/t/ Številka 12* TRST. v ponedeljek. 22. aprila 1907 Tečaj XXXII. Izhaja v »a.«i dan ffc nedeljah in praznikih ob 5-, ob pcnedeljkih ob 9. zjutraj kutuitne Strvilke se prodaj tj o j o 3 nvč. (6 Marink i l noph tobafcamsh v J .stu in okolici. L:ubljani. 0>rkn, o i o. Pe*ru, r-ežuri. JSnhreiini. .-v. l.adji, _ Tolminu. Ajdovščini. IN ^ojui. Dcmbersni. r-oikaiiu itd. > > K OGLASOV M rr.čnnajo po rr>:ah <«iroke 73 mm. visoke , iux»»>; za trg«-.;u*ke iti ohrine oglase po -0 utotink ; .smrtnice, zahvale. <>gl»*e denarnih zavodov .. -tot. Za oirJaff v tekstu lista do b vrst S K, v.»aka na-• - m ir^ta K Mali oglasi po 3 ?tot. t*seda, na jmanj p* jll wt.,t. — pil na Nevi prevozni parnik »Arhan-_ _?lsk«. Na parniku so bili večinoma de- vci. Kolikor se je zamoglo doslej kon- - ta to vati, jih je od 6o oseb utonilo 25. Govorice o razpustu dume. PETROGRAD 21. Listi priobčujejo govorice o predstojećem razpustu dume, za ni sedaj nikakega veljavnega povoda, ndar prevladujejo govorice javno mnenje. Napad na semeniškega ravnatelja. TAMBOV 2i. Semeniška ravnatelj viši menih Simon je bil težko ranjen, ko je šel iz cerkve na bvoj dom. Morilec je :>ežal. Tržaško volilno gibanje. Volilni shod socijalne demokracije v mestu za drugi mestni okraj. Včeraj dopoludne - - je ob veliki vdeležbi italijanskih in slovenskih socijalnih demokratov vršil volilni -hod socijalne demokracije za drugi vo-?'ni okraj. Na shodu je bil tudi g. Sca-a r kandidat italijanske socijalne demo-cacije za II. mestni okraj, ki je razvijal -voj program. Seveda je tudi na adreso - i^e stranke padi* marsikatera beseda. V menu slovanske socijalne demokracije je govoril g. Peteani, ki je priobčil sklep jugoslovanske socijalne demokracije, da bo namreč kompaktno glasovala v mestu italijanske kandidate! Obema govornikoma je odgovarjal g. dr. Josip M a n d i ć, ki je v italijanskem jeziku izpodbijal izvajanja kandidata Scabarja in g. Peteani-ja. Prišlo je do burnih momen- j tov. Vzlic temu je g. dr. Josip Mandić dokazoval Italijanom velike krivice, ki jih delajo slovenski narodni stranki m po-vdarjal naše stališče, in čeravno sam, od- I bijai je vse napade italijanske socijalne de- ■ mokracije ter ostal do konca na svojem mestu. C) tem zanimivem shodu priobčimo jutri nekoliko vec. Volilni shod jugoslovanske socijalne demokracije. ki se je včeraj vršil v Skednju, je bil samo po imenu shod jugoslovanske socijalne demokracije, kajti, čeravno so socijalisti predlagali, da se imenuje predsednikom njihovega privrženca g. Mihevca, so naši, ki so bili v ogromni večini, soci-jalistov je biio le okolu deset, zahtevali, naj se izvoli predsednikom domačin gosp. Fran Godina, kateri predlog je bil tudi enoglasno vsprejet (izvzemši 8 ali 10 so-cijalistov). Od strani jugoslovanske socijalne demokracije so govorili g. Vakonćić, ki je poročal o volitvah in o kandidaturi. Odgovoril mu je ter njegova izvajanja izpodbijal g. dr. Josip Mandić. Po njego-1 vem govoru je nastal tak vrišč, da ni moglo dolgo priti do miru. Na to je govoril socijalni demokrat g. M i b e v c, proti kateremu je zopet polemiziral g. dr. Josip Mandić. Le z velikim trudom je predsednik miril duhove. Vse je bilo polno narodne »elektrike«. Slednjič so govorili še gg. Skerlj, Miklavec in Mihevc. O tem shodu priobčimo jutri podrobneje podatke. Na vsak način se je na tem shodu socijalne demokracije pojavila ponosna slovenska manifestacija ! Volilni shod socijalne demokracije v Ro- COlu. Včeraj so priredili jugoslovanski socijalisti volilni shod tudi v Rocolu. Soci-jalistov iz mes»a in okolice je bilo tamkaj tako malo, da so izginili nasproti ogromnem številu naših narodnih volilcev. Go-; voril je in seveda blatil našo stranko in nje prvake g. Regent, kateremu je možato in vspešno odgovarjal g. dr. Wilfan. Razburjenje med zborovalci je bilo veliko. Hotel je še govoriti kandidat socijalne demokracije g. Jernejčič, toda ni mogel priti do besede, ker so zvoki himne »Hej Slovani« iz stotine grl preglasili njegove besede. Ob velikem navdušenju naše stranke se je moral shod zaključiti. Volilni shod V Rojanu se je častno pridružil vsem dosedanjim našim volilnim shodom. Udeležba je bila velika, tako da je bila lepa nova dvorana natlačeno polna. Shodu je predsedoval g. dr. Slavik, ki je v daljšem, temeljitem govoru označil pomen in važnost predstojećih volitev ter potem podelil besedo g. dr. Rvbaru, kije bil pozdravlj* n viharnimi ovacijami. G. dr. Rvbar je v dolgem govoru oznaćal namene in cilje slovenske narodne stranke v Trstu in je z drastičnimi izgledi karakteriziral nasprotne stranke. Ona govora so zborovalci spremljali burnim pritrjevanjem in navdušenimi »Živio-kiici*. Kandidatura dra Rvbara je bila vsprejeia enoglasno in velikim navdušenjem. Istotako so zborovalci prisrčno pritrjevali zaključnemu in deloma sarkastičnemu govoru predsednika dra. Slavika. Po vspehu tega shoda smemo računati z gotovostjo, da ho ogromna večina rojanskih volilcev glasovala za kandidata polit, društva »E liao.>tc. Zn luienite govore s tega shoda priobčimo posebej. limo zopet g. Poharja, ki je predstavlja! svojega profesorja res t pično in dosledno pristno, in končno izrekamo svoje priznanje še vsem ostalim igralcem in igralkam, ki so vsi lepo pripomogli k skupnemu uspehu. Gledališče je bilo kljubu. mnogim včerajšnjim drugim prireditvam, političnim shodom in nepolitičnim zabavam, zopet zelo dobro obiskano, torej uspeh tudi v tem oziru! Nota bene : Sufler sinoči je bil grozen ! PODLISTEK. VOHUN ■^uierikanski roman. —Spisal J. F. COOPER. Tretji v vrsti je bil sluga polkovnika V. "inerja. ki je nosil v vsaki roki fricasirana ris. eta in paštete iz ostrig. Njemu je sledil r. Pipčev strežaj z velikansko skledo, katere .ii veča sopara je tako skalila njegova očtla, »a je, prišedši na bojišče, moral postaviti -vuje breme na tla, da jih je obrisal in mogel \ '.,ti tako svojo pot skozi trume steklenic in orožnikov itd. Sledil je še en dragonec, od spremstva ftotnika Singeltona. in kakor bi hotel svoje ♦reuie spraviti v soglasje s slabotnim stanjem svojega poveljnika, se je bil zadovoljil, da je nesel par pečenih golobov na mizo. katerih zapeljivi vonj je storil, da se je fant kesal, d.t je* se-Ie pred kratkim pojedel zajutrk. namenjen pravzaprav za sestro njegovega stotnika. I>omaCi hlapec je bil zaduji — stokal ie pod tovorom skled z zelenjavami, s kate-1: it: hi!a obremenila kuharica njegovi roki. A to še dolgo ni bilo vse. Komaj je bil Cir postavil svojega purana na mizo — t' c;t ptiča, ki je še pred tednom brezskrbno ietal po gorah, ne sluteč, v kako častito družbo ima priti kmalu, — ko se je zasukal in korakal zopet nazaj v kuhinjo. In za njim — v vestnem posnemanju zamorčevega vzgleda — pri tej priči vsa kompanija, nakar se je povrnila ista procesija v istem redu v jedilnico. Zdaj so dosele na mizo cele grmade golobov, prepelic, morskih rib in rakov in enakih delikates. Tretji naval je prinesel primerne množice krompirja, čebulje, repe, riža in vseh drugih malih pritiklin finega kosila. Zdaj se je šibila miza pod težo tega amerikanskega izobilja in potem ko je Cezar z velikim dopadenjem pregledaval mizo in sleherno skledo prestavil drugače, katere ni bil prinesel na mizo lastnoročno, je naznanil gospodarici, da je njegova naloga srečno dovršena. Kake pol ure pred to procesijo jedi j so bile izginile dame — približno na isti nepojmljiv način, kakor beže lastavice, ko se bliža zima. Zdaj pa je prišel pomladni čas njihove vrnitve, in vse so se zbrale v stranski sobi. Teta Ivanka je smatrala slavnostni priliki za primerno, da ne nakiti le mize, ampak tudi lasti o osebo čim najbolje. Na glavi ji je sedela majhna čepica najfinejših čipk, ki so le lahko zakrivale šopek umetnih cvetlic na njenem čelu. Naravna barva njenih las je bila skrita pod gosto Dnevne vesti Seja odbora političnega društva „Edinost" se vrši danes zvečer ob 7. uri v pisarni gg. dr. Gregorina in Slavika. P. n. gg. odborniki se uljudno vabijo, da se je udeleže. Naše gledališče. Burka »Pri belem konjičku« je na sinoćnji reprizi — kakor smo pričakovali — dosegla zopet popoln vspeb. Prekosila je v marsičem premijero, zlasti v tempu, ki je bil vseskoz živahen in g-ladko-tekoč. Igralo se je z neko posebno vervo in moramo igralcem vsem skupaj čestitati na tako finem nastopu. Decentnost je prišla to pot do večje veljave nego zadnjič in pri nekaterih igralcih je bilo tudi precej manje afektiranosti Gosp. Verovšek je bil zopet diven, ne-prekosljiv: klasična figura, briljanten tip! Njegova naravnost na odru je čudovita. Efekt njegove igre je bil velikanski in g. Verovše c naj le zopet kmalu pride k nam : sprejmemo ga z odprtimi rokami! Izboren par sta bila zopet gdč. Janova in g. Cotič, izborna v igri kakor v petju, — žela sta ogromno aplavza, večkrat na odprtem odru. Istotako srečno sta izvela svojo partijo zopet tudi gdč. Puceljnova in g. Podkrajšek. Posebno sik je bil sinoči g. Stoka, igral je z velikim animom, s fino izrazitostjo — v prvih prizorih s Tilko, gospo Germekovo, je bil posebno srečen. Zadnja je bila to-pot jako ljubka. Pohva- ; 1 TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Živinče. 24-letna Natalija K., ki sta nuje v ulici del Pane št. 7 je predsinoč-njim malo pred polunočjo prijavila na redarstveni stražnici v ulici dei Rettori, da jo je neki Ščuka zavedel v vežo hiše št. 11 v ulici Malcanton in jo tam hotel posiliti. Ker se mu je pa branila, jo je vdaril s pestjo po glavi in jo ranil. Vročekrven vojak je 25-letni deželni brambovec Fran Schmutz. Predsinočnjim se je v ulici del Solitario spri z nekim Antonom Pavlovič. Schmutz se je pa v prepiru tako daleč spozabil, da je vzel bajonet iz nožnic ter z istim ranil Pavloviča poleg levega očesa. Pavlovič je moral na zdravniško postajo, Schmutz je bil pa are-tovan in potem izročen vojaški oblasti. Neznanec mu je daroval culo perila. Včeraj predpoludne je bil v ulici Giosue Carducci aretovan 66-letni krošnjar Alojzij R., ki stanuje v ulici dela Tesa. Aretovan je bil pa zato, ker je nosil na rami culo perila, o katerem je redar — ki ga je aretoval — sumil, da je bilo kje vkradeno. Ma policiji je Alojzij dejal, da mu je djal culo perila na rame neki njemu popolnoma nepoznan človek. Vzgleden si prog je 27-letni natakar Kajetan P., ki stanuje v ulici della Punta del Forno št. 5. Včeraj v jutro je prišel domov ob 4. uri, a ker mu je žena Marija naredila opazko, jej je grozil, da jo ubije. Žena ga je pa dala aretovati. Društvene vesti in zabave. Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi ima danes dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer IV. redni občni zbor »U Pokornych< s sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Event. poročilo preglednikov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. plastjo pudra, kar je podeljevalo njenim potezam neko posebno milino. Obleka tete Ivanke je bila iz bogate, težke, vijolčasto-modre svile : prilegala se je tesno životu, bila okrašena s čipkami, in krilo z majhnimi obroči je okusno razvijalo lepoto blaga in podeljevalo vsej postavi nekaj majestetičnega. Razgaljene rame je sramežljivo ovijala tančica iz čipk. Itak visoko figuro dame so povečavah šolni z visokimi petami, iz istega blaga kakor obleka, za palec ali dva. Trojna vrsta velikih biserov je obdajala njen vitki vrat. Sarin okus se je naslanjal na tetinega. Obleka, razlikujoča se samo v barvi od tetine — bila je iz bledorožnatega atlasa — je kazala njeno krasno postavo v najboljši luči. Ali njenih 20 let je lahko pogrešalo diskretno tenčico in le majhen obrobek pravih čipk je skrival nekoliko, česar atlas ni odtegal obču-dujočemu pogledu. Tudi njen vrat je dičila trojna vrsta biserov, lase pa je imela počesane nazaj, vsled česar je prihajalo njeno belo. lepo oblikovano čelo do polne veljave ; nekaj upornih kodrov ji je padalo na tilnik in šopek umetnih cvetlic je krasil, levo stran glave. .Gospodična Singeltonova je bila prepustila brata varstvu tir. Pipca, kateremu pa se je kmalu posrečilo, da je spravil svojega pacijenta v trdno spanje. Zdaj je sedela Izabela na strani Sare, v obleki razlikujoča se le malo od nje, izvzemši, da njeni gavranje-črni kodri niso trpeli nikakega pudra, in visoko čelo, velike, ognjevite oči so podeljevale njenim potezam izraz resnobne melanholije. Zadnja, a ne najmanje lepa med lepimi je bila najmlajša hčerka gospoda Hvartona. Fanika je bila sklenila, da se potrudi malce za svojo osebo — zlasti potem, ko je gledala nekaj časa napeto in pozorno na severni konec doline ... Okoli druge ure se je prikazala naša junakinja v toaleti iz bledomodre svile, ki je bila v kroju in nakitu precej podobna obleki njene sestre. Lasje so se ji vsipali v naravnih kodrih preko ramen ; nobena frizura, nobena čipka, nobena pentlja ni potvarjala ljubke preprostosti njene toalete — tudi glavica je bila brez vsakega lišpa in okoli vrata se je ovijala samo tenka zlata verižica z medaljonom, bogatim na briljantih. Ko je Cezar naznanil, da je obed pripravljen, se je približal gospod Hvarton v temnosivi obleki z velikanskimi gumbi gospodični Singeltonovi in nagnil svojo popudrano glavo skoro dol do ponujene jej roke, na katero je položila svojo. Dr. Pipec je ponudil roko z isto galantnostjo gospodični IVtnovi, polkovnika Velmerja je osrečil smehljaj Sarin in Fanika je podala konec svojih vitkih. V Trstu, 22. aprila 1907 ►EDINOST« štev. 111. Sirau 11 Vesti iz Kranjske. Boj za ljubljanski mandat. V LJUBLJANI, 21. aprila 1907. Boj za ljubljanski državnozborski man dat postaja vedno živahnejši. Čitateljem našim je znano, kako vehementno je mi-nolo nedeljo napadal dr. &uster$ić župana fvana Hribarja ter pobijal njegovo kandidaturo ne le s stvarnimi razlogi, nego tudi z osebnimi napadi. Danes dopoludne je bil v dvorani »Mestnega doma« shod narodnonaprednih volilcev, na katerem je župan Hribar reagiral na Šusteršičev govor v »Unionu«. Shodu je predsedoval sklicatelj dr. K o-k a 1 j, ki je v svojem ogovoru naglašal, da je narodnonapredna stranka za ljubljanski državnozborski mandat postavila kandidatom moža čistih rok, proti kateremu so nasprotniki uprizorili divjo osebno gonjo, ker s stvarnimi razlogi ne morejo spodkopati splošnega zaupanja, ki ga uživa župan Hribar. Ti vehementni napadi pa so le znak bojazni, ker se klekiralci boje, da bi jim Hribar pošteno zmešal štreno. Napredna stranka pa sme biti ponosna, da je izbrala pravega moža. Dr. Kokalj je omenil konečno, da je v imenu »Slovenskega društva« povabil na shod tudi dr. Susteršiča, naznanivši mu, da bo župan Hribar pri tej priliki odgovarjal na njegova izvajanja v »Unionu«. A dr. Su- steršiča ni bilo na shod. Z burnimi živio-klici pozdravljen nastopil je potem župan Hribar. Izrazil je najprej svoje začudenje, da je »Njega veličanstvo dr. ŠusteršiČ« v govoru polnem zavisti in jeze izbruhal svoj žolč proti stranki, ki je po njegovem zatrjevanju itak že mrtva. Čemu pobijati mrtve in jih vlačiti po blatu ? Dr. Šusteršič — nadaljeval je govornik — zavida mi mojo pošteno eksistenco ter želi, da bi prišel morebiti še kedaj beračit na katero njegovih graj-ščin, katerih si je nakupil za 1,150.000 K, na shodih pa s priučenim patosom dekla-muje, da si s svojim javnim delovanjem ni pridobil ničesar, ker je delal le iz ljubezni do naroda. Govornik je pojasnil potem svojo akcijo za zboljšanje gmotnega stanja našega učiteljstva ter konštatoval, da je to akcijo onemogočil dr. Susteršič sam, ki je zagrozil z obstrukcijo, ako bi se hotelo učiteljstvu dovoliti kaj več kakor znano draginjsko doklado. Če bo izvoljen, potezal se bo energično za podržavljenje ljudskega šolstva. Glede zgradbe delavskih hiš je župan Hribar že pred osmimi leti pričel tozadevno akcijo, a onemogočili so mu to klerikalci sami, ker so hoteli napeljati vodo na svoj mlin ter si osigurati prispevek, katerega je bila tobačna režija določila v ta namen. Zadeva pa se mora zopet sprožiti v državnem zboru. Mestna občina ljubljanska pa gotovo stori kar jo v njenih močeh ; v najkrajšem času bavil se bo namreč občinski svet s predlogom, da se dovoli vsaj 100.000 kron za delavske hiše. Dotično posojilo mora odobriti deželni zbor in dr. Susteršič bo potem imel priliko, da pri- merno dokumentuje svojo ljubezen do delavstva. Za mestne delavce bo občina dovolila znatne priboljške ter s tem dokazala. da umeva svojo socijalno nalogo bolje kakor dr. Susteršič, ki je odkril mestnim delavcem svojo ljubezen le zato, ker ve, da ima pri volitvi vsak delavec svoj glas. Župan je omenil nadalje regulacijo plač mestnim uslužbencem ter velikih nalog, katerim se občina po potresni katastrofi ni mogla odtegniti, ako je ho-j tela primerno pospešiti potrebno prenov-Ijenje slovenske metropole. Naravno je, da so se v takih izrednih razmerah me-1 stne doklade morale nekoliko zvišati, a z j zadovoljstvom se sme konštatovati, da ima j Izubijana izmed vseh avstrijskih deželnih: glavnih mest še vedno najnižjo mestno I doklado. A vendar trde klerikalci, da je naša mestna uprava »za nič*, župan Hri- j bar pa »najbolj za nič«. Ako dr. Susteršič izjavlja, da Hribar — če bi bil iz- j voljen — ne bo sprejet v klub jugoslovanskih poslancev, potem se pač sme naglašati, da še ni gotovo, je-li \ bo dr. Susteršič tudi v prihodnje načelnik tega kluba, in da tudi ni gotovo, da bi on v svoji megalomaniji mogel vsem 1 klubovim članom zapovedati tako, kakor svojim ožjim somišljenikom. Glede tretje železniške zveze s Trstom konštatoval je i župan Hribar, da mu je bivši sekcijski načelnik Wolf povodom nekega obiska v že- : lezniškem ministerstvu sam pokazal zarisano to zvezo ter ga pozval, naj deluje za to, da se to vprašanje čim prej ugodno reši. O reformi hišno-najemninskega davka je ljubljanski občinski svet že pred leti razpravljal. Sicer pa ministerstvo že pripravlja tozadevni zakon in je torej obljubljena intervencija slovenske Iju Uke | stranke pač že zakasnela. Dr. Šu icršič je v svojih izvajanjih trdil, da je bil župan Hribar proti splošni in enaki volilni pravici : govornik izjavi, da ta trditev ni resnična. Prorokovanje Susteršičevo, da se bo že leta 1908. podrla liberalna trdnjava v Ljubljani, je več kot naivno, ker je gotovo, da bo zavedno ljubljansko me-j Ščanstvo take nakane temeljito onemogočilo. — Že dne 14. maja dobi klerikalna; stranka v tem oziru jasen odgovor in na-1 rodno-napredna stranka izšla bo okrep- j ljena iz volilnega boja. Govor županov je napravil na udeležnike shoda globok utis,! kar je pač pričalo burno odobravanje, ki! je sledilo Hribarjevim besedam. j Dr. Ivan Tavčar je izjavil, da Hribarjeva kandidatura ne potrebuje priporočila. saj vendar odločitev ne more biti težka, ako se pomisli, da se gre ali za 'Hribarja ali za Kregarja. Najvažnejša pa i je ideja, katero zastopa župan Hribar in : ki pomenja neizprosen boj reakciji. Govor-I nik je potem pojasnil znano zadevo o odpisu potresnih posojil za ljubljanske hišne ; posestnike ter označil dotično Susteršičevo i trditev kot neresnično in izmišljeno. Ljub-. ljana, pravi govornik, je bila vedno napredna in tej svoji tradiciji ostane zvesta : tudi dne 14. maja. r MALI OGLASI. /tndrej 3|udeš, mizar Mali oirlasi računajo w po 3 stoi. bfaeilo; ubiiii tiskano be»t'tir.<:. - Plača k takoj. - ~ Uolori hnlP7ni ProJa 83 iz Proate rote> a,i V dlllU UUICfclll tudi pod ugodnimi pogoji v Novem Udmatu blizu Ljubljane, hiša, v katerej je gostilna in pekarna, pripravna bi bila tudi za mesnico. S prvim majem odpre se v iatem kraju kemična tovarna. Naslov : Ivan K o s m a r, gostilničar pri „zeleni jami", Novi Udmat it. 70 pri Ljubljani (435 F SČUka ^k^j®^0 oprav*: omare. Ferriera 5t. 25. in lzdelovaleo poliištva -mm tHIln Ire&eo delil croee 4, is ulica S mu 8) j Ima vedno v zalogi zakonske In obedovalo« Mjflnejs* in trdno delane * lastni delalnlel. Posebna izbe m kuhinjske oprave. | Specijaliteta: OMARE- LEDENICE Sprejemlj« kakortao-koli naročilo za ta in m zunaj, kakor tudi poprave. mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Pnhlčtvn Hvell° ali ten!I10> 86 prodaja; pc-I UlllolVU polne sobe in posamezni komad Izbera stolie. Cene, da se ni bati tekmovanja Ulica Farneto 12 [nasproti Okr. boln. blag. A. G u 11 i c h Važna trgovska tvrdka '^V. no za nemško dopisovanje. Potrebno je znanje italijanskega jezika in pisanje na stroj (datitografije). Po-nud be na „lnseratni oddelek Edinosti" ped „PISARNA". Iflpnar -Alojz Bozza pri sv. Jvanu nasproti „Na-aVICpdl rodnega doma", se priporoča slavnemu občinstvu za kleparska dela. 450 Qfonnnraf za nem^ko 'u slovensko, strojepi" OlCllUyr ■ V Trstu dne 22. aprila 1907 ►EDINOST« št. 1X1 Stran ! I Ker se izmed volilcev nikdo ni več čit atelje zanimati. Stvar, o kateri se gre, oglasil za besedo, zahvalil se je predsed- je nastopna. Neki potnik vozil se je na nik dr. K o kalj zborovalcem za izredno severozapadni železnici iz Iglave na Du-ranogobrojno udeležbo ter je na to zaklju-' naj. Vlak je bil prenapolnjen, a potnik je čil shod. Tedaj pa je vodja socijalnih de- sel na zaviračevo mesto. S tega mesta je mokratov Ktbin Kristan začel hrupno1 pal, si pretresel možgane ter postal ne-agovarjati, da se nesprotnikom ne pusti sposoben za svoje rokodelstvo. Tožil je govoriti. Nekoličina navzočih izrinila je j železniško upravo na plačilo dosmrtne rente potem Kristana iz dvorane. I in odškodnine za pretrpljeno trplenjc v znesku 6ooo K, ter je motiviral svojo tožbo .........! nastopno: Vsak potnik zadobi s svojo po- Vesti iz Goriške. Iz St. Andreža. Umrl je tukaj dne 20. tno karto pravico do sedeža, ki mu ga mora dati železniška uprava, oziroma njeni organi, ker ni takega sedeža dobil, zgo- Karol Kobi avtorizovani inštalator za vodo in plin TRST ulica Giuscppe Parini 15 TELEFON št. 1596. t. m. abiturient više gimnazije g. Ernest dijH se mu je nesreča, in zato je uprava Kuzmin. Po dovršeni maturi se je vpisal doj2naf da nosi posledice ter da ga od-kakor pisarniški vajenec pri sodniji v na- sj-0 da sc stoje vozi, je moral > Kdinost« že poročala, vložil je cerkljan zahtevati od kontukterja sedež. Tega to-ski župan Kosmač zoper podžupana Rojca ; ^^ n- storU Dolžnost kondukterja, da tožbo radi žaljenja časti, ker mu je ta lan~ i potniku brez njegove zahteve naznači se-sko poletje na javnem shodu očital uma- J ^ ne obstoJ-a in ni v pr0metnem navo-zana in nečastna dejanja. V prvi instancij ^ ^ predvidjenaf da iz § istega obsojen je bil Roje na 80 kron globe,! navodila je razvidno, da se pravilno dom-da-si je priznal sodnik, da je dokaz res- j ^^ da ^ potniki sami poiščejo mesta, niče v nekaterih točkah doprinešen. Vče" a kondukter posreduje še le tedaj, da naj-raj bila je vzklicna razprava pri okrožnem de potnikom bre7 sedeža vei1dar še kako sodišču v Gorici. Sodišče je razpravo pre- mesto Da železni§ke uprave molče trpe neslo. Pravda vzbuja velikansko zanima i prenapolnenje viakoV) ne igra nikake vloge. nje v Cerknem in okolici. j Vrhovno sodišče je to razsodbo potrdilo, d. Dovozna cesta na kolodvor državne; ^ je g tem ustanovljeno pravilo, da v ceste v Gorici. Po dolgotrajnih pogajanjih j prenapoljenem vlaku ima samo oni potnik mej vlado in mestom določila se je ko- j prayico do sedeža> ki ga od kondukterja nečno smer dovozne ceste. V ta namen zahteva> ter da za eventuelno zahtevo zgradi se nova cesta direktno s kolodvora ^ odškodnini potreben pogoj, da potnik na Solkansko cesto (do vile Mayer) in pa ^ ^^ ^ zahteva z Goriščeka na Korenjaki trg. Za ta zadnji, Kitajska in svetovna književnost. Tudi del odkupit, je treba hise Hat.sticev in ; J namerava pristopiti svetovni knji- bratov Reininghaus. Nova nhca pojde. J konvencij5. Xo misel je fil znani tedaj vsporedno s Korenjsko ulico. K; ^^ ^ ner y Ku_ zgradbi dovozne ceste prispeva država se r \ s . . ... 1 peiu Lincfčt-Tung, samo da se Kitajska čim zneskom ioo.oco kron. občina goriška pa r > » . .. . . , .. ..... . 1 prei seznani z nanostjo in književnimi deli trpi 6?.ooo kron. S pnčetnimi deli se je, £J ' . * . , i Evrope, že pričelo. • , . . , Vrhu tega se pa zgradi z Goriščeka Najstareje Človeško pleme ž,vi na otoku ; še direktna zveza na kolodvor, tako da bi! Cejlonu in se zove Vedda. To so ostanki j lažjim vozovom ne bilo treba delati ovinka | prvotnih prebivalcev Indije. Pleme je nizke preko Solkanske ceste. Z zgradnjami teh rašče, nima ni verske, ni etične, ni dru- , cest eliminirala bi se iz voznega prometa štvene organizacije, živi v gozd-.h, hram se ( Korenjska ulica ki je sedaj naravnost ne- * mesom žab, kač in drugih živali, ki jih . varna življenju. Strma je in široka komaj je možno uloviti brez posebne spretnosti. , I metre, in vendar gre ves mestni pro-; Orožja namreč nimajo nikakega. Barv ne met skozi njo. Sicer po regulaciji K orenj- razlikujejo, ne smejejo se nikdar in tudi; ski trg ne bode pridobil na lepoti; ravno nimajo nikakega pojma o glasbi. To čudno . nasprotno, izgubil bode na enotnosti. Toda. pleme stanuje v vztočnem delu otoka ter j če ni dtuge. moramo biti zadovoljni tudi ^o kmalo popolnoma izumrlo. Zato je po- s to rešitvijo slana na otok posebna komisija, da s fo- _' nografom in kinematografom ohrani ne-j katere običaje in jezik tega plemena. Fiksiranje velikonočnih praznikov v katoliški cerkvi. Že dolgo časa se dela na to, Hipotekami dolgovi na Ograkem. da se za sta]no določi dan velikonočnih Glasom neke nnjnoveje statistike znaša j praznikov. V rimski kuriji so vsprejeli svota, s katero je v obliki hipoteke obre- prediog-t naj pade Velika noč na tretjo nedeljo po spomladnem ekvinociju, torej bi bila Velikanoč izmed 4. in 11. aprila. S tem bi bil ta praznik nekako stalno do-zemljiški kredit, centralna hipotekama ločen a ob enem pridržan tudi stari pre-banka madjarskih hranilnic, agrarna in makljivi značaj njegov. Za fiksiranje tega rentovna banka, madjarska hipotekama Na nrn/lai Je v Piranu hotel 10 z Ild piUUaj sobami, salonom, 1 sobicami, kletjo : krasno teraso na stlen. hiše; razgled na morje: plinova razrv^-tljava, voda, vrt. stranišča closet, koprej ob morju za 20 kabin — vse novo. Cenjeno 40000 kron. Na nrn/lai v Piranu zelišča za lw piUUclJ gradnjo dvorcev, okolu 12.000 štirj-metrov; krasen položaj, blizo morja, skupno s že dogotovljeno kopel jo. Cenjeno 5 kron po štirj. Na nrn/lai sta v ,z0'' dva krasna I Id prUUdJ dvorca s parkom, skupno 2700 štirj. metrov za 30.000. Na nr-n/lai nova h^a prosta davka lld prUUdJ o balkona in krasna veranda z razgledom na morje, vse tlakano Trst ulica Stadion Št. 7. III. nad. j S krasnimi kvadreli, dve pripravljeni kopeli t i i • t_ .* . . ob obali, 170 sadnih dreves,8 orhidej in mno- Jzdeluje kar najhitreje . g0 trt Hiša -]e blizo pomoia in železniške ~ * na 30.000 kron. dvorec ob glavni cesti . B M s krasnim razgledom na ter anglezke obleke ! morje za 30.000 kron. kijih izdeluje poseben krojač. Za infcrmacije in pojasnila obrniti se je na N ajveča točnost, hitro izvrševaeje po najnižih cenah Rafaela B izzai, Trst, Corso Št. 22. II. nads. SALON CARLA FONN jzueiuje Kar iiajuiueje tft Hiša je b toalete za ples in gledišče pSj ar ter analežke obleke ! m, irid vn Sil fklO TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. pohištvo in tapetarijc v bogati izberi, neprekosljive giede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri — — — '(nasMni! G. Dalla Torre Ciacomo JMacerata ulica deli' Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. "^B Agencija MERKUR TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef 1874 Komisije in zastopstva ■ Informacijska pisarna. ======== Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših w pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto-W dijevo ličilo, pražke gnjati. surovo masio, med itd. itd. ^ ---------------- —aaag gjBagzaBPBMea isaaB&BBaBmmMazmBBmamBmz Gospodarstvo. menjeno zemljiški« posestvo nn Ogrskem nič manje nego 8 5 milijard kron. Pri večih hipotekarnih zavodih (madjarski zavod za banka i t. d.) znaSa svota bipotek nad eno milijardo. Na te hipoteke so izdane založnice, ki kurzirajo većim delom v Avstriji, Nemčiji in v Francoski. Povodom car.nske ločitve bodo te založnice po pri- _ liki igrale veliko ulogo, ker bodo mnogo j prazniki, vplivale na kreditno sposobnost Ogrske, na en jn ^ dan ki ni za samostalno gospodarsko področje brez važnosti. cerkvenega praznika so se izjavili tudi Luterani na Nemžkem. Sedaj mislijo o tem vprašati tudi Rusijo, ki itak misli v svoji državi uvesti koledarsko reformo. Ideja, ki je prišla iz koledarske redakcije rimske kurije, gre za tem, da pridejo v krščanski vsaj veliki skupni — =_ Restavracija „Aurora" « , • Trst nI. Ginsepe Carflncci 15 in nI. S. GioTanni 13 Razne vesti. u . . . .__ , ... Hrvatsko tamburasko Koliko se trosi za časnike v Ameriki. a V Ameriki se za novine trosi povprečno OPliSTVO jjOPlBITiaC na leto 4 miljarde dolarjev. Časnikov je v'narodnih nošah. — Svira vs ki dan od 350.000, a dnevnikov 27.000. Direktno in | 7. do-UH. ure zvečar. Ob nedeljah in praz- indirektno zaposlenih ljudi okolo časnikov je okolo en miljon. Kolonizacija Sahalina. Ruski minister za trgovino je imenoval poverjenstvo za kolonizacijo ruskega dela otoka Sahalina. Število gledališč v Evropi. Nekdo je iz-računil, da je v Evropi 1500 gledališč. Potniki in pravica do sedežev na železnici. Dunajsko vrhovno sodišče je nedavno izreklo zelo zanimivo razsodbo, ki utegne; nikih od 5. uro pop. do II.1/, zvečer. K IT F I T E le AMERIKANSKI STR01 za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 STEARNS M cQ o —- i- o> e: c6 xo s S n e> 5 o S.i 2 5 > ce N ca eo S*>o5 co CD 39 99 ° 2. C nj in O » 2 » = s CtS ® ■l S Om N ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti 1. Decimalno tabelo, bi je ni zamenjali z narodnim vrstami Številk; 2. Pomikata, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; 3. Črke v enem jek enem komadu z vz-i:frali (niso spojeni z vsdigali) : 4 Možnost ca se pomikač lahko giblje nu desco ali na levo; 5. Trak, se povsem lahk > odstrani; Pomikač se giblje na krogljah in ne na koldscib, zato teće gladko ; 7. Možnott da se Jahko pomnožuje, ne da bi bi;o ireba odstraujati trak ; 8. Mnogo bolj vidljivo piBavo ; 9. Piiprava, da se lahko napiše dopisnice < d kraja do konca . 10. Prt-mikovalec se pomika vHled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo traneji in lagiji. Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, tor Reko Trst, Via delle Poste štv. 6. Telefon 1682 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA S K V VSEH LEKARNAH- r evmatizmu in TEKOČINA GODINAprireio,lavTIsl,l ***** ^^ Btakteoics itane K 1^40 I« Tista m m odroiiljm msnje od 4 Od lekarnarjev : sv. Mobi in ]osipa 6o»iu, lekarna tfiV lgca% Farncto 4. proti polt povMtjn sli proti »ntkapatai poifljstri aneska 7 K ftmnko|poitame in •^tran IV >EDINOST« štev. lil V Trstu, dne aprila 1907 Vozni rad pomikov. ANTON SKERL Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 0 Herpelje—Rovinj—Pnla. 0 Herpelje- Divača—Dnnaj. 0 Herpelje—Rovinj—Polu. 0 Herpelje—Rovinj—Pnla (Divača—Dnnaj). B Herpelje—Divača—Dunaj. (Ksnfanar—Rovinj : 6-50,^V20. 3, ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (Pazniki odpotujejo vsaki dan) „Gianpaolo") raebarik. zrpriseieni iveden«o. Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trat Zastopnik tefaras koles in motokoles „Pacii" s — s- ; 30 T 20 '*S° 4,-7-« Ob nedeljah in pravnikih : H erpel je—Divača. 2 26 Bor5t—Drapa-- Trst—Buje—Poreč. o-IO 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3*1® 0 Ki per—Bnje—Poreč in medpostaje. 0 Koper In n>edpo«Uje (le do Bnj) Trt'—Gorica— Jesenice— Celovec— Beljak— Nsnakovo. •>-— 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9*57) -•25 B Gorica (Prvačica—Ajdovščina 9-57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. Q-— 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovi«. 0 Opčine- Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : 3*£i) Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga i'*5 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine—Gorica (Prvačina—AjdovSčina: Jesenice—Beljak— Monakovo. Ol nedeljah in praznikih č na—AjdovJčina : 4"2£t 1-Jfl o do Gorice (Prva- OI-HOD iz Gorice v AjdovSčino : 9-15. 2-^, 9™. Prihod v Trst. Pola—Rovinj—(Dnnaj > ?'45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 1-46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 1105 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj Id medpostaj. 10**£ B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9*2 iz Herpelj in Divače. Poreč—Buje—Trst. v20 0 Iz Bnj, Kopra in medpostaj. V0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9-S5 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Memkeve—Praga—Celovec—Jesenice—Gorica—Trst y— 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 715 0 iz Gorice in medpostaj, : 2.— B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice. 12-2» 0 iz Celovca, Trbiža (AjdovSHne) Gorice, Opčin. 6'J? 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. fi-J* R iz Prape, Celovca, Beljaka, (AjdovSčine) Gorice. 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin. TRST-MILJE : (par. „Epulo* 12-is. 2-=0, 4-1«, 6'22 *) S. MAKCO MILJE "''ob "nedeljah in praznikih) 12 —, 2-M 6 M1LJE-TR8T : 7*05, 9*30. I*2». 3*22. 5*-- MILJE-S4- MARCO : (ob nedeljah in praznikih) 7 05, 8-30, l-so, TRST-KOPEK : (par. „Sautorio". „S. Giusto- in „Ca-podistria") 7 45 12-—, 2-™, 4-™. (or> ne- nedeljah in praznikih); 7 50,11'—, I2.<«, 25. KOPER-TRST: 6-45, 7 *5, 9 —, |-»>f (ob nedeljah m prnzn.) : 6'15. 7*45, 9-—, —, 4*—. j i TRST-ISOLA-PIRAN : 1030, 4 —. 1 PIRAN-TRST : 6 30, 12 TRST-UMAG: (samo ob delavnikih) 3'W>. UMAG-TRST: 6 —. TRST-ROVINJ : (Vstavi se: v Izoli, Piranu, Umagu, Cittanovi, Poreču in Versaru) torek, četrtek in soboto : —. ROVINJ-TRST: v ponedeljek, .-redo in petek 7-30.! TRST-PULJ: Postni parni k. (Vstavi se: v Piranu, Salvore, Umagu, Cittknovi, Poreču in Versaru. vse ki dan : 7-30. PULJ-TRST: (Po5tui par.) vsaki dan: 6-30. TRST-PULJ: Trgov, parnik (Vstavi se v Poreča, Versaru in Rovinju) v ponedeljek sredo in petek: 5*—. PULJ-TRST : (Trg. par.) v torek četrtek, soboto 5 — * Eveotoelno. Furlanska proga. TRST-M1RAMAR-GRINJAN: vsaki dan 9.30 in 3'— GRJN J AN-MIR AMAR-TRST : I —, 6'—. TRST-SESLJAN-TRŽlC (Monfalcone): 3 —. TRŽI Č-(Monf.)-TRST: 7—. TRST-GRADEŽ : 'parnik „Magdala") v torek, četrtek in soboto: 12*—. GRADEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek; 7—. Dalmatinska proga. Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR : (Brzoparnik „Graf Wurmbrand1') v ponedel.: 8—, vstavi se: v Pulju, M. Lošinju, Zadaru. Spljetu, Grufu. V Kotoru v petek 11*15. Nazaj iz Kotora Napeljava in zaloga električnih zvončkov, Ijač1 in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica 7.a popravljanje šivalnih strojev, kole* motokoles itd. -pg Velika zaloga popadkov po tovarnlSklb cenah. TELEFON S te v. 1734. ARTURO PISCUR TRST — ulica deli' Istituto št. 5 zvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah. Kuhinjska oprema talira, emaila, in litega Islega; vrči za mleko. Stavbena dela. kakor žlebi in cevi. ^vtorizo™ meinaroiha agencija za nameščanja „GLOHIA" TRST — ulica Barriora 25. 1. p. Dobe se vedno na razpolago stanovanja mala in velika. — Skladišča vsake velikosti. 1 Kupnje in prodaja izvrševanje ru/nih obrtov namešča izbrano »»sobje /a vsako stroko. "^^SBOGC**^ ^^ZC&ST.r™— Kdor ISi1«- sln/bo aH kakor'nn-koll zapo-; slenje: kdor Igfe uradnlkr ali službeno osobje. kdor ima za odd:sti sobo, stanovanja, dvorce*, kdor itna ra prodati hiše. jiolja. dvorce ; kdor želi po^ojlla, vknjižbe itd. prod»ti ali kupiti i premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd , naj se posluži MALIH OGLASOV > „Edinost i", ti so najcenejl, največ čitan) In najboij pripravni v donriro namena. Prvo primorsko podjetje za prevažanja pohištva in spe&cijsko podjetje RUDOLF EXNHR - TRST Telefono it. 847. - Via dclla StazlOHe ŠtV- 7. - Telefono It. 84 7 Filijalke v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiStvo, dolgih 6 do 8 metrov. iMIjasie urežagio?, ii se jeniiieio n poto?aajg in mitim Masa n tss ra.,- Sprejema se tudi pohištvo m druga predmete v shrambo v lastna za to pripravljena auha skladišča. MT Edini trzažki zavod za VArnM-Pi PANFR" ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPROH ^^ - Točna postrežba in nizke cene. V Pulju Pulj v petek 1*— v Trst v soboto zveza z dunajskim brzovlakom, ob 9 45. V Kotom sveza s Ob 1 edeljah in praznikih : 9 ^2 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami. ******* Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preke Červlnjana In Benetk. j-:o B preko Čercirian* v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. 0 preko Cervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). B j-reko Červicjaca v Benetke, Milan, Rim (se zrezo ra Videm). V Italijo preko Kormina In Vidma B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milan, Rim. 0 v Koimin (se zvezo nii Červinjan in Ajdov- ?ud<") "Videro. Berke. 0 v Koimin (se svtio v AjdovSčino) Videm-"" Milan itd. Do Gorice—Koralna—Cervinjana. 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) 1 -<» 0 do Kormina preko Bivia. 9*t»5 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta) Ostende. 7*55 B v Ljubljano, Dnnaj, Reko Zagreb, Budimpešto 9'55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6-oo o v Ljubljano, Dunaj, Reko. g.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8*^0 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 11-30 g v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 11-50 5-5 S-55 7*4a 9*— 10-38 .i-iS 4.« 7-15 7-t»» 8" 10*^ 2 Dunaja Prihod v Trst iz I alije preko Cervinjana in Kormina. 0 ii Kormina jn Cervinjana preko Bivia. B Iz Kormina preko Nabrežine. B iz Kcrmina (zveza z Ajdovščino) in iz Cervinjana. 0 iz Kormina preko Nubrežine. 0 iz Kormina (zveza z Ajdov Ščinol in iz Čer vii jana. 0 iz Cervinjana. B is Kormina (zveza z AjdovŠč.) preko Nabrežine B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 0 iz Kormina in B iz Cervinjana. (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Buaimpešie in Reke. o*jO B z I unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7-20 0 z I unaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte y— B z I unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. ta*25 0 1 Dunaja, Ljubljane in Reke. 0 t Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. 8*^ B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo •. OJ t,Iv(ine. 0 = Osebni vlak in B — Brzovlak. Električna železnica. u2>IIOU iz TESTA : 0.02**, 7.20**,8, 8.42,9.07", 9 56 tO.44, 11.30, 12.20, 12*52**, 1.32*. 1.26, 2.12* 2.28-, 2,44, 3-o8*f 3-32**. 3-56*. 4-32**. 5-°7 5.56, 6 28*, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07.9.56»», 11.20 '>PRO» iz 0FČ1K; 5.30, 6.2Ć, 6.51**, 6.56, 7.36 8.19, 9.07, 9.50**, 9,56, 10.44, 11-42**. 11-47 12.20, 12.44*. i-o£, 1.32', 1-44**» 1-49» 2.04* 2.20*, 2 44, 3,08*, 3.56, 4.26", 4.32, 5.07,5.31* 5-59**» 04, 6.44, 7.32, 8.07**, 8.12, 9.07, I0.39**, j 10.44. 4*45. ki pride v Črto v Bari. TRST-KOTOK-KORFU : v torek 8 —, vstavi se: v Kovinju, Pulju, M. Lošinja, Silbu, Zadru, cn-beniku, Spljetu, Milnu. Hvara, Korčulu, GruŽu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinju, Medui, Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfu drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korffi v četrtak 8-— in pride v Trst v sredo 6*—. TRST-AIETKOVIČI (A): v sredo 8-30. (Dotiče vse večje luke) v Metković v petek 4*30. Nazaj i z Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1*30. V MetkoviČili pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 5 04. TKST- METKOVTČI (B): v Soboto 8 30, v Metko-viČ v ponedeljek 4*30. Nazaj iz M. v sredo $-30; v Trst petek 6*—. Zvezo z Most. k. g. Dubrovačko parob. društvo. TRST-KOTOR: (p. „Petka") v ponedeljek 4*30 vstavi se : Polju Zadaru, Spljetu, Korčulu, Dubrovniku, Ercegnovi (molo Oiuseppina) 4*30. TRST-KOTOR: (p.^Dubrovnik-1)? četrtek 4*30 vstavi se: Zadru, Spljetu, Trsteniku, Dubrovniku, Kamenari in Risan. Zvezo v Dubrovniku (par. „Bojana") z Obotti (Skadar). TRST-KOTOR: (Ug.-brv. par. društvo, p. „Salona-) v soboto 6*—; vstavi se: Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružn, Ercegnovi. Nazaj v Trst v sredo 4*50. TRST-REKA-METKOVIĆI-KOTOR : četrtek 12 — (opoldne (p. društ. Topič), vstavi se: Ižolu, Piranu, Rovinju, Reku, Zadru ia od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene luke in otoka Visa. Nazej v Trat v ponedeljek 11 — TRST-METKO VIČI: (Rismtndo) (poStni) v četrtek 4*—. Nazaj v Trst v četrtek 815. Beneška proga. TRST-BENETKE: (Lloy a.) iz Trsta ponedeljek in četrtek o polnoči; iz Benetk v torek in soboto ob 12. Carigradoka proga. TEST-SM1RNA-CARIGRAD : Vsako drugo nedeljo (počem£i 1 okt.) iz Trsta ob 4"—, čez Reko; v Korfu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) v Carigrad v četrtek ob 6—. Iz Carigrada (po l okt) vsaki drugi ponedeljek ob 8*30 in pride v Trst v nedeljo 11*—. Aleksandrijska proga. TRST-ALEKSANDRU A: (brzoparnik) vsak tedeu i« Trsta v četrtek 11*30. v Brndisi pride petek t —, v Alekeandrijo ponedeljek <>•—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11*—. Ta parni k ima zvezo z ekspresnim brzovlakom Ostenda Trat. (Lloydovi parniki vožtjo tudi m»5d Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Kos >anco vsak teden. Tret-Reka-Carigrad vsako dfugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA: Debele iD podčrtane številke značijo po-poludne. ttttttKXKXttKKKttXKtt* Gostilna „MAJCEN POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaijk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit Pecolit, Asbest, Fiochen Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični urad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2. Cene zmerne. Cene zmerne „Avtorizovana vinska agencija" Crst — Srg Cavana 6, 1. nadslr. — Jr&t. se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vinT olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišta, prodajalnice, stanovanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-= dati vino, naj pošljejo vzorce in cene.---—= TELEFON 1157. TELEFON 1157. TISKARNA (narodni Dom). s Ulica eiorsio Galattl 18. S A EPINQST □ yr ulica llicold Macchiavelli 34 Toči se 7strsko9 Vipavsko in Datmstimsk« vino. — Dober kraški teran. _______ Izvrstna kuhinja. = Za obilen obisk se priporoča slavnemn občinstvu IVAN LAH. * -amo ob *• IV> ketodTOA neđeljtL in [.raznikih wr ob lepcai lrim želen: ic« ozir. fdhod rretnenu. z Sste postaje Velika izdelovalnioa nogovic na stroj naročila in poprave se takoj vsprejemajo Jamči se za največo hitrost in točnost Za naročbe seje oglasiti izdelovalnici nogovic gospe Fanny Jakob — Ivessich ulica Rapicio št. 4, IV. nadstr. s v TRSTU. Lr Izdeluje: || II trgovske tiskovine vitke, pismen papir, memorandum, okrožnke, dopisnice, cenike itd., =: vizitnicc raznih obtik za 9°sp°de in dame' vabila in plakate disi v priprosten ali finem večbarvnem tisku, ticp fiebA\)inp za denarne zavode in kon-VOC UOimvilIC $umna dru5tva tokor: pravila, letna poročila, vse potrebne tiskovine itd. M ■ uradne zavitke' uradne za zupansiva ■ razglast# w potrebne tiskovine itd., = brošure, knjige, poročne liste, osmrtnice *d. u* □ □ □ na željo pošilja tiskarna uzorce vsake tiskovine kakor tudi proračun istih. :: Vsako delo se izvrši ukusno v najkrajšem času in po zmernih cenah. -- 3CE T-