaj hočem samo, da ti ljudje odidejo, kajti s ' cer pojdem sama in me ne boste mK več videli.« (DaUeJ_ lodafe v LjiriMaai. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratn! del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. predstavnik ravnatelj STANKO. ESJEELA, »si v Marifeotu.