Ucv. 52
V £|ubl|lilU, 3. mutca 1936
leto 1.
Pud ncoc konstelacijo o topi
Mussolini, Hertza, Stndumbccg
se sestaneje 9, mano v Rimi k ppmctciHufti p scdelcmniii
Rim. 3. marca. o. Avstrijskega podkanclerja kneza Starhemberga pričakujejo tukaj 4. marca. Trdovratno se širijo tu vesti, da bo pri tej priliki obiskal Mussolinija tudi kancler Sušnik. Zunanji povod za obisk teh dveh avstrijskih državnikov je proslava obletnice, ko so sklenili italijansko-av-strijsko-madjarsko pogodbo. Ta proslava pade na dan 17. marca. Sušnik bo najpreje odpotoval v Budimpešto, kjer bo z madjarskimi zastopniki v glavnem ugotovil pogoje za organizacijo Podonavja. Potem bo svojo pot nadaljeva Iv Rim.
Dunaj, 3- marca. o. Avstrijski krogi ko do sedaj odločno zanikali vsakršno vest o potovanju podkanclerja Starhemberga v Rim. Zdaj pa se doznava iz popoinoma zanesljive strani, da bo Starhemberg
odpotoval 4. marca v Rim. Njegov obiek v Rimu in razgovori z Mussolinijem bodo trajali dva ali tri dni. Starhemberg hoče na vsak način priti v Rim pred 9. marcem, ko dospe tja predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža. Starhemberg si hoče biti že v naprej v6aj približno na jasnem, o čem bosta Mussolini in Hodža razpravljala.
] talita ia Mi
Kneza Starhemberga zanima poleg Hodževih razgovorov predvsem vprašanje, kako stališče namerava zavzeti italijanski ministrski predsednik do I Male zveze. Za Avstrijo, ki sc je zadnje čase začela Mali zvezi približevati, je to vprašanje gotovo nadvse važno iz dejstva, da pričakujejo v Rimu
predsednika češkoelov. vlade, ki velja nekako za uradnega govornika Male zveze in je kot lak zavzel Titulescujevo mesto, da je avstrijskim krogom mnogo misliti. Časopisje v državah Male zveze je zadnji mesec zavzelo docela drugo stališče do itali-jansko-abesinskega spora, kakor ga je imelo v začetku in je moči opaziti v njegovem pisanju izrazito prijateljski ton. Iz tega je razvidno, da je politika držav Male zveze zavzela zadnje čase svojo pot in da je postala spričo nevarnosti, ki grozi srednji Evropi od Habsburžanov, dosti bolj realna.
Knez Starhemberg bo od šefa italijanske vlade pri svojem obisku dobil tudi migljaje za nadaljne razgovore, ki jih bo imel s predsednikom češkoslovaškega ministrskega sveta.
Abesiiul divje luže...
40-lctnlcn bitke pet Adut...
Italijani maščevali stara pnaze t Bdtoiilnimi zmagami
Asmara, 2. marca. AA. (Stefani.) Čete prvega in tretjega armadnega zbora izrabljajo dalje >zvo-jevano zmago in čistijo bojišče, ter zbirajo vojni plen in štejejo padle sovražnike. Letalstvo preganja ostanke sovražnih čet, ki beže v divjem begu. Inžcnjerski oddelki so že začeli graditi ceste v novih zasedenih krajih.
London, 3. marca. Angleško časopisje prinaša dolga poročila z abesinskega bojišča, kjer je, kakor znano, nastal nenaden preokret z zmago, ki so jo Italijani izyojeyali na pogorju Amba Alaga. S tem jc končana najdramatičnejša laza abesin-sko-italijanskc vojske, o kateri se je maršalu Ba-doglio končno posrečilo zlomiti odpor abesinskih ▼o|sk, ld sta jima načelovala ras Sejum in ras Kasa. Višek vseh italijanskih operacij pa je bilo zavzetje tako zvanega Zlatega brega. Ob tej priliki so Italijani uporabili isto taktiko, ki je lastna Abesincem, začeli so napadati> ponoči in se bojevati z napadi na nož. Izbrani oddelki Alpincev, Askarov in pehote so dobili od srede na četrtek ukaz, da morajo v napadu zavzeti Zlati breg. Na vrhu tega hriba se je razvila borba na nož zraven velikih prepadov. Boj je trajal celo noč, proti jutru pa so Italijani izobesili na tem hribu svojo
zastavo. Ras Kasa in ras Sejum sta poizkusila z naskoki iztrgati Italijanom osvojeno goro, vendar so bili njih napori zaman, nakar so se abesinske čete v velikem neredu začele umikati. Ta bitka je izzvala v Italiji veliko navdušenje, ker pada točno v 40 letnico bitke pri Adui, kjer je italijansko orožje moralo na nečasten način kloniti pred abesinskim cesarjem Mcnelikom.
Addis Abeba, 2. marca, AA. Havasov posebni vojni dopisnik poroča: Razpoloženje v abesinski prestolnici sc zdi, da se je iznenada popolnoma izpremenilo v zvezi z zadnjimi krvavimi bitkami v Tcmbijcnu. Tu prevladuje mnenje, da sc šele zdaj prične prava vojna, in da bo brž prišlo do odločilne faze, ki bo usodna za izid vojne. Zadnje čase odhaja največ čet v Sidamo; tja je odšla tudi švedska sanitetska misija, ki se je bila reorganizirala.
Starešina abesinske	cerkve je	izdal	proglas na
ljudstvo. V proglasu ga	poziva, da naj	v	sedanjih
težkih trenutkih ohrani	potrebni	mir.
Asmara, 3. marca.	Agencija	Stefani	poroča:
Maršal Badoglio je predstavnikom tička, potem ko jim je sporočil zmago, izjavil, da se je sedaj
zgodilo prvič v zgodovini Abesinijc, da so sc Abesinci spustili v beg in popolnoma klonili in izgloda, da sploh nimajo več volje za borbo. Maršal Badoglio jc navedel slučaj, ko so eritrejske čete podile nekatere abesinske oddelke v smeri proti Dibuku. Ob tej priliki so Abesin-ci metali od sebe puške, sablje in celo uniformo. Vse to je včasih predstavljalo največji ponos Abcsincev. Poljedelci v zasedenih krajih prehajajo na stran Italijanov. Izjavljajo, da se nočejo več borili proti Italijanom.
London, 3. marca. AA. DNB poroča: Na podlagi uradnega poročila o pobijanju brezposelnosti je delavska stranka predložila v parlamentu predlog nezaupnice proti vladi. Poslanec VValton jc obdolžil vlado, da sploh nič ne skrbi za to vprašanje. V teku debate je Ramsay Mncdonald izjavil, da bo vlada pri ‘vojem velikem oboroževalnem načrtu gledala na to. da se bodo dela razdelila na najbolj pasivne kraje. Zaradi tega načrta se bodo morala dvigniti celo nova industrijska podjetja. Maedonald je sporočil, da je vlada že sklenila zgraditi veliko tovarno orožja v južnem Walesu.
JUckett v Kirnu
Rim, 3. marca. Včeraj je priletel sem na svojem enokrovniku svetovno znani finančnik lljckett. Njegov prihod spravljajo vsi krogi v zvezo z abcsinsko-italijanskim sporom m bo v Rimu imel pogajanja glede petrolejskih koncesij, za katere je sklenil kupčijo z negušom in katere si mora zagotoviti tudi za primer, da osvoje petrolejska ozemlja Italijani.
Dcaootcoa najdba
Iz Kaira. Člani francoske arheološke misije so 15 milj južno od Luksorja našli štiri velike kovi-naste kovčege, ki so bili polni srebrnega nakita in dragega kamenja neprecenljive vrednosti. V teh kovčegih so našli tudi mnoge predmete, ki so velike znanstvene vrednosti, ker pričajo o tesnih vezeh med starim Egiptom in zapadno Azijo v dobi 12. egiptske dinastije.
Užaliuti ponos
Iz Tokia. O poročniku Ausini, ki je s svojo soprogo vred izvršil harakiri, pravijo, da ni spadal med upornike, marveč da je služboval v nekem gardijskem polku, ki jc sodeloval pri akciji proti upornikom. Poročnik Ausini ni hotel preživeti sramote, ki jo jc doživela japonska vojska s tem, da so se morale ccsarskc čete boriti druga proti drugi.
Po uporu
Tokio, 2. marca. AA. fDNB) Knez Sajonji je po avdijcnci pri cesarju in po konfercnci s predsednikom kronskega sveta imel zelo važen sestanek z vojnim ministrom generalom Havašino, V političnih krogih mislijo, da bo predsednik vlade postal podpredsednik kronskega sveta Sira-muma, ki jc zelo blizu vojaškim krogom okoli generalov Mazakija in Arakija.
Cgumuie vojne priprave ob sottjttsko mandžutskl meji
Berlin, 3. marca. b. Sem so prispele vesti o •rjaških vojnih pripravah, ki se vrše vzdolž mandžursko-sovjetske meje In ki zavzemajo vsak dan večji obseg. Ta poročila so prinesli ameriški novinarji, ki so sc preko Šanghaja vračali v Evropo in Ameriko.
Ti očividci, ki so se dalj čase mudili na mandžursko-sovjetski meji, zatrjujejo, tla jc v Vzhodni Aziji v bližini mej razpoloženje tako mrzlično in tako napeto, kakor je bilo v Evropi I. 1914. Japonci pošiljajo na mandžursko-sovjetsko mejo dan za dnem oklopne vlake, ki štejejo po 50—60 oklopnih voz z obratljivimi stolpi za strojne puške. Posadko teh vlakov tvorijo Japonski častniki, ki bodo v primeru spopada prevzeli vodstvo mandžurskih čet. Sovjetsko mandžurska meja je dolga 3000 km in je vprašanje zavarovanja meje za obe vojskujoči se stranki zelo važna.
Ameriški časnikarji poročajo, da sovjeti v pogledu oboroževanja popolnoma nič ne zaostajajo in da odide iz Moskve dnevno po en
Pcut Kitajec -papežev komornik
Vatikan, 3. marca. Včeraj je papež imenoval ite. svojega tajnega komornika znanega šanglmj-skega industrijalca in odličnega voditelja kitajske katoliške akcije Lopahongu. Lopahong, ki ga pozna vsa Kitajska po njegovem misijonskem udejstvovanju, je desna roka papeževega nuncija Cattalenga. Lopahong je prvi papežev komornik v zgodovini, ki ni belokožec. Njegovo imenovanje kaže tendenco sedanjega papeža, da naj katoliško delovanje pri vsakem narodu vodijo predvsem domačini.
Io|na seia pri Hitlerju
Berlin, 3. marca. Včeraj popoldne sc jc vršila v stanovanju državnega kanclerja tajna konferenca nemške vlade, pod predsedstvom Hitlerja samega. Seji so prisostvovali poleg Hitlerja še general von Blomberg, minister za državno obrambo ter vrhov-ni poveljnik armade in mornarice. Dalje je bil navzoč šef nemškega letalstva Goring, državni minister za propagando dr. Gobbcls, zunanji mini-ster von Neurath in von Ribbentrop. Večerni listi ne prinašajo o tej seji nikakih komentarjev, vršila *e je pa zaradi tega, kakšno stališče naj zavzame Nemčija z ozirom na italijanske in francoske predloge na londonski konferenci
vlak, ki šteje 75 voz, polnih vojnega materiala, v Sibirijo. Tudi sovjeti z vso naglico utrjujejo mejo in urejujejo oporišča za svoje čete. štiri ure vzhodno od Omska so uredili velikansko letališče, ki meri 3 milje v kvadratu, število letal, ki so spravljena v hangarjih na tem letališču, cenijo na 1000. Iz tega je razvidno, da se
bodo pri spopadu sovjeti zanašali predvsem na svoje letalstvo, ki bo polagalo veliko važnost tudi na to, da bo s padali izkrcnvnlo vojake tri material za sovražnikovo bojno črto, od koder bodo lahko udarili nasprotniku v hrbet To taktiko so sovjeti s presenetljivo spretnostjo kazali pri zadnjih velikih manevrih svoje armade, posrečilo sc- jim jc pri tem / letali spustiti sestavne dele tankov, ki so jih potem vojaki, ki so se tudi spustili s padali v dobri minuti sestavili v celoto ter z njimi naskočili sovražne čete. Vse te priprave kažejo, da ni ne za sovjete ne za Japonce več dvoma o tem, da se bo spopad na Daljnem vzhodu začel.
Angleži o Ženevi osamljeni
Ženeva, 3. marca. b. Spričo zadnjih dogodkov na abesinski fronti, ki so popolnoma preokrenili položaj tudi v Ženevi, je silno presenetilo vse kroge stališče angleške delegacije. To stališče je_ najbolje poudaril njen voditelj, zunanji minister Eden, ki je zagovarjal poostritev sankcij za vsako ceno. Dejal je, da je angleško stališče glede sankcij docela neodvisno od stališča Združenih držav. Brez ozira na zunanji položaj se morajo vse države, ki so med proizvajalci petroleja, držati načelnih sklepov Zveze narodov. Hvalil je težnje odbora 13, ki si je prizadeval, da spor med Italijo in Abesinijo mirno konča. Tudi Anglija si je prizadevala v tem smislu, vendar pa njeno načelno stališče zahteva, da se sankcije izvedejo tako, kakor so se začele.
V Londonu je Edenov govor vzbudil veliko senzacijo, zlasti v tistem delu, ki govori, da se Anglija ne bo ozirala na Združene države. Splošno pa prevladuje mnenje, da bodo zadnji dogodki v Abcsiniji evropsko politiko docela presukati.
Odbor osemnajstorice je na svoji prvi seji včeraj sprejel zahtevo, ki jo je stavil francoski zunanji minister Flandin, naj sc takoj skliče odbor 13, da pripravi vse potrebno za pogajanja med Italijo in Abesinijo in za mirno poravnavo spora. Odbor 13 ima namreč namen, da zasleduje potek vojne v Abesiniji in predlaga vse potrebno za ustavitev in omejitev bojev. Angležem ni preostalo drugega, kakor da kljub svojemu prvotnemu odločnemu stališču, ki je zahtevalo izvedbo sankcij, pristanejo na Flandinov predlog, ker so bili že tako s svojimi zahtevami osamljeni. Zato je verjetno, da se program zasedanja odbora 18 rie bo izvedel. Ta program je zahteval prvič, da se razširijo sankcije na ves petrolej, na železo in na surovine. Drugič, da vse članice Zveze narodov prepovedo vstop italijanskim ladjam v svoje luke. Tretjič, da se sankcije razšiirjo na vse italijansko izvozno blago, da se prekine vsak finančni promet z Italijo in da nobena država ne sprejme več italijanskih plačilnih sredstev.
Medicinska uganka v Imm
Dunaj, 3. marca. O zanimivi in naravnost zagonetni operaciji poročajo iz bolnišnice v Linzu. Tja so pred nekaj dnevi pripeljali 36 let starega moškega iz Saxena na Nižjem Avstrijskem. Ta je že od rojstva naprej vsa leta trpel zaradi velike otekline v bližini želodca. Oteklina je bila v trebušnem mišičju in mu jc prizadevala silne bolečine, zlasti zadnje čase. Učenjaki so smatrali, da je porrebna operacija, ki bo odstranila oteklino, katere izvora si niso znali .razlagati. Uspeli operacije jc bil nad vse presenetljiv. Zdravniki so namreč ugotovili. da tvorita vsebino njegove otekline dva zamrla človeška zarodka, približno 6 cm velika. Operirani moški bi sc bil moral roditi kot trojček, toda pod kdo ve kakšnimi čudnimi^ pogoji se je on nesorazmerno naglo razvijal že pred rojstvom, tako da sta njegova bratca zaostala in rasla naprej v njegovem mišičevju. Ta po-
jav je v zgodovini medicine čisto neznan in osamljen in je v vseh znanstvenih krcgili vzbudil velikansko zanimanje Operiranec se po dovršenem zdravniškem opravilu počuti čisto dobro.
Šanghaj, 3. marca. AA. Agencija Central News poroča, da je pri Lingcengu prišlo do spopada med policijo in kmeti. Ob tej priliki je bilo ubitih 5 redarjev. Redarji so ujeli voditelja neke sekte, ki je pod versko firmo delala po navodilih tujih agentov.
Pariz, 3. marca. A A. Mavas poroča: Nemško veleposlaništvo je obvestilo včeraj uradno zunanje ministrstvo, da umika tožbo proti listu »Journal Magazine«, ki jc objavil članek o intimnem življenju g. Hitlerja
Nocoduu skupščina
Včeraj jc. narodna skupščina nadaljevala s pretresanjem državnega proračuna v načelu. Prve so liilc na dnevnem redu nekatere interpelacije na posamezne ministre, za katere je skupščina sprejela nujnost, /.a tem so prešli na pretres predloga proračuna /a leto 1936-37. Obravnavali so proračun vrhovne državne uurave, ki ima tri oddelke. K prvemu oddelku proračuna je govoril prvi poslanec JRZ Mihajlo Krstič. Ta je predlagal', naj se prvi del državnega proračunu, v katerega sp'ada tudi civilna lista kralja, sprejme brez debate rudi zaslug, ki jih ima rodbina Karadjordjevičev za državo. Nato je Krstič prešel na obravnavanje oddelka proračuna zu predsedništvo vlade in oddelka za parlament. Krstič je zagovarjal nas parlament kot edino svobodno tribuno kjer jo mogoče razpravljati o vseh življenjskih problemih naše države. Obstrukcijo, katero izvajajo opozicijske skupine, označuje Krstič zgolj kot plod mržnjc. ki jo opozicija ima do predsednika vlade Stojadinoviča in do njegovih glavnih sodelavcev. Krstič je nato poudaril zasluge Stojadinoviča in njegove vlade za zboljšanje razmer v naši drža\i in obenem poudaril tudi zasluge glavnih Stojadinovicovih sodelavcev dr. Korošca in dr. Spaha.
Za Krstičem jc govoril opozicijouulec Luka Kostrenčič v imenu Narodnega seljačkega klubu. ki se .je pridružil predlogom večino, da se z aklamacijo sprejme predlog proračuna za prvi del. Kostrenčič je omenil pri tem velike zgodovinske zasluge Karadjordjevičev. v prvi vrsti zasluge kralja Petra in kralja Aleksandra I.
Madžarski poslanec Szanto je govoril v imenu Madžarov in naglasil udanost Madžarov do države, dinastije ter svoje zaupanje do vlade Stojadinoviča. V nadaljni debati je govoril tudi života Milanovič od seljačkega kluba, ki se je v svojem govoru največ bavjl invalidskim vprašanjem in socijalno politiko sploh. Milanovič je protestiral proti izdttkom ministrstva za telesno vzgojo, češ, da se tukaj za-Piuvijajo veliki denarji za šolska društva •
>’	;	Dejal je, da nima nič
proti tem organizacijam in jim nima ničesar očitati, vedar pa je odločno za to. naj se ta društvu svobodno razvijajo, kakor vsa ostala društva •	'*
> 'V	*£-?
„	-	•	•	*	?	*	i
| V	4	I	>	-JS-	^	*
kmetu nepotrebne, ker so za kmeta	'■
njegove njive. Milanovič je nato m. padel tudi obstrukcijonistično opozicijo, ki j** prišla v skupščino razbijat in razgrajat in ne delat za kmečki stan. ki je steber države Milanovič je dalje protestiral proti ogromnim izdatkom, ki jih država izdaja za pokojnine. Zato bo glasoval proti drugi in tretji postavki prvega dela državnega proračuna. Nato jc skupščina prešla na tretji oddelek, na postavke, ki so predvidene zn državne dolgove. Tudi ta postavka je bila nato sprejeta.
lTtemenska počutila
Kranjska gora: minus dva, barometer se dviga, na 20 cm stare podlage 40 cm sreža, smuka prav dobra.
Vriič, Krnica, Tamar: 50 cm pršiča, smuka idealna.
Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru: plus ena, pooblačilo se je, mirno, 20 cm snega.
Koice: minus tri, stare podlage 100 cm, pršiča 30 cm, smuka prav dobra.
Zelenica: minu6 tri, jasno, mirno, 20 cm suhega snega, smuka prav dobra.
Planica, Dom Ilirije: nula, barometer se dviga, vreme jasno, podlage 110 cm, novega snega 3 cm. Mala skakalnica uporabna, drsališče neuporabno,
GorjuSe: minus tri, deloma sončno, mirno, podlage 60 cm, 5 cm suhega snega, smuka Drav dobra.
Ogromna	množina
rudarjev
Ljubljana, 3. marca.
Kot /.uano, lani ni bilo občnega zbora Glavne bratovske skladnice (GBS) v Ljubljani, na katerem bi naša javnost lahko dobila vpogled v poslovanje te organizacije, ki je predlanskim še združevala pod svojim okriljem pri petnajstih rudarskih in topilniških podjetjih v Sloveniji tudi 15 krajevnih bratovskih skladbic. Občni /bor se ni vršil, ker bi sc morale vršiti pred njim volitve v krajevne skupščine in v glavno skupščino, a ni ministrstvo za gozdove in rudnike še izdalo pravilnika za volitve.
Tudi letos je položaj zaenkrat še tule. da ni pričakovati kaj kmalu občnega zbora GBS. Kljub-teinu se gradivo zanj pripravlja in tako moremo postreči članom bratovskih skladnic in s tem prijateljem našega lista z zelo zanimivimi podatki, ki obravnavajo pregled o bolo-vanju in smrtnosti zavarovanih članov in njih svojcev v letu 1035.
Koncem 1.	1935. so obstojale bratovske
skladnice v Celju, Hrastniku, na Jesenicah, v Kočevju. Krmelju, Laškem, Ljubljani, Rajhen-burgu. Ravneh. ' Štorah. Trbovljah, Velenju in v Zagorju. Število pri bolniških blagajnah teh 14 bratovskih sklatimo zavarovanih članov pa je znašalo: članov 22.104 (izmed teh aktivnih članov: moških 10.542, ženskih 392; upokojencev: moških 1317, ženskih 53) jn svojcev 24.407 (izmed teh aktivnih članov: moških 7439. ženskih 14.886; uopokojencev: moških 514 ženskih 1568).
Od te velike množice zavarovanih članov je bolovalo članov 17.290 (predlanskim 16.785), svojcev 27.791 (predlanskim 25.088), umrlo pa je članov 71 (predlanskim 77), svojcev 201 (predlanskim 192). Te številke so zelo visoke glede na število članstva, ki se je zmanjšalo luni v primeri z 1. t954. pri članih komaj zn 76. pri svojcih pa za 171. Kažejo nam. da naši rudarji in plavžarji čedalje huje bolujejo.
Človeški	kontrabant
Največ čjjjtnov je bolovalo za boleznimi na prebavilih (I), in sicer članov 3040, svojcev 6297, dalje za boleznimi kosti, sklepov in mišičevja članov 2350, svojcev 1772, zaradi poškodb v službi 1821, za boleznimi sopli članov 1676. svojcev 4196, zn kožnimi boleznimi člunov 1228, svojcev 2161, za hripo člunov 906, svojcev 814, za nalezljivimi boleznimi članov 718, svojcev 1596, za ; boleznimi centralnega in perifernega živčevja članov 554, svojcev 1321, za očesnimi boleznimi članov 492, svojcev 1654, za ušesnimi članov 393, svojcev 1113, za boleznimi krvnega obtoku čla- 1 nov 383, svojcev 509, za boleznimi krvi in presnavljanja članov 171 j svojcev 829, za tuberktr- I lozo članov 148, svojcev 519, za boleznimi seč- I tiili organov članov 125, svojcev 271, za spolnimi boleznimi članov 108, svojcev 63, za novotvorbami (rakom) članov 102, svojcev 134, za bo- j leznimi spolovil članov 87, svojcev 491 in za i razvojnimi boleznimi članov 81, svojcev 500.
Manjše število članov in svojcev je bolovalo i
v	opazovanju, za zastrupljcnjem. za specijnl- j nimi in drugimi boleznimi. Samomor je izvršil samo en član. Za porodi in za boleznimi porodnic pa je bolovalo 902 delavskih žena.
Kot je razvidno iz teh podatkov, tvort rudarsko in plavžarsko delavstvo v Sloveniji ogromno bolno množico. Pri vseh teh številkah pa je treba upoštevati, da ne vzameta rudarski i ali plavžarski delavec zaradi neznosnih eksistenčnih razmer poprej bolniškega lista, dokler toliko ne omagata, da že več vstati ne moreta ter da tudi poprej ne vzameta zdravstvenega spričevala, dokler popolnoma ne ozdravita. Zato je razumljivo, da je znašala vsota bolezenskih dni 118.741.
Če je že tak položaj s člani v najlepši moški dobi, je položaj rodbinskih članov še znatno slabši. Žene in otroci stalno bolehajo zaradi pomanjkanja in bede. Položaj tisočerih staro-upokojeneov, vdov in sirot je pa tak. da bi bilo najbolje zanje,-če bi mogli živi v grob.
Meja ima svoje posebnosti in svoje življenje, ki ga v notranjosti dežela ne pozna. Tipična prikazen za mejo je tihotapstvo, ki pa je na severu, kjer meji naša država na Avstrijo, začelo dobivati svojevrstne oblike. Ne tihotapi se samo mrtva roba, ampak tudi človeško blago. Se bolj značilno je lo, da so začeli s takim tihotapstvom avstrijski službeni organi, Živo kontrabando tvorijo namreč mednarodni klateži, ki jih je v obmejnih krajih povsod polno. Kadar padejo v roke oblasti, se začne dolgotrajna in razmeroma tudi draga procedura odgona. ki pa je zlasti pri takih brezdomovincih, katerim je tekla zibelka kdove kje v katerem kotu Evrope, prav težavna stvar. Po navadi nimajo potnih dokumentov, prav radi zamolčijo tudi svojo domovinsko državo, kjer jih po navadi ne čaka drugo, kakor zapor, pa imajo zaradi tega oblasti z njimi velik križ. Pometajo z njimi od ene odgonske postaje do druge, čez mejo jih pa po navadi ni mogoče spraviti, ker se, se sosednje države branijo takih gostov, če nimajo potnih dokumentov v redu. Tako potem ne preostane drugega, kakor take tiče izpustiti ter čakai, da ©e sami naveličajo epega kraja in države ter jo mahnejo po skrivnih potih preko meje k sosedom, kjer se kmalu začenjajo iste procedure, Avstrijci pa so sedaj prišli na drugo misel. Take ljudi so začeli namenoma zbirati na meji. Ker so njihovim obmejnim organom razmere na naši strani dobro znane, vedo, v katerem trenutku je mogoče človeka pognati čez mejno črto, da ga ne prime v tistem hipu naš obmejni stražnik. —
So posebno pripravna mesta za tako tihotapstvo na meji, najbolj znan pa je ceršaški gozd, katerega seka meja na polovico. Zadnje čase prihaja na ta način iz Avstrije vedno več klatežev, ki jih avstrijske oblasti skrivaj pošiljajo čez mejo, nazaj pa se jih potem branijo. Včasih so potrebna dolgotrajna pogajanja, prodno to reveže spravijo nazaj potom legalnega odgona z naše strani v Avstrijo. Včeraj so orožmki prijeli v bližini ceršaškega gozda kar tri klateže, ki so jih avstrijski obmejni organi v trenutku, ko se je umaknila naša straža, naglo pognali čez mejo s prijaznim nasvetom, naj se izgubijo čimprej v notranjost naše države, drugače jim bo od avstrijskih čuvajev slaba predla. Je med temi tremi Mariborčan, k' pa Maribora že petdeset let ni videl ter je izgubil naše državljanstvo. Ker nima tudi avstrijskega, je pravcati brezdomovinec. Piše se pa Lovro Bruderman. Drugi je neki poljski Žid, ki se piše Biebrover, pa tudi' nima nobenih potnih dokumentov. Tretji je mladi niadjarski vojaški begunec Sandor Bekenjy, ki no zna nobenega drugega jezika kakor madjarščino, Vse tri tiče brez gnjezda so za enkrat pripeljali v Maribor, kjer sedaj čakajo na nadaljno usodo. Naše obmejne oblasti so stopile v stike z avstrijskimi ter jim prodočile vso zavratnost takega ravnanja, ko se uboge ljudi, ki prav za prav niso zakrivili drugega, kakor da jim je domovina cesta, pošilja na kontrabandski način čez mejo. Zahtevajo, da jih avstrijske oblasti sprejmejo nazaj na avstrijsko stran.
99
Prehladi	se
Društvo je izumrlo s svojimi člani
Maribor, 3. marca.
Kmečka	sloga	na
Ljubljana, 3. marca.
Včeraj smo poročali o svojevrstnem živinskem sejmu v Kranju, kakršnih pri nas nismo navajeni. Z radovednostjo smo pričakovali, kakšen bo uspeh prvega organiziranega nastopa naših kmetovalcev. Reči moramo, da je akcija uspela.
Komisija, o kateri smo poročali, da bo določila na sejmu cene živini, so tvorili gg. ing. Lam-bert Muri, referent pri kmetijskem oddelku banske uprave, Janez Brodar, posestnik iz Hrastja in Burgar Jože, posestnik iz Hraš. Ta komisija je že pred pričetkom sejma določila cene živini ter te cene razglasila vsem, ki so privedli živino na trg, Ob vhodih na sejem pa so bile cene napisane na velikih plakatih, ki so pozivali kmete k slogi.
Ob 12 so kmetje sejmišče zapustili, kakor je bilo to določeno. V splošnem je akcija uspela dobro; bilo pa je nekaj kmetov, ki so nasedli živinskim prekupčevalcem. Ti so namreč še pred začetkom sejma izven sejmišča prestrezali kmete, ki so gnali živino na sejem. Kupovali so živino na cestah po nizkih cenah ter nato sami gnali živino na sejmišče in jo tam prodajali po 1 do 1.50 Din dražje, kakor so jo pol ure ali eno uro prej kupili. Ko so potem kmetje prihajali na sejem in videli,
kakšne so prave cene, so šele spoznali, kako so nasedli brezvestnim prekupčevalcem. Pri eni kra-
vi	je bilo Tazlike po 400 do 500 Din,
Delni neuspeh te akcije gre na račun tega, da vsi kmetje niso bili natančno poučeni. Nekaj slučajev, da so kmetje nasedli,	pa	bo	gotovo	izučilo
vse naše podeželje, da se bo	složno	in brez	izjeme
pridružilo temu gibanju za kmečko samopomoč.
KMEČKI SHOD
Ob 13 je bil v Kranju velik kmečki shod, na katerem je govoril predsednik Kmečke zveze Janez Brodar o najvažnejših gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo slovenskega kmeta, zlasti o uspehih najnovejše akcije, Zborovalci so sklenili, da se apelira na vseh pristojnih mestih, posebno pri banski upravi ter pri mins-trih dr. Korošcu in dr. Kreku, da podprejo kmečki	pokret, ki	stremi
za dvigom cen živine,
Sprejeta je bila tudi posebna resolucija, v kateri se zahteva določitev minimalnih živinskih cen, dalje da sc prepreči delo prekupčevalcev, ki izkoriščajo nastalo situacijo in končno, naj se po-I cenijo proizvodi, ki jih morajo nakupovati kmetje. I Kot posebna zahteva resolucije pa je, naj se čim-I prej oživotvorijo kmečke zbornice.
Po vojni so se pri nas ustanavljale najrazno-vrelnejše organizacije. Med temi je bilo gotovo naj-originalnejše društvo onih junakov, ki so hodili tudi v najhučši zimi plavat v Dravo. Po vzorcu dunajskega društva »prehladi ee vsak dan«, se je ustanovilo slično društvo tudi v Mariboru ter je imelo skraja precej pristašev. Videli smo jih v najhujši zimi, kako so plavali po Dravi med ledenimi plo, ščami, se vozili v kopalnih oblekah v sandolinah ter se »solnčili« na snegu ležeč na obrežju. Kmalu pa se je začelo število pristašev lega društva krčiti, čez nekaj let jih je vztrajalo samo Se par pozimi v ledenomrzli dravski vodi, že daljšo dobo pa ne
vidimo več takih junakov ob Dravi in verjetno tudi nikjer drugje v Mariboru. Šele smrt znanega železniškega zdravnika dr. Drascha je zopet priklicala med Mariborčani spomine na omenjeno drp-štvo. Pokojni dr. Drasch je bil eden od najbolj vnetih pobornikov metode »prehladi se vsak dan«, pa tudi on je že pred leti opustil kopanje v zimskem času v Dravi, odkar je začela snrrt med Člani diuštva,naglo kositi. Eden za drugim so umirali in zadnji član je bil pokojni dr. Drasch, ki je kljub navidezno krepki telesni konstituciji podlegel v starosti 59 let. Mariborčani pravijo, da si je tudi on v zimski Dravi nalezel kali smrtne bolezni, ki mu je omajala zdravje ter ga spravila predčasno v grob.
Drobiž	iz
Preiskava	o	avtomob
Ljubljana, 3. marca.
Nesreča, ki se jc pripetila v noči od nedelje na ponedeljek na Celovški cesti in katere smrtna žrtev je postal 44 letni sluga rudarskega poglavarstva v Ljubljani Ivan Usar, je v Ljubljani predmet vsesplošnih razgovorov. Ivan Usar se jc vračal z izleta iz Št. Vida in to s svojo ženo Amalijo, hčerko Milko in sinovoma Miroslavom in Zdenkom. Kakih 500 korakov nad mitnico v Šiški je na izogi-bališču cestne železnice privozil za njimi osebni avtomobil dh Debelaka Gvidona, mestnega zdravnika v Ljubljani, ki jc po izjavi prič vozil dokaj hitro. Z nezmanjšano brzino je zavozil z Usarjevo družino. Ivan Usar je takoj obležal na cesti nezavesten z razbito glavo in s težkimi notranjimi poškodbami. Poškodbe pa je dobil tudi njegov 14 letni sin Zdenko. Usarja so reševalci, ki jih jc poklical dr. Debelak z najbližje policijske stražnice, prepeljali v bolnišnico. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa je poškodbam podlegel.
ZDENKO IZVEN NEVARNOSTI
V	bolnišnico so prepeljali tudi Zdenka Usarja,
o	katerem se je spočetka domnevalo, da ima istotako smrtnonevarne poškodbe. V bolnišnici pa so ugotovili, da poškodbe niso življenjsko nevarne
in si je Zdenko tudi kmalu odpomogel ter je izven nevarnosti.
KDO JE NESREČO ZAKRIVIL
Policija je zaslišala celo vrsto ljudi, ki so bile priča dogodka. Državno pravdništvo pa je odredilo obdukcijo, obenem pa zahtevalo aretacijo dr. Debelaka, ki je bil res včera) aretiran. Značilno je, da so na blatnikih Debelakovega avtomobila našli sledove zemlje, kar da sklepati, da je že pred nesrečo zavozil s ceste na kako njivo. To kolnost pojasnjuje s tem, da mu je med vožnjo odpovedala luč in da je zato zavil s ceste. Dalje je bilo tudi zanimivo, zakaj ni takoj on sam odpeljal Usarja in njegovega sina v bolnišnico. To pojasnjuje dr. Debelak s tem, da je njegov Fiat za prevoz dveh ranjencev absolutno neprimeren. Poleg tega da bi on ne mogel privoziti v bolnišnico tako hitro, kakor reševalni avto, ki lahko vozi po mestu z veliko večjo brzino, kakor navadni avtomobili. Zanika pa dr. Debelak možnost, da bi vozil z 80 km brzino, češ da take brzine s starim Fiatom sploh ne more doseči.
Pri vsem je značilno tudi to, da teče proti dr. Debelaku že ena preiskava radi malomarne in neprevidne vožnje. Razprave v dotični zadevi še ni bilo in bosta sedaj obe postopanji najbrž združeni.
Smernice	kmet
Ljubljana, 3. marca.
Za gibanje, ki ga organizira kmetska zveza, da dvigne cene rogati živini, vlada povsod, posebno po deželi, veliko zanimanje, l o tem bol j, ker v javnosti o tem še ni mnogo znanega. Zato ne bo odveč, ako pojasnimo, kako je prišlo do akcije in katere so glavne smernice novega gibanja.
Kmetska zveza je dolgo razpravljala, kako bi mogla priti do živega raznim prekupčevalcem z živino. V teh prekupčevalcih je namreč videla najvteejega povzročitelja padanja cen.
Resnejše oblike, kako naj se akcija izvede, so bile določene že na seji kmetske zveze v nedeljo, dne 16. februarja. Na nadaljnjih sejah in sestankih pa so bile smernice za delo še izpopolnjene tor so v glavnem sledeče:
TIM MANJ ŽIVINE NA SEJMU!
V	interesu kmetov samih je, da pride na sejme čim manj živine. Razlogi so razumljivi: cim manj blagu, tem dražje, /ato naj ne goni na sejme živine nihče, kdor res ni v stiski za denar. Dovajanje živine naj se omeji posebno sedaj od začetka, ko sc gibanje z» vzdrževanje ■en šele uvaja.
GOLOTA N J fci ENOTNIH CEN
Na vsakem sejmu naj posluje posebna komisija živinskih strokovnjakov, ki zlasti dobro poznajo cene. la komisija bo določala ,pred -ejrnom minimalne cene ter razdelila živino po kakovosti. Pod cenami, ki jih določi komisija, naj živine ni kdo ne prodaja. Prodajalci nuj vsi istočasno zapuste sejmišče, da niso posamezni
kmetje zopet izpostavljeni prekupčevalcem. Uro odhoda določi sejmski odbor.
ZAŠČITA PRED IZRABLJANJEM
Naloga se j inskega odbora je tudi, da ščiti kmečke prodajalce pred izrabljanjem in strahovanjem s strani živinskih prekupčevalcev. To bo dosegel odbor na ta način, da pazi na sejmišču tudi na delovanje prekupčevalcev in da je vedno na razpolago z nasveti in pomočjo posameznim prodajalcem, ki naj se ravnajo vedno po nasvetu odbora.
USPEH ODVISEN OD KMETOV
Ali se bo ta akcija obnesla in želu tisti uspeli, kakor ga lahko, je odvisno od kmetov samih. Bolj kakor v katerem drugem primeru velja tukaj: V slogi je moč. Če se bodo kmetje složno, vztrajno in brez izjeme ravnali po teh načelih, uspeh nikakor ne more . izostati. Da je stvar izvedljiva, je najbolje pokazal včerajšnji sejem v Kranju. Sledili bodo nastopi tudi v ostalih večjih sejmskih krajih in kmalu se bo pokazalo, ali jc naše podeželje že zrelo za tako sumostojno borbo, ki mu utegne prinesti tako težko pričakovano naraščanje cen goveji živini ter mu vsaj malo ublažiti gospodarsko krizo, ki najbolj tišči buš slovenskega kmeta.
Prepozno. »Možek, ko sva se na tej klopici prvikrat poljubila, še ni bilo električne razsvetljave.«
»Imaš prav, vse dobre iznajdbe prepozno pridejo.«
Huda nesreča
je doletela včeraj posestniškega sina Ivana Klančnika iz vasi Brenk pri št. Janžu na Dolenjskem. V Gorencah jc blizu Čopove hiše padci tako nesrečno na kolo nekega voza, da se mu je izlilo oko. V Ljubljano je prispel z vlakom, od kolodvora v bolnišnico pa so ga prepeljali reševalci. Njegovo stanje jc zelo resno In se zdravniki trudijo z vsemi močmi, da ga ohranijo pri življenju. — V bolnišnico so pripeljali tudi Potočnika Pavla, 5 letnega sina kurjaču iz Šmartna pri Litiji. Fantek se je sukal okrog slamoreznice, ki mu je poškodovala desno roko.
Izvoz v Šibeniku pada
V nasprotju s Sušakom, katerega so sankcije proti Italiji le delno prizadele in kjer so izvoz lesa v Italijo, ki je popolnoma ponehal, nadmestili z drugimi predmeti, pada izvoz iz šibeniške luke stalno. Radi tega so gospodarski in trgovski krogi zelo zaskrbljeni, ker tolikšnega zastoja v izvozu ne pomnijo niti v najhujših letih gospodarske stiske, v letih 1931 in 1933. V Šibeniku vlada prepričanje, da so temu krive sankcije proti Italiji, To je mogoče razviditi v izvozu lesa in premoga iz Šibenika. Pred sankcijami je znašal letni izvoz lesa v Italijo okrog 12,000 m3, premoga pa 10.000 ton. Po uvedbi sankcij je izvoz premoga povsem prenehal, dočim jc izvoz'drv malo manj kot ponehal. Ves promet, odnosno izvoz iz šibeniške luke jc namenjen sedaj v Južno Afriko, v Alžir in Albanijo, kjer so še mogli najti nove trge za naš les kot nadomestilo za italijanski trg.
Kri zaradi ženske
Na vaški zabavi v &ti'itaru v bližini Osjeka je prišlo zaradi ženske do krvopelilja, katerega žrtev I je postal kmet Paškuljevič iz iste vasi. Paškuljevic
I	se je nedavno ženil z dekletom, ki je v resnici | imela rada nekega drugega, s katerim se je sesla-j jala tudi že po poroki. Toda to stanje ni trajalo dalje, Žena je moža zapustila in pobegnila k svojemu ljubimcu. Ko pa je bila v vaei te dni zabava, je prišla nanjo tudi pobegla žena s svojim ljubimcem. Zapuščeni mož je neprestano opazoval svojo nezvesto. ženo, kar je njenega ljubimca tako razkačilo, da je pograbil nož in ga do ročaja zadrl Pa-Škuljeviču v prsa. Brez vsake nade na življenje so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico.
Džamija se zrušita
V Sarajevu se je pred dvema dnevoma sama od sebe porušila znana džamija Škeuder paše, tako, da je od nekdaj tako slavne ir, tepe džamije nastal kup kamenja in zemlje. Ta džamija je bila ena izmed največjih in nnjlepših džamij v Sarajevu in je bila zgrajena za časa lurške okupacije v 15. stoletju. Džamijo je zgradil sin turškega vojskovodje Škeuder bega ter ji nudel očetovo ime. Škender beg je tudi sicer zn Sarajevo pomembno ime, ker je dal zgraditi več javnih in socialnih ustanov. Da še je džamija zrušila, je kriva popolna zanemarjenost.
Znižanjo športnih taks
Belgrad, 3 marca. m. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je predložilo finančnemu ministrstvu amandman o znižanju taks na vstopnice za športne prireditve. Amandman predvideva znatno znižanje taks za vse vrste športnih prireditev. Z uveljavitvijo tega amandmana bo urejeno vprašanje, ki je bilo že dolgo časa predmet najburnejših debat na raznnih občnih zborih in sejah vseh mogočih športnih instanc.
Potnik za tujski promet
Zagrebška policija je te dni aretirala nekega Franza Szemereja, katerega štejejo med svoje znance tudi policije v drugih državah radi številnih prevar. Szemereja so policiji prijavili neki hotelirji, od katerih je iztisnil več tisočakov pod pretvezo, da jim bo kot poverjenik madžarskih državnih železnic zagotovil obisk madžarskih letoviščar-iev. Pri vsakem hoteliriu je Szemere pobiral razne
predujme in denar za kolke. Ko ga jc policija aretirala, je našla pri njem dvoje legitimacij, katerih vsaka se je glasila na drugačno ime. Pri zaslišanju je priznal, da je prišel iz Budimpešte, kjer je bil že večkrat gost policije radi večjih grehov prevar. Iz svoje domovine se je podal na Češko, kjer je zagrešil zopet več prevar. Ko so oblasti postale pozorne nanj, jo je popihal v Avstrijo, kjer se je spoznal z novim tovarišem in sodelavcem, ki se je pa izdajal za inženirja. Z njim vred se je pojavil v Jugoslaviji in postal agent za tujski promet. Zagrebška policija je o njegovi aretaciji obvestila inozemske policije in upa, da bo spravila še več njegovih grehov na dan.
Pomoč lačnim otrokom
Zadnje dni je prišlo v Zagreb več sto otrok iz hrvatskih pasivnih krajev iz Dalmacije, Like in Bosne, ki jih razdeljujejo na preživljanje v kraje, kjer ni pomanjkanja živeža. To pomoč siromašnim gladujočim otrokom organizirajo razna hrvatska društva, med njimi »Hrvatska žena«, nekatera športna društva in novoustanovljena organizacija »Gospodarska sloga«. Vzajemno sodelovanje teh društev je doslej imelo že toliko uspeha, da so rešili gladu že preko 1500 otrok, katere so razmestili večinoma na kmete v bližino Bjclovara in zagrebške okolice. Transporti takih otrok, ki •prihajajo v Zagreb večinoma skoro nagi in bosi, so vedno pogostejši. Društvo »Hrvatska žena« ima poleg tega še to veliko skrb, da zbira za to revno mladino obleko in obutev in sredstva, da more te otroke odpremiti na razne kraje. Njihov poziv je našel v Zagrebu in po vsej Hrvatski močan od' ziv, da upajo, da bodo mogli v kratkem času preskrbeti še nekaj tisoč takih otrok za daljši čas in jih rešiti gladu vsaj v dobi, ko trpe njihovi roditelji največje pomanjkanje.
Cetjt
KONCERT TRBOVELJSKIH OTROK
Trboveljski slavčki bodo pod vodstvom svojega pevovodje učitelja Šuligoja nastopili v Celju, po daljšem odmoru, zopet v nedeljo, dne 15. marca. Koncert bo v veliki dvorani Ljudske posojilnice ob 4 popoldne. Koncertni program jc za Celje popolnoma nov. Zbor bo izvajal v Celju slovenske umetne in narodne pesmi. V Celju bo nastopilo okrog sedemdeset pevcev in pevk. Novost na tem koncertu bo tudi popolnoma samostojen nastop solistinje, ki jo bo spremljal operni dirigent dr. Danilo Švara.
Danes gostovanje ljubljanske drame. Nocoj, v torek, bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z Roscggerjevo dramo »Ve-ficJa božja pot«. Med celjskim občinstvom vlada za lo predstavo zelo veliko zanimanje in jc bilo gledališče že kmalu po naznanilu, da bodo gostovali Ljubljančani s to igro, popolnoma razprodano.
Dve žrtvi nesreč. Blaj Dominik, 40 letni posestnik iz Žebnike pri Radečah, je padel s kozolca in si zlomil levo roko, — Stramšniku Francu, 42 letnemu posestniku iz Hrenove pri Vojniku je na travniku v Šmartnem spodrsnilo, Stramšek je padel in si zlomil levo nogo v gležnju.
Zadnja pot Božidarja Ermenca. V soboto do-
Eoldne so se zbrali številni prijatelji in znanci na jubnem ob Savinji, da pospremijo na zadnji poti prerano umrlega jurista Božidarja Ermenca. K zadnjemu slovesu so prišli tudi domači farani v zelo lepem številu. K pogrebu so pohiteli tudi njegovi stanovski tovariši, akademiki ljubljanske univerze, ki so nosili krsto ter vence. Bil je sicer deževen dan, vedar je ob času pogreba posijalo tudi zimsko sonce in poslalo v pozdrav svoje žarke. Po opravljenih podrobnih molitvah so ob odprtem grobu zapeli domači pevci najprej žalostinko ,nato so se pa poslovili od pokojnika kot zastopnik Društva slušateljev juridične fakultete in sošolcev jurist Orožen, zastopnik Slov. kat. akad. društva »Danica« akademik Novak, zastopnik Društva jugoslov. akademikov v Celju diplomirani filozof Krušič ter končno pokojnikov rojak, jurist Sem z Ljubnega. Vsi govorniki so prikazali pokojnega kot resničnega človeka, ki se jc zanimal za žive potrebe izmučenega ljudstva, za pravice delavca in kmeta, zato je ta Izguba za mladi slnvenski katoliški pokret tembolj velika
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 3. februarja: Kunigunda. Jutrj, sreda, 4., februarja: Kazimir.
Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 m mr. Korootar, Vič.
Kaj bo danes
Bela dvorana hotela Union: Ob 20 predavanje prof, dr, Gosarja o temi; »Kolektivizem in glavni socjalni problemi,«
Mala dvorana hotela »Metropol«; Ob 20 sestanek dekliškega krožka Prosvetnega društva »Ljubljana-mesto«. '	,
Društvena soba za (rančiškansko župnijo: Ob 20 redni sestanek prosvetnega društva. Predava dr p. Roman Tominec: Problemi Japonske.
O gomoljnih begonijah bo v sredo ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval znani specialist gosp, Jože Kregar in pokazal najnovejše begonije, ki bi z njimi najlepše okrasili okna in balkone tudi na bolj senčni strani. Kakor vsa predavanja podružnice SVD je tudi to za člane in nečlane brez vstopnine.
Živali v gorah se kaj rade skrivajo radovednemu planincu. 1 oda naš dr. Joža Herfort jih spretno opazuje in kaj rad pripoveduje o njih. V alpinistični šoli TK Skala bo predaval v sredo, dne 4 marca. Začetek točno ob 20 v verandi »Uniona«. Okoli 80 slik. Vstop prost.
Razpis poletnega abonmaja. Opozarjamo na razpis poletnega abonmaja, ki ima 8 dramskih in H opernih predstav in začne v ponedeljek, dne 9, t. m. Cene so izredno ugodne z velikim popustom in se plačujejo v štirih zaporednih mesečnih ohrokih. Priglase sprejema gledališka blagajna v dramskem gledališču.
Razpis poletnega
abonmaja v gledališču
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje poletni abonma, ki se bo odigral v Pasu od !>. marca do 28. junija 193«. Poletni abonma velja *a 8 dramskih in H opernih predstav ter se uvrsti v že obstoječi abonma reda C. Priglase sprejema blagajna gledališče uprave v poslopju dramskega gledališča vsak dan od 9 do 12 in od 15 do 17.
Repertoar bo obsegal naslednja dela: V dra: mi: Š. Kovarlin: Tuje dete, Schurek: Pesem s ceste, Vesnič: Gosposki dom, Galsworthy: Družinski oče, Nušič: Pot okoli sveta, Werfel: Juarez In Maksimiljan, Lavery: Prva legija, Besier: Sovražnik ljubezni. — V operi: Strauss: Šaloma, —, Kavalir z rožo, Donizetti: Lucia di Lammermoor, Verdi: Othelo, Gounod: Faust ali kako drugo delo opernega repertoarja, dalje oporele: VVeinberger: Apropos, kaj dela Andula?, Lehar: Vesela vdova in Kuha: Pesem ljubezni.
Poletni obrok se plačuje v štirih zaporednih mesečnih obrokih: 1. obrok pri vpisu, 2. obrok 1 aprila, 3. obrok 1. maja in 4. obrok 1. junija. Obroki so: za ložo v parterju in v I. redu štev. 1 do 5 po 213 Din, za ložo v I. redu štev. 6—9 po 256 Din; za parterni sedež I. vrste 64 Din, od II. do 111. vrste 58 Din, IV.—VI. vrste 52 Din, VIL— IX. vrste 48 Din, X.Xl. vrste 40 Din; za balkonski sedež 1. vrste 39Din, II. vrste 3‘2 Din, Ul. vrste 27 Din; za galerijski sedež I. vrste 24 Din, II.— IILvrste 20 Din, IV.—V. vrste 16 Din.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izredno nizko ceno in plačilno ugodnost poletnega abonmaja, ki omogoča pač vsakomur stalen obisk našesra gledališča. Zato vabi k mnogo-
Novi rekordi v plavanju
Zanimivo je, da v času, ko pri nas samo smučamo in se nam zdi čudno, da bi kdo mislil na plavalni šport, postavljajo v inozemstvu nove plavalne rekorde v mesecu januarju in februarju.
Tako je izboljšal Američan Walter Spence ob priliki plavalnega mitinga v Čikagu rekord na 100 m v prsnem plavanju s časom 1:10,2 in s teni izboljšal za 0,6 prejšnji rekord lligginsa, ki ga je postavil lani s časom 1:10,8.
Ob priliki plavalnega mitinga v Amsterdamu sta pa postavili znani svetovni plavalki dva nova plavalna rekorda in sicer: VVillie den Ouden, ki je popravila svetovni rekord v prostem plavanju na 100 m. Progo je preplavala v času 1:04,6 in s tein izboljšala svoj lastni rekord za dve dese-linki. Tretji rekord pa je padel oh isti priliki v hrbtnem plavanju. I?ie Mastenbroek je s časom 1:15,08 dosegla za pet desetink boljši Jas kot
prejšnja svetovna rekorderka Eleanor Holm, ki je imela do sedaj svetovni rekord s časom 1;16,3.
Naše priprave.
Pri nas se zaenkrat dela samo na organiza-tornem polju. Jugoslavija bo na olimpijskih igrah v Berlinu nastopila samo s svojim vvaterpolo moštvom, v štafeti 4 X ‘200 m in morda v skokih.
Trening za waterpolo moštvo bo od 1. Junija do I. julija v Dubrovniku, kjer bodo igralci, ki so jih imenovali posamezni klubi, trenirali z moštvom »Juga«. Od Slovencev pride v poštev za sestavo reprezentance samo Fuks.
V Sport-hoteiu
na Pokljuki je v zadnjem času prišlo do več dogodkov, ki so dvignili kljub deževnemu vremenu nekaj prahu in bodo imeli svoj konec na sodniji. Tako je prišlo pred nedavnim do škandalčka v lako-zvanem baru. Kakor znano, je tam včasih zelo veselo. Z veseljem narašča tudi razpoloženje. Tudi razpoloženje nič ne škoduje, dokler se interesi veseljakov ne križajo. Nekega večera se je zopet plesalo vsevprek — to ni nič posebnega za tistega, ki pozna Sport-hotel — in zaplesati se je zahotelo tudi nekemu visokemu gospodu. Pristopil' je k še višji in odličnejši belgrajski dami ter jo prosil za ples. Dama je ples odklonila, kar je bilo za postavnega gospoda nekaj nezaslišanega. Sledil je krai-komalo škandalček — tako vsaj zatrjuje v tožbi dama, ki jo gospoda tožila za žaljenje časti, (ioapod
^	— P l" Pr'deio v lestev sledeči	je na]ureč po zatrdilih tožbo rabil take izraze, ki
plavači: Vilfan (Ilirija), Štoker (Sušak), Cigano-	jjh dama ne more prenesti. Kakor vse kaže, bo ro-
vič (.lug) in Jadranasi: Oazzari, Brajnovič, Maro	--	-	•
vIč, Luger, Petrone in Ronačič. Končno je zagrel)
HolmenkoUen
V soboto ob 10 dopoldne je bil start za tradicionalni holmenkolnski tek na 17 km. Prijavljenih je bilo 234 tekmovalcev in od teh jih je starlalo preko 200. Največ je bilo seveda norveških tekmovalcev, poleg teh so pa tekli še Finci, Američani, Kanadčani in Japonci. Tudi Nemčija je_ postavila v boj svoje olimpijsko moštvo. Največ iz-gledov za zmago v kombinaciji in samostojnem teku je imel Oddbjorn Hagen, ki je že v Ga-Pa pokazal, da je v izredni formi in še vedno stari.
Start za tek se je vršil pri štirih stopinjah pri zgodovinskem smučarskem muzeju in je trajal zaradi velikanske udeležbe skoraj eno uro in pol.
Oddhjorn Hagen,
ki je imel startno številko 58, je že 8|>ocetka zavzel tak tempo, da je bilo že sredi proge videti, da ne Ik> mogoče postaviti boljšega časa; prišel pa je tudi s startno številko 58 na cilj kot eden prvih. In res je postavil s časom 1:13:12 čas, ki ga ni dosegel nobeden. Njemu je sledil njegov rojak Sigurd Ryen (startna štev. 69), ki se je pri 50 km teku plasiral na četrto mesto. Dosegel je čas 1:13:45. Tretji in četrti sta bila Olaf Heffs-bakken (Norvežan) in Finec Husu s časom 1:14. Sledijo še Norvežani: 5. Larsen 1:14:55, 6. Griui-stad 1:14:59, 7. Gjoslin 1:15:08 in 8. Hioerven 1:15:18.
Tek je bil združen obenem tudi za kombinacijo, Vrstni red tekmovalcev v kombinaciji se glasi:
ški plavalni klub prijavil še Difilitisa.
Za skoke pride v poštev pa samo od Ilirije določeni Ziherl.
1. Hagen (Norveška) 1:12,12, 2. Hoffsbakken 1:14, 3. Grimstad 1:14,59, 4. Wahl 1:15,58.
Odmevi FIS tekem v Innsbrucku
Zadnje FIS tekme v alpski kombinaciji in tudi alpska kombinacija v Ga-Pa so še vedno predmet živahnih debat med strokovnjaki. Pii pravici je grajal major Oestgaard, predsednik FIS progo za smuk in slalom v Innsbrucku; proge, po katerih naj vozijo tekmovalci postajajo vedno težje in zahtevajo od tekmovalcev skoro akrobatskih sposobnosti. Že proga v Garmischu je bila izredno težka, toda proga, po kateri so vozili tekmovalci smuk v Innsbrucku pa je bila radi vremenskih prilik naravnost vratolomna.
Predsednik angleške smučarske zveze Lunn je direktno obdolžil vodstvo FIS-e, ki je tekmo priredilo, da ni pazilo na potrebno previdnost, na kar bi morali zlasti pri tako nevarnem terenu, kot je bil v Innsbrucku, posebno paziti. Proga, ki je bila ves čas zmrznjena, je padala v zadnji tretjini v kotu 350. Led na progi in ljudje, ki so tekmo preblizu opazovali, so tekmovalcem skoraj popolnoma onemogočili izvajati kake like.
V fakein slučaju ne pomaga niti najboljša organizacija in je to samo sreča, da ni bilo med 15 bolj ali manj poškodovanimi nobene hujše žrtve.
V bodoče naj se ne izbirajo /a tekme v smuku take proge, ki so lahko življenjsko nevarne, naj ne izpade tekmovanje v iskanju prirediteljev, kje bo mogoče najti najtežjo progo.
Občni zbor
Društva prijateljev pravne fakultete“
stalen obisk našega gledališč številnemu podpisu.
Uprava Narodnega gledališča, v
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20 Torek, 3. marca: Vesela božja pot. Gostovanje v Celju. Izven.
Sreda, 4. marca: Dies irac. Red Sreda.
Četrtek, 5. marca: Gosposki dom. Red B.
OPERA Začetek ob 20 Torek, 3. marca:	Apropos,	kaj	dela	Andula?
Red C.
Sreda, 4. marca: Trubadur. Gostuje Izven.
Četrtek, 5. marca: Saloma. Red Četrtek.
DRAMA.
V soboto, dne 7. t. m. bo premijera Nušičeve komedije Pot okoli sveta v režiji prof. Šesta. To dejo spada med najuspešnejša in največkrat igrana dela izredno plodovitega srbskega dramatika Nu-šiča. Popisuje pot dveh Jagodincev okoli sveta. Pri predstavi sodeluje ves dramski ansambl, operni zbor, balet in orkester. 'Premijera bo izven v opernem gledališču.
OPERA.
Abonente rpda C in B opozarjamo na spremembo repertoarja. Za red C se igra v torek, dne
m.
a
Ljubljana, 2. marca.
V veliki razpravni dvorani okrožnega sodišča je imelo občni zbor »Društvo prijateljev pravne fakultete«-, ki so ga pred par leti poklicale v življenje posebne razmere. Društvo združuje okrog sebe veliko število pravnikov, ki zavzemajo odlična in odločilna mesta v našem javnem življenju. Nadelo si je nalogo, skrbno in pridno čuvati in skrbeti za pravno fakulteto našega vseučilišča in storiti vse za njen procvit in napredek, zlasti pa skrbeti za to, da najde tiho, vztrajno In podrobno delo na tem delu našega najvišjega znanstvenega zavoda močan odziv v javnosti.
Namesto predsednika dr. Ivana Vrančiča, kije bil lani imenovan za kasacijskega sodnika v Zagrebu, je vodil občni zbor odvetnik dr. Janko Žirovnik. Spomnil se je smrti dveh zelo odličnih slo-venskih pravnikov, dr. Režka in dr. Tume.
Namestnik višjega državnega tožilca dr. Avgust Munda je v tajniškem poročilu poudarjal podporo, ki jo nudi društvo zboru profesorjev juridi-čne fakultete pri izdajanju »Zbornika znanstvenih razprav«. Zadnji zvezek je bil natisnjen v 700 izvodih. Do sedaj je bilo razpečanih 447 primerkov, pri Čemer je bilo društvenim članom samim prodanih 366 izvodov. S tem je društvo pokazalo, da je fakulteti pri izdajanju znanstvenih publiktcij glavni in temeljni podpornik. Odziv ostale javnosti pri nakupu »Zbornika« je bil zelo majhen. Izdajanje je izredno pomembno tako za slovensko kakor za jugoslovansko znanost. Smatrali ga je za poslanico slovenske univerzo inozemski znanosti. Tajnik je podčrtal, da društvo pazljivo sledi dogodkom na univerzi. Za knjižnico nabira knjige in jih je na-Mario Šimenc. | bralo že lepo število. Z vsem svojim delovanjem društvo krepko podpira slovensko vseučilišče in v javnosti propagira čut odgovorno«ti za naš najvišji znanstveni zavod.
’ Društvene imovine sicer ni toliko, da bi mogla zadostiti vsem zahtevani, ki se društvu postavljajo, vendar pa stori vse, da podpre znanstveno udej stvovanje profesorskega zbora.
Pri volitvah se je stari odbor izpopolnil. Za predsednika je bil izvoljen predsednik apelacij-skega sodišča dr. Franc Golia, za podpredsednika pa dr. Stanko Majcen, pomočnik bana. Za člane odbora ho bili dalje izvoljeni vseučil. prof. dr. Stanko Lapajne, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič (mesto bivšega župana dr. Puca Dinka) in odvetnik dr. Josip Hacin. Iz odbora sta izpadla tudi dr. Gras-seili in dr. Makar. Na njuni mesti bo odbor sam na nasvet vseučil. prof. dr. Stanka Lapajneta izbral dva odbornika in sicer iz vrst mlajših pravnikov. Predlagatelj je izrazil mnenje, da mora društvo skrbeti za to, da si vzgoji naraščaj, ki bo nekoč društvo prevzel v svoje roke.
Dr. Žirovnik se je zahvalil dosedanjim odbornikom dr. Ivanu Vrančiču, bivšemu podbanu dr. Otmarju Pirkmajerju, dr. Makarju, dr. Grasselliju, dr. Domenicu in dr. Dinku Pucu za njih delo v lanskoletnem odboru.
Vseučil. prof. dekan dr. Melod Dolenc se je pri slučajnostih zahvalil v imenu juridiČne fakultete društvu za vse njegovo delo in za vso podporo ter skrb, ki jo posveča fakulteti. Izrazil je tudi željo po stiku z mlajšimi doktorji.
Nato se je občni zbor zaključil.
malo na sodnijo precej prič, ki niso slutile, da bodo o dogodkih veselega večera na Pokljuki padle zadnje besede — na sodniji.
Drugi slučaj, ki pa je mnogo manj tragičen, bo radovljiška sodnija obravnavala v sobolo, 7. marca.
V tem slučaju nastopa kot zasebni tožitelj sam najemnik Sport-hotela gospod Janez Kenda, sin znanega hotelirja Kende z Bleda. O gospodu Janezu Kendi se je baje nekdo izrazil, da je — idiot. Tako zatrjuje tožba. Obdolženec pa se zagovarja, da je bilo tistega dne na Pokljuki zanj zelo razburljivo iri da je — če je sploh kaj žaljivega rekel — rekel to v razburjenosti, v katero so ga spravili tožitelj in drugi. Očividno pa se bo moral obdolženec vendarle sprijazniti z obsodbo, ker je beseda »idiot« psovka in niti ni dopusten dokaz resnice.
Boj za dediščino
Belgrajski časopisi so pred nedavnim časom objavili vest, da je umrl v Egiptu bivši častni avstro-ogrski konzul v Egiptu Mile Pavičevič ter zapustil svojim sorodnikom večmilijonsko premoženje. Za dedščino je prijavilo svoje zahteve takoj mnogo Pavičevičev iz treh črnogorskih vasi, ki vsi*o sebi trdijo, da so najbližnji sorodniki umrlega bogataša. Zdaj so se pa javili še drugi Pavi-čeviči iz Jagodine, ki si laste edino pravico do vabljive dedščine, ker so baje vnuki umrlega Mileta Pavičeviča.
Pred 50 leti se je v Jagodino preselil iz Črne gore neki Milutin Pavičevič, ki je v vreči na oslu pripeljal s seboj svoja dva mala sina. Oba sina imata svoje potomce in tako se je krog dedičev pojavil močno razširjen. Ti trdijo, da je že umrli častni konzul še v deških letih odšel s svojini očetom v Kotor, a odtod v Ameriko, kjer je pozabil na svoje sorodnike. Njegov bral Cvetko, ki je ostal v stari domovini, pa ima dva sinova, ki trdita o sebi, da imata kot nečaka edina pravico do težkih milijonov svojega umrlega strica. Sedaj pričakujejo, da se bo oblastem prijavilo še več Pavičevičev in poskušalo svojo srečo, ker je taka ded-šeina redka in nevsakdanja.
Dobrotnica
V Kninu je umrla 80 letna vdova Tonka Vuja-lovič, ki je vse svoje imetje, katerega cenijo na več kot 5 mili j. dinarjev, zapustila v dobrodelne namene. Ustanovila je fond, ki nosi njeno ime, iz kateregat bodo prejemali štipendije učenci srednjih in visokih šol doma iz Knina. Eno svojo hišo je zapustila cerkveni občini v Kninu z vso opremo. Svojo zemljo, njive in vinograde pa je porazdelila med one, ki so obdelovali lo zemljo. V svoji oporoki pa tudi ni pozabila na svojo služinčad, katero je tudi bogato obdarila. Pokojnica je bila zdlo izobražena žena in je svoje imetje zapustila v ta namen, da se bodo mogli izobraževati otroci najsiro-mašnejših, katerim ee sicer radi revščine zapirajo pota do višje izobrazbe.
Gangsterska drznost
ljubljanskega lopova
Ljubljana, 3. marca.
Načini, s katerimi razni lopovi izvabljajo ljudem denar in stvari, ki jih spravljajo potem v denar, so že taki in jih je toliko, da bi tudi naj-prebrisanejšemu človeku bilo težko najti kak nov izviren trik, s katerim bi lahko koga oškodoval. Kljub temu pa dnevno čitamo po listih o novih »izumih« na polju kriminala, v filmih gledamo ne-nadkriljive trike in od časa do časa gre po svetu glas o najnovejših »ameriških« kriminalnih šla-gerjih.
Da pa na take kriminalne polete nimajo monopola samo Amerikanci, nam dokazuje primer, ki se je včeraj odigral sredi Ljubljane in ki je samo člen v dolgi vrsti prevar, ki so se dogajale verjetno že dalje časa, samo da niso prišle na dan.
Sftrivnoslni naročnik
Že nekaj dni so se posameznim ljubljanskim tgovcem dogajali dokaj čudni slučaji: gotova stranka — bila je navadno ugledna in dobro situirana — je naročila telefonično razno blago, kakor divjačino, slaščice, pecivo, sladkor, moko itd. Stranka nikdar ni pozabila točno označiti ulice in številke, kam naj vajenec blago prinese. Ko je potem vajenec blago res prinesel, so sc pri stranki, kamor je prišel, začudeno spraševali, zakaj je prinesel blago. Vedno sc je izkazalo, da stranka, od katere je prišlo zatrjevano naročilo, blaga sploh ni naročila. Očividno je torej bilo, da je bil vmes nek trik, ki pa se je ponesrečil ...
„Tisoč dinarjev drobiža..."
V neki ugledni ljubljanski trgovini je včeraj zazvonil telefon. Ko je trgovec dvignil slušalko,
Moč navade
Gospod, ki je vse življenje igral na stave, na Poti h poroki:
»Kaj greva stavit, da boni rekel ne?*
3. t. m. v operi opereta Apropos, kaj dela Andula?, red B pa ima predstavo v četrtek v drami.
Tenorist Marij Šimenc bo pel v sredo, dne
4. t. m. prvič na našem odru vlogo Manrica v Verdijevi operi Trubadur. Leonoro poje gospa Oljde-kopova, grofa Luno — gosp. Janko, Azuceno — gospa Kogejeva.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Torelc, 3. marca. 11 Snfctka ura: Metuljčki — mladinska spevoinra (i7jvaja drž. nar. Bola v Mo&tah). — 12 Uverture' (plošče), — 12.4.ri VremeiMkii napoved. ]x>-ročiilfl. — lp Napoved časa, »hjaiva uporeda, obvestila. — 18.15 OiuarotaiB glasba (Radijski onkmteir). — M Vrnmfln«ko poročilo, borzni točaji. — W Sinite rnukih skladateljev (Radijski onkaotor). -- IS.41) Budha — Zveličar v japonski luči (e. Fr. Tersf*l.aiv). — 1» Naipoved časa, vremenska liapoveil, poročila, objava spoTertu, obvosUla. — 19.30 Nac. tira: Osman Ojiklč, tvorec novo orieotaoije muslimanov (k, Hmi®n Huma i« Ttnleraida). — 20 Gorenleiki trlo (srtr. Ahačiča iir. Tr-
žiča im (?. Stamko AvmiKit.). — 'JI Bvrrupski koncert češkoslovaške tflasbo (prenos iz Prane). — 32 Napoved ('.asa, vremonsika napoved, poročila, objava sporeda. — 2*245 Pesmi iz daljnih d ožel (plošče). — Konec ob 23.
Drugi program**
Torek, 3. marca: Rclprad: 19.50 Richard Straussova sonata za čolo in	klavir.	— 20.40	Krna SacJk poje
na plohah. — 21	Prenos iz	P ran: e.	— 22 Narodne
pesniti. — Za preb:	20	Klavir.	— 20.30	Violina. — 21
Prajca. — 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 20 Avstrijske narodno pesmi. —	21	Praga.	— 22.10	Šramli. --23.15
Zabavna glasba. — Budimpešta: 19.30 Glasbena drama iz življenja rudarjev od (lizelo Demee. — 21 Praga. — 22.25 Salon«ki orkester. — Trst-Milan: 20.35 Giordano-va opera cAndre Chenier«. — Rim-Bar*.: 17.15 Zabavna gtlaeba. - 20.»5 Plošče. - 21 Prn«a. - 22.1)5 Tosfkan«(kc narodne pasmi. — Praga: 19.10 ltnske pesmi za otro&ki 7,bor. — 19.35 RadiifllkJi potpuri «Z eniim zamahom«. — 21 Mvropski koncert (Su.kove in Janaekove skladbe). — 2215 Ploftče. — Varšava: 20.10 Waklenova opereta «'Valukov sen'. -	21 Praga. — Berlin-Konifisbern-
Vratislava-Hamtoirfj: 20.10 Biserni »voki. — TApsho: 20.15 Lip skl torkov časopis z najnovejšo ilustrira/no zvočno pr iti o«o. — Kolu: 20.10 Kojnotmi kvilinitet. — 21 Reinaeherjeva ljudska igra »Vesel' čevljar«. Frankfurt: 20.1« KHhlerjeva elasbena ifrra »mmsar-»kii kavalir*. - Stuttgart: 20.10 Mii.rti nemfcki sklada-*.«ltt. — Mnnaknnn: «1 10 KjmeAki vftčftr. _ Ul. Prn^n.
se mu je govornik na drugi strani telefona predstavil v osebi uglednega ljubljanskega odvetnika. Naročil je nekaj divjačine in raznih delikates za precejšen znesek. Pripomnil pa je: »Vajenec naj prinese s seboj tisoč dinarjev drobiža, da mi bo lahko menjal tisočdinarski bankovec.«
Elegantni neznanec na stopnicah
Res so v trgovini takoj zavili vse naročeno hlago in vajenec ga jc odnesel v hišo, kakor je naročil telefonično gospod »odvetnik«. V hiši, kjer dotični odvetnik stanuje, je srečal vajenca na stopnicah elegantno oblečen gospod in takoj nagovoril vajenca: »A, vi ste pa prinesli tiste stvari od . . .« (povedal jc ime trgovine). Ko te vajenec to potrdil, da je^ gospod vprašal, če jc prinesel tudi drobiž. Fant drobiža ni imel s seboj. Gospod o katerem si fant pač ni mogel misliti drugega, kakor da je to odvetnik, ki je naročil blago, jc vajenca poslal obenem z blagom nazaj, da prinese drobiž.
Ponovno srečanje na stopnicah
Čez nekaj časa sc je fant vrnil in elegantni gospod ga je zopet srečal na stopnicah. Kaz-govor je bil prav kratek:
»Ali ste prinesli drobiž?« — »Dobro; košaro s stvarmi odnesite moji ženi v prvo nadstropje, drobiž pa dajte meni, da grem doli v pritličje po denar.« Vajenec je izročil gospodu drobiž, naročeno blago pa je odnesel v prvo nadstropje, kjer je pozvonil na vratih znanega odvetnika.
Pri odvetniku so vsi ostrmeli, ker nikdo ni ničesar vedel o kakem naročilu.
Izginil...
Izkazalo se je, da je neznan lopov na neve" jetno drzen način izvabil od trgovca tisoč d narjev s tem, da se je poslužil tujega imen», priše, celo v njegovo hišo. nato po opravljenem poslu pravočasno zignil.
Kakor rečeno, je bilo v Ljubljani zadnje dni že več takih slučajev, ki pa so se — kolikor je
znano ___ vedno končali še kolikor toliko dobro
za trgovce. Verjetno je namreč, da se je pojavila pri izvajanju načrta, ki si ga je premeteni neznanec zamislil, kaka ovira in da je mor»l v zadnjem trenutku načrt opustiti, tako da vajenca nikdo ni srečal, pri stranki, ki je blago »naročila«, pa o stvari ničesar niso vedeli (včasih stranke aplob ni bilo, ker je bilo ime izmišljeno), tako da |« vajenec prinesel blago nazaj v trgovino.
Ker je stvar sedaj razkrinkana, je gotovo, d« se »elegantni gospod« tega načina izvabljanja denarja vsaj v Ljubljani ne bo več posluževal. Je pa v interesu preiskave, da vsi, ki se jim je al: bi se jim v bodoče pripetil sličen slučaj, to tako; javijo policiji. Težko bo namreč izslediti storilca, če policiji ne bodo pri tem pomagali vsi prizadeti.
Strahote steklenega prahu
Tisoči delavcev obsojeni na smrt
V Washingtonu imajo zadnje dni na programu parlamentarne komisij.e za zadevo, ki razburja že mesec dni vse Združene države. Delo te komisije jc podobno sodniji, h kateri prihaja stotine na smrt obsojenih tožit tiste, ki so za njihovo usodo odgovorni. Gre za strahoviti slučaj, ki se je dogodil v industrijskem predelu Gauley Bridgc v Virgini
Gre za slučaj, zaradi katerega je že več sto delavcev umrlo, okrog 1000 pa jih je še neizbežno zapisanih smrti, to je rezultat strahovite delavne katastrofe v tem delu Amerike.
Pred nekaj meseci je neka gradbena družba začela vrtati tunel, da bi speljala strugo New Riverja in njeno vodo drugam, in sicer v smeri proti novi električni centrali za mesto Gauley Bridge Za to delo 60 najeli več tisoč delavcev, po večini brezposelnih. Ti so se spravili na delo, ki je bilo zavito v oblake prahu in ki ga je bilo treba vršiti v neznosnem zraku. Prah in slab zrak sta bila posledica številnih razstreljevanj. Toda delavci so svoje delo opravljali z veseljem, saj so bili radostni, ker so vedeli, da jim jc vsaj za nekaj mesecev zagotovljeno delo in zaslužek. Po vsem Gauley Bridgcju je vladalo razposajeno življenje.
Nehaj tednov pozneje
Čez malo časa, komaj par tednov, so sc pa začeli javljati znaki nekega skrivnostnega smrtnega zastrupljanja. Sprva so bili ti znaki osamljeni na nekaj redkih primerov. Nekateri delavci so se pritoževali, da so strahovito utrujeni, da se opotekajo ob najmanjšem naporu. Svojega dela niso mogli več vršiti. Mučil jih je suh kašelj, ki jim je prizadeval strahovite bolečine, vsak hip so morali prenehati z delom.
Na te prve pojave ni nihče polagal posebne pažnje. Bolnike so nadomestili z drugimi delavci in delo je teklo naprej brez zadržka. Toda pojavi skrivnostnega zastrupljenja so sc množili. Delavcev in vsega prebivalstva se je začel polaščati obupen strah, kakor da leži nad njimi prokletstvo. Zdravniki, ki so jih poklicali, niso v začetku mogli ugotoviti ničesar. Šele pozneje, ko so obduci-rali trupla umrlih, so ugotovili strahovito diagnozo silikoze. Silikoza, to jc zastrupljenje s kremenčevim prahom, ki jc podoben steklenim drobcem in se na površju pljuč strdi v neprodušno skorjo. Pljuča ne morejo dihati in bolnik je neusmlijcno obsojen na smrt po počasnem zadušenju.
Steklena smrt
V vsej naglici so sklicali komisijo strokovnjakov, ki naj preišče vzroke tega zastrupljenja. Komisija je ugotovila, da je 97% 6kala, po katerih drži novi tunel, sestavljenih iz silikatov, iz kre-menčevcev, tako da so ljudje tedne in tedne dolgo delali v pravem oblaku zdrobljenega stekla, ki je počasi legalo na njihova pljuča in jih zavijalo v
smrtni oklep. Ko so prvi pojavi zbudili pozornost ljudi in zdravnikov, jc bilo že prepozno, tisoči in tisoči so bili nepreklicno obsojeni na smrt, ker jim je steklo že oklepalo pljuča.
Ko se je strašna novica razvedela med prebivalstvom, jc obup legel na ves Gauley Bridge. Skoro vsi prebivalci mesta so delali pri tunelu. Tako ima zdaj vsaka hiša svoje mrtve in ranjene, vsak dan prinese nove slučaje in vsak od delavcev ve, da je tudi on izročen v plen stekleni smrti. Tisti, ki so šc živi, žive v strašni bojezni, nekateri so zblazneli, drugi so se Sami ubili. Ceste prej tako živega mesta so zdaj prazne in zapuščene, strašna mrkoba je razprostrla svojo oblast nad to vasjo, iz katere se življenje polagoma umika.
Ko je Amerika izvedela o tem strašnem dogodku, je vse prebivalstvo prevzelo ogorčenje in sočutje z žrtvami modernega kapitalizma. Parlamentarna komisija, ki se je sestavila takoj, zdaj še ni končala svojega dela, Toda Miss Allcn jc izjavil zastopnikom tiska, da ni dvoma, da je krivo tc nesreče podjetje, ki jc začelo svoje delo prepovršno in ni odredilo vsega potrebnega za varnost, kljub temu, da je vedelo, kakšno jc ozemlje, skozi katero vrtajo tunel.
Razpoloženje, v katerem se vrše razprave te parlamentarne preiskovalne komisije, je nepopisno, zlasti tedaj, kadar pridejo ti živi mrtveci pričat proti svojim delodajalcem. Nekateri izražajo svoje obupno sovraštvo, drugi kriče o svoji strahoviti žeji po življenju, tretji so se znašli v svoji usodi in resignirano molče. Potrti, pobiti posedajo po kotih in bulijo predse v tla, steklo, ki jim leži na pljučih, jim obrača poglede samo v smrt
Pride postarna ženska, ki je izgubila pri tej katastrofi tri sinove, mož pa ji leži v nezavesti v bolnišnici in se bori s smrtjo. Delavec, ki ga pokličejo pred komisijo, s pokašljujočim glasom obtožuje podjetje in njegove brezvestne voditelje: »Poznali so teren, na katerem smo delali, ne bi bilo treba drugega kakor maske, pa bi bili vsi rešeni in živi.«
V nekaj tednih izgubil 40 kg
Črnec Johnson, nekdanji boksarski^prvak v težki teži, orjak, odličen atlet jc v začetku dela tehtal nad 100 kg. Po nekaj tednih dela jih ima
Joseph Johnson, zamorski boksarski prvak, žrtev steklene smrti, ki je v treh tednih shujšal za 44 kg.
samo šc 56 in je podoben skoraj mumiji. Poročevalcem, ki ga izprašujejo, odgovori: »Moja pljuča, pravijo zdravniki, sc počasi pokrivajo s stekleno ploščo. V nekaj tednih bom dobojeval svojo zadnjo rundo, toda ta je taka, da sem jo izgubil žc mesec dni pred bojem.«
V	bližini Gaulcy Bridgeja jc ogromno žitno polje. Prvo spomladansko solnce se sprehaja po njem, nad zelenimi poljanami vlada popolna tišina. Tu je kraj, kamor bodo položili žrtve strašne steklene smrti.
269 delavcev žc spi v spomladanski zemlji, ki čaka na ostale tisoče.
Glasbeni slovar
Slovarji in atlanti pomagajo ugotoviti pozab-Ijenc letnice, kraje, imena. A kje dobimo točne podatke o izvoru kateregakoli napeva? Nemški trgovec z glasbili Friedlander je zapustil že leta 1900 nagrado v znesku 10 tisoč zlatih mark onemu, ki bo rešil to vprašanje. A šele zdaj sta Odkrila Mata Rohlcder, pianist in odvetnik, v Berlinu načelo, ki jima je dovolilo razvrstiti v preglednem redu de-settisoče umetnih in ljudskih melodij. Sestavila sta slovar, ki obsega potrebne podatke o vseh operah, operetah, romancah, simfonijah, narodnih pesmih itd. Razvrstitev je »-abecedna« in je za njo merodajna prva nota. Ce otvarja dva napeva ena in ista nota, je merodajna druga itd. Pri tem delu sc je izkazalo, da ima več napevov po 8 do 10 sličnih prvih not in se razlikuje šele od enajste naprej. Vendar nudijo ritmične razlike dokaz, da je to zgolj slučajna sličnost. Slovar je udoben in točen. Ko je zažvižgal zastopnik založbe, ki se zanima za rokopis, neko melodijo, sta takoj ugotovila avtorja po kratkem pregledu primernega poglavja, da je to začetek četrtega stavka »Patetične simfonije« Čajkovskega. Zraven je bilo zabeleženo leto, v katerem je bila spisana simfonija, in so celo stalr kratki življenje-pisni podatki o skladatelju-
Abesinsko presenečenje
Afriška vojna postaja daljša, kakor so pričakovali nasprotniki »črnih divjakov«. Pariški tisk se spominja, da jc pripravila Abesinija že marsikatero presenečenje domišljavi Evropi. Tudi francosko vojno odposlanstvo pod vodstvom kapitana Long-boisa, ki je obiskalo pred 50 leti cesarja Menelika, mu je poklonilo posebna darila: lajno, otroško puško, starinski top, ki se je nabijal od spredaj, kratkomalo stvari, ki so jih dobivali zamorski knezi že pred stoletji. Longbois je bil sprejet na dvoru, se predstavil in po uradnih govorih predvajal svoja darila. Navil je lajno v prepričanju, da bo navdušil navzoče. Naposled je stopil k topu in pričel razlagati: To je velika puška. Naredila bo »bu-um«, a bo drugače donela kakor navadna puška. Pazite, da se ne boste prestrašili, ko bo zagrmelo! — Neguš je vljudno poslušal strel in rekel zmagovalnemu kapitanu: Hvala lepa za darila. Saj so jako primerna za mojega sinčka, dasi ga bo lajna prej zanimala, kakor puška in top. Si li hočete ogledati mojo zbirko orožja? — Peljal je Longboisa v orožarno, kjer so bili zbrani najmodernejši topovi in puške ter mu prav po strokovnjaško razkazal njih prednosti. Nekoliko let pozneje jc dobil iz Francije drugačna darila.
O ribištvu in morskih ribah
Malo komu jo znano, koliko so sc zadnjih pet in dvajset let pomorske države trudile, da bi preiskale iu izmerile svoja morja z namenom, da bi naletele na nova najdišča užitnih rib. Ker ribe večidel žive v plitkejSih morskih območjih, to preizkušanje ni preveč naporno. Mikroskopsko majčkene živalce, s katerimi se večje ribe hra-
Novi angleški kralj prvič v javnosti. Obiskal je tehnični sejem v Londonu.
ni jo, gredo redkokdaj preko dve slo sežnjev v globino, zato se najuspešnejši ribolovi vršijo le na plitkih mestih. Najobsežnejša in najbolj razvila ribišča so v severnem Atlantskem in Tihem oceanu. Izkazalo se je, da so nekatera ribišča v teh morjih celo preveč izkoriščana, kar pa ni nič presenetljivega, če upoštevamo, kolikšno množino rib jim vsako leto odvzamejo. Navzlic temu pa ve-ščaki trdijo, da se ni bati usahnitve ribjih družin, treba je samo (»iskali novih najdišč, med tem pa se bodo v starih ribiščih iznova zaplodile ogromne množino rib.
Stara riba smrdi
Riba je izmed vseh hranilnih stvari najbolj kvaru podvržena. Edini način, da jo dalj časa ohranimo, jo la, da jo osolimo, posušimo in prekadimo. Shlajevanje z mrzlim ozračjem se je izkazalo za malo praktično, kajti ribje tkivo pri tern razpada in meso postane plehko in neokusno ter za prodajo nerabno. Zadnja leta so temu orlpgmo-gli s tako zvaninii metodami "hitrega ali »solnega c ohlajevanja, ki ohrani ribe dolgo časa nepokvarjene in nespremenjenega okusa. To odkritje l)o imelo dalekosežne posledice za ribji trg. 7. urejenimi dobavami se bo cena ribam znižala, ker bodo neprodane količine lahko ostale jv skladiščih za morebitne čase pomanjkanja. Poglavitni pomen novega konserviranja pa je v dejstvu, da bomo posihmal lahko dobivali ribe prav tako kakor drugo meso iz oddaljenih prekomorskih krajev. Marsikateremu ribišču bo s tem omogočena izvozna trgovina v velikem slogu. Danes dobivamo lososa in polenovko iz Nove Foundlandije in Labradorja ter trsko iz južne Afrike v vedno večjih množinah. Prav tako tudi iz kanadske Nove škotske. V severnem Tihem oceanu vse do obrežja britanske Kolumbije so velika ribišča za losose, platice, slede in mnoge druge izborne ribje vrste. Ribolovi v Kolumbiji in Fraser Riveru sicer leto za letom nazadujejo, pri vsem teni pa le še pre-
kašajo mnoga druga ribišča. Velike plitvine v bli-žini talklandskih otokov so na splošno natančno preiskali, loda plovba z ribiškimi parniki sc ondi doslej še ni razvila. V Avstraliji so ustanovili ribolovsko industrijo na obrežju Nevv South Wa-lesa, za svežimi ribami pa lam ni velikega povpraševanja. Drugo zelo bogato, 4000 kvadratnih milj obsegajoče ribišče jo v avstralskem Velikem zalivu, približno za dvodnevno plovbo oddaljeno od glavnega mesta Adelaide. Tudi v južnoafriškem Kaplovvnu so ustanovili ribolovsko industrijo. Glavne ribe, ki jih odondod izvažajo, so polenovka, kling-klip, makaru in razne belico. —— Tudi rake v veliki meri konservirajo za izvoz.
Ni vsaka riba
za vsako vodo
Rib e v tropskih morjih se v svojih življenjskih lastnostih in potrebah razlikujejo od rib, ki žive v hladnih morskih območjih. Tudi načini lovljenja, ki jih uporabljajo v zmernem pasu, se ne prilegajo tropskim razmeram. Ribiči morajo potemtakem iskati v vsakem zemljepisnem pasu novih izkušenj in pripomočkov, če hočejo uspešno vršiti svoje delo. To, česar v tropskih morjih najbolj pogrešajo, so morske plitvine. Zelo tnalo ri-bišč je v bližini ravnika, ki ne bi presegala globine dveh sto sežnjev in ki bi poleg tega ležala v bližini kake večjo trgovinske luke. Najprimernejša področja za ribolov v tropskih krajih so za-padna in južna indijska obala, severno avstralsko obrežje in Malajsko otočje — le-to še najprimernejše od vseh. V teli vodah so bili žc od nekdaj zelo živahni ribolovi in lokalno povpraševanje po ovojeruh in usoljenih ribah je ondi zelo veliko.
»Kaj pa je modrost, tafeki'«
»Vidiš, sinček, moder je tak človek, ki je vedno istih misli kakor njegova žena.«
Mrtvi In dim živa
»Tudi inženjer Engelhard!,« je rekla. »Pomislite, tako je l)il razburjen, da ni niti besede spravil iz sebe, čeravno mu to sicer ne gre težko od rok.«
Kmalu nato je prišel inženjer v sobo in jo sam postavil na laž. Gledal je Liidersonovo slečeno glavo ter se smehljal, nato je začudeno in poredno dvignil obrvi. Ze sam po sebi ni bil lep, zdaj je bil čudno spačen.
Čestitam!« je rekel in se rahlo priklonil. Nato je sedel in začel govoriti o drugih stvareh.
Prišli so drug za drugim. Le Rognos se ni pokazal. Vsi so mislili eno ter isto, le pevedati si niso upali, ker so prizanašali Liidersenu. Najbolj je bila s tem zadovoljna damska skupina.
Ko pa se je Liidersen pozneje vrnil, da vzame plašč in klobuk, je sedel Rogno« v sobi in ga čakal.
V	vidni zadregi se je dvignil, precej nervozen in mu ponudil roko. »Nisem vas hotel razžaliti,« je rekel.
Liidersen je nehote sprejel ponudeno roko, še preden je mogel preudariti, če mu je šlo v račun. Ko pa se je zgodilo, ga je bilo sram in je gledal proč. : Sem si mislil,« je rekel.
»Bil sem zelo razdražen. Najbrž zato, ker me vedno tako strašno razburi, če kdo o "boleznih in poškodbah govori. Sem pač takšen. O umiranju in pogrebih nočem nič slišati. Saj me razumete, kajne?«
»Seveda.
To je bila precej jalova tolažba. Toda Liidersen jo je sprejel, četudi ga je tudi jezila. Na poti v urad je naenkrat občutil, da je brez obveze; tedaj je ugotovil:
ta zadeva mi je vsekakor povečala ugled. Niti eden od enako starih tovarišev me zdaj ne bo več tako lahko prehitel.
UL
Junak med osramočenimi.
Ostudno hudodelstvo je ostalo nerazjasnjeno. Zlikov-cc kakor da je zemlja požrla. Celo strokovnjaki za prstne odtiske niso mogli nič storiti. Nekaj odtiskov se je sicer ohranilo na blagajnah in na ključih, toda najdoločnejši so pripadali uradništvu. Ostali so bili le drobci, ki jih niso mogli najti v nobenih zbirkah.
Rahel sum proti Bergerju je sam od sebe padel. Tudi tukaj niso mogli nič najti. Sum je bil preslabo utemeljen.
V	času dvajsetletnega službovanja je bil Berger vedno vesten in pošten uradiiik. Edino njegovo obnašanje med napadom je vzbudilo misel na morebitno udeležbo.
S tem torej ni bilo nič. Postopek so torej morali ustavi ti.
Le dva človeka ga svoj živ dan nista ustavila: Berger in Liidersen.
Nobeden od obeh tega ni pokazal v vsakdanjem življenju urada. Niti kateri od tovarišev ni mogel nič opaziti. Le onadva sama sta vedela za to. Držala sta drug drugega v očeh, kakor da bi si hotela bili stalno na jasnem, koliko tega, kar se je zgodilo, še muči drugega. Preveč določno tega nista delala, le toliko, da sta imela drug o drugem čiste račune.
To je imelo spet lo posledico, da sta hotela imeti drug z drugim čim manj opravka. Berger se je ogibal Liidersena, Liidersenu pa je bilo lo čisto prav, ker oni drugi itak ni več nič dosti pomenil.
Samo po sebi se razume, da je najgloblje rane nosil Berger. Liidersenu je vsa zadeva bila več ali manj stvar nečimurnosti. Za Bergerja pa je bil to madež, priznanje, ki ga noben poštenjak ne more prenesti. Živel je v neprestanem tihem nasprotju z naziranjem, ki so si ga prisvojili vsi ostali. Pravi nasprotnik mu je bil Liidersen. On mu je bil utelešenje tega naziranja, eno ga je po^ vzdignilo za junaka.
Bergerjeva enostavna, tiha, skoraj deška narava ni mogla razriti pravdarstva. Nasprotno je hotel čim dalje mogoče vzdržati mišljenje, da bi večina ljudi bila na njegovi strani, ko bi jih samo enkrat lahko pošteno obdelal. Za kaj takega pa ni imel niti prilike niti razuma. Toda počasi si je vendarle pridobil nek gotov pojem o ljudeh, ki so bili v njegovi bližini. Takrat je v svoje naj-večje začudenje odkril, da stoji skoraj sam samcat.
Dva tabora predstavljamo, je ugotovil nazadnje, na eni strani sva moj sinko in jaz, na drugi pa vsi ostali z junakom Liidersenom na čelu. Prav za prav je tudi Helena na oni strani, četudi ne govori več o tem
Preprost, enostaven in povprečen človek stoji s svojim petletnim sinčkom sam nasproti vsemu človeštvu, to je večja neprevidnost, kakor bi človek mislil. No, sinčku se zdi pač najbolj naravno, če mu oče ostane živ, vseeno, kako to napravi. Zato o tej samo po sebi razumljivi stvari ni dalje premišljeval, popolnoma je pozabil nanjo.
Toda Berger ni pozabil nanjo. Z vso dušo je iskal človeka, ki bi bil z njim enakih misli. Bančnega uradnika Rognosa žalibog ni poznal. Liidersen ga je poznal, toda ne bi mu šlo v račun, ko bi Bergerjevo pozornost obrnil nanj. Saj se jc že brez ozira na njegovo nenavadnost dovolj pohujševal nad dejstvom, da je bil Rognos vseskozi simpatičen človek.
»Slovenski dom« izhaja vsak Javnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994
leleton Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: tv. Cec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček*
in 299f>. Uprava: Kopitarjeva 6.