6 L il S 1 L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OK LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL, Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna Številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo din oziroma 3 amer. dolarje — TEK RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki » Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 41 (447) LETO IX. NOVO MESTO, 16. OKTOBRA 1958 NOVO I T 0 UREJUJE uredniški odr> UREDNIŠTVA IN UPRfi Poštni predal Novo mesti NenaroČenib rokopisov ne 10 uprave SI 127 — ___v — x*ort.A Časopisno podjetje •SlovemsV poročevalec* v Ljubljani »Vprašanje zboljšanja življenjske ravni bomo lahko kmalu odstranili z dnevnega reda" V nedeljo, 12. oktobra so v ZENICI slovesno proslavili dograditev največjega metalurškega kombinata v naši državi — železarne, ki daje dobro polovico vse naše proizvodnje surovega železa, valjanega jekla, kovanih jeklenih izdelkov in koksa. Proslave se je udeležilo blizu sto tisoč ljudi. Predsednik TITO je s plamenico ob navdušenih pozdravih delavcev prižgal prvo polnitev tretjega plavža. Na zborovanju je tovariš JOSIP BROZ TITO imel velik govor o naši industrijski in gospodarski izgradnji, o našem političnem in ekonomskem razvoju in o zunanje političnih vprašanjih. Iz njegovega govora prinašamo odlomek, ki zadeva izboljšanje nase življenjske ravni in preskrbe prebivalstva. Redko katera dežela ima po svoji zemljepisni legi In geološki sestavi tako velike možnosti, kakor naša, da se v industrijskem in kmetijskem pogledu tako razvije, da ji bo zelo malo potrebno uvažati surovine in kmetijske pridelke od zunaj. Surovin je pri nas mnogo, in sicer najdragocenejših, raznih surovin in drugih stvari. Razen tega pa imamo zdaj tudi sposobne in vrle ljudi, vtem ko smo v minulih desetih letih te sposobne kadre šele šolali. Zdaj, ko sem gledal mlade delavce, kako lepo znajo ravnati z raznimi sodobnimi stroji, stružnicami in elektronskimi stroji, mi je bilo prijetno pri srcu, da smo lahko v tako kratkem obdobju izšolali tako dobre proizvajalce, za katere nas lahko zavida tudi tujina. Leto 1959 splošni ljudski prazni!: Odbor za proslavo 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije je na svoji prvi seji sklenil, da bodi vse leto 1959 kot jubilejno leto posvečeno spominom na delo in razvoj naše Partije. — Ljudstvo Jugoslavije bo proslavilo to obletnico kot splošni ljudski praznik. S tem praznovanjem bo povezano tudi praznovanje 40-letnice SKOT. Na seji je govoril generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz Tito, ki je poudaril, govoreč o vlogi in raz-vojn naše Partije: »Vso to zgodovino, vse to bi bilo potrebno zajeti v zvezi s proslavo 40-letnice naše Partije, da bi naši delavci, naši delovni ljudje In naraščaj, ki prihaja, spoznali Čimbolje njeno borbo in njeno življenje in da bi videli, kako je prišlo do tega, kar imamo danes, da bi znali to ceniti ln zvesto hoditi po poti, po kateri je šla naša Partija, po poti, po kateri gre naša Zveza komunistov, po kateri gre naša socialistična Jugoslavija.« Imamo čudovito, inteligentno in sposobno ljudstvo, toda te umske in druge sposobnosti našega ljudstva moramo še bolj aktivirati in razviti, potem pa bo kmalu napočil Čas, ko nam ne bo treba več, ko se bomo zbrali na takšnih proslavah, govoriti o pomanjkljivostih, o katerih sem danes tu govoril. Prav tako mislim, da bomo lahko kmalu odstranili z dnevnega reda tudi vprašanje zboljšanja življenjskega standarda, ker se bo avtomatično postopno zboljševal. Zdaj pa nas, kot rečeno, še mnogi činitelji, subjektivni in objektivni, ovirajo, da ne moremo doseči tiste ravni življenjskega standarda, ki je našim ljudem potrebna. Tovariši in tovarišice! Zdaj bi pa rad povedal nekaj besed tudi o preskrbi našega prebivalstva. Minulo leto je bilo izredno plodno: vse je obrodilo zelo dobro, le sadja je bilo nekoliko manj. Letošnje leto smo v naših zadrugah, predvsem na naših državnih po- sestvih, posejali na najsodobnejši način precej hibridne koruze in italijanske, pšenice Posejali je nismo mnogo, toda tudi to nam je pripomoglo, da je letošnja letina vzlic suši enaka petletnemu povprečju, da ni mnogo slabša, kakor je bila letina v prejšnjih letih. Tudi to kaže, da lahko napredujemo. Na drugi strani pa mi je znano, da mnogi naši ljudje, zlasti gospodinje, ki hodijo na trg, vprašujejo: Hm, že prav, zakaj pa je vse tako drago, zakaj cene naraščajo, če je vse dobro obrodilo? Tudi jaz se sprašujem in jezim zaradi tega. Mi vemo, da so pri tem objektivni razlogi, poznamo pa tudi subjektivne rajzloge. Govorili smo o teh objektivnih elementih, katerih pomanjkanje je ovira, da bi prišlo na trg dovolj pridelkov, in po nižjih cenah. To so: prevoz, skladiščni prostor, hladilnice in slaba organizacija trgovine. To so tisti štirje elementi. Govorili smo o tem, da moramo misliti tudi na prevoz, če si prizadevamo, da bi naglo povečali kmetijsko proizvodnjo. Kaj nam koristi sejati in saditi paradižnike in krompir ter razno drugo so-čivje, sadje in druge pridelke, ki se hitro pokvarijo, če pa nimamo prevoznih sredstev, da bi vse to odpeljali v mesto. Vzporedno s pospeševanjem kmetijstva moramo misliti tudi na zgraditev skladiščne- Nov mladinski aktiv v Šentjerneju V nedeljo, 12. oktobra, so v podjetju Telekomunikacije (sedaj industrija za elektro zvezo) ustanovili nov mladinski aktiv. Na ustanovni konferenci, ki je obsegala več točk, je bilo govora o možnosti za uspešno delo mladine. Izbrano je bilo sposobno mlado vodstvo, ki bo s pomočjo uprave podjetja in množičnih organizacij dajalo mladini smernice za delo. Mladinci so se na konferenci dogovorili, da bodo predlagali, da se jim omogočijo razni tečaji, na katerih se bodo usposabljali strokovno, kulturno in politično. Ustanovili bodo tudi klub mladih proizvajalcev in zaprosili za pomoč starejše tovariše, ki jim bodo pomagali zlasti s predavanji. Vsi prisotni so obljubili, da bodo pomagali pri raznih delih. Pozabili tudi ne bodo na kulturno in športno življenje, S sposobnim vodstvom in pomočjo množičnih organizacij ima ta mladi aktiv vse možnosti za uspešno delo. Na koncu konference so mladincem podelili izkaznice in značke, ki jih bodo vedno spominjale na dolžnosti mladinca. Slavko Doki 15 št. Uradnega vestnika V svoji 15 št. prinaša Uradni vestnlk okraja Novo mesto Statut občine Črnomelj, Odlok ObLO Kostanjevica-Podbocje o družbenem Rilanu za leto 1958, Odlok ObLO Metlika o družbenem planu za leto 1958. Odloke občin Črnomelj, Kostanjevica - Podbočje, Mlrma, Mokronog. Novo mesto o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka, Odloka ObLO Žužemberk o podeljevanju socialnih podpor in zaključnega računa za leto 1957, Odredbo sveta za kmetijstvo ObLO Brežice o zatiranju rastlinskih bolezni ln Škodljivcev ter bUanci Belokranjskega gradbenega podjetja Črnomelj In Trgovskega podjetja »Vino«, Novo mesto za leto 1957. I ga prostora, na »graditev hladilnic in organizacijo trga. Zdaj smo že začeli v tem ozi-ru nekaj delati: nekatera velika mesta so nekaj ukrenila v tem oziru in tudi manjša mesta so to storila. Ponekod primanjkuje kmetijskih pridelkov po nižjih cenah in tam je ponekod čutiti draginjo. To so objektivni razlogi, ki so odvisni od nas samih in od pomanjkanja gmotnih sredstev. Toda mnogo manj so tu kriva nezadostna gmotna sredstva, z boljšo organizacijo, z več smisla za potrebe ljudi tistih, ki so dolžni skrbeti za to, na primer v trgovini, bi se to ne zgodilo. Mi namreč vemo, da se na primer dogaja, da v nekem kraju kupijo jabolka po 8, 10 ali 12 din, potlej pa jih tu prodajajo po 40 din. Prevoz ne stane toliko, Toda imeti hočejo veliko maržo. Pri tem so krivi sami ljudski odbori v mestih, ker hočejo nekaj odščipniti od te marže, da bi asfaltirali ulice in podobno. To ne gre tako, tovariši in tovarišice! Ljudski odbori morajo predvsem skrbeti za preskrbo prebivalcev, naših delovnih ljudi. V nekaterih naših republikah je namreč letos dobro obrodilo vse, razen kamenja; v Sloveniji, denimo, je obrodilo vse, ker so bili ugodni pogoji in dovolj dežja. Tam imajo toliko sadja, da se ie drevje kar lomilo pod njim. Prav tako je zelo dobro obrodil krompir, razno drugo soč:vje itd. Vse te pridelke bi ,£ 1 ..oropali po vsej državi in ponujajo jih po ugodnih cenah. Nekaterim našim trgovcem, grosistom in drugim pa ne ustreza, da bi kupili mnogo blaga po nižji ceni, marveč jim ustreza, da kupijo blago po višji ceni, ker dobe tako več sredstev. To je brezdušno! To ni socialistična trgovina, to je špekulacija in tako ne bi smeli delati na račun naših delovnih ljudi! To velja tembolj, ker imamo letos toliko skladiščnega prostora, da lahko s temi pridelki preskrbimo vso našo deželo, če jih bomo pravilno razporedili. Ni dvoma, da ponekod zadevamo na težave, imamo pa tudi subjektivne činitelje, kakor je lov za dobičkom itd. Tudi nekateri naši odbori so bili zapleteni v to ali pa so premalo pazili na takšne pojave. Toda trgovina nima pravice do velikega dobička, marveč zasluži samo toliko, da se lahko razvija in dela, drugače imajo od tega škodo proizvajalci in potrošniki. Tu imamo anomalijo: na eni strani ima škodo proizvajalec, na drugi pa potrošnik, korist pa samo posredovalec. To moramo odpraviti in za to moramo delati vsi skupaj. Dostikrat ste slišali naše izjave in kritike o tem, vendar pa se nam to ni zmerom posrečilo; nekaj se nam je posrečilo, toda ne vse. Pomagajte nam pri tem, da bomo skupno uredili in moramo urediti vprašanje preskrbe naših državljanov. Tovariši, tovarišice! Danes sem zelo malo govoril o naših velikih uspehih. Govoril sem več o pomanjkljivostih, in sicer zato, da bi jih čimprej odstranili, ker niso nepremagljive. Spomenik padlim borcem NOB v Sentrupertu je odkril narodni heroj Jože Borštnar. Obelisk je izklesal akad. kipar Stane Ker-žič. Spomenik je prevzel v varstvo občinski ljudski odbor Mirna Pripravimo se za sprejem delegatk prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze Vrsto proslav v okviru 15-obletnic praznujemo letos po vsej naši domovini. Ena od teh bo proslava 15. obletnice ustanovitve Slovenske protifašistične ženske zveze, ki se bo vršila letos v Novem mestu. Pred petimi leti smo v Dobrniču praznovali 10. obletnico kongresa, letos pa se bomo spomnili tudi prvih konferenc iz okolice Novega mesta, Bele krajine in Kočevja, zato bo proslava v središču — v Novem mestu. 17. in 18. oktobra 1943, ko Je bila nemška ofenziva pred vrati, ko so jugoslovanski narodi nestrpno pričakovali drugo fronto, so žene Slovenije prvič zborovale. Kongres je prevevala ena misel: mobilizirati vse sile za osvobodilno borbo. Na kongresu so žene sprejele veli- ke obveznosti. Vedele so, da morajo njihovi možje in fantje v boj, zato so bile one pripravljene nadomestiti moške pri gospodarskem in političnem delu ter pomagati vojski. Delo prvega kongresa je da leč presegalo raven ženske organizacije. Tu nj bilo govora o ženski enakopravnosti, saj so na kongresu sodelovale kmetice, delavke in intelektualke kot ljudje, ki hočejo mobilizirati vse sile za čimprejšnje uničenje okupatorja. V dneh 25. in 26. oktobra, to Je v Času praznovanja novomeškega občinskega praznika, bomo v Novem mestu pozdravili delegatke in goste prvega kongresa. Ob tej priliki bomo obnovili spomine na velike dni naše borbe. Vendar pa 15. ob- Josip BALEN, vodja predstavnikov XIII. proletarske brigade govori pred odkritjem spomenika padlim borcem v Sentrupertu. Številne delegacije ZB so vznožje spomenika povsem prekrile z venci Pol leta gospodarjenja v našem okraju Veliko delo rnliHlJnc graditstjlei ceste Bratstva ne Mita kraju (slika iz »Mladosti«) in enotnosti, 11. oktobra je bila v Domu JLA ob 9.30. uri seja občinskega zbora proizvajalcev. Pregledali so polletne uspehe posameznih gospodarskih panog in podjetij, pogovorili se pa tudi o gospodarskih problemih občine! Industrija Elektro Novo mesto je doseglo preko 156 milijonov dinarjev bruto produkta ali skoraj tri četrtine letnega plana. Ta uspeh je bil omogočen zaradi raznih instalacijskih del ob avto cesti. Kremen Novo mesto je na območju naše občine dosegel 85 milijonov din celotnega dohodka, kar je točno 50% letnega plana. Proti istemu obdobju lanskega leta je podjetje povečalo produkcijo za 21%. Materialni stroški naraščajo zaradi raziskovalnih del in avtoparka. Keramika Novo mesto je imela 18 milijonov dinarjev bruto produkta ali 47% letnega vrednostnega plana. Zbor proizvajalcev je predlagal, da bi šlo podjetje v obrtni sektor. Motomonžata Novo mesto je dosegla 228 milijonov dinarjev celotnega dohodka ali 16% plana. Vzroki: letni proizvodni plan je bil postavljen na osnovi združitve z »Beltom« in zgraditvi nove hale, kar pa ni bilo izvedeno; zaradi uredbe o osebnih •tvtomobilih ln organiziranju servisov, ki je zavrla prodajo avtomobilov, in zato, ker podjetje nima več trgovine, ki jo je imelo lansko leto. Težave imajo s kreditom 163 milijonov dinarjev, ki ga morajo vrniti v petih letih in ga bodo skušali podaljšati na deset let. V začetku drugega polletja se je trg spet odprl. Uvedli so tudi proizvodnjo nekaterih novih kovinskih predmetov. Podjetje bo drugi zmanjšani plan preseglo, ne bo pa, zaradi navedenega, doseglo plana predvidenega v občinskem družbenem planu. Novoles Novo mesto je na območju občine ustvaril preko 95 milijonov dinarjev celotnega dohodka ali 51% letnega plana. V primerjavi z lanskim letom jo povečal proizvodnjo za 6%. Novpteks Novo mesto je dosegel 433 milijonov dinarjev bruto produkta ali 40% plana. Težave imajo z obratom v Metliki, kjer so prevzeli 100 milijonov dinarjev dolga in zaradi na novo uvedenega faktorja 20% na surovine. Krka — Tovarna zdravil Novo mesto je proizvedla zdravil za 153 milijonov din, kar je 51% letnega plana ali 30% več kot v istem razdobju lanskega leta. Z uvedbo novih artiklov pričakujejo, da bodo letni plan prekoračili za 70%. Opekarna Prečna je dosegla 3 milijone dinarjev bruto produkta ali 20% plana. Industrija perila Novo mesto je dosegla 259 milijonov dinarjev bruto produkta ali 51% letnega plana, kar je za 37% več kot v istem obdobju lani. Tkalnica Novo mesto je dosegla 29 milijonov dinarjev bruto produkta ali 50% letnega plana, kar je za 11% več kot v istem obdobju lani. Z vključitvijo novih strojev, za katere pa še ni ustreznih električnih naprav, bo plan precej prekoračen. Industrija obutve Novo mesto je dosegla 141 milijonov dinarjev bruto produkta ali 44% letnega plana, kar je za 41% več kot v istem obdobju lani. Ne-dobavljeni stroji, ki bi jih moralo podjetje že prejeti, zmanjšujejo produkcijo za približno 15%. Skoraj vsa podjetja so takega značaja, da bodo imela v drugem polletju več prometa kot v prvem. Kmetijstvo Rezultat v kmetijstvu ni samo 'dober ampak odličen. Plan je krepko presežen, predvsem v sadjarstvu in vinogradništvu. Dani so tudi nadaljnji pogoji za povečano proizvodnjo v letu 1959. Kmetje bodo morali še tesneje sodelovati s kmetijskimi zadrugami, ker je le tako mogoč napredek v kmetijstvu. Gozdarstvo V prvih osmih mesecih letošnjega leta je realizacija sečnje v državnih gozdovih nekoliko zaostajala za dinamičnim planom, dočim je sečnja v privatnih gozdovih že presegla letni plan. V gozdnokulturna in tehnična dela je bilo vloženih 4,1 milijona dinarjev ali 35% letnega plana. Pogozdeno je bilo 20,7 ha gozdov, a očiščenih 270,2 hektora. Popravljenih je bilo 52 kilometrov gozdnih poti, ali 58% gozdnega plana. Ostali gospodarski problemi Pekarija na Ločenski cesuima preveliko zmogljivost za potrebe Novega mesta. Ce bi jo izkoriščali • samo delno, bi imeli z njo izgubo. Posebna komisija bo - še reševala njeno usodo in morebitno predajo podjetju »Sana«. Otroški vrtec ima zmogljivost 40 otrok, sprejetih pa je 65. Prijavljenih je še več, ki jih zaradi pomanjkanja prostorov ne morejo sprejeti. Ob slabem vremenu in pozimi je delo v otroškrm vrtcu, zaradi pomanjkanja prostora zelo otežkočeno. Nimajo prostorov za telovadnico, umivalnico in pisarno. Imenovana je bila posebna komisija, ki bo reševala problem zidave novega ali dozidave starega vrtca. Nadalje so reševali še problem mlečne restavracije, preselitve gostinske zbornice in prenosa stavbe ROG na idustrijo perila. Seja je bila zaključena ob 13.30. Ur letnice ne bomo praznovali samo kot zgodovinsko dejanje, ampak bomo tudi sedaj zastavile svoje sile povsod, kjer je potrebno, da ikot aktivne čla niče Socialistične zveze delovnih ljudi sodelujemo v organih družbenega upravljanja, pri volitvah v zadružne svete, pri organizaciji stanovanjskih in vaških skupnosti, skratka povsod, kjer lahko v čimer koli pomagamo. Francka Slak BRIGADA GLUHONEMIH NAJBOLJŠA Med velikim tekmovanjem v čast 39-letnice SKOJj so vse brigade, ki sedaj delajo na avto cesti vložile vse sile, požrtvovalnost in napore, da bi čim uspešneje opravile svoje naloge. Glavni štab je veliko brigad proglasil za šestkrat, petkrat, štirikrat itd. udarne. Najboljše rezultate pa je v minuli dekadi na vseh sektorjih svoje dejavnosti dosegla mladinska brigada Zveze gluhonemih »Moša Pijade« v mladinskem naselju »Kristijan Karpoš« v Rakitni. Brigada je prejela prehodno zastavo davnega štaba in »Spominski trakc Teden muzeje? Od 12. do 19. oktobra je naš in svetovni Teden muzejev. Pri nas je še posebej posvečen spomeniškemu varstvu — skrbi za ohranitev naših dragocenih zgodovinskih in kulturnih spomenikov (zgradb, slik, predmetov, krajev, narave itd.). Tudi vsi trije dolenjski muzeji bodo še posebej proslavili ta teden. Posavski v Brežicah z razstavo »Posavje v letu 1941«, Belokranjski v Metliki je odprl etnografsko razstavo, Dolenjski v Novem mestu pa še posebej izven muzeja razstavil v Izložbah lekarne na Cesti kom. Staneta svoje najzanimivejše predmete iz arheologije, kulturne zgodovine in narodopisja. Proizvodnja tekstila Jugoslovanske tekstilne tovarne so izdelale že nad 3,5 milijona m2 tkanin več kakor v istem obdobju lani. Proizvodnja umetne svile se je povečala za i.2 milijona m2, volnenih tkanim, za 160.000 m*. Kaže, da bo letošnji pLan v tekstilni industriji v celoti izpolnjen. ZNAMKI V POČASTITEV GEOFIZIKALNEGA LETA Generalna direkcija PTT bo 24. dala v promet priložnostni poštni znamki po 15 in 300 din ob mednarodnem geofizikalnem letu 1058-59. Na znamki za 15 din bo upodobljen oceanografski motiv (proučevanje morskih globin), na znamki za 300 din pa bo slika lunine in zemeljske poloble s potmi umetnih satelitov. VREME ZA CAS OD 17. DO 26. OKT. Nestalno vreme s pogostimi padavinami, hkrati pričakujemo ▼ teh dneh tako močno ohladitev, da je možen sneg do nižin. Razjasnitve nc bodo trajale veoAot trj dni. V. M. Za dvig ten v obrti ni razloga V nedeljo, 12. oktobra je bil y Novem mestu plenum Okrajne obrtne zbornice. Udeleženci so razpravljali zlasti o perspektivnem razvoju obrti, o vključevanju vajencev v obrti, o pomočniških in mojstrskih izpitih in drugih perečih vprašanjih. Zlasti je trenutno v ospredju dvig cen nekaterim življenjskim potrebščinam in s tem v zvezi dvig plač delavcem in nameščencem in tudi vajenskih mesečnih nagrad. Predsednik zbornice tov. Cigo j je zlasti poudaril, da v zvezi z najnovejšim ukrepom Zveznega izvršnega sveta o stabilizaciji trga ni trenutno nobenih razlogov za dvig cen obrtniškim storitvam, bodisi proizvodom ali uslugam. Res se je pojavila nekaka težnja po zvišanju cen pri nekaterih obrtnikih in drugih proizvajalcih, vendar brez potrebe. Zbornica bo take pojave zasledovala ln preprečevala. Da pa bi do tega sploh ne prišlo, je dolžnost vseh pododborov, da takoj skliče j o sestanke obrtnikov in jim to obrazlože. V ta namen so že imeli sestanek novomeški brivci in frizerji, ki so sklenili, da se njihove usluge ne bodo podražile. Zelo dolgo se je odbor pomu-dU pri vključevanju vajencev. Čeprav je vključevanje dejanska že zaključeno bo to vprašanje ostalo še vedno odiprto. V nekatere kritične obrti je zelo težko dobiti vajence. VeMka krivda je tudi v tem, da otroci nimajo dovolj osnovnošolske izobrazbe. Tajništvo za prosveto OLO naredi sicer marsikako izjemo, vendar Jih v vseh primerih le ne more. Velik razlog za ne vključevan Je Je tudi dejstvo, da starši nimajo zadostnih finančnih sredstev za vzdrževanje otroka v Internatu, ko ta obiskuje strokovni tečaj vajenske šole izven kraja učne delavnice Ce bi Imeli občinski LO možnosti štipendirati take siromašne vajence, bi se stanje kmalu izboljšalo. t OOZ Je planirala v uk za okoliš bivšega OLO 280 vajencev. Vključevanje je šlo zelo počasi. Ko Je bil priključen še del okrajnega LO Trbovlje s tamošnjimi obrtniki, je bilo predvidenih v Krškem 80, Brežicah. 70, Sevnici 50 ln v Senovem 10 vključitev. Skupaj 210, kar naj bi dalo skupno številko 490 vajencev. Po podatkih, s katerimi zbornica razpolaga, je bilo od 1 Januarja 1958 pa do 30. septembra 1958 vključenih vseh obrtnih vajencev v uk 376. Ker je vključevanje zaključeno, verjetno ne bo večjega priliva vajencev. Plan razvoja obrti teče pri nas nekako srednjo pot. Tabelarični prikaz za 1, polletje 1958 za obrtništvo celotnega novomeškega okraja pokaže 439,652.000 bruto prometa za 249,774.000 materialnih stroškov, amortiziranih je bilo 9,298.000, narodnega dohodka pa izkazuje 254,270.000 dinarjev. Gibanje obrtništva v okraju je še kar ugodno, čeprav se pri nekaterih obrtnih panogah kaže padec (kmečki kovači, kolar j!, tesarji, čevljarji, delno tudi še krojači moške in ženske obleke i. p.). Slednjim kadra sicer ne primanjkuje, primanjkuje pa delavnic zlasti za popravila. Privatni obrtniki teh Btrok se vključujejo v socialistična podjetja. Na tak način večinoma le sami sebe zavarujejo, družbi pa ni veliko pomagano, saj izgubimo s tem tiste drobne usluž-nostne delavnice, ki jih "tako nujno potrebujemo. NAS O B I 8 K Ivan Ravnikar f pekovski mojster, je tudi predsednik delavskega sveta pe-karije. Dela v novi pekarni s tunelsko pečjo na Ločenski cesti. »Po rojstvu sem Dolenjec, celo dvakratni, saj sem rojen v Dolenji vasi .pri Mirni peči. Oče je bil po poklicu rudar. Kopal je v Zagorju. Prihajal je domov, kadar je utegnil. Kmalu nato, ko sem se rodil, smo se preselili vsi v Zagorje. Tam sem obiskoval tudi šolo. Poklic sem si pa izbral čisto nasproten, bel... Sel sem se učit za peka v Litijo. Ko sem bil star 16 let, sem leta 1937 opravil pomočniški izpit in postal pomočnik. Zdaj delam že 5 let kot mojster. V Novem mestu so bile s kruhom težave odkar pomnim. Kruha je bilo vedno premalo, pa če smo se še tako trudili. Posebno kritično je postalo vprašanje, ko se je pričela bližati gradnja avto ceste. Ze prej smo se morali včasih pre-tegniti, delali smo kot črna živina. Na Se delo je nočno. Delamo v dve izmeni: ena od 6. ure zvečer do dveh zjutraj, druga od dveh zjutraj do desetih dopoldne. Pri pečeh je vroče, tako da smo vsi »v trdo kuhani«. V starih delovnih prostorih, kjer nismo imeli niti najosnovnejših delovnih pogojev, je bilo res težko. Pekarna mora počivati dnevno najmanj osem ur, mi smo pa delali v dveh izmenah. Nad glavo nam je neprestano visel strah, kaj bo, če poči cev? Mesto ti <:itala b*">» kruha. Stari pekariji smo rekli bunker. Sanjali smo o novi in jo končno dobili. S starimi obrati bi bilo res nemogoče zadostiti potrebam domače potrošnje in avtoceste. Toda z novo pekari jo je nastalo novo vpra- šanje: kvalificirana delovna \ sila. Začeli smo jo »uvažati«, \ na žalost pa si z »uvoženimi«: peki nismo veliko pomagali.: Največ smo si pomagali s pri-: učenimi vojaškimi peki — s\' fanti, ki so v vojski delali v | vojaških pekarijah in se tam\ delu priučili. Nekaj takih nami je uspelo dobiti. Kvaliteta \ kruha je pri tem nekoliko j trpela, vendar je Slo, čeprav: je bil včasih podoben »komi-1 su«. Pekli smo kruh in se: pekli tudi sami ob pečeh ter nekako uspeli zadostiti vsem potrebam tudi takrat, ko je bilo na cesti 16.000 graditeljev. Zdaj je ie veliko laže. Nastaja pa novo vprašanje: novi obrat ima za samo pekarijo prevelike zmogljivosti. Prišli smo v drugo skrajnost: včasih je bilo v Novem mestu kruha premalo, zdaj ga bo pa,-kot je videti, preveč.,. Vprašanje je enako težavno, če ne celo težje, kot je bilo prej, ker so po sredi obroki za odplačevanje najetih posojil. Kader, ki ga imamo v obrti ni tak kot bi ga želeli. Opažamo namreč, da vajenci, ki prihajajo na izpit, niso dovolj pripravljeni in jemljejo izpite zelo neresno. Njih šolska izobrazba ni ravno na višku, saj se giblje le med štirimi in šestimi razredi osnovne šole. Višjo šolsko izobrazbo ima le zelo nizek odstotek vajencev. To se zelo pozna pri opravljanju pomočniškega izpita, zlasti v teoretičnem delu. O delavski zakonodaji imajo zelo malo pojma. Do 50% vajencev ne pozna n. pr. vloge sindikalne organizacije, zelo pomanjkljivo znanje imajo iz področja delovnega razmerja, socialnega zavarovanja, Inspekcije dela in Posredovalnice za delo. Precej je vajencev, ki nimajo niti najmanjšega pojma o kolektivnem upravljanju podjetja. Ugotavljamo tudi, da vajenci ne čltajo ne časopisov niti strokovne ali poljudnoznanstvene literature. Po tem vprašanju je nujno treba nekaj ukreniti. Sola naj bi ponovno izpopolnila učni program. Ze v osemletki naj bi v zadnjih razredih govorili več o obrti in vodili učence v večje obrtne delavnice, kier bi si ogledali potek dela. Vajenske šole pa naj bi prikrojile učni načrt zakonodaje bolj življenjsko in^o-svečale pouku več pozornosti. Tudi sindikat bi se moral bolj zanimati, tako za pouk vajenca v delavnici kakor za napredovanje v šoli. Prav posebno pa je poklican k takemu nadzornemu delu tudi komite LMS vsakega kraja. Obrtna zbornica to ugotavlja in se trudi temu od-pomoči, vendar je za tako delo potrebna tudi pomoč navedenih organizacij. V letošnjem letu je opravilo pomočniške izpite na sedežih 3 izpitnih komisij 323 vajencev: v Črnomlju 45, Novem mestu 160 m v Viđem-KrŠkem 118. Najmočnejša je bila mizarska stroka s 78 vajenci, nato krojaška s 44 potem pa ključavničarska s 37 kandidati. Ocene, ki so jih vajenci prejeli so: v praktičnem delu 37 odličnih, 117 prav dobrih, 9S dobrih in 34 zadostnih. V teoretičnem delu pa 28 odličnih, 117 prav dobrih, 94 dobrih in 47 zadostnih. Odlični red je bilo torej težko doseči, povprečje pa se giblje na oceni dobro. Tudi z mojstrskimi izpiti se ne moremo preveč pohvaliti. Letos je opravljalo te izpite 23 kandidatov, opravilo pa 21. Dosežen je bil samo l odlični red v praktičnem delu. Prav dobrih je bilo 6, dobrih 12, 2 zadostna in 2 nezadostna. V teoriji so bili le trije prav dobri, 9 dobrih, 7 zadostnih in 2 nezadostna. Šolska izobrazba teh kandidatov se je gibala med štirimi in osmimi razredi osnovne šole. Iz raznih vprašanj je razvidno, da kandidati po večini niso obiskovali kakih prosvetnih ali' drugih tečajev, niti se niso v kulturu ©prosvetnem življenju kaj prida udejstvovall. Zanimivo je, da Je večina kandidatov bilo zaposlenih v mestnih podjetjih, tako v Črnomlju kot v Novem me-stvu ali vsaj njih. bližini, kjer Je kulturnoprosvetno, strokovno pa tudi gospodarsko-politično udej-stvovanje omogočeno, pa vendar ni opaziti, da bi se bili kandidati kaj prida posluževali teh dobrin. Obrtna zbornica je za kandidate organizirala pripravljalni tečaj. Uspehi pa so bili kljub temu samo povprečni. Ce bi kandidati tega tečaja ne obiskovali bi bil odstotek pozitivnih ocen neprimerno nlžjil. V zadnjih letih smo izpite precej zaostrili, kajti današnji Čas zahteva povsod celega človeka. Zato bo nujno potrebno organizirati' izobraževalne šole za tiste obrtne delavce, ki na kakršen koli način niso mogli končati osemletke. Pokazala se je tudi potreba po ustanovitvi tečaja za izobraževanje starejših pomočnikov in mojstrov. Vse nakazane probleme Je plenum potanko obravnaval, sklepi pa bodo predloženi nadrejenim organom. -r. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Američani so v soboto izstrelili na Mesec satelit »Pionir« s trodelno raketo. Izstrelitev se je posrečila in satelit je z zadnjo stopnjo rakete dosegel že četrtino poti do Meseca. Ze to je velikanski uspeh, če računamo, da je »Pionir« doslej najdlje prodrl v vesolje. Toda baje so še bolj dragoceni podatki o sevanju, ki jih je zbiral satelit na svoji poti. Pravijo, da je sevanje največji človekov sovražnik na poti v vesolje. Na srečo je »Pionir« »sporočil« ljudem na Zemlji, da se z višino sevanje zmanjšuje In da je najbolj nevaren pas širok nekaj tisoč kilometrov. Raketa sicer n( dosegla Meseca, ker je zaradi premajhnega pospeška in zaradi napake ene ali dveh stopinj kota, pod katerim je bila izstreljena, izgubila brzino in se vrnila nazaj proti Zemlji. Nad Južnim Pacifikom je zgorela v gostejših slojih atmosfere. V Združenih narodih so tudi komentirali ta dogodek in dejali, da je skrajni čas skleniti sporazum o uporabi vesolja v izključno znanstvene in miroljubne namene. Ta nuja je gotovo upravičena, saj je človekov tehniški napredek doslej zmeraj prehiteval njegovo sposobnost za politično in čustveno prilagojevanje napredku. Danes je sicer raketa dosegla tretjino poti do Meseca, jutri bo dosegla Mesec, pojutrišnjem pa bo v njej že človek. In kakor je nekdo upravičeno dejal, človek še na zemlji ni rešil vseh svojih problemov. Eno pa j« gotovo: v nekem smislu ves ta napredek pomeni, da bi bila vsaka morebitna vojna uničujoča za vse brez razlike. In v tem smislu lahko pomeni trajni mir. Ameriški napori na tem področju pa tudi dokazujejo, da danes nima nihče monopola nad neko iznajdbo, tehnično pridobitvijo ali veščino. Nekaj časa je sicer kazalo, da so Rusi s svojimi sputniki daleč prehiteli Američane. Morda so Rusi še vedno pred Američani. Toda ta razlika ne more biti velika. In iz tega sledi nauk za obe velesili in za ves svet: združite napore za nova odkritja, ker bo tako zna- V Rimu je te dni po smrti papeža Pija XII. zelo živahno. Razne struje v cerkveni hierarhiji skušajo uveljaviti kandidaturo človeka, ki bo predvsem zastopal njihove poglede o tem, kako je treba voditi cerkev. Izbor se bo sukal okrog vprašanja, ali naj izvolijo »posvetnega«, »duhovnega« ali »začasnega« papeža. Znano je namreč, da je bil Pacelli (Pij XII.) za razliko od svojega prednika Pija XI. »duhovni« papež, aristokrat, ki ni imel tako neposrednega stika z množico vernikov. Kar pa zadeva »začasnega Nov korak v vesolje nost lahko hitreje napredovala, mir bo zagotovljen in milijoni ljudi v gospodarsko zaostalih državah bodo lahko v doslednem času dvignili svojo življenjsko raveu. • • ■ Kitajci so podaljšali še za dva tedna prekinitev ognja v Formoški ožini. Predsednik ZDA Eisenhower je dejal, da je to dobra novica. Tudi Britanci so pozdravili ta korak. Očitno pogajanja o daljno-vzhodni krizi potekajo ugodneje kot prej. Izvenblokovske države in ameriški zavez-niki enako pozivajo obe strani, naj čim bolj izkoristijo teh štirinajst dni za sklenitev sporazuma. Vse kaže, da bo ponovno zmagal razum. papeža«, je zadeva v tem, da bi izvolili starejšo osebnost, katere papeževanje bi bilo predvidoma kratko, da bi se razne struje lahko počasi in premišljeno odločile za novega »trajnejšega papeža«. Vsekakor je še prezgodaj govoriti, katera osebnost bo zmagala. Izbiro oiežkocajo seveda še razne spletka. Vsekakor je tudi zanimivo dejstvo, da sta dopotovala v Rim zunanja ministra ZDA in Zahod. Nemčije, držav, \\ v zunanji politiki najbolj pomagata Tatikanu. Oba ministra sta se sestala s predsednikom italijanske vlade Fanfanijem. Vsi so prepričani, da se pogovor plete tudi o izvolitvi novega papeža. Zbirajmo koruzno ličje Koruzno ličje, ali kakor mu pravijo tudi lickanje ali slačenje, (belenje, perušina) Je surovina, ki ima svojo vrednost zlasti danes, ko se pletenje čeka rjev in tudi drugih predmetov vedno bolj Širi ln gre precej te robe tudi v izvoz. Ko se koruza odlomi od stebel, je treba notranje Ustje, ki je še popolnoma belo, čimprej iztrgati in ga čez dan na sencu posušiti. Zvečer ga je treba Kako koristimo potrošniški kredit V naši državi čedalje bolj koristimo kredit za nakup blaga trajnejše vrednosti. Za tako blago smo na primer leta 1955 porabili 37 odstotkov skupne vsote odobrenih kreditov, letos pa že skoraj 80 odstotkov. Leta 1952 je povprečna zadolžitev na koristnika znašala 24.700 dinarjev, na začetku letošnjega leta pa že 33.000 dinarjev. Letos smo že porabili kreditov za 18 milijard dinarjev, V TEM TEDNU NABIRAMO: List slezenovca (180 din), hrib-ske rase (500 din), gozdne jagode (100 din), melise (140 din), maline (40 din). Rastlino ptičjega dresna — moravke (30 din), črnobine (70 din), gladišnika (36 din), hribske rese (250 din), jetičnika (105-din), vodne kreše (140 din), kopitnlka s korenino — virh (65 din), zlate rozge (45 din), verbene (30 din). Korenine regrata (110 din), beladone (140 din), gozdnega korena (100 din), baldrijana (260 din), habata — smrdljivi bezeg (36 din). Lubje čeflminovih korenin (165 din), čeSmlnovih palic (50 din). Plodove česmina (120 din), sipek celi (50 din), sipek luščine (180 din), črnega trna — opar-nlce (50 din), gloga — beli trn (50 din), bezga (90 din). Obvestilo: Suhih borovnic ne odkupujemo več. Nabiralci, pohitite z nabiranjem čeSminovih Jagod! Notranjepolitični tedenski pregleH Predsednik Tito o kmetijstvu -s V nedeljo *o delavci največjega železarskega kombinata v Zenici proslavili dograditev velikih objektov, za katere je bilo porabljenih 73 milijard dinarjev. V Zenici je dograjena koksarna, ki bo pripravila na leto 600.000 ton koksa. V plavžih bodo natopili okoli 600.000 ton surovega železa na leto, jeklame pa imajo zmogljivost 750.000 ton surovega jekla in bodo lahko v valjarnah predelati 540.000 ton v različne kovane ln valjane izdelke. Ob tem prazniku jih je obiskal predsednik republike Josip Uro/,-Tito ter pred pij ('i/do 100.000 ljudi govoril o naiiih uspehih pa tudi o problemih, Sam predsednik je dejal, da je govoril nekaj več o pomanjkljivostih, ker želi, da bi Jih čimprej edsiranill že zato, ker niso nepremagljive. Našim bralcem posredujemo nekaj teh problemov. Med drugim je predsednik ugotovil, da d« nedavnega nismo mogli dati prednosti kmetijstvu, Čeprav b| mu lahko posvetili več pozornosti. Sedaj ko je težka Industrija tako rekoč dograjena, se ne moremo več izgovarjati in zanemarjati skrb za kmetijstvo. Pokazalo se je namreč, da mora industrializirana dežela imeti prav tako visoko razvito kmetijstvo. Ce kaka dežela nima potrebnih kmetijskih in drugih pogojev, mora biti bogata s čim drugim, da lahko uvaža kmetijske pridelke ta preskrbo prebivalstva. Pri nas pa imamo vse pogoje, da razvijam« tudi svoje kmetijstvo in prav zato mu dajemo sedaj prednost. Pri tem pa moramo zlomiti odpor v tistih trdih gla-▼%h, ki gledajo stoletja nazaj in uporabljajo star način obdelovanja zemlje, ker ne verjamejo, da je moč na Istem hektaru, kjer so doslej pridelali osem metrskih stotov, pridelati 70 in več metrskih stotov koruze ali pšenice ali desetkrat več drugih kmetijskih pridelkov. To smo v praksi že dokazali, čeprav vemo, da so za to potrebne velike investicije. Mnogo smo že dali in še več bomo v kmetijstvo vložili v prihodnjih letih. To bomo storili zato, da ne bomo odvisni od uvoza li tujine. Naši delovni ljudje pa bodo tako ceneje in laže prišli do potrebnih kmetijskih pridelkov. Vendar moramo reči, da so nekateri kmetje v naiih republikah glede modernizacije In pospeševanja našega kmetijstva nekoliko nejeverni in trmoglavi nasproti investicijam, ki bodo tudi kmetu več koristile, ker bo več pridelal. V sodobnem kmetijstvu je treba investirati, treba je orati s traktorjem in globoko, zemljo je treba pognojiti z umetnimi gnojili in hlevskim gnojem. Poleti je treba delati nekoliko več itd. Letošnje izkušnje so dokazale, ragica Rotar na občinskem komiteju ZKS v stari gimnaziji, telefon 144. Rok za prijavo je do 25. oktobra, tečaja pa «e bosta začela 1. novembra. Ste-v. 41 (447) »dolenjski list« Stran t 't? Dekleta, ki ne jedo rade čokolade Sredi poti med Brestanico in Vidmom stoji nad cesto v hrib prilepljena tovarna čokolade IMPERIAL. V njej je zaposlenih 40 ljudi — večina žensk. Delajo v dveh izmenah in napravijo 800 kg čokolade na dan. Delo je normirano. Norme prekorteču-Jejo minimalno — največ do 7 odstotkov, to se pravi, da so norme pravilne. Storilnost je v Imperialu večja, kakor v naših južnih podjetjih. S trgom nimajo težav. Polovico proizvodov prodajo v Sloveniji, polovico pa v druge republike. V — Kdaj je bila tovarna ustanovljena/? sem vprašal direktorja tov. Ema Ivačiča. — Tovarno so ustanovili leta 1896 trapisti. Prvotno je bila na Rajhenburškem gradu. Leta 1946 je bila nacionaliziranja in takrat smo se tudi preselili v sedanje prostore. Se do nedavnega je bil pri nas v službenem razmerju tudi neki trapist. Lani je bil upokojen. Včasih še pride k nam. da malo »pocopra*. —- Kako pa je z likerjem? — Likerja v glavnem ne dela- mo. Naredimo ga morda še kakšna dva vagona na leto. Ljudje povprašujejo po cenenih m močnih likerjih, teh pa izdelajo že ostale tovarne dovolj. Izdelovati pa bomo začeli čokoladn.-. desert. S tem bomo zelo povečali izplen kakaovca, ki je uvozni artikel in ga zelo težko dobimo. Prejšnje čase je zaradi pomanjkanja kakaovca cbnatovala tovarna samo po nekaj mesecev letno. — Kaj pa vaši strogi in prostori? — S prostori smo zelo na te- Čebelarstvo v Suhi krajini Malo je slišati o čebelairstvu žužemberške doliine in Suhe krajine, kakor da tukaj ni te lepe in koristne panoge našega gospod a rstva. Pa vendarle najdeš skoraj v vsaki vasi čebelnjak, kjer pase čebalar z vso ljubeznijo svoje živalice, četudi mu v teh krajih ne dajejo kdovekakš-nih dohodkov. Lovci za takimi dohodki suhokranjskd čebelarji res ni&o. 2e pred vojno so imeli svojo čebelarsko podružnico. Leta 1953 pa so ustanovila čebelarsko družino na Dvoru, ki šteje danet> 50 članov 9 325 A2 panji in več kranjiči. Po zadružni liniji pa so organizirani tudi v čebelarskih odsekih KZ. Čebelarski odseki so z družino prav tesno povezani. V strokovnem in gospodarskem pogledu, z nasveta in medsebojno pomočjo se pridno izpopolnjujejo. V ta namen prireja družina letno 2 do 3 sestanke vseh članov, na kaiterih izkušena čebelarja tov. Mrvar iz Žužemberka in Blatnik itz Za-tare razpravljata o skrivnostih »Dajte nam strojevi« Mnogo truda nas je stalo, preden nam je uspelo prepričati našega kmeta, da ne more več delati tako, kot so njegovi prapredniki, da mora s časom naprej. Mnogo stopinj je bilo narejenih, mnogo besed je bilo izgovorjenih, toda uspeh je že čutiti. Na občnem zboru kmetijske zadruge Smarjetaje bilo. V drugi polovici meseca septembra. Pogovorili so se o marsičem. Mnogo so govorili o novih semenih in o novih vrstah rastlin, ki smo jih pričeli gojiti. Ugotovili so, da so nove vrste zahtevnejše, kot tiste, ki so jih gojili doslej. Več zahtevajo. Motika, brana in plug več ne zadostujejo. Šmarješko področje je hribovito. Tud*i hribovski kmetje bi radi pričeli »na novo«. Rekli so: Kaj res nihče ne misli na nas, da bi nam oskrbel stroje, ki bi lahko z njimi obdelovali po naših strminah, priključke, ki bi jih ti stroji vodili? Tako »o se vprašali. Zahtevali so, naj bi strokovnjaki pričeli razmišljati o strojih, primernih za hribovita področja. Dogodek je videti na prvi pogled nepomemben. Toda samo na prvi pogled. Medtem, ko prepričujemo kmete na ravnini, povsod tam, kjer bi jim bilo treba reči samo* »da« in že bi zabrneli stroji, se oglasi hribovski kmet ln zahteva strojno obdelavo, ker je spoznal, da je boljša! Dogodek je tako pomemben, da se je vredno nad njim zamisliti! iivlijenja, razvoja in dela čebele, obenem pa dajeJta napotke za praktično delo v čebelnjaku. Lep je pogled na tak sestanek, ki je pravcata visoka Šola zlasti za začetnike. Prepojeni s ljubeznijo do svojih, živalic so ob čebelnjaku zbrani okrog predavatelja, vneto ga poslušajo, nato pa še poslavljajo vprašanja. Njihov čebelarski nedeljski popoldan vselej prehitro mine. Ker so kmetijske zadruge — zlasti še žužemberška — po svojih čebelarskih odsekfch v zadnjih »suhih« ledih čebelarstvo na svojem področju tudi gmotno podprle, zaito tudi čebelarji svoj odvisni med oddajajo predi vsem njim. Prav tako tudi čebele. V zadnjih l&tih je bilo oddanih 140 rojev, 50. A2 panjev in 35 krarnjičev. v kooperaciji 9 KZ Dvor bodo v bodoče Izdelovali tudi satnice in panj s po naročilu. Zakaj je zanimanje za čebel« v žužemberškd dolini tako veliko? Družina ima v svoji »redi res 3 izvedence za čebelje bolezni, ki pa praktično z njimi doslej niso imeli opravka. Vse čebelo so pri njih zdrave, bolezni jih 2« niso napadle. Vsako pomlad pošljejo i* več čebelnjakov vzorce čebel Veterinarsko-znjamstvenemu zavodu v LJubljano, ki doslej še ni našel znakov bolezni. Strokovnjak dr. Leo Kocjan je v letu 1957 obiskal in pregledal gkoraj vse čebelnjake ter čebelarjem še posebej naročili, naj varujejo svoj sektor in naj se zavedajo bogastva, ki ga imajo v zdravih čebelah. Nehote se vsiljuje vprašanje, kje je vzrok, da so v žuiember-ški dolini tako zdrave čebele. V uvodu sem omenil, da tamošnji čebelarji niso lovci na visoke medene donose. Zadovoljujejo se z donosiom, kiL ga nudijo predvsem spomladi domače ee-nožeti in gozdiči. Prevažanja ne poznajo. Zaradi preskromnega medenja pa čebei v te kraje doslej niso vozili. Da bi ostal ta sektor zdrav tudi v bodoče in da bi si v njem slovenski čebelarji brez skrbi lahko nabavljali res zdrav čebelji zarod, predlagajo čebelarji, naj bi odgovorni činitelji — predvsem občinski ljudski odbor v Žužemberku — sprejeli odlok o. zaščiti sektorja fja o prepovedi dovoza tujih čebel v t« kraje, ki tako niso priznani za posebna pasisča. Vsak pa, hi si želi nabaviti res zdrave čebele, naj se obrne na čebelarsko družino na Dvoru pri 2užemberku ali pa na čebelarske odseke pri KZ. t. p. snem, a jih zaradi pomanjkanja denarja ne moremo razširiti. Nujno bi morali zgraditi skladišče. Naši stroji so stari tudi do 60 let. Vrednost osnovnih f.redstev zn,aša samo 27 milijonov dinarjev. Nabaviti mislimo dva nova stroja, za katera imamo že pripravljen elaborat Stala bosta po 8 milijonov din — Imate kakšne posebne težave? — Imamo, imamo! Največ z vodo. Izvirki, ki smo jih zajeli, so suhi. Zdaj črpamo vodo iz nekega drugega izvirka, a tudi tam je je malo. Te težave pa imamo samo v poletnih mesecih. Druga težava je: elektrika Poraba je normirana. Prebivalci bližnjih hiš skoraj ne morejo uporabljati električnih aparatov, ker je napetost prenizka. Zgradili smo sicer transformator, toda na njegovo napeljavo so priključene privatne hiše Zgraditi bomo morali novega. Ogledal sem si tudi tovarno Stroji iztiskajo kokosovo olje. mešajo čokoladno maso, črpajo vodo, hladiio čokolado, meljejo in pražijo kakaovec. Pri delavkah, ki vlivajo čokoladno maso v kalupe, sem malo postal in jih nagovoril. — Imate rade čokolado? — Prva dva dni, ko smo prišle v službo, smo jo imele rade, zdaj pa ne več. Pa vi, jo imale radi? so me vprašale. — Se kar. — Potem pa le pri nas ostanite! so me povabile. Res bi me kmalu zapeljale, a ne samo zaradi čokolade. Zadnji trenutek sem se spomnil, da moram imeti »čvrst karakter« in sem odklonil. Lep je razgled od tovarne proti Krškem in dobra je čokolada »Imperial«. Zakaj podirate mostove na Koroškem Pred osmimi leti je letovala na Reki — v osemletki na Pečinah — prvič skupina 120 otrok iz Koroške in sosednje Avstrije, med njimi 50 otrok nemško govorečih Avstrijcev, ki so v času bivanja na našem Jadranu oboji med seboj sklenili tesno prijateljstvo in tovarištvo, tako da ni bilo med njimi nobene razlike. V vsakodnevnem stiku, tako pri kopanju, v obednici, na izletih ali pri kulturno prosvetnem delu ni bilo čutiti, da so to otroci dveh narodnosti, ki se pred prihodom v kolonijo niso niti videli niti poznali. Oba jezika sta imela enako mesto ter pravico. Tako je bilo ob razglasitvi dnevnega reda ali na stenčasu, pa tudi skupni pevski zbor je zapel poleg slovenskih partizanskih tudi nekaj avstrijskih. Vendar pa so vsi želeli postati pionirji in spoznali so oblike te naše organizacije tet celo dali ime njihovemu odredu »Franc Tavčman-Lenart«, po znanem koroškem partizanu Lenartu. Ko je radio Ljubljana takrat posnel na trak nekaj izjav teh avstrijskih otrok, so izrazili svoje zadovoljstvo vsak v svojem jeziku. Tako je povedala Marija Seraj-nikova iz Svaten v Rožu, kako so radi peli, se kopali, učili slovenščine pa tovarištva. Ema Pečar iz Gradca je v nemškem jeziku poudarila, da ni nobene razlike med otroci obeh narodnosti, da so si kot bratje in sestre, vsi skupaj kot velika družina, in sklenili tu, da bodo, ko se vrnejo v Avstrijo, med vsemi otroci širili narodno sporazumevanje, spoštovanje ter bratstvo med narodi. Da, in ko so odšli, niao doma pozabili na to obljubo. Most med obema narodoma na Koroškem so zgradUi na našem Jadranu avstrijski otroci in ta se je iz leta v leto ob podobnih obiskih utrjeval Že naslednje leto je pohitelo prvič po vojni 200 slovenskih pionirjev na Koroško, ko so v prijaznem domu avstrijskega Društva prijateljev mladine v Sekiri uživale lepoto Vrbskega jezera in gostoljubje tako avstrijskega kot slovenskega naroda. Na vsakem koraku je naša jugoslovanska mladina uživala vso pozornost, spoštovanje in tudi ljubezen. Nešteti obiski tako slovenskih kot tudi avstrijskih otrok ter odraslih so to že potrdili. Zgrajen pa je bil tudi nov most med avstrisko-nernško-slovemsko in našo mladino. Ko je obiskal našo kolonijo dežurni glavar dr. Vedenik, je v slovenskem in nemškem jeziku poudaril važnost takih letovanj, ker bodo zbližala obe narodnosti, živeči na Koroškem, ter ju tudi povezala z rojaki onkraj meja v Jugoslaviji. Ko je ugotovil, da je lahko mladina v Titovi Jugoslaviji srečna, ker že uživa socialistično sedanjost, je dr. Vedenik izjavil, da bo tudi v Avstriji skrb socialistične stranke, da ustvari njihovi mladini tako bodočnost, kot jo že živi naša mladina pod Titovim vodstvom. Leto za letom so se take zamenjave otrok v počitnicah nadaljevale in tudi letos so v Crikvenici letovali skupaj otroci nemške narodnosti iz Avstrije z našimi dolenjskimi pionirji. Most bratstva med obema državama se je še bolj utrdil. Toda v zadnjem času prihajajo iz sosednje Avstrije kaj čudni glasovi — isti deželni glavar, dr. Vedenik, ki je pred 7 leti poudarjal bratstvo med obema narodnostima na Koroškem — danes ruši zgrajene mostove, ki so jih njihovi otroci že zgradili v besedi, mostove tovarištva, skupnosti ter bratstva. Zato sprašujemo tudi tu na Dolenjskem, ker nas zanima usoda naših rojakov na Koroškem, odločilne kroge v sosednji Avstriji — kje so obljube, kje besede izgovorjene in podpisane v pogodbi t Marjan T ratar Kruh bo le za 2 dinarja dražji pravijo v novomeikl pekarni — Premalo in preveč kruha — Kako polno izkoristiti obrat — Keksi: kruh tudi za to skrbe brigadirji Novomeški peki so z novo pekarijo na Ločenski cesti mnogo pridobili. Upravnik Ernest Peklar mi je s predsednikom DS Ivanom Ravnikarjem, ki je obenem obrato-vodja tega novega obrata, rad razkazal nove prostore. V novi pekari j i je montirana nova tunelska peč domače izdelave z zmogljivostjo 500 kilogramov kruha na uro. Imajo tudi sejalni stroj z zmogljivostjo 2000 kg na uro. Ta stroj je v prvem nadstropju pekari je v skladišču za moko, kamor lahko spravijo 8 vagonov moke. Vrečo odpro in vsujejo v korito sejalnega stroja, kjer gre skozi številna sita, nato pa po kanalu v nižje nadstropje v pekarijo. Presejana moka nato pada v mesilni stroj (imajo dva), ki iz nje naredi testo. Oblikovanje in tehtanje je ročno. Izdelani surov hlebec ali štruco z vozičkom (imajo jih 20) prepeljejo do tunelske peči. Skozi to peč se kruh vozi na transporterju, traku iz jeklenih plošč. Na eni strani gre štru-ca v peč surova, na drugi pade čez nekaj minut že pečena ven. Temperatura v peči se vrti okoli 240—260 stopinj Celzija. Ko sem vprašal, kakšna je, so najprej odprli vratca kuriSča in me povabili, naj vtaknem roko notri, da bom ugotovil... Peki pač ne bi bili peki, če se ne bi radi norčevali. Nato so me vprašali, če imam kaj prašne hlače. Rekli so mi, naj jih kar slečem, da jih bodo dobro očistili prahu. Tako sem zvedel še za en stroj, ki ga ima- Kako je z mlekom V potrošnji mleka Je Jugoslavija v primeri z drugimi bolj razvitimi deželami na precej skromnem mestu. Po podatkih FAO (svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano) je v letih 1950 do 1952 znašala naša dnevna potrošnja na prebivalca 253 gramov, leta 1955 pa 267 gramov, v istem letu pa so porabili Francozi dnevno na prebivalca 416 gramov, Danci 550, Italijani pa le 236 gramov. Naša povojna proizvodnja mle-V ka je v primeri g predvojno porasla: cd 1970 m;lijonov litra leta 1939 na 2024 milijonov litrov v letu 1956. Porast proizvodnje mleka je bil različen v raznih krajih države, najhitrejši pa na področjih, kjer so bile potrebe večje in pogoji boljši, na pr.fner v okolici velikih mest; tam dajo krave sedaj letno 1700 do 2000 litrov mleka, povprečje v Jugoslaviji pa je 1100 litrov. Skupaj vzeto smo leta 1956 imeli okrog 113 letrov mleka na prebivalca, največ v Sloveniji — 221 litrov, nato na Hrvaškem — 166 litrov. V Srbiji je proizvodnja na prebivalca znašala okrog 86 htrov, v Makedoniji pa le 14 litrov. Predvidevajo, da se bo proizvodnja mleka do leta 1961 povečala do 2885 milijonov litrov letno, to je za 33 odstotkov več v primeri z letom 1956. potrošnja na vasi v mestu in Učiteljstuo u Šentjerneju odgovarja Članek, ki ga Je 2. oktobra priobčil v Dol. listu Slavko Doki, na podlaigt lnformacl.1, ki jih je dobil. Je res predramil prosvetne delavce lz Šentjerneja, toda ne zaradi tega, ker niso izpolnjevali svojega prosvetnega poslanstva med mladino, temveč zaradi neopravičenih ln krivičnih očitkov, ki so jih izrekli ljudje, dobro poučeni o lz-venšolskem prosvetnem delu učitelj stva. Da stvarno odgovorimo na natolcevanje, bomo skušali v kratkih obrisih orisati naše delo. ki Je v našem kraju zelo težavno ln Je. Iti, rodilo le skrajno omalovaževanje Letos Je članica učiteljskega zbora režirala dramo »Svet brez sovraštva« Igrali so člani lz podjetja Telekomunikacij Tovarlšica JLh Je učila z največjim prizadevanjem in žrtvovala neštete večerne ure, da Je igra lepo uspela. Dan borca Je hotela režlscika v počastitev dne ponoviti Igro, a 1* naletela na odpor pri igralcih, čes da ne bodo igrali zastonj. Mo-*kl Igralci so med vso igrn . ibo-tirali, niso pe hoteli loostumlratl in eo bili sploh skrajno nedisciplinirani. Med temi igralci Je bil tudi tovariš, ki je podal izjavo o nedelavnosti učiteljstva, Z največjim potnpljenflem je speljala režiserka Igro do konca, čeprav ogorčena zaradi nerazumljivega odnosa Igralcev do dneva, ob katerem se vsak etično čuteč človek želi oddolžiti spominu naših borcev, S'člani kolektiva litega podjetja J« drum članica učiteljskega zho H klhib visoki nosečnosti v na|-VfVe|em mrazu noStudirala uspelo »Pevolgro. Jfira »TrnjiHčica«. ki 1o J« tudi iWMla članica učiteljskega zbo r«. Jo no in vajah propadla, ker Igralec, ki bi bil moral povedati le nekaj stavkov Bridke izkušnje Je imela članica učiteljskega zbora, ki je na prošnjo prevzela pevski zbor. Pevci so takoj ob ustanovitvi odpovedali; vaje ženskega zbora pa so postale prava muka Pevke so prihajale z velikimi zamudami, večinoma 1ih pa sploh ni bilo Kljub točnosti ln vestnosti je morala pevo-vodklnja neprestano prenašati očitke, da zbor ne uspeva. Vendar Je zbor kar dobro nastopal pri proslavah in končno pri zaključnem koncertu šentjernejsklh pevskih zborov (ženski zbor, pionirski zbor ln šentjernejski pe-telinčkl), katere je vse vod:lo učlteljstvo. Peli so v na pol prazni dvorani, saj koncerta niso obiskali niti oni. ki bi morali dati moralno zadoščenje opravljenemu trudu in pevcem veselje za na-dalnje delo. Edino »priznanje« je bila opazka v članku, »da Je pevski zbor propadel«. Isto razočaranje Je doživel član učiteljskega zbora, ki je, napro-len od podjetja Telekomunikacij, prevzel predavanja. Na slušatelje je zaman čakal. V okviru Ljudske univerze so bili za neznaten prispevek organizirani Jezikovni tečaji lz angleščine, francoščine m nemščine Prl-javljencev Je bilo malo, a že po prvih urah, ko so videli, da Je treba nekoliko prizadevnosti, »o Izostali in tečaje smo morali ukiniti. Edino mladina lz trgovske stroke bi bila rada posečpla tečaje ln kar nerazumljivo je, da se prijavijen-cl niso smeli niti za eno tedensko večerno uro odtegniti delu Tudi te tečaje Je vodila članica učiteljskega zbora Sentjernejska knjižnica s« odlikuje po svojem knjižnem bogast vu. Ima nad 1700 knjig, popu«}« •e med mladmci nI na?el se en ti'krat tedensko m mladm' Ć9 na možnost bogate izbire knjig za razvedrilo ln nadaljnjo izobrazbo. 7,al je med pošolsko mladino zelo malo zanimanja za dobro knjigo. Knjižnico vodijo od vsega početka člani učiteljskega zbora. Nihče, ki nima vpogleda v to delo, ne sluti, koliko ur mora žrtvovati knjižničarka za poslovanje, ure|a-nje in nabavljanje knlig. Tudi poverjenik Prešernove družbe. Članica učit. zbora, se pritožuje, da je premajhno zanimanje med mladino, največ pa zato. ker nad polovico naročnikov lz podjetja Telekomunikacij noče plačati naročnine In kdo je pripravljal mladino za zlet Partizana v Blhaču ln za druge fizkulturne nastope! v čigavih rokah so Javne proslave, kdo se udejstvuje prt sindikatih, kdo opravlja utrudljivo delo sekretarke pri Rdečem križu, pri Društvu prijateljev mladine, pri Društvu za napredek gospodinjstva, kdo liči ln maskira igralce, dela plakate, kdo je vodil lutkovno gledališče, itd — vse učiteljstvo Vsak, ki upošteva vse te težke razmere ln nerazumevanje ljudi za Izven šolsko delo. ki ga opravlja učiteljstvo kljub prezaposlenosti v šoli zaradi pomanjkanja učnih moči. bo razumel, da so očitki v članku tov Dokla povsem krivični ln da Je učiteljstvo Šentjernej sike osemletke tipravlčeno užaljeno Učiteljski kolektiv Za zboljšanje prometa V Generalni direkcij; iue železnic so pripravili prvi osii . tek družbenega plana železn ?kega prometa za leto 1959 Nj gova glavn.a značilnost le r. aljnje povečanje blago vnej. n potniškega prometa in POV Sanjfl delovne storilnosti. v potrošnji* mleka so znatne razlike med kmečkim in mestnim prebivalstvom. Na kmetih je mleko zelo pomembno žiViilo. Vsak član kmečkega gospodarstva v Jugoslaviji porabi povprečno 73 litrov mleka na leto, največ v Sloveniji — 162 litrov, na Hrvatskem in v Crni Gori po 113 litrov, v Srbiji 33 in v MakedoniiJ; 15 litrov. Kar se pa tiče uživanja mlečnih proizvodov, jih največ potroši hrvatsko ki srbsko kmečko prebivalstvo — 7 kg na prebivalca letno, slovensko pa le 3 kg. Meščani porabijo več mleka in mlečnih izdelkov kakor kmečko prebivalstvo — leta 1956 po 104 litre na prebivalca. Slovenija je tudi v tem na prvem mestu (187 litrov), nafto pride Hrvatska (123 lirtrov), najmanj pa ga porabijo v srbskih mestih (68 litrov). Sploh v kol'ičini živ/1 Živalskega lizvora zavzema mleko v mestih prvo mesto. Čedalje veC mlečnih izdelkov V povojnih letih se Je močno razvila vloga mlekarn v preskr-bovanju prebivalcev po mestih. Pred vojno je bila skupna zmogljivost vseh mlekarn okrog 426 flsoč litrov dnevno, danes se je vignnla na 1,207.000 litrov, [d vid eno povečanje proizvodnje na 2885 Irtrov v letu 1961 terja zgraditev novih kapacitet »*S-\vr. 11 v enotno družbeno orsrac:'^ei.io. Za sedaj Je potrebno. Ht te ornaniza-cije preko uttrezn h ikuprtfh organov enotno r^'"■'■•n nekatere probleme telesna k'iUtrre Izven Šol, kot na orim-r uporaba oblektov poslitev strokovn" paganda. akcije n -i ietjih, tekmovanja zdravstvena zaščita - rradnla ln ~-'->->Ip m za-k»"irov oro-psj in v ood-tt prireditve, td. VELIK POMEN SVETOV ZA TELESNO KULTURO 22. Sveti in komisije za telesno kulturo pri ljudskih odborih In Izvršnih svetih so organi. ki usmerjajo in vsklajajo dejavnost vseh organizacij za telesno kulturo, obenem pa opravi iajo upravne posle in Izdajajo odgovarjajoče predpise iz tega področja. Občinski svet za telesno kulturo naj bi bil edin' koordinacijski In usmerjevalni organ na tem področju. V okraju bi bilo treba skrbeti turi! za enotno vodstvo društev Partizan In Rn-rtn'h or- za planinske. tnhornHke. """tnl-ške In podobne organizacije. r. m. ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM * PODOBNO GOSPODINJSTVO Za popolno enakopravnost žensk Lep pri atadion, mer strnjenih objektov za telesno kulturo Je novomeška Loka: telovadišče, atletski igrišče za odbojko in košarko, za tenis, mali rokomet, kopališče ln čolnarna veala-škegn kluba »Krka« (Koto Fr. Mtkee) Prizadevanje za vsestransko uveljavljanje in razvoj osebnosti, boj za kar najširše, aktivno sodelovanje delovnih ljudi pri upravljanju družbenega življenja terjata, da nadalje izpolnjujemo idejno-polltično in splošno vzgojno delo za odpravo ostankov neenakopravnih odnosov med ljudmi, zlasti pa med moškim in žensko. Problem enakopravnosti Ženske v Jugoslaviji ni več politično vprašanje niti vprašanje pravnega položaja ženske v družbi: kolikor še obstoja, je to pretežno problem ekonomske nerazvitosti, primitivizma, verskih nazorov insriru-glh konservativnih predsoftrov, privatno -lastninskega odnosnT ki Še vpliva na življenje v družini. Zaostalo gospodinjstvo in obstoječ! materialni problemi družine ovirajo družbeno aktivnost ne zgolj žene, temveč tudi moža. Pri Izpolnjevanju teh nalog Imajo pomembno vlogo organi družbenega upravljanja v komunah. Komunisti v teh organih se morajo bojevati IS ustvaritev pogojev, ki so potrebni n uspešen razvoj socialistične družine In ki jih lahko ustvarimo le zdaj, zlasti na področju gradnje stanovanj, Izgradnje omrežja otroških domov v okviru gospodarskih organizacij In stanovanjskih skupnosti, ustanavljanja komunalnih uslužnostnih ustanov itd.; vse to pa bo prispevalo k dejanski enakopravnosti žene in oia in k njenemu sodelovanju kot enakopravnih državljanov v javnem življenju. Na Idejno političnem torišču se komuni*., bojujejo in se bodo bojevali zoper vse nazadnjaške nazore o razmerju med spoloma, ki so še ostali v naši družini kot dediščina iz preteklosti. Se zlasti se bodo komunisti bojevali zoper uveljavljanje takih gledišč v lastnih vrstah. (Iz programa Zveze komu 'stov Jugoslavije.) Dragoceni med Med naravnimi zdravili in krepčili je čebelni med vsekakor na prvem mestu. Le premalo se zavedamo, da bi moral biti med sestavni del naSe vsakdanje hrane, saj ga sladkor po hranilni vrednosti in učinkovitosti sploh ne more nadomestiti. Vrhu tega je med le izredna poslastica s tako žlahtnim okusom kakor malo-katera. Prav gotovo bodo naše gospodinje vesele nove knjižice, ki Jo j« Izdala »Kmečka knji- ga* pod naslovom »MED — HRANA IN ZDRAVILO*. V nji bodo našle vse, kar je dobro in koristno vedeti o tem -pridelku- naših čebelic. Opisane so razne vrste medu, njegove lastnost: in sestava. O njegovi zdravilni moči govore sestavki naših in tujih zdravnikov. Obravnavano je različno medeno pecivo (43 receptov), medene pijače (12 receptov) in shranjevanje medu. Knjižica Je opremljena tudi s pt^«trrimi hudomušnimi risba- mi slikarja Zorana Didka. — Vsem gospodinjam jo toplo priporočamo. Omlete z dušeno zelenjavo Pripravimo omletno testo, ki naj stoji eno uro, nato spečemo omlete in jih nadenemo z dušeno zelenjavo, prepognemo če* pol. potresemo z naribanim sirom in serviramo. Za nadev dušimo JaJ-čevce s paradižniki in papriko, ali vzamemo namesto lajčevoev bučke. Prav dober nadev ie tudj \t fl-žolovpga stroija. dušenega s paradižniki. Pi .nva dell-(tftftaii pa so omlete 7 dušenimi grbami, bodisi s samimi ali « paradižnikom Nadev mora biti Kost, da ne leze lz omlet. Paradižnike olupimo In Jim odMranimu semenje, preden jih z-čnemo du.šltl. TTodatek sitv>* me ali gosto akillt .■•;:!< nadev izboljša. Stav. 41 <447) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 Po starih stopinjah D0LSN3SKI OBVEŠČEVALEC »Volk dlako menja, nravi pa ne«, pravi ljudski pregovor. Za nekatere posameznike sLabe politične preteklosti bi lahko tudi porabili ta pregovor. Ko se se ob osvoboditvi znašli z licem v lice z ljudstvom in njegovimi pravimi predstavniki, jjh je njihova bojevitost proti vsemu naprednemu, ki so jo imeli med vojno, navidezno zapustila. Za aktivno podpiranje okupatorjevih pomoč njikov in vse ostaio zlo, ki so ga s svojem dedovanjem prizadeli narodnoosvobodilnemu boju in lastnemu ljudstvu, so bili nekateri obsojeni na eno ali drugo kazen. Po prestani kazini pa so dobili državljanske pravice, kot vsi ostali ljudje. To pa nekaterih ni p ni peljalo na pravo pot. »DUHOVNO ŽIVLJENJE« IZ TRSTA Podjetja in sindikalne podružnice zadnja leta prirejajo skupinske izlete v Trst. Tak izlet je letos junija organizirala za svoje člane tudi sindikalna podružnica tovarne zdravil »Krka« iz Novega mesta, Med člani kolektiva, ki so se udeležili izleta, je bila tudi Koza Matoh, bivša prosvetna delavka, sedaj zaposlena v tem podjetju. Motohovo pozna vsa okolica. Med vojno je bilo goreča privrženka zloglasnega klerofa-šisti'čn.ega fanatiika kaplana Vol ban ga ln njegovih idej. Zaradi kaznivih dejanj med vojno jo bila po osvoboditvi obsojena. Ko se je vrnila lz prestajanja kazni, ni bilo po njenem zatrjevanju na svetu Človeka, k; bi bil bolj po nedolžnem preganjan,. Njeno zadevo so obravnavali velikokrat na raznih sestankih, da so bili ljudje že nejevoljni, ker so dobro poznali njeno poldtično zagrizenost. Izlet v Trst je Matohova izkoristila za povezavo s pobeglimi nasprotniki naše družbe- ne ureditve. Svojemu bivšemu sošolcu duhovniku dr. Prešernu je nesla darilni paket sestre, ki t: je dala tudi njegov naslov. Na obisk k Prešernu je peljala s seboj še dve dekleti iz istega podjetja, vsekakoir svoji somiš-ljenki. O čem so razpravljali, n; težko uganiti. Na domu pri Prešernu so dobile neke brošure z nabožnimi na^ilovri. Za najboljšo »duhovno hrano« pa so morale počakati, da jo je Prešeren prinjesel iz knjižnice neke cerkve. Brošure so spravile v našo državo. Matohova je potem skrbela, da so si tolažilii žejne duše s hrano iz brošur »Duhovno življenje«, »Katoliški misi-joni« in podobnih, ki so jih primeslii lz Trsta taki. kot so omenjeni v uvodu. Kakšna je rjlihova potreba po duhovnem življenju, kače vsebina brošur. Ta nI niti najmanj pobožna, pač pa polna blatenja nagega državnega in političnega vodstva, klevetanja narodno osvo-bodiiPjnega boja in partizanov ter poveličevanja belogardiizrna in fašističnih Idej. Res več kot čudna duhovna hrana ljudi, ki jim je ljudska oblast marsikaj spregledala in oprostila ter jim dala vse demokratične pravice. Seveda je Matohova posredovala to »hrano« -le svojiim somišljenikom. Zaradi širjenja sovražne lite -nature !m vnašanja v diržavo prepovedanega tiska, je bila Matohova 30. septembra obsojena na okrožnem sodišču v Novem mestu na 19 mesecev strogega zapora. Na razpravi je zatrjevala, da ni vedela za vsebino brošur, ki jJh je posoiaila. Za to je zvedela baje šele v preiskavi. Ljudje (seveda nie-nega kova) da ®o želeli »duhovno hrano* in ona jim je to samo zaradi usluge preskrbela. Da se poMtSično prepričanje MiatOhOV« od volne sem nj nič spremenilo, so politične organizacije večkrat opozarjale. Navzlic temu je prosila za izbris prestane kaznj, trdeč, kako se ji je po vojni zgodila ikrlvlca. Dobila je zaposlitev in to v zjadnrjem času zaiposfllitev t 22 tisoč dinarjev prejemkov. V kolektivu je imela čedalje večjo besedo in veljavo, mnogo večjo, kot bi Jo smela imeti spričo svoje preteklosti in sedanjega političnega zadržanja. V času, ko je razširjala zgoraj navedeno sovražno literaturo, je v družbi z neko izseljenko obiskala tudi grad Strugo, kjer so nastanjene nune iz Smihela. Da sta laže opravili pot, jim je nekdo iz podjetja »Krka« priskrbel občinski osebni avtomobil ... V času, ko se je potegovala za izbris kazni, je vzdrževala pismene stike z raznimi pobe- Društvo mladih tehnikov v Podbočju bo kmalu dobilo svojo delavnico. Čakajo še potrebne mize. To društvo je dobilo letos tretjo nagrado v okrajnem tekmovanju Društev mladih tehnikov. * V osemletki v Podbočju pripravljajo mlečno kuhinjo. Štedilnik že imajo. Kmetijsko-go-spodarska šola, ki je imetla lani samo teoretični pouk, bo imela letos tudi praktičen. * V Podbočju je bilo prvotno predvideno, da dobi vodovod samo šola. Vaščani so sklenili, da bodo pomagali graditi vodovod, če ga bodo dobili tudi oni. Postavljen je bil takoj vodovodni odbor; Centralni higienski zavod iz Ljubljane pa je izdelal brezplačno načrte za vso vas. Vodovod bo stal 8,5 milijonov. Občina bo prispevala samo 1,5 milijona, ostalo pa vaščani s prostovoljnim delom. Obvezali so se, da bo vsak pri- glimi osebami :n drugimi nasprotniki Jugoslavije. Tako je ves čas, odkar je jedla kruh, katerega ji je nudila socialistična domovina in uživala druge državljanske ugodnosti, delala premišljeno proti svoji domovin,!. Milo kaznovanje za star j ena dejanja med vojno, več kot pošten ko? belega kruha in vse ostale pravice, ki jih je uživala, je vračala s širjenjem strupene sovražne propagande. Takšen je moralni lik ljudi, ki jih je vzgajati zločinski kle-rofaišizem. Navzlic vsej pniiza-nesljivostl, ki jih ima naša družba do takih ljudi, bi bila vendar potrebna budnost nad delovanjem tiaikfth posameznikov. Ce že ne za drugo, vsaj zato, da ne bodo s svojim delovanjem zastrupili drugih, zlasti mladino. speval 10 delovnih dni po 10 ur za opravljanje nestrokovnih del. Do zdaj so napravili 63 delovnih dni: uredili So oba zajetja in naredili pot iz vasi na Stari grad (1 km). Potrebujejo tudj okoli 20 m3 lesa, ki ga ne morejo nikjer dobiti. Gozdarskolesna poslovna zveza Novo mesto gradi z delno pomočjo DIP Turo polje cesto Sutoa — Dol — Mladje — Pružna vas. Ta cesta bo povezovala hribovske — partizanske vasi s svetom. Cesto bodo predvidoma izročili prometu 1. novembra. Lepa postrežba, lep odnos Bili smo na oddihu v Šmarjeških Toplicah. Bilo Je res prijetno ln prav zato nam Je čas tako hitro, prehitro minil in posloviti smo se morali od Zdravilišča ln tega prijetnega kotička Dolenjske. Čutimo pa za svojo dolžnost, da se javno zahvalimo vsem uslužbencem Zdravilišča za res prijazno, kulturno postrežbo ln za lep odnos do nas, gostov. Gostje iz Splita V prihodnje upam, da bom dosegel večje uspehe, ker mi bo tovarna iz Milana, ki izdeluje mopede Mosquito dala specialni stroj Mosquito, ki doseže hitrost okoli 70—80 km na uro. Upam, da bom tako prihodnje leto lahko uspešneje konkuriral Klančiču ln Br-netiču.« Zanimalo me Je tudi delo AMD Novo mesto, njegova pomoč tekmovalcem in uspehi ostalih dirkačev. Na to vprašanje je tov. Pieničar takole odgovoril: Andrej Pleničar se uvršča med najboljše mopediste-dlrkače v Sloveniji »AMD Novo mesto dobro skrbi za nas tekmovalce, ki pa smo boli redki. Pomaga nam, da se lahko udeležujemo dirk. Na nekaterih dirkah nas Je tekmovalo več iz AMD Novo mesto, toda resneje sva se dirkam posvetila le midva z Novakom. Dane tekmuje na Mottomorlniju 125 ecm. Tudi on Je dosegel že lepe uspehe na dirkah (v Trbovljah ln Novi Gorici 3. mesto), žal pa se zaradi službe ne more udeležiti vseh dirk, kar mu onemogoča hitrejši napredek.« Fr. Mlkec S a h PICEK mL PRESENETLJIVO ZMAGAL 2e na brzoturniriju za prvenstvo Novega mesta za september se je Picek ml. nepričakovano dobro plasiral, takoj za zmagovalcem Gajskim, na enakem tekmovanju za mesec oktober pa je zasedel prvo mesto z 2 in pol točke prednosti pred favoritom Sitar-1em. Uspeh tretjekategornika Picka je še večji, če povemo, da je premagal vse nasprotnike razen Jenka, s katerim je remiziral. Tudi na tem turnirju je sodelovalo 14 šahi-stov, vrstni red pa je bil naslednji: Picek 12 in pol, Sitar 10 točk, Kotnik 9 in pol, dr. Goleč in Fink 8 dn pol, Jenko 8 točk, Doki 7 in poL Avsec 7 točk, Pesa 6 točk, Jovič 5 točk itd. Razpis polflnalnlh turnirjev Šahovsko društvo Novo mesto je sklenilo razpisati pol-finalne turnirje za letošnje prvenstvo Novega mesta v šahu. Na finalni turnir, ki se bo začel decembra, imajo prost vstop vsi prvo in drugokate-gorniki, ostali pa igrajo na dveh poMMnalnih turnirjih, Iz katerih se najboljši plasirajo v finale. Prijave za polllnai-ne turnirje Se apuejema^o do četrtka, 23. oktobra rtt Ceuu..i. lt>. oktobra — Jadviga Petek, 17 oktobra — Mira Sobota, 18. oktobra — Luka Nedelja, 19. oktobra — Etbin Ponedeljek, 20. oktobra — Felicljan Torek, 21. oktobra — Urška Sreda, 22. oktobra — Zorislava Sonce: 21. vzhaja ob 6.26 in zahaja ob 17.07. Dan je dolg 10 ur 41 minut Luna: 19. oktobra ob 15.07 prvi krajec i j Prijavljenih . 2000 delegatov Za prvi kongres telesne kulture Je povsod po Jugoslaviji zelo veliko zanimanje. Doslej je prijavljenih 1956 delegatov različnih organizacij Največ delegatov bo iz športnih organizacij — 341 in iz Partizana — 281. Veliko delegatov bodo poslali občinski ln okrajni ljudski odbori — 122, medtem ko bodo sveti in komisije za telesno kulturo poslali 152 delegatov. Organizacije LMJ bodo imele na kongresu 108 predstavnikov, sindikalne organizacije pa 70. Svoje delegate bodo poslale tudi SZDL, Združenje rezervnih oficirjev. Zveza studentov. Zveza prijateljev mladine ln Zveza borcev NOV. JLA bo zastopalo 98 delegatov, Strelsko zvezo 75, Letalsko zvezo 19. Počitniško zvezo 10. Planinsko zvezo 35. Taborniško zvezo 10, Ljudsko tehniko 9 ln Šahovsko zvezo 9 delegatov. Tudi odbori za organizacijo delavskih Športnih iger, Zavodi za telesno kulturo, šole za telesno vzgojo ln pedagoška društva so prijavili svoje predstavnike. Kongresa se bodo udeležili tudi številni predstavniki zdravniških društev, zdravstvenih zavodov ln Rdečega križa. Tudi sveti za kulturo In prosveto in Združenja profesorjev in učiteljev telesne vzgoje bodo imeli svoje pred-stavnlke Omenimo naj še. da je doslej prijavljenih tudi « novinarjev, ki bodo poročali o kongresu r. m. Nogomet ELAN A : RUDAR (Koč.) 3:3 Elanova prva ekipa je na tekmi s kočejvskiim Rudarjem nastopila v oslabljeni postavi ln i« le malo manjkalo, da se ne nepremičnine se nahajajo v Podbočju na lepem, dostopnem mestu, povezanim z okrajno cesto. Javna dražba Oo na licu mesta v četrtek, 16. oktobra ob 9. un dopoldne. Izklicna cena za vse navedene nepremičnine je 304.650 din. Interesenti-dražitelji morajo položiti eno uro pred pri-četkom dražbe kavcijo v iznosu 208/« izklicne cene v roke dražbe-ni komisiji. Izdražitelj-kupec mora poravnati celotno kupnino v roku 14 dni po izvršeni dražbi. Občinski ljudski odbor Kostanjevica — Podbočje ZAHVALA ni vrnila poražena. Rudar je še 10 minut pred koncem tekme vodil s 3:1. Elan je igral nepovezano, zlasti napad, ki ni znal izkoristiti slabosti domače obrambe. Krilske vrste se skoraj ni opazilo, obramba pa je tudi večkrat »plavala«. ELAN B : BORAC (Ribnica) 2:6 Poraz B moštva v Ribnici smo pričakovali, toda vseeno ne tako visok. Tudi tu so No-vomeščani igrali slabo. Edina svetla točka je bil Kožuh, ki se je edini izkazal in tudi sam dosegel oba gola. To so bile tekme zadnjega kola letošnjega prvenstva, preostane pa še tekma B moštva Elana 2 Rudarjem (Koč.), ki bo verjetno v nedelijo v Novem mestu. Omenim nai še, da se za občinski praznik Novega mesta — v nedeljo, 26. oktobra, pripravlja v Novem mestu pokalni nogometni turnir, na katerega so povabljeni razen prireditelja Elana še Bela krajina (Črnomelj), Partizan (Kočevje) in Garnizon JLA (Novo mesto), ki brani pokal. F. M. OK PARTIZAN (NOVO MESTO) : OK GRAFIČAR (LJUBLJANA) 3:2 (13 MS, 15:13, 19:6, 4:15, 15:10) V okviru republiške odbojkarske ženske lige sta se v nedeljo, 12. oktobra v Novem mestu srečali ekipi PatJeana ■in i* Ljubljane. Domaje« odbojkarlce so Ciglerju. tajniku obrtnega kultijr-nega društva in stanovskemu tovarišu, Francu Falknerju za toplo izražene poslovilne besede. Iskrena zahvala zdravniku dr.-Miru Vodniku za lajšanje bolečin. Za vso požrtvovalno pomoč se zahvaljujemo tudi osebju njegovega frizerskega salona. Nadalje iskrena h,vaia stanovskim tovarišem za spremstvo ob krsti in prijateljem obrtnikom za prenos do preranega groba. Posebno zahvalo smo dolžni ZB, SZDL, Okrajni obrtni zbornici, Obrtniškemu kulturnemu društvu, zastopnikom Godbenega društva Zidani most. Gasilskemu društvu. Planinskemu društvu, KegljaškI zvezi, prijateljem in prijateljicam kegljačem in njegovim najljubšim kolegom ribičem in čvinkarjem. Godbenemu društvu za žalostin-ke v slovo svojemu predsedniku in prijateljem pevcem za ganljive pesmi. Vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter prav tako vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje. ADAMOVI Novo mesto, Zidani most, 12. oktobra 1958. ZAHVALA Zahvala vsem. ki ste spremili našo drago mamo PEPCO BRADAČ iz Podhoste pri Dolenjskih Toplicah na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni množičnim organizacijam za tako veliko udeležbo na pogrebu, darovane vence in poslovilne besede ob odprtem grobu pokojnice * Toplo se zahvaljujem prometnemu miličniku SimonlČu, ki me je s svojim pravočasnim opozorilom na cest; dne 20. maja letos rešil prometne nesreče ZVONE URBANC, šofer, Novo mesto. vega mesta, je padel s kolesa in si poškodoval glavo Stjepan Novak, brigadir iz mladinskega naselja Grmovlje, si je na kamionu poškodoval prst leve roike. Ana Zelec, užitkarica iz Zapudja, je padla na vrtu in si poškodovala desno roko Ramil Tahirovič, brigadir iz mladinskega naselja Mač-kovec, je padel in si poškodoval desno nogo. Šerif Dizdarevič. brigadir iz mladinskega naselja Trebnje, Je padel s traktorja in dobil poškodbe na glavi. Franc Bašclj, delavec iz Obrha, se je s srpom vsekal V' prst leve roke. Martin Jurejevčič, posestnik iz Rosalnice, si 1e s srpom poškodoval prst leve roke Jovlca Milutinovic, brigadir iz mladinskega naselja Trebnje, si je pri ncgomoHi oškodoval levo koleno. Aneela Roje, žena delavca iz Dešeče vasi 1e doma padla in si poškod"•-';>'- nVsno roko in desno noro t--a Gliha, družinska upokojenk« i Vrha, je padla in si poškodovrl* levo roko. Franci Kocjan, s'n rudari* iz Jel-ševnika, je vtaknil pr?'. desne roke v kolo Petra Zal!a vozača lz Obrha, je napadla skupina ljudi s kolom, pri čemer je dobil poškodbe na vratu. Mirko Kalin, delavec iz Gumberka, Je padel s kolesa in si poškodoval čeljust. Antona Kovača, gozdnega delavca iz Ložca pri Kočevju, so v Turkan pred gostilno pretepli s kolom in nožem, pri čemer je dobil poškodbe po obrazu in glavi, jožetu Ko-vačiču, kovaču Iz Regerče vasi, Je padla kad na hrbet. Ignac Mlku-lič, posestnik lz Male cikave. je vtaknil prst leve roke med kolo pri vozu. Anton Kobe, g la prepgsmo obveščena in fm ni več na&i-a, ... Pred letošnjim V. prvenstvom Dolenjske v atletiki Velika izenačenost pri mošk h V zadnji aieviliki našega lista Smo si na K.unto gledan posamezne ženske ui&cipiine, ki bodo v soboto in nedeljo v Črnomlju na sip^reau V. prvenstva Dolenjske v atletiki. Novomei'6anke so skoraj brez konkurence. Pri mo&tclh bodo imeli glavno besedo kočevski atleti, toda navzlic temu ne smemo podcenjevati nadarjenih novomeških atietov in domačih, črnomaljskih, atletov, ki bodo po daljšem obdobju spet nastopili. Sedaj pa nekaj o posameznih disciplinah: v teku na 10o ln 200 metrov ne bo težko določiti prvaka. Naslov najhitrejšega Dolenjca že več let zasluženo nosi Polde Torkar (K), ki je g svojim rekorden (11,0) med slovensko Sprin-tersko elito znano ime V teku na 40o m je za naslov prvaka več kandidatov Težko Je reči, kdo bo prvak, ker so Ke-n'g (K), Germovšek in 2agar (Nm) Piecej izenačeni Rekord Dolenjske ima Kenig — «,0. Tudi na 800 metrov se je težko odločiti, komu bi dali prednost ftekorder Je Vesel (K) — 2:03,1, toda če bo startat Grozdnik. bi se odločili zanj, ■RJ je letos že večkrat premagal mejo 2 minut. Predvideva se, da bo najbolj zanimiva disciipiina prvenstva tek na 1500 m. Na startu bodo vsi najboljši dolenjski tekači. Največ upanja na naslov prvaka in na nov rekord ima Derganc, ki se Je letos v JLA večkrat izkazal z odličnimi rezultati okoli 4 minut. Za ostala mes+.a bo prav tako zelo zanimiva borba. V naidaljSi tekaški progi — 3000 metrov je Derganc toliko boljši od ostalih, da Je težko piičakovati koga drugega na 1 mestu. Za obe štafeti Je lažje predvideti zmagovalce Kočevski tekači fcnajo prednost pred Novomeščanl ln Crno.naljcl na krajših progah (4.x. 100 m). Novomeščani pa imajo zaradi večje izenačenosti tekačev Več upanja v štafeti 4 x 400 m. V skoku v višino bodo črnomaH-ski ljubitelji atletike lahko videli »Pri delu« najboljše skakalce v Sloveniji — Potrča (Nm) ln Puc-IJa (K), ki sta oba že preskočila 185 cm in sta stalna člana reprezentance Slovenije. Tudi v skoku v daljino bodo Sledalcl lahko videli zelo dobre tekmovalce. Rekorder Dolenjske Torka r (K) sodi med najboljše v Sloveniji in Je kot, prvi Dolenje bremagal 7 metrov g skokom 7.01 metrov. V troskoku Je favorit slovenski rppiezentant Piicelj (K), ki je tudi rekorder Dolenjske (13.57 m), v skoku s Palico pa bo imel razen Savdka (Nm) glavno besedo prejšnji prvak Dolenjske Adamič (K). V metu di»ka Je glavni favorit Cihal (K), skoraj enakovreden pa mu je Potrč (Nm) Rekorder Dolenjske Je Dolenc (Nm) z rezultatom 40,22 m V metu kopja je položaj nejasen, ker ne poznamo Vseh tekmovalcev, ki se bodo prvenstva udeležili nclenjsikt rekorder je Plut — 61,60 m, rekord Da je še Iz časov, ko Je nastopal fot čl^in črnomaljskega Partizana. V m«-iu krogle m trži<.>> uganiti ^e bodočega prvaka. To bo prav Gotovo Clhal (K), ki Je stalni re- prezentant Slovenije v tej disciplini.. Toliko o prognozah. Zal niso popolne, ker ne poznamo črnomaljskih, stiskih in brežiških predstavnikov. O naslovu moštvenega prvaka bo verjetno odločeval dvoboj med kočevsktm in novomeškim partizanom. Novomeška atletska vrsta je letos zelo izenačena in ker ima pri ženskah' očitno na.iboljše tekmovalke na Dolenjskem bo prav gotovo naslov moštvenega prvaka Dolenjske in s tem pokal okrajne zveze Partizan romal v Novo mesto To bi bilo prav gotovo zasluženo, sad takega vzpona, kot ga je leto* dosegla novomeSka atle- tika, pri nas Še ni bilo Kdor malo bolj pozna slovensko atletiko, mora priznati, da je atletika na Dolenjskem letos zabeležila velik korak naprej in to predvsem po zaslugi novomeškega in kočevskega partizanskega društva Ti dve društvi dajeta vsako leto več svojih najboljših tekmovalcev v Izbrano vrsto Slovenije in to je lep dokaz o napredku dolenjske atletike. Skoda Je, da Je v Črnomlju po dobrem začetku pred leti vse zaspalo, obenem pa upamo, da bo letošnje prvenstvo velikega,pomena za črnomaljsko atletiko, ker bo dalo vzpodbudo za nadaljno prizadevanje v tej športni panogi. Fr. Mlkec Novi rekordi v Kočevju Preteklo nedeljo je bilo v Kočevju prvenstvo Slovenije v mnogobojih in štafetah. Sodelovalo je 124 atletov in atletinj iz H klubov in partizanskih društev. Prvenstva'se je udeležilo tudi 7 atletov in atletini iz novomeškega Partizana. Ti so dosegli zelo dobre rezultate, štafeta mladink (Hude, Goršin, Kukman) pa je dosegla celo nov slovenski in jugoslovanski mladinski rekord z zelo dobrim časom 5:22,5. Stari rekord LRS, ki ga je še iz leta 1955 držala štafeta Odreda so novomeške tekačice izboljšale za nič manj kot 22,3 sekunde (prejšnji rekord 5:42,8). V troboju za mladinke sta bili zelo dobri tudi Kotnikova in Ganterjeva. Letošnja državna prvakiruja v troboju — Kotnikova je v Kočevju osvojila še naslov slovenske prvakinja, razen tega pa je svoj rc7>ultat iz Novega Sada. kjer je bilo državno prvenstvo, izboljšala za 108 točk. (2.107 točk). Dosegla je naslednje rezultate: 100 m — 14,0, višina 138 cm, krogla — 11,85 m. Tudi Ganterjeva je z drugim mestom med 6 tekmovalkami, dosegla lep uspeh. V peteroboju za mladince sta tekmovala tudi Potrč in Špilar. Slednji je presenetil z zelo dobrim 2. mestom, za prvakom Kačem (Kladivar), z 2-118 točkami. Potrč je imel precej smole v metu diska, kjer je za svojim najboljšim rezultatom zaostal za 10 metrov, toda vseeno je 7. mesto z 2.011 točkami uspeh, ker je bila konkurenca izredno močna — 17 tekmovalcev, razen tega pa naj dodamo, da je letošnji mladinski prvak Jugoslavije — Skulj (Odred) tu zasedel komaj 6. mesto s samo 17 točkami prednosti pred Potrčem. Potrč je dosegel v teku 200 metrov najboljši rezultat 24,3, kar je nov novomeški rekord. V ostalem ie bila žetev rekordov v Kočevtju zelo bogata. Izboljšanih je bilo 7 republiških ln trije državni rekordi. Novomeški dirkači se uveljavljajo Pred kratkim, ko sem prebiral Ljubljanski Dnevnik, mi je. pritegnilo pozornost krajše poročilo o uspehih slovenskih motoristov -dirkačev na zadnjih dirkah, ki so se Štele za letošnje prvenstvo Slovenije. Med ostalimi sem tokrat prvič v vrstnem redu najboljših slovenskih dirkačev zasledil imeni dveh članov novomeškega Avto-moto društva — Pleničarja in Novaka, kar me Je *e posebno začudilo. To zato, ker novome-Aki dirkači zadnja leta niso tekmovali v takih konkurencah (predvsem zaradi slabih strojev), zato tudi niso mogli doseči pomembnejših uspehov. Da bi se podrobneje seznanili z *Jboljsi atleti Dole leve proti drsni: kr — lani »lov. atlet, reprezentance. iN m.) Torkar, Blžat, PucelJ In ■ Kočevje) zadnjimi uspehi članov novomeškega AMD, sem zaprosil Andreja Pleničarja, ki je na letošnjem prvenstvu Slovenije v kategoriji mopedov zasedel 3. mesto, da kaj več pove o svojem uspehu ln o delu AMD Novo mesto. Rade volje je ustregel moji proSnjl ln povedal naslednje: »Tekmujem v kategoriji mopedov 50 ccm. Svoj stroj — Mosquito sem dobil leta 1956, prvič pa sem začel resneje misliti na dirke lani, ko sem se udeležil tudi nekaterih domačih tekmovanj. Letos sem sodeloval v tekmovanju za republiško prvenstvo in dosegel v kategoriji mopedov 3. mesto. Naj dodam, da Je bilo od meseca maja do septembra v celoti 5 dirk za republiško prvenstvo, za plasman pa se Štejejo najboljši uspehi na treh dirkah. Na prvi dirki v Trbovljah sem dosegel 1. mesto, na drugi na Bledu 3. mesto, na tretji v Kočevju pa 6. mesto. Udeležil sem se tudi četrte dirke v Slovenskih Konjicah, kjer sem bil tretji, ln pete dirke v Novi Gorici, kjer sem zasedel 5. mesto. Uspehi na prvi, drugI in četrti dirki so me v republiškem meriju uvrstili na 3. mesto. Omenim naj. da bi bili moji uspehi gotovo boljSI, če bj imel bolJSl stroj. Tekmujem na Mos-quitu, ki 1.e serijsko izdelan in doseže povprečno hitrost 60 km na uro, z izboUSavaml pa do 70 km na uro, medtem ko oba moji konkurenta — Klančlč (Nova Golica) In Brnetlč (Sežana), ki sta na prvenstvu LRS osvojila prvo oziroma drugo mesto, vozita specialne stroje TTOM. ki dosežejo hitrost tudi nad 80 km na uro. Moped TTOM, ki Je italijanske izdelave. 1e namenlen predvsem dirkam In Ima okoli 3800 obratov več kot moj Mosqulto. Podbočje dobi vodovod Brežice: n. in 18. 10 ruatoo-,iu-ž-slovanski film »Alaksa Dundič«. 19. in 20. 10 jugoslof»nsJco-iran-cosiki film »Ko pride ljubezen«. 22. in 23. 10. jufostovanatti. film ?Kafal v n*bo«. Črnomelj; 17. ln iH. M ameriški barvni film »Artisti in modeli«. 21. in 22. 10. ameriški barvni kinema-skopski film »Indtj«nski borec«. Kostanjevica: 19. 10. ameriški kavbojski barvni fiton »Fant iz Oklahome« Metlika: 18. in 19. 10. angleški film »Skozi pekel«. 22 10 češki film »Divja Barbara«. Mokronog: 18. in 19. 10 ameriški barvni film »Steza slonov«. Novo mesto: 16. 10. ruski barvni film »Snežna kraljica«. 17 do 20. 10 nemški barvni film »Ni prostora za divje živali« 21. 10. češki film »Zaostrite, prosim«. Semič: 19. 10. ameriški film »Možje«. Sevnica: 18 ln 19. oktobra češki film »Dobri vojak Svejk« Trebnje; 18. in 19. m ameriški film »Ne bodo mi verjeli«. Predstava v nedeljo ob 16, in 19. uri. Žužemberk: 19. 10 ameriški film »V kanjonih Kolorada«. BOKS PRODAM H1SO z gospodarskim poslopjem ln sadnim vrtom — 15 minut od železniške postaje Mirna peč, v bližini avto ceste. Vselitev po dogovoru. Ugoden nakup. Naslov v upravi lista. (6HH-08) LUSClLNI STROJ, popolnoma nov, prodam Naslov v upravi lista. (609-56) PRODAM ženske rjave zimske čevlje štev. 38 in črn plašč. — Šolska 6. Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnico, pridno in pošteno ]ščem. Dvornik. Bušeča vas — šola — p. Cerklje ob Krki. TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, starost od 30 do 45 let k štiričlanski družini Naslov v upravi lista. (&10-5B) ČEVLJARSKEGA vajenca sprejme Bedenčlč Jože, Babna gorica IS — p. Škofljica pri Ljubljani. 26. SEPTEMBRA sem Izgubil aktovko z dokumenti ter zdravstveno Izkaznico in še nekaj drugih stvari od 2abje vasi do Novega mesta. Prosim poštenega najditelja naj jo vrne proti nagradi na naslov, ki Je v knjižici aH na aktih. DNE 12 OKTOBRA sem Izgubil od vasi Krke do Irce vasi denarnico z vsemi dokumenti in nekaj denarja. Poštenega najditelja naprošam, da mi dokumente vrne proti nagradi na naslov v dokumentih. Vsem. ki ste nam ob tragični izgubi našega dragega SINKA FRANCKA kakor koli izkazali sočutje in pomagali ob njegovi prerani smrti in pogrebu se iz srca zahvaljujemo. Posebno se zahvalimo obč. kom ZK, upravitelju semiške šole za ganljive poslovilne besede, gozdnemu obratu Črnomelj, obratu Telekomunikacije Vrtača, sosedom kakor tudi vsem drugim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: mati ln oče. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam ob nenadni m ncnedomestlji" vi izgubi našega predragega moža, očka, brata, s;; ca in zeta IVANA ADAMA frizerskega mojstra stali ob strani in izkazali toliko pozornosti in sočustvovanja. Zahvaljujemo se tov. Maksu Valetu, predsedniku ObLO Novo mesto, za vso skrb in prijazno pomoč. Govornikom tovarišu Riku Cigoju, predsedniku okrajne obrtne zbornice, tovarišu Poldetu V Tednu muzejev obiščite Dolenjski muzej v Novem mestu. Odprt je vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 17. ure Sindikati, skupine, šole: sporočit« muzeju svoj obisk na telefonsko štev. 142, da vam pripravi strokovno vodstvo za ogled muzejskih zbirk. PRIREDITEV UPOKOJENCEV Društvo upokojencev v Novem mestu priredi v. soboto, 18. oktobra ob 20. uri v Domu ljudske prosvete kulturno prireditev. Sodeluje pevski zbor upokojencev iz Novega mesta. Na sporedu je tudi enodejanka »Srce in denar«. Novomeščani, obiščite to prireditev Društva upokojencev. RAZPIS Občinski ljudski odbor Kostanjevica — Podbočje razpisuje v smislu zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. 1. FLRJ štev. S6/S4) Javno dražbo nepremičnin v Podibočju; Zazidano stavbiSče 104 m« s pritlično enodružinsko stanovanjsko hišo s kamnom zidano in krito z opeko, potrebna popravila. Dalje nezazldiljivo stavbišče v Izmeri 47 m», sadovnjak v izmeri 1149 m3 in zelenjadni vrt 250 m2- Navede- NOVO MESTO V času od 4 oktobra do 11. oktobra je bilo rojenih osem dečkov in 12 deklic. Poročili so sej Osterman Martin, mizar s Trške gore in Sitar Zlata, delavka iz Smihela. Miklič Franc, tesar iz Ornuške vasi in Justina Može, delavka .z Hudega. Slavko Mohar. natakar in Martina Luzar, kuharica, oba iz Kopra. Umrl je: Blatnik Jože. posestnik iz Klopce, star 56 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angela Suho-dolnik is Žužemberka — dečka, Vera Kos iz Mart inje vasi — deklico, Alojzija Brinjavec iz Praprotnic — dečka, Ivanka Meserko iz Mirne — deklico, Jožefa Hu-doklin iz Velikih Brusnic — deklico, Marija Mohar s Krke — dečka. Vida Klobučar iz Crmoš-njic — deklico, Irena Zupančič iz Vavte vasi, — dečka, Jožefa Vodo-pivec s Hrastja - dečka, Marija Sterk iz Dolenje vasi — deklico, Alojzija Pevec iz Doljne Rake — dečka, Alojzija Patek iz Dobrnl-ča — deklico. Frančiška Penca z Malega Slatnika — deklico, Matilda Pleskovič lz Dolnih Kamene — deklico, Fir Pepca iz Grabrovca — dečka, Agata Nemec iz Novega mesta — deklico, Rozalija Kebelj s Karteljevega — deklico, Marija Ogrin iz Mokronoga — dečka. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekla dva tedna so v brežiški porodnišnici rodile: Gordana Golubovič iz Brežic — dečka, Jožefa Budna iz Krajnega brda — dečka, Nataša ✓ Graul iz Celja — deklico, Zora Grmovšek iz Podgorja — dečka, Barica Smodila lz Movrač — deklico, Anica Silar iz Kranja — deklico. Greta Omerzel iz Volčja — dečka, Ana Kerin iz Silovca — deklico, Ljubica Božiček iz Bistrice ob Sotli — dečka, Ivanka Mausar z Gore — deklico, Ana Pavlovič iz Bušeče vasi — dečka, Anklca Kolarič iz Hrastine — dečka, Terezija Sekoranja iz Piršenberga — deklico, Marija Umek iz Križa — dečka. Ivanka Šetinc lz Mokric — dve deklici, Marija Kutarčič iz Ključa — dečka, Ljubica Trbuha \z Goljaka — dečka, Stefica Nežič iz Rozge — deklico, Ivanka Juranovič iz Ljubljane — dečka, Marija Vuk \t Podsrede — deklico. Justina Poljšak iz Podsrede — dečka, Roza-llja Jalovec lz Zadovinka — deklico. KR0N1KACJNESRCC Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jože Brulc delavec iz No- »Sosesken keldei" in oiečrtani Da imatin Belokranjski muzej v Metliki m Posavski muzej v Brežicah se odlikujeta po zanimivostih lz preteklostl našega meščana, kmeta in drugih. Posebno lepo urejene ln bogate so v obeh muzejih zbirke etnografskega gradiva. Tudi bogate arheološke najdbe pričajo o široki naselitvi naših krajev v preteklosti. Pravijo, da je s predmeti v muzejih tako. kot z Igračo, ki Jo po lotih odkriješ na podstrešju, se spomniš otroških dni ln se Je razveseliš Nekaj podobnega se zgodi tudi v človekovi podzavesti ob pogledu na prve kamnite sekire, na srednjeveške oklepe, sulice m meče. Zato človek ceni to ostali.no preteklih in predpreteklih dni m jo spoštuje, kot spoštuie svoje prednike, čeprav Jih nikoli nI poznal. V tem člamku ali bolje reportaži sem opisal nekaj zanimivosti, Ba katere naleti obiskovalec v Belokranjskem ln Posavskem muzeju. Oba muzeja sta zelo dobro obiskana; posebno Posavski muzej Je fanel lani 30 tisoč obiskovalcev. »NEPREMAGLJIVEMU MITRI« V cerkvici ob cesti, ki vodi v •redišče Metlike, blizu starega kužnega znamenja s podobami Turkov, je arheološki oddelek Belokranjskega muzeja. Na steni v cerkvici, v družbi z rimskimi nagrobniki, je odlitek Mitro-vega oltarja z Rožanca pri Otov-cu. Podobe, vklesane v kamen, nemo zro v obiskovalca in ga navdajajo s prijetno tesnobo. Pred mnogimi stoletji... Azijsko pleme ob veliki reki časti Mitra in ga obožuje. V gli- OB TEDNU MUZEJEV no rišejo reliefe njihovega bo-ga-junaka, ki ubija bika. Njegov prijatelj-pes liže kri bika, ki ga je zabodel Mitras. Proti njemu >e plazi kača, podoba duše in nesmrtnosti. Sonce in luna nemo opazujeta njegov boj . . . Potem vdrejo v deželo vojaki z orli in ponesejo Mitrov kult v deželo zahajajočega sonca -v Evropo. Tretje ali četrto stoletje ... Metellum, japodska utrdba, pade. Rimski orel s svojimi lafu tx aoci&yvyxxx>arrtx}c^^ Japonski film »Človek z rikšo« je na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah dobil prvo nagrado. Glavno vlogo v tem filmu igra TOSlRO MIFUNE, znan našim kino obiskovalcem iz filma »Rašomon«. Toširo Mifune pa nI samo filmski junak — nedavno je prejel posebno zahvalo in pohvalo japonske vlade, ko Je med poplavami na Japonskem rešil smrti 18 ljudi kremplji zasužnji staro prebivalstvo. Dežela je odmaknjena od glavnih cest. Zato pa so v tej divjini bogovi povsod pričujoči. Nepos, Proculus in Firminus, — trije bratje, postavijo relief bogu Mitri z napisom: »Nepremagljivemu bogu .. .« Čas, edini nepremagljivi bog, pa že stoletja liže njegovo podobo, vklesano v kamen. SOSESKEN KELDER Ta napis z letnico 1861 je bil pred leti na zidu vaške zidanice. Danes je v muzeju. To je zanimiv primer zadružništva pri nas. Kmetje so imeli v kleti, ki je bila skupna last, vino in so si ga izposojevali. Ko je kmet prišel v klet in si izposodil vino, mu je kletar na vsak »firkel« naredil na rovaš eno zarezo. Rovaš je majhna ^"ličica, na katero so beležili odvzem vina. Ob Martinovem so morali kmetje vrniti vino. Če si ga je izposodil 10 »firklov«, ga je moral vrniti petnajst. ZGOVORNA NOSA V kotu so razstavljene belokranjske in uskoške ljudske noše. Tu so tudi miniaturni prizori iz življenja Belokranjcev. Svatbeno bandero z jabolkom in tremi kokotovimi peresi izpopolnjuje podobo o belokranjskih svatovskih obredih. Noša je čisto bela, pravo nasprotje živo-pisani in z narodnimi ornamenti okrašeni noši Uskokov iz Bojancev, Zumberka ali Marin-dola. Te noše so obložene 8 »križnimi tolarji« Marije Terezije in drugih avstrijskih cesarjev. Tu 60 tudi pokrivala usko-ških žena. Kot dekle je Usko-kinja nosila okroglo s srebrom vezeno čepico. Na poroki je to čepico zamenjala s premetačo, vezano z zlatom. Ko je pričakovala otroka, je nosila rdečo ruto, ln ko ga je že dojila, belo... Tako je fant ali mož, ki je prišel v uskoško vas, že ob pogledu na dekle ali ženo videl, pri čem je. Primorka, s katero smo si skupaj ogledovali muzej, je pripomnila, da bi bila taka moda zelo koristna za mlade ljudi dandanes. Tako namreč ne bi prišlo do raznih zmešnjav ... LJUDSKA NOSA IZUMIRA Belokranjci dandanes ne nosijo več svojih- noš. Vidiš jih 1? še na nastopih folklornih skupin. MetliČani se še spominjajo zadnje Belokranjke, ki je po vojni vsako nedeljo nosila ljudsko nošo. Z njeno smrtjo pa Je bila tudi ta tradicija pokopana. Včasih še srečaš tu in tam pastirje v belih bregašah. Mogoče bi se spretnemu fotoreporter j u celo posrečil posnetek takega pastirja. Zal so tudi te redke slike samo še izumirajoča tradicija ... HLOD? NE, KLJUČAVNICA! Lesen voz, lesene statve, leseni kolovrat. Vse skoraj brez železnih delov. Na hodniku je prislonjena velika ključavnica. Prislonjena? Ključavnica je kar pol metra velika in dober pedenj široka. Je prava znamenitost tega muzeja. Imenujejo jo rigelj. Izdelal pa jo je Mirko Adlešič iz Pribinec blizu Adlešičev leta 1850. Vse to priča o veliki iznajdljivosti in spretnosti belokranjskega kmeta. DRAMA IN TRAGEDIJA Belokranjski muzej hrani tudi osnutka Drame in Tragedije, ki danes krasita ljubljansko opero. Metličan Alojz Gangl (1859-1935) j3 avtor ljubljanskega Vodnikovega in Valvazorjevega spomenika pa tudi Drame, Tragedije in Genija na ljubljanski operi. Muzej hrani še več njegovih del in osnutkov. — Kipar se je iz skromnega podobarskega vajenca razvil v umetnika in delal povečini v Pragi in tam tudi umrl. Njegov pepel so prepeljali v Metliko, kjer so v prostorih muzeja našla skromno zatišje tudi nekatera njegova dela. Daleč na drugem koncu Gorjancev, ob sotočju Krke in Save, že od daleč opaziš slikovit brežiški grad. V njem danes ni več življenja, kot je bilo nekoč. Stavba je polna raznih ustanov in med njimi je tu našel svoj prostor tudi Posavski muzej. VITEŠKA DVORANA V gradu je največja poslikana baročna dvorana v državi. Sodi v začetek 18. stoletja. Skozi burna leta našega stoletja je doživljala kaj čudno usodo. V prvi svetovni vojni je bila tu bolnišnica, v drugi svetovni vojni je bila to soba ujetnikov. Poleg tega je potres leta 1917 opravil svoje. Pred leti so začeli z restavracijskimi deli. Mitološki prizori... Aurora-Zarja sedi na oblaku in smehljaje se zre tja nekam proti Hefajstu-kovaču. Upodobljene umetnosti na sredi stropa poživljajo pestrost motivov na stropu in stenah. Slikarstvo — risalna deska, na njej neka podoba, okoli pa skupina mladih atletskih teles ... Na zadnji steni ima prostor Bakh — bog vina in veselja. VOJAK — ČEBELNI PANJ Kadar govorimo o čebelarstvu, omenimo tudi slikovite čebelne panje s podobami iz življenja kmetov in obrtnikov, s prizori vojsk itd. V sobi etnografskega oddelka v Brežicah hranijo prav posebno umetnino — panj v podobi vojaka, obutega v škornje in s francosko kapo na glavi. Oblečen pa je v uskoško bluzo z značilnimi našitki. Na bluzi ima majhno, zlizano odprtino — pot v panj. Obrtnikova fantazija je upodobila vojaka po spominu. Videl je francoske vojake, pogosti so bili tudi obiski Uskokov. Tako je obrtnik upodobil kar oba, Francoza in Uskoka. SANI MARIJE TEREZIJE V fevdalni sobi, kjer so portreti Moškonov, in stari mestni arhiv, so še posebno zanimive sani, ki so razstavljene sredi sobe. O njih vedo kmetje v okolici Brežic veliko povedati. Tako pripovedujejo ljudje iz okolice St. Lenarta, da se je na teh saneh pripeljala v Mokrice Marija Terezija. Ker pa se je na gradu predolgo zadržala, je sneg skopnel in vrniti se je morala s kočijo. Sani pa je pustila za spomin na svoj obisk... — Tako je ljudska domišljija ustvarila zgodbo o teh saneh. Zgodovinska poročila pa povedo, da so bile sani last grofov Auersper-£ov. Bile so dolgo na Brdu pri Kranju, potem pa so jih prenesli v Mokrice. O starosti sani pričajo tudi baročne figure na njih in mogočen kljun. PRECRTANI DALMATIN Muzej se lahko pohvali z redkimi knjižnimi deli Dalmatina, Rogerija in Pohlina. Dalmatinova biblija je odprta na prvi strani. Ime pisca je popackano in prečrtano z rjavo tekočino. Take knjige so potem še dolgo uporabljali katoliški duhovniki pri svojih obredih. Ta »prečrtana biblija« je eden redkih primerov tega dela, ki se je izmuznilo protireformaciji. Peter Rreščak Plastične snovi tudi v gradbeništvu. Na naši sliki vidimo, kakšne naj bi bile stanovanjske hiše v prihodnosti. Vila je zgrajena iz polivinilu sorodne snovi. V njej je trosobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico in shrambo. Postavimo jo lahko v nekaj urah, pravtako hitro pa spet razstavimo in prepeljemo drugam Med pionirji -miadmi tehniki v fevdalno sobo Posavskega muzeja LETE ŽERJAVI — film z »Zlato palmo« V kinu Doma JLA v Novem mestu smo lahko videli najboljši film letošnjega leta — sovjetsko fvlmsko ustvaritev »LETE ŽERJAVI«. Zgodba tega filma je povsem preprosta, običajna, vsakdanja in dokumentarna. Po svoji vsebini ni nova, zato i$a je nevsakdanja po st>oji fabuli. Dekle Veronika in mladi Boris se iniata rada. Izbruhne vojna in Boris odide na bojišče, njegova Veronika pa ostane sama- Minevajo težki dnevi vojne in Veronika nima nobene zveze s svojim Borisom. V njeno življenje vpade drug moSki in ji navzlic njenemu upiranju ponuja svojo ljubezen. V trenutku skrajnega obupa, ko se je vse obrnilo proti nji, postane žena moža, ki ga ne Ijvbi. V našem Ustu smo pisali pred nedavnim o nagrajencih — pionirskih odredih, ki so v letošnjem pomladanskem tekmovanju v tehnični vzgoji zaslužili posebne nagrade okrajnega odbora L T v Novem mestu. Te dni pa je ocenjevalna komisija okrajnega odbora I.T obiskala vseh 20 odredov in jim izročila lepa in praktična darila. Naj posredujemo s tega prijetnega pota nekaj vtisov in zapiskov. Sonce je bilo že kar visoko, ko smo se ustavili pred šolo »Heroja Južine« v partizanskem Suhorju. Pionirji — mladi tehniki — kar niso mogli verjeti, da bo velik komplet orodja res njihov. Solze v očeh načelnika odreda in božanje orodij sta nam bila v zahvalo in v potrditev, da darilo ne bo obležalo v omari. V Metliki smo Imelj veliko slovesnost, saj je odred prejel I. nagrado v znesku 50.000 din. V odredovl delavnici tehničnih krožkov se je zbralo okrog 60 mladih tehnikov in v potne razmišljanja, in kesanja njihovem imenu je pionir ostro-in misli na sa-mAmior. Vse to je nič oWJubi,< da hoCeJ° tnd« v no" ueioki