V G eografskem d ru š tv u S lovenije je boleče od jekn ila neizprosna novica o izgubi našega dolgoletnega odborn ika in d v ak ra tn eg a p redsedn ika d ru štv a p ro feso rja D ušana K om pare ta . Iz naše srede je odšel •vsestranski pedagog in p riznan družbeno-politični delavec z razg ibano in bogato ž iv ljen jsko potjo. K om paretova d inam ična n ara v a n i pustila , da bi se zakoren in il sam o na eni a‘li dveih ž iv ljen jsk ih posta jah . P oko jn ik je, nasp ro tno , skušal ž iv ijen je spoz­ n a ti in zaobjeti v celoti, v vseh n jegov ih najbo lj p riv lačn ih in a k tu a ln ih od­ tenkih . D ušan K om pare se je rod il 23. sep tem bra 1920 v L ju b ljan i v skrom ni železničarski d ružini. Že k o t m ladenič je vz ljub il špo rt in m u tu d i pozneje ostal zvest. V tem oko lju se je navzel n a p re d n ih idej in je zato posta l član študen tskega odbora OF n a lju b ljan sk i U niverzi. O kupato r ga je zato dv a­ k ra t p regan jal, n a jp re j je m oral le ta 1942 v in te rn ac ijo v G onars in Treviso, le ta 1944 pa so ga ponovno za tr i m esece zaprli v lju b ljan sk e zapore. Po do­ končanem štu d iju je n a jp re j p red av a l na sred n ji tehn ičn i šoli, nato pa je od le ta 1955 dalje oprav lja l v rsto odgovornih nalog, večinom a n a pedagoškem področju . N ajp re j je bil šolski in špek to r za geografijo , nato pedagoški sveto­ valec, pom očnik se k re ta r ja za prosveto in ku ltu ro , vodja organizacijske eno­ te Zavoda za šolstvo v L jub ljan i, pom očnik d irek to rja repub liškega zavoda za zaposlovanje in nazadn je podp redsedn ik izvršnega sveta skupščine občine L ju b ljan a — C enter. Vmes so strokovne in pedagoške odlike p ro feso rja K om pare ta za k ra jš i čas p rip e lja le tu d i na Pedagoško akadem ijo in F ilozof­ sko fak u lte to kot p red a v a te lja m etod ike p o u k a geograifije. Č eprav smo poko jn ika poznali bolj k o t enega n a jtesn e jš ih sodelavcev d ru štv a pa p reseneča n jegova siceršn ja vsestranska d ru žb en o p o litičn a de­ javnost. N jegova značilnost je b ila delovanje in p riso tnost n a vseh rav n eh d ružbenega živ ljen ja , od osnovne celice, k o t je b ila k ra je v n a skupnost Vod- m at, pa do občinskih in rep u b lišk ih sam oupravn ih te r strokovn ih in družbe- no-političnih organizacij. Povsod se je uveljav il in zapustil globoko sled kot človek jasn ih pogledov in odločnega nastopa. Prorfesor K om pare je m ed d r u ­ gim zaslužen za u red itev štipend ijske po litike v naši repub lik i, za u v e ljav i­ tev celodnevne šole, p risp ev a l je k razvo ju civilne zaščite v k ra je v n ih sk u p ­ nostih, p ri srcu m u je še posebno ibila č ista in u re jen a L jub ljana . Za vse n je ­ govo obsežno delo je b il deležen v rste p riznan j, b il pa je tu d i odlikovan z redom dela z zlatim vencem . V d ru š tv u se hvaležno spom injam o njegove živahne, vesele in tovariške družbe, najbo lj pa n jegovega p rispevka k razvo ju naše organizacije . P oko j­ n ik je bil v d ru š tv u zasid ran skoraj n ep re trgom a 25. let. P rv ič je bil pod­ predsedn ik le ta 1956 in nato odborn ik celih deset let. T ak ra t je vodil sekcijo za šolski pouk, k i je pod n jegov im vodstvom o rgan iz ira la perm anen tno izo­ b raževan je učite ljev geografije. P red sed n ik d ru š tv a je bil n a jp re j m ed le to­ m a 1960 in 1961, n a to p a še od le ta 1974 do 1976. P ozneje se je ko t č lan n a d ­ zornega odbora še v račal m ed najbo lj delovne člane d ruštva , čep rav se danes čudim o, k je je črpa l toliko m oči in časa za svojo v sestransko ak tivnost. V d ru š tv u se je posebno izkazal v času jugoslovanskega geografskega k ongre­ sa, ko je bil ta v S loveniji in v času zborovanja n a Tolm inskem . P rofesor K om pare je, k lju b drug im obveznostim , znal vedno obdrža ti zveze s svojo m atično stroko. Zato pa je b il tu d i tisti, k i je najbo lje to lm ačil povezanost m ed znanostjo in družbo, še posebej v p rim e ru geografije. T udi po n jegovi zaslugi se je naša s tro k a znala odzivati po trebam naše sam oupravne sociali­ stične družbe. Iz časa K om paretovega najbo lj tesnega stika s šolstvom izv irajo n jegova p isana dela iz področja geografije. N apisal je vaje iz geografije za vse ra z re ­ de gim nazij, k i so ta k ra t pom enile dobrodošlo novost p ri pouku. Bil je tu d i soavtor učbenikov za osnovno šolo, s č im er je po trd il svoje poznavanje vseh rav n i šolanja. P ro feso r D ušan K om pare se je s svojim delom tra jn o zapisal v v rs te zaslužn ih slovensk ih geografov. J u r ij K unaver Ob sm rti prof. Janka Pučnika (1916—1982) Z adn ji to re k le tošn jega m a ja smo se n a lju b ljan sk ih Ž alah poslovili od pokojnega Ja n k a P učn ika , p ro feso rja geografije in p rizn an eg a stro k o v n jak a - m eteorologa. Bil je m ed prv im i, k i so op rav ili p ion irsko delo p r i u v a ja n ju h id rom e­ teoro loške dejavnosti k m a lu po osvoboditvi. P oko jn i Jan k o P u čn ik je bil u stanov ite lj in v rsto le t nače ln ik sinoptične službe te r tako zaoral ledino n a področju v rem enske prognoze in p r i o rgan izac iji pom em bnejših m eteoro loš­ k ih postaj. N jegova ž iv ljen jska p o t se je p riče la p re d 66 le ti v km ečk i d ru ž in i v v a­ si T epan je p r i S lovensk ih K onjicah. D el n jegovega š tu d ija n a F ilozofski fa­ k u lte ti v L ju b ljan i se u je m a z zgodovinsko prelom nico II. svetovne vojne. Že p re d vojno je b il v č lan jen v n ap re d n em akadem skem d ru š tv u , zato je b ila n jegova odločitev ob okupaciji naše dom ovine nedvoum na in h itra : osta l je n a s tra n i n a ro d a in n jegov ih n a jn ap red n e jš ih p redstavn ikov , k i so p riče li boj p ro ti o k u p a to rju in za p rav ičn e jš i d ružben i red . Že n a zače tku je b il v odboru za organizacijo OF n a U niverzi, te r m ed d rug im sodeloval p r i u s tv a rja n ju pogojev za v sta jo n a D olenjskem . N ad a ljn ja po t ga je m ed NOB vod ila skozi zapore, in te rn ac ijsk o taborišče , do borca X II. b rigade M irka B račiča. P o koncu vo jne je osta l še n eka j časa v JL A , po dem obilizaciji p a je b il k ra jš i čas p ro feso r geografije. D ejavnost poko jnega Ja n k a P u čn ik a v H id rom eteoro lošk i službi Slo­ ven ije je b ila pom em bna in odgovorna. Posebno p rizn an je m u gre zato, k e r je u v a ja l novo delovno področje, k i p r i nas n i im elo n e trad ic ije ne izku­ šen ih ljud i. P om em bno je tud i, da je k o t odgovorni delavec za sinoptično m eteorologijo zb ra l okoli sebe m lade ljud i, p rv e strokovn jake, k i so končali štud ij m eteoro log ije n a lju b ljan sk i U niverzi. N jegova zasluga je tu d i pove­ zovanje slovenske m eteorološke službe s sorodnim i in štitu c ijam i p r i nas in v svetu . Vse to je prispevalo , da je dejav n o st sinoptične m eteorologije p r i nas km alu dosegla solidno strokovno raven . V kasnejš ih le tih , po tem ko se je um ak n il iz opera tive , je poko jn i J a n ­ ko P u čn ik op rav lja l v rsto pom em bnih štud ijsko-raziskovaln ih nalog. M ed d rug im si je tu d i p rizadeval, da se vzpostav ijo in razv ije jo specia liz irane in in te rd isc ip lin a rn e dejavnosti, k o t sta n a p rim e r m edicinska in tu r is tič ­ n a m eteorologija. G loboka sled n jegovega ž iv ljen ja bo osta la n a pod roč ju slovenske po­ ljudnoznanstvene public istike. Š tev iln i so članki, razp rav e , leksikografsk i p rispevk i, p a tu d i k n jižn i deli, k i so tra jn e v redno te in so izpolnile veliko p razn ino , k i je b ila p red n jim p r i se zn an jan ju široke jav n o sti o dogajan jih v ozrač ju in m eteoro lošk i dejavnosti nasploh. O pozoriti želim na specifič­ nost n jegovega p o d a jan ja snovi. P red v sem v svo jem zadn jem kn jižnem de­ lu (Velika kn j iga o v r e m e n u ) , k i ga je n ap isa l že v času bolezni, je nam reč izha ja l iz zgodovinskega razvo ja spoznavan ja p riro d n ih zakonitosti. Tako n am je podal te m e ljit p reg led človekovega h o te n ja spoznati in raz ložiti po­ jav e in zakonitosti v ozračju . V tem sm islu je k n jig a v n e k a te rih pog lav jih daleč p reseg la ob ičajne okv ire p o lju d n o z n an s tv en ih del, te r je dragoceni m a te ria l strokovn jakom , ne sam o m eteoro loške sm eri. K ot in te lek tu a lec š irok ih razgledov, k i si je svoj ž iv ljen jsk i nazor zg ra­ dil v času velik ih zgodovinskih dogajan j, ga je zan im ala in p ritegovala ra z ­ lična d ru žb en a in k u ltu rn a tem atik a , k o t so n a p rim e r slovensko nacional­ no vp rašan je , položaj raz iskovalnega dela v naši d ružbi, v p ra ša n ja m oderne u m etn o sti itd.