Leto IX, *t. 294
LJublfana, n»<»lj« 16. decembra (928
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25 Din, sa inozemstvo 40 Din.
Uredništro: LJubljana, Knaflova ulica 5. Telefon It 3122, 3128, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telef. St. 440.
iDelje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu._
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Dpravniitve: Ljubljana, Prešernova ulica 54. Telefon št 3122, 3123, 8124, 3125 in 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. Telefon §t. 2492.
Podroinica Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon St. 455.
Podruiniea Celje: Kocenova ulica X Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana M. 11.842; Praha čislo 78.180;
Wien Nr. 105.241.
Ljubljana. 15. decembra.
G. Korošcu, voditelju večinske slovenske stranke, je uspelo, da je postal najbolj osovražen č<ovek na Hrvatskem. Reči moramo, da se njegovo ime v hrvatskih krajih imenuje z večjim zaničevanjem, nego kateregakoli drugega beograjskega politika. Omraženi so Vu-•kičeviči. toda prej boš čul dobro besedo za najslabšega srbijanskega hege-monista, nego za slov. ministra dr. Korošca. Mi smo ostri in nepopustljivi nasprotniki Koroščeve politike in najodločneje obsojamo moža, ki je zašel na tako pogubna stranpota ter je tako nesrečno vpletel Slovence kot avantgardo hegemonistične vojske v borbo med Beogradom in Zagrebom. Navzlic temu priznavamo, da nam je hudo pri srcu, ko vidimo, kako je sin slovenske matere, mož. ki si je nedvomno stekel v naši nedavni narodni prošlosti velikih zaslug, danes predmet sovraštva in zaničevanja širom vseh hrvatskih krajev. Na žalost se to sovraštvo in zaničevanje prenaša od osebe na ves narod in Slovenci smo po zaslugi SLS in njenega voditelja na Hrvatskem dobili ime modernih Bachovih huzariev, nekake janičarske čete hegemonističnega režima, ki je ljutejša. brezobzirnejša in brez-vestaejša od samih svojih gospodarjev. 2e svojčas smo opozarjali ne le na skrajno škodljive politične in moralič-ne, temveč tudi gospodarske posledice politAce SLS. ki jih danes vedno bolj občutijo Slovenci, živeči v hrvatskih krajih, odnosno prihajajoči tja po delu in zaslužku, a občuti jih vedno bolj tudi naša domača trgovina in obrt. Politika dr. Korošca je nas Slcvence potegnila v vrtinec težkega spora med Zagrebom in Beogradom in vsa lojalnost in zvestoba slovenske KDK v borbi proti hegemonistom na žalost ne more popolnoma popraviti strahovitih grehov in pogrešk. ki jih vsak dan in vedno večje ipočenjata SLS in njen voditelj.
Klerikalna stranka prihaja polagoma do spoznanja, da grozi Koroščeva politika za vedno pokvariti stoletne bratske odnošaje Slovencev in Hrvatov in pretrgati najdragocenejše vezi, ki so nas kulturno, gospodarsko in socijalno spajale od pamtiveka. Njeno časopisje poskuša braniti dr. Korošca ter ga predstavlja kot državnika, ki prav za prav stalno ponuja prijateljsko roko Zagrebu in Hrvatom, a ga zaslepljena »Vlaška ulica* noče ali pa ne more razumeti. Nič se ne čudimo, da občutijo Hrvati tako obrambo, ki ii služi za argument le fraza, kot novo provokacijo. Oni naštevajo dejstva in ugotavljajo, da je Koroščeva roka res iztegnjena proti Zagrebu, toda z bičem, katerega udarci so povrh vsega še skrajno poniževalni. Izgovor Koroščevih zagovornikov, da so Koroščevi ukrepi proti Hrvatom neizogibno potrebni s stališča države, se smatrajo na Hrvatskem samo kot dokaz, da je cela SLS v svoji zaslepljenosti izgubila vsak občutek za resnične narodne in državne interese. Korošec in njegovi ljudje zanalašč zamenjuje razne nevšečne pojave z njihovimi pravimi vzroki in se delajo, kakor dabi ne vedeli, da je politika sedanjih vlastodržčev stvorila današnje stanje, da vzdržuje in poostruje. In dočim gospod Korošec «z bajonetom« (da rabimo to besedo kot označbo ceelga sistema) brani državne interese proti Zagrebu, se kot eksponent SLS in poslušni sluga g. Vukičeviča na vso moč trudi, da bi za vsako ceno v Beogradu očuval režim, ki je pravi krivec 20. junija in ki vsak dan znova izziva odpor ne le Hrvatov, temveč vseh prečanskih krajev.
S papirnatimi zagovori se g. Korošec ne bo rešil strahovite obtožbe, ki je dvignjena proti njemu. Rešiti se je more le z dejanji. Včeraj smo že apelirali na njegovo uvidevnost, na njegov patrijotizem, na njegovo slovensko srce, na njegovo ljubezen do Jugoslavije, o kateri toliko govorijo in pišejo njegovi listi. Brez njegve aktivne pomoči se opasno stanje naše države ne bi moglo držati. Ves* ne pričenja zopet buditi v Davidoviču in njegovih. Ali ni Sitrašno, da V tem trenutku slovenski človek uporno vztraja na strani tisitih, ki se do skrajnosti upirajo ozdravljneju države?
Pogajanja s francoskimi upniki
Beograd. 15. decembra, p. Z ozirom na snočnji sklep ministrskega sveta, bo zunanji minister izdelal poročilo o stanju našega predvojnega dolga v Franciji... Vlada je »klonila, da stopi v pogajanja s francoskimi upniki zaradi odplačila teh dol gov. Kakor znano, je bilo to vprašanje predloženo v rešitev haaškemu mednarodnemu sodišču, ki pa je sklepanje odgodilo. _
Zdravje angleškega kralja
London, 15. decembra. (Io.) Davi je bil objavljen v buckinghamski palači nastopni komunike: cKralj je spal nekoliko ur. Lokalno stanj« je zadovoljivo. Oslabelost ni napredovala. Pulz je nespremenjen.
Vedno večji razdor v vladni koaliciji
Hegemonisti sami priznavajo krizo režima. - Sklicanje demokratskega poslanskega kluba. - Davidovič je baje
nepopustljiv
Beograd, 15. decembra, p. Vladni tisk in vladni ljudje sedai že odkrito priznavajo, da se viada dejansko nahaja v stalni krizi. Ni več dvoma, da je med demokrati na eni ter radikali, muslimani in klerikalci na drugi strani pri-šio do hudega razko a. Nocojšnja »Pravda* poroča o političnem položaju pod naslovom «V popoinem raziduo. Dogodki se razvijajo v smeri razb'tja četvorne koalicije. Očividno gre sedaj za to, kdo bo koga izigral, ali demokrati radikale in klerikaice, ali pa kleroradikali demokrate. Eni kakor drugi iščejo vsak zase zavarovanja za bodočnost. Ljuba Davidovič želi dobiti od demokratskega poslanskega kluba odobrenje za svoje odločno stališče. Zato se je danes opoldne vršil v demokratskem klubu sestanek vodstva demokratske stranke, na katerem je bilo sklenjeno, da se skliče seja poslanskega kluba demokratske stranke za soboto 22. t. m.
. Vpliven demokratski prvak je izjavil vašemu dopisniku, da se bo demokratski poslanski klub sestal zato šele v soboto, ker bo vsekakor dotlej že nastopila kriza vlade, s katero bo demokratski klub postavljen pred izvršeno dejstvo. Ljuba Davidovič je na današnjem sestanku vodstva demokratske stranke izjavil, da vztraja na zahtevah, ki jih je včeraj ponovil na seji šefov vladnih skupin, zaradi česar se splošno smatra, da je razpad četvorne koalicije neizogiben.
Med dr. Korošcem in Veljo Vukičevi-
čem vlada popolno soglasje; tudi danes sta imela daljši sestanek v predstdn.štvu vlade. V radikalskih vrstah se trdi, da zastopa njihovo tezo tudi dr. Spaho in da se absolutno ne morejo sprejeti zahteve demokratov, zlasti ne glede zamenjave velikih županov, ki so oficirji.
Kraljev odhod iz Beograda bo bržkone povzročil zatišje, ki bo trajalo par dni tn ki ga bodo šefi vladnih skupin porabili za sondirame terena in za zavarovanje svojih postojank na drugi strani. Zanimivo je. da so radikali nocoj razširjali vest, da je Ljuba Davidovič poslal v Zagreb znanega svojega prijatelja Svetozarja Gjorgjeviča, člana glavnega odbora demokratske stranke.
Ljuba Davidovič je bil po seji vodstva demokratske stranke do novinarjev zelo rezerviran in jim ni hotel ničesar povedati.
Demokratske zahteve
Beograd, 15. decembra r. Zahteve, ld fih savi Davidovič in na katerih se grozi razbiti vladna koalicija, so na kratko naslednji:
1.)	Pod nobenim pogojem se ne sme spre. meniti zakon o samoupravah na način, ki bi kakorkoli okrnil samostojnost oblastnih samouprav.
2.)	Tako] se moralo sprejeti zakoni o dalmatinskem agraru, o pobijanju korupcije ln o razdo!žltvl kmetov.
?.) Nemudoma se mroalo odpokllcatf vsi veliki župani oficirji n v bodoče se ne sme noben oficir več Imenovati za velikega župana ali njegovega namestnika.
Neutemeljene vesti o nevarnosti za dinar
Odločna izjava guvernerja Narodne banke. - Stabilizacija dinarja ni v nevarnosti. - Informacije zagrebškega
tiska
Beograd, 15. decembra, p. Ker so se razširile vesti, da so naši državni papirji v inozemstvu in zlasti v Londonu nekoliko padli ter je tudi zagrebški «Ju-tarnji list* objavil vest o nestabilnosti dinarja na inozemskih borzah, je guverner Narodne banke Ignat Bajloni dal danes novinarjem naslednje izjavo: «Iznenaden sem, da je tudi neki beograjski list ponatisnil neresnično vest, objavljeno v zagrebškem »Jutarnjem listu* o nevarnosti za stabilnost državne valute. Kategorično izjavljam, da ne obstoji nevarnost za dinar, in da se vesti. ki se v tej smeri razširjajo, širijo zlonamerno. Sredstva, s katerimi razpolaga Narodna banka, so zadostna, da se obdrži še nadalje dosedanja stabilizacija dinarja.*
Zagreb, 15. decembra, n. Nocojšnje •Novosti* prinašajo opozorilo povodom
neobičajnega vznemirjenja, ki je zavladalo med občinstvom zaradi vesti o kritičnem stanju Narodne banke. Opaža se, da tudi siromašni ljudje v Zagrebu, ki so prištedili po par tisočakov, vlagajo denar v zemljišča, ki zanje plačujejo vsako ceno. V Zagrebu je povpraševanje za nepremičninami neverjetno naraslo in zato so zemljišča in hiše silno poskočile v ceni. To kupovanje nepri-mičnin utegne roditi težko krizo. Največja vznemirjenost je v Zagrebu, dočim je v Vojvodini, v Sloveniji in v Srbiji razpoloženje mirno. Kakor čujemo iz poučenih krogov, nI nikakršne akutne nevarnosti za dinar. Čeprav je zaloga deviz Narodne banke v zadniem času nazadovala, je baš te dni Narodna banka prejela in bo še prejela novo veliko količino dolarjev in funtov.
Razprava o osnovnošolskem zakonu
Bolezenski dopusti. — Skrb občin za učiteljska stanovanja. — Pokojnina po 32 letih. — Odpravnina za učiteljice, ki se poroče
Beograd, 15. decembra, p. Sekcija zakonodajnega odbora za pretres zakona o osnovnih šolah je danes popoldne nadaljevala svoje delo. Pri čl. 91.. ki govori o bolezenskih dopustih učiteljskega osobja, se je razvila živahna debata. Referent ministrstva prosvete je v svojem poročilu povdarjal, da so mnogi učitelji zlorabljali dosedanje določbe v bolezenskih dopustih in da so pogosto povsem zdravi ljudje bili dalje časa celo po več let na dopustu. Sprejeta je bila določba, da se mora prošnja za bolezenski dopust poslati potom šolskega upravitelja na krajevni šolski odbor, ki mora dati svoje mnenje o zdravju in razmerah učitelja, katerega morajo pregledati nato še trije zdravniki!
Cl. 92., 93., 94. in 95. so bili sprejeti z manjšimi stilističnimi izpremembami. V čl. 96. je določeno, da mora upravitelj šole dobiti stanovanje v šoli (v zvezi s čl. 21), učitelji, ki imajo že sta-
| novanja v šolah, ostanejo v njih. Dolž-1 nost občin je, da preskrbi učiteljem, ki nimajo stanovanj, po primerni ceni stanovanja. Ureditev stanovanjskega vprašanja učiteljev bo predpisal minister prosvete s posebnim pravilnikom na predlog obl. šolskega odbora za vsako oblast posebej. Po čl. 98 dobe učitelji pravico do upokojitve po dovršenem 32. letu službe, morejo pa tudi po tej dobi še ostati v službi, ako so zdravi. Cl. 99. je bil rezerviran. Ta člen govori o pravicah učiteljic do pokojnine, ako se poroče z neučitelji. Po zakonskem predlogu bi imela učiteljica pravico do odpravnine kot doto po petih letih službe v iznosu enoletne plače, po več letih službe pa bi se ta odpravnina sorazmerno povečala. Večina članov sekcije je zavzemala stališče, da država ni dolžna dajati dote, vsled česar je bil ta člen rezerviran. Prihodnja seja odbora bo v četrtek ob 10. dopoldne.
Priprave za monarhistični puč na Madžarskem
Senzacijonalna razkritja v zvezi z dunajsko
tihotapsko afero
Madžarski legitimisti se že dolgo mrzlično oborožujejo ter skrbno organizirajo puč z namenom, da ustoličijo habsburške pre-tendente na madžarski prestol
Otona na Madžarskem. Tam nameravajo prehiteti akcijo Albrehta in baš zaradi tega v zadnjem času oboji tako hite.
Madžarski tiskovni urad seveda o vsem tem poroča samo to, da v madžarskih uradnih krogih o zaplembi delov strojnih pušk na Dunaju ni ničesar znanega...
Nadaljne ugotovitve preiskave na Dunaju
Dunaj, 15. decembra, d. O nadaljnjem poteku preiskave v stvari tihotapljenja orožja za Madžarsko se doznavajo sledeče podrobnosti:
Zaplenjeni zaboji niso prva pošiljka orožja, kj je šla tihotapskim potom z Dunaja ali preko Dunaja. Odpoš.ljateij Mikloš Kemeny, ki so ga zadnje čase videli na Dunaju in ki se najbrž še se« daj skrivaj mudi na Dunaju, ie nadin-ženjer največje madžarske tvornice Manfred Weis na Ceplu. Od tod poteka tudi njegovo prijateljstvo in poznanstvo z generalom Reutterjem. ki fungi-ra kot odpošiljatelj nekaterih pošiljk. General Reutter je bil obenem dodeljen avstrijski demobilizacijski komisiji tei je z veliko spretnostjo dobavljal razno municijo in orožje srednjeevropskim državam. Njegov pomočnik je neki Szanto, znan policiji že od velike tihotapske afere leta 1923., ko je šlo za ogromne količine zlata in dragotin. Adresat zaplenjenih pošiljk je spedicij-ska tvrdka «Mpbil* v Budimpešti. Na to tvrdko je bilo v zadnjem času glasom ugotovitev preiskave odposlanih že več pošiljk, ki so seveda gladko pa-sirale carinarnico.
Očividno se vrši tihotapstvo orožja na Madžarsko preko Dunaja že delj časa. Šele sedaj se je namreč izvedelo, da je dunajska policija na nekem po-dunavskem parniku že pred dobrim letom zaplenila velik zaboj sestavnih delov strojnih pušk, vendar pa je o tem molčala, zaplenjeno blago pa izročila dunajskemu arzenaiu. Tudi takrat je bilo blago odposlano od tvrdke Popper. Vse kaže na to, da je dobro organizirana družba višjih oficirjev, verižnikov in raznih spedicijskih tvrdk na delu, da založi Madžarsko z orožjem in potrebno municijo.
Grof Bethlen pri Seiplu
Dunaj, 15. decembra g. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen ]e danes v poznih popoldanskih urah posetil zveznega kancelarja dr. Seipla. Govorice, da sta oba državnika pri tej priliki govorila o tihotapstvu orožja, ki je bilo odkrito v četrtek, so po zatrdilu avstrijskih uradnih mest kakor todi po izjavah Bethlenove okolice neresnične.
Amerika proti KeSloggovemu paktu
Ameriški senat ratificira pakt samo z da/ekosežnimi pridržki, vsled česar bi postal pomen pakta za Ameriko iluzoren
Washingt©n, 15. decembra, s. Po ugodnem spreemu Kelloggovega pakta v zunanjem odboru senata, se je pokazal v senatu samem nepričakovano oster odpor proti ratifikaciji Kelloggove pogodbe. Močna skupina senatorjev pod vodstvom republikanskega senatorja Mosesa zahteva, naj Amerika pristopi h kelloggovi pogodbi samo tedaj, če bodo obveznosti, ki bi jih s to pogodbo prevzela, točno formulirae. Senat je stavil številne pridržke ter zahteva med drugim, da Kellog.iva pogodba ne sme obvezati Amerike k repre-salijam proti drugim sopodpisnikom pogodbe. Pogodba tudi ne sme nalagati Ameriki nikakršnih omejitev Moofoeve doktrin«.
Pravica, da sme Amerika braniti lastno ozemlje in lstne interese, mora ostati po pogodbi nedotknjena. Ce Amerika pristopi h kelloggovi jogodbi, se s tem ne sme vezati na določbe <rugih pogodb, pri katerih Amerika ni neperedno udeležena. Te sklepe je senat sporoil zunanjemu odboru. Predsednik Coolidgeje dal takoj z vso točnostjo razumeti, da smtra te sklepe ko tneprijateljski čin proti miovni ideji.
Pozor ia nove „Jutrove" telefonske številke!
Budimpešta, 15. decembra, d. Četudi je vlada preko tiskovnega urada ministrskega predsednika vsem madžarskim listom strogo zabranila vsako poročanje o najnovejši tihotapski aferi, ki so jo dunajske obiasti odkriie te dni, je vest vendarle prodrla tudi na Madžarsko in je izzvala zlasti v poetičnih krogih veliko razburjenje. General Reutter, ki fungira kot odpošiljatelj zaplenjenih pošiljk, je na Madžarskem znan kot bivši adjutant Karla Habsburškega in je nekdanji stanovski tovariš državnega upravitelja Horthyja, s katerim je tudi še sedaj v najtesnejših zvezah.
Po znani monoštrski tihotapski aferi je odkritje novega tihotapstva orožja madžarski vladi dokaj neprijetno. Ministrski predsednik grof Bethlen se prav kar mudi v Luganu, kjer si prizadeva dobiti za Madžarsko novo posojilo Društva narodov. Odkritje najnovejše tihotapske afere njegovih prizadevanj gotovo ne bo pospešilo. V inozemstvu ni neznano, da se
Madžarska mrzlično oborožuje.
Po zatrjevanju poučenih krogov stoji v zvezi z oboroževalno akcijo tudi zadnje potovanje ministra Valka v Varšavo. Splošno je znano, da se uvažajo na Madžarsko neprestano velike koKčine orožja. Madžarski trgovci z orožjem se pode po vseh svetovnih tržiščih, največ pa jih je v Italiji, na Bavarskem in na Dunaju. Dunaj j«
centrom madžarskih tihotapcev
in od tam se tudi nakazujejo vse potrebne vsote.
V	tukajšnjih krogih. ne prikrivajo, da so tako zvane Levente-formacije namenjene
orožja za gardo Albrechta
Habsburškega,
ki tekmuje s princem Otonom za madžarski prestol. V madžarskih političnih krogih vlada prepričanje, da pristaši Albrehta z državnim podtajnikom Gdm-bosom na čelu ne bodo več dolgo čakali Vsi zadnji dogodki na Madžarskem in razni dogodki v inozemstvu se tolmačijo v zvezi s temi pripravami.
V	Budimpešti je tudi razširjeno mnenje. da pri znani
aferi z avstrijskimi licencami
ne gre samo za korupcijo, marveč da ima vsa afera politično ozadje. Kakor znano, je bilo 250 licenc oddanih nekemu konzorciju, ki mu načeljuje Gabrijel Baros, bivši generalni direktor Poštne hranilnice, znan tudi iz falzifikator-ske afere. V Budimpešti se pripoveduje, da tajinstvena švicarska finančna skupina, ki je omogočila to kupčijo, ni nihče drugi nego habsburški nadvojvoda Albreht. Vseh 250 avtomobilov, za katere je dobila ta družba formelne licence, ni nič drugega, kakor
priprave za puč.
Ti avtomobili naj služijo predvsem za obkoljenje parlamenta in prevažanje udarnih čet. Socijalni demokrat Peyer je na včerajšnji seji občinskega sveta stavil javno vprašanje, ali je hotela občina s temi licencami pospešiti Albrehtov puč. Odgovora seveda ni dobil.
V	parlamentu se je danes naglašalo, da bi imele služiti na Dunaju zaplenjene strojne puške istemu namenu in skoraj ni več seje parlamenta, v kateri se ne bi v tej ali oni obliki namigavalo na priprave monarhistov.
Tudi
poostritev parlamentarnega
poslovnika
se sedaj splošno smatra kot priprava za monarhistični puč. V imenu socialdemokratske frakcije ie prečital na današnji seji parlamenta posl. Farkas izjavo, ki naglaša, da so socijalni demokratje ne bodo več udeleževali nadaljnjih razprav o poslovniku, ker je že iz dosedanjih razprav razvidno, da zasleduje vlada pri tem tajne načrte in da pripravlja parlamentarno d:ktaturo.
Legitlmlstlčni poslanec Štefan Strauss pa ie na današnH seH sporočil, da bo 57 poslancev v kratkem odpotovalo v Španijo. Bale se hočejo udeležit! tridnevnega mlsljona v Jezuitskem samostanu Manresa. V resnici pa gre za
sestanek legitimistov z bivšo
cesarico Žito.
Sestanek se bo vršil v Lequeitu, kjer bodo skovali načrt za obnovo monarhije in vstollčenje .prestolonaslednika«
Bluff z razdolžitvijo kmetov
Beograd, 15. decembra, p. V kabinetu guvernerja Narodne banke se je vršila konferenca zastopnikov beograjskih gospodarskih zbornic, ki ji je prisostvoval tudi predsednik Narodne skupščine Ilija Mihajlovič. Na tej seji se je razpravljalo o možnosti finan-siranja razdolžitve seljakov na podlagi zakonskega predloga, ki se sedaj razpravlja v vladi. Zastopniki Narodne banke, državne Hi-potekarne banke in Poštne hranilnice so izjavili, da ne morejo nuditi v to svrho potrebnih sredstev. Ker bi bilo za izvedbo zakonskega predloga o razdolžitvi kmetov potrebna milijarda dinarjev, bržkone ta zaioiski predlog sploh ne bo predložen Narodni skupščini.
Avto zavozil v vlak
Osllek, 15 decembra n. Nocoj se je zgodila na železniški prosi Pri dravskem mostu velika železniška nesreča. Preko ceste je voeil tovorni vlak, vanj pa se je zaletel avtomobil Antona Milerja z veliko brzino. Avtomobil se ie po karambolu takoj vnel, takisto tudi vagon tovornega vlaka, v katerega se je goreči avtomobil zarili, tako da ga ie vlekel s seboj. V avtomob;lu je zgorel šofer Miler.
Konferenca našega delegata z Briandom
Beograd, 15. decembra p. Kakor poročajo iz Lugana, je Briand sprejet našega stalnega delegata v Društvu narodov Fotiča in se z njim dalje časa razgovairjal.
Optantska pogajanja v Opatiji
BudimpeSta, 15. dec. s. Jutri s priSno v Opatiji' madžarskoTomunska nogajanja za ureditev spora glede brezodškodninske raz« lastitve posestev madžarskih optantov v Transilvaniji. Madžarsko zastopa -ri teh po« gajanjih bivši trgovski minister baron Szte* reoy, romunsko vlado Pa poslan... Lan„.< Rascanu. Obe delegaciji sta že odpotovali ▼ Opatije*
Celovški proces ie
Senzacija včerajšnje r Schumy zatrjuje, da je 41
mene v Slovenijo m na Hrvatsko
Celovec, 16. decembra i. Otvoritev današnje dopoldanske razjprave je stala vw znamenju nenadejane senzacije. Med zagovorniki se je pojavila markantna postava " slovitega dunajskega odvetnika dr. Giirt-lerja, ki je prevzel obrambo glavno obtoženega italijanskega trgovca Vicija, ki je nastopil doka^ resnice, da odgovarjajo resnici težki očitki na naslov bivšega dežeto«ga glavarja Scbumyja in njegovega adlatiisa v uik.imimianih poslovnih manipulacijah, deželnega odbornika Aimanna.
Tudi danes je tel avditorij gosto zaseden. Prvi je biil aames zaslišan glavni obtoženec trgovec Vici. Zasliševanje je vodil prav za prav njegov branitelj, kj je stavil obtožencu navidezno nedolžna vprašanja. Vici je izpovedal, da je že pred objavo inkriminiram!! člankov, v »Kartner Tagesposti« razširil brezbroj letakov z vsemi napadi na Schumyja in ostale, ne da bi ga biii napadeni tožili. Nato pa. je dr. Giirt-ler v daljših izvajanjih orisal podrobno vso korupcijsko zadevo. Izvajal je med drugim.
Ko so Italijani po končani vojni zasedli del Koroške, so vojaške oblasti dobav.ljale koroškemu deželnemu odboru živila. Ta je plačeval z lesom Kasneje je na mesto italijanske intendanture nastopil zaostali kapetan Vici, ki je postal po izstopu iz vojaške službe trgovec s sedežem v Beljaku Kupčije med njim in deželnim odborom so se še nekaj časa nadaljevale, dokler se nista nekega lepega dne pojavila v Beljaku v Parkhotelu Schumy in Axmann in naprosila tedanjega tolmača, avstrijskega oficirja in posredovalca pretilambenolesnin kupčij. Hutteirja, naj bi predlagal Viciju tudi privatne kupčije s Schumyje/m in Axman-nora. Vici je na to pristal. Hiitterja je bilo tega postopan:a sram, toda Sehumy in Ax-mann sta nadaljevala započeto delo, dokler ni končno Axmann sklenil še posebne privatne pogodbe brez Sahtrmyja. Njihove lesne pošijke so drdrale v Italijo v stotinah in stotinah vagonih. Deklarirane so bile seveda kot uradine in zato je devizna centrala oprostila pošiljke izvoznih pristojbin in taks. Te pristojbine in takse so znašale ogromne vsote in trgovec Vioi trdi, da sta si jih Schumy in Axmann samovoljno prilastila. S tem je bil težko oškodovan deloma trgovec Vici, deloma pa koroška deželna blagajna. Zagovornik je pokazal porotnikom ta sodnemu dvoru fotografije originalnih aktov. Carinski uradniki so imeli od Schumyja nalog, naj njegove pošiljke puščajo preko meje kot službene, to se brez izvoznih pristojbin za devizno centralo. Izkupiček iz teh pošiljk pa se je izplačeval direktno in v gotovini v roke Ax-manna, ne pa deželni banki, kot se je to vršilo pri uradnih pošiljkah.
Nekaj časa je Schumy talil privatne pogodbe, ki jih je sklepaj kot član firme Ax-mannovega brata Petra in kot kompanjon te tvrdke, kasneje pa si je izmislil izgovor, da je denar uporabljal za patrijotične namene.
Govor dr. Gurtler j a je vzbudil pravo senzacijo. Gurtler je naposled predlagal _ zaslišanje večjega števila prič. med njimi tudi visokih uradnikov koroške deželne vlade.	1 ^
Državni pravdnik je v splošno začudenje zahteval, naj se razprava proglasi za tajno, češ, da bi pri zasliševanju prič lahko prišlo do odkritij in izjav, ki bi utegnile škodovati ugledu avstrijske vojske io države v inozemstvu.
Dr. Gurtler se je temu protivil ter na-
glašal, da bo baš prikrivanje razvnelo fantazijo -.javaosti. Sicer pa ne gre za nikake tajnosti, marveč za privatne ia nepoštene kupčije v javni funkciji nahajajočih se visokih uradnikov, ki jih je treba razgaliti in obsoditi pred7 vso javnosnjo. Kar pa se tiče izgovora, da je Schumy uporabijal pridržane zneske v. patrijotične namene, j« trgovec Vici pripravljen dokazati, da to ce odgovarja resnici, temveč da »re za či*to materialistične in sebične manipulacije Schumyja in Axmanna, ki sta zlorabl.ala svoje visoke uradne poležale.
Predsednik'je na te besede nervozno planil pokoncu ta apostrofiral zagovornika: »Pokažite to. z doka® sa dani«
Dr. Gflrtler: »To bom storil, kadar bo to
Državni pravdnik se je ponovno protivil zasnševaaiju prič v glavni razpravi. Izjavil je, da verjame, da se. ne bi omenjale tudi vojaške zadeve (mišljene so vojaške operacije deželne vlade in hajmverovcev za časa plebiscita, ko so Italijani dajali ves sanitetni materija!, municijo in tudi denar za akciije proti naši okupacijski coni.) Kljub temu pa viztraja na svoji zahtevi po izločitvi javnosti.	o
Sodni dvor je po kratkem posvetu ugodil zahtevi državnega pravdnka, nakar se je seja nadaljevala pr: zaprtih vratih.
Tajna razprava je bila opo'dne prekinjt-na in se je nadaljevala popoldne ob 3.
Na popoldanski razpravi sta bila zaslišana kot priči bivši deželni svetnik Gustav Axmann in njegov brat Peter Axmann, kj sta trdila, da se je donos iz lesnih kupčij z Italijo uporabljal za izredno važne patrijotske namene. Tekom zasliševanja je prišlo do precej ostrega besednega spopada med njima ter razbiemenilno pričo Hiit-terjem in braniteijem dr. Gurtler jem. ki sta povdainjala, da je tehnično nemogoče, da bi se take akcije, kakor sta jih navajala oba Aximanna, mogle izvršiti v tako kratkem času
Zaslišan ie bil nato kot priča še bivši ravnatelj beijaškega mestnega urada Mi-ckeir, ki biva sedaj v Beogradu. Njegova izpoved je bila brezpomembna. Za njim je bil kot zadnji zaslišan ravnatelj lesne trgovske družbe »Norika« Kulnig, ki je prinesel s seboj poslovne knjige z raznimi pogodbami, ki sta jih sklepala z Italijo Schu-my in Asman. Po odredbi predsednika so bifle knjige izročene v pregled strokovnjakom. Razprava je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek dopoldne.
Za kaj je Schumy raba denar
Celovec, 15. decembra i. Po izločitvi javnosti je bi zaslišan najprej bivši deželni glavar Schumy. Zanikal je, da hi bil delal osebne kupčije, ki jih je delal pod firmo »privatnih kupčij«. Denar iz teh kupčij je Schumy porabi! za obsežne propagandne namene. Pravi, da je bil stik z zaupniki v, inozemstvu tako delikatne prirode, da je moral poseči po privatnih kupčijah. Nato je Schumy obrazložil, kako in komu je dajal denar. Navedel je pred porotniki, da je s tem denarjem podpiral iredentistični po-kret Nemcev na Štajerskem, zlasti v Mariboru in Celju, na Jesenicah (?), na Kočevskem in v Zagrebu. Njegova namen ni bil samo propagandni, temveč je šel za tem, da se v navedenih krajih vprizore neredi in vstaje, da se na ta način obrne poizornost Evrooe na Štajersko ter doseže povratek (!) Maribora in spodnje Štajerske k Avstriji.
Brezuspešna pogajanja za rešitev reparacijskega problema
Razgovori med državniki v Luslanu so odstranili mnogo nesporazumov, niso pa dovedli do pozitivnih rezultatov
Lugano, 15. decembra (be) Nemški krogi presojajo potek pogajanj za rešitev reparacijskega vprašanja zelo pesimistično 8n menijo, da bodo končala pogajanja brezuspešno; vendar pa se splošno priznava, da so razgovori med zunanjimi ministri prizadetih držav razjasnili marsikatero nesporazumlje-nje. Zato se bodo nadaljevali. Težava je v tem, ker stoji nemška vlada še vedno na stališču, da je upravičena zahtevati izpraznitev Porenja. češ da je izpolnila vse obveznosti, izvirajoče iz mirovne pogodbe.
Nemški krogi trdijo, da bi ugodna rešitev porenjskega vprašanja močno oiačila sedanjo vlado in pacifistično strujo v Nemčiji. Odkritosrčen sporazum med zasedbenimi vlastmi in Nemčijo bi odstranil nevarnost
za svetovni mir in bi omogočil Nemčiji posvetiti se gospodarski obnovi države, da zadosti obveznostim, ki jih je sprejela z Dawesovim načrtom. Akoravno ni prišlo v reparacijskem vprašanju do sporazuma, priznavajo nemški krogi, da so zavezniške države lojalno nudile Nemčiji čim sprejemljivejše pogoje.
Velik interes so vzbudili v Luganu razgovori med angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom in italijanskim delegatom Scialojo. Kakor javlja angleško časopisje, je prišlo med Anglijo in Italijo do sporazuma za skupen nastop v reparacijskem vprašali iu, ki naj bi se rešilo na podlagi smernic, fiksi ranih na september skem zasedanju Društva narodov v Ženevi.
Za Gfisiovo ang!eško-rusklSi odnošajev
Senzacionalen govor osebnega tajnika angleškega zakladnega ministra. — Angleški gospodarski krogi so za čim prejšnjo obnovo odnošajev
London, 15. decembra (lo) Včeraj je imel tajnik zakladnega ministra Churchilla Bo o k sby govor o rusko-angleškem zbližati ju, ki je vzbudil v angleškem časopisju veliko pozornost in najrazličnejše komentarje. »Man-schester Guardian« pravi, da ima Bootsby-jev govor lahko dalekosežen pomen. Boot-sby je privatni tajnik ministra Churchilla, kar daje njegovim izjavam velik pounen, dsi pravi, da govori le v svojem imenu. List povdarja, da je prišlo do preloma z Rusijo zaradi znane afere Arcos bolj po zaslugi notranjega ministra kot pa po zaslugi angleškega kabineta. Zunanji minister Cham-berlain je že večkrat grajal notranjega ministra zaradi te afere. Bootsby ie v svojem govoru dal dovolj jasno razumeti, da žele
Danes, li. t. m. poučno filmsko predavanje o
HIGIJENI V ZAXONU
Prr-istavs za ienske v kina Ideal ob po' 11. ari. Predstave za ino5ke v krai Ma
tdca ob 11. uri. Samo za odrasle! Zanimivo In poučno! ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV
angleški industrijski krogi obnovo angieSko-ruskih odnošajev. List nadaljuje, da ne more noben normalen angleški državljan ostati ravnodušen temu prelomu, ki je v^ika ovira gospodarskemu razvoju in razorožitvi Evrope. Bootsby zahteva, da mora Rusija prva ponuditi roko v spravo, toda vprašanje je, dali Anglija lahko dovoli iuksus ne glede na ogromno število brezposelnih zaradi golih formalnosti zamuja dobre trgovinske izglede. Kar se tiče ruskih dolgov AngliH usvaja londonska Gity stališče Boot-sbyja in Macdonaldove vlade, ki je zahtevala priznanje vseh dolgov, glede politične propagande pa je mnenja, da se bo dalo to vprašanje rednim diplomatskim potom ve-liko preje in ugodnejše rešiti.
Hmeljski trg
Žatec, 15. decembra, h. V preteklem tednu je bil promet na hmeljskem trgu živahen. Povpraševanje je bilo zelo živahno in je dosegel promet dnevno 200 do 250 muter-skih stotov. Cene so se ustalile in se gibljejo danes med 1550 do 1850 Kč za 50 kg. Zaključna tendenca je trdna. Dosedaj je l.ilo v Žatcu javno markiranih 76.000 meterskih stotov žateškega hmelja letošnje žetve,
Vrednostni papirji
najvišje vrednosti
bodo inserati v letošnji božični številki »Jutra«, ki bo izšla
zaradi praznikov že v nedeljo, dne 23. t m. zjutraj. Prido-bivna moč letošnjih božičnih inseratov v »Jutru«
• • r'"f
se bo dvignila za najmanj 400 odstotkov;
božično »Jutro« bo namreč, ker izide naslednja številka »Jutra« šele v četrtek, dne 27. t. m„ aktualno štiri dni. Večina prebivalstva Slovenije, ki jo z ozirom na ogromno število naših naročnikov moramo smatrati za čitatelje »Jutra«, bo prebirala našo božično številko, za katero bomo preskrbeli najzanimivejšo vsebino, jx)lne štiri dni. Ni dvoma, da bodo zato oglasi, ki bodo objavljeni v tem prazničnem »Jutru«
prišli do kar največje veljave
Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo vse naše pridobitne kroge na to izredno priliko, ki jo bomo nudili vsem našim gospodarskim krogom, a dovoljujemo si tudi obenem nujno prositi vse one inserente, ki hočejo to dobičkanosno
priliko izkoristiti,
da nam pošljejo svoja naročila za oglase najkasneje do petka, dne 21. t. m. zvečer, ker hočemo dati naši stavnici časa, da oglase skrbno in pazljivo nastavi.
Naše pridobitne kroge prosimo,
da se v vsakem primeru, tičočem se oglasov, zlasti pa še oglasov v božični številki »Jutra«, obračajo za nadaljnje informacije na Oglasni oddelek »Jutra«, Prešernova ulica št. 4 Tel. 2492 in 3492- Opozarjamo pa zlasti na to, da bomo vse oglase, ki nam bodo dostavljeni v soboto, dne 22. t. m., taksirali po predpisani tarifi, ki predpisuje, da se zaračunajo vsi oglasi, ki so nam dostavljeni dan pred izidom kake praznične številke, s 50odstotnim poviškom na btto. tarifne cene.
Oglasni oddelek „Jutra"
Konflikt med Poljsko in Nemčijo v Luganu
Na včerajšnji seji Društva narodov je prišlo radi manjšinskega vprašanja med Zaleskim in dr. Stresemannom do burnega nastopa. — Neugoden vtis v Luganu
na kakršenkoli način kršilo svete pravice manjšin. Te pravice je Društvo narodov sve
Lugano, 15. decembra s. Svet Društva narodov se je bavil danes dopoldne izključno z nemškimi manjšinami v Gornji Šleziji. Po zaključenem dnevnem redu je prišlo do senzacijonalnega incidenta. Poljski zunanji minister Zaleski je prečital daljšo izjavo, v kateri naglaša, da je delovanje nemške ljudske zveze v očividnem nasprotju z duhom ženevske konvencije. Ta izjava, ki jo je dal minister ZaJeski popolnoma nepričakovano po zaključitvi dnevnega reda, je nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna tako razburila, da je začel med zadnjimi stavki razbijati s pestjo po mizi in na ves glas protestirati. Med silno napetostjo gosto zasedene dvorane je povzel nato besedo dr. Stresemann. Povdarjal je, da mora svoje stališče zagovarjati ne samo z vidika nemških manjšin, temveč z vidika vseh manjšin sploh. Ugled Društva Narodov bi zelo trpel, če bi zavzelo v tem vprašanju drugačno stališče, ker so mnogi prepričani, da je Društvo narodov idealna instituciia baš glede zaščite narodnih manjšin. Zaradi tega bi moralo Društvo narodov čuvati nad manjšinami in njihovimi pravicami.
V porazuimu s Chamberlainom in Drurn-ondom je povzel besedo francoski zunanji minister Briand, ki je naglasi!, da je incident neprijetno zadel vse udeležence seje. Govornik noče, da bi Svet Društva narodov zaključil svoje zasedanje s tako disonanoo. Zaradi tega izrecno ugotavlja, da ni upravičena domneva, da bi Svet Društva narodov
Pcljsko-litovski konflikt
Društvom narodov
čano proglasilo ter jih z raznimi konvecija-mi na novo potrdilo. Vsa manjšinska vprašanja je treba rešiti čim podrobneje in natančneje Lahko bi se za to našla tudi hitrejša metoda. Govornik meni, da izraža če-9tva vseh članov Sveta Društva narodov, kb poudarja, da so manjšinske pravice steber Društva narodov.
Nepričkovani udarec smatrajo v splošnem za izzivanje, tembolj ker ni nihče slutil, da namerava Zaleski tako ostro nastopiti. Tudi Briand je bil presenečen nad postopanjem Zaleskega, zato je v svojih opombah ob koncu dopoldanske seje očividno ignoriral Zaleskega. Globlje vzroke za nastop Zaleskega vidijo v užaljenosti Poljske, ki je bila izključena iz pogajanj med tremi zunanjimi ministri. Očitajo mu celo. da le hotel s tem govorom zopet zboljšati svoj položaj na Poljskem, ki je baje vsled prisiljene neaktivnosti pri luganskih razgovorih zelo terpel
Zunanji ministri Nemčije, Anglije in Francije so izdali danes skupn komunike v katerem zatrjujejo, da so njihovi razgovori utrdili prepričanje, da samo politika pomir-jenja in zbliževanja med irihovimi državami lahko zajamči mir. Odločeni so storiti vse, kar je v njihovi moči, da se čimprej za vselej odstranijo težave, ki izviralo iz vojne, da se tako zagotovi v medsebonem zaupanju uspešen razvoj njihovih držav.
pred
Znova se mora Svet Društva narodov baviti z litovsko-poljskim sporom. Ravno je leto dni, odkar je isti ženevsivi forum s težavo dosegel znano resolucijo, ki je sicer preprečila izbruh vojne med obema državama, ki pa stvarno kljub drugačnim nadam ni niti najmanj izboljšala odnošajev med njima.
Direktna pogajanja v Konigsbergu so končala popolnoma brez uspeha. Za pravo stanje stvari pa je značilno, da se ni mogel podpisati niti protokol med obema delegacijama o pogajanjih. Ko ga je poljski deelgat predložil Voldema-rasu v podpis, je ta odklonil signiranje, češ da je netočen. Svet Društva narodov nima tedaj niti avtentičnega poročila o razgovorih v Konigsbergu. Ta zadeva je v toliko važnejša, ker bi pre-ostajala sedaj edina praktična možnost, priti do solucije, da se postavi komisija ekspertov in preišče na mestu ves konflikt, sedaj tako. kakor je Društvo narodov zapretilo na zadnjem zasedanju. Edini uspeh konigsberške konference je dogovor glede takoimenovančga malega obmejnega prometa, znamenje, da bi se bilo, ako bi bila pa obeh straneh iskrena volja za sporazum« dalo tudi več doseči.	\
Na osnovi vsega tega se je pričela te dni v Luganu razprava o poljsko-li-tovskem konfliktu. Poročefalec Quino-nes de Leon je podal naipnj nepristransko poročno o sporu, nakir sta referi-rala Voldemaras in Zaleski; Splošno nejevoljo je vzbujalo, ko je Itovski ministrski predsednik ponovil,vse ono o zgodovini spora, s čimeijse je moral Svet že tolikokrat dolgočsiti. Pokazala pa se je različna taktik obeh diplomatov. Voldemaras se it pričel izmikati, kar se tiče projektivne komisije
ekspertov in je nepričakovano naglašal, da se bo v direktnih pogajanjih vendarle doseglo nekaj; jasno je, da si komisije ne želi in da bi po svoji dovolj znani navadi rad zopet zavlekel kakršnokoli rešitev, očividno ker od nje ne pričakuje dovolj koristi. Ravno s to taktiko, ki le vznemirja, a ne stremi k konkretnim solucijam, si je Voldemaras zapravil domala vse simpatije; bržkone bi mogel računati samo na Streseman-novo pomoč.
Nasprotno pa je Zaleski pozival Svet, naj vendar že enkrat ukrene nekaj konkretnega; komisije ekspertov se Poljska očividno ne boji.
Rezultat pa je bil ta, da sta se končno Voldemaras in Zaleski prav temperamentno prerekala. Briand pa je po-
zval Ouinonesa de Leona, naj predloži novo poročilo o tem vprašanju. Vidi pa se že sedaj, da se tudi to pot v Luganu ne bo ukrenilo ničesar odločilnega y poljsko-litovskem konfliktu.
Turneja Glasbene Matice v Bolgarijo?
Sofija, 15. decembra č. Po posetu slovenskega skladatelja Emila Adamiča bolgar skim glasbenikom, se sedaj pripravlja turneja ljubljanske Glasbene Matice po Bolgarski. Z Glasbeno Matico bo potoval istočasno tudi pevski zbor slovenskih učiteljev. Obe pevski društvi bosta posetili mesta Vidin, Lom, Ruščuk, Varno. Trnovo, Staro Za goro, Plovdiv in na koncu Sofiio. Na koncertih se bodo pele samo slovenske pesmi.
Zakon o avtorskem pravu sprejet
Beograd, 15. dlecembra p. Zakonodajni
odbor je na včerajšnji seji brez debate (samo zemljoradniški poslanec Lazič je podal lcratko izjavo) z glasovi poslancev vladne večine sprejel zakon o zaščiti avtorskega prava, kakor ga je predložila vlada. Zakon je izdelan v okviru bernske avtorske konvencije in tkzv. berlinskih dodatkov, a so določbe iz teh mednarodnih obveznosti Jc poostrene z odredbami prepisanimi iz avtorskih zakonov najkulturnejšh držav, posebno iz švicarskega. Novi zakon o avtorskem pravu je za naše kulturne prilike naravnost monstruozen in bo pomenil znatno otežko-čenje prosvetnega dela, ne da bi za to nudil domačim pisateljem, komponistom in likovnim umetnikom primeren ekvivalent. Zlasti bo zakon silno zavrl kulturne stike z ostalim svetom ter bo tudi znatno obremenil naše gospodarstvo.
HSS in republikanstvo
Zagreb, 15. dec. n. Danes dopoldne se je vršila v predsedstvu oblastnega oatrora kon» ferenci vodstva HSS. Prisotni so bili dr. Maček, Predavec, inž. Košutič in dr. Kraje« vič. S konference ni bilo izdano nobeno po« ročilo v iavnost. Poooldne je sprejel dr. Maček novinarje. Na vprašanje, kaj misli o tem, da Koroščev «Sloveneo> imenuje KDK republikansko, se je dr. Maček na« smejal in rek°l: «HSS i vodila 6 let odkri* to republikansko borbo ter je nosila tudi posledice zanio, a ni nikdar, kakor dr. Ko* rošec v nikakršnih vprašanjih lavirala. HSS je opustila to borbo iz prepri-anja, da to zahtevajo interesi hr atskca naroda in bo ostala na staiisču monarhije in dinastije, dokieT bo to v sklaou z interesi hrvatske« ga naroda. Da smo na pravem potu, se vidi po tem, ker to ne ugaja g. Korošcu in nje« govi: drucom v eetvorni koaliciji.®
Kralj in kraljica odpotovala v Topolo
Beograd, 15. decembra p. Danes ob 2. poldne sta kralj Aleksander in kraljica Marija odpotovala v Toipotlo. Kraljica Marija bo 18. t. m. z obema kraljevičema odpotovala v Romunijo, da preživi katoliške božične praznike pri svoji materi..
Oficirski avanzman
Beograd, 15. decembra p. Na kraljev rojstni dan 17. t. m. bo podpisano večje število ukazov o napredovanju višjih in nižjih oficirjev.
Radikalski lov v Vojvodini
Beograd, 15. decembra p. Velja Vukičevič je s večjim številom radikalnih prvakov odpotoval noootj v Subotioo na lov. Z njim je odpotoval tudi vojni minister general Hadžič.
Mariborska porota
Maribor, 16. decembra.
Pomotoma so bili v včerajšnji številki mesto zadeve Janeza Mejavšeka objavljeni podatki o dogodivščinah Vinka Stoklasa. V petek je stal pred poroto zaradi sleparstva Janez Mejavšek in on je bil obsojen na tri leta ječe. Vinko Stoklas, čigar zadeva je bila včeraj pomotoma objavljena, se je oa zagovarjal danes. Razlagal je svoje zadeve na dolgo in široko. Zagovornik je predlagal, naj ljubljanska fakulteta preišče obtoženčevo duševon stanje.
V popoldanskem nadaljevaniu razprave so bile prečitane številne listine pričevanja oškodovancev, mnenja solnograikih, maribor-skik in ljubljanskih psihiatrov ter dunajske medicinske fakultete glede razsodnosti obtoženca. Vsi psihiatri razen mariborskih so izjavili, da je Stoklas odgovoren za svoja dejanja. Plaidoyer obtožitelja dr. Zorjana in zagovornika dr. Šnuderla je trajal dobri d\e uri. Po razmeroma kratkem posvetovanju so porotniki odločili soglasno, razen v enem postranskem vprašanju, da je obtoženec kriv obtoženih deliktov, nakar je bil Stoklas obsojen na 5 let težke ječe. V kazen se mu je pa vštelo že v Avstriji prisojenih in od dunajskega deželnega sodišča naloženih 16 mesecev ter prestanih 6 mesecev v mariborskem preiskovalnem zaporu. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo in vzklic. Razprava 9e je končala ob 9. zvečer.
Poskusite Vašo srečo! Še danes kupite ali naročite Vašo
srečno suBko.
Ta odrežite in pošljite takoj v kuverti z znamko po pošt!«
»BRISTOL« prodajalna srečk Državne razredne loterije T7j	Novi Sad
Pošljite nam sledeče srečke Državne razredne loterije I. razreda 17. kola: ZA ŽREBANJE 15. JANUARJA 1929
_.kom. celih srečk po Din. 100.— vsega Din__
_ „ polovičk „ „ „ 50.— M Din--
_ „ četrtink „ „ „ 25,— „ Din--
_ ,, duplo celih „ „ 200.— „ Din.
Kupno ceno teh srečk skupno Din__
plačam po prejemku potom čeka št: 52.860.
Prosim, da mi po vsakem žrebanj« dostavite listo dobitkov.
Ime in priimek: -
Mesto stanovanja (pošta): -
Ulica in štev.: -
asi Kraji in ljudje
Cankarjev večer v Pragi
Vse iz električnega omrežja
Nekaj čudovito lepega imamo Slovenci: kjerkoli se najdemo v tujini, povsod se združimo v družine, ki verno slede vsemu življenju v domovini. 2aioste se z domovino in vesele se ž njo; vsak dih. vsak utriD njenega srca najde odiroev v Ameriki, v VVestfaldjj. v Pragi, na Dunaju in povsod, kjer živi družina Slovencev. V tujini je slovenski človek neskočno vesel, da je Slovenec. da lahko sanja lepe sanje o daljni domovini pod gorami...
Dne 10. t. m. je priredila Slovenska dijaška zadruga, reprezentativna organizacija vseh slovenskih visokošolcev v Pragi Cankarjev večer. V dvorani Meščanske besede se je zbrala polnoštevilno vsa slovenska koloni ia:: bili so navzoči tudi vsi najodlič-nejši predstavniki praških Hrvatov in Srbov: bilo ie tudi dokaj čeških gostov, ki se živo zanimajo za vse jugosiovenske prireditve v Pragi. Prireditvi sta prisostvovala začasno se v Pragi mudeča Engelbert Gangl in dr. Viktor Murnik. daije odposlanci našega konzulata in poslaništva, univ. prof. dr. Matija Murko, prometni inšpektor dr. Drag. Prohazka in drugi odlični praški Jiugosloveni.
Kot uvodno točko de recitiral pesnik Oton Berkopec Župančičevo »Grobovi tulijo...« Vzorno deklamaoijo je na klavirju spremljal z lastno kompozicijo eden najnadarnej-ših goiencev praškega konservatorija Drago Šiiamec. Poleg skladbe »Ptiča samoživa« je ta spremljava — prirejena pravzaprav za orkester — njegovo edino doslej izvajano delo, ki pa že daie slutiti individualista. Recitacije odlomkov iz Cankarjevih del: »Tuja učenost«, »Zgodbe iz doline šentflorjan-ske«. »Podobe iz sanj« in »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« so podali akademiki oz. visokošolike: Jelka Murkova, Črtomir Zoreč, Jože Rus, Oton Bericopec in Ja-kica Ganglova. Vsi so recitirali z razumevanj eem in s pijeteto do velikega pokojnika.
Govor o Cankarju Je imel Oton Berkopec, ^ je v retorično dovršeni obliki spregovoril o razmeriu Cankarja do starih in o razmerju mladih do Cankarja. Slovenski akademski oktet je še zapel troje dobro naštudi-ranih skladb: Schvvabov »Večer na morju«. Sattnerjev »Pogled v nedolžno oko« in narodno »Je pa davi slanca pala...«
Intimni večer, ki je na tako lep način združil praške Juigoslovene v pietetnem spominu na velikega slovenskega pisatelja, je napravil na vse udeležence globok do-jam. našim slovenskim dijakom v Pragi pa je znova potrdil dobro ime zmožnih organizatorjev in ambicioznih kulturnih delavcev.	______R!'s»
Za naš tujski promet
Te dni se je vršila seja Zveze za tujski promet v Sloveniji, na kateri se je razpravljalo o delovanju, ki ga je razvijala po sezoni in o načrtu za propagando in reklamo za bodoče leto. Iz poročila predsednika dvor. svet. dr. Mama posnemamo, da se je Zveza udeležila z izbranim propagandnim materijalom velesejma v Solunu, ka se je vršil koncem septembra in začetkom oktobra. Nadalje se je Zveza udeležila tako ma-terijaino, kakor tudi z razdeljevanjem prospektov in brošur raznih kongresov, ki so se vršili na ozemlju Sovenije. Omeniti moramo predvsem kongres Asociacije slovanskih planinskih društev, kongres za avtorsko pravo ter izuet skupine uglednih Poljakov v, naše kraje. Zveza je zbirala po svojih članih podatke giede izboljšanja voznega reda, ki jih je skušala uveljaviti pri tozadevnih železniških konferencah.
Na inicijativo Zveze se je začetkom novembra v Kamniku vršila gospodarska in tujsko-prometna konferenca, na kateri se je razpravljalo o raznih perečih vprašanjih tujskega prometa v Kamniku in okolici, predvsem o premestitvi tamošnje smodniš-nice, o zgraditvi ceste v Kamniško Bistrico in Luče, o projektu nove elektrarne na Bistrici in v zvezi s tem o načrtu vzpenjače na Veliko Planino.
Potom svojih zastopnikov se je udeležila Zveza važnih obeh tujsko-prometnih kongresov, ki sta se vršila 15. in 16. oktobra v Splitu, ter 28. in 29. novembra v Crikvenici, na katerih je zastopala interese Slovenije.
Za zimsko sezono je razvila Zveza živahno akcijo doma in na tujem, razpostela obilen reklamni materija! ter poskrbela za potrebne informativne podatke. Po posredovanju Zveze je naklonilo društvo »Put-nik« subvencijo 20.000 Dm za ziimsko-sport-ne naprave na Gorenjskem.
Na seji se je sklenilo, da bo odlična naša tujsko-prometna revija »Slovenija«, ki jo je letos z ogromnimi materijataiimi žrtvami izdajala Zveza, še nadalje izhajala. Predvsem izide še letos luksurijozno opremljena zimsko-sportna številka, ki se bo razposlala v mnogo sto izvodih v inozemstvo ter bo služila kot iizborno propagandno in informativno sredstvo za razširenje tujskega prometa v zimski sezoni. Zbog deficita, ki ga je imela letos Zveza z izdajo tega svojega vestnika. je bilo predsedstvo mnenja, da naj se list ukine, ter da naj se priključimo reviji »Jugoslovenski turizam«.
X
XX
IXX X
Pretnljera!	Popolnoma novo! p
Fiikn globoke ljubezni in čarobne lepote ta.jins.tvene Indije
X X
mik
»
XXI
(SPOMENIK VELIKE LJUBAVI)
Car Orijenta z vsemi taj no stihi, z vso krutostjo življenja na Vzhodu, tiha, vzvišena in s trpljenjem zvezana ljubezen odseva iz tega prekrasnega
filmskega dela. Sodelujejo indijski umetniki, nad 5000 Indijcev domačinov, 1000 konj, 600 velblodov. Posneto v najlepših tro-pičnih pokrajinah z največjim razkošjem.
Predstave ob 3., pol 5., 6„, po4 8. faa 9. url.
Prekrasna godba našega priznano najboljšega orkestra.
Tel. 2124. ELITNI KINO MATICA
X X
X X
ki izhaja v Splitu. Vendar pa je odbor skleni, da se »Slovenija« kot propagandno sredstvo »par excellence« ne ukane, marveč naj se pozovejo javni faktorji in privatni interesenti, da omogočijo z materialnimi prispevki nadaljnje izhajanje.
Za bodočo sezono namerava Zveza izdati celo vrsto novih publikacij, ki bodo občutno obremenile njen proračun. Navajamo naslednje najvažnejše:
Izdaja novega plakata v nemškem in francoskem jeziku, natisk nove brošure za gornjo Savsko dolino v nemškem jeziku, natis preglednih tiskovin našilh letovišč in zdravilišč v srbskem, hrvatskem, nemškem, češkem, francoskem, madžarskem in poljskem jeziku, ponatis ilustriranega zložljivega prospekta v nemškem in francoskem ter eventualno tudi v češkem jeziku. Blejska občina namerava izdati krasen pro-
spekt za Bted in okolico s ptičje perspektive.
N« seji se je razpravljalo tudi o neurejenih prometnih razmerah v Ljubljani, ter se je na predlog primarija dr. Gregoriča sklenilo, da naj da Zveza inicijativo za reguliranje avtomobiluega prometa v Ljubljani, za vpeljavo taksametrov pri avtoizvo-ščkih in reguliranje cen.
Zveza za tujski promet je s tem dokazala, da zivesto sledi programu, kj ga v prospeh slovenskega narodnega gospodarstva vrši že skoro četrt stoletja, ne plašeč se pri tem ogromnih materijalnih žrtev, ki jih povzročajo te prekoristne akcije. Zato se upravičeno pričakuje, da bodo v to poklicani javni faktorji, kakor tudi privatni interesenti v čim najizdatnejši meri podprli financijelno in moralno delo Zveze, da bo mogla svojo nalogo v polnj meri izvršiti.
Miklavž na smučeh v Ratečah
V prijazni, tihi vasici Ratečah ie biio na praznik in nedeljo dne 8. in 9. L m. dokaj živahno. Kaj čudo — saj je prišlo iz Ljubljane od T. K. »Skale« sporočilo, da pride tja Miklavž na smučeh pridnim in porednim otrokom v posete. To je bila dokaj nepričakovana vest, kajti kar dvakrat na zimo in topot še na smučeh — nak. tega pa
sledi sv. Anton, nato sv. Miklavž. Mefis-to in trije strašni parklji, črni kakor oglje. Prismučajo po klancu v lahnem loku naravnost pred zbrane smučarje in šolarčke. Na velikih sankah pa so sledile cele košare, napolnjene z raznima dariH in slaščicami. Po kratkem nagovoru je Miklavž pristopil k malčkom. Vsak je znal lepo moliti im se
Nobenih dodatnih aparatov! Najpriproste.ša manipulacija
Samo
Arcolette 3 W in Arcophon 3!
1Q O 3 1928
"r E Ii V u Mi B
Najstarejše izkušnje - Najmodernejša ko»štrukci .a

še ne. Kako neki se bo to obnsslo in ob kakšnem času pride, vse to so ugibali Ra-teški malčki.
Ko je privozil na praznik dopoldna vlak na postajo Planica, fe že bilo polno radovednežev in tudi v vasi se je prikazala pri vsakem oknu radovedna glavica, čim so sli mimo smučarji. Ko so se zvečer zbrali smučarji pri Žerjavu in Kašližarju k večerji, ie dosegla nestrpnost malčkov višek. V velikih gručah so se zbirali v vežah obeh gostite in kukali s ceste skozi nizka okna. A Miklavža ni bilo od nikoder.
Naslednje jutro je budil trobač že prav zarana zaspane smučarje. Vreme ni obetalo nič prida in tudi smuka ni bila bogve kaj! Vendar se je po maši nabralo vse polno domačinov in smučarjev pod hribčkom tik oib železniški progi. Tja sta pripeljala šolsko mladino tudi gg. nadučitelj in župnik. Cerkvene pevke so prišle v slikovitih narodnih kožuhih, fantje na smučeh, a de-kleta v sankami. Kar se začuje rog, — znamenje da se bliža sv. Miklavž. Vseh oči so bile obrnnjene proti hribčku. Glej! Kar se prifcažeta iz gozda dva angelja. vsa bela in z zlatom okrašena na smučeh, njima
prekrižati in ker sta jih gg. župnik in nadučitelj pohvalila, da se pridno uče, je vsak dobil zavitek z raznimi praktičnimi darili.
Videč, da tu zanje ni opravka, so se parklji medtem lotili grešnikov med vaščani ln smučarji To je bilo vrišča in smeha, ko so parklji prevračali grešnike v sneg. Posebno nadiparfkelj, ta je bil izredno hud. Še dekletom ni prizanesel! Kar po deset naenkrat jih je bilo v snegu, da nisi videl drugega kakor kapico nog in rok. smučk in palic. Ko je dobil vsak svoj zasluženi dar in sita angeljčka ratzdelila vso bogato zalogo bonbonov, keksov, fig. se je v prisrčnih besedah v imenu vaščanov in šolskega vodstva zahvalil T. K. »Skali« g. župnik Lavtižar. Med petjem brhkih pevk cerkvenega zbora se je poslovil Miklavž od mladine in smuknil z vsem spremstvom proti postaji, kjer ga je zopet zakril gozd. Ko so odhajali smučarji z večernim vlakom proti Ljubljani, je zavladal v ljubki gorski vasici zopet mir. Le nad Jalovcem in Ponoo je zbirail sv. Miklavž geste oblake, da prinese vsej smuški bratovščini snega za težko pričakovano zimsko sezono. — Smuk!
Vlomilska tolpa iz Zaloga v rokah pravice
Šest velikih vlomov na zaloške u tovornem kolodvoru. — Raz-pečavanje plena po Zasavju in Zagrebu. — Aretacija vlomilcev. — Nadaljnja poizvedovanja
Grad, brezposelni kočarjev sin Ciril Krneč in tovarniški delavec Jernej Čimer-m a n, vsi iz Vevč. Tri aretirance so orožniki že snoči eskortirali v Ljubljano ter jih izročili v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Ostale tri pa so orožniki p.ipeljalj v Ljubljano danes zjutraj. Vsi so le deloma priznali svojo krivdo, vlome pa zavračajo drug na drugega. Sedmemu vlomilcu Andreju Paternostru, mesarskemu pomočniku, pa se je posrečilo pobegniti iz službene sobe na orožniški postaji. Ponoči je skočil skozi okno in izginili v temi.
Povzročena škoda.
Glavar vlomilske tolpe Janez Jeriha je kaj razkošno živel, popiva! je po Ljubljani in veseljačil z deklicami. Snoči je bil odšel iz Vevč v Ljubljano ter popival po raznih gostilnah. Imel je precej denarja, ker je zadiraje dneve po svojih pomagačih prodal prav mnogo nakradenega manufakturnega blaga. Končno je Jeriha v veseli družbi prijadral tudi v neko kavarno blizu glavnega kolodvoa. Tu ga je zalotil detektiv ter mu takoj napovedal aretacijo. Jeriha se je brez protesta udal svoji usodi ter detektivu sledil v zapor.
Železniška uprava tripi zaradi opisanih šesterih vlomov veliko škodo Cenijo jo zaenkrat na 86.211 Din. Železniška policija in orožništvo neutrudljivo nadaljujeta poizvedbe glede ukradenega bla?a, zlasti pa tudi glede oseb, kj so blago kupovale od pomaigačev vlomilske tolpe. Pričakovati je, da bo prihodnje dni prišlo pod ključ še lepo število sokrivcev.
3XXI
■X
XX
Ljubljana, 15- decembra.
Železniška policija se je že od srede avgusta trudila, da izsledi dobro organizirano vlomilsko tolpo, ki se je specializirala predvsem za vlome v tovorne vozove. Njen delokrog je tvoril veliki tovorna kolodvor v Zalogu. Poizvedovanja so bila otežkočena, ker so uporabljali vlomilci posebno rafini-ran način odpiranja vagonov. Znailj so za-livke z vrat spretno odstraniti in jih po vlomu .zopet pritrditi. Vlomilci so imeli zlasti poželenje po manifakturi, tobaku in sladkorju.
Kakor pa smo te dni že krato javili, je prišla železniška policija s pomočjo orož-ništva v Vevčah vlomilski tolpi končno na sled, p danes lahko poročamo, da so vlomilci tudi že pod ključem. V tem pogledu pripada velika zasluga komandirju vevške postaje g. Josipu Sušniku.
Vomilci na delu.
Vlomilci v Zalogu so bili tako drzni, da so pred 14 dnevi okoli 18. vdrli zapored v 7 vagonov. Toda tokrat so imeli smolo, ker v njih niiso našli primernega blaga, ki bi se dalo raapečati med prebivalstvom. Našli so večinoma oljnate barve, pločevino, železnino in druge sliične piedmete. A tisti čas, ko so vlomilci spretno odprli vagon za vagonom, so takrat stražili na drugi strani mnogii organi železniške policije, ojačeni z orožniki. Slišali niso nič sumljivega ...
Kolovodij a vlomilcev je bil pač bivši železničar, ki se je kot nekdanji zapisovalec vagonov prav dobro spoznal, kakš/no blago se nahaja v tem ali drugem vagonu. Nakradeno blago so vlomilci odnašali v tajna skrivališča v Vevčah, odkoder so ga potem nazpečavaili po Zasavju do Zidanega mosta, a tudi v moravšlko dolino in celo v Domžale. Osnovali so pravcato veletrgoino z ukradenim blagom. Čim pa so začutili, da jim oblast prihaja na sled, so se začasno potuhnili in so začeli blago v avtomobilu izvažati naravnost v Zagreb, kjer so dobili prav hvaležne odjemalce. Najeli so nekega šoferja, ki jim ie rade volje proti dobremu plačilu vozil blago v Zagreb.
Šest velikih vlomov.
Vlomilska »klaipa« je Izvršite od 14. avgusta dalje šest velikih vlomov. Prvi vilom je bi< izvršen 14. avgusta ponoči, ko Je tovorni vlak št 5476 v Zalogu stal na devetem tiru in ie čakal na nad alj no odpravo proti Zidanemu mostu. Vlomili so v vagon kjer je biil natovorieu tobak. Odnesli so dva zaboja navadnega tobaka v vrednosti
15.000 Din Nemoteno so izvršili svoj posel. Odrezali so vrvico zalivke, odprli voz in nato so zopet spretno privezali zalivko nazaj.
Čez 14. dni so se zapet pojavih na istem tiru in so iz vagona odnesli od Jugočeške tovarne v Subotico poslano manufakturno blago v vrednosti 23.000 Din ter še 4 vreče usnjatih odpadkov, namenjenih iz Kranja v Subotico.
Nato so nekaj časa mirovali. A 14. septembra so zopet odprli neki vagon ter odnesli 2000 Din vredno vrečo smolcev, ki jih je poslala tvrdlka Šarabon iz Lubljame v Vršac. Pokadli so pa tudi večjo množino sladkorja, riža. slanine in balo manufaktu-re. Naslednjo noč so zopet prišli na delo in odnesli 1700 Din vredno balo bombaževi-ne, namenjeno iz Kranja v Stari Bečaj. Dne 21. septembra so odnesli dve vreči žgane kave, vredni 3710 Din, ki jih je poslala ljubljanska tvrdlka Gegorc in Comp. v Ljutomer. V oktobru je zopet izginite iz vagona velika bate manufakture, poslane od Jugočešlke v Sarajevo. Potem so vlomilci skoro mesec dni mirovali. A 23. novembra so šli zopet na delo in odnes^ iz tovornega vagona dva ve'ka zaiboia cigaret »Zeta« v vrednosti nad 20.000 Din.
Vlomilcem no sledu.
Železniška policija, ki je med poizvedbami tudi ugotovila, da so zapustili mariborsko kaznilnico na več let obsojani vlomilci, ki so pred leti ravnotako izvrševali velike vlome na zaloškem kolodvoru, jp končno prišfe na sled vlomilske tolpi. Po svo:ih agentih je najpreje ugotovila, da se je našlo pri nekaterih kmetih btaizo popolnoma slično onemu, kij je bilo poslano od Jugo-češko v Subotico in Sarajevo O ožn:ki so tudi zaupno doznali, dq imajo gotovi delo-mržni postopači vedno dosti denarja in da žive prav veseljaško.
Pred tremi dnevi ie želleznrška policija izvršila pri nekaterih osumljencih hišne preiskave s pomočio vevških orožnikov, ki pa niso dale pozitivnega uspeha. Šele stro ga zasliševanja osumljencev so tolpo razkrinkala. Osumljenci so začeli drur drugega izdateti m t?lko so bili snoči odnosno danes ziiutraj aretirani:
Janez Jeriha. bivSi zaioisovaflec vagonov v Zalogu, vodin vlomilske klape Dalie dva. že na vpč let pred ljubljansko noroto obsojena polklicna vlomil™ Anton R a n t n o poklicu čevliar. in A R a n t. po pok'i -u krojač: nadalje: tovarniški delavec Jakob
Pismo iz Slovenjgradca
Slovenjgradec, 14. decembra.
Iz središča Misisnjske doline se zelo redko oglasimo v novinah. Mnogi zatorej morda sodijo, da blizu severne meje spimo spanje pravičnega.
Središče prosvetnega dela v našem mestu je Sokolsko društvo, ki je z likvidacijo »Narodne čitalnice« prevzeto vodilno mesto. Dramatični odsek Sokola je otvoril sezono z Ganglovo diamo »Sin«, nato pa je uprizoril Novačanovo »Velelo« Obe igri sta dokazali, da so se vsi igralci poprijeli svojih nalog z resno voljo. Polna dvorana naj bo v nadaljnjo vzpodbudo igralcem.
Akademija 1. decembra je z zelo pestrim programom bila skrobno prirejena. Sokol je priredij tudi običajni Miklavžev večer in obdaril sokolsko mladino. Da ne zaostane-rno tudi v znanju najmodernejših plesov, skrbi »plesna šola« pod okriljem Sokola. Vse delo pa je usmerjeno na to, da se čim piej sezida »Sokoiski dom.« ob glavni cesti.
Minuli praiznik je »Pevsko društvo« proslavilo svoio 10-letnico z znano spevoigro: »Čevljar-baron« s sodelovanjem polnošte-vilnega salonskega orkestra. Dvorana je bila polna navdušene publike. Na željo se igra ponovi še to nedeljo ob 16., s čimer bo ustreženo okolici, ker je zveza <z vlaki ugodna
Od glavne postaje je na novo napravljen trotoar, da tudi v tem delu ni treba hoditi po blatu. Zadnji čas se je govorilo o nameravani ukinitvi postajioe Sloven.lgradec-mesto. A prepričani smo, da bodo merodajni krogi zastavili besedo, da se postajica ne ukine, saj je ravno tu največji osebni promet.
Po krasni jeseni smo bili tudi pri nas deležni snega. Na Urški gori ga je zapadlo do 1 meter. Tako bo s snegom nastopite nova zemska radost, ker se bomo tudii pri nas poizkusili v zimskem športu.
% #tXTCMNI JTB J	M	SLU
	M	
Ga. Elza Stojko>ič in gosp. Stane Setuiig.
ki sta se udeležila plesnega turnirja prve in , edine jugosiovenske tvornice gramofonov in j gramofonskih plošč Edison Bell Penkala, Za- j greb, prirejenega v hotelu Esplanade 13. : t. m. Kot v Ljubljani, sta bila v veliki konkurenci z elitnimi pari drugih naših večjih mest tudi v Zagrebu priznana za najboljši j plesni par in sta prejela prvo nagrado v eo- j tovini. Plesali 90 tekmeci po gramofonski ; crodbi Edison Bell Penkala plošŠ Dajmoder- ; neiše plese. Na gornji par je Ljubljana lahko nonosna in mu od srca čestita no.
It. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica; zastopnik angleško - Jugosiovenske tvornice gramofonov in plošč c Edison Bell Penkala«.
Samomor mlade gospe na Javorniku
Jesence, 15. decembra
Včeraj okrog 5. zjutraj se je zast, upila na Javorniiku 28-letna ga. Alojzija Oitzl, soproga g. Mirka Oitzla, zaposlenega kot lovca Pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Milada žena je že daije časa močno bolehala na živcih ter je pogostoma dobivala hude živčne napade, ki so ji ogre-nili življenje, tako da je posedla po zadnjem sredstvu. Pred nekaj dnevi sj je na neznan način preskrbela strihnin, ki ga je skrila v neki shrambi pod svojim stanovanjem. Zadnjo noč je zaradi bolezni zelo mnogo trpela. Proti jutru je zapustila sobo in se podala v shrambo.
Seveda soprog ni slutil niti najmanj, kaij namerava soproga. Menil je pač, da je šla nekoliko na zrak, da bi ji odleglo. Okrog 5. zijutraj je čul mimoidoči delavec Ertl iz sh.ambe bolestne klice na pomoč, o čemer je obvestil g. Oitzla. Skupno sta vdrla v shrambo, v kateri sta našla gospo zvija-jočo se v krčih na tleh. Poklicani zdravnik g. dr. Sohwab z Jesenic je storil vse, da bi rešil mlado življenje. Toda vsi poskusi so bili, žal. zaman. Mlada zakonca Oitzl sta oba doma iz Kraniske gore kn izhajata iz ugiednrh obitelji. Poročena sta bila komaj leto dni. Naj bo blagi pokojnid gorentiska žemljica lahka, težko prizadetemu soprogu .pa naše iskreno sožalje!
Jenko Klemenčič obsojen na 5 let težke ječe
Sinoči ob 8. je bila zaključena dvodnevna razprava. - Porotniki so po polurnem posvetovanju spoznali Klemenčiča krivim z 11:1 glasu
LJubljana, 15. decembra.
Ob 9. dopoldne se je porotna obravnava proti Janku Klemenčiču ob nezmanjšanem zanimanju občinstva nadaljevala. Glavno besedo je vodil predsednik senata vdss. dr. Mladič. Zagovornik dr. Sajovic je pred vsem predlagal ogled na licu mesta, da se dožene, ali je mogoče dospeti v ambulančni voz brez tuje pomoči od znotraj. Po mne* nju strokovnjakov je v voz mogoče dospe« ti, ker človek lahko tudi med vožnjo stoji na deski, ker je zelo položna. Po tem poj a« snilu je zagovornik umaknil svoj predlog.
Predsednik je prečrtal poročila orožnikov iz Kočevja, ki omenjajo, da je bil obdol* ženec ugleden mož, le gospodarsko je bil že zelo šibak. Kmalu pa se je nepričakova* no hitro opomogeL Češče je potoval na Gorenjsko ter tu in tam delal dolgove.
Uropanih tisočakov je bilo izsledenih 27, 14 jih je izhajalo iz Kočevja, 10 so jih do« bili pri strankah, ki so imele kupčije z ob« dolžencem.
V	preiskavi je obdolženec omenil, da je zvedel za vlom takoj naslednji dan. Pri* znal je, da je 1. septembra plačal kočev« skim trgovcem in obrtnikom večje vsote v tisočakih, ki pa jih je dobil od sobarice in natakarice. A preiskava je dognala, da je plačeval tudi že 26. avgusta.
V	preiskovalnem zaporu je obdolženec napisal majhen listek, ga zvil in vtaknil med prste desne roke ter ga hotel na ta način izročiti ženi, ko ji je v zaporu v slo« vo ponudi' roko. Listek pa je padel na tla. Predsednik ga prečita. Vsebina je nasled« nja:
«Natakar naj dobro premisli dan in uto!»
Obdolženec je pač s tem menil vplivati na plačilnega natakarja pri «Šestici». Na to« zadevno vprašanje predsednika pa je odgo* voril Klemenčič:
«Storil sem to zato, ker sem sam gostil« ničar in mi je dobro znano, da se v tem poklicu vsi zaradi mnogega prometa le s težavo spominjamo kake stvari.®
Predsednik ugotavlja: «V preiskavi je obtoženec trdil, da je bil usodnega večera v kinu Matici, od kodeT je šel k «Šestici», odtod pa v kavarno Slon, dočim je drugič navedel v preiskavi, da je posetil kino «Ljubljanski dvor«.
Predsednik prečita dopis, da se je po Ko« čevju širila govorica, da obtoženec ni mo« gel kupiti niti soda vina, preden je bil iz« vršen rop. Nihče mu ni hotel več d .jati na upanje, ker je bilo splošno znano, da je zadolžen. Klemenčičeva 9oproga je letos v januarju ponudila upnikom 10 odst. porav« navo proti 12 mesečnim obrokom.
Uropani tisočaki so se po seznamu našli trije ali štirje v Ljubljani, 14 v Kočevju, 1 v Radovljici, 2 v Loški dolini, 1 v Za« grebu, 1 v Senju na Hrvatskem, 1 na Je« eenicah, 1 v Radečah, 1 v Železnikih, 1 v Sodražici, 1 v Dobrepolju, 1 v Kočevski Reki, kamor je prišel menda iz Kočevja.
Ugotovljeno je, da obtoženčeva plačila do septembra lani nikoli niso presegala zne» 6ka mesečnih 8000 Din, septembra pa je
B'ačal nad 30.000 Din in oktobra nad 18.000
in, dočim so z novembrom padla plačila zopet na normalo.
Da bi bil imel vlomilec zvezo s pošto, ker je vedel, kdaj je vozila denar, ni po« Vsem verjetno, saj bi si bil lahko dan za vlom izbral tedaj, ko je ambulanca vozila tudi večje vsote.
Kočevski vlak je usodnega večera imel nekaj zamude. Vendar poročilo ni točno. Vlak je prišel na dolenjski kolodvor ob 21.35 ali 21.47. Obdolženi bi se bil utegnil s tramvajem pripeljati pred pošto do 22. ure. Nikakor pa ni mogel priti peš, ker se je odpeljal zadnji tramvaj ob 21.47. Dolenj* ski vlak vozi z brzino 40 do 45 km na uro.
Značilna je okoinost, da je zvanionik Rra« tovž že 1. 1926. dobil pismo z napovedbo, da bo v ambulanco vlomljeno 14. oktobra. Pošta je ukrenila vse potrebno in do napa« da ni prišlo.
Z enakim poudarkom omenja predsed« nik, da se po Klemenčičevi aretaciji ni po« javil več noben irropan bankovec. Pred' sednik navaja izkaz preiskovalnega sodnika, da je imel obtoženec lani v svojem pošlo« vanju od 6. avgusta do 31. oktobra 123.768 Din primanjkljaja. Na vprašanje, s čim je kril ta primanjkljaj, je dejal Klemenčič: «Z zaslužkom in denarjem, shranjenim na Ble* du.»
«Torej z železno rezervo?® pristavlja dr« žavni pravdnik.
«Da. Lani je kupil obtoženec v vsem le« tu 1455 litrov vina, ostalo mu ga je samo 46 litrov, nekaj pa je prodal tudi rdečega vina in mošta. Na dan ropa je obtoženec skupno dolgoval 427.000 Din, odplačal pa je 116.000 Din; od tega samo na stroških in obrestih 65.000 Din.
Kazenska karta navaja, da Klemenčič še ni bil kaznovan, in županstva na Jesenicah, Bledu in v Kočevju poudarjajo, da je na dobrem glasu.
Državni pravdnik se sklicuje na Bratov« ževo verodostojnost in zahteva tudi ponov« no zaslišanje Petriča. Navaja: »Obtoženec je 1. 1926. po ropu pri Grosupljem, kjer je
□□□□□□□□[^[^□^□□□□□□□□□□□Dn
B	_
i	Dames
R	Z novim letom zopetni pričetek
□	dopoldanskega, popoldanskega in §	večernega pouka o damskem g	krojaštvu za izvrševanje lastne g	garderobe.
□	Vežbajočim damam je na razpo-§	lago abonement posameznih ted-§	nov.
§	Modni atelje
§	M. ŠARC, Ljubljana
j=j	Palača Pokojninskega zavoda
|	Pražakova 15, III. nadstr.

□
bil oropan zvaničnik Kalan, istotako izpla« čeval dolgove. Zaradi te sumljive okolnosti bom preiskavo obnovil. Tistega usodnega večera ob prvem ropu se je Klemenčič po« javil v Grosuplju, od koder pa je izginil in iskal prenočišča v Stični.®
Zagovornik pristavlja k temu: «2elim, da «e predlogu državnega pravdnika v vsem ugodi, saj obdolženec sam želi, da se ropi popolnoma pojasnijo.®
Toda senat je predlog kot nepotreben za« vrnil.
Zaslišan je bil še sprevodnik Gašparič, ki je lani 25. avgusta vršil službo. Gašparič ni videl nikogar vstopiti ali izstopiti iz am» bulančnega voza. Tudi vpitja ni slišal. Za napad je zvedel šele na glavnem kolodvoru v Liubljani.
Ob 13.25 je predsednik prekinil razpravo.
Popoldanska razprava
Točno ob 15. se je razprava nadaljevala in predsednik je zaključil resumiranje še z naslednjimi navedbami;
«Lani 31. avgusta se je vršil lokalni ogled na licu mesta. Navzoča sta bila državni pravdnik in upravnik pošte. Kljuka vago« na se maje in se lahko tudi od zunaj odpi« ra. Deski ob vagonu sta dolgi kakor vrata. Glede varnostne kljuke se je ufotovilo, da je enaka kakor pri osebnih vagonih; če je zapahnjena, se je med vožnjo mogoče po« polnoma obdržati zunaj vagona. Držaja ni Vrata so se odprla pri onem poskusu v 15 sekundah. Ugotovile so se takrat tudi tri
luknjice s šilom v tla. Dve sta bili še sveži. Zares so se vrata dala odpreti s šilom, kar pa je, seveda, dokaj težje storiti med vož« njo na odprti progi.®
S tem je predsednik zaključil dokazova« nje in kazenski senat se je umaknil k po« svetovanju. Publika je posebno opazila, da je doslej med razpravo stražil obtoženca samo en paznik, popoldne pa dva. Ob 16.30 se je senat po prav kratkem posvetova« nju vrnil v dvorano in stavil porotnikom vprašanja:
Vprašanje o krivdi
Prvo g lavno vprašanje se glasi: «A!i je obtoženec kriv, da je dne 25. avgusta 1927. med železniškima postajama Šmarje-Sap« Škofljica oborožen s samokresom grozil poštnemu zvaničniku Francu Bratovžu z umorom in se ga tudi dejansko lotil s tem, da mu je samokres nastavil na prsi, mu zve« zal roke, ga vrgel na tla, mu zamašil usta ter zavezal oči in glavo z namenom, da se polasti denarja v poštni ambulanci? Ali je bil ta, z grožnjo in z dejansko silo započeti rop z odvzetjem gotovine v znesku 183.590 Din tudi v resnici izvršen ter ali je prišel Bratovž zaradi nevarnega ogražanja v mu« kepoln položaj?®
Drugo, eventuelno vprašanje za primer, da bi bilo prvo zanikano, pa se glasi: «Ali je obtoženec kriv, da si je pridobil več ti« sočakov, oropanih lami 25. avgusta v vozu poštne ambulance, o katerih je vedel, da so uropani?®
Govor državnega pravdnika
Takoj nato se je dvignil državni pravd« nik dr. Lovrenčak in izvajal v glavnem:
—	Gospodje porotnikil Pred vsem po« udarjam, da je obdolženec cinik z železni« mi živci. Opazili ste, da se je spočetka ce« lo šalil pred senatom in ga je moral pred« sednik opozoriti, da vsa zadeva ni šaljiva. Dejstvo je, da je bil Bratovž napaden. Po« dal j opis roparja, ki se vjema z zunanjost« jo obtoženca. Res je Bratovž omenil, da je bil ropar malo manjši, a to vas ne sme mo« titi, saj se je obdolženec naprem njemu sklonil. Tudi opis samokresa je prav točen.
—	Gospodje porotniki! Ne sme vas mo« titi, da je bil Bratovž zaslišan kot osum« ljenec in da se je nahajal v preiskavi, a se je izkazala njegova nedolžnost. Kaj pa robček? Dokazano je, da je robec, ki se je našel na očeh Bratovža, last obtoženčeve hčerke. To je najvažnejši dokaz.
—	Kje je bil obtoženec usodnega dne? Vidimo ga v Ljubljani. O tem kaj je delal, smo vezani na njegov zagovor. Vse priče pa so ga pustile na cedilu.
—	Obtoženec je zelo preračunljiv. Časa je imel dovolj in vedel je, da si je treba dobro izkonstruirati alibi, da dokaže, kje vse je bil usodnega večera. Skliceval se je na natakarje in natakarice, zanašajoč se na njihovo pozabljivost, a prav ta ga je kaz* novala: priče niso potrdile njegovih na« vedb. Klemenčičeve žene in hčerke pa ni tu; raje sta se odpovedali pričevanju.
—	Takoj po ropu je obtoženec jel izda« jati uropane tisočake. Ni dobil denarja od uslužbenk, saj je z njimi obračunal šele po« zneje. Odkod mu tedaj denar? Opozarjam na dogodek pri Štepicu, kjer je kontoristi* nji takoj potegnil denar iz roke, namesto da bi se bil prepričal, ali je vmes še kaj uropanih bankovcev.
—	Prehajam na njegove dohodke in iz« datke. Imel je blizu pol milijona dinarjev dolga. Bil je pred gospodarskim polomom, a po ropu je na enkrat jel odplačevati dol* gove. Glede železne rezerve obžalujem, da nas ima za norce. Mar bi bil vsaj rekel, da je imel spravljeno v Kočevju. Ta denar je dobil 12. maja 1924. Ali mu verjamete, da je ta denar še vedno hranil, čeprav se je vedno nahajal v stiskah? Opozarjam tudi, kako je pripovedoval, kam je denar shranil Vsakdo je lahko prišel do njega. In še to: Prav oni dan po izvršenem ropu se je Kle« menčič z avtom peljal na Bled po svojo že« lezno rezervo!
—	Gospodje porotniki, oglejte si tudi ta* bele eksekucij, ki jih je imel nad 60. Za« kaj je obtoženec nagrmadil toliko neresni* ce? Ker ne naide drugega izhoda, ker ne ve, kako bi se obtožbe rešil. Ce dobro premi« slite ves njegov položaj, boste lahko soglas* no potrdili prvo glavno vprašanje, da je bil on sam ropar, ki ni plena z nikomur delil. Gospodje porotniki, dokažite s kri vdore« kom, da se taki ropi ne smejo dogajati!
Obramba odvetnika dr. Sajovca
Izvajanja državnega pravdnika so trajala blizu ene ure, nakar je ob pozornosti vsega avditorija in posebno tudi porotnikov nastopil kočevski odvetnik g. dr. Ivan Sajovic z naslednjo obrambo (v glavnem):
—	Gospodje porotniki! Obtožarca, spisi, priče in vse drugo svedoči, kako so se ob-lastva trudila, da najdejo roparja. Nabralo se je toliko plevela, da je zakrii ono glavno vpra&anje: Ali je Klemenčič kriv? Kljub 10-mesečnemu naporu ni mogel državni pravdnik pokazati na ničesar drugega kakor na same indicije. Lahko je izvršiti justični umor. Toda bolje je oprostiti 99 krivični-kov kakor enega samega obsoditi po nedolžnem.
—	Glavni Indic je robec, drug steber izvajanj državnega pravdnika pa obtoženčev zagovor. Gospodje porotniki! Ali si morete mdsliti, da bi oče, ki gre na rop, vzel s seboi robček svoie hčerke? Ne! Kakor pa so na očeh Bratovža našli robec obtoženčeve hčerke, tako bi lahko našli robec kogarkoli izmed nas. Ali ni možno, da je ropar samo zato vzel drugi robec, da bi zakrii sled? Trdim, da je baS ta robec indic za njegovo nedolžnost. Zakaj nai bi Kle-menčičev zagovor dokazoval, da je on kriv? Klemenčič ni izbral prave metode — molk, marveč ono, ki si jo izbero nedolžni ljudje. GovorU je — 32 popisanih strani — in ta gevor se je temeljito kontroliral. Bil je na otožnih vajah in odšel nato k Miklicu, da se odpočije, kar je pot! jena Naravno je bilo, da je šel 25. avgusta zopet no svojih
opravkih, če je prejšnja dva dni počivaL Gotovo je imel važen opravek in namen, da se je peljal na Bled z avtom. Po denar je šel. Ce je biil ta kovčeg na Bledu na tem ali onem podstrešju, je pač vse eno.
—	Ugotovilo se je, da je bil Klemenčič usodnega večera v Ljubljani. Figar ga je videl, da se je pojavii pri »Slonu* okoli 22. ure. Petrič ga je vjdei ob 20. v kavarni »Slon«. Priče Briški, Kajfež in Turk so ga istotako videle pred 22. u.o. Izpovedale so: »Ob 20. smo večerjali, potem smo bili v kavarni; če še nekaj časa navržcnio, je bi'lo srečanje ob 21.45. Iz tega pač siedi, da obtoženec ni bil v Smarju-Sapu. Gotovo bi ga tam bila videla kakšna priča, saj ga ljudje zelo pozn3(jo. Pa še ena okoliščina: Ali se ropar poda s takim plenmn prav policiji na nos v Ljubljano?
—	Kondukterii so izpovedali, da na kritičnih postajah ni nihče vstopil ali izstopil, če torej še premotrimo njegov alibi, kakor ga je sam izvedel, nadalje izpoved Petriča, Briškega, Kajfeža in Turka, moramo reči, da se je Klemenčiču dokaz alibija posrečil.
—	Nadaljnji indiciji so uropani bankovci. Državni pravdnik smatra obtoženca za zelo inteligentnega moža. Ali boste torej ver-ioll, da je ta mož pošto izropal, naslednji dan pa uropane bankovce že izdajal? Klemenčič je res moral imeti gotovo rezervo.
—	Nastane vprašanje: Odkod obtožencu denar? Pustil sem zato zaslišatj pričo Gor-nyja ,ki je povedal, da je obtoženec res
dobil od tvrdke Matatias 100.000 Din. Hi-
potefkarni banki jih ni plačal, iz česar sledi, da so mu ti stotisočaki ostali. Ali je dal denar na stran, dasi se je nahajal v gospodarskih neiprilikah? Prepričan sem, da je to res storil. Njegove gospodarske razmere so ga spravile na to misel. Ce se je spomni* svojih pet otročičev, je pač ukrenil pametno, da je dal denar na stran. To bi storil vsak pameten človek, da nef bi utonil v obupu. Ali ni naravno tole: če bi ga Hipotekama banka hotela za 250.000 Din spraviti v konkurz, pa W ponudil poravnavo in imel na razpolago onih 100.000 Din. To bi bila njegova rešitev! Hotel je imel mesečno prometa okrog 70.000 Din. Goljufati pač Klemenčič ni maral. Ali torej ni bilo pametno, da ie imel neko podlago za poravnanje z upniki? i.
Nadalje je zagovornik podrobno obravnaval dogodek pri g. Štepicu. povdarjajoč: vsakdo bi tak denar posipravil, saj ve, da je nevarno, imeti take bankovce, ki prinašajo sramoto. Glede železne rezerve smatra, da je to popolnoma verjetno, ker so obtožencu grozile vedne eksekucije. Nadaljnji indic. ki ga navaja državni pravdnik, da je obtoženec duševno in fizično sposoben izvršiti tak zločin, ne drži popolnoma. Zagovornik je nato obžaloval, da porotniki niso imeli prilike, da bi si vagon natančneje ogledali in si tako ustvarili pravilno sliko o situaciji. Čudno je, da Bratovž ni opacil, kako je ropar vrata odpiral in da ni potegnil za zasilno zavoro, ko je stal v nje bližini. Na vsak način bi biLo potrebno, da b:i se porotnikom pri am-
DANES PREMIJERA
Ujetnica šangaja
Monumentalna pustolovna drama
V glavni vlogi
Bernhard Goetzke
Ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., 9.
Telefon 2730.	KINO DVOR
bulančnem vagonu demonstriralo, kako je ropar prišel notri in kako je stal Bratovž. Zagovo.nik je končno apelirali na porotnike, naj se zamislijo v obtoženčev položaj, na njegovo številno rodbino. Prosil ie. da temeljito premislijo, ali je kriv aH ne.
Krivdorek in sodba
Državni pravdnik dr. Lovrenčak je zavra* čal zagovor in izrazil nekatere dvome v ob« toženčevo poštenost. Nasprotno: obtoženec je napravil vtis predrznega in premetenega človeka, da je obtoženec strašno nemirne« ga duha in da sploh nima doma miru.
Zastopnik finančne prokurature dr. Ka* vec je nato v daljšem govoru branil stali« šče državnega pravdnika. Trdil je, da je obtoženčev zagovor o izmučenosti po kon«
Janko Klemenčič po obsodbi
čani orožni vaji prazna bajka. Podrobno je analiziral od obtoženca navedeni alibi dne 25. avgusta. Tudi železna rezerva je po nje« govem mnenju ničen zagovor.
Zagovornik dr. Sajovic je zavračal iz« vajanja državnega pravdnika in zastopnika finančne prokurature ter je odločno zavr« nil očitek glede dvomljive poštenosti obto* žene a.
Predsednik porotnega senata dr. Mladič je nato v reasumeju pregledno navedel bist* vene točke in rezultate dva dni trajajoče razprave, nakar so porotniki ob 19.10 mi* nut odšli v posvetovalnico.
Porotniški krivdorek
Ko so porotniki že odhajali, se je Janko Klemenčič dvignil in proti njim, hoteč jih nagovoriti: »Gospodje porotniki!®... A ni> so ga več poslušali.
Državni pravdnik je takoj pripomnil: «Nič več! Ni dopustno!*
Posvetovanje porotnikov je trajalo do 19.35. Bilo je torej nenavadno kratko. V tem času je vladala v dvorani med avditorijem velika napetost. Vse vprek je razpravljalo o krivdoreku. Nekateri so bili mnenja, da bodo porotniki pr\o glavno -vprašanje gle* de ropa zanikali, a drugo eventuelno glede prilastitve uropanih bankovcev pritrdili. Drugi pa so že storili končno sodbo in Kle« menčiču prisojali večletno ječo.
Ko so se porotniki vrnili v dvorano in za« sedli svoja mesta, je njih predsednik go« spod Dolničar z razločnim glasom prečital krivdorek, ki se glasi:
— Porotniki so potrdili glavno vprašanje krivde glede ropa z 11 glasovi proti enemu. Eventuelno vprašanje glede deležnosti je odpadlal...
Dvorana je krivdorek sprejela z odobra* vanjem, ki pa se je takoj zopet poleglo. Tu in tam se je čulo le šepetanje od ust do ust. Izpraševali so se: Kdo je neki tisti porot* nik, ki je glavno vprašanje zanikal?
S porotne klopi
Predsednik je med tem podpisoval zapis* nik porotnega krivdoreka, nakar sta dva stražnika obtoženca pripeljala v dvorano, ki je klecajoč in počasnih korakov stopal pred porotni senat. Zapisnikar mu je s so« nornim glasom prečital krivdorek. Ko je obtoženec začul usodne besede, se je obrnil proti porotnikom in z močno sevajočim po« gledom vzkliknil:
—	Gospodje izvršili ste danes nad menoj fustični umori
Državni pravdnik je predlagal obsodbo v smislu zakona, naglašajoč, da je treba upo« števati skrbno predpripravo na rop in štiri* kratno kvalifikacijo, obenem pa tudi obto« ženčevo neoporečnost.
Zagovornik je prosil za milostno kazen glede na obtoženčev položaj in njegovo mnogoštevilno rodbino.
Sodba
Porotni senat ss je umaknil na posveto« Vanje. V dvoTani se je živahnost med občin« stvom stopnjevala od minute do minute. Zagovornik je v tem času obtoženca tolažil ter se z njim razgovarjal glede nadaljnih korakov. Obdolženec je postajal zelo malo« dušen, nervozno je premikal oči in vedno zrl v tla.
Ob 19-50 je predsednik vdss. dr. Mladič razglasil razsodbo. Obtoženec je z zadaj sklenjenimi rokami poslušal t-nor razsodbe. Kolikor se je predsednik bližal trenutku, ko mu naznani kazen, toliko bolj je obtoženec klecal v kolenih. Noge so se mu šibile, ka* kor da nanj polagajo težavno breme. Do?« go ni trenil z očesom, onemel pa je, ko je čul predsednikov izrek:
.. se obsoja na pet let težke Ječe s poostritvami...»
Po dvorani je završalo. Obsojencu se v kazen všteje preiskovalni zapor. Čim je predsednik izrekel sodbo, so prvi glasniki urno zapustili dvorano in objavili konec zunaj pred justično palačo v velikanskem številu zbranemu občinstvu, ki si ni moglo priboriti mesta v dvorani in se je k sklepu razprave zbiralo že ves popoldan.
Predsednik dr. Mladič se je še obrnil k zagovorniku z vprašanjem:
—	Ali se obtoženec izjavi?
Zagovornik kratko: «Brez izjave!*
Obsojenec je še dolgo stal v dvorani nem,
potrt. Dušilo ga je v grlu. Izvil se mu je kratek vzdih: »Ni pomoči!® Dvorana »e je polagoma praznila in tudi obtoženec je sled« njič zapustil dvorano v spremstvu obeh paz« nikov.
Zimsko zasedanje ljubljanske porote je bilo s to senzacijonalno razpravo zaklju« čeno.
Lak za nohte
na dkg samo v drogeriji A. K»nc sinova, Ljubljana. Židovska ulica- 15574
SAMOPRODAJA
nejbofjiega pisalnega strela
IVAN LEGAT
mehanik
Maribor, Vetiinjska ulita 30 Telefon <34
ŠAH
Božični turnir
Božični turnir. Ljubljanski šahovski kiub iredi tudi letos božični turnir, ki obeta iti najlepša šahovska prireditev v Ljubi j a« ni. Borba bo na tem turnirju zelo imtere* san t na, ker bodo sodelovali poleg že iz« kušenih turnirskih igralcev tudi drugi od« lični šahisti, ki so soudeležbo že obljubili. Turnir se bo vršil v klubovem lokalu ka» vame »Zvezda® v ponedeljkih, sredah m petkih od 18. dalje. Prvo kolo je določe* no na 19. L m., ko se bo ob 18. turnir otvo« ril in izvršilo žrebanje z določitvijo kol in parov. Za prva mesta so določene tudi nar grade,
otoaoarate
znamke Zeiss, Iko, Voigtlander, Kodak tn Afga kupite ugodno v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ui. 1. Cene od Din 340 dalje.	15281
Domače vesti
*	Kralj poklonil zvon. Kralj Aleksander Je pravoslvni cerkvi v Bihaču poklonil ve-tik zvon.
•	Odlikovanje. Generalni direktor carin caš rojak dr. Konrad Šmid in finančni delegat v Ljubljani dr. Ivan Rupnik sta odlikovana z redom sv. Save tretje stopnje, finančni prokurator v Ljubljani dr. Hubert Souvan pa z redom sv. Save četrte stopnje.
•	Napredovanje. Carinik Slaviko Arko iz Ljubljane prideljen carinarnici v Zagrebu, j® napredoval iz 4. v 3. skupino II. kategorije.
•	Izpremembe v držvni službi. V srednješolski službi so imenovani profesorski kandidati dr. Pavle Blaznik in Matija Trobej na realno gimnazijo v Celju. Milena Moho-rič pa na III. realni gimnaziji v Ljubljani. Za učitelja telovadbe na gimnaziji v Murski Soboti je imenovan J. Koželj, za učitelja petja istotam (Jbald Justin, za učitelja telovadbe v Mariboru pa Dragica Roškar. — V upravni službi sta premeščena pripravnika pri velikem županu v Ljublani Vinko Vidmar na ekspozituro v Škoftf Loki in Boris Modrijan k okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
•	Izpremembe v sodni službi. V področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani so premeščeni okrajna sodniki in predstojniki okrajnih sodišč: dr. Josip Bavdek iz Cerknice v Celje. dr. Rihard Tomšič iz Dolnje Lendave v Črnomelj, dr. Friderik Fabijani iz Črnomlja v Dolnjo Lendavo: imenovani pa so: za predstojnika okrajnega sodišča v Cerknici okrajni sodnik v Celju Ivan Brejih, sodnika Jakob Božič v Celju in Fran Vrečko v Konjicah za okrajna sodnika, sodnik brez stalnega mesta dr. Vlado Rupnik za sodnika — vsi pri okrožnem sodišču v Celju.	i
♦	Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: učiteljica Terezija Jager v Maribora, posestnik Franc Perčič v Krčevini. odvetniški konci-pijent Ivan Briščik v Ljubljani, vdova Karo-fina Poltnik v Ljubljani in elektrotehnik Rudolf Zavodil v Celju. — Iz našega državljanstva so izstopili: Ferdinand Rudel. posestni* v Franzdorfu v Avstriji, pristojen v Tolsti vrh pri Prevaljah; Mihael Kranjc. delavec na Dunaju, pristojen v Veščine v Prekmurju; Rudolf Bruner, čevljar v Unterpremstat-ten, pristojen v Žižko v mariborski oblasti; Ana Čemažar, kuharica na Dunaju, pristojna v Selce v kranjskem okraju; Rudolf Sukič, mesar v Neumarktu, pristojen v Tvrdkovo pri Murski Soboti, m Grzela Srabotnik, bolničarka na Dunaju, pristojna V Št Janž pri Dravogradu.
•	Slovensko društvo »Simon Gregorčič« na Sušaku je 8. t. m. priredilo letno veselico s plesom, igrama »Priljudni komisar« in »Prva lastavica« ter koncertnimi točkami na violini s spremljevanjem klavirja. Prireditev je prav dobro uspela za kar gre za-sluga gg. Švajgerju, Lavrenčšču, Mikiavčiču in Kalenu. Upamo, da nam bo društvo še večkrat nudilo slične prireditve. Omenjeno prireditev ie posedlo tudi mnogo Hrvatov in Srbov.
*	Uklnjenje poštne prostosti. Prejeli smo: Iz časopisov smo posneli vest, da se namerava ukiniti samoupravnim institucijam in korporacijam poštna prostost. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je kot samoupravna ustanova tudi prizadet, je predložil ministru za socijalno politiko v tej zadevi primerno predstavko, v kateri je opo zori! predvsem na dejstvo, da bi moglo ukinjen je poštne prostosti resno ogražati finančno ravnovesje zavarovanja, ki že sedaj jedva zmaguje zakonite obveznosti Ukinje-n>je poštne prostosti socijalnim zavarovalnim institucijam bi pa pomenilo tudi za narodno gospodarstvo težko obremenitev. Zato naj tudi gospodarske korporacij« opozore me-rodajne kroge na zle posledice, ki bi nastale za gospodarstvo z imenovanim ukinjenjem, ter naj store vse, kar je v njih moči, da st ta namera prepreči.
♦	Himen. V Zagrebu se je poročil 12. t. m. g. Ciril Debevec, režiser Narodnega gledališča v Ljubljani, z gdč. Riiko Izlakarjevo. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. V Celju je umrla po dalj-ši in mučni bolezni ga. Neža Levstik, soproga oblastnega poslanca, gerenta okrajne-ga zastopa v Celju in učitelja v pok. g. Mihaela Levstika in mati našega cdličnega pisatelja g. Vladimirja Levstika. Blaga in splošno priljubljena pokojnica se ie rodila 1. 1851. v Grajski vasi. Svojo dolgotrajno in mučno bolezen je prenašala vda-no in potrpežljivo dokler je ni včeraj ob pol 4. zjutraj rešila težkega trpljenja. Vsi. ki so poznali blago slovensko mater. Jo bodo ohranili v lepem spominu. Pogreb bo Jutri ob 3. popoldne. — V Petrovčah je umri po kratkem trpljenju posestnik in mesar g. Anton
Smeh in grobot se Je razlegal po dvorani ob premijeri velikega filma
Prvi poljub
Pustolovščine dražestne. tempera mentne
Anny Ondra
jo duhovite m prisilijo do smeha slehernega. Imenitna zabava in smeh Vam ie zagotovljena I Zato pridite k predstavam ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. v
Najnižje cene! KINO IDEAL
Č e č. Pogreb bo Jutri ob 3. popoldne. — V Mariboru je umrl po dolgi in mučni bolezni v 79. letu staroti nadučiteij v pokoju g. Fr. Podobnik. Pogreb bo jutri ob 3. pop. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
* Hrvatska čitalnica v Dubrovniku raz-puščena. Predvčerajšnjim popoldne je prišla v prostore Hrvatske čitalnice »Stjepan Radič« v Dubrovniku tamkajšnja policija, ki jo ie vodil njen šef in vročila nekemu članu uprave dekret, s katerim se čitalnica razpušča z motivacijo, da se je v čitalničnih prostorih vršila neprijavljena konferenca tajnika HSS dr. Giura Krnjeviča. Policija je sestavila .popis društvene imovine in zaplenite tudi darove, ki iih je čitalnica nabrala za podporo siromašnim otrokom, katere vsota pripada društvu »Božično srce«.
I
LIPTON-čaj
naših znamenitih piamaz na Cey Ionu direktno v Vaš čajnik 241
I
♦	Ivan Ažman zopet župan v Lescah. Ka.
kor smo že poročali v »Jutru«, je bil pri zadnji razpravi bivši župan v Lescah Ivan Ažman oproščen obrekovanj, ki so jih izne-sli klerikalci. Z dekretom z dne 13. decembra pa je sresko poglavarstvo izročilo vodstvo poslov župana občine Lesce zopet v roke Ivanu Ažmanu. Tako je dobil Ivan Ažman tudi drugo uradno zadoščenje.
*	Trgovsko - obrtno - industrijski belež-ni koledar za L 1929 je pravkar izšel. Poleg raznih zanimivosti vsebuje naslednje informativne članke: »Carinska tarifa« (Izvoz), »Trgovske družbe in njihov pomen v gospodarskem življenju«, »Poštne pristojbine«, »Uspešna prodajna tehnika in njene metode«, »Seznam odvetnikov in notarjev z naslovi Slovenije in Prek-murja«, »Vpliv reklamnih sredstev na človeška čustva«, »Stanje naših bančnih zavodov«, Seznam denarnih zavodov Slovenije in Piekmurja«, Obrtniški problemi v naši državi«. Koledar se naroča pri upravi TOI, poštni predal 288 v Ljubljani. Cena izvodu 12.50 Din.
I
LIPTON-čaj
Najboljši od najboljših svetovnih plantaž čaja	24 >
I
t Hrvati v Burgenlandu dobe svoje šole.
Na predvčerajšnji seji finančnega odbora avstrijskega parlamenta je krščanski soci-jalist Gongel izrazil željo hrvatskih narod-riih manjšin v Burgenlandu. naj se omogoči izobrazba učiteljev za hrvatske šole v hrvatskem jeziku in da naj se ..imenuje poseben šolski nadzornik za hrvatske šole. Minister prosvete Je izjavil,- da je pripravljen ustreči želji Hrvatov; posikrbe bo. da bo čimprej imenovan nadzornik za hrvatske Šole v Burgenlandu, ker stoji na stališču, da se po možnosti ustreže upravičenim željam narodnih manjšin.
I
LIPTON-čaj
spomnite se, -po eno žlico na vsako skodelico čaja 24»
*	Ljudsko štetje leta 1930. Direkcija državne statistike pri ministrstvu za socijalno politiko le začela zbirati materijal za ljudsko štetje leta 1930. Zadnje ljudsko štetje se je vršilo leta 1921. Po zadnjem štetju je bilo v naši kraljevini 12,017.323 prebivalcev, in sicer 5,893.047 moških in 6,123.776 žensk.
*	PovodenJ v Hercegovini Po vesteh iz Mostarja je zaradi dolgotrajnega deževja reka Neretva v zadnjih dneh silno narasla in dosegla skoraj maksimum svojega vodostaja Polja v krajih Višiči in Čaltevo, posejana s pšenico, so pod vodo, Skoda se ceni na milijon dmaTjev.
I
LIPTON-čaj
ahtevajte
da se vam žolti paket
eta oo/.nai 24 i
*	Osojeni bivši francoski kapetan pomi-loščen. Kakor znano je kralj z u ukazom l t. m. znišal kazen bivšemu francoskemu kapetanu Raymondu Carlieru od 20 na 10 let ječe Z novim ukazom mu je kralj sedaj popolnoma oprostil kazen. Carlier je po vesti iz Beograda že izpuščen na svobodo.
*	Kdor hoče ostati svež in zdrav, naj iz-pije enkrat ali dvakrat na teden zjutraj na tešče čašo prirodne grenčice »Franz-Josef«. Zdravniška poročila iz vojnih bolnic so nam potrdila, da tudi težko bolni radi uporabljajo greučico »Franz-Joses«. Zaradi njenega milega delovanja. Dobi se v vseh lekarnah, dTogeriijah in špecerijskih trgovinah.
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
*	Pojasnilo in svarilo. Javnosti pojasnjujemo, da smo pred pol letom ukinili pogodbo z Ivanom Lončarjem. Magistratno dovoljenje mu je bilo zaradi zlorabe odvzeto. Fdi-no podpisano društvo je upravičeno nabirati milodare in Hh deliti med sotrpine — člane društva. Nikakor ne dopustimo da bi sp kdorkoli okoristil na račun nas bednikov — slepcev". Vso zadevo smo izročili poklicnim oblastvom. — Podporno društvo slepih.
2295
*	Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo sporoča članom, da bo redni občni zbor društva 6. Januarja. Prostor ta uro občnega zbora bo sporočila pisarna, društva .. članom pismeno.	2293.
j	Og^it» »»* 1 o » i «i>	|
•	J? a z s t a v a	S
g	prekrasnih božičnih daril dnt	S
%	/6. in tj. f. m.
| pnP M gd t | L|*t>< <*n<*
i b7 ■■■■■■■■■■■■■■■
:
*	Dr. Jemec, zdravnik, Tržaška cesta 8, ima telefonsko številko 3062.	2291
*	Tovarna Jos. Relch naznanja cenjenemu občinstvu, da bo izgotovila do božičnih praznikov vse obleke, prmešene do petka zvečer, bodisi kemično čiščene, plisirane, barvane kakor tudi perilo, čeprav so v ponedeljek trgovine zaprte.	2291
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tkanina »tltKMM« mavrio id\ igb luiroslaviio pri J Medved manu-
*	Umetniška Matica sporoča Čhmvn, da so slike, ki jih je vočfttvo izdalo za 1. .'>2*. že gotove. Slike so sijajro izdelane Se posebej opozarjamo »a originalni lesorez »Predmestne hiše^, ki jc izv.-šm v štirih baivah. Slike pričuem> razpeljan 20. t. m. Kcor ne bo poravr.;il do t^g.i termina članarine, seveda nc pri ne »lik. no m s olikami bomo poVah tudi položnice, kutere naj člani porabijo za poravnavo članarine za 1. 1929. Vsem članom, ki so pripomogli, da se je umetniška Matica tako lei>3 razvite, iskrena hvala ter vesel Božič!	2290
*	Cepljenje proti steklini. Poleg že obstoječega antirabičnega ambuterorija v Celju se je otvoril tudi v Higijenskem zavodu v Ljubljani antirabični ambulatorij in se bo tu vršilo cepljenje proti steklini. Brez ozira na pripadnost k ljubljanski ali mariborski oblasti se bodo cepile proti steklini vse osebe, ki imajo bližje v Ljubljano ka. kor v Celje. Cepilo se bo po novi metodi dr. Hempta in bo trajalo cepljenje pri najtežjih primerih ugriza samo 6 dni. Higijen-ski zavod bo pošiljal cepivo tudi uradnim in privatnim zdravnikom na dom. da ne bo treba ugriznjenim osebam hoditi v Ljubljano ali ostati tukaj še cel čas cepljenja.
*	Veselje in žalost letnih dob. V modernem času se človek sploh nikdar več prav ne odpočije. Poleti hodi od tekme na tekmo, pozimi s plesa na ples. Zima ie čas zabav. Plesna glasba donrinfra in princ Karneval je povzročitelj mnogih neprespanih noči. Higijena se ob takih prilikah povsem pušča iz vidika. Ples smatraio mnogi za šport, vendar pozabljajo, da je s pojmom športa tesno združen sveži zrak, a tega v plesni dvorani zelo primanjkuje. Kadar prihajamo razgreti od plesa in polni vdihanega prahu na sveži zrak, se lahko prehladimo. Pojavi se kašelj in hripavost. a z njim tudi slaba volja in splošno jaeTazpoloženje. Tega vsega se lahiko obvarujemo, ker imamo na razpolago mnoga sredstva. Kot primer ie treba-navesti pastile »Panflavtn*. ki-so naj-sigtirnejŠe sredstvo zj§, obvarovanje pred prehladom.	245
*	Letos si ne delajte 'skrbi, kaj b" darovali za Božič in Novo letpV Najprimernejša in obenem najaktualnejša darila so brezdvom-no dobri radijski aparati, zvočniki, slušalke itd. Toda .jnoraio biti v resnici dobri in zanesljivi. Obrnite se s polnim zauonjem na špecijalno trgovino te stroke: Radio-Val.. Kongresni trg 3.	173
*	Za Božič se spominjajte vsi prejemniki položnic štev . 14.066. najbedneiših! Podporno društvo sle<pih.	188
*	Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Li"hHani Wolfova ulica 12.	186
*	Novo podjetje v Zagreba. Z aktivno udeležbo svetovnega koncema Aktiebolage* Separator v Stockhohtki so ustanovili do-mači interesenti v Zagrebu delniško družbo ki se bo bavila s prodajo mlekarskih strojev. znanih po vsem svetu pod imenom separator »Alfa« To leto je preteklo baš 50 let, odkar te švedski inženjer dr. de Lava} (1. 1878) izumil prvi sepaTator. Ta izum se ie tekom časa izkazal tako dober, da danes ni kraja na zemski obli. k'er ne bi bili dobro uvedeni ti sepaTatorji. Kot naiboliši dokaz za to služi dejstvo, da ie danes v uporabi 3.500.000 separatoriev »Alfa« V naši domovini se že nekoliko let ooaža živahnejše zanimanje za izpopolnjen je mlekarstva. Gotovo Je. da se bo mlekarstvo ob povečani produkcij sirovega masla in s^a še razvijalo in da ne. bo trajalo dolgo, ko bo naša agrarna dežela prišla v položni, da
| bo izvažala sirovo maslo in ne uvažala mlečne produkte, kar se je doslej, žal. često zgod:1o Novo ustanovljena družba »Alfa* d. d., senaratori i stroievi za mlieknrstvo (Zagreb Roškovičeva ul. 46), ki se bavi s nrodavi separatorjev »Alfa«, stroiev za mlekarstvo in vseh predmetov, ki spadata v to stroko, bo nudite vsakemu srosoodariv priliko.- da si za racijonalno vodenie mle. karstva nabavi potrebne stroje in aparate.
Kdor hoče
dame prijetno iznenaditi
s primernim božičnim darilom, mora izbirati v krasni zalogi DAMSKIH TOALET pri tvrdki Fran Lukič v Stritarjevi ulici.
f '^Mi^nA
o— Rojstni dan kralja Aleksandra se bo
! obhajal v ponedeljek kot državni praznik. Po končanem cerkvenem opravilu v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani se bodo Izražale čestitke v čakalnici sekretarijata velikega župana Ljubljanska mestna občina bo ob priliki kraljevega rojstnega dne razobesila na svojih poslopjih zastave in poziva hišne posestnike, da store ist<£
u— Oglasni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici 4 bo jutri za stranke odprt samo od 7 do pol 10. dopoldne, na kar opozarjamo zlasti one. ki nameravajo v torkovi številki j »Jutra« priobčiti oglase. Telefonske številke i oglasnega oddelka »Jutra« so: 3492 in 2492.
u— Ga VIIian-Kunčeva, znana našemu
občinstvu že iz opere, osobito pa po nastopu na nedavnem novinarskem koncertu, na katerem je imela sijajen uspeh bo gostovala drevi v operi »Tosca« v naslovni vlogi, v torek pa v »Aidic. Obakrat bo nastopila v novih kostumih. Ga Vilfan-Kunčeva je še mlada pevka, toda že v kratkem času ie za-slovela in si osvojila publiko, tako. da vlada za njene nastope povsod veliko zanima-nje. Priljubljena je zlasti v Zagrebu, pozna jo kot odlično koncertno in operno pevko nemška javnost, pa tudi v Ljubljani uživa zasluženi sloves. Prepričana smo. da bo na. še občinstvo danes in v torek napolnilo operno gledališče, saj so tako odlična gostovanja pri nas redka.
u— Na gremijalnl trgovski šoli v Ljubi j a. ni zaradi božičnih praznikov ne bo pouka 17., 18. in 19. t. m.
u— Otvoritev Jakčeve umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu bo danes ob 10. dopoldne.
•■■■■■■i
Se nekai dni traja izvanredn 8
I5°|0 popust 524
pri t sem biagu. Velika izbira ostankov po čudovit^ nizkih cenah za božična dari<a.
JOS SNOJ, m<™fakt'lrp
8
Lfubljana Prešernova ulica 3

■■■■umi
u— Kolesarsko in motocikllstično društvo »Sava« v Ljubljani bo razdelilo danes v salonu pri »Lozarju« Sv. Jakoba trg ob 16. darila od letošnjih dirk. Ob tej priliki bo zanimivo predavanje o razvoju kolesa.
u— Na sledu nevarni tatinski tolpL V Ljubljani se ie primerilo zadnje čase več drznih tatvin, vendar so tatovi navadno ostali neizsledeni. Posebno drzni so bili neznani tatovi, ki so kradli kar mimogrede izpred trgovin obleko, čevlje in sploh vse, kar se je dalo odnesti. Policija ie sedaj izvohala, da gre za dobro organizirano tolpo, med katero so bile tudi ženske. Kakor do-znavamo, je poHcjia nekaj tatov že zaiprla, dočim je drugim na sledu, zato ie upati, da bo vsa tolpa v kratkem na varnem za zamreženimi okni.
i/vjjtdi puhti
V gostilni okraden, Kovaškemu močniku Karlu Drofeniku je predvčerajšnjim popoldne odnesel neznan tat iz veže neke gostilne v Metelkovi ulici lesen, zeleno barvan vojaški kovčeg z različno vsebino (čevlji. uro, obleko in Jedili.)
u— ASK. Primorje. Danes plesne vaje kakor običajno Druge vesti se demantirajo. — OdJior.
u— Plesne vaje na Taboru bodo vsako nedeljo zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma. Pričetek ob 20. uri.	2292
u— Gostilna Medica, sedaj pri »Zlatem Nacku«, se najtopleje priporoča.	2292
u— Potovanje po Atlantskem oceanu in po Ameriki bo predmel predavanju. Ki ga bo imel danes v nedeljo 16. t. m. ob 16. pop. v veliki dvorani Uniona prof; dir. V. Sara bon Predavanje bodo snr^mlir.le *kiop-
tične slike. Vstopnice v predprodaji v Unionski trafiki.	2296 u— Klobuke popravlja, čisti, barva. lika. preoblikuje Mirko Bogataj. Ljubljana Stari trg 14 2f>3
ji c"Prikladna božična darila!
■ vreporoča J van cBonač
^■■■HF' šelenburgova
>•'. 4 -a
a— Pralnlca-svetlolikalnica Rakuša. Slovenska ulica 15.. zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča.	276 u— Srečo In uspeh dosežete. če uporabljate najboljše polnilno pero znamke »Wa-terman« ter zanesljivi in praktični žepni svinčnik »Eversharp«. Oba predmeta sta izdelek svetovnoznanih ameriških tovarn z vtisnjeno varstveno znamko, ki zanje garantira. Zalogo v vseh oblikah peres in trdot min priporoča: Ivan Bonač, LJubljana, Šelenburgova ulica. 2294
OREVOG DRVA KOKS »1 L I R 1.1 4«
VMharleva cesta, ca glav kol. Kralja Petra tr« K Miklošičeva cesta 4. Tel. »20.
Speci alist is**
za ledvic, in m kričaste organe
Dr. E. F RIM IMEL
Kb|MfHrt, Nauer-Plats I.
Ordiulr* od II.—1 . In d 2—ure.
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto o bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 poskus oskrumbe. 1 primer nedostbjnega vedenja, 1 izsleditev bivališča 1 primer prodaje premoga v neplombiranih vrečah. 7 prestopkov predpisov o za-piranju trgovin, 2 prestopka avtomobilskih predpisov in 6 prestopkov cestnega poliejskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5. in sicer: 1 zaradi sleparstva, 2 zaradi prodaje blaga sumljivega izvora, 1 zaradi pretepavanja na ulici in 1 zaradi izgreda.
f ttffe: tJupstiK
ZJarzel cl.cl.c/uSotica.
Skladišče v Ljubljani: A. Semenič in drug Kolodvorska, Skladišče v Mariboru: Steklarna Ivan Kovačič Koroška c. 10.
Iz Celja
e— Dežurna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima do vključno petka 21. t. m. lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glav nem trgu.
e— Sprememba v železniški službi. Premeščen je zvaničnik II. kategorije Anton Mlakar s postaje Dravograd-Meža v CeFe.
e— Ljudska kuhinja v Gaberju. Odobren! so pogoji za ljudsko kuhinjo v Gaberju. Na zadnji seji okoliškega občinskega sveta sta bite izvoljena v odbor ljudske kuhinje gg. Svetličič in Košič, v nadzorstvo gg. Stante in Golob.
e_ Proračunski provlzorii v okoliški občini. Ker občinski proračun okoliške občine za leto 1929 še ni odobren, bo okoliška ob-čina zaprosila mariborski oblastni odbor za dovolitev proračunskega provizori;a.
Pred nakupom čevljev si ogleite Izložbo:
zaloge Čevljev
ŠT. STRAŠEK,
celje, kovaška Čevlji po meri!	Popravila točna in hitra)
Iz Maribora
a— Proslava kraljevega riolstnega dne v Mariboru. V ponedeljek 17. t. m. na kra-ljev rojstni dan bo ob 10. dopoldne v stolni in mestni župni cerkvi slovesno bogoslužje ob prisotnosti zastopnikov vseh civilnih in vojaških oblastev in uradov. Vsi državni uradi in javna oblastva bodo razobesili na poslopjih zastave. V šolah ne bo pouka, v državnih in drugih javnih uradih kakor rudi v trgovskih in obrtnih podjetjih bo delo počivalo
a— Francoski krožek v Mariboru bo priredil jutri 16. t. m. v »Vesni« predavanje lektorja ljubljanske univerze g. Marka Veya Predaval bo o mladosti Viktorja Hugoja in o francoski romantiki.
a— Fran Podobnik f. Včerai je umrl upokojeni nadučiteij Fran Podobnik, velik rodoljub in eden najstarejših slovenskih Sokolov. Rojen je bil 5. oktobra 1850. kot sin ključavničarskega mojstra v Ljubljani Na učiteljišču je maturiral 1. 1870. Od 1. 1860. je bil član Ljubljanskega Sokola, Služboval je kot učitelj najprvo v Čremošnjicah pri Kočevju. Nato poldrugo leto v Rajhenburgu ter 20 let na Koroškem, kjer so ga zaradi njegovega trdnega narodnega prepričanja zapostavljali in preganjali. Leta 1892 ie dobil mesto nadučitelja pri Sv. Barbari v Halozah. Nato je služboval dve leti v Hajdini pri Ptuju, kier se mu ie posrečilo preleviti nemčurske prebivalce v zavedne Slovence. Hajdina ga je imenovala tudi za svojega častnega občana Leta 1907. je bil po 37 letih učiteljevanja upokojen na lastno prošuio Preselil se je v Maribor in bil dve leti za. poslen v pisarniški stežbi pri šolskem ob-lastvu tedanjega okrajnega glavarstva. Po-greb velikega idealista bo v poned?1iek ob 15 na mestno pokopališče na Pobrežju. Fr. Podobniku časten spomin!
a_ Nedelja v mariborskem gledališču.
Danes popoldne se uprizori zabavna opereta iz vojaškega življenja »Jesenski mane. ver« pri znižanih cenah, drevi ob 20. letošnji šteger »Acieu Mimi.«
a— Konflški častniki-upokoienci. V smislu razpisa komande mariborskega vojnega okruga se imajo vsi v mestu stanujoči upokojeni konjiški častniki bivše avstro-ogrske in črnogorske vojske, ki niso bili sprejeti v našo vo'sko niti prevedeni v rezervo, pre« jemajo pa pokoinino iz državne blagajne, javiti pri mestnem vojaškem uradu
a— Nevaren tat ln vlomilec. Policija je aretirala 27 letnega Ivana Magerla. Fant se je zde) stražniku sumljiv, ustavil ga j« na ulici, pre i skal in našel pri njem vlomilsko orodje. Magerie je pred dnevi vlomil v cerkev v Slov. Bistrici, iz katere je odnesel del monštrance in dva vrčka za blagoslovljeno olje. Med vlomom je nastal požar prt posestniku Juhartu. Sumijo, da ie ogenj podtaknil Magerie, da bi laže opravil svoj posel v cerkvi. Magerie je najbrže tudi vlomil v cerkev v Celju in Tehariih.
a— Nevarnega tata koles je prijela mariborska policija v osebi 25 letnega Martin* Podgorška iz celjske okolice.
a— Dva vloma. V noči od petka na soboto so neznani vlomilci vdrli v trgovino g. Paloha v Vetrinjski ulici. Odnesli so iz omare zlato damsko uro. nekai obleke in manjšo vsoto denarja. Nato so poskušali vlomiti še v trgovino vrvarja Adamiča; poškodovali so ključavnico in nato zbežali
h Trbovelj
t— Shod SDS v Trbovljah se bo vršil danes 16. t. m. ob 2. popoldne v Fortejevi dvorani na Vodah. Na shodu bodo govo* rili nar. poslanci KDK o državni politiki in g. dr. Joža Bohinjec o novem pravilniku Bratovskih skladnic. Poročilo g. dr. Bohinj* ca bo zanimalo vsakega rudarja, posebno novoupokojence.
t— Otroški vrtec v Trbovljah bo priredil v nedeljo 16. t. m. ob 4. popoldne v Delav* skem domu božičnico z zelo pestrim spo= redom in obdarovanjem. Občinstvo vabi« mo, da se udeleži prireditve v čim večjem številu, ker je čisti dobiček namenjen naši siromašni deci.
t— Za pevski koncert trboveljskega «Zvona» vlada veliko zanimanje. Na spore« du so med drugimi Adamičeve Belokranj« »ke svatovske pesmi ter odlomek iz Vil'har» jeve opere «Čarovnica».
t— Rezervnim oficirjem. Na rojstni dan kralja Aleksandra I. bo ob 9. služba božja v farni cerkvi. Rezervni oficirji se je naj udeleže v uniformi, oni, ki uniforme ni« m a jo, v crvihi! Zbirališče kot običajno. — Predsednik.
Z Jesenic
s— Danes v nedeljo ob 5. popoldne bo v dvorani kina <Radio» koncert delavskega pevskega društva <Cankar» iz Ljubljane v
spomin na deseto obletnico smrti pisatelja
Ivana Cankarja.
s— Sokolsko društvo na Jesenicah bo pri» redilo v nedeljo 16 t m. ob 20. telovadni nastop s sodelovanjem društvenega salon* skega orkestra Telovadni spored je zelo pester in zanimiv; vsebuje razne točke so« dobne moderne telovadbe. Članice in žen« ski naraščaj bodo nastopile z ruskimi dru« žabnimi plesi, ženski naraščaj posebej z ži« vahno telovadno polko ter ženski naraščaj in deca z ljubko ritmično igro «Konjički». Telovadci bodo nastopili na bradlji, dalje z ritmičnimi prostimi vajami in petorico.
s— Knjige Vodnikove družbe so te dni došle na Jesenice. Člani, ki jih še niso pre« jeli, naj se potrudijo do svojih poverjeni« kov. Društveniki naj pri sprejemu knjig plačajo članarino za naprej 1
Iz Kostanjevice
o— Okrožni zdravnik je obolel in ga za časa bolezni nadomestil je okrož. zdravnik dr. Smola z Rake, ki ordinira trikrat na te« den v ordinacijski sobi dr. Ivaniševiča.
o— Poročil se je pretekli teden tukajšnji rojak, gosp. dr. Niko Sever, zobni zdravnik v Brežicah, z gospodično dr. Juri jo Muši« devo, zdravnico na Sušaku. Pevski zbor tn mestna gasilska godba sta mlademu paru ob prihodu v Kostanjevico priredila izred« no lepo podoknioo. Ženinu in nevesti naše čestitke!
Gospodarstvo
—	Fuzija med Jugoslovensko - ameriško plovidbo in Atlantsko plovidbo izvršena. V petek sta se v Splitu vršila istočasno oba izredna občna zbora Jugoslovensko - ameriške plcvidbe d. d. in Atlantske plovidbe Ivo Ra-čič, na katerih je bila sklenjena fuzija obeh družbe v Jugosiovenski Lloyd d. d. s sedežem v Splitu in delniško glavnico 1 milijona angleških funtov (275 milijonov Din). Ta fuzija je velike važnosti za nadaljnji razvoj naše trgovske mornarice, kaniti dobili smo izredno močno paro plovno družbo, ki bo lahko stopila v vrsto inozemskih paroplovnih družb, kajti sedaj ima že 26 transoceanskih parnikov s 215.000 bruto register tonam, kar predstavlja dve tretjini skupne tonaže naših paroplovnih družb. Nova družba ima sedaj naročena še dva nova velika parnika. Za predsednika je bil izvoljen znani ameriški Jugosloven Nikola Mihanovič, za podpredsednika Paško Baburka, za člane upravnega sveta pa Fran Petrinovič. Božo Banac, dr. Kolin in dr. Malinovič. Za generalnega ravnatelja Jugoslovenskega Lloyda je bil imenovan gosp. Božo Banac.
—	čndno postopanje vlade glede trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Zunanji minister in trgovinski minister sta predložila Narodni skupščini v ratifikacijo Dredloe zakona o splošnem delu trgovinske pogodbe med našo kraljevino in republiko Češkoslovaško. Ker obsega pogodba le splošni del, dočim so se, kakor znano, pogajanja glede tarifnega dela razbila, je postopanje vlade naletelo na ostro kritiko v gospodarskih krogih. Splošni del pogodbe brez tarifnega dela ne pomeni za naše gospodarstvo skoro nič, z ratifikacijo tega splošnega dela pogodbe pa bi se ustvarila le možnost za nadaljne zavlačevanje pogajanj glede tariftnega dela, ki zaradi intrasigentnega stališča Čeiioslovakov gotovo ne bo še zaključen v doglodnem času.
= Pavšalna taksa za gostilniške račune, ki se pobira po pripombi 3., tarifne postavke 34 taksne tarife v krajih preko 2000 prebivalcev in predstavlja za gostilničarje prilično breme, se bo po vsej priliki prenehala pobirati s 1. aprilom prih. leta, ko stopi v veljavo finančni zakon za 1. 1929.30.
= Tiskovine za vložitev davčne prijave za dohodek od zgradb. Davčno okrajno oblastvo Ljubljana - okolica in Litija v Ljubljani objavlja v pozivu za vložitev davčne prijave na dohodek od zgradb v svrho odmere zgrada-rine za 1. 1929. po novem davčnem zakonu, da se potrebne tiskovine dobijo pri davčnih uradih Ljubljana - okolica, Vrhnika, Litija in Višnja gora. Prijave je vložiti do 15. januarja prih. leta.
= Število obrtnikov v naši državi. Po statistiki, ki jo je izdelala beograjska Obrtna zbornica, znaša število obrtnikov v Srbiji okrog 70.000, v Hrvatski in Slavoniji okrog 38.000, v Sloveniji 22.000, v Bosni in Hercegovini 20.000, v Vojvodini 26.000 in v Dalmaciji 6000; skupaj okrog 185.000. K temu je treba prišteti še kakih 20.000 obrtnikov, ki izvršujejo svojo obrt brez obrtnega lista.
PolGŽaj na naših borzah
Ljubljana, 15. decembra.
Tudi pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi znaten. Znašal je, vštev-6i današnji promet, 28.38 milijona Din napram 24.9, 16.2, 28.9 in 23 v zadnjih štirih tednih. Največ je bilo prometa v devizah na
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
Curih, London, Dunaj in Berlin. Devize na Berlin, Dunaj in Prago so se za malenkost okrepile. Narodna banka je spremenila kota-cijo devize na Newyork, tako da se trgujte Newyork kabel in Newyork ček, dočim je do slej notiral Newyork ček na pariteti za New-york kabel.
Na zazgrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda v početku tedna okrepila od 433 — 434 na 437, proti koncu tedna pa je popustila na 434.5 — 436. Za ostale državne papirje je bilo malo zanimanja. Investicijsko posojilo se je zaključevalo po 86.
Med bančnimi vrednotami je bilo dnevno nekai prometa v Praštedioni po 920 in v Ljubljanski kreditni po 127 do 125. Dalje so se trgovale Jugobanka po 91, Unionbanka (Hipo) po 58 — 57.5 in Zemaljska Sarajevo po 139 — 140. Med industrijskimi vrednotami je bilo ves teden mnogo prometa v Šeče-rani po 450 — 455. Trboveljska se je v početku tedna trgovala po 480, pozneje pa je popustila na 465, nakar se j!e koncem tedna zopet okrepila na 470 — 475. Zanimanje vla da za Vevče, ki so se trgovale po 116 in pozneje po 118.
15. decembra.
Na ljubljanski borzi se je zaradi praznika v ponedeljek tudi danes vršil redni sestanek. Promet v devizah ni bil znaten ter je bilo povpraševanje predvsem po devizah na Curih, Dunaj, London in Berlin. Vso potrebo je krila Narodna banka. Deviza na Dunaj se je ponovno za malenkost okrepila. Med efekti je bila zaključena Trboveljska po 475.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bil danes zaradi sobote promet slab. Vojna škoda promptna je notirala 434.5 — 436, trgovala pa se je samo za februar ex po 411. Poleg nekaj običajnih zaključkov v bančnih papirjih se je Gutmann trgoval po 195 — 200, še-čerana pa po 450 — 455.
Device 'n vr'H»O
Ljubljana. Amsterdam 0 _ 22.86, Berlin 13.5475—13.5775 (13.5625), Bruselj 0u_7.91l3, Budimpešta 9.907 — 9.937 (9.922), Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Duaaj 7.996 do 8.026 (8.011), London 275.67—276.47 (276.07), Newyork kabel 0 — 56.87, Newyork ček 0 do 56.75, ariPiz 0 — 222.38, Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 0 — 297.92.
Curih. Zagreb 9125, Pariz 20.2925, London 25.19, Newyork 519.2, Milan 27.185. Praga 15.385, Dunaj 73.10, Budimpešta 90.545, Berlin 123.75, Bruselj 72.19, Varšava 58.20, Bukarešta 3.12, Sofija 3.7475.
ETekti.
Zagreb Državne vrednote- Vojna škod* 434.5 — 436, kasa 434 — 436, za december 435 — 437, za februar ex 410 — 413, investicijsko 85 — 86, agrarne 0 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 920 — 922.5, Union (Hipo) 57-5 — 58, Kreditna 93 — 0, Ljubljanska kreditna 0 — 127, Narodna 6900 — 7050, Jugo 91 _ 92, Srpska 152 — 0, Pol jo stara emisija 17.5 — 18;» industrijske vrednote: Gutmann 195 — 200, Slaveks 100 — 102. Slavonija 5 — 6.5, Drava 450 — 5l0, Isis 28 do 35, Vevče 114 — 0, Dubrovačka 495—0, Trboveljska 470 — 472.5, Šečerana 452—455.
Blagovna tržišča
S tržišča jajc. Na jugoslovenskem tržišču jajc je tendenca dalje izrazito mlačna, ker so zaradi toplega vremena dovozi postali zopet večji. Cene so v zvezi s tem ponovno popustile in se plačuje v mariborski oblasti 1.35 do 1.40 Din za komad, v južnejših pokrajina naše države pa celo po 1.25 Din. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica se je te dni bavila z vprašanji izvoza jajc v Švico, ki je ogrožen zaradi nameravanega povišanja carine v Švici od 15 na 60 švicarskih frankov za 100 kg in zaradi zahteve novoustanovljenega saveza švicarskih trgovcev in produ-oentov jajc, da se pri uvozu jajc s posebnimi štampiljkami označi provenijenca.
Ljubljanska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključeni 4 vagoni taninskega lesa, 1 vagon bukovih hlodov in 1 vagon desk. Deželni pride 1-k i: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se p š e n ic a (slovenska postaja), mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška, promptna po 290 — 292.5; za december po 295 — 297.5; za januar 300
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki w»?nd *	15. decembra 1938L
Višina barometra 308.8 m
f\rai
opazovanja
LJobtj<u»a Maribor Zagreb B to grad S-i-ievo Skoptle Di brovnik Split
darom.
7955
7h9 6 759*6 7i8 4 7 • 7552
7543
lemper.
18
00 20 1-0
5-0
60
a
3 -f
r
85
96 9»
80
65
Smet vetra in brzina v tn. in sek
NE 1 mimo E 1 W 1
NW2
NNE3
0
1	s gl
10 10 10 9
1
Padavine
Vrsta
* mm
I. nrt
Sobice vzhaja ob 7.30, zahaja ob 16.19,luna vzhaja ob 10.36, zahaja ob 18.43. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 3.4, najnižja 0.6.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo; Vjužnih Alpah pretežno jasno Temperatura bo padla.
do 802.5; tur 5 Si ca: ameriška <La Pla-
ta>, zacarinjena, fco Ljubljana po 315.5— 320; ovea: baški ali slavonski, zdrav, re 5r»tan po 295 — 300; moka <0>: fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga no 430—435 r i: 72 kg, zdrava, rešetana, mlevska tarifa ■JO 295 — 297 5.
Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 23 vagonov pšenica, 21 vag. turščice, vag. moke in 5 vagonov otrobov. Pšenica: baška, baška ;>olijska in sremska 237.5 — 240; za december - januar 240 — 242.5; baška. za jianuar-maj 247.5 — 252.5; banaška 230 — 232.5. Ječmen: baški, sremski in banaški 252.5 to 257.5; baški pomladni 280 — 290. Oves: baški, sremski. banaš. 240—245 Turščica !>aška 232.5 — 237.5; za deoeinber - Januar i37 5—242.5; za marc _ april 270—275; za 4pril - maj 272.5 — 277-5; sušena 262.5 do 265. Moka: baška «0g» in <0gg> 342.5 do i52.5; <2> 322.5 — 332.5; «5» 802.5—312.5; <r6> 265 — 275. Otrobi: baški in sremski 177 5 - 182.5.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (13. t. m.) V skladu z mirnimi inozemskimi notacijami in nižjimi cenami na budmpeštan-sk borzi je bil promet z6lo slab. Kupovale so se le majhne količine za dnevno potrebo, le v argentinski turšici je bilo nekaj več prometa. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni.
Ljubitelje Antikvitet vabimo na neobvezen ogled naše razstave naj primer neših božičnih daril!
Hnt.koitetna frgotiina
Sv. Petra c 24. Ljubljana.
5.5 i p
Neverjetno le&e M^poioverle-«
in razna ob>ačila v Pleteninah
zairorete dob ti iz strojn? p'etilnice
L Knez, Radovljica.
34-a
Rast brade pri damah
tn vse nadležne dlačice na tilni* ka pod oazduho io oa obraze odstranite sami oa aalprtpro-steišl način f moj'm preizkušenim odstranjevalcem dlak. — — Kompletni *amo Dtn 60 franko ako ooSHete denar oanreL
Kosm laboratorij	41
W ECKHARDT Aogsbnr«. Oeatschland. Ri»»en«nnr!rerstr 12 D3
A I 271/28-18
Prostovoljna javna dražba.
Dne 23. decembra 1928 ob 8. ur >e vrši javna dražba v zapuščino ANE RUNOVC, trgovke v Ptuju spadajočega galanterijskega blaga in trikotaže itd. m sicer po partijah.
Okrajno sodišče v Ptuju,
'5573 a	0dd. I.
dne 23. decembra 1928.
LEPOTA — ZDRW*E!
Oboje potrebuje prave nege, toda samo z zrdavstveno zanes« Ijivimi sredstvi, kot Fellerjeva Elsaspomada za obraz ter za« ščito kože (tudi proti solčnim pegam), nadalje Elsa>pomada za rast las. Dva lončka za vna« prej poslanih 40 Din. Fellerjeva Elsanmla zdravja in lepote, vse« bujejo dobro delujoče sestavi« ne (šest vrst: IMijino, rumenja« kovo, glicerinovo, boraksovo, katranovo ter milo za britje). Od teh za poizkus 5 kom. po izbiri za vnaprej poslanih 52
dinarjev — dostavi lekarnar FELLER, Stubica Do> nja, Elzatrg 245, Hrvatska. — Za pranje glave: Elsa«Sham* poon 3 Din 30 p.
V
Hiii
CnS
Prve velike stvarne loterije hrv. invalidov
v korist zgradbi invalidskega doma v Zagrebu
Žrebanje dne 23. decembra 1928
žrebajo se sledeči dobitki:
8 avtomobilov, 16 motociklov, 90 dvokolic, 90 šivalnih strojev, 9 spalnic, 16 gramofonov, 4 klavirji, 10 kuhinj, 80 moških zlatih ur. 80 ženskih zlatih ur, 140 moških srebrnih ur, 90 obveznic Ratne štete, 9 jedilnic, 8 pianinov, 9 samopisnih strojev
in 7000 komadov raznih dragocenosti
Žrebanje le neodloženo.
Cena srečke 10 dinarjev.
Srečke razpošilja samo po povzetju ali plačljive v naprej
istotam se dobe tudi srečke »Drž.
razredne loterije« Glavno zastopstvo za vso Slovenijo MENJALNICA
Reicher & Turk LJUBLJANA, Prešernova 44.
Vaši zobje
ostanejo vedno zdravi Is bel. a dih Is ost trti
ki prileten, ako uporabljate
ODOPORM-PASTO ca zobe. Dob! se r lekarnah in drogeriJL Glavna zaloga parlumerlja URAN, Ljubljana, Mestni tre 11.	260
LOKOMOBILE MOTORJI SSfRS na 3AREMNIICI ESULSSU
Povodni otačllni pogoji
Brata Fischer t
ZAGREB. Gunduličeva ul. 36
Lepota nog.
Nogavica U farne daje nogi vitko in dra žestno obliko. Današnja moda zahteva lepo is
fraciozno obli-e noge, a to M doseže samo z nošenjem g-umnatih nogavic. Koga se n« utruja, • ibenem so pokrite vse na;>ake, kakor tmiii kr6ne lile (Krampfailem). Nogavic« iz čiste ameriške gume brez šiva, tenke, popolnoma prozorna, dajo lepo vitko nogo do kolena od gt. 2 do 7. Par Din 160.—. I*te nogavice bre* šiv* t barvi kože (FleUchfarbe) >ar Din 180.—. Za gleinje par Din 95.—.
°letene gum. nogavice tx najfinejšega fcrikoja ca krS-ne lile do kolena do št 10 par Din 290.—. Nogavice tez koleno in stegno samo po meri od Din 390— naprej.
Povoji Ii najtanjše gume dajejo nogam lepo tn
sstetsko draž Ne morejo »e opaziti niti izpod najfinejših flor nogavic 1 par do kolena Din 95.—, 1 par čez kolena Din 150.—. Lea hlačice (Monatshoee) i«toSasni ideal vsake go*pe, k« so elegantne, lahke, i« najfinejšega batista, prevlečene z najtanj šo gumo. Dobro pristoje, varujejo perilo in posteljnino. Po zdravnikih priporoče ne. Izvaredna higijena. Din 120.— Ravno drianje telesa se doseže t no«it vijo »Sa&a Geradehalterja«. PospeSuJe nor malno dihanje in pravilno delovanje pluč V 14 dneh ee pripognjen in grbaeti hrbet
poiolnoma poravna. Din 52
CiNTfFOLIA kozmetični	zavod, Zagreb, Ilica štev.	87. — Zahtevajte brezplačne	ilustrirane prospekte.
Parfumerija
v Mariboru
Stolna ulica št 6
parfumetijski izdelki kolinska voda	12.390 a
toaletno milo sred tva za negovanje zob, ust, kože in nohtov domače milo sveče in pralna sredstva
Zahtevajte brezplačni
Srebro
CENIK slikami
160 Din
Fina srebrna ura na zapestnici s svilenim mcare-trakoin 160 Din, ista ura 6 fino srebrno, raztezno zapestnico 190 Din, ve« stroj teče na kamenčkih 1
51etoo Jamstvo. Znamenite znamke ar, kakor Ornega, Eterna, Doxa, Longines i. dr. ceneje nego drugje.
Anton Kiffmann, Maribor 36-b.
Zahtevajte brezplačni cenik poštnine prosio.
REVMATIZE
akuten in kroničen, giht, ISijas, trganje, koetobolje, glavobol najsigurnej« o »dra*
** RUSKI melem
C porabljajo ga Ke nad 18 let t najboljšim uspehom, kar dokazujejo razne ta-hvalnice, ki prihajajo dnevno. Cena originalnemu omotu i poitnino vred 25 Din. Dobite ga v veeh lekarnah in drogerljah po vsej državi. Po pošti ga Vam pošlje dvorska apoteka 11 Bogojevlč, Skopi]«.
G. Bosovid, Skopl-je. Zahvaljujem se Vam za poslani ruska MELEM, katerega sem takoj t porabil po Vaših naročilih ia predpisih. UčinkovaJ je izTedino. Prenehale so bolečine, Ja so trajale več let. Tako se Vam zahvaljujeijo vsi, ki so od mene prejeli in porabili Vaše zdravilo, posebne pa Desimir Hič, tokaošuji kovač, ki je dolgo bo-lovaJ v roki in v glavi. S pozdravom Svetozar Vasovič, dijak 1. razreda jimnazije Ub.
mr izšla je
Blasnikova
navadno leto 1929
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koii je bil že od naših pradedov vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna Izdaja se odlikuje po
bogati vsebini tn slikah. »VELIKA PRATIKA« Je najboljši ln najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi fo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri:
1 Glasnih naslednikih
tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA, Breg ii 12.
511
Oblastveno privoljenj
ŠOFERSKA ŠOLA
za poklicne Šoferje, samovozače In dame. — Začetek dne 18. dec. t. L
Na razpolago zaprt in odprt voz
1. Tečaji za začetnike. — 2. Tečaj za tnotoclklis te. — 3. Izpopolnilo! tečaj za one, kateri že znalo
vozit!. — Poduk ^ raja mesec dni. — f-rtjaive sprejema prejšnji komisar za šoferski izpite 1. GABERŠČIK, Bleiweisova cesta 62.
Prispelo je iz Carigrada preko 300 perzijskih preprog Krasne vzorce po
božični reklarani ceni s 30% popustom
nudi	i5457 a
.TEHERAN " Sv. Petra cesta 44
Orijentalski salon

adstrojnika
z daljšo prakso v opravljanju stabilnih strojev s kondenzatorjem, ki zna voditi reparaturno delavnico in je tudi izkušen v opravljanju elektro-
moto rjev,
iščemo za neš obrat.
Gospodje, ki reflektirajo na stalno službo, naj vpošljejo prepise spričeval z navedbo šolske naobrazbe, dosedanjih mest, družinskih razmer in plačilnih pogojev na valjčni mlin
Herzier & Cie. d. d. v Senti.
Iz življenja in
Nov finančni škandal na Francoskem
Bivši finančni minister ponareja in vnovčuje nepokrite menice.
Prijatelj zabave in lepih žensk
5e ni utihnil v Parizu šum, ki je na. stal radi «Gazette du Franc», že je po* čila nova škandalna bomba v franco* skem finančnem svetu. Senator Klotz, bivši finančni minister v Clemenceau*
jevi vladi, sedi že nekaj dni v sanato* riju v Suresnesu. Baje je izgubil oblast nad svojimi živci in je potreben samo*
te — v resnici pa so vzroki njegovega bolovanja čisto drugačne narave.
Približno pred tremi tedni so se po* javili pri blagajni največjega francoske? ga denarnega zavoda «Credit Lyonais» ponarejeni čeki brez pokritja s podpi* som bivšega finančnega ministra Klo* tza. Banka je menice izplačala, kajti na Francoskem je udomačena navada, da gredo denarni zavodi uglednim politič* nim osebnostim na roko tudi potem, ko niso več v aktivni službi domovine. Ta* ko se je zgodilo tudi v tem primeru. Afera z menicami pa se je v nekaj dneh tako razrasla, da je presegla meje tra* dicijonalne dobrohotnosti. Ko je /ran* coska vlada doznala, za kaj gre in je bi* la pozvana, naj nepoštenost prikrije, je vstal Poincare in se je v ostrih bese* dah uprl korupciji. Predlagal je, naj se izroči senator Klotz javni sodbi in biv* ši finančni minister je romal mesto na
sodišče M. \ sanatorij.
Komisija, ki preiskuje slučaj, je pri* šla do zelo zanimivih zaključkov. Klotz je ločen od svoje žene in je skoro ved* no živel razsipnejše nego so mu dovo* ljevale razmere. Tratil je čas in zaprav* ljal denar v družbi mladih, lepih in ele* gantnih dam, kar seveda ni bilo poceni. Udeleževal se je vseh velikih priredi* tev in pravijo, da ni bilo v Parizu no« bene konjske dirke brez njega. Stavil je na konje velike vsote. Sluga mu je moral vsak večer predložiti program konjskih dirk naslednjega dne in mi* nister na razpoloženju je izbiral med najboljšimi tekmeci.
Svoje galantne prijateljice je obsipal z dragimi darovi. Nedavno je kupil ne* ki takšni dami ogrlico, ki je stala 60 tisoč frankov. Ker ni imel gotovine, da bi jo plačal, je ;zročil prodajalcu po* narejen ček za 100 tisoč frankov in si je dal iz njega izplačati 40 tisoč fran* kov. Goljufija je prišla kmalu na dan. Nekega dne je poklonil drugi dami bi* serni nakit za 1,200.000 frankov. Tudi tega ni plačal, ker ni imel denarja. Dra* guljar pa je tako dolgo pritiskal na kupca, da je Klotz nakit zopet prodal, s prodajalcem pa napravil pogodbo, da bo poravnal dolg v mesečnih obrokih. Dolgovi so se na ta način kupičili, po* kritja pa ni bilo. Narasli so slednjič na 12 milijonov frankov. Kdo jih bo pokril? To je sedaj aktualno vpraša* nje, o katerem razpravlja ves Pariz, ki namiguje, da bo ob tej priliki morebiti segel v žep baron Rotschild.
Klotz je 61 let star, po poreklu Alza* čan, po poklicu odvetnik in si je stekel v pariškem svetu glas izvrstnega fi* nančnika. Nekaj časa se je bavil tudi z novinarstvom in je bil urednik lista «Voltaire». Potem se je vpisal v radi* kalno stranko. Bil je večkrat minister, kot finančnik pa je prišel do svoje ve* Ijave šele pod Clemenceaujem. Bil je velik nasprotnik Nemcev, ki ga smatra* jo za duševnega očeta dajatev, katere jim je antanta naložila v Versaillesu.
ženska, ki lahko spravi državo na boben
Črnogorska princesa Milica toži Mecklenburško za znesek 15 milijonov zlatih mark, kolikor znaša letni proračun dežele
Prihodnje dni, 18. decembra se bo vršila pred nemško-jugoslovenskim razsodiščem v Parizu razprava v zadevi tožbe princese Milice Črnogorske, voj-vodinje Jute Meoklenburške proti nemški državi, na katerem ozemlju ieži dežela, od katere zahteva princesa okroglo visoto 15 (milijonov zlatih mark (200 milijonov Din našega denarja) odškodnine. Tožba se opira na določila ver-saiilske mriovne pogodbe i«n zahteva od tožene stranke 15 milijonov zlatih mark z obrestmi vred >ki se štejejo do konca 1. 1918.
Tožiteljica povdarja, da je s svojo poroko postala iozemska državi j arilca
in da ima pravico do popolne dediščine, katero so ji deloma priznali, vendar še ne v celotem iznosu izplačali. Pravdanje bo zelo trdovratno, ker sta obe stranki neparni rl j i vi. V primeru, da nemška država izgubi pravdo, pa ima pravico terjati povračilo stroškov od mecklenburške državice, katere proračun pa znaša baš toliko, kolikor zahteva princesa kot svoj delež, namreč polnih 200 milijonov Din.. S plačilom teh stroškov pa bi državica popolnoma izgubila svojo samostojnost, koiikor jo še danes ima. Iz teh razlogov vlada v Parizu in Berlinu za to kurijozno razpravo velikansko zanimanje.
Postajo v Curihu so povečali
Slika nam kaže tisti del postaje, Id so za zda] dovršili, Id ]e namenjen samo za električne vlake.
Umetno srce
V nekem moskovskem laboratoriju so oživeli glavo mrtvega psa in je žive* la še nekoliko ur, dočim je bil ostali trup ta čas že pokopan. Glava je la* jala (čeprav brez glasu, ker so bile gla* silke odrezane, oči so se odpirale in za* pirale, zobje so glodali kost — vse ka* kor pri živem psu. Kako je bilo to mo* goče? Dva moskovska učenjaka, Bru* hanenko in čečulin, sta izumila «umet* no srce», kompliciran aparat iz gumi* ja in kovine, ki sesa in brizga kri kakor navadno srce. Kri se radi kemičnih pri* mesi ne more strditi. Ko sta učenjaka odrezala psu glavo, sta morala paziti, da ohranita glavno živčevje v vratni partiji in žile, ki dovajajo kri v mo* žgane ter jo odvajajo. Te žile sta nas vezala na umetno srce. Dokazala sta, da smrt ni tako preprosta zadeva, k a*
kor običajno mislimo, na noben način pa ne tako hitra, da bi je ne bilo mo* goče s pripravnimi sredstvi nekoliko zadržati, celo potem ko je že nastopila.
Junaški kirurg
Neki kirurg iz Hollywooda, dr. Meal, je izvršil dejanje, ki mu je v zgodovi* ni medicine malo primerov. Hotel je ugotoviti učinke lokalne anestezije na sebi in se je odločil, da bo samemu sebi operiral slepiča, ko je ugotovil njego* vo vnetje. V navzočnosti številnih ki* rurgov je sedel na operacijsko mizo, iz* vedel anestezijo in nato operacijo ta* ko mirno in gotovo, kakor da bi operi* ral koga drugega. Kolegi niso imeli ni* ti enkrat prilike, da bi mu šli na kakr* šenkoli način na pomoč. Po operaciji si je takoj zabeležil vse vtise in pojave, ki jh je opazil med njo.
150 imen s končnico „son"
Na Švedskem so izdelali pregled zbornice in senata, ki kaže najprej raz* predelnico po stanovih in ugotavlja, da ima senat med svojimi člani 30 višjih uradnikov, 6 velikašev, 19 vseučiliških in srednješolskih profesorjev, 1 čast* nika, 3 svečenike, 18 industrijalcev, 35 kmetov, 10 delavcev, 16 novinarjev in
9	uradnikov. Parlament pa sestoji iz
10	profesorjev in advokatov, 4 častni* kov, 6 svečenikov, 54 delavcev, 89 kme* tov, 22 novinarjev, 15 malih uradnikov in 19 trgovcev.
Med člani zbornice in senata je 150 imen s končnico «son» (Andersson, Nilsson, Johansson, Svensson, Karlsson Gustavson, Erikson itd.). Lahko si mi* slimo, da v obeh švedskih zbornicah poslanci napenjajo ušesa samo pri pr* vem zlogu, kadar se kličejo imena, kaj* ti če bi se ravnali po drugem, bi traiala zmešnjava in zamenjava tja do sodne? ga dne.	_
Znamenita in draga postelja
Pariška igralka Cdcile Sorel ie prodala te dni na Javni dražbi kopico starin, med katerimi Je bila tudi bogato izrezljana, pozlačena, z rdečim da-masom pokrita postelja Dubarryjeve, prlležnice kralja Ludovika XV. Za to posteljo Je izkupila igralka preko 200.000 frankov. Vsota se ie zdela navzočim radovednežem tako horendna, da so začeli Ironično peti marseljezo, češ: takšni smo današnji republikanci, da izdajamo za postelje kraljevih prlležnic stotlsočake samo zato, ker so bile kraljeve priležnice.
Opicam nevarno drevo
Neki brazilski potovalec se je vrnil z ekspedicijo v notranjost Gvajane in je prinesel s seboj čudno vest o še bolj čudnem drevesu, ki je meso, in sicer kar na deeblo. Drevesa te vrste izdihajo po njegovem poročilu mo:an, omamljajoč duh. Živali, ki zaidejo v njih veje in liste, ki merijo nad 1 m v dolžini, so izgubljene. Listi se jih ovi-jejo in se odprejo šele po nekoliko dneh, da odvržejo neprebavljivo okostje. Vse drugo so bili strašni listi požrli. Na ta način pogine zlasti mnogo opic. Odgovornost za resničnost te kanibaiske drevesne zgodbe prepuščamo seveda dotičnemu potovalcu.
Top za izstreljevanje plina
Danski inženjer Kristensen je izumil top za obrambo proti zračnim napadom, ki izstreljuje omamljajoče pline. S poskusnim topom ki je bil samo poldrag meter dolg, je lahko izstrelil takšen izstrelek s hitrostjo 360 km na uro. Plim se drži skupaj do neke višočine, tam se razleze in omami vse. kar pride v njegovo bližino. Ta krogla stisnjenega plina ima takšno silo, da drobi debele deske in trame, če ji pridejo na pot.	______
Ekspedicija na severni tečaj šele 1. 1930
Vodja Zeppelinovih tvoraic v Fried-richshafnu dr. Eckener javlja v berlinskem tisku, da ne bo mogel podvzeti poleta na severni tečaj prihodnje leto, ampak šele 1. 1930. Za te vožnje se bo zgradil nov ba'on s 140 tisoč kubičnim1 metri prostornine. Od sedanjega bo fo-rej za 35.000 kubičnih metrov večji. Na Spitzbergih in v Alaski se bodo zgradili jambori za pristanek zračne ladje. Polet se je zavlekel iz tehničnih razlogov, ker je letos že prepozno, da bi mog'i zgraditi in opremiti lope in skladišča na skrajnih točkah Evrope in Amerike.
Za Jožic
priporočamo nakup naših sukenj in u'lstrov. ki iih predajamo že od 550 Din naprej, dalje fine obleke, perilo etc. po najnižjih cenah.
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
akaj mora
liti ravno 6lida%il
o za hrilje ?
(Sh aving Slicbc)
Zato
ker da zelo hitro gosto in vodeno peno, omehča v trenutku tudi najtrše kocine, ne draži niti najobčutljivejše kože ter je nadvse izdatno.
Naprej... za šport!
V Pavillons-sous-Bais pri Parizu se ie vršila te dni tekma žensk v cross - country na 1200 m. Udeležilo se ie Je veliko število lepega, a prav nič šibkega spola. Zmagala ]e gdč. Aucastova,
članica pariškega kluba »Acadčmia«.
Umetnost tetoviranja
Nesporno je dognano, da primitivnim človeškim plemenom služi obleka samo v okras, ne pa za to, da bi jih varovala mraza. Kanada je gotovo mrzla dežela, in vendar se rdečekožci, ki tam pre-Divajo, ne oblačijo. Mraza so tako navajeni. da jim nič ne škodi. Da je temu res tako, bode potrdile tudi moderne dame, ki obleko čedalje laže pogrešajo, pa naj bo pozimi ali poleti. Dokler ljudje še niso poznali oblačil, da bi se dičili z njimi, so si pomagali na ta način, da so si kar neposredno barvali telesa. To so bili prvi početki tetoviranja, ki se je pozneje razvilo v pravcato umetnost. Tetovirajo se prav vsa primitivna ljudstva in nekatera plemena dosežejo v tem prave mojstrovine. V teku tisočletij se je s tetoviranjem združila tudi neka simbolika. Pri nekaterih divjakih Južne Amerike je običaj, da si ta ali oni za vsako zver. ki jo je r»ob;l v džungli, da tetovirati posebno alegorično sličico. Nekatera sibirska plemena na sličen način ovekovečijo svoje sovražnike, ki so jih pobili v boju.
Mimo divjakov pa se včasi kaj radi tetovirajo tudi civiliziranci, v prvi vrsti mornarji in apaši.
Tetoviranje (izraz prihija od besede »tatau«, ki na Tahitiju pomeni »lepo risanje«) ni tako nedolžna operacija, kakor se vidi. Najpreje je treba silike ali ornamente urezati globoko v kožo, in rane nadevati s posebnim barvilom, ki kožo pigmentira, da ohrani barvo še potem, ko so se rane že zacelile. Posebni mojstri v tetoviranju so Japonci. Na sliki vidimo hrbet nekega japonskega dragonca, ki je uprav umetniško poslikan. Na desni strani ie vpodobljen angleški mornar, ki ima na hrbtu v več barvah tetovirano sliko »kraljice noči*.
Bratie Slovenci!
Jubilejni album 1918—1928 Osvobojenja in ujedinjenja s 60 umetniškimi slikami v velikosti 60 45 cm pošljemo po pošti za 30.— Din.
DESANKA POPOVIČ. BEOGRAD.
Bitoljska 43,

Zoro vodo
proti sivim lasem)
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barva
Zak. uit Odobrena od zdravstvenega
odseka pod št 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35'—.
ZOBA VODA i. OREL, ZAOREB, Duga ulica 32.
402a Preprodajalcem damo popust.
Fakirski čudeži niso čudeži
Pred ogromno množico gledalcev se je odigrala te dni v pariškem cirkusu (Cirque de Pariš) zanimiva tekma med znanim fakirjem Tahra-bejem in novinarjem Heuzeom. Novinar je bil izdal knjigo, v kateri trdi, da so vsi fakirji šarlatani in da se dado njihovi čudeži napraviti na čisto preprost način, baš zato. ker nimajo nič mističnega na sebi. Tahra-bej je hotel to naziranje potolči. Pozval je Heuzea na tekmo. Ko se je pojavil v cirkusu, so ga sprejeli pristaši z burnimi ovacijami. Nato se je začel boj. Fakir si je vbadal igle v meso in celo bodalo v vrat, napravil je še več podobnih eksperimentov, ki jih je pa Heuze ponovil brez težave. Šele ko se je dal fakir uspavati v smrti podobno spanje, kar je ena najboli glavnih točk fakirskih programov, je novinar izjavil, da se ne spušča v takšne eksperimente. Že se je zdelo, da bo fakir zmagal. Tedaj se je oglasil znani iluzi-jonist Karma, da se hoče on producirati v tej točki in v vseh nadaljnjih, čeprav ni fakir. Slekel je smoking in je pustil, da izvršijo nad njim vse procedure, ki so jih izvršili s Tahra-bejem. Vse se mu je posrečilo isto tako dobro kakor fakirju. S tem je dokazal pravilnost Heuzove teorije, da ni v fakirstvu nič nadnaravnega.
ibi la
šestih partij damskih in moških čevljev s
40 do 50 odst. popustom
S3 prične jutri v ponedeljek Popolna izprodaja damskih us-njcitih torbic za polovično ceno.
VOIKA, Ljubljana Krekov trg 10.
15551a
Za steklenico žganja -dosmrtna ječa
V	ameriški državi Michigan imajo zakon, ki določa dosmrtno ječo za težke zločince, ki bi jih v četrtič ujeli na »poslu«. Ker smatrajo dalje v tej državi prestopke proti alkoholni prepovedi za težak zločin, se je zgodil pred nekoliko dnevi ponovno groteskni slučaj, da so obsodili na dosmrtno ječo človeka, ki je prodajal steklenico žganja. Prej so ga bili že trikrat prijeli pri istem zločinu.
Kdaj potrebuje ženska prašek proti glavobolu?
Neki ameriški list je tega mnenja:
Kadar se hoče izmazati posetu k mos ževim sorodnikom. Kadar hoče uiti ku* hanju in bi rada jedla zunaj doma. Ka* dar potrebuje podpore, da bi si druge* ga dne kupila nov klobuk- Kadar išče izgovora, da bi odvrnila poset neljubih sosedov. Kadar polaga temelj za majh* no potovanje na oddih v kakšno letovi* šče. Kadar je več izdala, nego znaša vsota, ki jo dobiva vsak teden za go« spodinjstvo, in bi rada zahtevala nekaj doklade. Kadar pripravlja moža na no? vico, da pride nje mati (njegova tašča) na obisk. In končno tudi tedaj . . . ka* dar jo boli glava.
Požar v Sing-Singu
V	zloglasni ameriški jetnišnici Sing.. Singu je izbruhnil požar, ki je napravil veliko škodo. Pet uradnikov je zgorelo. 1600 jetnikov, ki jih niso pripustili h gašenju, je ostalo mirno na dvorišču; maloštevilnim paznikom niso delali nobene sitnosti.
Šport
Današnji nogomet v Ljubljani
Ilirija : Viktorija (Zagreb)
Danes ob 14.30 na igrišču Ilirije
SK Ilirija je pridobila h koncu letošnje nogometne sezone za gostovanje zagrebško Viktorijo, trenutno eno najbolj cenjenih moštev v Zagrebu. V jesenski prvenstveni tabeli je zavzela Viktorija tretje mesto; pred njo sta Hašk in Gradjanski, za njo Concordia, Železničarji, Sparta, Croatia in Derby. Ta izvrstni položaj v prvenstvu naj bolj govori za dobro formo in kvaliteto Viktorije. Njene odlike so dobra in lepa kombinacijska igra, prvorazredno tehnično znanje in absolutna fairnesa Naši publiki je v najboljšem spominu izza zadnjega go* stovanja proti Iliriji, v katerem je pod* legla v najboljši formi se nahajajoči Iliriji jedva s 3 : 4.
Železničar (Maribor) : Primorje
Danes ob 14.30 na Primorju. Predtekma ob pol 14.
Mariborski Železničar se je že v prvem letu svoiega obstanka preril v prve vrste štajerskih športnih klubov io se v razme* roma zelo kratkem času razvil v opasne* ga konkurenta obeh mariborskih vodilnih klubov. Znano ie, da se je v zadnjem času mariborski nogomet zelo razvil: že ponovno je dokazal, da je dosegel Ljubljano
Zato bo tem zanimivejši debut maribor* skega Železničarja na ljubljanskih tleh O so*idnosti tega kluba zgovorno priča že dej stvo, da si je že v prvem letu po svoji usta* novitvi utegnil zgraditi prav čedno igrišče, s čimer je Maribor prekosil celo Ljubljano; Maribor ima troje igrišč, dočim sta v Ljub* Ijani samo dve.
Primorjan&ko moštvo je nastopilo minulo nedeljo v Mariboru z nekaterimi rezervami, ki so se zelo dobro obnesle. Za danes ima kapetan na razpolago vse igralce prvega moštva in bo bržkone zlasti napad nastopil v najjačji postavi. Krifeka vrsta — hrbte* niča moštva — je priznano solidna in na* stopa že ves čas zanesljiv trio Zemljak* Slamič*Pišek; obramba bo tudi običajna, razven morda vratarja, ki ni v pravi kon* diciji.	_ _
Občni zbor SK Ilirije
V petek ob 20. se je vršil v vrtnem sa* Ionu restavracije «Pri levu* 17. redni letni občni zbor športnega kluba Ilirije. Zboru je prisostvovalo do 200 članov, kar priča, da se je zanimanje članstva za delo kluba zelo dvignilo.
Občni zbor je otvoril predsednik kluba ravnatelj dr. Milan Dular, ki se je najprej spominjal med letom preminulega klubove* ga gospodarja g. Josipa Smoleta. V svojem poročilu je omenil predsednik najvažnejšo klubovo pridobitev v pretekli sezoni t. j. novo moderno kopališče nasproti velesej* ma, ki bo za vso Ljubljano ogromnega po* mena Dotaknil se je dalje odnošajev do ASK Primorja in povdaril, da klubu ni ni* kdar manjkalo dobre volje, da se med**e= bojni odnošaji urede na prijateljski in sportski način.
Tajniško poročilo je podal g. Betetto, ki je sporočil, da so se med letom izvršile v odboru razne spremembe. Klub šteje 63 ustanovnih, 356 rednih in 328 podpornih članov ter 204 naraščajnike ali vsega skupaj 951 članov Med letom je izstopilo 145. na novo pristopilo pa 186 članov. Vse klubove sekcije so ohranile svojo delavnost, neka* tere pa so se celo dvignile, predvsem pla* valna. Gospodarski položaj kluba je teža* ven, toda izravnan. Tudi tajnik je omenil zgradbo modernega kopališča, za katero so si pridobili največjih zaslug predsednik dr. Dular, ing. Bloudek in stavbenik Zupan. Opozoril je tudi na dejstvo, da bo moral klub v doglednem času izprazniti sedanji prostor za nogomet, radi česar se nalaga novemu odboru težka naloga, da poišče no* vo igrišče.
Proti: Revml, Iscblasn, protlno, skrninl (Hexenschuss)
o io
lO 'N
nenadomestljivo. Naravno zdravilno sredstvo za zdravljenje na domu: kot naravni glen (blato) v kockab «Pi. Qa» (za pripravljanje obkladkov) ali kot «Oama-kompresa« (gotov obkladek) 30 krat vporabtjiv Izvaoredno poceni Glavno skadl&e: L SCHREIBER Zagreb. Akademlčkl trg 1/11.
Po kratki debati o tamiSkem poročilu »o se pričela poročila načelnikov posameznih sekcij. Poročali so: za lahkoatletsko sekci* jo g. Stepišnik, za težkoatletsko g. Kos, za damsko g. Božo Kramaršič, za smuško g. Goreč, za drsalno g. ing. B! udek, za nogometno g. Betetto, za teniško g. Kmet in za plavalno g. Stojkovič. Glavne podat* ke iz njihovih poročil objavimo M eni pri* hodnjih številk.
Po prečitanju poročil ostalih klubovih funkcijonarjev je predlagal g. Deu v ime* nu revizorjev odbor- absolutorij, ki je bil soglasno sprejet.
Pri novih volitvah so bili z vzklikom iz« voljeni: za predsednika dr. Milan Dular, za podpredsednika prokurist Ivan Jem an in dvorni svetnik dr. Ferjančič, za tajnike Fran Jerala, Mirko Sircelj in Božo Kramar* šič, za blagajnike Rudolf Medic, Ivan Bal* tesar, F. Poschl in Fran Vreček, za gospo* darja Albin Rotar, za arhivarja Ivo Komar in za odbornike kpt. Milko Vizjak, dr. Mar* tin Majcen, ing Stanko Bloudek, dr. Mir* ko Kuhelj, dr. Stanko Lapajne, dr. Vinko Šarabon, Miha Krek, Evgen Betetto, Miro* slav Zupan in Miodrag Dramičanin.
V revizijskem odboru so ostali gg. Al* bin Bežek, Julij Deu in Emil Rumpelj, v društvenem razsodišču pa gg. dr. A. Praun* seis, dr. Jernej Demšar, Zdenko Valašek, dr. Jože Pretnar in dr. Ivan Jenko.
Inž. Thorleif Tunold Hanssen, znani norveški športnik in lanskoletni olimpijski trener naše zimske vrste, je včeraj prispel v Ljubljano, da prevzame tudi v letošnjem letu trening naših smučarjev, pred vsem v smuških skokih G. inž. Hanssen nas prosi, da sporočimo vsem smučarjem njegove iskrene pozdrave. Kakor znano, začne tre* ning v smuških skokih na skakalnici v Kranj ski gori o Božiču, drugi tečaj bo v Moj* strani, naslednji v Bohinju, nato pa na Po« horju. Udeležba na tečajih je brezplačna, dovoljena pa je Ie članom športnih dru* štev, ki so včlanjeni v Savezu. Prijave spre* jema JZSS v Ljubljani. Hanssenu želimo prav prijetno bivanje v naših Alpah in obi* lo uspeha.
ASK Primorje (nogom. sekcija). Za da* našnji tekmi naj bodo v garderobi nasled* nji igrači ob 14.: Anžlovar, Svetic, Hassl, Zemljak, Slamič, Pišek L Jug, Sočan, Seniea Vrhovnik, Terček, Jež; ob 13. Danilo, Vi* dic, Pečnik, Može, Jug II, Pišek II, Kariž, Slapar, Corradini, Zalar, Glavič H., Sinko* vec. Istotam naj se zglasijo pred tekmo igralci: Petrič, Calleari, Czurda, Žorga, Biz= jak, I^aumkirchner, Gorjanc, Žerjav, Klope čič. — Načelnik.
Sokol
Važna seja tehn. odbora slovenskega Sokolstva
Preteklo nedeljo se je povodom glavne skupščine ČOS vršila v Tyrševem domu v Pragi važna seja tehn. odbora S.ovanske sokolske zveze, ki je bila ustanovljena leta 1903., med vojno razpuščena ter zopet obnovljena 1. 1925. v Varšavi. Seje so se udeležili za COS br. Agaton Hdler, M. Smarak in načelnica Melad3 Mala, za JSS načelnik br. dr. Murnik, za^Poljski sokoiski zavez načelnik Jan Tazariovicz, Nbskiew.cz in Jadviga Zamoyska ter za ruski sokoiski sa-vetz v emigraciji dr. Todt in Birjuiina. Seji je predsedoval namesto odsotnega br. dr. Vaniaka načelnik JSS br. dr. Murnik, ki je podal kratko poročilo o dosedanjem delovanju naoelništva SSS. nakar je bilo soglasno sklenjeno, da bodo v tehn. odboru SSS 4 zastopniki COS, 3 JSS, 3 poljskega sokolskega saveza in 2 ruskega sokolskega saveza. Sledile so nato volitve ter je bil za načelnika SSS izvoljen br. dr. Vanicch. kot njegova namestnika pa dr. Murnik in Fazanowicz, za tajnika pa br. Agaton Hel-ler.
Obširna je bila nato razprava glede bodočih prireditev SSS. V letu 1929. se bo vršil v Poznanju zlet polskega Sokolstva. Tekime bodo 27. in 28. junija, glavni zletni dnevi pa 29. in 30. junija ter 1 julija. Na zlet bodo vabljeni vsi savezi, člani slovanskega Sokolstva. Tekme poljskega Sokolstva bodo Obsegale: 12. in 13. januarja 1929. smučarske tekme v Zakopanih, tekem društev in posameznikov v višjem in nižjem oddelku, tokma za prvenstvo, lahkoatiet-ske tekme, plavalne, kolesarske, strelske in tekme v igrah. Vseh teh te^em se morejo udeležiti tudi člani ostaliiih sokolskih zvez, po tekmovalnem redu poljskega Sokolstva, ki pa morajo, če tekmujejo na orodju, tekmovati tudi y zletnih prostih vajah. Za lahkoatletske tekme se ne zahtevajo proste vaje. Članice tekmujejo kaikor člani, samo da se smatra tekma v višjem oddelku za prvenstvo Pri skupnih prostih vaiah bo nastopilo vse slovansko Sokolstvo. lahko pa nastopijo pri javnih telovadbah posamezni savezi s svojimi vajami Dalje ie bilo sklenjeno, da pošljejo vsi savezi do 2 štafeti in sicer člani 4 X 100 m in članice 4X75 m Na predvečer glavnega zletnega dne bo slovanska sokolska akademija, ki jo priredijo ČOS. JSS ter poljski in ruski sokoiski savez.
Aleksander Vlahu ta:
Mrtveci v posetih
Sedeli smo pri čaju in govorili o sanjah, telepatiji in sugestiji.
—	Povedati vam hočem, kaj sem doživel pred štirimi leti! je dejal Ghemis in si prižgal cigareto.
—	Bil sem državni pravdnik v Faltie-ni. Nekega večera sem sedel s prijatelji v restoranu; vsi smo bili razigrane volje. A mahoma sem postal nemiren in 'tesnoba me je obšla.
»Ali ti ni dobro? Pabledel si!« me je vprašal prijatelj. Ne pomnim več, kaj sem mu odgovoril. Hitel sem domov, Kakor da me nekdo kliče. Vprašal sem slugo, če me je kdo iskal, in čudil sem se, ko je dejal, da ni bilo nikogar.
Kljjib temu se nisem mogel pomiriti. Hodil sem po sobi in skušal zatreti v sebi dvom, a ni se mi posrečilo. Uro kasneje sem prejel brzojavko. Vendar nekaj! . . . »Pridi takoj. Ileana umrla.«
Brzojavko mi je bil poslal brat. Štiridesetleten se je bil oženil s sedemnajstletnim dekletom. Bil je surov in skop, ona pa nežna in izobražena. Lahko si predstavljate, kaj vse je morala sanjava Ileana pretrpeti v zakonu z možem,
ki je imel zrni sel edino za denar in dobro jed. Lepotica je bila, ko sem jo prvič videl pri njeni poroki — a leto dni kasneje je bila le še senca same sebe.
Neprespan sem dospel v mesto in hitel k bratu. V gostinski sobi je ležala uboga svakinja med svečami na mrtvaškem odru. Stara služabnica je odganjala muhe, ki so letale okoli njenega mirnega obličja.
In moj brat? Prav nič se ni izpreme-nil. Sedel je pri zajtrku in teknilo mu je kar moči dobro.
»Prav, da si prišel!« je dejal »S pogrebi je vedno mnogo sitnosti in vsak me skuša oslepariti. Komaj je Ileana zatisnila oči, so že prihajali razni podjetniki. Osem jih je bilo tu. Prvega sem vrgel čez prag, zakaj zahteval je dva tisoč banov. Naposled sem se z enim pogodil za šest sto banov. Pomisli, šest sto banov za pogreb prvega razreda!...« Sestavili smo imenik sorodnikov, prijateljev in znancev, da razpošljemo smrtna oznanila. Bilo jih je več ko tristo. PisaJ sem naslove, lepil znamke in vrgel ves kup v poštni nabiralnik. Toliko jih je bilo, da sem jih jedva spravil skozi ozko špranjo.
Ne čudite se, da omenjam vsako ma-
lenkost. toda važno je.
Vrnil sem se k bratu in ob enajstih sem legel v posteljo, da bi zaspal. Ne poznam strahu in praznoverja — a tisto noč sem želel, da ne bi bil sam. Nekaj skrivnosnega, nadnaravnega je plavalo v zraku in čutil sem, kako mi mravljinci lezejo po hrbtu. Pri postelji je stala majhna miza, za katero sem pisal naslove na smrtna oznanila. Groza v meni je čedalje bolj naraščala, potegnil sem si odejo preko glave, zakaj bal sem se. da zagledam v temni sobi nekaj strašnega. Naposled sem vendarle zaspal. Sanjal sem — o kakšen sen! Svakinja je stopila v mojo sobo, naslonila se na mizo in jela govoriti. Pravila je, kako se nam je vsem smejala, ko smo mislili, da je umrla. Zelo srečna da je, da še živi Na levem sencu je imela okroglo rdečo liso.
»Ali moj brat že ve, da živiš?« sem vprašal, ne da bi čul svoj glas.
» Ne, on spi . . .« je odgovorila tudi ona z neslišnim glasom. Njen ljubki obraz ie postal mahoma žalosten.
»Škoda, da si že razposlal vsa smrtna oznanila. Kako žalostna bo moja ma*i. ko nrečita tvoje pismo!«
Kako dolgo sem sanjal, ne vem. Ko
Bolnike
kakor rekonvalescente le teko težko hraniti. Z nikni ie velika težkoča za zdravnike prav tako. kakor tudi za ntih sorodnike. Gotovo ie baš med bolezniio in med okrevaniem zelo naziti na prehrano. Matere so oač radi teea v velikih skrbeh in ne vedo kako bi hranile bolnike. Dve do tri žlice
OVOMMTI
00 C, (M
v skodelid mleka za pokosilo in fužino daio telesu hranliive snovi ki so potrebne telesu za obnovo porabi iene telesne enereije OVOMALTINE imaio zelo ueoden okus so lahko prebavili ve in ne otežkočaio želodec Dobite iih oovsod. — Izrežite in oošliite nam	Bon br. 111.
Dobiva se oovsod! —
-Izrezi te in pošljite nam:-
BON broj 111
P. n.
Dr. A. WANDER d. d. Zagreb
pošljite mi franko brezplačen vzorec
Prosim Vas, ♦OVOMAl TINE«.
Ime ln priimek Poklic: _
Stanovanie: Kral- _
Lepo poročilo o pripravah za II. jugoslovenski vsesokolski zlet v Beogradu 1. 1930 je podal br dr. Murnik. Ob tej priliki se bo vršila prvič po vojni tekma za prvenstvo Siovanske sokolske zveze (zadnja je bila 1. 1912. v Pragi, zmagovalec br. Stane Vidmar) in sicer članov in članic Vaje na orodju za prvenstvo bodo one za mednarodno tekmo v Luksemburgu 1. 1930 in beograjske proste vaje. Za člane bodo. določene posebne vaje Podrobna navodila bodo pravočasno razposlana vsem sokolskim sa-vezom.
Pri slučajnostih je priše! v razpravo tudi IX. češki vsesokolski zlet v Pragi, ki bo najbrž ob 100-letnici rojstva dr. Tyrša leta 1932 Dasi je torej časa še dovolj, se Čelni že pripravljajo Za bodočo sokolsko olim-pijado, ki bo sijajna manifestacija Tyrševe idetie.
Ko so bile nato rešene še nekatere formalnosti je br. dr Murnik zaključil sejo, ki je pokazala, da je Sokolstvo slovanska organizacija najlepše bodočnosti.
Sokolsko društvo na Jezic! priredi drevi ob 20. v Sokolske mdomu telovadno akademijo z naslednjim pestrim sporedom: deklamacija, nastop moške dece s prostimi vajami, skupina ženskega naraščaja na koniju, telovadba članov na konju, proste vaje ženske dece, govor im zaobljuba novih članov, ritmične vaje članic, nastop članov na bradlji, proste vaje moškega naraščaja, deklamacija, skupina članov, proste vaje ženskega naraščaja m proste vaje članov.
Radio
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (577 m 4 kw), ZAGREB 1309 m 0.7 kw), PRAGA (349 m 5 kw). BRNO (441 m 3 kw>. VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN (484 m 4 kw), FRANKPUR7 (428 m 4 kw). LANGEN-BERO (469 m 20 kw). STUTTGART (380 kw 4kw). DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daven-try 1604 m 25 kw). RIM (448 m 12 kw). BUDIMPEŠTA (558 m 20 k w). STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 k wl Nedelja, 16. decembra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 11: Koncert radio-kvarteta. — 15: Koncert ter-četa »Šiška«. — 15.30: Humorist ično štivo. (Mil-činski.) — 16: Koncert radio-orkestra. — 17: Recitacije g. Lipaha, reproducirana glasba. — 17.30: Lahka glasba. 18: Veseloigra 20: 10 po-zab. bo ž. .pesmi. Poje žen. zbor. drž. učit. v Ljubljani pod vodstvom prof. Adamiča. — Radio-onkester. — ZAGREB 11.30: Koncert orkestra. 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncertni ve-
čer: skladbe Cajikovskega. — 22: Koncert lahk« glasbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. 18: Pevski koncert. — 19: Zabaven večer. — 20: Provazuikova opereta »Akrobati«. — 21: Koncert Beethovnovih komornih skladb. — 22.20: Koncert iz Brna. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 18: Pevski koncert. — 19: Prenos programa iz Pra,ge. — 22.20: Koncert lahke glasbe. VARŠAVA 18: Orkestralen in pevski koncert. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 22-30: Lahka glasba. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11: Orkestralen in zborovski koncert. 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos Verdijeve »Aide« iz dunajske drž. opere. — Godba modernega koncertnega orkestra. — BERLIN 16.30: Božične pesmi. — 20 30: Orkestralen koncert. — FRANKFURT 16.30: Beethovnove skladbe. — 20: Koncert iz Stuttgarta. — 21.15: Au-berova opera »Fra Diavolo«. — LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncertni it operetni večer. — Dunajska glasba. — STUTT GART 20: Koncert božične glasbe. — 21.15: Prenos opere iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 12.30: Koncert orkestra. — 15.30: Koncert fi!-harmoničnega društva. — 18.40: Pevski koncert. 20.25: Zborovski koncert. — 22.40: Koncertni trio. - LONDON 18.45: Bachov koncert iz G!as-gova. — 22.05: Simfoničen koncert. — 17: Popoldanska koncert. — 20.45: Simfoničen koncert. STOCKHOLM 19.45: Orkestralen in pevski koncert.
Ponedeljek, 17. decembra.
LJUBLJANA 11: Koncert radio-orkestra. — 12: Naša vladarska rodbina; predava prof. Kranjec. — 12.30: Reprc4ucirana glasba. — 16: Pravljice: — 16.30: Pevski koncert zbora meščanske šole pri Sv. Jakobu. — 17: Elektrika v gospodinjstvu; predava inž. Dietrich. — 20: Operetni večer; sodelujejo ga. Poličeva, gg. Drenovec in Peček ter radio-orkester. — ZAGREB 17-30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prosto za prenos iz inozemstva. — PRAGA 16.30: Koncert vojaške godbe. — 19: Jugoslovanski večer. — 21: Prenos koncerta iz Brna. — Lahka glasba. — BRNO 19: Jugoslovanski večer iz Prage. — 21: Koncert finske glasbe. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 21: Orkestralen m pevski koncert. — BERLIN 16-30: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert finske glasbe. — FRANKFURT 20.15: Prenos opere iz Stuttgarta. — Koncert finske glasbe. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — STUTTGART 20.15: Bien-stockova opera »Ztrlejma«. — Narodne pesmi. BUDIMPEŠTA 12.20: Klavirski koncert. — 17.45: Popoldanski koncert. — 20.20: Dramski večer in ciganska godba. — LONDON 19.45: Schubertove klavirske sonate. — 20.15: Lahka glasba. — 20.45: Mešan večer. — 22.35: Koncert komorne glasbe.
sem se zbudil, sem bil prepričan, da svakinja živi. O mamljiva iluzija! Solnce je posijalo skozi okno in takoj sem se zavedel krute resnice.
Vzravnal sem se, da bi pogledal na uro, ki je stala na mizi — in obstrmel. Vsa pisma, ki sem jih bil svojeročno vrgel v poštni nabiralnik, so ležala na mizi. Pomel sem si oči. A saj sem bil vendar zbujen! Morda so bila to dmga pisma?
S tresočo se roko sem segel po njih in čital naslove — nedvomno: sinoči sem bil napisal te naslove. Saj nisem bil pijan!
Spomni! sem se, da je bil en ovitek zmečkan, ker sem ga s silo tiščal v polni nabiralnik. Iskal sem ... in glej, tu je bilo zmečkano pismo. Groza me je obšla. Poskočil sem in zdrevil v gostiiv sko sobo.
Mirno so plapolale sveče okrog po-kojnice. Stara služabnica me je kaj osuplo pogledala s svojimi rdeče obrobljenimi očmi.
»Mar je bil ponoči kdo v moji sobi?« sem vprašal.
»Ne, gospod, nikogar nisem videla!«
Blaznost! Čutil sem, da se mi nekaj
približuje z ostrimi kremplji. A ti^stti mah je vstopil sluga.
»Davi je prinesel poštar vsa pisma nazaj. Dejal je, da je pristojbina za vsako pismo tri bane . . .
A jaz sem jih bil oddal kot tiskovino, opremljena z znamkami po en ban, kakor mi je bil naročil brat, ki je hotel morda tud5 *«» nekaj prihraniti
Albert de Teneuilie:
Zagonetka
Doutrelonu se je nenadoma zazdelo, da je v tuji, neznani sobi, ki jo je s stropa osvetljevala jarka svetloba. Pohištvo okoli njega je izdajalo rafiniran okus. Neizrekljiva groza ga je prevze« la. Pogledal je na svojo desnico in se zavzel: v njej je držal železen kavelj* s katerim je bil vlomil v predal dragocene pisalne mize. V levici je stiskal prgišče draguljev — kje jih je bil dobil?
In tedaj se je gospod DoutreJon vprašal, kaj dela tu. On, bogataš in obče spoštovan meščan — vlomilec? Začutil je, kako mu polže debele znojne srage po ledenem čelu. Tisti mah je suho zacvilila oknica in Doutrelon se
Kraljestvo mode
Žamet
Vedno lahko konstatiramo. da moda ljubi kontraste, pa naj se tičejo blaga aili pa oblik saimiih. Če so bila moderna kratka krila, lahko skoraj z gotovostjo pričakujemo prihodnjo sezono široke in dolge oblike, tako tudi eno leto mehke in tenke svile, drugo leto pa težke tkanine.
Kakor se spominjamo, so bile letos na dnevnem redu le lahke tkanine, kakor so georgete in gaze. Njim največji kontrast smo dobili z žameti, ki nam jih je pokazala že jesenska sezona in bodo sigurno prevladovali pozimi.
Vsi so z največjim odobravanjem pozdravili baržun, ker že dolgo let ni bil v modi. Razen tega pa damam silno ugajajo lepe barve in poseben blesk žameta, da ne bo garderobe brez obleke iz njega.
Baržunasta obleka ima že zato neprecenljivo prednost pred dragimi, ker so obleke iz njega tudi z dolgimi rokavi porab ne tako za popoldne, kakor za zvečer. Krasne linije najnovejše mode kažejo žamet v vsej njegovi lepoti in pikanteriji ter dosegajo s svojim apartnim bleskom največjo veliavo. Te prednosti so pravzaprav temeljni pogoji njegovega uspeha. Pri volanih, valovitih in zavitih linijah, vogalih Ln podaliških dobi ta tkanina posebne odlike, ki jih ne more-n;o z drugimi tvarinami nikakor doseči.
Seveda razločujemo mnogo različnih žametastih tkanin: za cesto rabimo duvetin ali velvet, za navadne obleke, domače halje in obleke volneni baržun. za obleke za obiske in za večerne toalete pa svileni ve-lurni Sifon, ki s svojim živim sijajem spada med najlepše tkanine.
Barve žameta so poglavje za sebe; razen črne, ki gotovo prevladuje so si priborili uspeh tudi polnočno modri baržuni, pa tudi različni odtenki med bež in rjavo barvo Zelena barva je nekoliko v ozadju, priljubljene so pa češpljevo modre in kardinaino lilaste barve in prav te spadajo k onim apartnim tonom, ki so bili nekdaj Tazkričani, da na.pravij-o damo staro, sedaj so pa središče zanimanja. Cela vrsta živih barv, kakor goreče rdeča, enciianovo modra in oker spadajo za večerne toalete med nafbolj priljubljene.
Še bolj kakor enobarvni baržuni zanimajo vzorčaste vrste, ki jih pa skoraj nikdar ne nosimo zvečer, temveč samo za popoldanske obleke. Imajo namreč to prednost, da vzorci zakrijejo vsako gubo, če se je obleka pomečkala, kar je seveda pri enobarvnem baržunu nemogoče.
Ornamenti vzorčastega velumega šifona so splošno zelo majhni in pravilni ter imajo male listne ali cvetne vzorce, pike, kroge in enake geometrične like.
Na kako mnogo različnih načinov lahko
uporabimo modo baržtroov, nam kaže skupina naših slik.
Prva dama ima plesno obleko iz eno-bavnega velumega šifona, n. pr. v goreče rdeči, encijanovo modri, črni ali beli barvi. Zgornji del je popolnoma enostaven in ohlapen ter spodaj zaključen s prekrižanim pasu podobnim robom. Na obeh straneh podaljšano je tudi krilo, kar ie za plesno sezono še vedno primerno.
Na drugi sliki vidimo model, ki po svoji piašču podobni obliki prihaja v poštev za močnejše dame Izdelan je iz vzorčastega velumega šifona in se odlikuje po kontrastnih barvah, kakor beločrno, bež-rjavo in tako dalje. Tudi tu zopet opažamo od strani podaljšano obleko. Svetla spodnja obleka in markantna novost, da so vsi robovi temno obrobljeni, jo dela posebno lepo.
Tipično baržunasto obleko za popoldanske in večerne prilike nam predočuie predzadnja slika. Ta model si prav tako lahko napravimo iz enobarvnega, kakor tudi iz vzorčastega materijala, ker je-za obe vrsti enako prikladen. Zelo aparten ie zlasti ob strani navzgor potegnjen gornji del in na nasprotni strani zvončasto podaljšana partija krila, ki podaja nositeljici mnogo gra-cijoznosti. Poševni izrez vzbuja vedno več zanimanja in se je poslednji čas zelo naglo udomačil. Kar so novi svilena žameti ze'o voljni, jih lahko uporabljamo tudi za najbolj komplicirane oblike ter smo lahko prepričani, da bodo izvrstno delovali. Zadnja slika nam kaže gracijozno obleko, ki je pri
Odprodaja
eiitne kožuhovine
za Božič.
Najcenejši nakup krasn h damskih kožuhastih plaščev, jopic, boa, vest i" t. d. pri
(Li
Mestni trg
njej spodnja partija razdeljena na tri zvon-časte stopinje, ki so zadaj podaljšane. Svetla georgetna garnitura, ki obstoji iz man-šet in iz mehkega, s čipkami obrobljenega ovratnika, deluje vedno sveže Ln mično.
Naše slike bodo čitateljice prepričale, da je žametna moda sigurna največje priljubljenosti In uspeha.
Našiti žepi
Našiti žepi odgovarjajo popolnoma najnovejši tedenci mode. Ker so po večini zelo veliki, jih radi izberemo, ker je tako mogoče iti iz hiše tudi brez torbice, kar je zlasti pri športnih oblekah zelo važno.
Obleke teh žepov so med seboj popolnoma različne. Na naši prvi skici vidimo tip. ki je rezan v obliki škmiclja in tako nadome-stuje tudi pašček, ki drži pas. Posebni blasebalg ali soufilet-žep z globoko vloženimi gubami vidimo na srednji sliki. Napol okrogla oblika je zelo praktična ziasti za zimo.
Plašoki, Id učinkujejo tudi z žepi, imajo skoraj izključno športni karakter in jih zato navadno prepasujejo s pasom, da se izognemo gumbov, ki vedno bolj stopajo v ozadje. _ _
Snežke
Oblika snežk je postalo zelo aktualno vprašanje, ker je obuvalo vodno bolj luksuzno in elegantnejše ter večicrat tako občutljivo, da ga moramo pri slabem vremenu kolikor mogoče zavarovati, da se ne poškoduje. Moda snežk je izredno napredovala. ker so snežke povsod sprejeli z naj-
večjim odobravanjem kot zelo praktične in danes že razločujemo med razločnimi tipi, ki jih nosimo po dnevu in med takimi, ki jih oblačimo čez večerne čevlje.
Dnevne snežke so iz vzorčastega blaga in precej visoke, da jih lahko zavišemo nazaj ter se pri tem zelo pokaže dekorativno notranji del. Zapenjamo jih z gumbi, večkrat so pa tudi na zadrgo. Večerne snežke so posebno lahke, tenke in gracijoz-ne ter so iz finega gumija z apartnim m oh e-vzorci. Imajo prav tako nazaj zavihane stulpe, najraje take barve, ki se skladi z z barvo večerne obleke. Zapenjajo se z mašimo dekorativno agrafo tako, da ne motijo snežke večerne elegance.
Okvirjanje slik
najeiegantneje n najceneje
atk® Pogačnik
Florija *ska ulica 12
Moj ljubi mladič!
Odstei si moraš kožo vedno, presno se obrJ-Ješ, utreti z
N1VEA-CHENE
Videl boš, da olatša britje in prepreči vsako ranitev kože Sal sam vem: NIVEA-KREMA Je edina kožna krema, ki vsebuje Eucerit, in v tem temelji njen učinek. Ne pušča nobenega bleska za seboj in stori, da izgledaš mladostno in dobro negovan. Je nočna in dnevna krema obenem. Se danes ta pošljem zavojček.	222
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
G. A. L. v M. Kai ie Dravi vzrok bi utegnila dognati zdravniška preiskava odnosno daljše opazovanje. Sicer ie oa znano, da biez zaznatnih bolezenskih orememb mnogo starejših ljudi večje količine hrane zvečer ne prenaša. S to misliio se mora v poznejših letih itak vsako več ali mani sprijazniti, da 60 leten človek ne sme in ne more več tako živeti kot dvaisetletnik Odreči se ie treba marsičemu in kdor ne prenaša do svoiih izkušnjah več redne večerje, se mora pač zadovoljiti 9 čašo čaja ali mleka. — G. A. V. M. t. Anonimno. Koš! — G. Z. V. v A. Pri stareiših liudeh osobito arteriiosklerotikih so mrzle noge r« kaj vsakdanjega Starejši človek, ki se počuti sicer še dokai zdraveza in ki ni trpel sicer nikoli na mrzlih no^an ie te.ia obolenja vedno susnekten. če v 5. desetletju prične tožiti o tem nadležnem poiavu. — V ostalem se poiavliata mrizomost mi vseh boleznih, ki konsumiraio ali so konzn-rr.irale mnogo telesnih moči: Dri vseh ma'o-krvnosrih kaheksiiah v rekonvaI esenci do akutnih boleznih, pri sestradanostih in izčrpanostih itd Nadalie ie opažati ta ooiav tudi pri raznih splošno slabotnih ali oslabelih liudeh in končno še Dri nekaternikih. na katerih ni ugotoviti nobenega vzroka, in kjer Drihaia stvar iz ustroia (Drekomerna ožina žilja in pidobno) Kier so mrzle nože« posledica kake druge bolezni ooneha do-iav. čim se temelina bolezen boliša. odnosno kier glavni vzrok odpade. Za DOiave iz anomalii ootekaioče. seveda ni ieka. Kar se more v takih Drimerih storili, ie izključno samo mimoidoče simptomatično zdravljenje brez trajnega učinka (zorke kopeli, pregrevanje, utiranie s soirituozami in mažami (dermotermaO masaža in dr. — G. M. S. v R. Za to. kar ie Driroieno. ni leka. Če gre samo za zunanio neenakost, brez bolezenske izDremenienosti bodite zadovoljni. Operativna korektura ie pač mogoča. toda nevarnost bolečin, dvomljiv uspeh ob težkih denarnih žrtvah — ne stoje v nobenem razmerju k eventuelno dosegljivemu realnemu dosežku. — G. D. T. v V. 1.) Nagubanost krog ust se da s primerno masažo zavleči ali tudi ooazliivo zmanjšati Kako ie to masažo izvesti, nai vam Dokaže kak zdravnik, ki se bavi s kozmetiko. 2.) Za preteče solnčne zagore-losii in opečenosti je več sredstev npr. uia-z:lo iz 1 zt. čreslovo kislega kinina na 10 gr vaseiina in 20 gramov lanolina: nadalie kurkuma - maža. Tudi primernih speciiali-tet dobite v lekarnah n>Dr matan zeozon. ultrazeozon itd. — G. L.'Š. v B. Na sličnih »neprijetnosti« trni početkom vsak soort-nik. Ko se Da telo do dobra utrdi, se skleoi r.arahliaio in mišice okreoe. premine vse to Ko Dridete domov se skooliite. Dotem se pa frotiraite in masirajte. Na ta način si olajšate bolečine, dočim vam masaža tudi sicer S2mo koristi ker novzroči zvišano nrekirvljanie v kitah, mišicah in koži. — G. H. S. Niš v U. Anonimno. Koš! - G. D. T. v M. Imenoma princioiielno ne priporočamo nobenega zdravnika. — G. A. C. v P. Poskusite z masažo trebuha, kar bi vam naibolj priporočali. Tudi orimerne e;m-nastične vaie telovadba v obče oregiba-nie hoja clezanie veslanie. tekanie ieža itd. — pripomorem do svoie k masaži trebušnega mišKevia in ler.cza črevesja Glede dijete: vzemite na tešče 1—2 čaše mrzle karlovarske vode. eventuelno kislo mleko za zajtrk, nadalje salata, mnogo socivja,
sad:a. sadnih (svežih) sokov. Odvajalna sredstva ie uoorabiti samo tedai. če vse drugo odreče in po možnosti samo mimogrede. — G. D. H. v V. L. Po vašem poročilu ne m^re biti skoro dvoma, da ie šlo Dri vaši deklici za akutno vnetie ledvic s krvavitvami po škarlatinki in da ie bolezen sedai prešla v kronični štadii. 1.) Ušesna obolenja do škarlatinki daieio navadno dobro prognozo. 2.) Beljakovina v ssči se pojavi navadno koncem 2. tedna, časih tudi dokaj pozneie Mnogokrat, posebno v kroničnih Drimerih ni beljakovine naiti tudi ne po več tednov in mesecev, ko se naenkrat v večjih ali maniših količinah ooiavi.. 3.) BUuvanje združeno z nezavestnestio. ali celo s krči. ie smatrati za uremičen znak
(otrovanje s sečnicami). 4.) Pri kroničnih vnetjih treba vzdržati diieto. ki bodi vezeta rična in neslana (kruh. pecivo, sladkor, prikuhe in sočivje brez vseh dražeeih začimbi), surovo maslo, sadje. Malo tekočin. Samo nekaj mleka Radensko slatino. 5.) Bolnik naj dobro ogret leži dokler se količkaj slabeza počuti v Dostelii. Pozneie ie morje priporočljivo. 6.) Kronični primeri se lahko vlečejo več let in se lahko ooDolnoma izlečiio. V ostalem se držite do možnosti zdravniških navodil — G P. R. v P. V. Brez znakov ni diagnoze. Ne teriaite od svojega zdravnika čudežev. Kar ie mogel spoznati, je spoznal. To ste pa menda vendar že slišali, da nekateri otroci dobe vročino za vsako malenkost, ker Dač niihov nežni prekomerno občutliivi organizem reagira na vsako nerednost Kai se iz teza izcimi. pa v prvih urah in dostikrat niti v prvih dneh. ni moči ugotoviti. Je lahko nered v prebavi so lahko zob'e. nadležen katar ali pa tudi težka infekcijska bolezen. Da
celo to ie mozoče da diazi^osticira zdravnik bolezen stoprav ko ie končana, npr.
škarlatinko potekak>5o brez eksantema samo z navadnimi febrilnimi simotomi. ki se pa izda kot taka, ker se rekonvalesceutu
luni koža.
Tč
Pomen besed;
Vodoravno: 1. jed, 5. nedoločni zaimek, 6. osebni zaimek, 7. rimski datumski pojem, 9 žival, 12. bajno btje, 13. trizapo-redne črke. 14. poljska cvetka, 16. francoski difiong, 18. bajno bitje, 21. kemična tvorba, 22. angleško pivo, 24. francoski kralj. 26. francoski pesn.k.
Navpično: 2. mej ni krmen, 3. žensko ime. 4. usoda, 8. palica, 10. rumunski politik, 11. oblačilo, 13. madžarski pisatelj, 15. kemična tvarina, 17. lijak. 19. otok na Jadranu, 20. cerkvena občina. 23. laški zaimek, 25. osebni z-aim-k.
je bolestno zdrznil. Ena izmed šip je bila ubita in drobci stekla so ležali na tleh. Ali je mar tam prišel v sobo? Ni se spominjal.
Lahen vetrič je zamajal zaveso. Zunaj je bih pokojna noč in v svitu zvezd je za trenutek zagledal cesto, ki sta jo obrobljali dve vrsti dreves.
Tajinstveni posetnik je napeto prisluhnil. V hiš: je bilo vse mirno. Iz dalje je udarjalo na uho šumenje velemesta.
Mahoma se je Doutrelonu posvetilo in tedajci je v duhu videl vse posledice svoje prisotnosti na takem kraju. A čudno, n» se vznemiril. Zdelo se mu je, kakor da bi plaval v neresničnem svetu. S prečudno premišljenimi kretnjami je nadaljeval svoje zločinsko raz-iskavanie. Nič ga ni več moglo spraviti iz ravnotežja. Opazoval je samega sebe, kakor da to ni on, ampak nekdo drugi. Menil je, da ga varajo čuti, da se pogreza v popolno fantazmagorijo.
Avtomatično je premeril vse sobe in izpraznil predale z neko natančnostjo, upornostjo in mttodo, ki si jih ne bi bil nikdar prisodil. In potem, ko je bil spet tam, kjer je bil začel, v bližini priprtega okna, se je pripravil za odhod. Sklonil se je skozi okno, se zagledal
v nočno temo in se zdrznil od pogledu na prepad, ki se je odpiral pod njim. In potem je pomislil, da mu je umik odrezan, da bo moral ostati tu, dokler ga ne pridejo aretirat. Videl je, da je izgubljen in popadel ga je strašen obup. Tedaj je nenadoma začutil, da ga neznana sila žene naprej: zavihtel se je na balustrado, se oklenil strešnega žleba in . . . potem je izgubil zavest . . .
Ko se je osvestil, je ležal v postelji in si podpiraj komolce. Njegova žena se je vznemirjena sklanjala nad njim. S pridušenim glasom je izdavil:
—	Kaj je?
—	Nič, dragec, je odvrnila. Moral si imeti težke sanje. Ječad si in govoril brezzvezne nesmiselnosti . . .
—	Kaj sem počel?
—	Ne vem. Spala sem, ko si me nenadoma zbudil: sedel si na postaji in odlagal suknjič na stol . . .
—	In potem?
—	To je vse.
Doutrelon se je oddahnil. V možganih je čutil neizrekljivo utrujenost. Vprašal se je, aH ni to blaznost In potem je brez prehoda padel v težak sen.
Drago jutro se mu je zdelo, da je vse pozabljeno. Solnce je mežikavo sililo skozi perzijske zavese. Iz sosednje
obednice so se čule stopinje njegove žene. Doutrelon se je spomni! nočnih halucinacij. Preklel je svojo bujno domišljijo in vse bedaste sanje, ki izvirajo iz nje.
Potem je vstal. Mrzla voda ga je nekoliko razbistrila. Ko se je oblačil, se je smejal samemu sebi in svojim sanjam.
Tedajci pa se mu je iz grla izvil strahoten krik. Ko je bil segel v žep suknjiča, je bil pograbil celo pest draguljev! . . . Draguljev, ki jih je til v
sanjah ukradel v neznani sobi! . . . *
—	Najbolj čudno pri vsem tem, je menil doktor CarraJ nekega večera, ko smo v prijateljski družbi govorili o skrivnostih podzavestnega življenja, najbolj čudno je to, da so po tMi strašni krizi poslali Doutrelona na mojo kliniko, kjer sem ga začel psihoterapevt-sko zdraviti.
—	In?
—	In cela vrsta vlomov, izvršenih z nezaslišano drznostjo, ki jih nihče ni vedel pojasniti, ie mahoma prestala.
—	Ali mislite, da je bil krivec Doutrelon?
—	Ne vem, je počasi odgovoril zdravnik. Ža visakega teh vlomov mi je moj
klijent postregel z neizpodbitnim alibijem . . .
—	A vendar, je povzel eden izmed nas, a vendar je bil vsaj enkrat on krivec. Saj so pri njem našli dragulje, ne?
—	To je res, je odvrnil doktor. Si- j cer pa so afero potlačili in dragulje J vrnili lastniku. Jn veste, kaj je najbolj nerazumljivo? Povsod, kjer so bile izvršene tatvine, so odkrili Doutrelonove prstne odtise, čeprav se je pozneje vselej izkazalo, da je bil tistikrat drugod..
—	Mora že biti nenavadno spreten, se ie vme?al v pogovor mlad odvet-
: nik. Nemara ima dvojnika . . .
—	Dvojnika? sem povzel jaz. Saj je vendar docela nemogoče, da bi bil vaš dvojnik hkrati do-ma in v neki tuji hiši. Stvar je neverjetno miserijozna ...
—	Kdo ve, je zamišljen odgovoril dr. Carral. Zdravniška veda. zlasti psihoterapija je še v povojih. Koliko je še stvari, ki jim ns vidimo do dna!...
—	Po mojem bi se dala stvar razložiti le s hipnozo ali pa somnambuliz-mom.
—	Nikakor ne. O tem bi se mojrlo govoriti le tedaj, če ne bi imeli opravka z istočasno navzočnostjo na dveh različnih kraiih. Dvajsetkrat in večkrat so
i Doutrelona videli in spoznali, pa se je
ob istem času on mudil drugod...
—	Kako si torej razlagate? . . .
—	Ali moremo zanesljivo reči, da je oddvojenje osebnosti, materijalizacija v daljavo, avtolevitacija in d.sinkarna-cija, da so vse te skrivnostne vede, ki jih danes še ne pojmimo, zgolj fantazija brez sleherne realn-e podlage? Kdo bi nam vedel pojasniti?
Dih na mje zastal in čudno neugodje nas je prevzelo ob teh besedah. Hlad misterijoznosti nam je težko legel na duha. In čisto tiho, kakor da bi govorili samemu sebi, je ponovil učeni pn> fesor:
—	Kdo bi vedel to pojasniti?
m
Vsaka zavedna
gospodinja uporablja dosledno
prašek
za pecivo
Božičnih puranov zadnja pot
boki nasveti. Ali ti se zaduše v dimu cigaret in pip, da mora glavni odpreti okno, kar pomeni, da je seji odzvonilo, in starci dostojanstveno odkorakajo iz svoje sobe na oddih ali pa z nagubanimi čeli, namršenimi obrvmi in globoko zamišljeni po važnem opravku krenejo v »drvarnico« nasproti opere na pameten pomenek.
»Ce bi vsaj enega ali drugega kap zadela takole pri seji, pa bi imeli imenitno gradivo«, milo potožijo »Naši -kraji« in sedejo za prazno mizo, kjer že preži metteur na rokopis. Potem naj pa človek misli na božič, če še sproti ne more ukrotiti krvoločnega razgra-
Okrog miz po gostilnah švigajo dečki in se plazijo deklice. »Hvalevredna samostojnost in podjetnost« pravi gost in momljaje preštudira z mežikanjem ponudene razglednice Vener in Psih. Potem pa natakne očala in §e poglobi v umetnost in nevenljivo lepoto Lede z labudom. Dolgo občuduje sliko in misli, če ne bi se zapisal v Narodno galerijo. Seveda, da ne bo treba plačati vstopnine za take stvari in bo lahko pokazal črno na belem, kako je kulturen. Razglednice pa zaropotajo v vajenih rokah kakor tarok zopet v šop, češ: »Na punčka, pošte j, da so vse, jaz nisem več za tako, pa pri oni-le mizi
Kar ostane od perut nine, gre v pernice
jača! In prične pripravljati... božično številko.
Ideje se vžigajo, glava gori. Lasje sive, izpadajo — in žurnalist strmi spe-han v sto in stostroki obraz, v večno njegove krvi žejno žrelo vse zahtevajoče in vsemogočne Publike, v nenasitno divjanje jeklene rotacije. Ta moderni moloh, največji izum 19. stoletja imenovan, ni kanibal, kakor njegov klasični prednik. Ne žre celih ljudi, le melje, melje in melje same možgane in živce, ostanke pa pljuje na Golnik in Studenec. O, in še kako je izbirčen! Ni vsak za to karijero.
Že diši po kadilu, po svetih praznikih in še celo slišijo se prazniki od daleč že tedne in tedne. Neprestano tolčejo
ponudi, da si kaj prislužiš za božič.«
Milostiva gospa mama je zastavila zadnji zastavni listek, da bo za kolo-salno drevesce, vse drugo se pa vendar dobi na bone in obroke: brokatne in velurne stilne toalete, pristni francoski parfumi, Hellerjeve bonbonijere, radio, sibirska kožuhovina, likerji, nakit, sploh vse, kar je neobhodno za eleganten in stanu primeren sveti večer. Vse prima, prosim, in še ta umazani, leni štor, ki se suče po kuhinji, dobi uro ... Drugače bi nazadnje res tožila za plačo. Še ginjena bo, sai kmet je kmet, ki ne ve, kaj je čokolada.
Pa vendar imajo tudi na deželi ob praznikih dosti poezije: jajca, kuretino, svinje. To so za praznike pitali s pše-
Kako pripravljajo 4ngleži božič svo-Im vojakom v ko-kolonijah
Kulturni pregled
Reoer*oar Narodnega gledališča v Ljubljani
Ljubljanska drama
Začeto k nb 30 uri. Nedelja 16 Ob 15.: Krog s kredo Ljudska prestava pri znižanih cenah. Izven. Oh 20 uri Lepja Vido Ljudska predstava pri rnižanib cenah Izven.
LiuhManska opera
Začetek ob do) '20 url. Nedelja. 16. Ob 15.: Boccacio. Opereta. Ljuri ska predstava po znižanih -^nah Izven Ob pol 20.: Tosca Izven Ljudska pred stava po znižanih cenah Ponedeljek 17 Noblova nagrada. A Torek. 18 Aida finstuje Mani Šimenc. Izv
Mariborsko gledališče
Začetek ot> 8 zvečer Nedelja, 16. ob 3 popoldne: cjesenski manever«. Znižane cene. Kuponi — Ob 8. zvečer: «Adieu Mirni*. Kuponi. Ponedeljek. 17.: Zaprto. Torek, 18.: cDover - Calais*. B. Premi jera.
Otvoritev Narodne galerije v Ljubljani
Narodna galerija je izdala sledeči oklic:
Dne 18. septembra 1928 je preteklo deset let od ustanovitve društva
«Narodna galerija*.
V tej dobi je zavzela «Narodna ga» lerija» pomembno mesto med slovens skimi kulturnimi institucijami in je po* stala organizatorično središče za tvor* be likovne umetnosti vseh dob na nas ših tleh. — Jubilej svojega obstoja bo društvo praznovalo v nedeljo dne 16. decembra 1928 ob 11. uri.
Obenem s pregledom društvenega delovanja in uspehov bo Slovencem iz* r ocena v prenovljenem Narodnem dot mu stalna streha za stvaritve likovne umetnosti na njihovi zemlji.
Vabimo vas, da blagovolite manife* stirati omenjenega dne s svojo navzoč* nostjo pri zborovanju za visoki slovent ski kulturni zavod, za našo galerijo le* pih umetnosti.
Literarna konstelacija
Evropska literatura, ki je v zadnjih dvajsetih letih izgubila stik z življenjem svojega časain zato postala nefcaikšno neživo igračkanje in služila skoro le za ubijanje dolgega časa, prevzema počasi v svoje snovanje vsebino, ka so ji jo odkrili vojna, revolucija in razvita tehmaka. Zdi se, da so i producenti i kouizumenti siti formalističnega neživega čenčanja in da jih tudi odbija ekstatieno, čuvstveno prenapeto. KaT išče danes pisec iin bralec, ni prenos subjektivnega čuvstva, marveč preciizna slika objekta: sodobno žiivljemje podano v jasni formi. Erotika se umika pred sociološkimi, gospodarskim in političnim momentom. Don Juan v neskončnih variantah se je preživel, človek v borbi, politik, trgovski osvajalec stopa na njegovo mesto. Pisca in bralca zanima neposredno sodobno: navade in običaji nove proletarske dTžave, institucije Amerike, fabnke, koncerni. avtomobili, šport, petrolej, sovjetska Rusija. Odpor današnjega človeka proti subjektivni, čustveni oceni povzroča, da so pridobili v svoji popularnosti historični roman in historična esej, v kolikor pokažejo dogodke zaključeno, strnjeno in radi tega preglednejše. Baš radi tendence neposredne sodobnosti, ki mimo vsebine formo komaj še upošteva, se zdi, da jc začasna francoska literatura največ izgubila pri sodobnem literarnem »gurmanu« svoje vrste. Nasproti starejšim pisatelje mse je n. pr. mlajša nemška pdsa-telijska generacija odvrnila od Francozov in je našla "svoie vzore v Angležih snovno in predvsem tudi jezikovno. Kakor pred leti Zola ali Balzac so danes tej generaciji poznani Kiplinag, Stevenson, Gasworthy. Wel-les, Bennett, Maugfoam, Conrad. Močnejše
miškjenija povprečnega evropskega pisatelja kot kdaj kold pred vojno obličijo nazor in in bralca Amerikama Up ton Lincdair, Jacka London in Sinclair Lewis. Italijani so kljub svojim predvojnim eksoentričnim gromov-nikom danes skoro neaapaženi, od Spancev bero komaj še Blasca Ibameza. Zato Pa napeto zasleduje Evropa razvoj io nova razodetja mladih Rusov. Razumljivo je, da so v nemški literaturi mahoma obledeli nežni, skeptični piscj z Dunaja. Z robustno gesto je literarni sodobni Berlin prisilil melanholični Dunaj k molku. Uspeh ima, kdor zgrabi interesantno vsebino v neposredno zajernljiv formii Ni nerazumljivo, če bero mnogo bolj Werflov roman »Verdi« kot njegove pesmi; isto je s Klabundovimi romani. Nemški zgodovinski roman si je izvojeval pot v svet, Nemce prevajajo mnoso več kot prej. Konstelacija zadniih let vpliva, da so nekatera dela prejšnje generacije izgubila na popularnosti, druga pridobila. Stemd-hal živi, Flaubert je pozabljen. Tolstoj razburja še vedno duhove v debatah, da vzbuja Dostojevski le še mrzlo občudovanje, je radi duhovnega horizonta sodobnega braJ-ca razumljivo dejstvo. Ne bi bilo pravično, če bi obsodili tak duhovni horizont s suho ozmako »moda«. Ne bilo bi pravično, če bi brez predsodkov sledili tej svetovni konstelaoiji tudi m j s svojo literaturo, ld ne more in morda noče najti poti iz slovenskega kaosa Morda so to nove poti. še nejasne in razdrapane? Morda so primerne in godne tudi za naše izgubljene duše? Naš Mtera-ni producent molči. Kadar spregovori, umolkne vse. Iz nerazumevanja, i,z brezbrižnosti? Naš literarn- konzument zajema iz virov sodobne nemrške knjižne produkcije, ki se zdii, da je neusahlijiva,	jt.
Ljubljanske nedeljske gledališke predstave. V nedeljo 16. t. m. popoldne ob 15. vprizori ljubljanska drama pravljično igro iz kitajskega življenja, Klabundov »Krog s kredo«. Zvečer ob 20. je prva repriza Cankarjeve dramske pesnitve >Lepa Vida« Predstava se vrši v proslavo roistnecra rine Nj. Vel kralja Aleksandra I. V operi se poje popoldne ob 15. klasična Suppejeva opereta »Boocaocio« 9 svojimi lepimi arijami in izredno svežo glasbo in zabavno vsebino. Zvečer ob pol 20. se poje Puccinijeva »Tosca« z srospo Vilfan-Kunčevo v slavni in naslovni vlogi. Nastopijo še: kot Cavaradossi — gosp. Marčec. Scarpia — g. Primožič, Angelotti — g. Janko. Cerkovnik — g. Betetto, pastir — ffa. Ribičeva, Spoletta — g. Mohorič, Sciaro-ne — g. Mencin in Ječar — g. Sekula. Vse Štiri predstave so ljudske po znižanih cenah »Aida« ▼ ljubljanski operi. V torek, 18. t. m. se poje prvič v letošnji sezoni Verdijeva velika štiridejanska opera »Aida« pod taktirko kapelnika Neffata. V vlogi Radamesa gostuje tenor beograjske opere g. Marij Šimenc. Naslovno vlogo Aide poje ga. Vilfan-Kunčeva, Amneris — ga. Thierryjeva, s\e-čenica — ga. Ribičeva, velikega svečenika Ramfisa g. Betetto, kralja, očeta Aide Amo-nasra — g. Primožič, egiptovskega kralja g. Rumpel. Sel je g. Ribič. Pri predstavi sodeluje baletni zbor in oddelek vojne muzike dravske divizijske oblasti. Predstava se visi izven gledališkega abonmaja.
Domača komorna glasba v Beogradu. Glasbeno društvo «Stankovič> v Beogradu priredi v ponedeljek, 17. t. m. večer domače komorne muzike. Na programu sta kvinteta Pere Stojanoviča in Jos. Štolcerja-Sla-venskega ter pesmi komponistov Kon javi ča, Milojeviča, Hrističa, Vukdragoviča, Barano-vida, Sirote, Lajovica in Škerjanca.
K lagrebški uprizoritvi Cankarjevega <Pohujšanja» pripominjamo še, da je igral ulogo župana gosp. Tepavac, cerkovnika naš operni basist gosp. Zupan, županovo ženo ga. Ima Polakova. Nekatere uloge so igrali Hrvati (Sotošek, Prejac in dr.) z izvrstnim uspehom. Gosp. Sotošek je igral učitelja Sfi-ligoja, gosp Lovrenčič pa Popotnika. Nastopil je tudi gosp. Ciril Bratu!
Proslava desetletnice Cankarjeve smrti v Pragi. Slovenska dijaška zadruga v Pragi je priredila 10. t. m. spominski večer Ivana Cankarja. 0 pesniku je govoril gosp. O. Rer-kopec, recitirali pa so akademiki, dame in gospodje, zbor akademikov pa je zapel troje pesmi. Prirediteljica večera je Izdala okusno tiskana vabila e Cankarjevo glavo, katero je vrezal v les gosp. Črtomir Zoreč.
ZAKAJ
BI
Kupovali drugo ? *
Za pranje lica
vam največ koristi blagu Milino milo s stiko opatt-c«. Dobe se povsod. Glavno skladišče:
f^rfumerlla HRAN
•►»Mana M?t+tr trg 11
m io
249 a
F. Stern,
Ilica 44.
preje
JKira (t. ^aier)
NAJPRIMERNEJŠA DARILA
za Božič tn Novo *eto
Novo: Josip Korban: KOČA V GLOBELI; za mladino primer« na knjiga, vezana Din 34.—.
Obenem priporočamo: Dornik: Pasijonske povestice za mladino, Din 5.—; Jančič Iv.: Risanje, navodilo za risanje v vseh panogah Din 130.—; Koc> bek: Savinjske Alpe, geografski in turistični pregled Din 125.—; Remec: Iz moje domovine, Mlade povesti Din 24.—; Šorli Iv.: Golobovi, novela Din 40.—.
GORIČAR & LESKOVSEK. CELJE
Za Božič in NOVO leto. Električni kuhalniki
znamke «Elektra»Bregenz» po globoko znižanih cenah se dobijo, dokler traja zaloga dotične propagandne pošiljke,
pri glavnem zastopstvu tvrdke ELEKTRA, G. m. b. H., BREGENZ. SPLOŠNA ELEKTRO»DRUŽBA t o. %., LJUBLJANA, MESTNI TRG (poleg trgovine Krisper)
a
KOLMANOVO
PLAVILO
najboljše
CENA PO KOMADU
SAMO EN DINAR
Vsakovrstne
trgovske knjige,
Strace, mape, notese, berbarije, od je* oaatne knjižice, bloke, Šolske zvezke itd
nudim po skraino a godnih cenah!
Anton Janežič,
LJUBLJANA Florjanska 14 Knjigoveznica tn irtainica trgovskih knjig.
NA DEBELO!	NA DROBNOl
i-
Na Angleškem že mesece hi mesece pripravljajo Po vojaških skladiščih konzerve, cigare in druga okusna darila, da pravočasno prispo v oddaljene kolonije in vojaki ne bodo pogrešali doma. Za naše fante v kolonijah se je pa pobrigal minister - prezident, da bodo pripeljali iz Beograda v Slovenijo, Makedonijo in na Hrvatsko cele vlake sli-vovke in medenih potic kar na dvorišča kasarn, kjer bo dobil vsak vojak svojo potico, kakor doma. Če je pa kdo krčev, bo pa dobil orehovo, da ne bo zamere in govorice med ljudmi.
Še več, še vse več dobe naši junaki po kolonijah! Kakor je vsakemu brum-nemu Slovencu znano, ima naš bodoči deželni patron, prav za prav že sedaj nebeško mili zaščitnik obeh oblasti, svoje slavne vzornike v Španiji. Tam so delovali njegovi veliki učitelji, od ondod so njegovi uspešni recepti za vladanje. Poglejte sliko! Tudi tam ne pojedo zavedtfi volilci svojih puranov sami, temveč jih ženo lepo v mesto polno cerkva, farovžev in samostanov. Skoraj toliko je tamkaj žegnanih hiš kakor v blaženi Dalmaciji, ki mimo nje teče mleko in med, da se bodo kmetje menda že te praznike začeli na debelo seliti v boljši svet. Pa se je največji Slovenec s svojimi prijatelji pomenil tako, da dobimo popolnoma brezplačno vse purane, kar iih ostane njegovim zavednim španskim zaveznikom. In mir bo želodcem na zemlji.
Priprave
Kadar poskočijo jajca in zvodeni mleko na trgu, skliče glavni urednik sejo za božično številko. Po uvodni konsta-taciji, da je seja več ali manj potrebna, prosi referente, redakterje in strokovnjake za radio in učenjake za uganke ter reporterje za senzacionalne ideje za nenadkriljivo in velikansko božično številko, ki v nji ni nikdar dosti prostora za najskromnejše želje in najaktualnejše izlive posameznih rubrik. Ideje seveda ne izblekne nikdo, ker bi jo vsi kolegijalno sprejeli za idijotsko. Le začetnikom, to je tistim, ki še bero časopise in bukve, se trgajo iz prs in lomijo iz možgan svet pretresajoči glo-
za božič
kladiva v bližini in drobe orehe za potice. Na malem vozičku jih pripeljejo polno vrečo in dve peljejo nazaj. V eni so jedrca, v drugi pa lupine, da trgovec lahko kontrolira, če obe skupaj tehtate do grama toliko, kakor ona s celimi orehi, ki jim jih je zaupal, da jih stolcejo in izbero za 1 dinar od kile. Tako se pripravljajo na božič otroci uradnikov, penzijonistov, obrtnikov in drugi.
Naša sladka deca brska po smetiščih za cunjami in smuka po dvoriščih tiskarn za papirjem, da zamaši doma špranje v barakah ter zadela luknje v razbitih oknih in bo topla blažena noč.
nico, namenjeno za poprtnjak, ker je koruza predraga, in so računali, da bo deklina za teloh v mestu skupila za pekovsko štraco, da bo namesto poprt-njaka.
Dan na dan se plazi deca v slabih čevljih pod grmovjem in po trnju ter po ostrih skalah za žametasto se spre-minjastim mahom, da si pripravi jaslice. Izpod snega in trohnelega listja grebejo popke teloha, da jim prstki pokajo in kapljice krvi barvajo stekleno ostri srež. Na zamrzla drevesa plezajo po krhkih vejah za omelo, ki bo zimzelena, posrebrena ali pozlačena krasila ovitke pod božičnimi drevesi v mestu. Tja poneso vse, da si kupijo skromne jaslice in kruha, kruha za vesele praznike.
Še kruha ne bo dosti letos povsod, ali vendar nekaj. Ne bo pa letos po pol-nočnici običajnih krvavih klobas, ker je svinjo — kakor kaplja je že bila — zarubil eksekutor za davke. Jajc tudi ni, če ni zrnja. Druga leta je bil na sveti dan z orehi pitan puran. Ali si sploh morete misliti božič brez pečenega purana? Letos pa v mestu skubijo purane in gosi, kakor vidite na sliki, da jih pošljejo v Zagreb in Beograd ali pa še prav za mejo. Še z gorkoto ne bo prida, ker ni fantov, da bi šli v gozd po panjače. Starejši sedi, ker je šel v grajsko odsekat nekaj smrečic, da bi ji hpeljal v mesto, drugi pa je v Makedoniji pri vojakih. Hvala bogu, da je vsaj ta preskrbljen.
Po celoletnem delu Vašim domačim božično obdarovanje!
Ne odlašajte z nakupom na zacjnji dan! Zadnje dni je velik naval.
V dragih časih
praktična darila po najugodnejših cenah: Preproge	namizne garniture angleško blago
brokati	tekači	vseh vrst In kvalitet
odeje šivane in volnene garniture	zastori
Ostanki za obleke moške
in otroške PO polovičnih
cenah.
I. G-EOBELITIZ;, I^jULTolja.nsu
Kupim stalno vsako množino
2o9e
kostanjevega taninskega lesa,
smrekove škorje cele m drobljene. smrekove hmeljeve droge, rabljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo.
Franc Oset, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Praktična božična darila
pregrinjala,
pohištvo	^^ posteljninlna
Dar, s katerim istočasno okrasite svoj dom, razveseli celo Vašo obitelj
„WEKA" MARIBOR
Cenik brezplačno I 219 Cenik brezplačno!
Za Božič
Za Božič
Oglejte si vsakodnevno večerno razstavo otroških in igračnih vozičkov, holenderjev, skiro, tricikljev, šivalnih strojev, malih dvo« koles in avtomobilov pri
«TRIBUNA» F. B. L., LJUBLJANA, Karlovska cesta 4.
PUH - PERJE
R.MIKLAUC UOBLOANA
Generalno zastopstvo tvrdke glasovirjev
K A N Z L E R
Maribor, Gosposka ulica št 2.
Edino zastopstvo vodilne sve^vne znamke
Lauberger & Gloss in svetovne znamke Ehrbar.
Obroki od Din 400 navzgor.
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za H vil je, krojače in čevljarje to U Vtak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednosl pr tvrdki
Lud. Baraga, Uubijsne
Šelonburgovo ulica 6 J.
Irazolačen pouk IS-letne garanciji
Telefon St 980. a
ANGLEŠKA ZAVAROVALNICA
E
ustanovljena 1720
kapital nad 5 miljard dinarjev prevzerra vsa elementarna zavarovanja.
Filiala sa Slovesno v LJubljani.
Telefon 2260 — Gosposvetska c. I
Reprezentant Aleksander Knez
l .i 39i-e
Akcijska družba sprejme dobro uvedene strokovno naobražene
zastopnike in potnike
za prodajo trikotaže, manufakture in pletene robe ter drobnarije. — Reflektanti naj javijo, v katerem iugoslov. rajonu želijo delati. Za večja mesta sprejmemo krajevne zastopnike. — Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti in zahtevki kakor znajnem jezikov na
Radio Reklam Jugoslavija, Subotfca Telefon B 34-1-38.	15434-a
MOTORJI »SLAVIA«
CM
S
m
Idealen in cenin pogon za vsak poseL Stabilni pokretni agrigati za razsvetljavo In kmetijstvo ter motopila.
Izdelki tt. Brača Parlk, Napaiedla Č. S. R.
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS
»SLAVIA« MOTOR
Zagreb, Sajmište 2.
Pristni Harzerji
od 8 U naprej, predpevci, plemenski pari, sneinobeli kanar6ki, kletke, tičja krma, zdravila za tiče. — Ilustrirani cenik zastonj. Veleptičjereja Heydenrelch Bad Snderod« 150 — Harz.
Proda se
h proste roke za usodno ceno
lepa
oogalna MSa
v Ljubljani, na eni najprometnejših cest, s krasnim razgledom. Hiša ie dvonadstropna, z man-zardnkni stanovanji, hlevom, avtogaražo in z velikim vrtom oziroma stavbSčem — Hiš« kna 18 stanovanj po eno, dve, tri la Štiri sobe s prltl-klinami. Pri hlevu ki garaži sta Se dve sobi. Hiša ie solidno zidana to v nalbolfSetn stanju.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje odvetnik dr. M. Pire v Ljubljani, Cigaletova ulica St. 1 od 15. do 18. ure.	15484
Če imate bolečine v nogah
raztopite 1—2 žlici sv. Roka nožne soli v umivalniku tople vode in pustite v kopel ji svoje utrujene noge deset mi* nutl Polagoma preneha mučno akelenje, odrgnine in mlahavost nog izginejo, naj« trdovratnejše ozebline in neznosna srbe« čica se odpravijo. Če pustite noge dalj časa » vodi, se omehčajo vsa kurja oče« sa in drugi zaguljki tako zelo, da jih lahko odstranimo brez no2a.
Odtiskl
Utrajene nog«
Odrgnin«
K. epe Kurji
očesa Oiuljki
med prsti /^v^V S Skelenje podplata Ozebljine	Po ozkjb fcvlJih
povzročeni otlščancl Kotni oguljki
Sv. Roka nožna sol spravi tudi naibolj zanemarjene noge popolnoma zopet v red. — Velik zavojček sv Roka nožne soli stane 16.— Din — Dobi se v vsaki lekarni Če je ne dobite obrnite se na:
OROGERIJA GREGORiC, LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA 5.
Pleša
PLESA u> izpadanje la* Je največja aearete ta »taro in mlad* V 84 urah caata-vtjdo izpadanje la* za redno, a odpravimo ve* prh. tja), srbet hra«te in nesna. go • »ESPARCEITE. od dr Dorratn- & de., Pariz Laeje bodo ozdraveli in zop garantiramo Garnitur* 00

bojno zraetU Z* upeb >ln - OENTITOUA- koz-metiSki zavod. Zagreb flic* it. 87. Zahtevajte brezplačne (la»trir»ne oro*i*ktel	886
Pisarno
v bližini glavnega kolodvora iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna«.	15522
iySP£.CTKUmift d. d.
inž. Ropista, Dubskj in Krstil, tvornica
•gledal io brušenega stekla, Ljubljana VII, se nahaja od 1. novembra aa Celovški eesti 81, telefon št 2313
Zagreb, Osijek, Srediinjica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, malin »ko steklo 5—45 mm, ogledala. brnSena » roeb Velikostih in oblikah, k&kor tud) bruSene prozorne Sipe. izbo5°ne plošče, vsteklevanje ? med. — Fina. navadna glftdala	82
Zahvala.
Podpisani se na iskreneje zahvaljujem „L udski samopomoči" v Mar.boru za podporo, katera sr mi je takoj po smrt' moje žene Marije Mencej izplačala.
Maribor, dne 14. dec. '28.
Henrik Mencej
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočustvovanja o priliki prerane izgube naše nepoz bne mam ce, tete, svakinje gospe
Marije Mence!
se tem potom v<em zavaljuiemo. Posebno se zahval ujemo g. dr. Fran. Mariniču, čč. duhovščini, društvo ženske zveze ter vsem pri:ateljtm 'n znancem, ki so drago pokojnico sp;e-mili na njeni zadnji peti. Maribor, dne 14 dec. 19.'8.
Žaiojoč' ostali
la louce
nudi naiprimt rnejša božična dai la tvrdak
F. K. KAISER,
m	• v	puškar,
lil riDlCe	Kongresni trg
štev. 9.
Za Božič in Novo leto!
Najprimernejša darila so:
volnene in flor - nozavice. triko - perilo, puloverji, vestie za dame. sosnode in otroke, žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila L t. d.
JOS. PETEUNC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Kostanjev fanlnski les
obeljen kakor tudi neobeljen
Stalni nakup! — Najugodnejše cene! Takojšnje plačilo?
ERNEST MARINC
12351
CELJE Zrliiskegs ul 4 — Te= interarb. št 13*
AUSTRO FIAT
najpopolnejši, najdovršenejši, najrazširnejši svetovnoznamf brzovoznd AVTOBUSI, tovorni ter avtomobili za požarne hrambe, brizgalo*, sanitetni vozovi ter vozovi za vsako porabo.
Zelo ugodni plačilni pogoji.	15422-e
Glavno zastopstvo O. ŽUŽEK — LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica U.
cemu
Veliki ilustr-ovani
dobite zastonj: Zahtevajte ga od sklad.
MEINEL in HEROLD
tvornlca glasbil, gramofonov la harmonik R. Lorger	MARIBOR	št 101
VioJime od Dm 95.—. Ročne harmonike od Din 85. Tambure od Din 98. Gramofoni od Din 345 dalje
Prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša predobra in skrbna žena, mati, sestra in teta, gospa
soproga učitelja
po večletni težki z muoeniško potrpežljivostjo prenašani bolezni danes ob pol 4. zjutraj mirno zaspala v Gospodu.
Telesni ostanki ljubljene pokojnice se bedo v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 15. uri na Bregu pri mostu blagoslovili in spremili na mestno pokopališče-
Miklavžev hrib pri Celju, dne 15. decembra 1928.
Mihael Levstik, učitelj v pok. in posestnik, soprog. — Vladimir, književnik, Marija, Helena, Vera, strok, učitelj., otroci. — Marija omožena Plaskan, po-
sestnica, sestra, ter vsi ostali sorodniki.
svetovno zmagovalni motocikli
250, 350, 500 in 1000 ccm brez in s prikolico.
Vsak interesent, ki se odloči za takojšen nakup, najpozneje pa do konca tega leta. oziroma si v tem času rezervira motocikel za spomlad, uživa znaten popust A. J. S. motocikel ie znamka za poznavalca. — Vsak posamezen motocikel ie mojstrski izdelek!
Posebno ugodne plačilne olajšave!	13659*
Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.
Srit
šivalni stroj
pri Jos. Petellncu
Ljubljana
bllm Preiern spomenika.
Velika izbira božičnih darti
F. MICHELITSCH
modna trgovina	I5533a	modna trgovina
Maribor, Gosposka ulica 14
Kakor: Crepe de chme, Crep Satin in Crep Georgette v vseh barvah. Ia tafta po Din HO'- Svilene nogavice po Din 25'- Volnene rokavice m nogavice. Volneno pe» rilo za dame in gosoode. Svilene samovezmce jd Din 20"— napre Moške srajce od Din 65 - naprej. Manufakturno blago za dame. Volneni telovniki in pulovri v vseh ka-
kovostih.
Telefon 128.	Ustanovljeno 1898	Primerne eene
Dekliški zavod petersho/
Sv. peter pri 6radcn (jjraz)
6 mesečni nadaljevalno izobraževalni tečaj s posebnim vpoštevanjem nemškega in francoskega jezika, Francozinja v hiši, umetnostno-zgodovinske literature, godbe, trgovskh strok. G spodinjstvo v vseh predmetih. Najboljše reference, prospekti Krasna lega, lastna vi a. Začetek 7. januarja 1929. 155493
Siiiiiiliilliiiiillllgll
fllllllllHIlIlIVJIlllf f nVAnVAMA SmiSii::!!' 111 lili Mir rlr PillfinP
VV! rttz.111 T t,T l \r. w rn'- MI rili l|UC
Perzijske
pristne in krasne, kot primerno božično darilo ima v zalogi, po zelo ugodnih cenah.
■ll(liflf"iir,illli!liSliSll> J* 1 NA0LAS- LJubljana, V!llllillilillilMill | I Turjaški tre.
Najprimernejše darilo
za BOŽIČ in NOVO LETO [
Izvanredna oiilika se Vam nudL da kuolte kot darilo 8 garantirano
114 karatno zlato
pero
Izvrstne kakovosti, katero Vam Došliem f r a n k o ako doš-liete Din 50.—. Navesti ie treba le. ako želite oero z ostro mani ostro malo topo aH močno topo končnico Izrabite to izvanredno oriliko ker vem. da boste isto vsakomur ori Doročali. Pero ie v ceni brez konkurence in imam edin1 samoorodak) za celo Slovenijo. — Zahtevaite isto mdi v domačih treovinahl	15327a
Eksoort lo veletrgovina: VILKO WEIXL MARIBOR
DARUJTE ZA
JANUAR
KOLEDARJE
IZ TVORNICE KOLEDARJEV
ROŽANKOVSK i DRUG D, D.
ZAGREB
SAVSKA CESTA Yt. Telel. 44-88. 44-81
Dobite jifi v vseh boljših papirnicah in trgovinah za galanterijsko robo' kakor tudi pri grosistih te stroke.

TRGOVCI (Čevljarske delavnice. galanterije) PAZITE II
Edina prilika, da si nabavite
PRAVE STARO-RUSKE GALOSE m SNEŽNE ČEVLJE
znamke
al
KBAAPAT-b
„RIGA OUADRAT"
direktno iz tovarniškega skladišča v Beogradu, Karadjordjeva ul. 13. (Telefon 30—75). Edino skladišče
v kraljevini Oddaja ocarinjeno blago.

Cenjent mu občinstvu vljudno 1* iBmmamA
naznanjam, da sem US^SmO „ A 0 iCtClO P
preselil V lastno hišo (Stražlšče 76) ob drž. cesti med Gašteiem m Laboranti.
Priporočam se tudi nadalje za izdelavo vsakovrstnih tiskovin, katere zvržujem počni in . oKusn, izdelavi.	fl|bjn P0g3rntk £SE
t1-"
Za božična in novoletna darila
15.420 a	priporoča tvrdka
F. M. SCHMITT
cenj. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih igrač, galanterijskega blaga očnih torbic, aktovk, šatulj, jedilnega orodja, športniti predmetov, okavic, perila, nogavic, kravat vezenine, toaletnih potrebščin i. t. d. Znižane cene!	Postrežba točna
Zahtevajte povsod
.202, TOBLER
Svetovna tovarna
čokolade, bonbonov, kakao-a
Patentirane po celem svetu: TOBLCRONE: z alpinskim medom in mandlji NIMROD: s sladom »n biskvitom. TOBLERIDO grenka čokolada 2a gurmane
E n
B
Pristno domače tganje, rum, konjak m rame likerje
priporoča

EMERIK ZEL1NKA
lifnol^ana 7, Celovš a cesta št 34 Teleioo 2318
Edino privatno prosto sklad' če pinta.
Naiep l 8oii pn i?adfo»afraratii
Radio-Val
je Specialno trgovina te stroke in ima na modernejše aparate in poirebščine vedno v zalogi.
Rado-Val
je priznano najkulantnejša m najcenejša radio trgovina
L ubrana* Kongresni trg iu 3.
173
I
zvitki masa tiektograflčnl trakovi
vedno in naiceneie v zalnei ori
L U D BARAGA
LJUBLJANA šelenburgova ul 61
Telefon *tev
ČE ŽE MORATE KUPOVATI NA OBROKE. VARUJTE PSI TEH VSAJ SVOJE INTERESE
IN ZAHTEVAJTE
PROSPEKTE O POPOLNOMA NOVEM NAČINU
NABAVNIH KREDITOV
NA MESEČNO ODPLAČEVANJE
ki ga je uvedla
KREDITNA ZADRUGA DETAUNIH TRGOVCEV
V LJUBLJANI, Selenburoova ulica Ste*. 7/1.
Na podlagi teb kreditov lahko kupite skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah prvovrstno blago brez vsakega po viška cen
= Zahtevajte tako! orosoekte in pofasnial =
Kupim smrekove storže,
prodam 1 vagon presanega sladkega sena.
Ponudbe pod „Smreka-seno" =
279 a
POTNIKA
Id W hotel vzeti s seboi dobro voellane moške ozrlice. re-nomirane tvrdke katerih skladišče ie v naši državi, sprel-memo za Slovenijo. Medjlmurle Hrvatsko. Slavonllo. Bačko Banal Volvodlno. Srbijo Bosno in Hercegovino Dalmacijo in Črno goro. — Ponudijo nai se samo dobro uvedeni gospodje z dobrimi referencami na »JUOOMESSE« Zagreb. Zrinievac br 20 ood značko »Osrrlica 32«.	15313
———————————— i
Specijalna tovarna strojev za obdelavo lesa
KLEIli & STIEFEL v Fuldi
Zastopnik:
Peter Angelo, Ljubliana
Gledališka ulica, 4/1.
Specijaliteta mizarski tn ko-larski stroji posamezni tn v vsaki kombinaciji t vdelani* mi elektromotor]! (pogon brez lermena) kako? <udi vst stroji za jermenski pogon.
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
Zahtevaite ponudoo ali brezplačni obisk zastopnika
Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIH UR
namiznih, žepnih, stenskih oa odplačila in v jo-to vini
»Odplata« K. D. S.
BEOGRAD, Kralja P<stra 64, mezzacin
13460
Kral eva Angleška Un fa
za JUŽNO AMERIKO, Brazilijo, Uruguay, Argentino Cniie, Peru itd	22
„ASTURIAS" in „ALCANTARA"
v največji angltški motorni ladii na svetu
Podzastopnik: ANTE SUGJIC,
LJUBLJANA, Kolodvorska nllca štev. 26.

fmvn ff/ffi^MTEVT
.».>•»•./»v<f\ /Mf&efaftatr/tr/lvfili, t\YK7S
ggg|
NESTLE-JEVA
OTROŠKA MOKA
i«

DELA DECO KREPKO IN MOČNO
smam
Michel Z6vaco:
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
V eni izmed razkošnih vatikanskih dvoran sta stala dva zala moža v najboljših letih in polglasno obsipala drug drugega z besedami smrtnega sovraštva. Čeprav sta bila oba služabnika Cerkve, sta vendar oba nosila slikovito nošo tedanje posvetne gospode; že na prvi pogled je bilo videti, da sta visoka odličnika.
Eden izmed njiju, Aleksander Peretti, stričmk Njegove Svetosti ®!ksta V., je bil nedavno tega imenovan za kardinala montaltskega. Vsi so vedeli, da mu papež vse zaupa in da je določen za njegovega nsalednika na prestolu. Drugemu je bilo ime Ercole Sfondra-to; potomec ene izmed najuglednejših rimskih rodbin, je opravljal posle velikega sodnika ter slovel kot neusmiljen izvrševalec volje Siksta V.
;»Čuj, Montalto, čuj!« je govoril veliki sodnik. »Mrtvaški zvon že klenka . . . Nihče je ne more. oteti!«
»Vrgel se bom papežu k nogam,« je hropel nečak Siksta V., »in ga preprosil, da jo pomilosti . • .«
»Papežu! On bi jo rajši sam zadavil, nego da ustreže tvoji prošnji. Ti veš, Montalto: jaz edini lahko rešim Favsto. Sodba ji je pre-Čitana, oder je postavljen. Preden mine ura, bo Favsta mrtva —
razen Ce mri prisežeš na trnjeno krono Kristovo in na pet krvavih ran, da se ji odrečeš...«
»Prisežem,« je zajecljal Montalto.
»Kaj prisežeš? Govorile
Z brezumnimi očmi sta merila drug drugega in desnici sta se jima krčili na ročnikih bodal.
»Prisežem,« je zarohnel Montalto, »da si rajši izrujem srce, nego da bi se tebi na ljubo odrekel Favste. Prisežem, da se je ne bo nihče dotaknil, dokler jaz živim, ne ti, ne krvnik, ne papež sam s svojo posvečeno roko. Prisežem, da jo bom branil sam zoper ves Rim, če bo treba. In spodobi se, da prvi izkusiš veljavnost moje prisege ti, ki si izrekel njeno obsodbo.«
Pri teh besedah je nečak Siksta V- po bliskovo zavihtil bodalo in z vso silo sunil Ercola Sfondrata v prsi. Nato se je zgrabil za glavo in kakor blazen zdirjal iz dvorane.
Sunek je bil podrl Sfondrata na kolena. Toda veliki sodnik je v naslednjem trenutku vstal, odpel si jopič in ugotovil, da Montalto-vo bodalo ni predrlo verižnjače, ki mu je odevala prsi . , .
»Milanske jeklene košuilje so bogme zanesljive,« je z mrkim nasmehom siknil Ercole Sfondrato. »Tvoj sunek pa velja, Montalto, in kolnem se ti, da moje bodalo ne bo zgrešilo tvojega srca!«
Montalto je bil med tem planil v pokriti hodnik, ki je spajal Vatikan s Svetoangelskim gradom. Dospel je pred vrata celice, v kateri je Favsta čakala smrti.
Halebardirja, ki sta stražila, sta že hotela naperiti svoji sulici. Toda vpliv papeževega stričnika je bil tolikšen in njegov obraz v tem trenutku tako strašan, da sta vojnika nehote odstopila.
Montalto je odprl linico, skozi katero se je videlo v notranjost
celice. Njegovim očem se je ponudili grozen prizor.
Na ozki postelji je ležala krasna mlada žena • . . mlada mati.., princesa Favsta... V navalu turobne nežnosti je bila z obema rokama prijela svoje dete in se mu zagledala v velike, globoke oči, ki so se bleščale kakor dva črna demanta. Ob znožju postelje je stala strežajka.
»Myrthis,« je izpregovorila Favsta s čudno mirnim glasom, »vzemi ga, kadar bom mrtva, in ga odnesi kam daleč iz Rima in iz Italije. Ne boj se, nihče te ne bo zadrževal v Svetoangelskem gradu: obljubljeno mi je, da ugasne z mojo smrtjo tudi maščevalnost Siksta V..,.«
»Zanesite se name, signora,« je vroče odgovorila Myrthis. »če naj po vaši smrti še živim, tedaj hočem živeti zanj.«
Favsta je pokimala, kakor da vzame to obljubo na znanje- Čez nekaj trenutkov je nadaljevala, upiraje oči v otroka:
»Sin Favste in Pardaillana! . . . Kaj bo iz tebe? . . . Umirajoča mati ti daje poljub ponosa in moči in ti zapušča < dedščino svojo neukrotno dušo . , . Kakšna bo tvoja pot, sin Favste in Pardaillana? . . .«
Končano je- Myrthis je vzela dete, ki naj ga odnese v daljni svet, na svoje zveste roke. Umaknila se je z njim v drugi konec celice in se obrnila v zid, kakor bi hotela prihraniti nedolžnemu bitju pogled na materino smrt . . .
Favsta pa je z mirno svečanostjo odprla svoj zlati ovratni me-daijon in stresla strup, ki je bil v njem, v pripravljeno čašo.
Končano je. Krasna jetnica je na dušek izpila čašo in se zvrnila vznak . , . Favsta je mrtva.
GILLETTE REZILA Supar de LUJ» zavoj
Napravite „Mu" veselje do britja
Pristno Gillette-rezilo osvaja pred strahom britja
Gospodom, ki so se doslej pritoževali radi neugodnosti britja, napravite največje veselje s primernim zavojčkom pristnih Gillette-rezil. Silna ostrina Gillettevih rezil odstrani gladko in naglo najmočnejšo rast, a koža ostane kljub temu nedotaknjena ter obdrži svojo prijetno svežost
Super de Luxe-ovoj vsebuje lOpoL ovojev rezil: 50rezil.
Pristno
MADE IN
rezilo
knovvn the	»oftld ovt*
GILLETTE S A F E T Y RAZOR CO.
Vse ♦
NOVI
vrste koledarjev
od najpriprostejše do najfinejše izdelave za vse stroke v slovenskem in srbohrvatskem jeziku (v latinici in cirilici) in tudi nemški
se dobijo pri
ZALOZB! r. z. z o. z., Ljubljana
Zahtevajte ponudbe!	l&404-a
{{ nad 2.OUU.0O0 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši
LUDH3K BARAGA
LJUBLJANA
ima svetovni sloves Se1enburgO¥a ulica Jte». 6/1,
Telefon št. 29811
NASE (ENE SO GOVORILE
IN OBČINSTVO J H 3£ RAZUMELO!
Blago, pomudeoo c našo prejšnjo anonco i reklamno ceno, smo prodali v teku nekaj dol
Za Božični nakuo pripravljamo novo iznenadenie!
Nudimo za MOŠKO OBLEKO 3 m volnenega blaga 140 cm široko Din 168.—, Din 210.—, Din 240.—, Din 270.—
Te cene se razumejo pri nakupu na obročno odplačevanje
pri nakupu proti takojšnjemu plačilu od gorenjih cen še poseben popust. Na zahtevo Vam pošljemo potnika na dom, na deželo pa vzorce!
Dblačilnica »ILIRIJA", Mestni trg 17-1.
LJUBLJA* A
Telefon 2825.
Telefon 2825.
Id

Stalno strokovno nadzorstvo pri pio;zvajanju
Dokazano najpopolnejša!
Zahtevajte znamko
) Jiirn"
galoše
in
snežne čevlje.
Jim"
nimajo tekmeca
APOTEKA
C SEME LIC
uubrovnik a.
UREDITE SVOJO PREHRANO IN IZGINILE BODO VAŠE BOLEČINE.
Bolečine v želodcu in črevesih, zapeka, glavobol, naval krvi v glavo, nervo®nost, nespamje, hemeroMi, slab tek Imajo svoj izvor v slabi prebavi. Uredite svojo prebavo s preizkušenim elikskrom »FIGOL«, pa bodo minile Vaše bolečine. ».FIGOL« eJiksir urejuje prebave in Vam povrne zdravje. »FIGOL« izdeluje in pošilja po poŠti proti povzetju z navodilom o uporabi lekarna	233 Dr. SEMELIC, DUBROVNIK 2. Originalni zavojček 3 stekli eoic, z ovojem in poštnino vred Din 105.—. 8 steklenic
245.—, 1 steklenica Din 40.—. Mnogoštevilne zahvalne izjave dohajalo vsak dan o uspešnem delovanju »FIgola«.
Vaše roke
ostanejo gladke in bele, ni«o raskave In nimajo ozeblin, ako jih maže te * kremo
h . fJfVi-V
fUtii:
mM
Je fals blanc. Dobi se v lekarni ta drogedH. — Q lavno skladišče parfumerlja URAN, LfnbOana, Mestna tr* 11.	264
0000000000<XXXXX300000000000CP^^
„STANDART' svetiljka
v< ' <	> a v
:	&	i	<«5» t ».va*
NajboljSa, najsigurnejša z lepo belo svetlobo.
Podzastopnike sprejmemo aa vsa večja mesta. Samo pismene ponudbe na:
Standart-Svetlost Beograd, Knes Mihajlova 8
UCBOOOtBUOCOOCICPOBOOrjOCrjOOOOU^
ZA ZIMO? Znižane cenel
Kongresni trg
Ha]finejša sukna in double štofi Ogromna izbira za suknje in ulstie Vedno zadnje novosti češkega blaga in Angleških kamgarnov za obleke na Kongresnem trgu št. IS.
v specijalni trgovrni sukna
pri NOVAK-U,
kupite najbolje in priznano najceneje!

za dame in gospode
vseh modnih potrebščin. Nogavice najfinejše vrste, rokavice, kravate v sjajni izberi, svila i t. d. posebno ugoden božični nakup pri tvrdki
T. EGER, Sv. Petra cesta 2 Ljubljana.
on
Zakonito zašč. mašilo
(Filzmetalldichtung)
za okna in vrata proti prepihu, mrazu in prahu Itd.
Generalno zastopstvo in skladišče
ALBIN KOŽELJ
ZAGREB - VODNIKOVA 6 - Brzojavl: EUFAG
•	počni separ&torji	279 a
•	s&paratorji za strojni pogon
■	priprava za mlekarstvo
•	naprave za parenje krme
■	kanal e za razpošiljanje mleka •stroji za podoj
•	pločev nssta roba
kakor tu Ji lezervne dele teh predmet, v dobite vedno pri
Alfa d. d. separatori i strojev! za mlekarstvo
Zagreb, Boškoviieva ui* 45 an pri menih zastopnikih
Telefon št. 67—43	Brzojavi: ALFALAVAL, ZAGREB
/Czr&ctla, in, ur* dofHJ» U&oi*, H. auzUt, oglasov, j** paAatu /ta, OaLcutu, odcULtk J^JlA.Ljubi^uia, Pr\j€rrvov€L UL-4 CeJunmo račun. partjuL trajnima LjublfcuuLjt 11^40,			£prx*4j*.ajy€ ovalih, oglasov za. prv~ kodnjo lUotUzo- JUTRA u, zaključi <Lan, prid, uu^Lom. Lsla, ob if uro. VozMf* spnjth* oglar 4, bodLo pru-obctsur v nasLcdsijt, sUinlku luctcu
Tolcfon sbuidka 2492	JlaJj. oglase, ki slujttfo u porr^cLoualnc uvu>cyal/u muma občLrutua. utaka. bistda.50par. tfajauinfrL zn**tk Vi/v^ Prubojbtna. zalifroTkosj*-. imitudoptxovanja,tn, oglato	trgovskima- ah. rtklaaui*<ga i/uLČafa, maka. buuia Dui r~. tfajmanjjt, zsujtk Duunr-.Pruiofbuia za Iifro [>10,5^ Ur» prvčojbt tu, jt vposiah. obvuau z naročilom,, sloltm. ogLastiu. prvabajo-	TtUforh s Umika 2492
ILljkllLli

Vajenca
poitenih staršev, g primerno šolsko predizobrazbo takoj sprejme I. Sedlar, špe-eerija in delikatesa, Ljubljana, Linhartova ulica 4.
44333
Služkinjo
pošteno in vestno, ki zna kuhati in ki je dobra gospodinja. sprejmem Sta rost od 80—40 let; z dalj-iimj »lužbami imajo prednost — Plača postranska stvar Nastop z novim letom Ponudbe na naslov: Ter Potočnik. u5it v Sto.
(»h pri Celju.	43972
----------
Trg. pomočnika
tpecialne delikatesne stroke, perfektnega v prirejanju raznih jedi. garniranju »ira itd ter veščega aran-terja iiložb sprejmem — Prednost ima tisti, k; poteg hrvaščine govori tudi nemško in madžarsko Ponudbe :ia oglasni oddelek •Jutra« pod »Cakovec»
43971
Učenca
krepkega in zdravega, s sadostno šolsko izobrazbo q>rejmeiQ takoj v večjo trgovino v večjem mestu Sloveniji! Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Priden učent-c 156» 43918
Tvornica vagonov
T Smed Palanki sprejme ključavničar j«, mizarje in 2 Btrugarja	42926
Kontoiistlnjo
I znanjem slovenskega in nemškega jezika sprejmem • 1 januarjem za pisarno ▼ Mariboru Ponudbe na poStsi predal 80, Maribor 43905
Čevljar, pomočnika
vajenega finega dela, zbi-tega, šivanega na rom ali obrnjeno sprejme takoj ali
fo dogovoru Ivan Hafner, kofja Loka.	44099
Trg, pomočnika
mešane stroke, z večletno prakso in dobrimi spričevali, veščega slovenskega in nemškega jezika, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. plača pa dogovoru. Istotako sprejmem tudi
trgovskega vajenca
• potrebno predizobrazbo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	44110
Trg. vajenca
tdravega, močnega, poštenih staršev, z dobrim šolskim spričevalom sprejmem v mannfakrurno trgovino. Anton Savnik, škofja Loka.	44246
Več krojačev
dobrih, samo za velika dela, v prvi vrsti po meri, sprejmem. Prednost imajo le oni, ki so bili zaposleni le več let v tozadevnih delavnicah Zglasiti »e je ▼ trgovini Dvorni trg.
43872
Boljšo kuharico
ki bi opravljala tudi druga hišna dela. želi majhna družina na deželi pri Mariboru s 1. januarjem Ponudbe na podružnico Jutra ▼ Mariboru z navedbo starosti pod šifro »Din 400».
43051
Pletilja
k lastnim .»trojem,	ki je dobro izvežhana v	splošnem pletenju, se	takoj sprejme Naslov v	o?las Oddelku »Jutra*.	44180
Učenca
$ primerno izobrazbo, iz boljše hiše. dobro vzgojenega sprejme v trgovino s Sele-znino Avg. Potočnik v
Učenko
ia strojno pletenje sprejmem takoj Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 44147
Gospodično
& otrokom s-prejme Ivanka Lončar, Tržič.	44104
Korespondenta
s popolnim znanjem slov. in nemščine, strojepisja ter stenografije, slovenske in nemške, sprejmemo — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Per-fekten 92».	44293
Čevljar, pomočnika
za naročena dela sprejmem takoj. Hr-,na in stanovanje v hiši Naslov v ogl odd. Jutra	44247
Koncipijenta
iščem. Nastop 1 jan 1929. Taki s prakso imajo prednost. Cenjene ponudbe s navedbo natančnih pogojev na- Dr. Armin Stras-ser, odvetnik. Dolnja Lendava, najkasneje do 20. t. m.	44229
Kontorista (injo)
išče tovarniško podjetje v provinci Reflektira le na izvežbano in dvostavnega knjigovodstva zmožno osebo, dobrega računarja Ponudbe s prepisi spričeval iz šole in dosedanjih služb na ogl odd. J. Nastopiti takoj.	44241
Korespondenta (injo)
popolnoma vešča nemške in francoske korespondence sprejmemo. Takojšnji nastop. Ponudbe z zahtevami in referencami na poštni predal 103—Soplje 44240
Preprosto dekle
zmožno vseh hišnih in vrtnih del, nekoliko kuhe in ima veselje do otrok, sprejme tričlanska uradniška družina v samotnem kraju na deželi Le poštene, snažne in pridne naj pošljejo svojo ponudbo z navedbo starosti, službenih let in plače na ogl. odd. Jutra.	44254
Dobrega mlekarja
izkušenega v mlekarstvu takoj sprejmem. 44249
Učenko
sprejmem takoj v	Ljubljansko restavracijo,	da se uči kuhatL	44267
Posredovalnica
Plahuta, Ljubljana rabi nujno privatne kuharice in pridne služkinje. 44271
Gospodinjo
simpatično, varčno in pošteno nad 40 let staro sprejme gospod brez otrok. Dopise na ogl. odd. J. pori »Vpokojenec«.	44264
Tapet, pomočnika
sposobnega za pomožno službo, sprejmem. Potne stroške povrnem — Karel Wesiak. Maribor, Cankarjeva ulica 2.	44400
Vinski potnik
dobi takoj mesto, s prostim 3—feobnim stanovanjem s ;>ritiklinam! u proti fiksni plači pri renomirani vele trgovini vina in špirituoz v Ljubljani V pošte v pridejo le boljše moči, sposobne to izvežbane v tej -troki Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vino in š|iirituo®e» 43536
Bkofji Loki.
Potnik
s večletno prakso, ki govori več jezikov, želi primerne službe — poljubne stroke. SaVamon Levi. Sa rajevo. Prestolonaslednika
44216 Petra 23.
44199
(j. Th Rotman:
Janko in Stanko
Tik pred grmovjem pa ie obstal, otrebil si nos, pomislil in zavil v drugo smer. »Nevarnost je minila.» je rekel Stanko. cA kaj ti je zdaj? Zakaj si tako žalosten?« — »Oh,« je vzdihnil Janko, »tako strašna mi je misel, da naj bo tndi moj mojster razbojnik, ko je bil vendar zmerom tako dober z menoj!« — »To boš šele videl, kadar ti pride na sled, da si našel tajni hodnik. Tedajj te zapre za ▼se žive dni, da veš, prijatelj! A zdaj morava najprej posvariti grajske ljudi Nocoj boš nekaj doti vel I«
Potnika
dobro vpeljanega v Sloveniji in Prekmurju, želi trgovina s kolonijalnim blagom in žganjem Reflektira le na prvovrstne. Plača in provizija p0 dogovoru Ponudbe na poštni predal 81, Celje.	44057
Vinskega potnika
dobro vpeljanega in poštenega sprejmem Ponudbe na oglas. oddelek «Jutra» pod »Marljiv vinski potnik«
44074
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač — Ponudbe pod •Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra*. 44347
Potnika
kavcije zmožnega, ki bi bil tudi inkasant. iščem za manufakturno trgovino. — Ponudbe pod šifro »Inkasant* na podružnico Jutra v Celju.	44395
Drogeristi!
Maturantka želi vstopiti kot učenka v drogerijo. Cenj. ponutibt z navedbo pogojev na oglasni oddelek »Jutra* pod »Maturantka*. 44088
»»liti i m »i	I 4 »t
Dobro zaslužiš
te prodajaš svete in druge slike Sprejmemo krajevne zastopnike po vsej Jugoslaviji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Zaslužek 3000* 43759
Trg. zastopnik
dobro vpeljan, prevzame poleg še kak dobro idoč predmet Ponudbe na oglas oddelek »Jutra» pod Iifro »Agilno zastopstvo*. 44212
Preprosto žensko
srednjih let sprejmem k 3-mesečnemu otroku na deželo, katerega bi oskrbovala ponoči in podnevi popolnoma sama Plača dobra. Le tega dela zmožne dobrosrčne osebe naj se ponudijo pod »zmožna tega dela« na ogl. odd. J.
44288
Gospodom
asm0 energičnim, bivšim oficirjem, uradnikom z obširnim poznanstvom nudimo prve tri mesece za akvizicijo visoko provizi-zijo, kasneje fiksum in provizijo. Ponudbe na ogl. odd. J. pod »življenska zavarovalnica«.	44297
Postranski zaslužek
vsakemu in povsod — J. Vardjan, Ljubljana. Reslje-va cesta 30/in.	44357
Pletilje, pozor!
Kosmačenje, Jacquard in gladko pletenje v vsaki množini točno in hitro izvršim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44345
Takojšen zaslužek
siguren. Mesečno tudi do 6000 Din. Izrabite božični mesec in sprejmite naše zastopstvo za prodajo lu-krativnega predmeta na mesečna odplačila. — Nikaka kavcija, nikakih obveznosti. Dokument kot kavcija zadostuje — Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva c.
44326
Šoferska šola
oblastveno koncesijonirana Hamernik. Ljubljana Du naj«ka 36 Telefon 2236 — Permanentni tečaji za vse.
254
Šofer
priden in pošten, želi službe. V prostem času bi pomagal tudi pri drugih delih Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Šofer 25*.
43633
Gospodična
z večletno prakso, vajena v knjigovodstvu, dobra ra-čunarica, želi stalne službe Gre tudi na deželo — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samo ta stroka*.	44005
Službo prodajalke
za špecerijo. galanterijo ali slaščičarno želim Sem 5 let nepretrgoma v službi v boljši trgovini Stara sem 20 let in iz dobre hiše ter reprezentativna Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» nod šifro »Zmerna plača 1000».	44206
. Knjigovodja
strokovnjak »e priporoča trgovskim in industrijskim podjetjem za sestavo bilanc in urejevanje trgovskih knjle. Ceniene ponudbe na ogl. odd pod »Bi-lancist«.	44289
Oskrbn'k
(ekonomi prvovrstna moč v vseh panosrah kmetijstva — teoretično in praktično Izurjen. želi zamenlati službo VpraSanja na og!a=ni oddelek »Jutra» pod S?fro «Ekonom».	43873
Pletilja
ki dela tudi na osem^Iiuč-ni stroj, želi premeniti službo. — Cenjene dopise na oelab. oddelek cJutra» pod »Korošica*.	44163
lSletna deklica
z dveletno učno dobo ▼ trgovini z mešanim blagom na deželi, želi premeniti mesto radi pomanjkanja prometa Ostalo po dogovoru. Pogoj je poštena hiša. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44184
Vpokojenec
želi za takoj ali pozneje službo sluge, inkasanta ali kaj sličnega. Po potrebi založi kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
44185
Dober Žagar
želi stalno službo na vodni žagi Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro »Zmožen 12» 43033
Gospodična
vešča knjigovodstva, gre m hlagajničarko ali za drugo pisarniško delo. ki bi po-magala tudi v trgovini ali pa v gospodinjstvu — gre tudi na deželo Zmožna je slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika ter stro-:episja. Nastopi lahko takoj ali pa po novem letu Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiva 450*	44198
Absolventinja
dveletne trg. šole išče na-meščenja v trgovini. Cenj. ponudbe pod »Začetnica« na podružnico »Jutra* v Mariboru.	44227
Ekonom
sprejme službo kot sadjar, vrtnar, deloma tudi kot čebelar. Ima večletno prakso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Speci, jalist št. 13».	44356
Šofer
trezen in s prav	dobrim
spričevalom, želi	službe.
Naslov v oglasnem	oddelku
»Jutra*.	44354
Pletilja-učenka
Qospodična se leli izučiti v Ljubljani strojno pletenje — za boljša dela. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Pletilja*.	44330
Bivši orožnik
ki lahko položi tudi kavcijo, teli službo paznika ali potnika. Cenjene ponudbe pod »Poštenost* na oglasni oddelek »Jutra*
44322
Dacar
izkušen v pobiranju občinskih dokiad, želi službe. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	44284
Za 151etnega fanta
iščem z začetkom marca 1929 mesto ključavničarske, ga vajenca. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 44285
Trg. pomočnik
mešane stroke, v«šč tudi postrežbe v zajtrkovalnici, vojaščine prost, zmožen tudi italijanščine, želi službe Ponudbe na naslov: Roza-lija Kavčič, Kamnik 93.
44331
Učenka
pridna kmečka deklica brez staršev išče mesta, da bi se izučila šivanja. po možnosti hrano in stanovanje proti primernemu odplačilu na ogl. odd. J pod šifro »poštena deklica«
44245
Blagajnlčarka
želi službe v restavraciji ali kavarni. Ponudbe prosim pod šifro »Mesec januar« na ogl. odd. 44258
Pordajalka
mešane stroke z večletno praks0 želi službe v mestu ali na deželi Dopise na osrl odd J. pod »Poštena 25».	44277
Šofer
Trezen in pošten, ki M opravljal tudi druga dela, želi službe. Naslov v o<*l. odd. J	44292
Mesarski pomočnik
išče službo. Naslov v osrl. oddeflcu «Jutra» 44396
Pri »Solncu«
za vodo — Posračarjev trg Največja zalo?« vsako vratnega pletenega blaga, oerila cj dam«, gospode ln otroke Ncgavice. rokavi "e kravate itd PrInornPa K OTMmsver	43107
Perle
■JokoSie rrurj* tn TOOp •pravno r • »troleir *ISJ<. m lobavli* v vsakt mnnfinl R VaM» (Skover M»4M •nnrie Tnlefnn TO S (tO
m
Puhasto perte
rscpnftiljam po powet)n najman' ? kg no Din 88 kg - fzkorlstlte priliko Infclsr traja tslosr* L BrmorK. Zflgreb Tlfet 8? kemična Čistilnica peri« 189
Orehe
in orehova jodrca a v d 1 najugodneje M. G e r i a k, Ljubljana, Prečna al. 4 44224
Koks
sob. po <*> Din 11»	kg -
vedno v ulogi v	mestni
plinarni.	961
Pozor!
Volno te Dom bal cupit« uajceneje pr) tvrdki Kari Prolog Ljubljana Stari trg it 12 ln Zidovtk* ulic* 4
Kruhovih drobtin
prodam večjo količino po Din 7 kg Nad 25 kg po dogovoru — še ceneje Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	43861
Za Božič
prodam lep »HollSnder«. Naslov v ogl. odd. J. 44303
Opletene steklenice
nerabljene, 8 do 12 I in razne druge ter več cvetličnih lončkov prodam Naslov v ogl odd. J. 44302
Smuči
(Bilgeri vezava) primerne za začetnike prodam Naslov v ogl odd. J. 44300

4cevni Neutrovos
((ireDiru na letošnjem ljubljanskem velesejmu), ki sprejema 60 postaj, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 44207
Radio-detektor
za polovično ceno prodam. Vprašati Gline«, Tržaška c. 18.	44298
Radio
dober, tricevni. z žarnicama slušalkama in akumulatorjem prodam za 1500 Din Detektor s slušalkama, kompleten za 200 Din — Ivan Kiš. Zagreb. Trajaska br. 42.	44161
•Radio*
Kupim aparat i zvočnikom in okvirno anteno, dobro ohranjen. Pismene ponudbe pod »Radio 100» na ogla« oddelek «Jutia»	44369
Salonska garnitura !
plišasta, skoraj nova, ob i stoječa is 4 foteljev in j okrogle črne mizice, ceno' naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 44294
OMtiZiUi
2 plašča hi 2 pelerini
za dečka, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	44058
Avto kožuh
dolg, par visokih moških čevljev in več drugih *tva-ri poceni prodam Vse je dobro ohranjeno. — Na«lov pr{ podružnici cJutra*
Celju
44219
Železolito peč
s podstavkom prodam sa 200 Din v Florijanski ulici št 15/U.	44116
Mlečne vrče
(kangle) nove, od 2 litrov naprej, več žehtarjev, razne kuhinjske potrebščine, otročje kopalne banie. plin-slki štedilnik. petro'ejske peči. razni samovarji in še več drugih raznih stvari radi izpraznitve prostorov pod ceno naprodaj v Hrenovi ulici ftt 7. dvorišče.
44115
Pletenine
Vse vrste v to stroko »padajoča dela obleke po meri. sprednji deli v veliki množin' 'n osemključno bla go n, metre P n trgov cem tum In doposlane vol ne Naj*o1ldi>ei3j» izdelava in postrežb« Nizke sen« Priporoča »Sofnčevo* »trojno pletenje. Ljubljana Gruberjevo nabrežie Itev 16 4310«
Smuč!
kompletne, z bambus palicami, popolnoma nove ter hlače prodam za 450 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	44211
Recepte
za samostojno izdelavo masti, globina, apreture, parketnega voščila in drugih kemičnih proizvodov, po ugodni ceni pro-dam in naročim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Sigurnost 60».	44350
Železno peč
štirioglato, dobro, poceni prodam v Knezovi ul. 28.
44346
„ Fiat 509a
Torpedo * 4 vratmi. tndi t nerabljenem stanju kupim Dopise i točnimi podatki in ceno n« naslov; Haselbach. Celj«.	43739
Motocikl
malo rabljen, po ugodni ce-ni kupim Ponudbe na naslov: Svetislav Perij — Ljuboceija, Srbija 43258
Avto Fiat
tipa SOS dobro ohranjen, skoraj nov. štirisedežen ceno prodam Pojasnila ▼ ogl odd Jutra pod »Tori no«.	48125
Auto
1—žtonski — primeren sa prevoz pohlštva kupita Grman & Arhar. 8t Vid nad Ljubljano	44081
Avtobuse
'td Isdeluje točno, solidno in po konkurenčni ««ni Fer io Laznik strojno kolarstvo. RsdeSe	287
Stalna umetniška razstava slik
Velika izbira okvirjev A. Kos, Ljubljana, Mestni trg št. 25	44316
Matador št. 5
skoraj nov, poceni proda Bakšok, Slomškova ul. 3.
44280
Puška
dvocevka, tvrdke 8auer Sohn, ugodno naprodaj. — Na ogled pri tvrdki Kaiser — Kongresni trg štev 8.
44310
Varilni aparat
poceni prodam Naslov ▼ oglasnem oddelku «JutTa».
44311
NOVOST!	NOVOST!
Črnilo, ki se tako} 42770 posuši
uporabljajte samo z nalivnim oeresom Everdrv!
Cena samo 150 Din
!n dveletno latnstvo. Primerno sa Božič Dopisnica zadostuje na zastopnika G Benedik. Bled. — Pošlje po povzetju.
Fotoaparat
6 Vi V 9 s izvrstno ana-stigmat lečo. nov, se po zelo nizki ceni proda Vprašati v steklarni Ko-vačič. Maribor, Slovenska ul 10.	44226
Drsalke
»Elsblume« štev 25 samo eno sezono * rabi prodam.
Naslov v o?! odd J 44256
mihvnim
Ribje olie
sveže, najfinejše, norveško is lekarne dr G Plccoll-js v Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebam.
»57
Trebušne pasove
po meti priporoSs A. Rut-t«T, Tavčarjeva nL 1101.
4416«
^Motorno kolo
malo rabljeno, dobro ohranjeno kupim. Takojšnje plačilo. Ponudbe s navedbo znamke in cene na ogl. odd. Jutra pod »dobro ohranjen«.	44244
Motor
Harley Dawidson. 8% HP, elektromodel, malo rabljen, prodam. Naslov pri podružnici «Jutra» v Celju 43897

Polkrlta kočija
v dobrem stanju ugodno naprodaj Vprašati v gostilni Slokar, Domžale.
48167
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam
Cesta na Rožnik 5. 44260
Zimsko suknjo
(raglan) prodam sa 400 Din in novo
bosansko preprogo
2 X 3 m ss 900 Din na Celovški eeeti itev 82/11.
44148
Kratek kožuh
in močui čevlji št. 44, skoraj novo. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	44080
Nov frak
prodaim. Naslov v oglas, oddelku «Jutra>. 44094
Smučarske kroje
izdeluje po 150 Din Mur-šič, Ljubljana. Mestni trg št 25/1.	44344
Zimska suknja
in salonska obleka naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44342
Plašč s krznom
za 151etno deklico, skoraj nov, ogledalo 47 X 58, punčkino posteljico in punčko prodam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
44338
Kožuhasto vrečo
(Fussack) skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 44337
Obleko za dečka
od 10—12 let starega in par deških čevljev št. 39 poceni prodam v Streliški ulici 82.	44286
Svilena bluza
belo, fini Crčpe de chln«, samo enkrat nošeno prodam za 200 Din. Poštni urad Šiška — dopoldne
44191
Damske skf čevlje
in hlače prodam za 400 Din Popolnoma novo Naslov v osrl odd J 44237
Avstro-ogrske
nemške, romunske, italijanske in vse druge vrednostne papirje rente, prioritete, obligacije, posojila, delnice, srečke itd. vseh vrst kupuje ln prodaja Banka Pehani & Ko., Ljubljana. Tavčarjeva 10	43351
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih senat)
Cerne — tuvellr
Ljubljana. Wol!ovs ulles J 88
V<rHiš4iH>
Otroško posteljico
v narodni ornamentiki, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43965
Dve mizi
jedilno (raztezno) ln kuhinjsko prodan) Ogledati 11—2, Vučina, Pražakova št 15/IV.	44205
Novo spalnico
čelnovo. prodam Na-slor ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.
44167
Jedilno mizo
hrastovo, masivno, sa 6 oseb prodam. Naslov v ogl. odd. J.	44290
Pleteno garnituro
novo, 4 stole, mizo in di. van prodam za polovično ceno. Naslov ▼ ogl. odd. J	44278
Perzijski preprogi
krasni, antik. raritetna komada prodam. Naslov pove oglasn) odetak »Jutra*.
44186
Špecerijska oprava
kompletna, skoraj nova, no ugodni een! naprodaj. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra*.	A«S28
'ii
Žito v mlin!
Takoj zamenjam žito sa moko Dam tri vrste pšenic,ne moke in dve vrsti ajdove — Valjavec, mlinar pri g. Ribnikariu (po domače Kriščelnu). valični mlin pri Trž'8n 44203

Orehe
nudi po ugodni ceni tvrdka I. Knez, Ljubljana. Gospo-svetska cesta 8. 44321
Pridelki
Ljutomerška vina
najboljša, kakor tudi »li-vovko proda po selo nizki ceni upravitelj Anton Slik, Gornja Radgona.	172
Čebelnega voska
lepega, rumenega 100 kg proda Franc Murn, Kandija Novo meeto.	44243
Domač med
zdravilni, cvetlični in ajdov po kg 5 Din 110 franko razpošilja F Markelj, čebelarstvo, Vrhnika. 44317
Zidana hiša
epa, 2U minut od postaje, iepzidan hlev, 3 njive, vi nograd, gozd, ter lep sa-dinosnik, nekaj pohištva naprodaj sa 16 500 Din — Josip Janežič, Skrovnik, pošta Iržišče, Dolenjsko 43662
Za industrijo
pripravna polovica soposest-ne hiše. velika gospodarska poslopja s primernimi prostori, v Dobovi št 60 — blizu kolodvora ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šfro »Industrija 23*.	44169
Hmelovih drogov
v dolžin, 6—11 m proda 1 vagon Ivan Mrak, Plešivca štev. 64, pošla Brezovica.
44072
Hlode
bukove in hrastove (hra »tove le od 20 cm naprej) k u p a j • parna laga V Scagnetti v Ljubljani 257
Hrastovega lesa
v hlodih tn v žaganih eu rovih frisih običajnih mer. zdravega kopni« vsako množino parketna tovarna Franc Kotnik. Verd pri Vrhniki Cene je označiti franko vagon Vrhnika 232
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V Scagnetti. Ljublja na, sa gorenjskim kolodvo rom.	88
Lipove hlode
od 25 cm debeline in 2 m dolžine naprej, lepa, ravna debla in d-ebelo klana
bukova drva
povsem suha, kupujem stalno. Ponudbe z zadnjo ceno pod šifro »Lipovina bukev-na oglasni oddelek »Jutra* 41231
Desk hi plohov
suhih, hrastovih, ca 10 m* proda po zelo nizki ceni »SlogTad* d. d., Ljubljana VH.	44107
Hišo
prodam 3 km od Ljubljane, na prometnem kraju ob gl cesti, 5 minut od železni ške postaje, pripravno za trgovino, gostilno in obrt, z električno razsvetljavo in vodovodom — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Ugodna prilika*. 43995
Hišo
3nadstropno t modernimi stanovanji ir. velikim lokalom v mestu prodam Ponudbe pod »mesto na ogl. odd Jutra. 44309
Majhna hišica
pripravna za železničarja ali vpokojenca z vrtom, njivo, hlevom in svinjakom ob železniški postaji takoj na prodaj Cena 13.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood šift-o »Štajersko*.	44291
Posestvo
z gostilno in trgovino z mešanim blagom, 6 sob za tujce, 20 oralov njive in z gozdom, blizu Maribora od. dam v najem, ali pa tudi prodam. Pojasnila v Mari. boru, Koroška cesta št. 31 44393
Hiša z vrtom
v Dravljah št 3 pri Ljubljani naprodaj. Cens po dogovoru. Pripravna je za veleobrt	43801
Posestvo
blisu žet postaje. Zelo lopa lega s živim in mrtvim inventarjem naprodaj Na-slov v ogl cdd. J 43650
Železno peč
malo, dobro kupim. Ponudbe n« ogl. odd. J pod »ga&perček«.	44304
Stro] za krtačenje žime
rabljen, kupi AngeU HOlbl, Prevaljto.	44071
Kletko za papigo
kupi Habieht Josip, Ljubljana,, Tabor 5.	44318
Jute
za embalažo kupim večjo množino in prosim ponud be. Ed. Pižler, Vrhnika.
44250
KapiUU
10—15.000 Din
posojila sa šest mesecev želim. Zelo visoke obresti, polna sigurnost. Ponudbe na ogl. odd. J. pod »10— 15.000 Din«.	44307
Pristopim
v dobro idoč« trg. podjetje s kapitalom 100—200 000 Din. Le resne ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Agilnost 87*.	44187
Kdo posodi
45.000 Din ss brezplačno novo stanovanje sobe. kuhinj«, kleti in vrta, v okolici blisu kolodvora. Ponudbe prosim n« oglas oddelek »Jutra* pod snsčko »Vknjižba na prvo mesto*.
44838
Družabnika
s kapitalom iščem za kopanj« rude Dopise na ogl. oddelek »Jetra* pod šifro «St. n».	44195
Za posodo
4000 Din dam več mesecev zastonj najboljšo hrano — opoldne tn s večer. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »December*.
443«
Gozdno posestvo
z lastnin lovom prodam pod ugodnimi pogoji Posestvo v izmeri čez 200 oralov. od tega okoli !8E> oralov gozda s hižo in gospodarskimi poslopji ter s kompletnim inventarjem — Pismene ponudbe na poštni predal št 59, glavna pošta v Mariboru.	43904
Posestvo
hišo « trg lokalom, 6 sobami, skladiščem in drugimi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, ira-ven vrt, 2 njivi, gozd — elektr. razsvetljava, v lepem kraju na Štajerskem prodam Vprašanja na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Št. 820»	44158
Modno In manufakturno trgovino
dobro vpeljano, na najpro metnej&em prostoru in leto viščar kraju ob križišču železnii v Sloveniji oddam takoj radi družinskih razmer Pismene ponudbe pod šifro »Dobro vpeljana trgovina* na oglasni oddelek »Jutra*.	43738
Trgovino
s mešanim biagom, z vsem inventarjem is zalogo ter z zraven spadajočim stanovanjem (soba in kuhinja) radi prezaposlenosti z novim letom oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	44082
Za skladišče
rabim prostor v obsegu ca 200 m' (tud' v 2 lokalih) in
lokal za pisarno
v istem objektu, v bližini glavnega kolodvora. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Skladišče 1929».	43970
i
Majhno gostilno
oi vztu v najem iut deželi aij Kje drug,t, proti plac>> iu ob noveiu letu, oženjen par brez otrok Naslov v oglasnem odueiku »Jutra».
441 lž
Posestvo
tudi z gi»u-flu, vzamem s januarjem v najem Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
44235
Gostilno
dobro idouo, ob glavni c* sti Poljčane—Konjice oi dam v najem e 1. jan do 31. decembra 1929 Naslov v oglas oddelku »Jutra* 41190
Staro gostilno
renomirano, v centru mv sta oddam. Potreben kapital za prevzem inventar, ja 30.000 Din Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Center 2500».	14365
Klepar, delavnico
kompletno, nad 20 let dobro idočo, radi bolezni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44325
Gostilno
z inventarjem in električno razsvetljavo oddam takoj z novim letom 1929 ob glavni cesti na Vrhniko. Predpogoj: poklicni gostilničar z osebno pravico —« Pojasnila daje Ivan Tiseh« ler, fotograf, Vrhnika.
41201
Skladišče
v bližini glavnega kolo« dvora oddam s februarjem v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 4433d
Staro trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, radi bolezni od« dam v najem. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*.
44335
Trgovino meš. blaga
obstoječo čez 40 let, dobro vpeljano, na najbolj prometnem pro«toru. v lepem mestu Slovenije z bogato okolico dam radi družinskih razmer z inventarjem vred pod ugodnimi pofro'ji takoj v najem Ponudbo na: R. M. ogl. odd. J.
41243
Vinsko klet
v Spod Šišiki vzamemo ▼ najem Kupim tudi posodo. Ponudbe pod »Dobra klet« na ogl. odd. Jutra.
44270
t
Trgovska hiša
naprodaj v prometnem kraju, kjer je večja lesna industrija Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovska	44178
Hišo v Ljubljani
kupim v ceni do 100.000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44156
Posestvo
prodam v sredi Petrovč. Ponudbe pod šifro »Posestvo* na upravo »Jutra* v Celju.	44141
Stavbišče
do 1000 m', v sredini mesta, v razdalji 15 minut od glavne pošte kupim. — Ponudbe prosim pod značko «Stavbišče» na oglasni oddelek »Jutra*	44236
Stanovanjsko hišo
kupim. Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl odd. Jutra.
44308
Hišo
t Vilnji gori št 87. blisu cerkve Sole in kolodvora, pripravno ss vsako obrt, proda Mate; Pirib ▼ ViSnii gori.	43981
Hišo
eno- ali dvodružlnsko, v mestu ali bližnji periferiji knpim Ponndbe na ogla', oddelek »Jutra« pod 3'fro »Družina«.	44173
Gostilno
s treovski'n lokalom ter približno 500 m vrta. z in-ventarlem prodam na zelo prometnem industr. kraiu polee poctaje. Ce<na Din 150.000 Cenjene ponudbe pod Mfro »Lokal* nu podružnico «Jutra*v Celju.
44148
Trgovino
dobro vpeljano, na zelo prometni cesti v Ljubljani prodam Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vpeljana trgovina*
44176
2 poslovna lokala
v I. nadstr., na Aleksandrovi cesti it. 1 oddam e 1 jan. 1929. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*.
44218
Lokal
primeren za pisarno, želim na prometnem prostoru v Mariboru, proti takojšnjemu prevzemu, ali pozneje. Ponudbe pod »1900* na podružnico »Jutra* v Celju.
44139
Trgovski lokal
lep in Drostoren, prvovrstna trgovska točka ob gl. cesti proti Konjicam, oddam za 3 leta v najem pošteni o«ebi, ki bi lokal temu primerno opremila Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	41189
Umevatffa
Komfortno
stanovanje
4 sob, s vsemi pritiklina-mi oddam • 1 januarjem tistemu, ki prevzame popravilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Komfortno stanovanje«
43927
Stanovanje
2 sob b kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	44193
Stanovanje
sobe, kuhinje in shrambe oddam tisti mu. ki odkupi novo pohištvo Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
44168
Stanovanje
2 sob in pritiklin, v end sobo se lahko postavi šte* dilnik, in nekaj vrta oddam 1 januarja 1929 Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	41223
2 stanovanji
vsako z dvemi sobami is kuhinjo, eno s teraso od« dam pod Rožnikom za 500 in 800 Din — Ponudbe pod »Stranka bre« otrok« na ogl. odd J. 44299
Trgovski lokal
s izložbo, na najbolj prometni točki v Ljubljani takoj oddam Privšek, Dunajska cesta 7.	44364
Velik lokal
dvoriščni, takoj oddam za pisarno ali drugo obrt. — Pojasnila dajr Orehek, trgovec v Kolodvorski ulici St. 26.	44330
Klepar, delavnica
dobro idočo, kompletno opremljeno prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji (mesečni obroki) proti varščini Ponudbe na upravo »Jutra* Maribor pod »Kleparstvo«. 44225
Trgovino semen
v centrumu Zagreba prodam radi opustitve prodaj« s vsem inventarjem in zalogo pod ugodnimi pogoji.
44255
V novem gasilnem domu
v Zg. Šiški oddamo takoj stanovanje, obstoječe iz ve. like sobe in kuhinje, v L nadstr V pritličju pa oddamo prostor za delavnice. Oddamo skupno ali posa. mezno Pismene ponudbe 8 dneh na Prostovoljno ga< silno društvo v Zg. Šiški.
44174
Stanovanje
2—8	sob, s pritiklinaml iščem — najraje v bližini Rožnika. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra» pod šifre «1. februar*.	44359
Stanovanje
novo, dobi brezplačno tisti, ki mi posodi 20—30.000 Din. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra* pod »Na razpolago*.	44333
Sobo in kuhinjo
oddam » 1. januarjem mirni stranki.	Selo 82. pošta Moste — v bližini kemične tovarne	4417T
Stanovanje
3—5	sob, z vsema pritiklin nami želim v Ljubljani; dam tudi primemo posojilo Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cPritikline*.
mm
Stanovanje
»•iim takoj t mestu, se-stoječe iz »obe, .kuhinj« ia pritilklia. Naslov' poveogL odd. J.	44281
Stanovanje
Ieli mira« stranka z dvema Šoloobveznima otrokoma. Obstoji naj ia 4 sob in vsemi pritiklinami v sredini m«6ta ali v kaki vili t neposredni bližini za
meseo marc ali maj. Cenjene ponudbe na ogl. odd. >Jutra« pod J-42. 44895
Stanovanje
2 čednih sob, kuhinje in shrambe, ob Tržaški ceeti (Vič) oddam a februarjem u 300 Din mesečno — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Solidno 300».
44363
Stanovanje
1—2 sob in velike kuhinje išče boljša stranka brei otrok, ki plača za 1 leto naprej. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boijia stranka*. 44353
Stanovanje
c 1 ali 2 sobama in kuhinjo, v mestu iščeta 2 gospodični, ki sta ves dan odsotni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plača se dobro*. 44349
Stanovanje
eno tTeh eob, kuhinje ln pritiklin. drugo ene sobe.
kuhinje in pritiklin oddam. Aleševčeva c. 34 nova vi-la.	44261
Stanovanje
dveh sob, kuhinje, pritiklin in vrtom takoj oddam mirni etranki. Gliha, stav-biSče »Bajtar« Sp. Šiška v bližini nove cersve. 44-68
Stanovanje
takoj oddam 2 sobi in kn-hinja. Prva postaja od Ljubljane. Ponudbe pod značko »mirna stranka 64«. na ogL odd. J. 44266
V Mariboru
oddam s t. januarjem zračno stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe in verande. Zg. Radvanjska cesta št. 2 (zraven igrišča Rapid).	44397
1—2 dijaka
nižješolca sprejme učiteljska družina na dobro oskrbo v zračno sobo. pod strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju brezplačna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 44381
Dijaka
na dobro domačo hrano in stanovanje sprejme Dekle-v«, C&-t3 v Rožno dolino £t. 36. Klavir na razpolago 44340
Dijaka (imjo)
(srednješolca) sprejme v popolno oskrbo boljša rodbina. Naslov v ogl. odd. Jutra.	44262
Dijaka
sprejmem z vso oskrbo blizu obrtne šole; naslov v ogl. odd. J	44274
V Mariboru
sprejmem 2—9 dijake (inje) na hrano in stanovanje v lepo solnčno sobo « 1. januarjem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44401
Zračno sobo
?i«to, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 44008
Veliko prazno sobo
parketirano in z elektriko oddam takoj 2 osebama v vili Bajt, cesta Bežigrad.
43986
Sobo
prazno, event. opremljeno želim v šentjakobskem okraju — ali pa stanovanje 1—2 sob. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra> pod šifro «1 januar*.	43962
Sobo
v pritličju, svetlo In zračno, z razgledom na ulico in separiranim vhodom, v ce-itru mesta oddam dvema, osebama ali zakoncema brrj otrok. Naslov pove ogiaeni oddelek »Jutra*
44181
Opremljeno sobo
oddam s 1. januarjem 1929 v Petrovčah Ponudbe pod Šifro «S 1. ianuarjem 1929» na podružnico »Jutra« v Celju.	44140
Sobo
v sredini mesta, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, event. z zajtrkom išče gospodična Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »Trajno 58»
44358
Sobo
prpravno tudi za pisarno ta'foJ oddam v Šelenburgo-vl ulici Ponudbe na oda«. O'1 lelek ».Jutra« pod Šifro »Csntrum«	44213
Gospodično
sprejmemo kot sostanovalko. Naslov pove oglasni odd. Jutra.	44301
2 boljši srdč.
ep'e'mpm pr nriinemt rrnf n^ tanovanje in hrano — N-'*lov pove oglas, oddelek »Jutra*.	48754
Prašno sobo
lepo in prijazno, s posebni« vbodom, v novi hiši takoj poceni oddam. Pojasnila r Zg- Sliki r trafiki ali v oglu. oddelka »Jutra*.	44179
Opremljen kabinet
oddam. Naslov por« ogias.
oddelek »Jutra*. 44159 • ■*■ *
Prazno sobo
v bližini Bleiweisove cest« želim s 1. januarjem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zima*.	44339
2 opremljeni sobi
boljši, event. eno prazno, za privatno pisarno, a prostim vhodom, v sredini mesta želim. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Elektrika 10* 44355
Sostanovalca
sprejmem na Poljanski e. št. 54/11 — 34. 44368
Prazno sobo
oddam na Kodeljevem. — Pojasnila daje Jančar na Sv. Petra nasipu 71, med 12. in 1. ter od 5. ure naprej.	44353
OpremUeno sobico
z elektr. in posebnim vhodom oddam mirni gospodični v Prečni ulici št. 8, 44351
2 opremljeni sobi
event. i souporabo kuhinje takoj oddam v Rožni dolini. Privšek, Dunajska c. št. 7.	44361
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
44341
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom 11 6 e boljši gospod v centru mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miren*.	Ur.
Opremljeno sobo
za Bežigradom oddam samo gospodični. Krasna lega. Privšek, Dunajska c. 7
44360
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, separirano oddam v Frančiškanski ul. Privšek, Dunajska cesta 7.
44362
Sobo
s hrano in vso oskrbo oddam v centru mesta. Naslov pove oglasu oddelek »Jutra*.	44S66
Sobo
tudi na periferiji mesta leli starejši gospod sa takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »D*. 44120
Opremljeno sobo
čisto, z 1 posteljo, v L nadstr. takoj oddam za 250 Din. Poizve se v Kolodvorski ulici 26. 44329
Separirano sobo
oddam boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	44283
Prazno sobo
v sredinj mesta oddam s 25. decembrom eni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra	44313
Sostanovalca (ko)
sprejmem na Starem trgu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44332
Solnčno sobo
3 posebnim vhodom oddam na Kodeljevem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
44334
Mlad zakonskj par
brez otrok, ves dan odsoten, išče opremljeno čisto sobo z elektriko in zajtrkom s I. januarjem Za dobo dvob mesecev, ki bi se event. po dveh mesecih izpraznila in oddajala kot prazna Cenj. ponudbe pod šifro »Kolodvor« na osi. odd. J.	44208
Prazno sobico
želim v šentpeterskem okraju. Ponudbe poslati pod »snažno» na ogl. odd. Jutra.	44253
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca v sobo z električno razsvetljavo v sredini me*ta za 250 Din z zairtkom. Dijaka ne. Naslov v ogl. odd. J.	44251
Sobo
oddam. Naslov v ogl odd. Jutra.	44252
Opremljeno sobo
tako' oddam v Gosposki ul. 9.-I.	44363
Opremljeno sobo
takoj oddam Levstikova ul. 19.-m. desno. 44272
Robo
oddam takoj Naslov v o?], ndd. J	44265

Srebrn ulian
obložen z granatnimi kamni »em izgubila v četrtek. Prosim onega, ki ga je na* šel, da ga vrne proti dobri nagradi, ker je drag spomin, v ogl. odd. J. 449»

Svarilo!
Podpisano društvo opozarja, da Lončar Ivan ali kdo drugi ni upravifien prodajati čaj, milo ia drugo pod pretvezo »v prid siepiia«. Prosimo, da m morebitni primeri javijo nam in policiji. Podporno društvo slepih.
Naročnik spomenika
za Anton in Itaka Peterlls se poziva, d« ae takoj
zglasi pri dobavitelju.
44175
mi
Obrtnik
ločen, toda ne po tvoji krivdi, ieli znanja s simpatično gospodično blagega srca — radi povečanja dobro idoie obrti. — Ponudbe na podruž aleo Jutra v Celju pod iifro «' bodočnost*.
Gospod
soliden is mlad, v stalni službi, s 9000 Din mesečnih dohodkov, ieli znanja
z gospodično čiste preteklosti in nekaj premoženja — najraje t dežele — v svrbo ženitve. Cenjene ponudbe š sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro .Soliden 3000*. 43089
Zagrebčan
26 let star, še nepoznan v Ljnbljani, želi znanja z gospodično. Dopise na ogl. oddelek »Jutro* pod iifro »Zagrebčan Q». 44149
Gospodična
stara 33 let, samostojna šivilja, « lastnim opremljenim stanovanjem in nekaj gotovine, želi znanja v svrho ženitve, a rasnim gospodom, blagega značaja in s sigurno eksistenco. Cenj. ponudbe na osi as. oddelek »Jutra« pod »Miljana*.
44111
Vdova
lastnica hiše v sredini mesta, želi znanja z gospodom od 40 let dalje, z nekaj gotovine ln stalnimi
dohodki. Resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Breme«.	44075
Gospod
inteligenten, srednjih let, želi dobro situirano samostojno damo za prijateljico Neanonimne dopise poslati na podružnico »Jutra* v Mariboru, z natančnim naslovom pod »Venera*.
44053
Kie ie oseba
ki bi hotel« obupani mladenki rešiti življenje? Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Rešitev ali propast*.	44183
Mlajši trgovec
varan v zakonu, želi znanja z neodvisno damo — majhne postave. Neanonimne dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Neodvisna*.	440S5
Inteligentna gdč.
želi znanja s častnikom ali akademsko naobraženim gospodom od 28—34 let. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Odkritosrčnost*. 44209
Državni uradnik
želi radi medsebojnega raz vedrila, event. malih izletov spoznati solidno gospodično al; samostojno gospo staro 25—30 let. Cenj. dopise pod »Nesebično prijateljstvo« na oglasni oddelek »Jutra*.	44222
Dekle
srednjih let. s 50.000 Din gotovine, že>li znanja z drž. služabnikom, resnim in dobrosrčnim moškim od 35 do 40 let starim. Ponudbe na oglasn) oddelek »Jutra« pod Iifro «Dom 44*. 44-239
Gospodična
razočarana nad življenjem, želi dopisovati s inteligentnim Srbohrvatom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Iskrena*.	44197
Desanka
prosi, da dvigne lev pismo 44343
Joško dobiš
Zakaj molčiš? Odpiši eks-presno. Dunaj gremo, ne v Prago.	44348
Za nemško konver-zacijo
želim gospoda ali damo — po rodu Nemca Ponudbe z navedbo honorarja na osji. oddelek »Jutra« pod šifro »Konverzacija«.	44324
Simpatija 1
Očitek je krivičen. Prišla točno, a dočakala nič. Pridite v pondeljek nod istimi pogoji.	44276
Poročil M
boljšo šiviljo, gospodično alj vdovo, staro do 35 let. brez otrok, ki bi imela la-»ten dom — Le resne ponudbe s liko pod značko »Slikar in risar« na o<rtas oddelek »Jutra«. Taino«t zajamčena.	43916
Trgovec
33 let star. išče v svrho ženitve trsrnvsko izobraženo gcpodijno od 1R—26 'et. z lastno tr?ov'no ali "a fot-ebnim Vnp'ta'om za nrtsnnvlfpv Tpf". T,e r«sne "r-nndHo s flfko no* šifro »Srečna bodočnost 32»
44870
Vdova
■ enim otrokom, star« 82 let, x dobre Idoč0 čevljarsko obrtjo in nekaj gotovine, ieli znanja radi ženitve a inteligentnim čevljarjem, ktarlm 35—45 let, veičta slov. in nemškega jezika. Prednost imajo , z
nekaj gotovine, zaradi ureditve lastnega doma. Ponudbe pod »Božična sreča« ha podružnico »Jutra« v Mariboru.	44057
Industrijalec
in posestni
z večjim premoženjem — vdovec brez otrok, 42 let star, s« želi v kratkem poročiti z gosipodično ali gospo s primernim premoženjem in starosti. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Industrijalec in posestnik*.	44228
Klavirji in piantnf
aajboljiib inozemskih tvrdk
vedno v zalogi 1 Zmerne cene, na obroke, popravila, oglaševanje! — M. Ropaš, Olje.	43268
Planino
dobro ohranjen, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	43050
Gospoda
ki bi v sobotah In nedeljah
igral klavir, sprejme takoj boljša restavracija. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
48991
Črn klavir
krasen glas, naprodaj v Mariboru Koroščeva ulica It. 4, vrata 7.	44162
Lep pianino
poceni prodam. Naslov v ogl. odd. J.	44305
Harmonike
najbolje in najceneje izdeluje edino le stari specialist F. Vodišek, Ljubljana, J. Polakova ul. 11. Popravila izvršuje solidno in po najnižji ceni.	43750
Popravljam
raznovrstna strunina glasbila; posebno za citre sem
specialist. TIšler, Medno, St. Vid nad Ljubljano.
44098
Planino
skoraj nov poceni krodam. Naslov v ogl. odd. J. 44259
Kratek klavir
modern, s povprečnimi strunami, skoraj nov, radi od-potovanja naprodaj. — Dobraje, Maribor, Frančiškanska ulica 21. 44399
Klavir
dolg, naprodaj za 2000 Din — aH ee da tudi v najem. Maribor, Strossmayerjeva 5 44402

Srne, zajce
in drugo divjačino kupuje po najvišjih cenah vele-mesarija Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta. 43837
2 lepi, težki kobili
(noričanki) mati in hči, devet- in itiriletni, popolnoma sparjenj glede velikosti in barve, zajamčeno brez napake ln vami v vpregi, dalje dva manjša konja, dobra tekača, za lažjo vprego ter tovorni voz tn popoln« oprema za dva konja naprodaj pri Ekonomiji Turjak v Turjaku.	43849
Angora kunce
proda Jože Majhen, Pod-rečje 1, pošta Domžale.
44306
Bika
črno-Sekastega, 1 leto starega prodam ali zamenjam za kravo. Našlo r v oglas, oddelku »Jutra». 44230
Angoro mačko
mlado, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko 'Angora«. 44319
Kanarčke in kletke
zelo ugodno proda Ukovič, Miklošičeva cesta 3 (se.*al-ka bencina).	44282
Psa kupim
Ponudbe z navedbo pasme, starosti in cene pod značko »Varuh« na ogl odd J.
44269
Nemške bok se rje
1 psa in 2 psiei z rodovnikom, jelenorjave barve s krasno črno maslko naj-moderneja pasma sedanjega časa, nemška policiia polaga na to pasmo največjo pažnjo, za osebno varstvo neprekosljiv, napram otrokom in domačim nenevaren tudi v višji starosti. proda Draero Kramarji)1.. Ljubljana Kolezi;a. vila Kanaria.	44273
Urarska popravila
izvršuje najceneje In nni-precizneje Frsn W8Ifling. urar, Gosposvetska o. 12.
43740
Mizarsko podietie
s »troji prod.im v prometnem mestu Slovenije ood nsrodnlml plačilnimi r>n<»nH Ponudbe pod Sif«» «0 C* na oglasni odelek »Jutra« 4402K
^tlke ra leelflmacf?p
Helnio n*ihlt.rpjp foto?**4 Nngo Tli Mer Ljubljan* -Sv Petra eeeta	«1«
Špecljalist •
z« barvanj« in *triieg$e Ua ter ondulaeijo fraaebetti, Ljubljana, Dunajska «. «0 •00
Fotofraffram
poceni, amaterjem poveča vam • popustom. Slike as legitimacij« pogojno brea-plačuo S t a u t, Ljubljana Gosposvetska oeat« it. 1/11 »1
Pi&tUni
Pisalne stroje
amerikanske «Remington», majhne in velike prodaja na obroke J. Gustinčič — Maribor, Tattenbachova ul. št. 14. Zahtevajte cenike.
43135
Pisalni stroj
dobro ohranjen k o p i m. Ponudbe na. ogla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Stroj s tipkami*.	48932
Pisalni stroj
amerikanske znamke, močan in trpežen, v aelo do brem stanja ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 4432S
Pisalni stroj
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 44314
Pisalni stroj
dobro ohranjen kupim t ceni do Din 2500.—. Ponudbe na M. Kramar, Kamnik.	44257
Conz-ov
elektromotor
najpopolnejti nemški pro izvod, brei konkurence, ta
industrijo, obrt, gospodarstvo 'td — Zahtevajte po nudbe. Glavno zastopstvo: lni Guzelj. Ljubljana VT1, Jernejeva 5. Telefon 8252.
41720
Kompl. akumulator
za električno razsvetljavo, s 60 celicami, z motorjem in z dinamo ter stikalno ploščo prod* po zelo nizki ceni »Slograd*, d. d. v Ljubljani VII.	44106
Čevljarski stroj
cilinder, firme »Jaks«, popolnoma dobro ohranjenega kakor da j« nov, zelo močan, za trpežna dela, pripraven tudi za sedlarje prodam. Ivan Čeme, Vrhnika 64.	44238
te

Dnevni koncert«
v restavraciji »Ljubljanski dvor*. Zahtevaj kosilo ' za 10 Din.	44134
Kotel
za prašičjo kuho, 240 lltr., naprodaj.
Trgovski lokal
na prometni točki na deželi dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 44312
Lisičje, polhove kože
in vse druge od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljublja na, Florijanska ulica št 9
potnika
ki s a'no obisku;e speceri sKe r^o ine z nastopom
1. i a n U a r j a
iščem. — Ponudb^ pod „Dobtr prola-alec" na ogl. odd. Jutra. 1 5*2
KLAVIRJI
planini:
BOsendorfer, HOlzl, FOr-
ster, Stingl, Steinway etc. na najmanjše obroke edino v velikanski zalogi
Alfonza Breznika
biv učit Glasb . Matice, Ljubljana, Mestni trg St. 3 Uglaševanje, popravila, najcenejša izposojevalnica.
Za nakup božičnih in novoletnih
daril
15.555 a
priporoča trgovina z juveli, urami, zlatnino in srebrnino
Ivan Pakiž
Ljubljana
Pred Škofijo št 15
15%
Portland - cementna tovarna d. d., Dovje-Mojstrana
USTANOVLJENA 1892
priporoča svoj prvovrstni izdelek
portland-cementa
Dobavlja se iz tovarne, kakor tudi od zaloge v Javnih skladiščih, Ljubljana, Dun&iska cesta št. 33
Zastopnik: JOSIP GAGEL, Ljubtjaoa-Šolski drevored
teleton štev. 2547
Zimnice
matrice), posteljne mreže, železne postelj« (zložljive), otomane, divane in taktni 5ke izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7
poleg Mastnega doma 86
Tudi pozimi fotografiram
Najlepše božično darilo Je fotografski aparat tvrdke Fotomeyer, Maribor, Gosposka ul. Fotografski aparati V vseh eenab, le6e, plolče, papirji io filmi vedno v sveži zalogi. Dajem tudi plačilne olajšave Kupujte potrebščine pri strokovnjaku. Pouk brezplačen
Samo Fotomeyer,
Maribor, Gosposka ulica 39
najboljši pisalni stroj
Satnoprodaja: van Leg t, M?rlbor
Vet in,sKa vi. 30. Tel. int 434.
Vreče
nove In rabljene vseh [ vrst ter
juto za embalažo i
ima vedno v zalogi;
Mirko Mlakar
Ljubljana, 8!omškova 111
Tajnost
zdravstven ega in krepžilnega učinka rastlinskega likerja
Jcuoočm
je njegov izbrani sestav iz najžlahtnejših zdravilnih rastlin.
Kanarčki-harcarji
odlikovani s nad 20 zlatimi in srebrnimi kolajnami, naprodaj: prvovrstni pevci po 200—250 Din, idealni po 300 Din in samice po 40 Din komad. Tem potom naj omenim, da niso navadni, temvefi globoki ln čisto krvni Razpošiljam jih po pošti in jamčim, da ptiči dospejo živi — FRANJO OMAHNA, Ljubljana — Mestni trg 10.	43071
Mali oglasi so najboljša reklama!

Planinka
zdravilni čaj
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja a.peiit in Izborno učinkuje pri arteriosklerozi. — »Planinka« čaj je pristen v plom biranih paketih po Din 20 z napisom proizvajalca
Lekarna BAHOVEC
Ljubljana, Kongresni trg
(Dobi se v vseh lekarnah.)
krasni, antik, rariretna komada se proda
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra'
155 »0;
P. n. občinstvu vljudno naznanjam* d« otvorim dno 16. Xil t 1, na GelOfšbl cesti ii 41 (S p. Slika) svoj
foto ateli
TemoMta strokovna izobrazba In tehattno moderno cpremlfen atoli« sta zadostno lsmstvo za brezhibno izdelavo.
Z odličnim scoštovencem
F. Hudnlk.
Pred nakupom
si oglejte zalogo krasnih brzošivalnib strojev, najnovejše iznajdbe in moderne
tehnike. Na ta stroj šivate popolnoma enostavno vsakovrstno blago, našitke in čipke, s cikca.k šivom vezete vezenine, gumbe in gumbnice. Pouk v vezenju brezplačen. — Prodaja tudi na obroke. Ceniki iranko. »Tribuna« F B L., Ljubljana, Karlovc-ka cesta 4.
Zastopnika za Slovenijo
proti proviziji išče že dolgo uvedena veletrgovina barv, lakov, kemikalij ter ščetkarske robe v Zagrebu
Posečal bi soboslikarje, pleskarje in lakirarske delavnice. Ponudbe pod značko »Zastopnik 165—11« na In-terreklam d. d., Zagreb, Marovska 28.	15511-a
J. Stjepušin, Zagreb
Jurjevska ulica 57
priporoča najbolje tamburfe« — strune, psrtiture, šole ia ostale potrebščine za vsa glasbila. Odlikovan na pariški izložbi.
Ceniki franko.
o
^Ivto-
posestniki
Kupim rabljene luksuzne avtomobile v dobrem stanju, odnosno zamenjam za druge — eventuelno nove.
O. Žužek
Ljubljana, Tavčarjeva 11.
15422-a
Patent divani
v modernih vzorcih pliša, otomane v vseh barvah in kvalitetah, goblena od 550 do 850, vse lasten prvovrsten izdelek, kupite najugodneje pri tvrdki Rudolf Sever, Marijin trg štev. 2.
47
Plaši
iz dobrega melto-na v vseh barvah Din 268.—, iz modernega melirane-ga sukna Din 320. iz finega velourja Din 780. obleka iz modnega flanela Din 90. iz moderne volnene tkanine Din 300. dunajska konfekcija Din 550, trpežno volneno krilo Din 48. fino ševjot kriloDin 72. moderno volneno Din 90.krasna flanel bluza Din 41, velour Din 64, dekliška oarhent obleka D''n 38. dekliški suk-neni olašč Din 145 vse v krasni izdelavi. solidno in dobro blago razprodala veletrgovina
R. STERMECKI. Celie §t 20. Slo*.
Pišite takoj po veliki novi ilustrovani cenik z več 1000 shkami. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Naročilo čez Din 500.— ooštnine prosto.

Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob p>r«rani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga očeta, brata, sitrica in svata, gospoda
Frana DoIni6ar|a
mesarja in posestnika
za po Morije no cvetje in vence se tein potoan vsem najsrčnejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo simo dolžni izreči p. t. Zadrugi mesarjev, pevskima društvoma »Sava« in «Slavec» za tolažbo polne žalo-stitike .in končno vsem onim, ki so dragega nami pokojnika v tako ča-stnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1928.
Globoko žalujoči ostali
JL
T
brez uoseUuega aaznanu*	'
Rodbini nadučiteij EMANUEL PODOBNIK m profesor EME-RIK BERAN naznanjata tužno vest, da je njih neiK)zabni oče, oziroma stari oče tn tast, gospod
Fran Podobnik, nadučiteij v p.
v soboto, dne 15. decembra 1928 po dofcgi, muke-polni bolezni in previden s tolažili svete vere v 79. letu svoje dobe boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 17. decembra 1928 ob 15. mi iz kapele mestnega pokopališča v Po-brežj/u.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 18. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene ter ob 8. uri v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 15. decembra 1928.	15883
n|a
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dragi mož in oče
ANTON ČEČ
posestnik in mesar
danes, dne 14. decembra ob pol 10. uri zvečer po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 17. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Petrovčah na pokopališče Sv. Kan-cijana v Žalcu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 18. decembra ob 8. uri zjutraj v Petrovčah.
Petrove e, dne 14. decembra 1928.
ŽALUJOČA SOPROGA MARIJA, OTROKA EDI IN VLADKO IN OSTALI SORODNIKI.
Božični dar
NESTLE-A
DruStvo „NESTLE" bo nudilo nabiralcem njegov h si čic od čokolade „Nestle' veliko pril ko, da izpolnijo s oje albume in pridejo do za-željerrh dobitkov, baš sedaj pred božčnimi prazniki.
Skupna vrednost darov znaša okoli 100 000 dinarjev, ki jih društvo „Nestle" daruje zvestim prijateljem
Možnost vspeha bo tem večja, ker pride poleg 200 že v prometu se nahajajočih kraljic, te dni še nad 400 novih, ki vse čakaio srečntga dobitnika.
n
8
Jidov je nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom, naj poskusi peči x
Jugcbanaf-pclent-mckc
pa bo takoj nadvse zadovoljeni
CHRYSLER
VOZOVE
Njegova hitrost—šestindevetdeset, stopetnajst kilometrov in več na uro.
Njegov motor—" Sflver Dome" visoke zmožnosti, Sest cilindrov, t protiuteži izenačena ročična gred na sedmih ležajih.
Njegove zavore—na vsa štiri kolesa, hidravlične, notranje ekspan-zijske, neslišne, odporne proti vremenskim neprilikam, zaustavljajo voz brez drčanja, enostavne v dejstvu.
Kako krasno izgledajo s svojimi nizkimi, potegnjenimi linijami. Popolnoma nov način lepote automobila 1 Bolj očarljiv, bolj zadovoljiv kot vse, kar ste dosedaj videli.
Preglejte nove Chryslerje pri zastopniku. Chrysler 75 s poletom dirkalnih voz 1 Chrysler 65 manjši šestcilinderski voz 1
Veličanstvom Imperial 80/ Štiricilinderski Plymouth isto od Chryslerja !
Ckryslerjevi automobili vseh tip in cen! Zahtevajte U danes kataloge. Izberite Chrysler po Vašem okusu.
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO S.H.S t W. H. SMVTH, MILOŠA VELIKOG 23, BEOGRAD. ZASTOPSTVA: w AUTOSTROJ," DESATIČINA, 27. OSIJEK. DR. P. TORKOVIČ, PRERADOVICEVA, 14. ZAGREB.
ING. ALBERT SZILARD, ATANACROVIČEVA, 8. SOMBOR. Chrysler Sala Corporation, Detroit, U.S.A.
jr -
> I
Perje
kokoš e, purje, so-je na avno in s s rojem čišfeno dobavi a v vsaki množini
E. VAJDA, Cakovec (Medj murje)

Te'efon 50, 3, 60.
230 a
PREŠERNOVA
4
aflca, polet InaSttiMta
cerkve
H. SUTTNER
Lastaa, protokollraaa (onm UR » Švici Največja zaloga UR, ZLATNINE ta SREBR-NINE
NIZKE CENE. SOLIDNA POSTREŽBA.

foitcfia- 6wUta
SAMO
SAMO
St I M. Kovtearfa anker-Roskocrf Dla «M St. UL Kovioasta uker-Roskopt a radhtm
ttevllkaml ia luzald Dta »M St IM. Budilka, li cm visoka, a prvovrstnim
»nker-»trojem, Dta 64.29 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRANI CE-NIK S KOLEDARJEM. GRATIS IN FRANKOi od
H. Suttner, Ljubljana 4
Kupuj t« aamo KINA SRE-BRNO JEDILNO ORODJE, S PETDESETLETNO TO-VARNISKO GARANCIJO pri
H. SUTTNER UubUaoa, Prešernova ulica
WMP
4
ZA PLES
r trni ali sivi barvi, francoska peta isti h laka Din 215.—.
SNEŽNI ČEVLJI
ZA ULICO
črni s peto iz usnja isti rjavi Din 218.—.
ČEVLJI ZA DOM
Prodajalne:
Ljubljana, Dunajska cesta I a »Petovia« Maribor, Gosposka ulica 17 Celje, Aleksandrova c. 1 Ptuj, Slovenski trg »Petovia«
ELEKTROMOTOR CONZ
©zaprta konstrukcija
najoopolneiši nemški oro -izvodi brez konkurence za industrijo obrt. eosDodarstvo i L d — Zahtevaite oonudbe. Glavno zastopstvo: Inž. GUZELJ. Ljubljana Jerneievo c. 5. Telefon štev 3252 Ravnotam Luzove in Monolit-oečl. šamotna opeka za vsako industrijo Gratk zrevec »Kalektaktor«. patent Šiška in Voithove male turbine.
Kako se iznebim nervoznosti?
To strašna vprašanje, ki zveni kakor obupen klic, prihaja iz ust tisoče in tisoče nesrečnih. Slabi živci so dandanes najbolj razširjena bolezen na kulturnem svetu, skoraj da bi jo lahko imenovali kulturno bolezen. Dražljiva slabost živčevja se pojavlja od dne do dne bolj, čim težji je boj za obstanek in postaja bivanje vedno težje in boje» vitejše. Kako različni so pojavi omenjene bolezni! Običajni pritisk v glavi kaokr splošni glavobol, zapuščanje spomina, oteženje mišljenja, razbur» janje omahljivosti, nerazpoloženja, vsiljene misli, vrtoglavost, nerazpoloženje za duševno in telesno delo, brezspanje, odljudenost, strah pred vsem, celo pred lastno odločbo za najlažja opravila, ne« zmožnost za hojo, stanje itd., občutki strahu, po« stanejo lahko strašni.
»Jaz ne morem dobiti duševnega miru«.
Misli mi rojijo po glavi. Tako tožijo mnogi. Razmišljanje, malomarnost v službi, nesigurnost v govoru, pomanjkljivost pri pisanju, tresenje udov, težkoče v črevesju, v želodcu in pri pTe* bavi, zaprtje, zbadanje, zastajanje krvi, valovanje krvi, kronično mrzle noge, srčni napadi, stiskanje srca, pomanjkanje sape, nervozna mrzlica, hitro zardečenje in pobledenje itd.
Ali si lahko odpomoremo?
Ako hočemo to preprečiti in pomagati proti tej bolezni, moramo najpreje ojačiti svojo voljo, po« manjkanje energije in brez volje so glavni povzročitelji življenjske nesreče.
Odprimo oči.
Pred seboj vidimo nebroj uničenih eksistenc, ki so podlegle svoji brezvolji. Slabi, omahljivi značaji so podobni vetrnici, ki jo obrne vsaka sapica. Nešteto zdravil se ponuja živčno bolnim in priznati je treba, da so med njimi mnoga, ki meje že na zlorabo in vendar je nešteto potov, ki vodijo k zdravju.
Ne bodite nehvaležni
naravi, ki nam s pomočjo znanosti in kemije ponuja sredstva, ki pomagajo m ki so zares nekaj vredna, ker nas krepe in zdravijo. Eden izmed teh darov milostne prirode je
pristni
i Kola - Lecithin.
Ta poživlja, dviga veselje do dela in življenja m je najboljša hrana živcem in možganom, čisti kri, pomlajuje, poživlja veselje do življenja in čustvo, ter čustvo mladosti z njej lastnim zdrav« jem in energijo, ki garantirata uspeh in srečo. Kola Lecithin varuje živce pred razdraženjem in krepi človeka za napore. Kola Lecithin daje človeku v najčistejši obliki one snovi, i z katerih se sestavljajo m izmenjavajo telesne stanice in živčno tkanioenje.
Mnogi zdravniki,
med njimi tudi slavni raziskovalci in univerzitetni profesorji so priznali Kok«Lecithinu vse spo« sobnosti in ga toplo priporočali Zahtevajte
poskusno pošiljko	1*452
ln nenavadno interes anten spis o živcih, kar vam pošljemo takoj franko brez carine m
brezplačno.
Prečitajte to navodio in spoznali boste, da ra vsako resno boleznijo tiči kot povzročitelj neko oslabljen je telesne odpornosti. Kota»Lecithin poveča odporno^. Prepričali se boste, da se da življenje v resnici podaljšati, da je moči ogniti se boleznim, bolnike zdraviti, oslabele krepiti, obupance opogumiti ter nesrečnike zopet osrečitL
Treba je samo trdne volje!
Začasno spoznanje nevarnosti človeka pomiri, kadar istočasno opazi pot, ki ga lahko zmagosla vno popelje iz nevarnosti.
E.nstPasternnc .Berlin S i,HchoeiKl cltpirtz 13.M:319
Urejuje Davorin Ravljea. izdaja za konzorcij «Jutra» Adoli Ribaikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tfekarnarja Franc Jezerick. Za iosoratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.